Leto IX V
roitnlna plačana v gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 21. maja 1937
itev. 113 a
Jena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno % Din, ta inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in t0.34<J *» in«era(e; Sarajr* -iv.r>63, Zagreb 4tv.39.0Jl, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitar« jeva ulica štev. (t.
Telefoni uredništva In oprave: 29-92, 29-93. 29-94L 29-99, 29-96 — Izhaja vsak dan zjetraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga »Teden v slikah"
Patriotizem dejanj in — besed
Zadnje čase odmeva iz vsega časopisja tako zvane jugoslovenske nacionalne stranke, predvsem seveda iz »Jutra«, pesem o narodnem in državnem edinstvu, ki da je zopet v veliki nevarnosti.
Čisto po vzorcu iz prejšnjih časov so razni ideologi tega tabora, bogve v kolikič že, zopet privlekli na dan klerikalno pošast, češ da je ta čisto nenarodna in protidržavna, kakor je trdil že davno preminuli Gambetta in pogrevajo danes trdoglavi nemški nacionalistični fanatiki. Vrnili smo se v čase pred vojno, ko slovenski liberalni tisk ni imel nobenega drugega opravka, kakor da je mahal po klerikalnem strašilu, slep za vse druge dejansko obstoječe in važne probleme slovenskega naroda. Vsi »jugosloveni«, ki so danes prisiljeni jesti trdi kruh opozicije, so prevzeli to metodo iz domače borbe v naši šentflori-janski dolini, ki jo je Ivan Cankar tako brez-smrtno osmešil, ter enoglasno pojo pesem o klerikalnem zmaju, ki se je zopet zbudil iz spanja ter ogroža narodno in državno misel. Ljudje, ki jim je Bog dal bogate talerrte, da jih rabijo v splošno korist naroda in države, pa trosijo svoje sile za rabulistične razprave, kaj pomeni in ne pomeni narodno in državno edinstvo, v koliko smo eno in v koliko nismo, in kaj vsak del države v tem edinstvu predstavlja: ali je ostal, kar je bil in prav za prav še vedno je in bo, ali pa se je izpremenil v nekaj čisto drugega, mogoče pa je vsega nekaj ali pa sploh nič. Sicer pametni ljudje postavljajo tozadevno formule, v katere mora vsak prisegati, če hoče biti pravi patriot, v resnici pa se čestokrat prepirajo med seboj kakor tibetski lame za gole besede in oelo že za eno samo črko, ali smo Jugoslovani ali Jugosloveni, »ali prav se piše Kama ali kasha« ...
In vendar stoji dejstvo, da prav nihče ne zameta edinstvene ali skupne države, da jo je vse ljudstvo od Drave do Vardarja samo želelo, hotelo in končno ustvarilo in da je prav nihče ne ogroža, kakor sam6 centralizem, strankarska zagrizenost in nesposobnost, naj se nahaja na katerikoli že strani. In tudi to je že vsem nezameglenim glavam jasno, da v najtesnejšem in najtrdnejšem jugoslovanskem edinstvu Srbi, Hrvati in Slovenci lahko živijo in se polno udejstvujejo vsak kot narod, v svojem narodnem duhu in po svoji narodni kulturi, ne da bi to edinstvo količkaj trpelo, kakor to vidimo v premnogih kulturnih državah Evrope in Amerike, kjer si državljani medseboj čestokrat niti krvno sorodni niso! Seveda morajo ljudje, predvsem pa politiki, poznati skupni interes celote, se morajo znati medseboj sporazumevati in svoje strankarske koristi in posebne želje pod-rejevati obči koristi. Predvsem pa — in to je JNS časopisje bilo primorano samo priznati — je treba, da se vsi s skupnimi silami prizadevamo, da se sterejo in končno likvidirajo vse hegemonistične težnje, naperjene proti biti enega ali drugega narodnega dela naše državne celote, naj se te težnje odevajo v še tako lepo doneča nacionalna gesla, ki naj zakrivajo egoistične, samopašne cilje enega ali drugega, ki hoče vladati sam in dejansko ne pozna enakopravnosti drugih partnerjev ter jo neprestano krši.
To je pravi sovražnik države, ki je nevaren edinstvu in je glavni krivec, če je to edinstvo kdajkoli bilo ogroženo. Proti edinstvu, ki je potrebno za obstoj in prospeh državne celote, dejansko nihče nikoli ni bil in tudi danes ni, pač pa je bil, je in bo upravičen odpor zoper hegemonistične tendence, ki edinstvo zamenjujejo z uniformnostjo po totalitarnem fašističnem vzorcu, katerega mora Jugoslavija kot demokracija načeloma odklanjati. Srbi, Hrvati, Slovenci se morajo po zahtevah te demokracije izživljati vsak po svoji biti, obenem pa po isti demokraciji svobodno ustvariti harmonično soživljenje višje nacionalnopolitične enote, dočim je hegemonizem, naj bo odet v katerokoli nacionalno barvo, obenem ko ruši demokratično načelo, naperjen tudi proti našemu edinstvu, ki ga dejansko podira. Če je kje v naši državi bil ali je kakšen pretiran nacionalizem, ki se težko sklada z našo skupnostjo kot nujnim postulatom našega narodnega in državnega obstoja in okrepitve — in le norec more o tem dvomiti! — potem je take težnje zakrivil edinole hegemonizem pod firmo jugoslovenskega edinstva, ki je s svojimi znanimi nasilnimi metodami izzval naravno reakcijo užaljenega narodnega čuta in demokratične politične enakopravnosti, brez katere tako komplicirane celote, kakor je naša država, na noben način ni mogoče vladati.
Zato je zopetno pogrevanje raznih jugoslovanskih ali jugoslovenskih ideologij in ideoloških sistemov prazno delo, udrihanje po slovenskem klerikalizmu pa smešno mahanje po zraku in nesmiselno tratenje naših moči, ki jih uporabljamo za take otročje bajke v tako resnem času — neglede na to, da ima vse to, najsi bo, kolikor se tiče posameznikov, zavedno ali podzavedno, služiti le separatnim strankarskim ciljem, ki hočejo zopet knkor-koli že priti zopet do edine oblasti v državi. Ni tisti pravi politik, ki svojega nasprotnika le črni, ampak tisti, ki zna tudi vrednote in važnost nasprotnika v borbi za skupne narod-
Milijon ljudi gleda
največjo pomorsko parado v zgodovini
Nad 300 bojnih ladij je pozdravilo vladarja angleškega imperija
Portsmouth, 20. maja. c. Ves angleški narod je danes proslavil drugi del kronanja. Če je bilo prvo kronanje domače in vse v zlatih drobnih okraskih in bogatih priveskih, je bila današnja proslava v Spitheadu polna svobode in veličastja angleškega imperija, ki mu ni meja, kakor ni meja modremu obzorju angleškega morja, ki objema ves svet trdno kot polip. — Čudovita moč sile in narave, brezmejne v svobodi in vendar strašno zajete v šape angleškega leva. Srečen kdor diha skozi brezmejna pluča angleške svobode, vendar še težje tistemu, ki mora uravnavati in mazati ta kolesja svetovnega imperija, ki po modernih prerokovanjih živi in gine samo na temeljih demokracije.
Kakor zmeraj pri Angležih, moramo tudi tokrat ugotoviti, da je moč in sila angleškega imperija v spoštovanju tradicije, ki je tem bolj spoštovana, čim bolj v stare oblike se obleče in v njih zašije vsemu svetu. Pokorno sledeč tradiciji, sta se kralj Jurij VI in kraljica udeležila današnje slav-nosti na stari kraljevi jahti »Viktorija in Albert«. Na tej jahti je že stara Viktorija — little old Bess — (mala stara Liza) gledala vožnjo svojih morskih orjakov. Na tej jahti so nato vozili na morske parade Edvarda VII, za njim pa Jurija V in tudi efemerni Edvard VIII je enkrat z nje gledal parado tistih, ki imajo v dežju in viharju samo eno pred seboj — zvesto služiti samo enemu idealu naroda, ki je — ohraniti imperij.
Milijon ljudi na obali
Kakor pri prvem delu kronanja, tako je bilo tudi danes okolje proslave skoraj isto. Že včeraj ves dan so vozili posebni vlaki ljudi gledat največjo pomorsko parado, kar jih je videl svet. Že več dni vnaprej so bili zasedeni vsi hoteli in ie snoči se je nabralo v Portsmouthu okoli milijon ljudi, ki so skoraj vsi prenočili kar na prostem.
Noč je bila topla in zjutraj jih je sijajno majsko sonce že našlo na svojih najlepših mestih za razgled čez V6e dogodke tega dne. Ker 60 bili kosi obale premajhni, se je množica vtsipala še na doke in ladje v pristaniščih, mnogi pa so se zazibali tudi na lahnih čolnih in jahtah, pa tudd na Splavih. Neki francoski časnikar je duhovito pripomnil, da so ljudje v Londonu gledali dne 12. maja mistično poroko med kraljem in narodi imperija. Danes pa so se ljudje skušali navžiti nepojmljivega pojma, kako se divja fizična sila vojnih morskih orjakov veže na nek »mističen način« z morjem, ki veže ves ta imperij skupaj, ln je morje res bilo ves dan mirno in žareče ▼ svoji nedolžni modrini. Orjaki, ki so ga rezali, so si takorekoč med seboj rezali deviški kruh božjega daru narave, ki je mogoče vendarle malo krivična, ker je prisodila Angležem največji delež, drugim pa zaigrala staro pravljico o hudi in krivični mačehi.
Pravo pomorsko parado je otverila najprej kraljeva jahta, ki se ie s kraljevo družino in najvišjimi gosti kraljevskega doma počasi pripeljala
Se I proletarijata • ..
Indalesio Prieto, socialistični prvak in eden glavnih voditeljev španskega proletariata.
pred luko. Plula je kot v pozdrav najprej mimo tujih ladij, ki so bile še zasidrane pred obalo. Stara jahta je plula s ponižnostjo male golobice in z dostojanstvom domišljavega laboda. Od povsod so mahljale zastavice z obrežja, daleč pa so se že {»javljali prvi obrisi bližajočega se brodovja Velike Britanije, ki je otvarjalo parado.
Na kraljevo jahto so takoj prišli najprej poveljujoči admiral parade, obenem z njim pa vsi višji častniki angleškega pomorskega štaba. Kralj Jurij VI. je sprejel običajni raport, takoj nato pa se je jahta postavila tako, da je lahko sprejela pozdravni »mimohode vsega brodovja. Vreme se ni jK>kvarilo, razgled je bil veličasten.
