SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 51-52 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 23 de diciembre - 23. decembra 2010 DVA SET LET PLEBISCITA Ko se bližamo božiču mineva 20 let, odkar smo Slovenci odločili o naši prihodnosti. Takratna skoraj soglasna podpora plebiscitu je omogočila priprave na dejansko osamosvojitev Slovenije. Plebiscit je sledil demokratičnim spremembam, do katerih je konec 80. let prejšnjega stoletja prišlo kot posledica vzpona slovenske civilne družbe. Medtem ko je vodilno vlogo znotraj SFRJ vse bolj prevzemala Srbija, so slovenski intelektualci iz kroga Nove revije v 57. številki revije že februarja 1987 prvič predstavili prispevke za slovenski nacionalni program. Konec istega leta je pod vodstvom Franceta Tomšiča nastal prvi neodvisni sindikat; v maju 1988 pa je sledila ustanovitev Slovenske kmečke zveze, kar je pomenilo začetek večstrankarskega političnega življenja. Slovensko javno mnenje pa se je še zlasti obrnilo proti Beogradu in Jugoslovanski ljudski armadi kot posledica aretacije Janeza Janše in t. i. procesa proti četverici poleti 1988, ki se je odvijal v Ljubljani in kjer so na vojaškem sodišču obtožencem sodili v srbskem jeziku. Slovenska skupščina pa je septembra sprejela ustavne amandmaje, ki so tudi formalno omogočili nastanek drugih političnih strank. V letu 1990 so si dogodki sledili z vse večjo hitrostjo. Januarja so bile v Sloveniji razpisane večstrankarske volitve, prve po drugi svetovni vojni. Na aprilskih volitvah je zmagala Demokratična opozicija Slovenije (Demos), ki je tudi oblikovala vlado in za premiera izbrala Lojzeta Peterleta. Za predsednika predsedstva je bil izvoljen Milan Kučan. Predsednik skupščine je postal France Bučar. V istem obdobju je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) začela razoroževati teritorialno obrambo, kar pa ji, predvsem po zaslugi projekta Manevrske strukture narodne zaščite, ni v celoti uspelo. Obenem je v političnih krogih zorela ideja o izvedbi plebiscita. Odločitev o tem je padla novembra 1990. Tedaj so sodelavci ustavne komisije skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom prepričali Demosov poslanski klub, da je potrdil predlog plebiscita. Za izvedbo plebiscita se je sprejel 23. december. Na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Po plebiscitu je slovensko vodstvo v zakonsko določenem roku šestih mesecev pripravilo srečanja z vodstvi drugih republik, na katerih je predlagalo prihodnjo ureditev medsebojnih odnosov, hkrati pa je poleg priprav na prevzem vseh državniških nalog potekala obsežna kampanja prepričevanja tujine. V skladu s plebiscitno odločitvijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. Skupščina je hkrati sprejela Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov (o državljanstvu, tujcih, potnih listinah, zunanjih zadevah, deviznem poslovanju, Banki Slovenije in carinski službi), 24. junija pa sta bila določena nov grb in nova zastava. Zvezni izvršni svet Jugoslavije je na poteze slovenskega parlamenta odgovoril s sklepom, da morata JLA in zvezna milica zagotoviti spoštovanje zveznih predpisov o prehodu čez državno mejo na ozemlju RS. Takšen sklep je bil formalna podlaga za vojaški napad na Slovenijo, ki se je začel v noči na 27. junij. V desetdnevni vojni je bila JLA poražena. Po premirju 2. julija 1991 se je začela postopoma vračati na izhodiščne položaje. JLA se je do 25. oktobra v celoti umaknila iz Slovenije, skupaj z vsem orožjem in opremo. Prav tako oktobra, že pred odhodom zadnjega jugoslovanskega vojaka, je Slovenija uvedla lastno denarno enoto, skupščina pa je 23. decembra 1991 sprejela novo ustavo RS. Po dvajsetih letih si vsi lastijo zasluge za ustanovitev slovenske države. Povezujejo jo celo z dvomljivimi zametki Osvobodilne fronte. Zgodovinska dejstva pa jasno pričajo, da je do samostojne Slovenije pripeljalo demokratično gibanje in delovanje pomladnih strank, z nedvomno božjo pomočjo, na priprošnjo naših mučen-cev. Mar bomo danes žalostni postali? Pojdimo molit Jezuščka na slami! Naš Bog je, ki se učlovečil je. Ni težko najti ga pri ljubi Mami, pri vhodu Jožef nam naproti gre. Kako je lep, naš drobni, živi Bogec! Cel svet in mamo za roko drži. Morda so zanj besede preuboge ... Srci ga jezik tiho veseli. Ne sme nas biti sram, Bogi prositi, ker Bog ljubezen je in čaka nas. Za nas ljudi se hotel je roditi, telo imeti naše, naš obraz. Mar bomo danes žalostni postali? Napijmo Mu s slovensko srčnostjo! Ko bomo prošnje v jasli mu predali -vsaj ena za Slovenijo naj bo. Vladimir Kos vtisi iz slovenije Glejte, prihaja Gospod Včasih se mi zdi, da je na južni polobli lažje doživljati advent in božične praznike. Topla klima deluje sproščujoče in v dolgih dnevih ima človek občutek, da ima za tako pripravo in praznovanje na razpolago več časa. Pa še konec leta - koledarskega, šolskega, delovnega, - je, kar seveda spet prispeva k lepemu občutku. Severna polobla pa je mrzla, temna v tem času. Že sama drža telesa - kar skupaj bi zlezel, kot kupček nesreče - povzroča neke vrste „duhovno zamrznitev", ki okrnjuje vsako naravno usmeritev k premišljevanju božičnih skrivnosti, k praznovanju. Povrhu so prazniki sredi šolskega in poslovnega leta in predstavljajo lahko le daljši konec tedna počitka. Morda pa ni tako jasno. Morda nas v zimskem času narava sama nagovarja, da se umirimo, poglobimo. Morda nas narava s svojo mrzlo skromnostjo in kratkim dnem ne „vpeljuje v skušnjavo" in nas vodi k premišljevanju božične skrivnosti. A mnogim, na tej ali oni polobli, te dileme ne delajo preglavic. Zanje niti niso dileme; morda so le zanimivosti, ki jim ne kratijo spanca. Vajeni so na svoje podnebje in z njim v vsej polnosti sobivajo tako telesno kot duhovno. Zato je besede iz naslova, ki so začetne v pesmi Drugi advent, možno doživljati v polnosti kjerkoli po svetu; niso vezane na zemljepisne koordinate, barvo človeške kože ali stopnjo ekonomske, znanstvene ali družbene razvitosti: le na čas cerkvenega leta, ko se bolj močno spominjamo izpolnitve časov Stare zaveze (tole zveni že precej po teologiji, katere nisem vešč, ampak: ali so sploh vezane na kak čas? Saj smo - bi morali biti - tudi sami v pričakovanju, kdaj pride ^) Kakor koli že - božič je skrivnostno lep, lep kot so sploh adventne in božične pesmi, kot so lepe jaslice, ki jih sestavljajo borna Sveta družina ali pa cela pastirska, vaška, mestna, kozmopolitska skupnost v najrazličnejših režijah. Predvsem mora biti lep zadaj, znotraj, v nas samih. Vse ostalo so le fasade, ki naj nekaj dokazujejo. Bog varji pa, da bi te fasade bile le ,,Potemkinove vasi", ki si jih postavljamo v lasten, farizejski ugled in pohvalo! Omenjena skrivnostno-slovesna pesem, ki smo jo prepevali na škofljiškem koru, pa Matejev evangelij na četrto adventno nedeljo, sta kar sama lepo, primerno in iskreno voščilo: Glejte, prihaja Gospod - Bog je z nami! GB -Svobodna Slovenija želi vsem sodelavcem, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini kot v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter veliko sreče in uspehov v novem letu 2011. Zgodba o smrečici MIRKO KUNCI»_ Sredi gozda je rasla smrečica, majhna in srčkana, da jo je bilo veselje pogledati. Ta smrečica je imela dobrega prijatelja: drobnega ptička, ki je vsako jutro priletel nanjo in ji pripovedoval svoje dogodivščine. Smrečica pa ni imela samo prijatelja, imela je tudi sovražnika. Njen smrtni sovražnik je bil krt, ki je prebival pod njenimi koreninami v zemlji. Kadarkoli je prilezel iz svoje luknjice, si je ranil gobček na ostrih iglah in zmeraj znova grozil smrečici, da se bo maščeval. Neke noči, ko je ptiček spal v vejah svoje prijateljice smrečice, je hudobni krt razgrizel ubogi smrečici korenine, da je omahnila na tla. ,,Zdaj pa le pojdi po svetu in si oglej zanimivosti, o katerih ti je prismuknjeni ptiček pripovedoval!" se je škodoželjno zarežal krt. Ptiček se je ob padcu smrečice prebudil. Ko je videl, kaj se je zgodilo, se je na vso moč razjezil. Smuknil je k vhodu v krtov domek, da bi ga po zasluženju kaznoval. Krt pa je previdno tičal globoko pod zemljo in se ni prikazal na dan. ,,Nič ne maraj, pomagal ti bom," je ptiček tolažil smrečico, ki je žalostno ležala na tleh in bridko jokala, kakor pač znajo jokati tudi mlada drevesca. Odletel je k samemu Bogu v raj. Bil je sveti večer in Bog je pravkar delil svoje darove angelčkom in drugim nebeščanom. Ptiček je zaupno