Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 26. ma)a 1937 Stev. 117. Leto XI. 'XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / TeL uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-•o sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA hase žiuiiekiska i/fttašakje Danes se je sestal v Mariboru naš tujskoprometni parlament k občnemu zboru Mariborske Tujskoprometne zveze. V preteklem poslovnem letu je Tujsko prometna zveza v Mariboru izpolnila 10. leto svojega delovanja v službi za Pospeševanje tujskega prometa na območju bivše mariborske oblasti. V teh desetih letih svojega plodonosnega dela je Tujskoprometna zveza v Mariboru sodo-življala vse faze razvoja tujskega prometa v naši državi. Ni bilo lahko v letih splošne gospodarske depresije uveljaviti metode nove turistične politike in najti Potrebna sredstva za dosego zadovoljivih rezultatov na tujskoprometnem področju. Danes pa je treba priznati, da je naša agilna Tujskoprometna zveza dosegla mnogo lepše uspehe, kakor je bilo Pričakovati, kar gre predvsem na naslov sposobnosti ter neumorne tvornosti vodilnih njenih funkcijonarjev ter izvršnih organov. Efekt tega podrobnega organizatori-Čnega in propagandnega delovanja, pred stavljajo številke, ki navzlic trenotnim Padcem v gotovih letih vendarle kažejo Čvrsto tendenco navzgor. Od 2,823.757 ■ločni« in .293.654 tujcev v letu 1927 se je s pomočjo uspešne, vztrajne propagande Posrečilo dvigniti to število v teku zadnjih 10 let na 1,006.728 tujcev in 5,217.251 nočnin v letu 1935 ter na 944.916 tujcev ter 5,265.600 nočnin v letu 1936. Neumorna marljivost naše marib. tujskoprometne centrale pa je nedvomno precej prispevala k lepim rezultatom tujskega prometa v naši državi v preteklem letu, saj koraka dravska banovina v pogledu Prenočnin, ki izkazujejo v naši banovini tik za mnogo večjo savsko banovino, 985.257 prenočnin. Zelo ugoden pa je tudi saldo v bilanci našega tujskega prometa, saj so nam prinesli inozemski turisti 1933 '• 273.600 000 dinarjev in so sc ti dohodki dvignil' v preteklem letu na preko ^42.000.000 s saldom 150.300.000 dinarjev Upoštevajoč izdatke naših turistov v ino-^tnstvu leta 1936 v iznosu 191,800.000 Lutarjev. Specialno z oz. na razvoj tuj-■staga prometa v dravski banovini v preteklem letu je število domačih turistov ?lcer za okoli 20.000 padlo, dočim pa je Počasno število inozemskih gostov na-r*slo za okrog 4.000. Dočim je leta 1935 Upadlo na enega gosta 5.11 nočnin, je JrtSIo leta 1936 na enega gosta povpre-čllo 5.47 nočnin, kar predstavlja nedvom-J10, lep napredek. Ob primerjavi v gibanju 'njcev v dravski banovini v preteklih ,Veh letih lahko ugotovimo več kakor porast števila gostov iz Nemčije in ^biižno 120% porast števila gostov iz RRlije. Naraslo pa ie tudi število gostov * Avstrije in Madžarske, dočfm je štejte gostov iz Češkoslovaške, Italije in 'r^ncije nekoliko padlo. V vrsti naših prometnih krajev na pod °*i« mariborske Tujskoprometne zveze 'j! Je videti poseben lep napredek naših l ravWšč, predvsem Rogaške Slatine, ki ® dosegla lani rekordno Število 7.274 go-°v in se tako takoj za Bledom uvrstila ed naše največje tujskoprometne po-;.°-'anke. Lep napredek pa je pokazala Ali je možno zbližan je med Jugoslavijo in Madžarsko TRST, 26. maja. Urednik »Plccola« Mark) Nordio prinaša iz Budimpešte razgovor z nekim madžarskim državnikom, ki je zelo blizu madžarskemu zunanjemu ministrstvu. V razgovoru se povdarja potreba zbližanja med Madžarsko in Jugoslavijo. Smatra se, da ni nobenega vprašanja, ki bi oviralo to zbližanje. Razen tega Je isti madžarski državnik povdarjal, kako more sporazum, ki ga je sklenila Italija z Jugoslavijo, mnogo koristiti jugoslovensko mad žarskemu zbKžanju. Hude obtožbe valencijske vlade proti Nemčiji ter Italiji ŽENEVA, 26. maja. Mrzlično se posveča pozornost španskemu vprašanju. Sicer je valencijski delegat Del Vayo izjavil novinarjem,.da ne želi njegova vlada delati težav Društvu narodov, da pa zahteva likvidacijo vprašanja odpoklica prostovoljcev iz Španije. Po drugi strani pa se vendarle živahno razpravlja vprašanje »Bele knjige« valencijske vlade, ki zbuja ogromno zanimanje zlasti radi kon kretnih obtožb proti Berlinu in Rimu s posebnim ozirom na razdejanje Guernice po nemških bombnikih. Po informacijah je sestavljena resolucija, ki jo bo sprejel Letalska katastrofa Hitlerjevega pribočnika svet Društva narodov, v smislu katere se obtožbe valencijske vlade vzamejo na znanje z istočasno ugotovitvijo, da se s temi vprašanji peča nevtralitetni odbor v Londonu. V gotovih ženevskih krogih se v zvezi s tem opaža pesimistično razpoloženje. Španska »Bela knjiga« bo danes objavljena, vendar samo deloma ob izločitvi najtežjih obtožb proti Nemčiji ter Italiji. Litvinov in Del Vayo pa sta izjavila, da se bo naknadno objavil ves material proti Nemčiji in Italiji, če bi se to pokazala potreba. BERLIN, 26. maja. Hitlerjev pribočnik, letalski kapetan Mantius, se je ob priliki leta iz Monakova v Berlin smrtno pone- srečil. Letalo se je namreč zrušilo in je razen kapetana Mantiusa umrl tudi neki podčastnik. Blomberg se bo razgovarjal z Badogliom in Mussolinijem LONDON, 26. maja. »Daily Telegraph« poroča iz Rima, da bo rajhovski vojni minister maršal Blomberg dne 4. junija