Mimohod bojnega brodovja
Prvo je bilo angleško brodovje, ki je plulo mimo svojega vladarja. Sredozemsko angleško brodovje je vodila največja angleška vojna ladja »H o ode, ki ima 42.000 ton. Na križarki se je vila podadmiralska zastava admiralitete sredozemskega brodovja. Angleške ladje so plule v vz[>oredni vrsti po šest hkrati. Silen vtis sta napravili tudi oklopnici >R o d n e yc in »N c I s o n«, ki imata po 33.5C0 ton vsaka. Na slednji je vihrala tudi admiralska zastava poveljnika angleške vojne mornarice admirala Backhousea. Mnoge angleške vojne ladjo zgleda jo kot plavajoče trdnjave, posebno sredozemska mornarica šteje obilo teh edinic. Še velečastnejši vtis, dasi prav nič estetičen, nudijo ladje, ki nosijo letala. Ogromne plavajoče želve! Sredozemskemu brodovju sledi nato atlantsko brodovje, ki ne zaostaja prav nič za sredozemskim brodovjem, številčno pa je celo močnejše. V vsem tem predolgem defileju je bilo samo velikih povečevalnih križark 145, nato pa so sledile še manjše edinice, kakor rušilci, torpedovke in podmornice z lovskimi čolni. Samo v angleškem delu brodovja je bilo nad 820 edinic.
Pozdrav
tujih bojnih ladij
Za angleškim brodovjem so vozile tuje ladje, ki so pripeljale posebne goste na svečanosti kronanja. Angliji kot pomorski velesili so prišli čestitat tuji poveljniki svetovnega brodovja. Vse te je kralj pred začetkom parade sprejel na svoji jahti.
Med tujimi »svatk je bilo seveda zmagovito staro človeško načelo, kdo se bo na poroki najbolj j)Ostavil. Zato so tuje d-žave poslale pač tisto, kar menijo, da jim je najbolj v okras. Daljna Argentina je jx>slala največjo križarko »Moreno«, ki ne zaostaja premnogo za angleškim »Iloodom«. »Sovjetska Rusija« je poslala križarko »M ar a t«, ki je pa bila bolj zvočna in kričeča po svojem imenu kot pa jx> 6voji kakovosti. Ta kri-
žarka je bila zgrajena že leta 1912 in najbrž drži, da sovjeti še nimajo močnega lastnega brodovja. Očividna je bila tekma med francosko in nemško mornarico. Francozi so |>oslali na fMirado križarko »D u n q u o r q u e«, ki je bila zgrajena v letu 1936. Nemci pa 6o poslali sicer nekoliko starejšo, a vendar p>oix>lnejšo križarko »Admiral Graf S p e ec. Zaostajale niso tudi male države in mala Estonska se je postavila z najmanjšo, toda najmodernejšo podmornico »Kalev«.
Trgovsko brodovje
Ko so odplule mimo tuje vojne ladje, ee je zvrstila pa še lepa vrsta angleških trgovskih [>ar-nikov, jaht in ribiških ladij, ki pa niso tekmovale med 6eboj po bodočem herojslvu, ampak jw> svoji ljubkosti in seveda tudi trgovski prikupljivosti. Sila ni bila tolika v odrivanju morja in rezanju morja, ampak v vitkosti in v tekmovanju tistih, ki sicer žive od morja, ali mu zato prav nič ali zelo malo oddajo. Kakor vitki galebi so blestele te ladje v solncu in nebu, na katerega 60 se tudi bolj naslanjale kot pa na morje.
„Senca" velikega Nelsona
ki je premagal Napoleona ..,
Malokdo bi mogel razumeti to moč angleškega imperija. Ljudje na čereh obalo so bili pač pre-drobni, da bi mogel kdo verjeti, da 60 to kaj različni od ostalih prerokov, ki hodijo ves dan med ljudmi in si laste svet prav tako kot Angleži. Tudi bi se varal, kdor bi mogel verjeti, da je križarka »Hoodi izven obsega naravnih sil, ki so Angležem kakor drugim ljudem le delno na razpolago. Najbrž leži vsa ta moč v tisli zmerni tveganosti, previdnosti in resnični modrosti angleškega »genijal-nega povprečnišlva*, ki se je izrazilo v današnji zaključni vesti o proslavi in ki jo je objavil Reuter, ko je vedel izraziti ves obseg te parade z besedami, češ, da je med vso to svečanostjo vela senrn velikega Nelsona, ki je na morju preniagft'1 Napoleona. S tem je hotel doseči Reuter, kakor da to Angležu tudi čisto zadostuje.
Upor v Albaniji
Tirana, 19. maja. AA. Albanska agencija poroča: Oddelki orožništva nadaljujejo obkoljevanje Kurvelesija, da preprečijo, da bi uporniki, ki eo razpršeni v manjše skupine, zbežali kam drugam ali pa čez mejo. Število zajetih upornikov znaša več ko 150, večina izmed njih pa pripada bivšim kaznjencem, ki jih je Etem Toto izpustil pri zavzetju Argirokastra. Med ujetniki jc tudi nevarni zločinec Gek Mark, ki je 6edel zaradi mnogih zločinov,
Vojaške parade v Pesti
300.000 ljudi gleda do zob oboroženo vojsko
Budimpešta, 20. maja. b. Velika vojaška parada na Andrassy aveniji se je pričela danes dopoldne v navzočnosti italijanskega kraljevskega para, regenta Hortyja in njegove žene, grofa Ciana ter vse madžarske vlade, številne množice so priredile vojaštvu ovacije. Politični krogi poudarjajo včerajšnje napitnice na dvoru. Posebno poudarjajo besede italijanskega kralja, ki je poudaril veliko prijateljstvo med Italijo in Madžarsko ter odločno dejal, da lahko Madžarska pričakuje pomoč Italije, ki je pripravljena, da brani Madžarsko pred vsakim sovražnikom. Politični krogi smatrajo, da je to odgovor na obljube, ki so bile dane g. dr. Schmidtu v Parizu in Londonu, ker so predstavniki Francije in Anglije dejali, da bosta ti dve državi prav tako branili Avstrijo vsakega napada .e bo potrebno.
Ze ob 5 zjutraj so se pričele zbirati čete bu-dimpeštans<ke mešane brigade v popolni bojni opremi. V 3 km dolgi Andrassy aveniji, v kateri so čete defilirale, se je zbralo okrog 300.000 ljudi. Ob 9.15 je prispel italijanski kraljevski par z namestnikom Hortyjem ter spremstvom v mestni
park, kjer so polne tri četrt ure korakale čete mešane brigade mimo visokih gostov. Ob 10 je stopil italijanski kralj s Hortyjem in spremstvom na tribuno, kjer so bile zbrane kraljica, princezinja Marija Savojska, spremstvo, generali, predstavnilu civilnih in vojaških oblasti ter diplomatski zbor z vojnimi atašeji. Takoj nato so pričele korakati mimo čete. Na čelu je bil šesti polk, ki ink. ime italijanskega kralja, njemu pa so sledile ostale vrste orožja. Posebno pozornost je vzbudil prvi budipeštan&ki huzarski polk. Ob 13 je odšel kralj v dvor, ob 13.30 pa se je odpeljal v palačo nadvojvode Jožefa, kjer je bila družinska proslava.
Tribuna se ie zrušila
na 65 šolskih otrok
Budimpešta, 20. maja. b. Ob priliki svečanosti se je porušila nenadno tribuna, na kateri je bilo mnogo otrok in gledalcev. Število mrtvih in rn-Jijenih je precej visoko, vendar pa doslej še ni znano. Na porušenem delu tribune je bilo 65 šolskih otrok.
ne in državne interese pravilno ceniti. Delitev naroda v protidržavne in edino državne elemente, kakor si jo zopet privoščuje JNS tisk, je delo, ki ne koristi ne narodu ne državi ne njenemu edinstvu, saj smo to videli in izkusili v minuli dobi zgrešene diktature in ponesrečenega »vzpostavljanja demokracije«, ki je pod Jeftičem doživelo tak polom v splošen posmeh vsemu svetu. Dokaz, da li in koliko je kdo za skupno državo, za edinost ali slogo Srbov, Hrvatov in Slovencev, za našo skupne interese, sploh za Jugoslavijo, ta dokaz je mogoče doprinesli samo na polju praktičnega dela: koliko je kdo ali kakšna naša politična skupina v tem pravcu in za ta cilj dejansko naredila v tej državi za to državo, to je edino merodajno za višino in globino njenega jugoslovanskega patriotizma, dočim puščajo ideološke razprave o unitarizmu in nacionalueni edinstvu ljudstvo
popolnoma hladno in cel6 še po pravici ali krivici zbujajo vtis, da za tem navdušeno-sovražnim pisanjem tiči samega sebe ne priznavajoč dvom v trdnost državne zgradbe in hudo nezaupanje v jugoslovansko ljudstvo, dali je sploh zmožno edinstveno državo tvoriti. Tako nezaupanje (ki je seveda latentno) pa ni ne upravičeno niti je koristno dajati mu, čeprav samemu sebi nezavestno, izraza.
JNS opozicija naj usmeri svoje delo iz abstraktnega polja nacionalne ideologije, ki naj jo raje prepusti našim univerzitetnim profesorjem ozir. Filozofskemu društvu v Ljubljani, ki ne bo v zadregi, da zgradi tozadevno najostroumnejši sistem na svetu, na torišče parlamenta dela, kjer lahko s pametno kritiko pripomore k najaktualnejšim nalogam režima. da se utre pot polni in odgovorni demokraciji (fašizme l>o še v doslednem času vihar odpihal!), da se dvigne naše gospodar-
stvo, da se izboljša socialni položaj našega kmeta in delavca in da se uredijo v skupno državno življenje še tisti, ki ponižani in užaljeni stojijo ob strani. Tudi najzagrizenejši JNS v notranjosti srca ne dvomi, da se je sedanja vlada teh nalog pošteno lotila in da svoj program stopnjema z dobro voljo in velikim praktičnim smislom realizuje. Mi Slovenci smo posebno interesirani, da skupne volje in duha pomagamo do prodora demokratičnim silam, da se uresniči po volji in nujnih kulturnih in gospodarskih potrebah našega naroda pametna samovlada ljudstva v polnem soglasju s skupnimi državnimi interesi. Tu se lahko vsak, tudi opozicionalec, izkaže in dejansko dokaže svoj jugoslovanski patriotizem. Besedna in črkarska pravda v meglenih sferah nacionalne metafizike pa nam in državi ne lwi prinesla ne slave no koristi; kvečjemu nas bo v zgodovini pošteno osmešila.