sedel ljubemu Bogu na ramo in mu potožil krivico, ki je bila storjena ubogi smrečici na zemlji. „Pomiri se, prijatelj ptiček," je ljubeznivo odgovoril Bog in ga milostno pogledal. ,,Sam pojdem na zemljo, da vidim, kaj je s tvojo prijateljico smrečico." Angelčki so si hitro ogrnili tople kožuščke in se spustili z Bogom na zemljo. Ljubi Bog je v spremstvu ptička in svojih angelov šel naravnost k ubogi smrečici. Mehko jo je pobožal in dobrohotno dejal: ,,Za krivico, ki si jo pretrpela, te bom povišal!" Angelčki so na te besede privlekli iz torbic darove, ki jim jih je dal Bog v nebesih, in z njimi okrasili smrečico od vrha do tal. Kar nagledati se je niso mogli, tako je bila lepa! „Dvignite jo in postavite k vhodu v cerkev!" je velel ljubi Bog. Angelčki so v trenutku izpolnili njegov ukaz. Postavili so smrečico pred cerkev, ko je poslednji vernik prihajal k polnoč-nici. Pobožni mož je obstal kot zamaknjen, potem pa smrečico ponesel v cerkev in jo postavil na oltar. Tako je drobna, neznatna smrečica doživela največjo srečo, o kateri si niti sanjati ne bi upala: blestela je na oltarju v vsem svojem sijaju ter poslušala pobožne molitve vernikov in ubrano petje, ki je donelo s kora božjemu Detetu na čast. Od tistega dne dalje ljudje po vsem svetu prižigajo svečke na božičnih drevescih in jih krasijo s pisanimi darovi - Bogu v čast in naši znanki smrečici v prelep spomin. Tako praznovanje ne iz življenja v argentini Prvi premier neodvisne Slovenije Lojze Peterle in stranka SDS zavračata sodelovanje v častnem odboru za praznovanje obletnice samostojnosti. Zmotil jih je projekt Stisni roko v pest!, ki povezuje 70. obletnico ustanovitve OF in 20. obletnico neodvisnosti Slovenije. V SDS so na svoji spletni strani zapisali, da je sodelovanje v častnem odboru zanje nesprejemljivo. Ocenjujejo namreč, da vlada zlorablja obletnico osamosvojitve za nadaljevanje ideološkega boja. Odbor bo po njihovem mnenju le krinka za nadaljnje manipuliranje na točkah, na katerih je slovenski narod zaradi nerazčiščene preteklosti žal še vedno razdeljen. Plakat projekta ministrstva za šolstvo in šport Stisni roko v pest!, ki vabi mlade k sodelovanju, povezuje 70. obletnico ustanovitve OF in 20. obletnico neodvisnosti Slovenije ter najbolje ponazarja dejansko stanje duha v tej vladni koaliciji, kar se osamosvojitve Slovenije tiče, so zapisali. Tudi predsednik prve demokratične vlade Peterle želi „sodelovati samo pri tistih delovanjih, ki so v duhu osamosvojitve", je dejal za TV Slovenija. Tako noče sodelovati pri drugih zadevah, katerih namen je lahko tudi relativizi- Plakat zlorabljanja in potvarjanja ranje osamosvojitve. V službi za državne proslave so sicer pojasnili, da namen državnih proslav ni delitev in da je projekt Stisni roko v pest! zgolj projekt ministrstva za šolstvo. Ob tem so pozvali Peterleta in predsednika SDS Janšo, naj se proslave udeležita. Peterle pravi, da se bo proslave udeležil, če bo v duhu osamosvojitve, ne pa katerih drugih interesov. ,,Z veliko skrbjo spremljam projekt ministrstva za šolstvo Stisni roko v pest; mene je kar zmrazilo, ko sem slišal to geslo. Se moramo res vračati k revolucionarnim geslom preteklega stoletja? Ne bi bilo bolje, če bi si rekli Podajmo si roke? Osamosvojitev nas je obogatila z edinstveno izkušnjo - stopiti skupaj. Proti komu bomo danes stiskali pest?! Težko bomo dosegli kaj velikega skupaj, če te razdeljenosti ne bomo premagali. Zdi se mi, da se bolj bližamo letu 1941 kot letu 2011. Ko gledam, s čem si populisti ali celo posamezna ministrstva pomagajo, se sprašujem, kam gremo. Leta 1991 smo bili v ključnih trenutkih sposobni enotnosti. Takrat je bilo skupno dobro prva vrednota. Kasneje se je začela oblast izrazito privatizirati za interese manjših skupin ne nujno samo vladajoče opcije. Za to bomo še dolgo plačevali, to nas je pripeljalo do tega, da se danes ljudje ne počutijo v pravni državi. Ta občutek ni dober." je v intrevijuju za STA dejal Peterle. Sicer pa naj bi ob obletnici plebiscita potekali dve ločeni proslavi, poleg državne pripravlja ločeno proslavo še Združenje veteranov slovenske osamosvojitve. TONE MIZERIT Jesih z Ostermayerjem V sredo, 15. decembra 2010, sta se na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sestala državni sekretar dr. Boris Jesih in avstrijski državni sekretar dr. Josef Oster-mayer, ki je pristojen za manjšinsko varstvo. Državni sekretar Ostermayer se je mudil na medsosedskem delovnem obisku v Sloveniji, katerega namen je bila seznanitev slovenske strani z napredkom v dialogu o dvojezičnih krajevnih tablah. ,,Dobra klima med dvema sosednjima državama vodi k lažjemu reševanju odprtih vprašanj", meni dr. Boris Jesih, državni Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. ,,Dober medsosedski dialog je za trajnostno rešitev vprašanja krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem pomemben", je povedal državni sekretar Ostermayer. Sekretarja Jesih in Ostermayer sekretar na Sogovorniki so se poleg dvojezičnih napisov pogovarjali tudi o ureditvi financiranja glasbene šole, medijev, varstva v vrtcih in ureditvi sistemskega financiranja. Avstrijsko delegacijo so poleg državnega sekretarja Ostermayerja sestavljali še veleposlanik mag. Jürgen Meindl, zunanjepolitični svetovalec zveznega kanclerja, Marcin Kotlowski, predstavnik za stike z javnostmi v kabinetu državnega sekretarja, dr. Erwin Kubesch, avstrijski veleposlanik v Sloveniji in pooblaščeni minister na avstrijskem veleposlaništvu Günther Salz- mann. Po končanih pogovorih je državnega sekretarja Ostermayerja na kratek vljudnostni pogovor sprejel tudi minister dr. Boštjan Žekš. DrŽava nepopolne demokracije Raziskava Economist Intelligence Unit o demokratičnosti držav je pokazala, da so Slovenija, Francija, Italija in Grčija padle v kategorijo nepopolne demokracije. Slovenija je padla za dve mesti in je uvrščena na 32. mesto med 167 državami. Na svetovnem indeksu demokracije je letos najvišje uvrščena Norveška. ,,Samo v zadnjih dveh letih je država padal za dvajset mest na gospodarskem področju, stopnja korupcije se ni v ničemer zmanjšala, gospodarski kriminal se je močno povečal, svoboda medijske krajine se je zatesnila in smo padli za 16 mest in nenazadnje raziskava Economist Intelligence Unita nas uvršča v države nepopolne demokracije," je za radio Ognjišče dejal nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti in poudaril, da je stanje alarmantno. Ocenjevalci analitičnega oddelka založniške skupine The Economist, Economist Intelligence Unit, so dobro oceno namenili slovenskemu volilnemu procesu in stanju političnega pluralizma, in sicer 9,58 od najvišje ocene 10. Slabšo oceno pa je Slovenija dobila pri državljanskih svoboščinah (8,82), funkcioniranju vlade (7,14) in državljanski politični participaciji (6,67). Najbolj kritična pa naj bi bila ocena slovenske politične kulture (6,25). Na lestvici demokratičnosti se je najbolje odrezala Norveška, ki ima najboljši možni volilni sistem, najvišjo politično participacijo in najbolj varovane državljanske svoboščine. Leta 2008 je bila Slovenija edina nekdanja socialistična država, uvrščena med popolne demokracije, a je iz te skupine letos izpadla. Enostaven 'uvoz' tujih zdravnikov Poslanke in poslanci so pretekli ponedeljek 20. t. m. s 66 glasovi za in tremi proti po nujnem postopku sprejeli zakon o poklicnih kvalifikacijah zdravnikov. Ta bo poenostavil in skrajšal postopke za ,,uvoz" tujih zdravnikov, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije. Pomanjkanje zdravnikov je po besedah ministra za zdravje Dorjana Marušiča eden največjih problemov slovenskega zdravstvenega sistema, Slovenija pa po številu zdravnikov sodi na rep Evropske unije. Po njegovih besedah smo z dvema medicinskima fakultetama na zgornji meji usposabljanja kadrov, več kot sedanjih 330 pa sistem ne more izobraževati, poudarja. Z zakonom tako želijo poenostaviti in poenotiti postopke za priznanje izobrazbe in možnosti zaposlitve pri nas zdravnikom iz držav, ki niso članice EU. Po novem zakonu bi tako lahko specialist, ki bo imel garantno pismo izvajalca zdravstvenih storitev v Sloveniji, da bi ga zaposlili, postopek zaključil v roku enega meseca. Kandidata, ki bo opravil postopke, bodo pri delodajalcu vključili v delo, za kar bo prejemal plačo. Ko bo začel delovati samostojno, bo moral znati tudi slovensko. Posebna komisija ministrstva za zdravje pa bo skrbela za preverjanje