posetil Rim v spremstvu višjih nemških častnikov. V Rimu se bo razgovarjal z maršalom Badogliom in Mussolinijem. BERLIN, 26. maja. V tukajšnjih službe- tiih krogih ne skrivajo pesimizma in razočarana radi razgovorov, ki jih je imel maršal Blomberg v Londonu z odgovornimi britanskimi državniki. Od teh razgovorov so v Berlinu mnogo pričakovali, vendar se je kmalu pokazalo, da je bil optimizem preuranjen. Pred prekinitvijo športnih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo DUNAJ, 26. maja. V zvezi z dogodki, o katerih smo poročali, se je avstrijska vlada takoj sestala k seji, da reagira na pisanje nemškega tiska ki brezizjemnona pada Avstrijo radi postopanja s hitler- Tuhačevski hotel IzvrSiti samomor? jevci. Dobro poučen] krogi pravijo, da ni izključeno, da bo avstrijska vlada forsi-rala prekinitev športnih odnošajev z Nemčijo. LONDON, 26. maja. Po še nepotrjenih vesteh »Morning Post« iz Moskve je nameraval maršal Tuhačevski izvršiti sa- Piccardova smola BRUSELJ, 26. maja. Profesor Piccard je napravil poskus s stratosferskim letalom, ki je polnjen s toplim zrakom. Pri momor. Ne bo pa pregnan, ampak ga je Stalin, upoštevajoč njegove velike zasluge za arganizacijo trdeče vojske, upokojil. tem pa ni imel sreče, ker se jc balom vnel in popolnoma zgorel. Kralj Peter II. pri slavi kraSjeve garde Nj. Vel. kralj Peter je prisostvoval včeraj krstni slavi konjeniške brigade kraljeve garde. Kralj, ki se je pripeljal v vojašnico v spremstvu kraljevega namestnika dr. Radenka Stankoviča, je bil v sokolskem kroju. Sprejem kralia Petra v vojašnici je bil izredno slovesen. Mladi kralj je pozdravil zbrane vojake z vzklikom »Pomozi Bog, junači!« nakar je iz grl gardistov zadonel gromski »Bog Ti pomagao!«. Po cerkvenih obredih se je kralj nekaj časa razgovarjal s kraljevima namestnikoma, nakar se je podal na častno tribuno, odkoder je motril izborno uspelo parado konjeniške brigade. Številno občinstvo je mladega kralia navdušeno pozdravljalo. Naš vojni minister v Sk©dovki Naš vojni in mornariški minister armadni general Ljubomir Marič, ki se mudi v bratski republiki ČSR, si je včeraj v spremstvu češkoslovaškega vojnega ministra in višjih častnikov ogledal Ško-dove tvornice v Plznu. V tovarni in po ulicah so Plzenčani našega vojnega ministra navdušeno pozdravljali. 3, 2.75, 2.50 Ban dravske banovine je v smislu uredbe o minimalnih mezdah dostavil, gospodarskim korporacijam načrt o minimalnih mezdah v dravski banovini. Ta načrt predvideva za industrijske delavce, oziroma delavke ne glede na kraj naslednje minimalne mezde: Za kategorijo A (3 Din), za' kategorijo B (2.75 Din) za kategorijo C (2.50 Din). Te mezde bi veljale za nekvalificirano delavstvo, dočim bi se za kvalificirano delavstvo in vajence določile kasnsje. ARUBCEVA priljubljena jed so pečene kobilice a naša ia!i. BONBONI! Bilo kod povsod! ‘udi Dobrna, Slatina Radenci in Laško, rj! *l,(Ji podatki o gibanju tujcev v Ma-Pr °.ru’ C®Hu in Ptuju kažejo viden na-U0x . in zlasti razveseljivo naraščanje iu l"'11- 1 ujsk' promet v Gornji Savinjski ,V| '-OKurski dolini sicer iepo napreduje, i Pa Se dosegel onega razmaha, ki ga J Kras Hi| Tujski promet Pri rf ’e Hlv'K>iil v pretekli sezoni tudi v (V, °',0rskem domu In Mariborski koči, '11111 r sc razodeva veliki pomen novo- zgrajene pohorske avtomobilske ceste, pa tudi drugih naših pohorskih postojank. Preko 165 milijonov dinarjev dohodkov je imela v preteklem letu dravska banovina od domačih ter inozemskih turistov. Več kakor vse drugo nam jasno predo-čuje to število ogromno važnost tujskega prometa za narodno gospodarstvo v dravski banovini. Približno petina vsega tujskega prometa v naši državi odpade na dravsko banovino. Ce upoštevamo pomembni položaj n a §2 banovine kot glavnega prehodnega ozemlja za dotok tujcev v našo državo in kot tranzitnega turističnega ozemlja, potem bo pač vsakomur nujno jasna prioritetna vloga, ki pripada dravski banovini v tujskem prometu v naši državi. To dejstvo pa povzroča tudi posledice v tem smislu, da naj merodajni činiteljj posvečajo dravski banovini kot izrazito tujskoprometni ustanovi ono pozornost, ki ji z ozirom na njeno pomembno poslanstvo v našem tujskem prometu po vsej pravici pripada. Uredba z zakonsko močjo za pospeše-I vanje turizma, pravilnik o proglasitvi tu- rističnih krajev, o čemer smo svojčas poročali, pravilnik o delokrogu banovinskega turističnega sveta v dravski banovini, vse to in še druge okolnosti so nujno pokazale lepe sadove v tujskoprometnem pogledu. V središču tujskoprometnih vprašanj pa je nedvomno vprašanje naših cest, ki mu je Tujskoprometna zveza posvetila največjo pozornost. V milijardnem investicijskem posojilu iz leta 1935 je bilo za javna dela v Sloveniji določenih komaj 40 milijonov dinarjev, od katerih odpade na bivšo mariborsko oblast le 5 milijonov dinarjev za modernizacijo ceste Št. Hi - Maribor. iVv.v, V'"rt' V. . ' V' '' "V pa so glede početka zadevnih del povzročile zamudo skoro dveh let, tako da so šele v pozni pomladi 1937 lahko pričeli s cestnimi deli na omenjeni delnici. Tujskoprometna zveza v Mariboru pa je skušala doseči tudi zboljšanje drugih prometnih Žil v svojem področju. predvsem cest Dravograd - Maribor. Maribor - Ptuj - Varaždin ter Slov. Bistrica - Rogaška