Domač! odmevi
Jugoslovanski kulturni klub
, Belgrad, 20. maja. ni. Kakor smo že poročali je skupina srbskih intelektualcev ustanovila v Belgradu srbski kulturni klub. Druga skupina tuknjinjih vsoučiliških profesorjev pa se je snoči sestala v prostorih francoskega kluba ter je ob tej -priliki ustanovila jugoslovanski kulturni klub. Ustanovni občni ztnir jo otvoril bivši rektor bel-grajske univerze dr. Ivan Djaja, ki je predlagal 7A predsednika zbora dr. Stevana Sagadina, predsednika državnega sveta. Na občnem zboru so bila, sprejeta pravila novega kluba ter izvoljen začasni odbor. V odbor so bili izvoljeni dr. Sa-gadin ter več vseučiliških profesorjev belgrajske univerze dr. Djaja, Viktor Novak, Dušan 1'opovič in drugi. Na občnem zboru je sklicatelj tega sestanka dr. Djaja imel daljši govor, v katerem je razlagal smernice novega kulturnega kluba. V svojih izvajanjih je med drugim poudarjal, da bo ta klub kulturen in da bo stal iznad dnevne politike. Da ima nalogo zbrati vse Jugoslovane brez ozira na njihovo politično opredelitev. V svojih zaključnih izvajanjih je dr. Djaja nagla-ševal, da so ustanovitelji tega kluba prepričani, da mora vsako kulturno delo v naši državi imeti pred očmi vso našo državo in ves naš narod. Po njegovih izvajanjih se lahko razumejo kake politične plemenske razdvojenosti, toda na plemenski kulturi no sme po njegovem mišljenju biti nobene razdvojenosti, in bi bili vsi poizkusi, da se kultura podredi posebnim hotenjem nenaravni ter velika ovira za naše narodno življenje. Vprašanje naše jugoslovanske kulture in po mnenju dr. Djaje ni vprašanje samo našega kulturnega napredka, temveč tudi naše nacijoualne bodočnosti.
Prepovedani
in odpovedani shodi
Nedeljski shod JNS v Splitu je pokazal vse stare lastnosti vodilnih gospodov omizja JNS. Na tem shodu so se zbrali vsi, v katere obupani pristaši polagajo zadnje upe, med njimi najmočnejši in po njihovih nazorih najsposobnejši — Peter Živ-kovič, ki je imel glavni govor, o katerem pa celo »Jutro« poroča veliko manj kot pa o govoru drugega govornika Jovo Banjanina. Peter Živkovič je v svojem govoru dejal, da je prva točka programa JNS okrepitev ugleda državne oblasti (to točko zelo lepo izpolnjujejo anonimni letaki, ki od časa do časa brez vednosti vodilnih osebnosti seveda preplavijo to ali ono pokrajino — oo. ur.) in želja po močnih ukrepih proti nasilju in korupciji. »Ju-,tro« pa še poroča, da je dejal, »da JNS želi po svojih močeh pomagati, da se bo država čim bolj okrepila na znotraj in na zunai do časa, ko bo prevzel vladarske posle naš mladi kralj, da izvrši do kraja oporoko svojega velikega očeta«. Jovo Banjanin se je obrnil na dr. Mačka, češ, da želi Hrvate čim bolj združiti, Srbe pa čim bolj razdeliti na čim več strank. Napadel je tudi neke »sporazumaše«, ki si danes ubijajo glave s sporazumom, češ da ti »pozabljajo, da je vsak sporazum med njimi nemogoč, ker je nemogoče spraviti dva separatizma, katerih sleherni vleče na svojo stran«.
Najbolj značilno pri vsem tem sicer kai malo pomembnega shoda pa je to, da so se ga udeležili tudi pristaši JNS iz Šibenika, v imenu katerih je govoril J. Milovič, »Jutro« pravi, da so morali JNS-arji iz Šibenika zato priti na shod v Split, ' ker jim je bilo zborovanje v Šibeniku prepovedano, zagrebški »Obzor« pa pravi, da je bilo to zborovanje JNS v Šibeniku odpovedano, »ker ni bilo izgledov, da bo dovolj udeležencev«, »Obzor« tam v daljnem Zagrebu seveda ne ve, kako rada bi bila JNS dravske banovine preganjana, zato je povedal tako naravnost. JNS dravske banovine pa nikoli ne reče, da ni bilo ljudi na shod, ampak vedno pra- gg vi, da jih oblast ni pustila, zato je pa tudi iz odpovedanega shoda naredila — prepovedanega.
Versko delo proti komunizmu
Že ob koncu maja letošnjega leta je zagrebški )>oiuožni nadškof poslal svoji duhovščini posebno okrožnico o komunizmu. Okrožnica se v glavnem naslanja na papeževo okrožnico »Divini Redempto-ris in opisuje glavne vzroke komunizma, obenem pa razlaga njegove najbolj pogubne nauke. Ves ta sistem imenuje »kazen božjo«, ki jo je Bog dopustil zalo, ker je človeštvo v laki meri kršilo n jegove zakone. Da bi ta bič hudobnega duha«, razdiralna kuga<, prizanesel naši ožji domovini, je nadškof že takrat vernike pozval k pokori. V zvezi z vsem delom Cerkve proti komunizmu je sedaj pomožni nadškof odredil, naj se v dneh od 21. do 23. maja po vseh zagrebških župnih in re-dovniških cerkvah obhaja slovesna Iridnevnica z molitvami in pridigami o pokori in o neizprosnosti božjih zakonov. Vse vernike je pozval, naj v teh dneh v obilnem številu pristopajo k sv. zakramentom. V soboto zvečer ob 10 bodo v procesiji prenesli sliko Matere božje v Kamenitih vratih v stolnico, kjer bo najprej pridiga, o polnoči pa sv. maša in obhajilo vernikov. V nedeljo ob 9 pa bo pontifikalna sv. maša s pridigo, popoldne ob 5 pa bodo po pridigi sliko Matere božje zopet v procesiji prenesli nazaj v Kamenita vrata. Po župnijah izven Zagreba pa bodo v soboto zvečer slovesne večernice s pridigo, v nedeljo pa procesije s sliko Matere božje. Tako skuša katoliška Cerkev v zagrebški nadškofiji odvrniti od »ožje domovine«- kazen božjo, ki ji grozi v obliki komunizma.
Konec stavke v Konjicah
V ponedeljek začne redno obratovanje
' ...bljana, 20. maja.
Danes oh 10 dopoldne se je pričela v prostorih Zveze industrijcev obravnava o likvidaciji stavke v tovarni L. Laurich v Slov. Konjicah. Obravnave so se udeležili inšpektor deln ing. Baraga, ki je predsedoval, zastopnik podjetja f. Lavrič iz Stične, ki je bratranec lastnika, zn Zvezo združenih delavcev predsednik F. Preželj, zastopnika sta v področju delavcev gg. Tomše in Bobik iz Konjic, za delavsko zbornico g. Stanko in dr. Golia za Zvezo industrijcev.
Zastopniki delavstva so predvsem naglašali, da zahtevajo sprejem vseh odpuščenih delavcev in vseh delavcev, ki stavkajo, drugič da se sklone kolektivna pogodba in tretjič, da se prizna organizacija ZZD ter da podjetnik ne bo izvajal posledic zaradi stavke. Podjetje je pristalo lia večino pogojev, branilo pa se je sprejeti vse delavce naenkrat iz gospodarskih razlogov, ker se je zgovarjalo na slabo konjunkturo. Zastopniki delavcev pa so vztrajali na tem, da se sprejmejo vsi delavci, končno pa je bil sklenjen sporazum.
Podpisana je bila pogodba, v kateri podjetje priznava pravico delavstvu,, da se organizira ter izjavlja svojo pripravljenost za sklenitev kolektivne pogodbe.
Podjetje se zaveže, da bo za dobo treh mesecev, v vsakem primeru, ne glede na konjunk-turne razmere zaposlovalo stalež najmanj dveh tretjin dosedanjega delavstva, to jo 127 delavcev. Da pa ne bo ostala tretjina delavstva pre-občutno prizadeta zaradi zmanjšanja obrata, je podjetje v sporazumu pristalo, da še celotni sta-
lež delavstva zaposluje v vrstnem redu. Zaupni-ške posle bosta opravljala zaenkrat Bobik in Tomše, ker ni bilo v januarju zakonito določenih volitev obratnih zaupnikov. Podjetje l>o sestavilo, poslovni red, kakor je po zakonu to dolžno ter Ijo obenem določilo akordne postavko. Poslovni red bo tudi ščitil čast delavstva. Podjetje se je tudi obvezalo, da bo v obratu izvajalo v celoti vse predpise socialne zakonodaje. Zaradi dogodkov o priliki stavke ne bo izvajalo podjetje proti nikomur posledic. Z rednim delom začhe podjetje v ponedeljek 24. maja.
S tem je zaključeno eno najbolj razburljivih delavskih gibanj in prvo, ki je nastalo po uve-ljavljenju nove uredbe o minimalnih plačah in posredovanjih, Je pa tudi to pi*-o večje gibanje našega delavstva, ki ga je izvedla Zveza združenih delavčev, ki je s tem tako rekoč prestala svoj ognjeni krst. Mlada delavska organizacija je izvedla stavko vzorno in z vso odločnostjo, in, je v razmeroma kratkem času dosegla lep uspeli. — Upati je, da bo delavstvo v Konjicah dobilo čim prej kolektivno pogodbo, ki bo dosedanje stanje delavstva še znatno zboljšalo. ,Ko bo g. ban-izdal odredbo o minimalnih plačah, se bodo mezde v vsej usnjarski stroki v Sloveniji avtomatično zvišale. Ogromno pozornost in simpatije je konjiško delavstvo med stavko vzbudilo med vsem slovenskim delavstvom, zlasti še iz konjiške okolice, ki se je stalno zanimalo za usodo svojih trpečih tovarišev. Hvala gre tudi prehranjevalnemu odboru in dobrotnikom, ki so skrbeli, da stuvkujoče delavstvo med stavko ni trpelo lakote.
KdAba
izborna hrana iz sladkorja tropskega sadja
2a otroke in odrasle bolnike in rekonvalescente zdo lahko prebavljiva
Ka-Abo ima fini čokoladni okus, je poceni in izdalna, ler vedno gotovo za uporabo: Jzborno pnja lopla ali mrzla, v slaščicah, kremah in kol sladoled Ka-Aba ne zapiral
Na prpdaj v trgovinah živil v originalnih zav V,, kg (Din 7 -) in •/i kg (Din 14,-). Kupite še danes zavitek Ka-Abe, ali zohtevaj-te (prilož. znamko Din 1,- zo poštnino) brezplačni vzorec od Ivrdke: Kava Hag d. d., oddelek Ka-Aba, Zagreb I, pošt. pred. 158

Dvoboj Anglije z Italijo
Angleška ofenziva v Srednji Evropi
London, 20. maja. b. Včeraj je britanski zunanji minister Eden na konferenci predstavnikov britanskega imperija poudaril, da je treba predvsem ugotoviti, v kolikšni meri računa lahko vsak član britanskega imperija za primer vojne na medsebojno pomoč. O možnosti spora v srednji in vzhodni Evropi so bila na konferenci mnenja zelo različna, celo nasprotujoča. Angleška vlada je že večkrat poudarila, da ona v teh področjih Evrope ni prevzela nobenega jamstva, razen onega, ki ga je naložil pakt Zveze narodov ter prepušča zaradi tega vsaki državi, če hoče pri tem vojaško sodelovati. Eden je pri tem poudaril, da bi sodelovanje Anglije v kakšni evropski vojni pomenilo samo akt nujne obrambe. V tem primeru bodo dominioni avtomatično stavljeni pred sklep, če naj pridejo na pomoč svoji matici ali ne. V tem vprašanju pa so bili zaenkrat domonioni razervirani in še ni prišlo do nobenega sklepa.