strokovnega znanja kandidata. Diplomant se bo po šestih mesecih lahko prijavil za specializacijo, specialist pa bo moral opraviti še največ eno leto dodatnega izobraževanja, za tem se bo lahko zaposlil kot specialist. Po ministrovih besedah so v zakon vgrajene zadostne varovalke, saj bodo morali kandidati ustrezno izkazati znanje medicine in slovenskega jezika. Popravek V prejšnji številki, se je pojavila napaka v članku o 70-letnici smrti dr. Korošca. Začetek predzadnjega odstavka se glasi pravilno: ,,14. Decembra 1940 je umrl v Beogradu". Hvala za razumevanje. Vsa argentinska sedanjost je prežeta s socialnimi problemi, ki se pojavljajo predvsem v zasedbah javnih in privatnih zemljišč in s tem povezanimi problemi, kako jih pregnati ali ,,izseliti". A to je le vrh ledene gore, ki kaže grozeč obraz, a še daleč ni celoten. Kdo naj gasi? Kot smo že omenili v prejšnji številki, so se kar množile zasedbe po raznih predelih. Revne družine so polnile celo privatna zapuščena zemljišča, jih zasedala in na njih začela graditi zasilne kolibe. Takih pojavov je bilo pretekli teden kar 30 po vsej državi. Najbolj množični in nasilni v pre-stolnem mestu. Zanimivo je, kaj o pojavu misli javnost. Absolutna večina je prepričana, da za vsem tem stojijo agitatorji. Vprašanje je le, katera stran jih je poslala na fronto. Kar dve tretjini menita, da zvezna vlada, da škodi Macriju, ostali pa obratno, da je Ma-crijevo maslo. Razvidno je, da je enim ali drugim ogenj ušel in zažgal streho. Kdo in kako naj sedaj to gasi? Kot smo že poročali, je predsednica ustvarila ministrstvo za varnost (in red?) in na čelo imenovala gospo Nildo Garre. Ta je uspešno vodilo obrambno ministrstvo v smislu, da vlada ni imela skrbi z vojsko. Bo to dovolj pri policiji? Vsi vemo (in oblasti na tihem priznavajo), da so varnostni organi, tako zvezni kot pro-vincijski, osumljeni korupcije in neodgovornega delovanja. Če bi vladi uspelo, da napravi red na tem področju, bi si zagotovila obnovljene simpatije prebivalstva. Dejstvo je, da je ta vlada (prej Nestor, sedaj Cristina) stalno trdila, da ni nikakršnega problema z varnostjo. Da so ljudje paranoični in je vse le vprašanje „občutka". Sedaj gospa ministrica prizna, da je to velik problem, ki ga bodo seveda rešili. Ob tem dvoje vprašanj: Kaj so delali teh sedem let? Kako mislijo problem rešiti? Upanje kljub požaru? Zanimivo je, da tuji dopisniki v svoje države obširno poročajo o teh dogodkih in pojav imenujejo kot ,,fave-lizacijo" Buenos Airesa. Ne gre le za pojav bednih naselij, ki se množijo in rastejo, marveč tudi za prisotnost mamil, kot v sosednji Braziliji, saj razne mreže trafikantov izberejo prav bedna naselja kot bazo za svoje delovanje. Revščina, zapuščenost, politična in policijska korupcija, mafije, mamila; vse to je povezano s pojavom, ki ga hoče vlada rešiti po čim bolj mirni poti. Zato je bil eden prvih odlokov nove ministrice, da policija ne sme biti oborožena, kadar nastopa v primerih socialnih izgredov, piketerov ali zasedb, kot smo jih videli te dni. Najbolj se vlada boji, da bi ji ,,padlo na ramena" nekaj mrtvih v spopadu s policijo. Drug ukrep ministrice je bil obglavljenje policijskega vodstva. Kak ducat najvišjih policijskih šefov je šlo v pokoj. Ne vemo, če bo s tem problem reda, uspešnosti in korupcije rešen, a vlada je v tem pokazala trdo roko. In končno: na področje Velikega Buenos Airesa so poslali dodatnih šest tisoč žandarjev. Ta mejna policija je vedno bolj vpletena v notranje zadeve varnosti, medtem ko so meje bolj malo zastražene. Jasno je, da je nevarnost znotraj, ne zunaj. Več prisotnosti varnostnih organov na cestah, to naj bi bilo vodilo. A po mnenju strokovnjakov to ne zadošča. Je pa ob priložnosti te napovedi gospa Cristina pokritizirala, češ, da policija zapade malodušju, ko vidi, kako sodniki zločince hitro izpuščajo na svobodo. Opozicija pa meni, da je porastu kriminala krivo hudo socialno stanje. To je tudi res, a je le del problema. Bistvena pri tem bi bila politična volja, da skupno rešimo problem varnosti, preden nam goreča streha zgrmi na glavo. Spletke sredi pogorišča. Medtem ko je v predelu Lugano policija varovala nasilne zasednike, da jih niso pregnali sami sosedje, in so na železniški zemljiščih, ki so jih zasedli v Retiro, že začeli zidati nova „stanovanja", se politična praksa strank ni spremenila. Ob vsem tem problemu se je opozicija izkazala, da tudi nima argumentov, ne predlogov, ne rešitev. Ko je Argentina zapisana kot druga na svetu na lestvici inflacije, se gospodarski minister pripravlja, da bo kandidat za vodjo prestolnega mesta na listah peronistične stranke. Du-halde, ki je zadnjih šest let baje ,,vsega kriv", ne da bi vlada sploh imela kak dokaz, je že oklical svojo predsedniško kandidaturo. De Nevares se oddaljuje od Macrija in čudno bliža Sci-oliju. Edini, ki ohranja nekaj mirnega zadržanja in stvarno gleda na zadevo, je bivši minister Rodolfo Ter-ragno, ki je dosegel, da so glavni vodje opozicije podpisali neke vrste dogovor, kjer soglašajo v glavnih točkah narodne politike, na katerih bodo delali, če jim uspe prevzeti oblast. Če jim uspe, se bodo tega držali? Peronizem pa se je v torek 21., na prvi dan poletja zbral v Olivosu, kjer jih je gostila gospa predsednica. Smisel srečanja je bil v tem, da ji izrazijo podporo, solidarnost in predanost, ona pa naj sprejme predsedniško kandidaturo za leto 2011. Res je, ,,združe-ni bomo zmagali", kot poje njihova himna. A drug drugemu ne zaupajo. slovenci v argentini 9 - 30 - 50 SKA Drama Kočevarjev Pod tem naslovom je bilo pod okriljem SKA predavanje v Slovenski hiši, v petek 26. 11., ob običajni uri. Kdo je predaval? Ga. Katica Cukjati jo je predstavila: diplomirano zgodovinarko, go. Heleno Jaklitsch, ki je potomka Kočevarjev - in je na študijskem obisku v naši skupnosti. Tema je privabila lepo število rojakov. Morda malo tudi zato, ker je njihova usoda -izguba domovine in razkropljenost po svetu - v malem podobna slovenskemu katoliškemu taboru: komunistični pogrom nad enim in drugim. Kočevarji so se naselili na Kočevskem v 14. st. in se tam obdržali kot nemška enklava skozi 600 let. Prišli so iz južne Tirolske, a za svojo domovino so smatrali Kočevje. (Morda v smislu obljubljene dežele?) Ohranili so svoj jezik, arhaično nemščino, ki se je potem razvijala skoraj brez stikov z ostalim germanskim svetom. Tako je zanimivo, da Kočevar razume Nemca, obratno pa ne gre. Konfliktov s slovenskim prebivalstvom ni bilo skozi stoletja. Pojem in zavest narodnosti se pojavi šele v 19. st. (Pomlad narodov). Dokler smo bili pod germanskimi vladarji, so se Kočevarji naravno počutili kot na svojem. A 20. st. je bilo zanje usodno. Ko je razpadla Avstroogrska, je Jugoslavija postopala z njimi kot mačeha. Prepovedala je njihov jezik v šolah in v administraciji, isto pot je ubrala katoliška hierarhija. To je povzročilo odpor. Verjetno je že tu klica njihovih poznejših zgrešenih odločitev. Ko je Hitler proglasil tretji rajh kot domovino germanske arijske rase, so med Kočevarji začeli agitirati za to milenaristič-no utopijo. In so nasedli. Le manjšina je bila navdušena nad to idejo, a v usodnem trenutku so za sabo potegnili vse, celo enklavo. Kdaj je to bilo? Ko sta si Hitler in Mussolini razdelila tudi Slovenijo, je Kočevsko ostalo zunaj rajha. Nacisti so jim napravili prostor v Zasavju, od koder so izselili Slovence. Čeprav je le manjšina bila za preselitev, so Nemci vse preselili v svoj rajh. To je bilo zelo travmatično. Katastrofalno pa je bilo zanje, ko je propadla Nemčija. Razbežali so se, kdor je le mogel. Ostale je nova oblast izgnala, zelo veliko pa so jih pobili, okrog tri tisoč: cele vasi, naselja, cele družine. Tako danes Kočevarjev na Kočevskem ni več; njihova kultura: izročila, jezik, navade, njihova naselja, vse je izginilo. Njihovi potomci so razkropljeni po svetu. Bolj kot drama, prava tragedija. In tudi to tragedijo je uprizoril „genialni" Hitler. Enako kot slovenski exodus leta 45. Brez nacistične okupacije v Sloveniji ne bi bilo komunistične revolucije, bratomorne vojne in toliko gorja med in po vojni. Brez nacistične „odrešilne" geste, bi bili Kočevarji še danes lahko na svojem ozemlju. Predavanje je bilo podano odlično, izzvalo je izredno veliko vprašanj. Slišali smo tudi posnetek kočevarščine, dobili v roke kopijo kočevarske himne, zvedeli, da je bil Peter Kozler, avtor zemljevida ob katerem nas zaboli srce, Kočevar. Še ena tema v zvezi