Slatina - Zagreb. Zavzemala pa se je tudi za zboljšanje cest v Slov. goricah, zlasti pa za popravilo delnice Gornja Radgona - Slatina Radenci. S svojimi neštetimi intervencijami, pobudami, predlogi, publicističnim propagandnim delom ter neutrudno aktivnostjo si je Tujskoprometna zveza v Mariboru ustvarila v ožilju tujskoprometnega valovanja velfk ugled in prestiž, saj se interesenti vseh evropskih držav obračajo vsako leto vedno bolj za informacije na centralni urad v Mariboru, ki je ne samo najbližja, ampak v inozemstvu tudi solidno fundirana tor renomirana propagandna ter informativna tujskoprometna poslovalnica na severu naše države. V želji, da bi ta svoj ugled še dvignila in s tem širila sloves našega mesta v širni svet, pozdravljamo današnji zbor Tujsko prometne zveze v Mariboru in upamo, da bodo po njenih zaslugah in propagandni sili naši kraji deležni čim izdatnejšega efekta tujskoprometne propagande, saj ni pač danes treba povdarjati ter opozarjati, da je vprašanje tujskega prometa naše življenjsko, eksistenčno vprašanje. fkatišmke m imUške M®rke Ob premieri „Bele bolezni" Avtor te drame Karel čapek hodi po stopinjah velikih ideologov v svojem dramskem ustvarjanju. V svoji zamisli je globok psiholog in realist. Ideja miru in vsa njena utopistična humanitarnost se bori z orožjem najstrašnejše bolezni — bele kuge — proti ideji imperializma, herojske siaVe in krvavih zmag. Človeštvo in duh časa se kosata v veličini zgodovinskih silnic — pacifizem — imperializem. V antagonizmu teh dveh filozofskih principov se preriva človeški rod-in ustvarja svojo krvavo zgodovino. Etična veličina veje iz obeh svetov in ljudstvo ima povsod podrejeno vlogo človeškega materiala. Tu nastopajo reveži in siromaki v razpadanju živega telesa, so pokorni in pohlevni, udani v svojo usodo in modrujejo kakor katoržniki v sklenjenem krogu svoje usode. Tam rožljajo generali, maršali in mogotci bojnih trum. Podirajo pred seboj zgradbo miru — satansko ustanovo — in pijani zmag drvijo naprej za osvajanjem sveta. Tu je poslanstvo usmiljenja, humanosti in lazareta. tam je poslanstvo narodne časti, zanosa in veličine in vsi se postavljajo v službo svojega naroda, eden da ga ubija ut žene na morišče, drugi da ga leči in varuje razpadanja in propasti. Glavni vlogi imata maršal in pa zagonetni pacifist dr. Gole n, ki je klasična podoba človekoljubnosti, idejne doslednosti in genijalne tvornosti. Maršal-dik-tator. Človek zmag in bajonetov, gre kot vihar preko zemlje, vse se mu umika, ga časti in obožuje. Takih epičnih figur je polno ozračje človeške zgodovine in dane s- imajo usodni primat v svoji oblasti. Edo G r o m je zelo dobro in prepriče-valno podal to težko vlogo, v zadnjem deianju bi lahko bil jasnejši, če bi ga režija dvignila iz osamljenosti. Rado Na-k-r s t je lepo podal svojo vlogo in je ustvaril globinski lik. Meščansko družino so igrali 'Kosič kot oče. Kraljeva kot mati, Rasberge ir j e v a kot hči ter Dujec kot sin. Vsi so igrali prav dobro, le Kosač hi se moral mestoma zdržati v svoji temperamentnosti, toda podal je vso ono dobrodušnost, svoje-glavnost in sanjaštvo, ki ga odlikuje v tem liku. K r a 1 je v a je v resnici dram. osebnost, ki z golim molkom in kretnjo ustvarja ozračje višje umetniške stvarnosti. D u j e c je kot sin izvlekel iz pičle vloge, kar je mogel, medtem ko je bil v pobočniku naravnost izvrsten! Baron K r ii g je imel v Gorinšeku dobrega posnemovalca. Ta lik je Gorinšek prav dobro podal, posebno tisti neprestani strah, ki ga tare, se mu je čital iz obraza in kretanja. Košuta je bil dober propagandni minister in tudi prvi asistent. Drugi asistent je šepal, ker se ni mogel zadosti uživeti v vlogo. Pavle Kovič je bil odličen dvorni svetnik. Vse one lastnosti človeka z visokim položajem, polnim častihlepja in •rodoljubnost; je znal podati v iskreni prepričevalni luči. Pri manjših vlogah so bile vrzeli vseh vrst. Na maršalov bombni govor so zapeli zaljubljenega študenta! Nastopali so C m o bori prvi, Š t a n d e k e r drugi in V c r d o n i k tretji časnikar. Prvi gobavec je bil Š t a n-deker, drugi Blaž, tretji M a le c, Šauperl kot general in B r u ;r č k o kot detektiv. Verdenik v ml. bar. Kriigu je odično igral. V neki prepriče-valnosti je nastop. St a : č c v a v hčerki maršala. Režija je' bila mestoma zelo pomanjkljiva, toda priznati moramo režiš. P. M a 1 e c u, da je držal igro v močnem, efektnem razgibanju, v globinskem pre-dnašanju in je postavil avtogonizem obeh glavnih vlog v pravo luč. L. B. Ob svežem grobu Danite Deklevove Včeraj popoldne smo jo pospremili na •i leni zadnji poti. V cvetju mladosti, poi-na upov in nad, je omahnila kot žrtev materinstva v prerani grob. Turobno in Sinljivo je bilo poslednje slovo od bivše podnačelnice mariborskega sokolskega matičnega društva in zgledne vzgojiteljice, učiteljice Danile Deklevove. Kako je bila blaga pokojnica priljubljena v vrstah našega obmejnega Sokolstva in pri stanovskih tovariših in tovarišicah, je pokazal včerajšnji pogrebni sprevod, k. se je razvil od mestne mrtvašnice k svežemu grobu. Napregledna množica Sokolov v krojih in eivilu, Sokolic, šol- ske dece iz Limbuša ter njenih prijateljev in znancev se je razvrstila v turoben sprevod. Ginljivi in pretresljivi