Načela angleške	%
zunanje politike
Eden je v svojem obširnem poročilu tudi sporočil, da angleška zunanja politika sliyii na naslednjih temeljnih načelih;
1.	Prevzemanje obveznosti v zapadni Evropi in brezpogojno izpolnjevanje obveznosti;
2.	interes Anglije v srednji in jugovzhodni Evropi;
3.	neomejena zvestoba Zveze narodov.
Kar se tiče Belgije, je Eden izjavil, da bosta Anglija in Francija prej ko slej nudili Belgiji vojno jamstvo.
Svarilo Becku:
.,Nevarna igra s Podonavjem!"
London, 20. maja. b. Iz zanesljivega vira prihaja, da je Eden na včerajšnji konferenci s poljskim zunanjim ministro Beckom govoril v glavnem o srednje evropskih problemih. Pri tej priliki je Eden popolnoma odkrito izjavil Becku, da angleška vlada skupaj s Francijo dela na ustalitvi razmer v srednji in vzhodni Evropi. Vsak poskus, da se seje razdor med države Male zveze, smatra Anglija kot nevarno igro. Zaradi tega je Eden odločno izjavil Becku, ki je pred kratkim v Budimpešti storil vse, da pridobi Romunijo za osišče Rim—Berlin, da bosta Anglija in Francija vse takšne poskuse preprečili.
Angleško - francoski sporazum o skupni politiki v Srednji Evropi
Dunaj, 20. maja. b. Opoldanska izdaja »Neues Wiener Tagblatta« poroča iz Londona, da so bile na včerajšnji konferenci med francoskim zunanjim ministrom Delbosom in avstrijskim ministrom Schmidtom določene sledeče smernice:
1. Angleško-francosko sodelovanje se razteza
„Tihomorski pakt"
Anglija in japonska si porazdelita Kitaj
Tokio. 20. maja. c. Današnji »Miclii Miclii« objavlja, da jc japonski zunanji minister Sato v začetku tega meseca naročil japonskemu veleposlaniku v Londonu Jašodi, da naj izrabi priliko kronskih svečanosti in predlaga Angliji, da hi se med Japonsko in Anglijo sklenila pogodba, ki hi naj bila popolnoma podobna pogodbi »En-lente Cordialec, ki je bila sklenjena med Francijo in Anglijo I. 1903. Ves čas pogajanj v Lon-donli se je baje tudi govorilo o tem japonskem predlogu in ga Anglija tudi ni gladko odhiln, kar priča, da sc jo avstralski delegat zelo zmerno in prijateljsko izražal o Japonski.
Težave so nastale le v tem, ko je šlo za to, komu naj ta pogodba koristi. Japonska diplomacija je bila pri tem nekoliko nespretna, ker je preveč jasno pokazala, češ. dn naj si Anglija in Japonska Kitajsko razdelita. Sato je predlagal ancleški vladi, da naj Anglija vzame v izključno izrabljanje južno in srednjo Kitajsko, Japonska bi
pa ohranila Mandžurijo in si vzela še severne pokrajine razpadajočega Kitaja. v Očividno je vsa kombinacija začela na tej podmeni šepati. ker jc vendarle nepotrebno sklepati pogodbe na račun tretjega. Posebno bi se v tem primeru zgodilo to, da bi Anglija priznala Japonski predpravice v Pacifiku in na Kitajskem, dočim bi Japonska dala Angliji nekaj, kar lak ni njeno. Zato so Angleži že na imperialni konferenci zaobrnili vso debato v In smer, da so začeli govoriti o sklenitvi tihomorskega pakta, ki ga ne bi sklenili samo Anglija in Japonska, marveč bi se morali priključiti vsoj še Kitajska in Amerika, morda pa Se celo Avstralija kot enakopraven člen angleškega imperija, ki pa ima največ interesov v Pacifiku.
To spremembo so danes opazili tudi v Tn-kiju in zunanji minister je takoj objavil demanti te vesti japonskega lista in izjavil, da nikakor ni namen japonske vlade skleniti kakršenkoli sporazum na račnn tretjega.
na srednjo Evropo, pri čemer bosta obe zapadni državi podpirali napore za gospodarsko ozdravitev in okrepitev Podonavja. Ob priliki sklepanja bodočega zapadnega pakta bi prišla do izraza misel splošne evropske varnostne politike;
2.	zapadni pakt ne bi predstavljal omejene ožje politike, temveč bi moral biti v duhu splošnega evropskega miru. To stališče je bilo jasno ugotovljeno ob priliki diplomatskih razgovorov, ki so se vodili med Edenom in Delbosom ter s predstavnikom Nemčije in srednje-evropskih držav v Londonu;
3.	London in Pariz sta se sporazumela, da mora Avstrija ohraniti svoja dosedanja prijateljstva. V trenutku nevarnosti bosta francoska in angleška pomoč priili do izraza na prikladen javen način;
4.	Po razgovorih med Schmidtom in Delbosom je francosko-angleški sporazum poglobljen, kar se tiče vprašanj srednje Evrope. V Parizu in Londonu vlada splošna želja, da ostane Avstrija samostojna ter bo vsled tega dobila vsako pomoč obeh velesil;
5.	v primeru potrebe bosta Anglija in Francija skupaj nastopali v srednji Evropi;
6.	v začetku letošnjega leta je imela skupna demarša Anglije in Francije v Bukarešti uspeh ter je preprečila sklenitev italijansko-romunskega pakta po zgledu italijansko-jugoslovanskega sporazuma.
Rimske tolažbe
Rim, 20. maja. b. Pogajanja, ki jih je imel dr, Schmidt v Londonu in Parizu, so zasledovali italijanski politični krogi z največjim zanimanjem. Po
razgovorih, ki jih. je imel dr, Schmidt z angleškimi m francoskimi državniki, prevladujejo v Italiji prepričanje, da se Franciji in Angliji le ni posrečilo it-trgati Avstrije iz osiSča Rim—Berlin. O razgovorih Delbosa z dr. Schmidtom pa so prispele semkaj vesti da je Delbos avstrijskemu zunanjemu mini-stru lahko sporočil samo to, da se bo Francija nri-kljucila stališču Velike Britanije v Podonavju, da mu pa m mogel dati nobenega stvarnega jamstva za varnost Avstrije, ker bi sicer to pomenilo novo obveznost Velike Britanije, ki da jo je pa v sličnih primerih vedno odklonila. To pa zaradi tega, ker dominioni ne želijo, da bi se Velika Britanija kakorkoli vezala na kontinentu, ker bi to pomenilo tudi veliko obveznost za dominione. Zaradi tega se dr. Schmidt, tako se tolažijo v Rimu, vrača iz Londona m Pariza brez vsakih jamstev za varnost Avstrije, pač pa. je dobil le polno pratffflh^fjhb.
"■•v aansair
Mirovni pakt za dobo 25 tet
aibelrn bs
OtK-J h^MTT
London, 20. majnika. TG. Havas poroča, da imajo posvetovanja angleškega zunanjega ministra Edena čisto določen namen. Vsem državnikom, s katerimi se je razgovarjal, je Eden predložil neki osnutek za vseevropski mirovni pakt, ki naj bi bil za vse države obvezen za dobo 25 let. Tudi z nemškim maršalom Blombergom se je razgovarjal o isti zamisli ter je sporočil časnikarjem, d« so ti razgovori bili »zelo koristni«.
Napad na Bilbao z morja
Odločilen udarec nacionalistov
San ,Tean de Luz, 20. maja. b. Politični opazovalci trdijo, da se bo v najkrajšem času pričel velik- napad z morja, kopnega in iz zraka na bat skovsko prestolnico Bilbao. Pričakujejo, da bodo nacionalisti napravili odločilni udarec na ta del fronte. V pomorskem napadu bodo sodelovale tudi nekatere vojne enote. Zaradi tega je angleško zunanje ministrstvo poslalo nujno brzojavko, naj vse britanske trgovske ladje nemudoma zapustijo luko v Bilbaou.
Salamanca, 20. maja. AA. Havas. Snoči je bilo objavljeno naslednje poročilo:
Marksisti, baskovski separatisti in asturski dinamiterji nadaljujejo s svojo metodo in so tako zažgali tudi Amoribieto in tako povzročili številne eksplozije. Čisto v skladu e svojim divjaštvom so
pognali v zrak cele hiše z vsem prebivalstvom. Tokrat bo najbrž težko obdolžiti nacionalistična letala, da so ona 6torila vse to, ker letala sploh niso sodelovala in je poveljstvo izdalo povelje, da se mora mesto zavzeti samo z naskokom. Torej razdejanje Amorebiete ne more pasti na naša ramena. Sicer pa so tuji časnikarji v smrtni nevarnosti z našimi četami vkorakali v mesto in nabrali ' vse dokumente o uničenju mesta.
Poročilo poveljstva pravi, da 60 topovi na aragonski fronti od časa do časa obstreljevali sovražne postojanke. Poročila z baskovske fronte pravijo, da nacionalisti še napredujejo. Nacionalisti so zavzeli Gondramendi, Elordi, eamoetan Santa Marina in vasi Makoa, Belago, Anora, Maria de Manacapre in Bideah. Ujeli smo 100 miličnikov in zaplenili mnogo orožja.
K vprašanju kmetskih dolgov
Prošnje do f. junija
Belgrad, 20. maja. AA. Kmetovalci, ki jim skupni dolg pri ustanovah po čl. 7 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov (denarnih zavodih in kreditnih zadrugah) presega 25.000 Din, morajo vložiti prošnje za znižanje dolga pri pristojnem okrajnem sodišču do dne 1. junija 1987, in sicer na podlagi el. 26 uredbe v /.vezi s predpisi finančnega zakona za 1. 1937-38. Opozarjamo dolžnike, naj ravnajo po prednjem, ker izgube sicer pravico do zmanjšanja dolga po določbah uredbe in bodo morali poravnati ves dolg, če zamude gori navedeni rok, to je do 1. ju« liija 1937. (Iz Privilegirane agrarne banke.)
Praksa si jo osvojila mnenje, da morajo vsi oni kmečki dolžniki, katerih dolgovi znašajo na dan 20. aprila 1932 čez 25.000 Din, dasi je njihov znesek dolga zaradi odplačil na dan uveljavitve uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov (25. septembra 193(5) pod 25.000 Din, prositi za znižbo na sodišču. Motiviral se je ta način obračunavanja s ,tem, češ da je za ugotovitev višino dolga mero-dajen dan, ko je stopil v moč prvi zakon o zaščiti kmetn (20. aprila 193G).
Ker je ta način obračunavanja vpošteval v enaki meri pridne in nemarne dolžnike, se je Glavna zadružna zveza v Belgradu obrnila na Privilegirano agrarno banko s prošnjo, da lo vprašanje pretrese in poda svoje mnenje glede obračunavanja takih dolgov.
Priv. agrarna banka je stvar pretresla in je sledečega mneuja: Ce znaša dolg na dan 20. apr.