s Kočevjem - za razmislek. Tako kot je za domobranski tabor težko „doumeti Rog", ugibam, če se Kočevarjem ne dogaja isto z njihovo usodo. A oni se zavedajo, da so delno sami krivi za tragični konec. S tem kulturnim večerom je SKA zaključila ciklus predavanj 2010. vir SLOMŠKOV DOM Srečanje mladcev in mladenk V soboto, 9. oktobra smo se zbrali v Slomškovem domu Mladci in Mladenke iz vseh domov. Prišla nam je predavat ga. Emi Urbančič Marušič. Govorili smo o tem, kako naj pazimo na naše zdravje, da ne bomo trpeli zaradi bolezni, ki jih imajo naši starejši sorodniki. To se pravi, zaradi sladkorne bolezni, visokega pritiska, raka, Alzheimerja, Parkin-sona. To so bolezni, ki se lahko pojavijo že ko smo mladoletni, če se ne pazimo. Razdelili smo se po skupinah, v katerih smo bili skupaj vsi sorodniki. Tako je vsaka skupina lažje ugotovila, katere bolezni težijo družino. Emi je narisala človeško telo, kamor smo prilepili imena vseh bolezni, ki so jih omenile skupine. Najvažnejše je pa bilo to, da smo lahko sami ugotovili, kako se moramo paziti: da zdravo jemo, da hodimo, da ne kadimo, si vzamemo čas za počitek, itd. Če bi vsi vse to delali, bi lahko zdravi živeli dolgo let in uživali življenje z najbližjimi, ter se izogibali bolezni, ki ne ,,moti" samo nas, ampak tudi vse, ki so nam blizu, saj nas morajo oni paziti in nam pomagati. Po predavanju smo imeli skupno malico in smo še malo poklepetali. Lepo se zahvaljujemo g. Emi za koristen razgovor in tudi vsem mladcem in mladenkam, ki so se udeležili tega srečanja. Gabi, Miki in Zofi ,,Devet, trideset, petdeset. To ni samo golo štetje; to so številke, ki nam danes veliko pomenijo. RAST IX praznuje 30-letnico mature ravno letos, ko Slovenski srednješolski tečaj slavi 50 let obstoja." Bivši sošolci smo se srečali v soboto 11. decembra v Slomškovem domu v Ramos Mej^ji, da proslavimo tako velik dogodek. Prvi del je potekal v lepo pripravljeni zgornji dvorani: udeležili smo se svete maše, ki jo je daroval g. Franci Cukjati; mi smo sodelovali s petjem, igranjem na kitaro (Hvala Tončiju Oblaku - Rast XXXVII - za pomoč!), ministriranjem, napovedovanjem, branjem beril in psalma ter prošenj. Tako smo se Bogu zahvalili za vse milosti, prejete dobrote in skupaj preživete trenutke. Po živahnem kramljanju smo se odpravili v gostilni-co ob glavnem vhodu, kjer se je nadaljeval drugi del praznovanja. Prostor je bil že božično okrašen, z jaslicami ob strani; posedli smo za veliko mizo v sredini, nakar so nam postregli z odlično večerjo. Proti koncu obeda nas je presenetila „spletna konferenca", pri kateri smo se povezali s tremi pripadniki RAST-i, ki živijo v tujini; drugi so poslali pisne pozdrave iz notranjosti države. Na vrsto so prišli tudi opis smešnih dogodkov in anekdot iz dijaških let, nekaj misli ob jubileju, fotografije in še priložnostni spo-minčki. Koliko skritega a pomembnega dela, priprav in skrbi so omogočila to srečanje!! Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej! V prijetnem vzdušju je čas hitro minil in večer se je razvil v sproščeno druženje in prijateljski pogovor. Za konec pa te izrečene besede: ,,Zopet smo se zbrali kot takrat, na soboto popoldne, da skupaj preživimo lep večer ... Bodimo Bogu hvaležni za vse kar smo, kar imamo in kar nam je uspelo narediti; profesorjem in vsem, ki so tako ali drugače sodelovali pri dolgoletnem delu Tečaja, pa naj Gospod povrne z večnimi darovi." Marta J. ©. SDO-SFZ Dejavnosti v letu 2010 19. decembra 2009 je slovenska mladina v Buenos Airesu imela skupni občni zbor, pri katerem je izbrala novi zvezni odbor za leto 2010. Ta je bil sestavljen iz štirinajstih oseb, od katerih je osem že sodelovalo v odboru leta 2009. Še isti teden je novi odbor imel prvo sejo. Naslednje seje so se vršile od marca dalje, enkrat na mesec. Tako je med letom bilo 9 sej, poleg skupnih sestankov kulturnih in športnih referentov. Na kulturnem področju je mladinski odbor pripravil 41. Pevsko glasbeni večer, ki se je vršil 14. avgusta, kjer se je predstavilo 10 točk, med pianisti in pevci, v glavnem solisti ali pa dueti. 7. Novembra je odbor pripravil 58. Skupni mladinski dan, na katerem smo mladi igrali odbojko, imeli sveto mašo in predstavili kulturni program. Letos je bila še posebna točka programa predstavitev brošure, ki smo jo izdali za 60 let našega obstoja. Glede na verske dejavnosti, je letos odbor organiziral 4 mladinske maše, 3 v prvi polovici leta in eno na občnem zboru. V drugi polovici so maše prevzeli mladi vsakega doma, na datum mladinskih dne-vov. 26. februarja se je 37 deklet in fantov udeležilo mladinskih duhovnih vaj, ki jih je vodil g. Franci Cukjati. Za državni praznik je mladina 21. julija pripravila duhovno srečanje z duhovnikom Alejandrom Diazom, kjer sta sodelovala tudi g. Franci Cukjati in g. Janez Cerar. Prosimo novi odbor naj skuša izkoristiti nove razglašene praznike, da pripravi še več takih srečanj. Mladina je tudi pripravila molitveno uro na Veliki četrtek, in sodelovala pri romanju v Lujanu s tem, da je nosila Marijin kip, zastave in zvočnike. Meseca julija je odbor sprožil akcijo za pomoč centru CONIN iz Anatuya, Santiago del Estero. Ta center skrbi za prehrano otrok v prvih letih življenja. Po domovih so zbirali mleko v prahu in plenice. 24. marca smo imeli skupni izlet pri maristih v Lujanu, kjer je število mladih doseglo 145. Iz leta v leto to število raste, kar je pozitivno, ker se na ta način mladi bolj spoznamo in tako lažje skupaj delamo. Eden izmed ciljev zato leto je bila organizacija potovanja v Men-dozo, na 60. obletnico mladinske organizacije in njihov 41. Mladinski dan. Ta cilj smo s pomočjo mendoške mladine lahko dosegli. 56 mladih iz Buenos Airesa in trije iz Bariloč se je odzvalo vabilu iz Mendoze, in se udeležilo praznovanja. To je bilo od 8. do 12. oktobra. V športu, se je organiziral medkrajevni turnir v odbojki (MTO), letos samo enodnevno zaradi pomanjkanja datumov, in športna turnirja nogometa v Slovenski vasi ter na Pristavi. 10. aprila se je vršil festival Buenos Aires celebra Eslovenia, na Av-enida de Mayo v mestu, pri katerem je mladina sodelovala s propagando. En teden pred festivalom so mladi šli v mestu napravljeni v narodnih nošah in po cesti delili letake in vabili ljudi na praznovanje. Odbor je skozi vse leto predstavljal slovensko mladino na Red de Jovenes de Colectividades, ki jo organizira vlada mesta Buenos Aires in kjer so se srečevali mladi različnih skupnosti. 20. novembra je odbor imel zadnjo sejo, pri kateri je sklical občni zbor za 28. novembra, kjer naj bi se izvolil novi odbor za leto 2011. Tajnik SDO-SFZ 2010 ARGENTINCI V SLOVENIJI Miklavžev obisk v Šentvidu Miklavževih obiskov je v Sloveniji polno. Še dobro, da je Miklavž prvi v sklopu drugih, ,,fabriciranih" (kokakolin Božiček, sibirski dedek Mraz itd). Kljub temu pa nekateri še vedno radi vidijo, da jih obišče tistih, ki jih čutijo najbližje. Zato je tudi letos dobri svetnik - na prošnjo Izseljenskega društva Slovenija v svetu - obiskal otroke, direkten - po rojstvu - ali indirekten - po starših, rekli bi: po „ius sanguinis" - povezani z izseljenstvom. Najavil se je za soboto, 4. decembra, v dvorano Zavoda sv. Stanislava. V svetlečem spremstvu angelov in temnih zastrašujočih parkljev je sv. Miklavž pozdravil otroke in se jim predstavil. V nekaj besedah jim je povedal o svojem rojstnem kraju v Mali Aziji, o tamkajšnjem škofovanju in zakaj mu že tisočletja otroci pošiljajo pisemčka s prošnjami. Potem jim je razdelil tudi vrečke z dobrotami in jim polagal na srce naj bodo taki, da se jih bodo vsi spominjali kot dobre ljudi. Po njegovem odhodu so prišli na svoj račun tudi odrasli, ki so si ob piškotih in kozarcu pijače radi povedali ,,o dobrem in hudem in sploh," kot je v zgodbi o Krjavlju in hudiču zapisal Josip Jurčič. gb obiskov v družbi ki so na SREDNJEŠOLSKI TEČAJ Zaključek zlatega leta OB RAZSTAVI 50-LETNICE Potovanje skozi čas Kako? Dve prireditvi v tako kratkem času? Srednješolski tečaj premore to in še kaj več! Zato smo v soboto 13. novembra, komaj mesec po uspešni proslavi zlatega jubileja, pripravili še zaključno prireditev letošnjega pouka. Popoldne se je začelo razgibano. Najprej so se dijaki zbrali po razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Nato so skupaj s starši in profesorskim zborom odšli k sveti maši, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev, dr. Jure Rode, ob somaševanju štirih obiskovalcev iz