prizori so se odigrali pred odprtim grobom, ko se je sokolski prapor sklonil nad grobom vzorni Sokolici v poslednji pozdrav, in ko je njena šolska deca, ki jo je tako vzljubila, ob glasnem joku zasula njeno zadnje počivališče s cvetjem. Ob globoko užaloščenem soprogu in svojci se je strnila množica onih, ki sočustvujejo s težko preizkušnjo in ki delijo z njimi težko, neutolažljivo bo! ob nepričakovani in nenadni izgubi blage žene in mlade mamice, ki je za ceno svojega življenja darovala plodu svojega srca in ljubezni — svojemu sinčku - novo življenje. Tragika mlade matere. Ko so se vsule prve lk. Edmtd Bern, fuetddeM ČSR K 28. maju. Jesem sc je potem vpisal na Sorbonni na >Eeolc libre des ociences politiques;:, poleg tega pa na pravni fakulteti v Di-jonu. Intenzivni študij in pa pisanje — s časom se je udomačil s svojimi prispevki tudi v nekaterih francoskih listih — sta Hencšu nalagala mnogo dela. Vendar ga delo ni utrujalo, nego še krepilo njegovo energijo. Zanimivo je slišati, da se je v letih 1906. in 1907, v Parizu tudi živo stikal /. ruskimi revolucionarji iz revolucije I. 1905. Pridno je pošečal predavanja Ljudske univerze, ki so jo' v Parizu osnovali ti revolucionarji, ter je ostal z njimi v stiku tudi še pozneje, ko sc je že vrnil v Prago. Julija meseca I. 1906. se je Bc-neš odpravil v London, da bi se tam izpopolnil v angleščini, razen tega pa, da bi iz lastnega nazora in pobllže spoznal angleške razmere. Po štirimesečnem bivanju na Angleškem se je vrnil proti koncu leta 1906. v Pariz ter pripravljal svojo doktorsko disertacijo, hkratu pa navezoval nova znanstva in vse globlje prodiral v poznavanje francoskega javnega živ Menja. To poznavanje francoskih razmer se je izkazalo koristno zlasti pozneje med svetovno vojno, tako, da lahko rečemo, da je Benešu bivanje v Parizu bilo dobra priprava /a poznejše delovanje med Francozi. Poleti 1907 je dosegel na vseučilišču v Dijonu doktorsko čast na osnovi disertacije »Le probleme autrichi-en et ha question tcheque« - Avstrijski problem in češko vprašanje, kjer še vsekakor zastopa mnenje, da se da narodnostno in s tem tudi češko vprašanje v Avstriji rešiti z administrativno decentralizacijo ali federacijo. Ko je bil z doktoratom postavil svojim študijam neki mejnik, je odšel oktobra I. 1907., da bi spoznal do dobra tudi še Nemčijo in njene razmere, v Berlin ter se mudil lam do jeseni leta 1908. Tudi tu se je preživljal še vedno s peresom ter je o nemških razmerah pisal mnogo zlasti v pariško »Revue socialiste«., želel si je po Nemčiji spoznati še tudi Rusijo, toda tja zaenkrat ni prišel. O svojem stanju ob povratku v domovino je Beneš napisal sam v svojem delu »Svetova v Alk a a naše revoluce« (Svetovna vojna in naša revolucija) tako-le: »Vralil jsem se s ci-ziny posjlen ve svem piivodnjui hlubo-kem odporu k našim poingriim politic-kyin a socialnim.« To se pravi: »Vrnil sem se iz tujine ojačen v svojem prvotnem globokem odporu napram našim političnim in socialnim razmeram.« Iz mladeniča, ki sc je bil podal pred tremi leti v inozemstvo, je bil postal med tem mož s svetovnim razgledom, bogat po znanju in lastnih izkušnjah, utrjen po delu in grude na krsto nepozabne pokojnice, je zaihtela vsa množica, tako da ni bilo med navzočimi nikogar, ki bi mu bilo ostalo oko suho. Še dolgo po izvršenih cerkvenih obredih je ostala množica ob sveži gomili Danile Deklevove in se kar ni mogla ločiti od koščka zemlje, ki pokriva njene zemske ostanke in ki je vsa zasuta s cvetjem in venci. Dobri ženi, vzorni in priljubljeni vzgojiteljici ter zavedni Sokolici naj bo zemljica lahka! Kino Union. Do vključno četrtka »Slav ček Petrograda«. Svetislav Petrovič, Marija Cebotari. Sledi češki velefilm »Maryša«. _________ Smrt vrlega moža. Sinoči je umrl v bolnišnici v Čakovcu g. Vinko Danilo, policijski uradnik pri mariborskem obmejnem komisarijatu. Pokojni Danilo je bil v Mariboru znan in zelo priljubljen. Po prevratu je prispel v naše kraje in se je, rodom v Kaštelu ob sinjem Jadranu, takoj uživel v naše razmere ob severni meji. Bil je med prvimi policijskimi uradniki, ki so organizirali obmejno službo v Špilju, odkoder se je pozneje z ostalimi tovariši umaknil v Maribor, kjer je z manjšimi presledki ostal do svoje smrti. Odlikovala ga je (nesebičnost, široka raz-glednost, prijetna družabnost ter toplo tovariško srce. Med njegovimi prijatelji in v krogu njegovih številnih znancev je ■zbudila vest o njegovi smrti trpko bol, saj so ga vsi radi imeli in spoštovali. Zapušča globoko žalujočo soprogo in nepreskrbljenega sina. Pogreb bo jutri ob 16. uri na tuk. pokopališču. Blagemu pokojniku časten spomin, globoko užaloščenim svojcem naše iskreno sočutje! Iz Društva za zdravstveno zaščito dece. V zvezi z objavo novoizvoljenega odbora sta pomotoma izostali imeni g. dr. Fr. Lipolda in g. A. Brandnerja. Iz sodne službe. Napredovali so sodnik sreskega sodišča v Mariboru Leon Štukelj v V. položajno skupino 1. stopnje, Zdenko Verstovšek, sodnik sreskega sodišča v Brežicah ter dr. Miroslav Dev državni tožilec v Mariboru v IV. položajno skupino 2. stopnje, dr. Milan Gorup, sodnik sreskega sodišča v Gor. Radgoni in dr. Adolf Obran, sodnik sreskega sodišča v Mariboru v VI. položajno skupino. Kulturna filma v Ljudski univerzi. V petek 28. maja se predvajata dva interesantna kulturiu filma in sicer prikazuje prvi »Afrika iz aeroplana«, črni kontinent z neizmernostjo svojih puščav, gozdov i. dr. iz višine par tisoč metrov, kar bo gotovo poseben užitek. Drugi film pa bo pripovedoval o čudovitih doživljajih bagdadskega kalifa in popelje nas v čudovito romantiko Orienta, Prvi film bo obrazložil g. prof. Franjo Baš. Za mladino bo posebna predstava ob 16. uri. Z večerno predstavo ob .?0. uri se zaključi letošnja sezona. Občni zbor Ljudske univerze bo v ponedeljek 31. maja 1937. ob 20. uri. Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva iti Savostova lekarna. pomanjkanju. Predvsem pa je bil to mož s sposobnostmi, da postane mož dejanja. K temu se mu je ponudila prilika po dobrih šestih letih. V študijskem letu 1908/09 se je tir. Beneš sedaj v Pragi pripravljal še na drugi, filozofski, doktorat ter je bil v juliju 1909 promoviran na praškem vseučilišču za drja phil. Ko je tako zaključil svojo učno dobo, se je ogledal po stalni eksistenci. Dosegel jo je s tem, da je bil še v jeseni istega leta nameščen na trgov ski akademiji v Pragi kot profesor za narodno gospodarstvo. Dosegel je samostojnost in mogel misliti na to, da si izbere življensko družico, gospodično Hano Vlč-kovo, ki ga je pozneje krepila in podpirala v njegovih odločitvah in delili, mu po magala prenašati življenjske težkoče, okusila za delo svojega soproga tudi dobrote avstrijskega kriminala, a končno vendar z možem vred doživela zadoščenje za vsa trpljenja in ponižanja v svobodni CSR. Pred svetovno vojno se dr. Beneš ni aktivno bavil s politiko - bil je le teoretik, ki je tudi politiko proučeval z znanstvenih vidikov. Vstopil je sicer že leta 1908. v tkzv. »Napredno stranko« (Sfra-na pokrokova), kakor se je imenovala stranka Masarykova, toda udejstvoval se je v njej le publicistično ter kot vodja mladine. Pripadništvo k tej stranki je dr. Beneša tudi dovedlo k intimnemu občevanju z Masarykom, kateri je Beneša spod bujni, naj se habilitira na praški univerzi. To je Beneš leta 1911. tudi storil s so- Prihodnja številka »Večernika« izide radi jutrišnjega praznika v petek 28. t. m. ob običajni uri. Vpokojitve v šolski službi. Vpokojens so med drugim Frančiška Škof v Mariboru, Marija Podplatnik pri Sv. Tomažu ter Fran Jurjevčič v Ribnici. Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 25. t. m. je bilo prignanih 7 konjev, 4 biki, 60 volov, 447 krav, 9 telet, skupaj 532 komadov. Povprečne cene so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 4—5.50. pol-debeli voli 3.75—5, plemenski voli 3.30— 4.50. biki za klanje 3.20- -4.75. klavne krave debele 3.60—4.80, plemenske krave 3—4, krave za klobasarje 2—3, molzne krave 3—3.75, breje krave 3- 3.40, mlada živina 4—5.60, teleta 5- 6.50. Prodanih je bilo 286 repov. Mesne cene: volovsko meso 1. vrste 10—12, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 5—10, telečje meso L vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso 10—14 Din za kilogram. »Sokolska planinska koča« reg. zadruga z. o z. sklicuje II. redni občni zbor na četrtek 3. junija 1937 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Na dnevnem redu so poročila, čitaiije revizijskega poročila, sprememba pravil, volitev načelstva in nadzorstva in sklepanje o gradnji. *' ozirom na to se pozivajo člani k polnoštevilni udeležbi. — Načelstvo. Potovanje v Pariz. Rok za prijava za skupno potovanje francoskih krožkov na svetovno razstavo v Pariz je podaljšan do 15. junija. Potovanje bo trajalo od 10. do 21. julija in stane 2600 Din l udi nečlani se ga lahko udeležijo. Vsa pojasnila, prospekti in tiskovine sc dobijo y francoskem krožku. Gregorčičeva ul. 4 >• ob sredah od 17. do 19. ure. Razstava prof. Sirka. Opozarja se ceni. občinstvo, da ostane Sirkova razstava odprta samo še do inkl. četrtka. Izkoristite ta čas in obiščite to dobro uspelo i'] krasno razstavo. Odpr*- od 9.—12. in od 15.—IS. ure. ČeskS klub. V četrtek dne 27. t. m. on 'A 11. uri predpoldne je v mali dvoruiij* Narodnega doma II. nadstropje članskf sestanek, na katerem se bomo spominjal1-, tudi rojstnega dne našega pana prezidcii-ta Dr. E. Beneša. Udeležba članstva obvezna. Odbor. Pozor! V nedeljo dne 6. junija bo Prl veliki tomboli Sokola I. in Jadrana v magdalenskem okraju vsega na razpolago. Izvrstna pijača in jedača, veselita brez vstopnine. Igra godba »Drave", bobke karte samo po 2.50 Din. Se«a|u pridno po njih. To bo ena največjih 'L'" tošnjih prireditev. Uprava. cijološko študijo »O strankarstvu- ter d° segel s tem pravico do docenturne soci°' logije na filozofski fakulteti, a leto p° zneje na tehniški visoki šoli. Pri tem je našel še vedno čas, da je odpoio'^ za sedem mesecev v tujino in sicer ** dva meseca v Francijo, za pet mesecev v Anglijo, da bi poglobil svoje teore*lC" no in praktično poznavanje sociologija Politični profil Benešev iz predvojne <-• be se da - ker se, kakor rečeno, s po tiko do svetovne vojne ni bavil aktivll‘^ - posneti iz njegovega publicistične^ delovanja. Najznačilnejša poteza v c profilu je demokracija. Demokracijo 0 j j,_ čuje namreč kot oni edino pravilni » > ^ žabni sistem, v katem se mora vsa pošteno preživljati v. delom«, niedtcni so »fevdalizem, absolutizem in ,n0”10St, zem nasprotno nudili nekaterim m0/'1. ’ da so živeli na račun drugih«. 