1932 čez 2o.000 Din, pozneje pa je dolžnik plačal toliko na glavnico, da je znesek dolga na dan 2o. sept. 1936 padel pod 25.000 Din, potem takim dolžnikom m treba prositi za znižbo na sodišču, ampak se jim avfomatično zniža dolg za 50%. Banka se je pri tej razlagi ozirala na čl. 24., čl. 4. odst 1 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ter na fl. 16. odst. 1 pravilnika.
Novi grobovi
Maribor, 20. maja.
V bolnišnici je danes ob pol devetih umrl občinski svetnik in mizarski mojster Ivan Klančnik iz Mejne ulico na posledicah stekline. Klančnika je pred tremi tedni ugriznil stekel pes. Ker se pa ni dovolj čuval in je iskal prepozno zdravniške pomoči, je danes na posledicah ugriza preminil. I okojin je bil zvest pristaš JRZ" in znan obrtnik daleč naokrog. Star je bil 52. let.
Osebne vesti
Belgrad, 20. maja. m. Kraljica Marija je sprejela celokupni odbor Protituberkulozne lige ler se ob tej priliki zanimala za dnevni red bližnjega kongresa ter za načrt zakona o pobijaniu tuberkuloze.
Belgrad, 20. maja. m. Davi ob dveh se je vrnil v Belgrad iz inšpekcijskega potovanja po Bosni predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič.
Dunajska vremenska napoved: Močno oblač-"\ ponekod drž. sicer pa milo in južno vreme.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno.
Med Slovenci v Gladbecku
Gladbeck, 19. maja 1937.
Gladbeck je danes brez dvoma kulturno središče Slovencev v NVestfaliji. Pred dvema desetlet-jima je še prednačll Hamborn, ko je vodil kat društvo g. Koster. Ko pa je g. Koeter prenehal lelovan in ie začel v Gladbecku med Slovenci orati ledino „ Tensundern, ie zavzel Gladbeck prvo mesto s svoUm živahnim ustvarjanjem med izseljenci na kuUurnem in verskem polju. Zato je razumljivo da je Gladbeck dobil pred^mimi mesec, prvo jugosl. privatno šolo, katero j^dpira lu8<f
Koliko Slovencev živi danes v	I®
težko povedati, ko nikdo ne vodi točne evidence o izseljencih, razen nemške policije, katera pa tudi ne daTe rada tozadevnih podatkov. Mislim pa, da jih je preko sedemsto, saj jih je včlanjenih samo v dru štvih preko štiristo, v tem številu pa niso všteti
°'r° Mesto je močno raztegnjeno, kakor vsa indu-
Torei ni to mesto v pravem pomenu čeprav je po
rnStfmTpaPrrglSi ulicami, vse drugo pa so onme kolonije z enakimi hišami, kakršne imajo uTi naši industrijski kraji, sam o da.sov notranjo vee neprimerno bolj snažne. Pravega okusa iu n majo. če^mtelim na naše lepo barvane hise se
v sob® vse pX saj. Stanujem pač preblizu cehe. Tako morani največkrat sedeti pri zaprtem oknu. Čudno je kar sem poudaril že v svojem, zadnjem dopisu, da je v domovih toliko domačnost,
Nekai pa imajo vsa ta industrijska mesta, ki so «i med eeboi zelo podobna. Mestni vrtovi ,n drevo-rldT so tako lepL ako obsežni, da si v njih najdeš vse nadmnestilo za tisto --tvino katero vživaš v mestu samem. Ze danes so v gladbešk,h vrtovih umetna lezera, zasajena ob bregovih z vrbam, ža-luikami ki sklanjajo kaor vile svoje vejevje nad vodo pa bodo še Vtem letu naredili novo obširno jezero V teh vrtovih so igrišča za deco stadion, moderno kopališče in drugi športni prostor. Na najlepšem prostoru pa stoji krasen spomemk a ka erem so vklesana imena vojakov ki so padli v svetovni vojni. Sicer čutiš, da te vrtove n. ustvarila narava sama, temveč so delo človeških rok, človeških zamisli, vendar najdeš v njih neizmerno
^'prav isto mračnost, katero ti nudi mesto samo, vidiš na ljudeh. Pravijo sicer, da je bilo prej vec veselja, več razgibanosti, ko so imeli se vsi delo. Posebno so prednačili Slovenci s svojo živahnostjo in s svojo pesmijo, katera se je v poznih večerih razlegala po kolonijah. Danes pa ni več nekdanje veselosti. Mrak leži tudi na Slovencih.
Nekaj pa je pri teh ljudeh dobrega Cerkve so vedno polne. Vernost in poboznost med Gladbečani ie velika. Kako se tu ljudje v cerkvah lej>o obnašajo celo otroci. Nikdar še nisem videl v cerkvi pri so-HlffFtrkirimaši, da bi moral učitelj posvariti svojega učenca zaradi nedostojnega vedenja. Posebnost je tudi, da je v Gladbecku (pa tudi v drugih krajih je tako) vsak dan šolarska maša. Ni sirtr obvezna za mladino, vendar eo cerkve vsak dan polne dece, med katero ne manjka učiteljev. Vse to blagodejno vpliva na naše izseljence, tako da se v tem oziru ne morejo spotikati ob domačinu, kateri mu daje lep vzgled. No 6icer pa so Slovenci tu znani kot veren narod, zato pa so tudi najbolj priljubljeni od vseh inozemcev. Le nekaj pogrešam v cerkvah. Lepo ubranega petja, ki se razlega po naših cerkvah, tu nimajo. Pesmi so resne, skoro bi rekel preresne, preveč razumske, prav nobene prisrčnosti ni v njih. Zelo je tu razširjeno ljudsko petje. Vsi v cerkvi pojo, ne tako kakor pri nas, kjer večinoma pojo le ženske. Prav možje tu najbolj navdušeno pojo. Pesmi so enoglasne. Pri slovesni maši poje cerkveni zbor, ki sestoji iz dečkov in mož, enoglasno koralno mašo. Le ob največjih praznikih se oglasi s kora večglasno petje. Zato ni čuda, da Nemci tako radi poslušajo našo pesem, kadar 6e ob dopoldanskih pobožnostih oglase naši pevci v cerkvi.
Celo zvonovi zvone tako otožno, žalostno. Kako sem včasih rad jDoslušal ubrano zvonenje svetogor-skih zvonov. Velikonočno soboto se mi je zdelo ob slovesni maši, kakor bi se v cerkvi pripravljali na pogreb ne pa na Vstajenje. Pritrkavanja sploh ne poznajo.
Birme po našem običaju tukaj ne poznajo. Učitelj je boter učencem svojega razreda, učiteljica učenkam svojega. Je pa zato neizmerno lep obred ob prvem 6vetem obhajilu. Krasen sprevod belo
oblečenih deklic z venčki na glavi in enako oblečenih dečkov gre ob spremstvu svojih učiteljev v cerkev. Na čelu nosijo mladci nebroj raznobarvnih banderc. Posebno lepo je v cerkvi, ko pristopajo malčki ob spremstvu deklic s prižganimi svečami k mizi Gospodovi. Sploh je ves obred neizrečeno prisrčen. To je dan otroka. Domači prirejajo na ta dan doma gostije, na katere povabijo svoje najbliž-nje sorodnike, ki prineso s 6eboj darila za prvo-obhajanca. To mi je neizmerno bolj všeč, kakor naš pomp ob času birme. Marsikaj bi se lahko učili od Nemcev.
Vse to seveda vpliva na naše izseljence, ki so sprejeli te lepe šege in običaje Nemcev, kar, jim ne more nič škoditi.
Seveda se naših ljudi počasi prijemljejo tudi 06tale navade, katere z našo miselnostjo nimajo prav nič skupnega. Toda mladina misli, da je tako povsod na svetu. Zato sem že večkrat opazil nekak razdor prav v tem oziru med mladimi in starimi, kateri so pač dva svetova, čeprav žive vsi pod eno streho.	Šlibar Tone.
Smrtna nesreča
mladega delavca
Jesenice, 20. maja.
Danes ob pol devetih je s stebra žerjavove proge z višine 7 in pol m strmoglavil mladi delavec Potisek Ivan. Na stebru železne konstrukcije je z monterjem privezoval železno vrv za montažo. Ko je bila vrv že pritrjena, je Potisek brez krika nenadoma padel. Priletel je z glavo tako nesrečno, da si je zdrobil lobanjo in so mu možgani izstopili. Vse to se je zgodilo brez krika, kar da misliti, da je fantu postalo slabo in da ie bil na mestu mrtev. Na lice mesta je prispela takoj komisija z dr. Švabom in policijskimi organi. Pokojni je prišel na Jesenice iz Smarlnega pri Litiji, da bi našel delo. Je najstarejši sin številne delavske družine, kateri je oče šele pred kratkim umrl. Doma je še 7 otrok. Na Jesenicah je bil cerkveni pevec-solist in živahen fant, ki je vedno z lahkoto plezal po konstrukcijah. Delal je pri montažni tvrdki Strojnih tovarn in livarn iz Ljubljane, ki opravlja neko montažno delo na Jesenicah. Bil je član delavske organizacije ZZD. Nesrečnemu mlademu delavcu drag spomin, materi, bratom in sestram pa naše sožalje!
Grozno bogoshrunslvo na Vrhovcih
Ljubljana, 20, maja,
Vrhovci so majhna vas med Vičem in Dobrovo pri Ljubljani. Drže se tik naseljenega ozemlja ter je bila že sprožena akcija, da bi se priključili mestni občini ljubljanski. Ta vas je bila sinoči priča neverjetne podivjanosti in posurovelosti štirih divjakov. 36 letni hlapec Franc Tancik in njegov tovariš 31 letni Albin Špesa, oba uslužbena pri podjetju Čudnu na Viču, dalje 35 letna delavca Ivan Marinko in Alojzij Turk, oba z Viča, so sinoči popivali v neki gostilni. Napili so se sicer precej, vendar ne toliko, da ne bi vedeli, kaj delajo. Ko so odhajali iz gostilne, so zavili na križpotje, kjer se odcepi cesta proti Polhovemgradcu. Tam je stalo lepo znamenje Križanega, kamor je prebivalstvo nosilo cvetje in se pobožno prekriževalo pred njim. Divjaki pa so se spravili na ta križ ter pričeli neusmiljeno udrihati s koli po njem. Odbili so mu roke, noge, razbili deščico za cvetje in sveče, vmes pa so grozno preklinjali in z najbolj podlimi izrazi sramotili Boga. Nekateri vaščani so jih videli, toda divjakom se ni upal nihče zoperstavljati.