Slovenije. Med mašo je bilo ljudsko petje mladinskih cerkvenih pesmi ob spremljavi kitar. Petje so vodili petošolci, ki so tudi pripravili prošnje, brali psalm in obe berili. Po maši je sledila prireditev v dvorani škofa Rožmana, kjer so se zbrali dijaki, starši in sorodniki. Točke programa je napovedoval profesor Tone Mizerit. Stoje smo sprejeli argentinsko, slovensko in papeško zastavo, ki so jih prinesli najboljši dijaki prejšnjega leta. Zapeli smo obe himni. Napovedovalec je pozdravil predsednico krovnega društva Zedinjena Slovenija, gospo Alenka Jenko Godec, ravnateljico tečaja prof. Nedo Vesel Dolenc. Pozdravil pa je tudi posebne goste iz Slovenije. Ti so bili: gospodje: ribniški dekan Berčan Anton, Jaksetič Vlado, Lavrič Drago in Urba-nija Jože; ter mag. Helena Jaklitsch. Spregovorila je nato ravnateljica tečaja. Pozdravila je starše in dijake, podala poročilo o dovršenem letu ter nanizala misli ob delovanju tečaja. Posebej je nagovorila petošolce in se od njih poslovila v imenu profesorjev in tečaja. Najboljši dijaki so prejeli knjižni dar, ki so jim ga izročili njihovi razredniki. Nagrajenci so bili sledeči: 1. letnik oddelek A Oblak Valerija; 1. letnik oddelek B Oblak Tanja; 2. letnik oddelek A Bokalič Zofija; 2. letnik B Petkovšek Milena, Gonzalez Vitali Ana in Grohar Aleš; 3. letnika, Urbančič Anika; 4. letnika, Ayerbe Rant Lučka; 5. letnik, Podržaj Katerina in Petkovšek Franci. Tradicija je že, da prejme posebno odlikovanje tudi dijak, z najboljšim povprečjem skozi vseh pet letnikov tečaja. Letos je to priznanje pripadlo Marjani Uštar Bergant, ki je prejela spominsko medaljo. Sledil je obred predaje zastav. Zastave so zastavonoše prejšnjega letnika predali tečaju v osebi ravnateljice, ki jih je potem izročila najboljšim dijakom tekočih letnikov: dijaki 2. letnika, Bokalič Zofija, Gonzalez Ana, Grohar Aleš in Petkovšek Milena so prejeli papeško zastavo; dijakinja 3. letnika Urbančič Anika je prejela argentinsko, dijakinja 4. letnika. Ayerbe Rant Lučka pa slovensko zastavo. Z močnim aplavzom so prisotni nagradili zastavonoše za leto 2011. Dijaki 5. letnika so nato prejeli spričevala in diplome, ki sta jih izročila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, razredničarka prof. Metka Mizerit ter gospa Alenka Jenko Godec. Prišel je čas zahval. V imenu abiturien-tov sta spregovorila Katerina Podržaj in Franci Petkovšek. V originalnem besedilu sta se zahvalila staršem in profesorjem, ki so jih učili pet let na tečaju. Almanah, ki ga vsako leto pripravijo dijaki petega letnika in ga ponesejo s sabo na abiturientsko potovanje v Slovenijo, je predstavila njihova profesorica in razredničarka, prof. Metka Mizerit, nakar so abi-turienti razdelili almanah med goste in profesorje. V kulturnem delu so najprej dijaki prvega letnika, pod vodstvom gdč Anice Mehle, zapeli Pesem Lojzetu Grozdetu. Nato pa je peti letnik, pod vodstvom prof. Nevenke Godec Zupanc, predstavil Elegijo rojakom Franceta Prešerna. Vsako leto je humoristična točka programa predaja ,,ključa modrosti". Tudi letos je to povzročilo kar nekaj smeha in veselja. V veliko veselje odhajajočih petošolcev je napovedovalec nato razglasil počitniško nalogo za vse ostale dijake. Za konec smo zapeli našo himno „Slovenija v svetu". Tako so dijaki in profesorji zaključili šolsko obdobje, že petdeseto v zlati zgodovini tečaja! t.m. ALMANAH RAST XXXIX Pomlad življenja Tudi RAST XXXIX je pripravila in izdala svoj almanah. ,,Pomlad življenja" smo mu dali naslov, saj je slika njihove rosne mladosti, ki se veseli sedanjosti in gleda v prihodnost. V almanahu so dijaki opisali svoja doživetja, zanimanja, študij, delo, sanje. Ker letos praznujemo zlati jubilej srednješolskega tečaja, je prvi članek namenjen tej naši ustanovi. Baragova in Slomškova šole pa delujeta že šestdeset let, zato smo se spomnili tudi teh lepih obletnic. Potem so dijaki opisali svoja doživetja na počitnicah v drugih deželah in na obali Atlantika. Zelo so jih prevzeli izleti v hribe, vzponi na gore, zimske počitnice v zasneženih Barilochah. Lepe vtise in spomine imajo na praznovanje božiča in velike noči po naših družinah, kjer še gojijo slovenske običaje. Posebno se jim je vtisnilo v spomin in srce potovanje v Slovenijo, kjer so spoznali domovino svojih prednikov. Tudi obisk večnega mesta Rima jih je zaznamoval. V njihovem življenju se poleg veselih vrstijo tudi žalostni dogodki, J" M fo■ f itr kot smrt ljubljene sorodnice. Pisali so tudi o športu, ki jih privlači in ga navdušeno vadijo. Kako bi mogel manjkati nogomet, ko smo bili v letu svetovnega prvenstva? Zanima jih glasba in sanjajo, da bodo v njenem obzorju srečni. Posvečajo se tudi plesu v folklornih skupinah. Jaz plešem, ti plešeš... S ponosom se zavedajo svojih slovenskih korenin. Poslušajo pripovedovanja starih mam, ki se spominjajo svoje mladosti v domovini in prvih [et naselitve v novi deželi. Študijska potovanja so zanimiva in jih je vredno opisati. Kot skupino jih veže prijateljstvo, saj so pet let ob sobotah skupaj drgnili šolske klopi. Veseli sodelujejo v naših krajevnih domovih in mladinskih organizacijah. Naši bariloški prijatelji so opisali svojo mladost v deželi gora in jezer ter na smučih. Članke krasijo fotografije naših dijakov in njihovih družin. Vse to smo zbrali v našem almanahu, ki ima na naslovni strani njihov znak. Takole ga razlagajo: V objemu argentinske in slovenske zastave utripa srca, v pomladi življenja iz tisočletnih korenin poganja lila, ob zlatem jubileju našega tečaja nas ogreva sonce in nam sveti na skupni poti. Na zadnji strani platnic je fotografija RASTi XXXIX z ravnateljico in profesorji petega letnika. Almanah je natisnilo podjetje Artes Graficas RADA- lastnik je Bogo Rozina. Oblikoval ga je Martin Rozina. Izid so omogočili sponzorji, ki se jim najlepše zahvaljujemo. Prav tako tudi staršem, ki so poskrbeli za oglase. Ko boste vzeli v roke tale almanah in ga brali, bosta začutili dotik mladosti. Tako se je zgodilo meni, ko sem ga urejala. Metka Mizerit V soboto, 16. oktobra je potekalo me-gaslavje zlatega jubileja Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. O praznovanju smo podrobno pisali že v številki 45 našega lista. A takrat smo komaj omenili zgodovinsko razstavo, ki je v velikem prostoru pred dvorano zavzemala 22 panojev in vsebovala stotine fotografij, podatkov in podpisov. Tam smo lahko našli upodobljeno vso zgodovino tečaja: ravnateje, profesorske zbore, abituriente različnih letnikov, posnetke s potovanj RASTi, grafično zabe-leženje obiskov in tudi izredne dejavnosti tečaja. Tudi ni manjkalo izvodov starih in sedanjih almanahov. Obširno razstavo je skrbno pripravila prof. Mirjam Oblak s sodelavci, med njimi na prvem mestu prof. Veronika Kremžar Rožanec in pa dijaki letošnjega četrtega letnika. Razstava je res kot prava časovna nit povezovala generacije v naši šolski družini. Težko je preveriti, koliko rojakov je razstavo obiskalo, saj je bila na ogled več kot mesec dni, tako da so jo lahko obiskali tudi ob priložnostih predavanj, koncertov in še ob zaključni prireditvi tečaja. Ponovno čestitamo in se toplo zahvalimo prof. Mirjam Oblak in sodelavcem za tako odlično izvedeno „potovanje skozi čas". Nešteto bivših dijakov je ob gledanju slik obudilo že malo zbledel spomin na lepa mladostna leta, preživeta na srednješolskem tečaju. ZGODOVINSKA BRO©URA Ob 50-letnici tečaja ARH. JURE VOMBERGAR Naprošen sem bil, da povem nekaj o knjigi, ki je izšla ob 50-letnici SSTRMB. Na 144. straneh ima kar nekaj povedati o tečaju, katerega je končalo, kot smo ugotovili šele pred kratkim, 1127 t.im. abitu-rientov, torej tistih, ki so tečaj končali in ki so tudi vsi zapisani, kot se spodobi, s priimkom in imenom pa še z letom, ko so tečaj končali. Koliko dijakov pa ga je vsaj nekaj let obiskovalo, zaenkrat še ne vemo, morda bomo zvedeli v publikaciji ob 60-letnici. Živimo v letih, ko se praznujejo 60 in 50-letnice različnih ustanov in organizacij naše slovenske politične emigracije (dovolim si jo še vedno tako poimenovati) in vsaka ustanova, ki da nekaj nase, pripravi pregled svojega delovanja v preteklih letih v obliki knjige, katere višek je vsekakor knjiga društva ZS z naslovom Zbornik dela v zvestobi in ljubezni z več kot 800 stranmi. Knjiga, ki jo predstavljam sicer ni tako obširna, je pa zelo lepo opremljena, kar je zasluga grafične oblikovalke Erike Indihar. Kot nekdanji arhitekt čutim dolžnost, da čestitam in posebej