0°n10 . cija je bila za drja Beneša vedno e' no načelo, od katerega je Prilia'aJ.|l|<,^ov cialnopolitičnih in ekonomskih zaKij v socialni, narodni ter kulturni p° . Z istega zrelišča je razpravljal ludi j() ni, ki je takorekoč lebdela v.'^ h„jja, ko je ta po letu 1914. zares izoru je Beneš kot znanstvenik-socijoiog konec Avstrije najprej; logika raz .^ud’ dopuščala drugih konkluzij ',e®konec 'f konec v prehrane valce anebo |jjjCke socialnim rozvratu a socialne -. »bodisi revoluci po vAlce«, to sc PraVl^ y g0Cj-konec v izgubljeni vojni ali re- alnem razvratu in socialno-p vohiciji po vojni«. dne 26. V. 1937. ~ J/LOM »Grič« Oset, Rošpoh. Topla, mrzla jedila. Domače vino, razgled. Zvezna strelska družina na Pobrežju trna svoj redni občni zbor v soboto 29. t. m. ob 20. uri v Renčljevi gostilni. — Članstvo naj se občnega zbora točno in Polnoštevilno udeleži. Zdravo! Profesor in skladatelj Vasilij Mirk je instrumentiral skladbo Benjamina Ipavca »Na Prešernovem domu« za orike-stcr in harfo. Izvajala jo bosta zbor in sodba »Drave« ter solista Antoni Faganeli iti Avgust Živko 2. junija v unionski dvorani. Sokoli plavači, telovadci mariborskih sokolskih društev, ki še želijo v letošnjem poletju vaditi v plavanju na Mariborskem otoku v okviru Sokolskega plavalnega odseka, naj sc javijo v petek ob 18.30 uri (pol sedmih) na letnem telovadi ščit Sokola matica, da poskrbimo za primerno število garderob. Javi naj se ženski in moški naraščaj ter člani iti članice. Ali imajo 3 žene zares -1 mnenja? Tako se navadno trdi; da pa je včasih tudi drugače, potrjuje sledeča zgodbica. Bilo ie v vlaku. V nekem oddelku so sedele 3 žene in — stisnjen v kot — 1 moški. Govorili so o vseh mogočih stvareh: o odgoji otrok, negi novorojenčkov, o vremenu in draginji, kako se pravilno pripravijo telečja jetra in o tem, kako se odvrne mož od nočnih pohodv. Pa ni bilo niti ene točke razgovora, v kateri bi bile vse te žene enakega mnenja. Seveda, tri žene — štiri mnenja, si je mislil potnik v svojem kotu. Nazadnje sc je zasukal pogovor tudi na pranje perila in neverjetno: vse tri žene so bile ena- Kar l samo eno mnenje!« Dom Jadranske straže v Bakru bo od-i hrt tudi letos članstvu in podmladku in to I ministrstva inž. Vanekas zastopnika bana dr. Rateja, sreska načelnika Eileca in Modrijana, policijskega predstojnika dr. u u, jv pu- istcnjaka) zastopnika ljubljanske železni-je treba vzeti | gke direkcije inšpektorja Rozmana in Ko vačiča ter postajnega načelnika Permeta, zastopnika mesta Maribora ravnatelja Rodoška, zastopnika mesta Celja ravnatelja Šubica, zastopnika mesta Ptuja ravna telja Zavadlala, mestnega svetnika in ravnatelja MP Stabeja, zastopnika TOl ravnatelja Krejčija, Potnikovega zastopnika v Beogradu dr. F. štera, zastopnika Tuj v mesecih junij, julij in avgust. Cene so sk0prometne zveze v Ljubljani dr. Žižka, *elo zmerne. Za članstvo znaša penzija nada]je predsednika Trgovskega združeno Din 32 na dan, kolonisti plačajo za tri- nja v Mariboru M. Oseta, dr. Tominška tedensko bivanje Din 420, ekskurzisti pa kot zastopnika SPD v Ljubljani, inž. Ter-dnevtio po Din 15. V domu sta vodovod žana za sPD Ruše, ravnatelja zdravilišča h. elektrika, takoj pod domom je kopali- R0gagiT Javiti se je čimprej, da bo mogoče I saveza kapetana Gnusa, župana Križniča "streči vsem in vsakomur ter rezervirati | kot zastopnika Olepševalnega društva htostor. Prijave sprejema Oblastni odbor zastopnika Tujskoprometnega društva v Mežici Uleta, predsednika Združenja gostinskih obrti v Mariboru A. Kle-šiča, zastopnika Združenja gostinskih obrti v Celju Pečuha, nadalje g. Koruzo iz Ruš, inž. Kukovca za tehnični oddelek sre-skega načelstva v Mariboru, g. Tomca iz Slovenjgradca. Nato je inž. Šlajmer pre-čital pismene pozdrave soustanovitelja Tujskoprometne zveze v Mariboru g. dr. Pirkmajerja, predsednika Tujskoprometne zveze v Ljubljani g. dr. Marna in narodnega poslanca g. dr. Ivana Mohoriča. Sledilo je kratko, jedrnato predsedniško poročilo, ki ga je podal g. inž. Šlajmer. Naglasil je med drugim, da je turizem za našo državo najboljši »izvozni artikel«, ki je lani dosegel že polovico dohodkov naše trgovine. V nadaljevanju svojega poročila se je zahvalil vsem činiteljem, zlasti mestni občini mariborski, za izkazano pomoč in podpore. Na dnevnem redu je izredno izčrpno poslovno poročilo iniciativnega Putnikovega ravnatelja g. Loosa o uspehih tujskoprometne propagande in plodonosnem delu Tujskoprometne zveze za bivšo mariborsko oblast, kakor smo ga očrtali v današnjem uvodniku. Poslovnemu poročilu g. ravnatelja Loosa in poročilu nadzornega odbora so sledile nadomestne volitve tretjine članov upravnega odbora, volitev nadzornega odbora, določitev delovnega programa ter sprejetje proračuna za 1937-38. V poteku občnega zbora so sc sprožile koristne misli za nadaljnje uspešno delovanje Tujskoprometne zveze. ■^Uranske straže v Mariboru. Otvoritev strelske sezone. Kakor že Uročeno otvori mestna strelska druži-“a v nedeljo dne 30. maja letošnjo strel )ko sezono. Članstvo mestne ter okoli-sMh strelskih družin, lovska društva hi ^se prijatelje strelskega športa vabimo, sc otvoritve polnoštevilno udeleže, i- . , . P) i k Strelci, Ki