Po tem bogoskrunskem dejanju so vsi štirje še nekaj časa razgrajali po vasi, da so se vaščani za-
klepali pred njimi in v strahu pričakovali, kaj bo. Nato sta se Marinko in Turk ločila od Tancika in Špesa. Zadnja dva sta nato odšla domov. V svoji pijanosti sta se spomnila, da imata še neki račun s svojim tovarišem 30 letnim Jožefom Žnidaršičem, tudi hlapcem pri Čudnu, Okoli tretje sta vdrla k njemu ter ga spečega napadla v postelji. Neusmiljeno sta ga pričela pretepati s palicami. Žnidaršič je vpil na pomoč, toda divjakoma je to dalo še nov povod, da sta ga še huje pretepala. Končno je pri-hitel stražnik, ki je rešil Žnidaršiča izpod palic obeh divjakov ter Tancika takoj areitral. Špesa še v pravem času zbežal, toda ne za dolgo. Zjutraj ga je na Viču stražnik kmalu aretiral, na drugem koncu Viča pa so malo pozneje stražniki aretirali zaradi bogoskrunstva še Marinka in Turka. Vsi štirje bogoskrunci in nasilneži so sedaj v policijskih zaporih. Policija jih je temeljito zaslišala ter jih bo nato izročila sodišču, ki bo divjakom dalo to, kar zaslužijo.
Žnidaršič je pod palicami dobil hude poškodbe po vsem telesu, ki je pokrito z brazgotinami. Ima tudi resne notranje poškodbe. Z Viča je bil poklican reševalni avto, ki je Žnidaršiča prepeljal v splošno bolnišnico.
Pogreb je razburil dve fari
Škocijan pri Turjaku, 19. maja.
V »Jutru* št. 31, 6. febr. t. 1., je izšel dolgovezen članek, ki je bil poln senzacij za nepoučeno širšo javnost. Datiran je bil iz Škocijana pri Turjaku 5. febr. t. 1. pod gornjim naslovom. Mi v Ško-cijanu smo takoj vedeli, pri čem smo in smo pomi-lovali »Jutrovo« gosf>odo, ker poznamo človeka, ki skrbi za tako hrano.
Članek je napadal našega in šentjurskega gg. župnika, ki nista pustila, da bi pokopali škocijan-skega farana Fr. Borštnika na nepristojnem pokopališču v Šent Jurju, ampak sta zahtevala, da bodi pogreb po cerkvenih predpisih na farnem pokopališču v Škocijanu, kjer je bilo od strani najožjih sorodnikov Fr. Borštnika vse pripravljeno za pogreb. Ob tej priliki je »Jutro« slavilo kot junaka dneva šentjurskega šolskega upravitelja Trobiš-a, ki je s škofovim pismom v roki obrnil pogrebni sprevod, ki se je pomikal proti Škocijanu, nazaj proti Šent Jurju.
Vsi škocijanski farani smo bili zelo vznevoljeni nad tem, da 6e vtikajo v cerkveni pogreb ljudje, ki zasledujejo s tem 6voje namene in sramotč v javnosti naše duhovnike, ki se strogo drže cerkvenih predpisov. Težko smo čakali, da tudi oblast spregovori besedo in zaščiti čast naših duhovnikov, ki jih je neopravičeno blatilo nasprotno časopisje.
— Vsi, ki mnogo {edo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Beg. po min. soo. pol. ln nar. idr. S-br. 15485, 25. V. <5.
Timotej:
Flore s Mariani
20. Gvido Fontgalland
24. januarja 1925.
Krščanstvo je zmagovita resnica, da more uprizarjati svoje zmagoslavje celo v nedolžnih in nežnih otrocih. Kogar preizkušnje dolgih let iz-modre in pridobe za krščanstvo, nam more biti lepa priča za resničnost naše vere, a še lepše priče za to so mlade otroške duše. In nihče nam ljubeznivosti Marijinega materinskega bistva boljše ne tolmači nego razmerje med Marijo in nedolžnim otrokom. Prav zato je hotel Sin božji najprej postati otrok, da je dal najlepši in najčistejši Devici priliko, da izkaže nad njim svoje globoko materinstvo. Iz tega pogleda Marija ne more nikoli jjrezreti nedolžnih otrok in vsak čas do današnjih dni si jih je izvolila, da doseže po njih svoje velike namene za Kristusove interese.
Tak izvoljen Marijin otrok je Gvido. Izredno nedolžno in zgodaj dozorelo dete. Gvido nam more s svojim življenjem povedati, kaj pomeni Marija v krščanstvu in v krščanski duši.
Gvidonovi starši so veliki častilci Marijini. Gvidona je kretitelj komaj krščenega položil na oltar Marije Device: »Želim, da bi bil mali Gvido pogumen kristjan in zvest služabnik Matere božje«. Želja ee je izpolnila.
Triletni Gvido že opravlja Šmarnice pred domačim oltarjeni. To ni bila igrača. Ko mu je namreč nekoč prinesla mati kelih, kadilnico in druge podobne igrače, jo je deček zavrnil: «Tega nočem. To ni prav!« Na njegovi mizici je stala in nad njegovo posteljo je visela in na njegovi žepni uri je bila urezana: podoba Brezmadežne. Božni venec je bil njegova najljubša molitev.
Ali v tem ®o Gvidonu podobni mnogi otroci. V tem najdemo posebnost Gvidonovega Marijinega češčenja?
Odprimo njegov katekizem. Na prvi strani zagledamo Marijino sliko z njegovim podpisom in
izrekom: »Moja nebeška Mati je boljša ko vse matere na zemlji.«
Sedaj poslušajmo dečka samega: «Veliiko lepih reči se naiučim, če počasi molim zdravomarijo.«
Povprašajmo ga, kaj lepega se je pri tem naučil.
»Kako lepo je to!« nam odgovarja Gvido: »da je tudi mali Jezus, ko je prišel na zemljo, hotel bivati kakor mi pod srcem svoje Matere, Kako je to lepo! To sem razumel, ko sem molil zdravomarijo. Kako ljubezniv je Jezus, da je hotel biti tak kakor mi.«
Ne samo Marijine radosti, Gvido je umeva.1 tudi mjene žalosti. Svoji materi je namreč razodel svojo skrivnost: da bo Marija kmalu prišla ponj, kar da mu je sporočila že pred štirimi leti. To je razkril materi dan pred svojo smrtjo.
»Moj ljubi sinek!« 6e je prestrašila mati, »zakaj mi tega nisi nikoli povedal?«
»Ker bi ti pri tem trpela, zato sem ohranil zase.«
V štirih letih po prvem sv, obhajilu je Marija malega Gvidona popolnoma pridobila in pripravila za Jezusa.
Prišel je zadnji dan njegovega življenja.
• Sobota! Danes bom umrl. Ne plakaj, mati! Ko jaz ne bom mogel več govoriti, povej ti Jezusu, da ga ljubim. Položi mi ga na ustnice, da ga bom mogel poljubiti.« Večkrat je poljubil križ in s poslednjim vzdihom je izdihnil: »Jezus, ljubim te... Mati ...« Bila je sobota 24. januarja 1925.
Kdor je bral, ali bi še bral daljši življenjepis Gvidonov, saj je tudi med nami razširjen v tisočerih izvodih, mu postane jasno in jasneje, kaj pomeni Marijino češčenje. Nič manj kakor najbližjo pot k Zveličarju, v njegovo družrno, v njegovo iskreno prijateljstvo. Kdor reče »Marija«, je že na potu k Jezusu,
Marijin otrok ee čuti domačega v hiši in bližini Jezusovi. Iskreno in toplo Kristusovo češčenje nam more priti le po iskrenem in toplem Marijinem češčenju.
Iz vsega Gvidonovega življenja namreč zveni Gospodova beseda: »Ako ne boste kakor otroci..«
V nedeljo, dne 2. maja t. 1. 6mo zvedeli, da sla obe oblasti, cerkvena in svetna, ugotovile, »da sta se oba župnika, škocijanski in šentjurski v slučaju pogreba Franca Borštnika pravilno ravnala jx> obstoječih predpisih glede pokopa v tuji župniji.«
Ker ni bilo veljavnim predpisom zadoščeno, nista smela župnika dovoliti jx>greba na nepristojnem [»kopališču v Šent Jurju.
Obe oblasti strogo obsojata vmešavanje v striktno cerkveno zadevo in »zlorabo škofovega pisma, v katerem ni bilo nikakega dovoljenja za pokop v Šent Jurju, pač pa opozorilo prizadetega župnika na zakonite predpise, od strani nepoklicanih, predvsem šolskega upravitelja Trobiša.«
Oblasti sta tudi ugotovile: »Če je kaj ljudi razburilo, jih je ravnanje nepoklicanih faktorjev, ne pa pravilno jx>stopanje obeh prizadetih župnikov.«
Ta dopis, kakor tudi obširni dopisi v »Jutru« o ustanavljanju 6tarokatoliške župnije pri nas, so dokaz, kakšnih sredstev se brez sramu poslužujejo propadle politične veličine, da bi obdržale vsaj ostanke svojih razvalin skupaj.
Ljubl;ana dobi
tehnološko -obrtni muzej
Ljubljana, 20. maja.
Ze stara je namera slovenskih trgovskih, obrtniških in industrijskih krogov, da osnujejo v Ljubljani tehnološko-obrtni muzej. Bivša oblastna samouprava in pozneje banovina sta že določili za j)oslovanje tega muzeja lep travnik ob Blei-weisovi cesti nasproti Trubarjevega parka. Izkazalo pa se je, da bi bil ta travnik premajhen ter je bil zadnje čase določen za poslopje »Moderne galerije«, za katero so denarna sredstva že zagotovljena. Misel na tehnološko-obrtni muzej pa ni zaspala ter se je obnovila in poživila o priliki zadnje gozdarske in lesne razstave na velesejmu. Tedaj zbrano gradivo je bilo tako lefio in tako dragoceno, da bi ga bilo vredno na vsak način ohraniti. Na pobudo Zbornice za TOI se je osnoval akcijski odbor za ustanovitev takega muzeja.
Danes je bil važen sestanek v prostorih zbornice. Sestanek je uspel v toliko, da je že gotovo, da dobi Ljubljana v kratkem času tako važen muzej, ki bo delal našemu mestu in Sloveniji čast.
Sestanek je vodil predsednik zbornice in pa akcijskega odbora g. Ivan J e 1 a č i n, udeležili pa so se ga še zbornični svetniki Ivan O g r i n, Karel Kavka. Josip Rebek in dr. Ciril Pavlin in Karel Ceč; univ. profesorji dr. K r a 1, inž. G o s t i š a in prof. dr. M. Rebek za tehnično fakulteto, inž. Pečenko za komite tehničnega dela, Janez Brilli za diplomirane tehnike, Franc II a j n r i h a r za lesno industrijo, inž. N a g o d e, ravnatel j velesejma dr. Dular in tajnik zbornice dr. P I e s s.
Komile tehničnega dela in diplomirani tehniki ter organizacija praktičnih tehnikov so bili povabljeni k sodelovanju zaradi tega, ker imajo v svojem programu prav tako ustanovitev telino-loško-obrtnega muzeja. Predsednik g. Jelačin je navajal historijat vsega gibanja za ustanovitev tega muzeja. Sklenjeno je bilo. da se ustanovi društvo za tak muzej. Pripravijo naj se pravila, nakar bo sklican ustanovni občni zbor. Sklenjeno je bilo tudi. da gredo vsi prisotni jutri ob 12 k g. banu ter mu obrazložijo namen in svrho nameravanega društva ter se mu prij>oroče za naklonjenost.