pohvalim prizadevanje naših grafičnih oblikovalk, ki zadnja leta tako odlično opremljajo naše tiskovine in nas, če že ne 'arhaičnosti' slovenskih besedil, rešujejo vsaj likovno opremo naših, v zadnjem času oblikovanih knjig, revij in programov naših prireditev. V knjigi, ki jo predstavljam boste našli poleg seznama dijakov, ki so tečaj končali, seznam vseh profesorjev, katerih je po številu kar 85, ter leta njihovega poučevanja in vseh 10 dosedanjih ravnateljev tečaja. Menim, da je prav, da izmed njih posebej imenujem dve osebi: profesorja, ki je tečaj ustanovil, v njem 50 let poučeval in bil 13 let ravnatelj, to je dr. Marko Kremžar. Druga oseba, ki je zadnja leta poistovetena s tečajem pa je prof. Neda Vesel Dolenc, ki poučuje že od leta 1976 (35 let) in je ravnateljica zadnjih 15 let. V knjigi boste mogli brati številna pričevanja dijakov, ki so tečaj končali in se zdaj, nekateri celo po 50. letih, spominjajo podrobnosti iz tistega časa. Našli boste tudi seznam vseh almanahov, ki so jih napisali dijaki 5. letnika pod vodstvom vsakokratnega mentorja, ki je bil nekoč predvsem prof. Tine Debeljak, zadnja leta pa v večini primerov prof. Metka Mizerit. Celo poglavje je posvečeno vsakoletni t.im. RASTi, to je, skupini dijakov, ki končujejo peti letnik in zadnjih 20 let obiščejo domovino svojih prednikov. Logično je, da je velik del knjige posvečen zgodovini tečaja, od začetka, ko so se zbirali gimnazijci na počitniškem literarnem krožku, ki pa je kmalu prerasel v tečaj, kot ga danes poznamo. Kako deluje naš tečaj, kakšna so pravila, ustroj in namen, je motiv za posebno razpravo. Sloves SSTRMB je presegel meje in morja, tako da vsak pomemben obiskovalec iz Slovenije obišče tudi naš tečaj. Med njimi boste našli vsaj 8 škofov in 7 ministrov RS, številne politike, pisatelje, urednike revij in časopisov in druge javne delavce iz Slovenije in zamejstva, predvsem iz Koroške. Mislim, da ni treba posebej opomniti, da je knjiga ilustrirana z več sto fotografijami, med katerimi bo skoraj vsak od vas našel tudi sebe. Kar pogrešam je to, kaj je bilo z našimi dijaki, potem ko so zapustili srednješolski tečaj: koliko jih je študije nadaljevalo, koliko jih je končalo univerzo, koliko je profesionalcev, koliko jih je ustanovilo podjetja in podobno (recimo, koliko jih je odšlo v Slovenijo). Edino kar zvemo iz brošure pa je to, koliko se jih je poročilo s sošolci oz. vrstniki iz višjih ali nižjih razredov tečaja. Za tiste, ki so moje starosti pa velja, kar je napisala ga. Alenka Prijatelj Schiffrer v svojem prispevku, ko pravi: ,,Ko smo praznovali 10-letnico tečaja, sem se z velikim veseljem in ponosom udeležila praznovanja in računala: 'Čez 10 let, ko bomo praznovali 20-letnico, bodo tudi moji otroci na srednješolskem; oni bodo prvi začetniki druge generacije'. In res je bilo tako! Danes, ko praznujemo 50-letnico, je pa na tečaju tudi že moj vnuk in vnuki prve skupine krožkarjev!" Bog daj, da bi nas bilo še kar nekaj, ki bi se lahko s takimi ali podobnimi besedami ponašali ob 60-letnici srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA ,,Spavaj Božje Detece, s svojo božjo Mamico: tu pri nas stanuj, vse je Tvoje, kar imamo, Ti nam gospoduj!" Zdravo novo leto iz srca želi vsem Zveza slovenskih mater in žena „Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!" Sanmartinski odbor vošči vsem vesele božične praznike in obilo sreče v letu 2011! Da bi ta sveti božični večer nam vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi našemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med brati! Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina V tihi noči se je odprlo nebo razsvetlile so se zemeljske širjave, Odrešenik prišel je v jasli in nam mir, ljubezen podaril! Vsem članom, prijateljem in dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih blagoslova, v letu 2011 pa obilo uspehov, zdravja in sreče SLOMŠKOV DOM Pričakujemo Vas pri božični sv. maši ob 9. uri in zajtrku. SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto. Mladini ter vsem rojakom želita vesele in blagoslovljene božične praznike Mladinski organizaciji SDO-SFZ BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MILOSTI POLNO NOVO LETO ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HISO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO VINCENCIJEVA KONFERENCA Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni naša srca z mislostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2011 Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča Društvo Slovenska vas želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel Božič in srečno Novo leto! Društvo Slovenska Pristava želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2011 ,,Mesija, ki si nam dal nocoj, Dete Device, v listje položeno, pred Teboj klečim in Te molim tudi jaz, zadnji pastirček Tvoj." Naš dom San Justo vošči vsem članom in prijateljem blagoslovljene božične praznike ter srečno, uspešno in upanja polno novo leto 2011. Vsi lepo vabljeni 25. decembra k slovenski sveti maši v Sanhuški stolnici, nato v Naš dom na žive jaslice in skupni zajtrk. Bagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in obilo sreče v novem letu 2011 vam želi Psdernera Bimnai AWa [ruiaiiv^o Fdx: 4;-majl: l-ecnica cl c mcc^lecni cac-l emc c .cd m. □ r Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi PODRZAJ CONSTRUCCtONES METALURGICAS INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar Vesele božične praznike in srečno novo leto želi dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638 Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure A. "uenos Aiies Slovenski srednješolski tečaj Ravn. Marka Bajuka želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživet božični večer. Novorojeno Detece pa naj prinese blagoslova, miru, upanja in uspehov v novem letu 2011. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2011 vam želi ... ..... - tall€r€5 crovara LAStPSKD lEWWE.ST.^IK'llUE KflIUUEFiJE PLOČEVItHE sja. JlIWS. BMh3SiaiE17?WKFUlBHH0Cfl64nova I -109^ ^655 I FftX 4591-6677 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2011 želi vsem rojakom BAJDA s.r.1 parketi www.bajda.com.ar Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vam želi Tiskarna Vilko d. z o. z. Tisk kakovostnih brošur, vizitk, map. Grafično oblikovanje California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires Tel.: 4301-5040 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar Božične milosti in obilo sreče v novem letu 2011 želi vsem rojakom GABER MADERAS S.A. de Marjan Petkovsek Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756 Naj bi v teh praznikih novorojeni Sin posredoval mir in blagoslov ter obilo sreče v novem letu, želi Tel./Fax: 4623-2932 / 4623-4936 • semele@uolsinectis.com.ar Vesele božične praznike in obiio sreče v novem letu želi ČASA CONDE AUTOSERVICIO WAYORISTA INTEGRAL GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar Božična skrivnost • 1 * * * naj nam vlije upanja • 1 v • in nam da moči za življenje! Vsem slovenskim rojakom, vesel Božič in srečno novo leto! Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2011 Vam iskreno želimo PUERTAS YVENTANAS Društvo Slovencev v Mendozi želi BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2011 Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2011! FABRICA DE ELEMENTOS ELASTICOS Los Matreros 3862 / Ituzaingo, 1714 - Buenos Aires Tel. 4621-0091 / 2565 / 4481-9337 Vesele praznike želi vsem rojakom DR. ANDREJ FINK ODVETNIK - URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENSKI JEZIK PRAVNO POSVETOVANJE ZADEV V SLOVENIJI - PREVODI Larrea 929 - PB "A" - Tel.: 4961-2163 - C1117ABC Capital Federal Ponedeljek, sreda in četrtek od 15. do 20. ure aiKORABaja qn PLESKANJ I Janez Urbančič želi vsem rojakom vesel božič in srečno novo leto! o obnavljanje lesa o dekorativno pleskanje o posebni efekti o umetnostno slikanje zidov Tel.: 4441-8922 / Cel.: 15-6052-8809 Rodil se je Odrešenik sveta Naj božje Dete blagoslovi božično doživetje in bogato obnovi življenje v letu 2011! To želi Slovenska kulturna akcija vsem Slovencem v Argentini, domovini in po svetu. Vsem rojakom obilo božičnega veselja ter sreče in miru v novem letu 2011 Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Buenos Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar Vsem prijateljem želim blagoslovljen Božič ter obilo miru in veselja za leto 2011! MARJANA POZNIČ odvetnica - prevajalka Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar n kuh'na J amübi jT .; I'D" ■ ■ -- ^ : f| lIT .IK 5 ■ Želi vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto! Pueyrredon 3948 - Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel.: 155-162-5366 / 15-6307-4883 / e-mail: kuhna_amoblamientos@yahoo.com.ar www.kuhna.com.ar Bog je postal človek. Nebeška luč je zasvetila v temi in nam kaže pot bratstva in medsebojne ljubezni. Vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene božične praznike Florida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina JAK<»S ŽELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE V NOVEM LETU 2011 E-mail: tallerjakos@speedy.com.ar Buenos Aires - Argentina Sveta noč je odrešenje dala dušam vseh ljudi, v njej tolažba in življenje nam izseljencem žari. Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 2011 vsem. Slovencem, želi iz) r~ i g Ö n 1" i Usnjeni čevlji in suknje Florida 146 - Buenos Aires San Jose 416 esq. Belgrano - Buenos Aires Gallo esq. Güemes - Buenos Aires Aguirre 750 - Buenos Aires Vesele božične praznike in blagoslovljeno srečno novo leto vam želi v Dr. Darjan V. Sifrer odvetnik Vsakovrstne civilne, trgovske, delavske in pokojninske tožbe, pogodbe, zapuščinske ter nepremičninske razprave. Colombia 907 (esq. Necochea) — Ramos Mej^a Tel: 4656-9585 — Cel: 15-5524 7412 / 15-5054 0450 e-mail: profesordg@yahoo.com.ar Hon K 1Q iifo Blaeoslovliene božične praznike in srečno leto 2011 želi vsem rojakom Vrata in okna. Plošče hišnih omar. Ograje in garažna vrata. Uradni E '^^BI—JLK I^U -r-ucirrjs-v v^hirANA.^ Dela po naročilu. Ekskluzivne oblike. Av. San Martin 1324 - Ramos Meji'a - Tel. (011) 4464-4020 / Cel. 15-6461-8015 e-mail: miradoraberturas@gmai1 com ELECTRO ADER de Francisco Jarc želi vsem cenjenim odjemalcem in rojakom blagoslovljen Božič ter srečno novo leto 2011 SPLOŠNI ELEKTRIČNI MATERIAL ZA INDUSTRIJO IN DOM Av. Ader 3320 - B1606DUZ Munro - Pcia. Buenos Aires Tel./Fax: 54-11-4766-8947 / Tel.: 54-11-4766-2365 E-mail: electroader@arnet.com.ar in electroader@hotmail.com Srečne in blagoslovljene božične praznike zeli FRANCI RESNIK Zinguen'a standard y a medida - Impermeabilizaciones -Reparacion de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 154404-9406 - franciresnik@hotmail.com Dra. Ana C. Farreras de Kočar ABOGADA Vam želi vesel božič in srečno novo leto Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil -Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recalculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidacion Ricchieri 67 - 3° H - (1704) Ramos Mejia Tel.: 4656-4039 / Cel.: 15-6447-9683 - farrerasanac_te@yahoo.com.ar Martes y Viernes de 15 a 18 hs. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Zelezobeton inž. Tone Kastelic Cel.: 15-6507-5549 / Tel./Fax: 4753-5596 Božična zgodba Gregor Mali Pastirčki ovce pasejo na betlehemski trati, pobožno pesmi pojejo, tolažijo se v nadi: Prišel bo k nam Odrešenik, prinesel mir bo v svetu, v nebeški raj nam bo vodnik in vrnil čast Očetu. Odrešenik, ne mudi se, med nas na zemljo pridi, da srečni bomo mogli te moliti in ljubiti! V svetlobi zemlja zažari in angel vest oznanja: Zveličar v jaselcah leži in sebe vam poklanja. Nebeško Dete v jaselcah ubogo spi na slami, vesoljni svet ima v rokah in vendar je med nami. Pastirčki ovčke zapuste in v hlevček vsi hitijo, tam najdejo res Detece, z njim Jožefa, Marijo. O bratci, sestrice, še mi pred jaselce hitimo, pred tabernakelj srca vsi hvaležno položimo! Tam našli bomo Detece in Jožefa, Marijo, nebeške zbore angelske, ki Stvarnika slavijo. maida Mirno, spokojno božično noč. Veselja in zadovoljstva polne praznike! V letu Gospodovem 2011 mnogo uspehov, sreče in zdravja želimo vsem našim rojakom v Argentini in po vsem svetu, še posebej našim bratom doma v ljubljeni Sloveniji. Oblačila za delo in šport. Kopalne obleke Ola in Katalina. Izdelujemo tudi po meri in Vaši želji elegantna oblačila za vse svečane prilike. Belgrano 117 - Ramos Mejia - Tel.: 4654-5400 PINTURA EN GENERAL Casas - Trabajos artesanales - Restauracion de Persianas de Madera - Rejas - Decoracion de interiores Blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in srečno novo leto 2011 Vam želi CONSULTORES ASOCIADOS Ing. Agr. Andres Kocmur Consultora integral y direccion tecnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales Carlos Calvo 2145 — 12° Piso "F" - (1230) Capital Federal _Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar_ Valentin M. Javoršek tinchojavorsek@yahoo.com.ar tincho-66@hotmail.com Consultas y turnos: 4441-3376 / 15 5404-2165 Milosti polne božične praznike in vso srečo v letu 2011 želi Fabricacion de biofertilizantes para la agricultura LABORATORIOS CKC ARGENTINA S.A. Adm. de ventas: Carlos Calvo 2145 - 12° Piso "F" / C1230AAG, Ciudad de Buenos Ai Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar Planta Industrial: Parque de innovacion tecnologica, INTA, Castelar. Blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu želijo vsem Slovencem po svetu in v domovini in sinovi Izdelava kuhinjskih oprem Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329 novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti EVROPA POMAGA DELAVKAM IN DELAVCEM MURE Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Stras-bourgu podprl dodelitev sredstev iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nekdanjim delavcem Mure. Slovenija je za pomoč 2554 odpuščenim presežnim delavcem nekdanjega pomurskega tekstilnega velikana aprila zaprosila za dobra 2,2 milijona evrov, sama pa bo prispevala 1,2 milijona evrov. ODŠKODNINE IZBRISANIM Po dostopnih zbranih podatkih so slovenska sodišča do zdaj obravnavala 13 zahtevkov za odškodnine izbrisanim. Šest zahtevkov so sodišča zavrnila, pet jih še ni pravnomočno končanih, zoper dve odločitvi pa sta vloženi zahtevi za revizijo na Vrhovnem sodišču RS. MILIJON TURISTOV NA VZPENJAČI Prejšnjo soboto je tirna vzpenjača, ki je začela obratovati decembra 2006, na Ljubljanski grad pripeljala milijon-tega potnika. V slabih štirih letih je s prodajo vozovnic prinesla dobrih 1,6 milijona evrov, za upravljanje in vzdrževanje pa so lani porabili 450.000 evrov. VIŠJE KAZNI Poslanke in poslanci so sprejeli še preostale zakone iz svežnja prometne zakonodaje, zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o cestah in zakon o voznikih. Zakon o pravilih cestnega prometa predvideva zlasti strožje sankcioniranje voznikov, ki jih policija zaloti pri prekrških, ki so neposredno povezani s hujšimi posledicami prometnih nesreč. Na drugi strani bodo znižane globe za prekrške, ki ne vplivajo bistveno na varnost cestnega prometa. Spremenjen bo tudi režim pridržanja voznikov. Pogoji za pridržanje pri različnih kategorijah voznikov bodo odslej izenačeni, policist pa se bo lahko tudi odločil, da v določenih primerih pridržanja ne odredi. po svetu EVROPSKI PRORAČUNI Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Tric-het je vlade držav članic Evropske unije pozval, naj se soočijo s svojo odgovornostjo in odpravijo pretirano porabo proračunskih sredstev. Le tako namreč breme današnje porabe ne bo padlo na ramena naslednjih generacij. Pri tem Trichet meni, da mora ukrepati vsaka vlada individualno, hkrati pa morajo vlade delovati bolj kolegialno, in sicer z občutno boljšim upravljanjem in skozi ustrezen finančni stabilizacijski sklad. Medtem pa član upravnega odbora največje svetovne družbe za upravljanje premoženja Pacific Investment Management Andrew Bosom-worth je poudaril, da bi morale Grčija, Irska in Portugalska izstopiti iz območja evra. Prepričan je, da bi omenjene države na ta način najlažje spravile v red svoja gospodarstva. OGROŽENOST Britanska policija je priprla 12 ljudi, osumljenih terorističnega dejanja. Po obsežni akciji v Londonu, osrednji Angliji in Cardiffu v Walesu je sporočila, da jih bo zaslišala, njihova aretacija pa je bila potrebna za zagotovitev javne varnosti. Aretirani naj bi bili stari od 17 do 28 let, ostalih podrobnosti policija ni izdala. KOREJSKI POLOTOK Razmere na Korejskem polotoku ostajajo napete. Potem ko je bil otok Jonpjong prejšnji mesec prizorišče severnokorejskega obstreljevanja, je Južna Koreja tam opravila vojaške vaje z bojnim strelivom. Severna Koreja je kljub predhodnim grožnjam sporočila, da nanje ne bo odgovorila. Mednarodna skupnost je vseeno