želijo obedovati, v nedeljo| sjt.ce.JU,f« Mtlm,!.. ir. Ptoke .ore °l)- maja na strelišču, naj sc cunprej pn Korhlanko Franc iz Sv. Jakoba v Slov. gor., Kofol Ida iz Odrancev, Kovač Ant. 1 r. Lok pri Sv. Juriju ob Tab., Kralj Gro-zdana iz Gančan, Lempl-Potisk Jožica iz Zavrča, Lichtenegger Anica iz Petišov-ccv, Lipavic Fran iz Sr. Bistrica, Lorbek Maks iz Ženavelj, Luci Ivar» iz Sred Bi- del je bil podoben teletu. Tele je poginilo, kravo pa so morali zaklati. tfGjo, pismeno, osebno 2455 S. ali telefonično Reji, Gosposka ul. 11 («Ve- pri Cemik«). Cenjen« publiko opozarjamo na velik ^vijski koncert Glasbene Matice, kise ) rši nocoj ob 20. uri v Unionski dvorani. n * " Majhen Vladislav iz Sv. Ane v Slov. g., Mazaj Jostp iz Kuzme, Napast Anton iz Sladkega vrha, Nest Ljudmila iz Sv. Jakoba v Slov. gor., Ozmec Emil iz Kotelj, Pajtler Franc iz Tišine, Pastirk Matilda iz St. Vida nad Vaklekoni, Pečnik Lc-opoldina iz Selnice ob Dravi, Pokorn Elizabeta iz Prihove. Punkcije Emilija iz ‘ok-.,.,, , . T , , ivinrurnh UUZaOCta JZ rriljove. i uiauiju i.minj.t u Prakfi« s° t „9 drž učite’ pt«iske gore, Ročnik Angela iz Šmartne fa v m “clte,*ki izp,t 7 It ga v Rož. dolini, Sedmak Primož iz Kai «u v Mariboru, kj se je vršil od '.do c„r;,inik Rono i/. Sv. Andraž: 'liŠČ.................... f- maja 1937 pred izpitnim odborom pod I ^-dsedstvom direktorja Frana Kadunca, napravili sledeči gg. učitelji-priprav-.lkb Bajlec Ivan iz Bogojine, Bauman Tv, c. Morave, Bcričič Jožefa iz Sv. Ane v gor., Bežan Viljem iz Radmožen Slov £ev> Bračko Marjeta iz Gor. Radgone, V Costa Anton iz Šoštanja, Dobaja Jo j-hina iz stogovccv, Dolenc Alenka iz .J-Andraža pri Velenju, Dolinšek Maksi I nhian iz Ribnice na Poli., Duh Kristina ,Ane v S1Prv- «or- J^n Danica iz|-ka~k^ Frangež I erozija iz Prcdanovcev,1 i^^JJnan Rihard iz Pernic, Germek Sonja ‘iz m,, ['MVr,C"ca "a ^ML Golob Edvard 0!rnian 1WKUmiia ^Male Nedelje, Gregoretic Stams ava iz {rcda ,vank,l jz Sv, L iz ?LC Vrta pri,^1-„Ne?r . o ,eS Prihodnji izpitni termin ■ -avrea, Grudnik Manja iz Sv. Jerne- 1fvr7 :ui Serajnik Beno iz Sv. Andraža gor., Skok Ferdo iz Vranskega, Stajnko Alfonz iz Sv. Ane v Slov. gor., Stanič Stanislav iz Sv. Marjete pri Ptuju, Stritar Bogdana iz Sv. Duha na Stari gori, Štraus Božidar iz Sv. Jurija v Sl. gor., Vahen Miha iz Kaple, Vitez Dora iz Kruplivnika, Vrečko Marta iz Sv. Petra pod Sv. gorami. Zidar Avgust iz Razbora. Žigon Ljudmila iz Dobja, Žitnik Gabrijela iz Cirkovc, Žmavc Andrej iz Sv. Trojice v Slov. gor., Žoher Ivan iz i zaliaviljski izpit so napravile dne 12. maja 1937 otroške vrt narice gdč. Bregar Zofija iz Murske Sobote, Cirman Bogumila iz Celja, Man-ovrenca na Poli bo 12. novembra 1937. NARODNO GLEDALIŠČE. Četrtek, 27. maja ob 20. uri: »Dolarska princesa«. Znižane cene. Zadnjič. Sobota, 29. maja ob 20. uri: »Bela bole zen«, Red B. Nedelja, 30. maja ob 15. uri: »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavle Udovičeve. Znižane cene Ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Premiera. Za penzijski sklad gledaliških igralcev. »Trije vaški svetniki« znana izvrstna veseloigra iz kmečkega življenja, bo zaključna dramska premiera. Režijo vodi J. Kovič, večje ulogc igrajo Zakrajškova, Savinova, Kraljeva, P. Kovič, Nakrst in J. Kovič. Premiera bo v nedeljo zvečer. Predstava se vrši za penzijski sklad gledaliških igralcev. jT Horvat Stanislav iz Serdice, Hosnar. iz Sv. Bolfenka na Kogu. Hvalec Čudno stvorom«: tele - medved. Po iz Škal, Jandl Danica iz Lehna na Isestnik Dok! v Zbigovcih pri Gornji Rad Jandl Mih Metod M«u»« an iz Lehna na Poh., Jen-1 goni je kupil nedavno brejo kravo, ki je ie„ — iz Sv Andraža pri Velenju, te dni skotila dokaj čudno tele. Prednji * Marija iz Dobja, Kas Jožefa iz del teleta je bil obraščen z gosto temno i>c, Kastelic Alojzij iz Ščavnice,!dlako ter je ličil na medveda in le zadnji ko č’ Uubtikeue Mavite »Putnik« Maribor, Celje sporoča, da sta preko cele poletne sezone odprta spe cialna penzijona za otroke: Hofrain in grad Pleona pri Žalcu v Savinjski dolini. Oba penzijona nudita najboljšo priliko za vestno oskrbovanje, nadzorstvo in pouk otrok, ki so potrebni oddiha v najboljših! klimatičnih razmerah, oziroma nadzorstva kadar so stariši za delj časa odsotni. Vse informacije pri Putniku Maribor in Celje.________________ STUDENŠKE NOVICE pešlzlet sokolskega društva Studenci. Sokolsko društvo priredi za vse svoje pripadnike jutri popoldne pešizlet na Hompoš pri Hočah. Izvolitev novega načelnika sreskega cestnega odbora Izvolitev novega načelnika sreskega cestnega odbora. V smislu novih predpisov je bila danes v posvetovalnici tukajšnjega sreskega cestnega odbora volitev novega vodstva tak. sreske”ga cestnega odbora in so bili izvoljeni: podžupan F. Žebot načelnik, župan dr. Juvan, dekan Gomilšek, dr. Černe in Javnik pod načelniki. Sejo je vodil kot najstarejši član tukajšnjega sreskega cestnega odbora g. Ivan Hauptman iz Poljčan. Doslej je bil, kakor znano, načelnik sreskega cestnega odbora župan g. dr. A. Juvan ter je bila funkcija mestnega župana avtomatično združena s funkcijo načelnika sreskega cestnega odbora. Dr. Schachtov pariški glas: za tesnejše francosko nemško gospodarsko sodelovanje PARIZ, 26. maja. Rajbovski gospodarski minister