Muzej, v katerem bodo shranjene vse kulturne dobrine, ki so količkaj važne za napredek naše delavnosti in kulturo naše obrti, bo zgrajen najbrž na zemljišču velesejma. zlasti ker namerava velesejemska uprava v jiratkem nadomestiti svoje dosedanje začasne prostore s trajnimi in večjimi. Velesejem namerava namreč zgraditi veliko in prostorno dvorano, ki bo služila predvsem razstavam, kadar pa teh ne bo, pa tudi drugim svrhnin, enako kakor dvorana zagrebškega velesejma.
— Pri zaprtju, motnlab » prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel gienčice«.
Frm pasti zi ztfo
če hočete svoje zobe ohraniti zdrave, potem odstranite z njih oblogo z
(DID0IL
zobno pasto
Pogreb župnika
Franca Božička
Maribor, 20, maja.
Danes smo pokopali kamniškega župnika Franca Božička. Pogreb je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik v kamniški fari, v vsej okolici in v Mariboru. Ob 9 dopoldne so prinesli pogrebci krsto z zemeljskimi ostanki pokojnika iz župnišča ter jo postavili na prostoru med župniščem in cerkvijo. Tisočglava množica jo je obkrožila. Truplo je blagoslovil pred župniščem prevzvišeni škot lavantinski dr. Ivan Tomažič, ki se je nato poslovil od pokojnika v krasnih, v srce segajočih besedah v imenu duhovščine svoje škofije, proslavljajoč ga kot vzornega in gorečega duhovnika, ki je po očetovsko skrbel za svoje larane.
Za prevzvišenim je govoril v imenu krajevnega šolskega odbora in šolske mladine šolski upravitelj g. Josip Puhar. Otroški šolski zbor in kamniški cerkveni zbor sta zapela nato dve žalostinki, nakar so se pogrebne slovesnosti prenesle v župno cerkev, kjer je imel g. stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek žalno sv. mašo. Po svetem opravilu se je pojavil na prižnici stolni prošt lavantinski dr. Mak similjan Vraber, ki je naslikal v lepem govoru lik pokojnika ter predočil kamniškim župljanom še enkrat s prepričevalnimi besedami izgubo, ki je zadela župnijo.
Zatem 6e je iz kamniške župne cerkve razvil ogromen sprevod po cesti proti Sv. Urbanu, kjer si je pokojnik na pokopališču podružne cerkvice izvolil svoje poslednje bivališče. V sprevodu, ki ga je vodil g. kanonik in mestni župnik msgr. Umek, so šli šolarji, farani, gasilci, vrsta duhovščine, odlični Mariborčani ter sorodniki za krsto, ki so jo vozili na vozu, pokritem z zelenjem in cvetjem. Gasilska godba iz Maribora je v sprevodu igrala žalostinke. Dve uri je trajal vzpon od Kamnice do Sv. Urbana. Pri cerkvi so pričakovali kamniški farani od Sv. Križa nad Mariborom. Ob cerkvici je bila izkopana jama, v katero so pogrebci spustili krsto s pokojnikom. Pred odprtim grobom se je poslovil od njega njegov najboljši prijatelj msgr. Vreže. Kamniški pevski zbor je nato še zapel pretresljivo žalostinko. Godba je zaigrala zadnji pozdrav, nato pa se je že vsula gruda nad krsto in zemlja je zakrila pokojnika, ki bo ostal Kamniičanom kot vzoren in goreč duhovnik ter skrben oče svojih župljanov v nepozabnem spominu.
Romarji „Sveie vojske" na Trsatu in Rab u
Tradicijonelno binkoštno romanje »Sveto vojske« na Trsat je letos pod duhovnim vodstvom g. P. Benjamina Tomšiča, frančiškana iz Ljubljane, ter gg. župnikov Polaka iz št. Janža na Dravskem [»-lju in Weissa Iz Škal izredno Iejx> poteklo.
Posebni romarski vlak je dospel na Sušak v soboto, 15. t. m. kmalu po 18, da so romarji še za dne prišli na Trsat. Po šmarnični pobožnosti domačinov, se je okoli 20 razvila veličastna procesija z. gorečimi svečami. Domačini so v gostem špalirju na obeh straneh ceste pobožno poslušali lejx> slovensko petje. Po procesiji je bil blagoslov z Najsvetejšim, na kar je [»zdravil slovenske romarje v hrvatskem jeziku g. profesor-katehet dr. Sironič s Sušaka.
V	nedeljo je bila ob pol 4 tiha sv. maša, ob 4 pa z ljudskim petjem. Kljub zgodnji uri je bilo mnogo domačinov v cerkvi radi slovenskega petja. Po sv. maši so romarji hiteli po stopnicah k pristanišču in napolnili lepo ladjo »Plav«, ki je ob 6 od-plula proti Kabu. Prelepa je bila vožnja po morju, modrina neba se je v iepem sončnem dnevu harmonično spajala z modrino morja. Romarji so se zadovoljni izkrcali ob 10 na Rabu.
Na Rnbu je bila še ena romarska sv. maša, popoldne pa večernice v bivši stolnici. Z Raba so odšli romarji ob 18 in se vrnili pozno jxmoči na Trsat.
V	ponedeljek je bila glavna romarska slovesnost ob 11: pridiga g. P. Benjamina in sv. maša z ljudskim petjem. Popoldne ob 3 je imel ginljiv poslovilni govor g. župnik Polak, sledile so pete litanije M. B., po litanijah pa so romarji še peli in peli pesem za pesmijo, dokler se ni približal čas odhoda, ko so s solzami v očeh zapeli Mariji v slovo: »Vse prepeva .. .« Še zahvalno pesem so zapeli in odšli na kolodvor v zavesti, da so preživeli par milosti polnih, srečnih in veselih dni pri Mariji na Tr-satu, na morju in otoku Kabu. Posebni romarski vlak 6e je vrnil v Ljubljano v torek ob 4 zjutraj.
Tramvajski karambol pred sodiščem
Ljubljana, 20. maja.
Nenavaden trk dveh tramvajskih voz šl. 15 in 39, ki 6e je 27. septembra lani dogodil pred »Figov-cem«, je že svojčas vzbudil primerno senzacijo. Nekatere potnike je kar vrglo s tramvaja na cesto in so dobili lažje poškodbe. Prebrisani poškodovanci so si preskrbeli zdravniška spričevala in so zahtevali od Maloželezniške družbe primerno odškodnino. Družba je nekaterim, tako nekemu Brandt-nerju iz Maribora, izplačala po 6C00 Dni. Mnogi poškodovanci pa so bili kavalirski in niso stavili ni-kakih hujših zahtevkov.
Državni tožilec dr. Julij Fellaher je zaradi tega karanibola obtožil v smislu § 207-11 k. z. voznika tramvajskega voza št. 15 Josipa Kavška, poudarjajoč, da je edino on zakrivil s svojo nepazljivostjo karambol, ko je vozil od pošte proti kolodvoru, a pri »Figovcu« ni pazil na pravilno lego krelnice tako, da je zavozil v voz št. 39, ki je vozil iz ŠiSko proti poŠti. Obtoženec Kav"ek je zanikal krivdo in navajal razne okolnosti v svojo razbremenitev. Navajal je, da je obračal pozornost na neki avlo in nekega motociklista, ki bi kmalu trčila pred otokom skupaj. To ga je spravilo iz ravnotežja. Zaslišanih je bilo več prič, lako ravnatelj inž. Ženko in mnogi očividci.
Kazenski sodnik-poedinec g. Fran Gorečan jo po 2-urni razpravi obsodil Josipa Kavška na 2 meseca strogega zapora, pogojno za 2 leti, ker je iz malomarnosti spravil v nevarnost življenje potnikov, poudarjajoč, da sc ni ravnal po predpisih. Branilec, dr. Čampa je prijavil priziv glede krivde in kazni, državni tožilec nn priziv zaradi prenizke in pogojne kazni,	'
Drobne novice
Koledar
Petek, 21. maja: Kvatre. Feliks Kant.; Andrej Bobola.
Novi grobovi
+ V sanatoriju na Lasnitzhohe pri Gradcu je umrl znani ljubljanski juvelir g. Josip Eberle. Pred letom dni je začel pokojni bolehati. Boguvdano je prenašal'bolezen in težke udarce, ki so se vrstili drug za drugim. V teku nekaj mesecev je izgubil brata, sestro in nečaka. Težka žalost, ki je svetu ni kazal, je razjedala njegovo plemenito srce in znatno pospešila, da se je tako hitro sestal z njimi onstran groba. Tamkaj ga čaka tudi njegova mamica, ki jo je nepopisno ljubil. S pokojnim leže v grob moz, ki je užival velike simpatije in spoštovanje. V svoji stroki je bil izredno sposoben, kot trgovec vzoren in kot človek poštenjak in kremanit značaj. Pogreb bo jutri v Ljubljani iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti ob petih popoldne.
+ V Ljubljani je umrla gospa Marija Strus. Pokopali jo bodo v petek, 21. maja ob pol 5 popoldne. — V splošni bolnišnici je v nežni starosti 5 let izdihnil Albin Martinčič iz Martinjaka. Pogreb bo v petek ob pol 3 popoldne. _— V splošni bolnišnici je umrla gospa Ana Kopitar, soproga skladiščnika drž. železnic v p. Pokopali jo bodo v petek ob 2. popoldne.	, . « , „ x
-f- V Mali Ligojni je umrl gospod Jože! Kovač, posestnik. Pogreb bo v soboto iz hiše žalosti na pokopališče sv. Jurija v Mali Ligojni.
-J- V Bukarešti je umrla v starosti 74 let gospa Terezija Polley roj. Gmeiner, vdova po revi-dentu in hišna posestnica. Truplo bodo prepeljali v domovino.
-J- Na Dobrovljah Nazarske župnije je v najlepši dobi umrla Marijina družbenka in tretjerednica J e-zernikova Tončka. — Par dni prej je imela prav lep pogreb blaga krščanska mati in skrbna gospodinja ga. Fricelj Neža p. d. Kosova. Dosegla je visoko starost blizu 80 let. Najstarejša hčerka m. Kanizija je učiteljica pri Uršulinkah v Ljubljani; frančiškan Fr. Kanizij deluje že več let v Kamniškem samostanu kot pevovodja in organist; drugi so tudi dobro preskrbljeni.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Mojstrski izpit iz mehanične stroke je napravil g. Janez Kuhar, lastnik tvrdke »Herkules« za pločevinaste izdelka in plombe v Ljubljani. — Čestitamo! ___
Dež, mraz in veter ne škodujeta koži,ki je zaščitena s Tschamba Fii-jem. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Zlata matura. Ljubljanski in novomeški gimnazijski abiturienti 1. 1887 prirede v proslavo 50-letnice mature sestanek v Ljubljani 9. septembra t. 1. za časa velesejma. Tovariši naj čas tako raz-dele, da se bodo mogli te slovesnosti udeležiti.
—	Dijaki škoiijskega zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prirede v nedeljo 23. maja ob pol 4 popoldne zanimivo igro »Pod sovjetsko zvezdo«, dramateka zgodba iz današnje Rusije. —-Spoštovano občinstvo se vabi k obilni udeležbi.