zaskrbljena. ŠE ČETRTI MANDAT V Belorusiji je Aleksander Lukašenko dobil še četrti predsedniški mandat. Podprlo ga je skoraj 80 odstotkov volivcev. Volilna udeležba naj bi bila več kot 90 odstotna. Opozicija je prepričana, da je na volitvah prišlo do nepravilnosti in da je Lukašenko dejansko dobil manj kot 50 odstotkov glasov. Kljub njegovim grožnjam je v prestolnici na nepravilnosti na volitvah opozarjalo več kot 20 tisoč ljudi. Beloruska policija je ob tem aretirala več sto protestnikov, med njimi 7 opozicijskih predsedniških kandidatov. To so med drugim že obsodile ZDA in Evropska unija. MERKEL V AFGANISTANU Nemške vojake v Afganistanu pa je pred prazniki nenapovedano obiskala nemška kanclerka Angela Merkel. Njen obisk je zasenčila smrt enega izmed nemških vojakov v prometni nesreči. V Afganistanu je sicer 4800 nemških vojakov, v spopadih pa jih je bilo do zdaj ubitih 27. WIKILEAKS Sudanski predsednik Omar Al Bašir je obtožen, da se je Med Buenos Airesom in mestom Rosario so postavili nov koaksilni kabel, ki omogoča dva tisoč istočasnih telefonskih pogovorov. S položitvijo tega kabla se je znatno zboljšal telefonski in brzojavni promet, teletip in prenos televizijskih slik. NOVA MAŠA FRANCETA BERGANTA ... na božični dan je imel v farni cerkvi v San Justu novo mašo sin Franceta Berganta in njegove življenjske družice ge. Frančiške roj. Klopčič. ... Na župnijskem dvorišču so se gostje postavili v dolgo vrsto ter v sprevodu spremljali novomašnika z očetom in materjo ter brati in sestrami proti glavnemu vhodu v cerkev. ... Pred novomašnika je stopila Anica Starič ter mu izročila novomašni križ, Ivanka Kočar in Jožica Kopač sta mu pa izrekli v pozdrav prisrčno pozdravno pesem, ki jo je novomašniku Bergantu posvetil g. župnik Gregor Mali. ... s kora je mogočno zadonela v pozdrav novomašna pesem ... Pel jo je sanhuški slovenski pevski zbor pod vodstvom g. Štefana Drenška. Novomašni govornik je bil g. župnik France Novak ... Pri daritvi, ki jo je nato opravil novomašnik France Bergant, so mu asistirali direktor g. Anton Orehar kot presbiter asistent, Daniel Vrečar kot diakon, Lovro Tomazin je bil subdiakon, France Urbanija pa ceremonier. ... OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Boža Starihe in njegove žene ge. Metke roj. Šparhakelj v Adrogueju so dobili dne 9. decembra t.l. sina Andreja. V družini Toneta Podržaja in Anice roj. Bajda v Villa Ballester so dobili sina. Čestitamo. ZÖRI, NOč VESELA Zori, noč vesela, lepa kakor dan, ki nam boš blažila naš težavni stan. Moč nebeška nagne se do zemlje spet, v Betlehemu Jagnje zre na grešni svet. Luč je zasvetila, čudna lepa vsa, nam je oznanila Dete Jezusa, nam je oznanila - Dete Jezusa. Gloria, hozana angeli pojo, pesem krasno ubrana stresa vso zemljo. Bogu na višavah slava čast doni, mir pa osrečuje dobre naj ljudi! Z angeli stopimo k revnim jaslicam, z njimi se združimo v rajskem petju tam. Slavo, vedno slavo, Detece sveto, vsi rodovi zemlje Tebi naj pojo! Vse, kar dela, raste, kar živi cvete: človek, gozdi, trate, čast naj ti daje! Slavo, vedno slavo, Detece sveto, vsi rodovi zemlje Tebi naj pojo! Svobodna Slovenija, 22. in 29. decembra 1960 - št. 51, 52 RESUMEN DE ESTA EDICION polastil do 9 milijard dolarjev državnega denarja, ki jih je nato položil na tuje račune, razkrivajo ameriške diplomatske depeše. Diplomati so citirali glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča Ocampa, ki je dejal, da naj bi bila večina ukradenega denarja naloženega v londonskih bankah. Sudanska vlada vse trditve, ki jih objavlja WikiLe-aks, zanika. ZAMRZNITI PRORAČUN Tri velike članice Evropske unije - Velika Britanija, Francija in Nemčija - so se v objavljenem pozivu zavzele za zamrznitev proračuna Unije po letu 2013. Velika Britanija, Francija in Nemčija so ob podpori Finske in Nizozemske v pismu predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barossu zapisale, da naj se skupni proračun povezave po letu 2013 zamrzne na ravni tega leta, povečevati pa se ne bi smel hitreje od inflacije. FELICIDADES Queridos lectores, cronistas, amigos. En estas fiestas les queremos desear paz y prosperidad para ustedes y todos sus seres queridos. Que el nino Dios los bendiga con salud y renazca en sus hogares en esta Navidad. Que el nuevo ano 2011 sea venturoso para todos sus proyectos y los encuentre mas unidos. Muchas felicidades y nos reencont-ramos en un nuevo ano del semanario, el proximo 6 de enero, el D^a de los Reyes Magos (jrecuerden dejar sus zapatitos!). Hasta entonces. DEL PLEBISCITO A LA INDEPENDENCIA El 26 de diciembre transcurrieron 20 anos desde el plebiscito sobre la independencia de Eslovenia. Un apoyo casi unanime permitio comenzar con los pasos para lograr la independencia real, que Eslovenia consiguio seis meses mas tarde en junio de 1991. El plebiscito fue consecuencia de los cambios democraticos que se produjeron hacia finales de la decada del 80 del siglo XX. Ya en 1987 un grupo de intelectuales publico en el nro. 57 de la revista Nova revija, la primera contribucion al programa nacional de Eslovenia. En enero de 1990 se convoco a elecciones multipartidarias, la primera desde la 2° Guerra mundial. Debido a la negativa de sus propuestas, la delegacion eslovena y la croata abandonaron el Congreso. En las elecciones de abril gano el partido Demos. El ejercito yugoeslavo comenzo con el desarme de la defensa territorial eslovena. En los c^rculos pol^ticos maduro la idea del plebiscito. La oposicion quer^a aplazarlo hasta la primavera de 1991, pero luego acepto la fecha del 23 de diciembre; el Demos se comprometio que para un resulta-do positivo del plebiscito deb^a ser por mayor^a simple de todo el padron. A la pregunta si esta de acuerdo con que Eslovenia se convierta en un estado soberano e indepen-diente, alrededor del 95% de los votantes respondieron por el s^. El 26/12 se dieron a conocer los resultados que representaban el 88,5 de todos los votantes. Siguieron los encuentros con los jefes de otros estados soberanos. De conformidad con la decision plebiscitaria la asamblea eslovena acepto la carta organica constitucional el 25 de junio de 1991. Un d^a antes se determino el nuevo escudo y la bandera nacional. El 27/6 comenzo el ataque militar hacia Eslovenia. En la guerra que duro diez d^as, el ejercito yugoeslavo fue derrotado. El reconocimiento como estado soberano de parte de otros estados no tardo en llegar. (Pag. 1) DEMOCRACIA INCOMPLETA Una encuesta de Economist Intelligence Unit sobre la democracia en los pa^ses mostro que Eslovenia, Francia, Italia y Grecia cayeron en la categor^a de democracia incompleta. Eslovenia bajo dos posiciones y se encuentra en el puesto 32 entre 167 pa^ses. En el ^ndice global de la democracia el pa^s mejor clasificado es Noruega. (Pag. 2) ARGENTINOS EN ESLOVENIA Curioso el caso de los descendientes de eslovenos, nacidos en la Argentina, que fueron a radicarse a la patria de sus ancestros. Tratan de conservar la lengua espanola, tiene reuniones regulares o esporadicas, organizan misas en espanol y, por supuesto, preparan asados. El ultimo encuentro, en v^speras de las fiestas, estuvo dedicado a la visita de San Nicolas (sveti Miklavž), que traje regalos a los mas pequenos y hermoso recuerdos a los grandes. Son reuniones llenas de afecto, recordando los or^genes porte-nos o provincianos. (Pag. 3) ADIOS, RAST 39 El curso de idioma Srednješolski tečaj cerro su ciclo 2010 el pasado 13de noviembre. Luego de recibir las calificaciones, los alumnos y sus familiares participaron de la misa en agradecimiento. En el salon principal del centro esloveno capitalino, sede del curso, siguieron los saludos protocolares y la entrega de los reconocimientos a los alumnos con mayor promedio en cada ano. Se entregaron los diplomas a los alumnos del ultimo ano. Su profesora de literatura Metka Mizerit, presento la compilacion de art^cu-los escritos por los propios alumnos y publicados con motivo de su viaje a Eslovenia. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Vladimir Kos, Ivan Bukovec, Vinko Rode, Gabi, Miki in Zofi, Marta Jenko Škulj, Mirjam Oblak, Sandi Žnidar, Metka Mizerit, Jure Vombergar in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O i na SIU^VSS-TROX * . ► da skupaj prazrujsmo zaČEtšk novega Esta Za Viarncif.t bo poskrbljeno! SkMfnkiPilEtnilltpaHaftEdMfili VttlVlniJD.- Večerja ob 21.30 uri - Prijave za večerjo: 4627-4935 (druž. Kenda).