dr. Schacht je ob svojem prihodu v Pariz sprejel v nemškem poslaništvu zastopnike francoskega tiska. Najpreje je demantiral inozemske vesti, smislu katerih naj bi v Hitlerjevem pooblastilu navezal politična pogajanja s francoskimi državniki. Dejal je, da upo rablja priliko otvoritve nemškega paviljona na pariški svetovni razstavi za svrhe tesnejšega franc, nemšk. gospod, sodelovanja. V Nemčiji prevladuje danes prepričanje, da je bolje prosto gospodarstvo kakor pa avtarkija. Izvajal je: »Nisem prišel v Pariz, da bi izposloval posojilo za Nemčijo. Nemški narod želi samo, da se napravi konec sedanjemu težkemu stanju. Nemčija hoče z vsemi narodi sodelovati ter sem prepričan, da je to tudi želja francoskega naroda. Glede nemško francoskih ^pogajanj za trgovinsko pogodbo moram reči, da še niso tako dozorela, da bi bi! podpis že možen, upam pa, da bo do tega kmalu prišlo. V zvezi z načrti svetovne gospodarske konference izražam željo, da bi bil belgijski predsednik vlade Van Zee-land deležen popolnega uspeha, menim pa, da je trenutno še preuranjeno misliti na svetovne gospodarske konference. Leta 1933 izjalovljena londonska svetovno gospodarska konferenca je dokazala, da še ni svet zrel za takšne poskuse. Nemčija bo zahtevala znižanje posojilne obrestne inere, ki je v višini 7% še vedno previsoka. Zvečer jc prlre dil nemški poslanik grof Welczok na čast dr. Schachtu svečano večerjo, ki so se je med drugimi udeležili predsednik vlade Leon Blum, finančni minister Anrfol. trgovinski minister Bastlde, guverner Francoske banke Labeyrie in generalni tajnik Ouai d’Orsaya Louis Lcger. Poplave in človeške žrtve v Bolgariji SOFIJA, 26. maja. Po vsej Bolgariji so b prelomi oblakov in neurja, ki so razdejala cele pokrajine. Vodovja so preplavila naselbine in pokončala železniške jezove. Doslej je našlo smrt radi poplave 15 oseb. škoda znaša več milijonov levov. Rfefs&e .umu Kino. V sredo, 26. ih v četrtek, 27. maja, obakrat ob 20. uri se v ptujskem kinu predvaja film »Žetev«. W N IVE A atČREHE Separirano, lepo SOBO oddam s 1. junijem, tudi z vso oskrbo. Gosposvetska 1.5 2790 LEPO OFREMLJENO SOBO v centrumu mesta oddam solidnemu gospodu, eventualno z zajuterkom. Vprašati Puška cesta 3/11. Štern. 2781 Oddam opremljeno SOBO s hrano ali brez. Betnavska cesta 15. 2820 Mali oglasi Brez klobuka brez plašča MOŠKO KOLO v dobrem stanju Din 350.— na prodaj. Miklošičeva 6. mizarstvo. 2813 PRODAM PSA VOLČJAKA dobrega čuvaja. Naslov v upravi lista. 7795 ZA BIRMO ročno torbice raznobarvne od Din 8— naprej. Za potovanje ročne kovčeke, torbice nahrbtnike itd. v veliki izberi in nizkih cenah priporoča Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13-____________2508____________ POKROMANJE poniklanje. posrebrenje, po-medenje, pobakrenje, plati* niranje prevzame »Ruda«, Melje. Trstenjakova 5 (pri prevozniku), zbirališče; trgovina Frank, Frankopatiova 16, Cene znižane izvedba dobra. 2t’12 KOLESA Styria Ipag-izdel. Puch, Pre mier Legnano, Volsit, Perla so kolesa, odgovarjajoč Vašim potrebam. Dobite jih po ugodni ceni pij Justin Gustinčiču, Maribor. Tattenba-chova ul. 14. Mehanična delavnica zaloga rabljenih strojev, železa itd. 2767 SLADKORNOBOLN1 POZOR! Dietični novi kruli izdeluie in razpošilja pekarna RAKUŠA, Koroška cesta. 2513 Kupim OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v upravi lista, 2815 Stanovanie LEPO STANOVANJE oddam s 1. julijem. Studenci, Ciril-Metodova 17, nasproti pošte- «780 V naiem y • toda umeno kožo.. Uživajte mladost in svobodo, kajti krema , N1VEA skrbi za Vašo kožo in jo varujejo kakor pri pomladanskem solncu tako pD jfp dežju in vetru. Samo krema N1VEA vse- T/ bitje EUCER1T, okrepčevalno sredstvo za kožo in Vam daje mladosten , svež in zdrav izgled. *....................... ....O**.******.****** ŠPECERIJSKO TRUOV1NO s traiiko in inventarjem oddam v najem samo sposobnim reflektantom ter kavcije zmožnim. Potučnik, Koroščeva 54, Maribor. 3807 LEPO SOBO IN KUHINJO poceni oddam dvem ali trem odraslim osebam. Koseskega ul. 39.________________2810 DVE SOBI IN KUHINJO z uporabo kopalnice takoj od-daiti. Naslov v upravi. 2806 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam največ 4 osebam. Vprašati hotel »Mariborski dvor«. 2797 "trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddani s 1. julijem. Naslov v upravi »Večernika«. 2773 lokal LOKAL za trgovino mešanega blaga, tudi za lesnega trgovca, na zelo prometnem kraju, oddam takoj v najem. Tomažič Zg. Hoče. ' 2819 Službo dobi ZDRAVO služkinjo za vsa hišna dela. ki ima rada otroke, iščem s 1. junijem. Srečko Kranjc, Pesnica. 2769 Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA za boljše delo. Aleksandrova cesta 16, Maribor. 2811 Najbolj varna naložb* ttammrjm, kor za tlof* P'» ••) hranilnici Dravska banovina z talim »w«J«n pramotonlom m « avblo davčno moilp — - Hranilnica lav ritij* v donarno atroko spadm/olm pozlato i n o m k u i a n t nj> Podružnica: CELJE Južnoštajerska hranilni*9 »Mtga in k»iiite* ** lakoti raiuia po najugodnejšem obrastovaAju Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN^ Zn inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO DL1LLA, vsi v Mariboru. Stran 4. Sodoma in Mariborski »Večer nlk« Jutra UMBHHti—i 11 i'T i ~r V Mariboru, dne 2