—	Naši kmetje gredo na Češko. Češkoslovaška vlada je povabila na Češko 50 kmetov iz Jugoslavije, da si na 15 dnevni ekskurziji ogledajo stanje češkoslovaškega kmetijstva. Stroške za to ekskurzijo je prevzela češkoslovaška vlada. Iz Slovenije odpotuje 6 kmetov. In .sicer Janez Ovse-nek iz Predoselj, ki je tudi predsednik Zveze absolventov kmetijskih šol, Janko Jerala iz Vodic, Jože Šinkovec iz Ambrusa, Jože Špindler, župan od sv. Ane v Slovenskih goricah, Tone Cencelj iz Tremelja pri Celju, šesti pa še ni določen, najbrž bo to Anton Kuk iz Konjic. Kmete spremljajo tudi nekateri zastopniki poljedelskega ministrstva ter raznih kmetskih in zadružnih organizacij.
—	III. jugoslovanski protituberkulozni kongres bo v času od 22.—24. maja v Arandjelovcu (Buko-vačka banja). Vabljeni so vsi člani protituberku-loznih lig. Za udeležence kongresa so dovoljene razne ugodnosti, tako polovična vožnja po želaznici, vsem udeležencem kongresa bo nudila uprava zdravilišča brezplačno stanovanje ter 1 večerjo, 2 obeda in 1 banket. Prijavnina za kongres znaša 100 din za člane, 60 din za rodbinskega člana ter naj jo vpošljejo udeleženci takoj na čekovni račun 56489 poštne hranilnice v Belgradu. Na prijavo brez istočasno nakazane prijavnine se vodstvo kongresa ne bo oziralo. Državnim uslužbencem, ki se nameravajo udeležiti tega kongresa, so dovolila centralna oblastva v Belgradu dopust od 20.—28. maja.
GRADO | ITALIJA B	m Pension ERICA - prvorazr. hiša ® z mod. komf. - pens. Lir 27—34
GRADO p ITALIJA ®	. Hotel WARNER. Dobrozn. druž. hiža. ■ Zmerne cene, dun.kuh.Tek.v. llustr.prosp.
GRADO m ITALIJA 0	| Pens.SAN MARCO MONNA LISA 9 Na obali, Dunajska kuh. Nem.hiša.Tek. v.
—	»Straža v viharju« — štev. 28. — izide danes. Na to številko še posebej opozarjamo vse, ki si žele jasnosti v današnji zmedi idej. V tej številki je spregovorjena odločna beseda o problemu, na katerega so znova pokazali dogodki v Konjicah; nadalje bodo razjasnili marsikatero zameglenost, ki vlada na področju socialne obnove in glede na državno-politično stanje in razvoj sodobne Evrope, članki »Misli k obnovi družbe« ter »Novi Evropi nasproti«. Članek »Slovenski smo fantje ...« bo brez dvoma prijetno odjeknil po slovenskih srednjih šolah. V članku »Kriza besede II«, ki bo končan v prihodnji številki, bodo našli odgovor nekateri vzvišeni sodniki in ocenjevalci pravilnosti in vrednosti stražarskega dela. Oni, ki na »Stražo« niso naročeni, jo lahko dobe v trafikah. Naročnike in prijatelje, ki še niso poslali naročnine, prosimo, naj tudi do »Straže« izpolnijo svoje dolžnosti, po svojih močeh naj jo pa — ako so prepričani, da je list po svoji vlogi, ki jo v slovenskem javnem življenju izpolnjuje, tega vreden — podprejo tudi preko naroč-ninske obveznosti.
—	Vlom na Brezovici. V noči na včeraj so neznanci vlomili v žtipnišče na Brezovici ter odnesli več predmetov v vrednosti kakih 500 Din. Vloma so osumljeni cigani, ki se klatijo tam okoli.
—	Vremenska napoved: Evropa: Depresija « središčem na Atlantskem oceanu ima za posledico oblačno vreme, tu in tam dež in meglo na zahodu in severozahodu Evrope. Druga depresiju je nad Sredozemskim morjem in ima za posledico oblačno vreme na zahodni jiolovici Sredozemskega morja. Dežuje v območju Alp. V oetalih krajih vlada vieok
pritisk z vedrim vremenom. — Jugoslavija: Deloma vedro po vsej kraljevini. V zgornjem Primorju se je zoblačilo. Temperatura se je nekoliko zvišala po v6ej državi. Najnižja je zabeležena v Ljubljani tt. najvišja v Podgorici 32. — Napoved za danes: Oblačno v zahodnih krajih in na Primorju. Vedro v ostalih delih. Tu in tam lokalne nevihte.
—	Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo 23. maja ob 8.30 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22. Vabljeni vsi člani.
—	Protituberkulozna zveza v Ljubljani opozarja na to, da so v dravski banovini skoraj v vseh večjih krajih protituberkulozni dispanzerji, ki poslujejo določene dneve. Mnogo ja pa siromašnih družin, ki bi bile potrebne zdravstvene kontrole po teh dispanzerjih, vendar se ne javljajo, deloma iz nevednosti, deloma iz neodpustljive brezbrižnosti za lastno-zdravje in za okolico. Zveza zato ponovno prosi vse činitelje, cla napotijo otroke in druge rodbinske člane, ki so ogrožani po jetiki, v najbližji dispanzer. Posebno prosimo za to zdravnike, učitelje, župne urade, dobrodelne organizacije itd., ker nam bodo s tem pomagali v našem boju proti tuberkulozi.
—	Ameriška in turška mornarica v naših vodah. Iz Dubrovnika poročajo, da bo dne 7. junija prišla v Dubrovnik ena eskadra ameriške lnornia-rice, dne 12. junija pa turška mornarica. Obe mornarici bosta obiskali tudi druge luke.
—	Deček utonil v Savi. Žalostne smrti je te dni umrl v Bosanskem Brodu 12-letni deček Pero Kušič. Zaradi narastle Save se mora od doma v šolo voziti s čolnom. Ko se je vračal iz šole domov, se je prav tako vsedel v čoln in odplul proti domu. Na sedež poleg sebe pa je položil knjige. Ko je bil sredi poti, pa je val pograbil knjige. Deček je hotel knjige rešiti, toda pri tem se je sam nagnil iz čolna in utonil. Starši so pozneje opazili prazen čoln na vodi in začeli iskati dečka, katerega so po nekaj urah našli mrtvega.
—	Na grob sv. Antona Padovanskega! Spomin sv. Antona Padovanskega obhajamo 13. junija, letos je na nedeljo. Takrat bo težko priti do svetnikovega groba, ker ga bodo oblegale ves dan množice ljudstva od vseh strani svata, zato potujemo mi teden prej, da mu potožimo svoje bridkosti in težave, stiske in tegobe. Kdor želi poromati na njegov grob, naj se prijavi do 26. maja. Na poti iz Ljubljane v Padovo se ustavimo v Gorici (Sveta gora), na po-vratku pa v Benetkah (Lido) in v Ogleju (bazilika). Vožnja z avtobusom z vso oskrbo stane 460 din. Prijave sprejma iz prijaznosti pisarna Hapag, Ljubljana, Pražakova ulica.
—- Ali ste se že prijavili za potovanje 6 »Putnikovim« avtokarom »luksuz-ekspres« na svetovno razstavo v Parizu od 13. do 27. junija t. 1.? Storite to takoj in izkoristite redko ugodno priliko! Potovanje preko divnih pokrajin: italijanske in francoske Riviere, nazaj preko Švice in Dolomitov. Cena vožnje in popolne preskrbe na potovanju in v Parizu le 3900 din. Brezskrbno in nadvse udobno potovanje! Prospekti, prijave in informacije »PUTNIK«, Maribor—Celje.
—	Majniški izlet v Mariazell z modernim avtokarom »PUTNIKA«, Maribor. Od 26. do 27. maja. Cena vožnje le 200 din. Zasigurajte si mesto in prijavite se takoj! Vse informacije in prijave »PUTNIK«, Maribor—Celje.
—	Novi vozni red Avtoprometne zadruge z o. z. v Ljubljani, ki stopi v veljavo dne 22. maja. Odhodi iz Ljubljane: v Logarsko dolino ob 5 (vozi ob ned. in praz.); v Celje ob 6 (vozi vsak dan); v Lukovico ob 12.5 (vozi vsak dan); v Ljubno— Solčavo ob 15.45 (vozi ob delov.); v Celje ob 16.40 (vozi vsak dan); v Moravče ob 18 (vozi ob delov.); v Moravče ob 21.15 (vozi ob ned. in praz.). — Prihodi v Ljubljano: iz Celja ob 7.52 (vozi vsak dan); iz Moravč ob 8.&4 (vozi ob del.); iz Solčave-Ljubno ob 9.1 (vozi ob delov.); iz Lukovice ob 14.2 (vozi vsak dan); iz Celja ob 19.32 (vozi vsak dan); iz Moravč ob 20.24 (vozi ob ned. in praz.); iz Logarske doline ob 22.48 (vozi ob ned. in praz.).
—	Nervozni otroki Matere pomislite na to: kofein v navadni kavi lahko škoduje živcem tudi še nerojenega otroka. On preide v mleko in zato otrok ne spi, če je doječa mati pila kavo. Kofein lahko še več škodi nežnemu otroškemu telescu kot pa odraslemu. Zato se otrok tako lahko razburi. Zato je on plah in nepazljiv v šoli. Zato je on bled in lahko nalezljiv za bolezni navzlic najboljši oskrbi. Otroci naj bi pili le od kofeina oproščeno kavo Hag; tudi odrasli bodo kmalu zapazili, da jim gre bolj v slast kot navadna kava. Privoščite sebi in svojim užitek neškodljive kave Hag, prave, najboljše zrnate kave brez kofeina.
—	Obolenje zob ne more nikoli nastati, ako se zobje negujejo z dobro pasto in ščetko. Usedline, ki nastanejo iz sline in ustnih sokov (zobni kamen, zobne usedline itd.) in one, ki nastanejo iz živil, izmozgajo zelo hitro in intenzivno lep videz zob. Samo temeljita in redna nega z Odol pasto za zobe ščiti Vaše zobe pred obolenjem. Odol pasta za zobe zaradi velike vsebine koloidaln.ih sestavin odstranjuje vso nečistočo, nepri;-!?n duh in barve ki se nahajajo na zobeh.
Gledališče
Ljubljana
Petek, 21. maja
Drama. Petek, 21. maja ob 15: »Matura«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. — Sobota, 22. maja: »Rivala«. Red A. — Nedelja, 23. maja: »Simfonija 1937«. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Petek, 21. maja: Zaprto. — Sobota, 22. maja: »Plamen«. Red B. — Nedelja, 23. maja: »Veseli studenček«. Izredno znižane cene od 24 din navzdol.
Sestanki
Trnovo. Fantovski odsek Prosvetnega društva ima drevi ob 8 svoj redni sestanek.
Naše dijaštve
Kongregacija akademičark ima danes ob 6 in četrt svoj redni sestanek, Iskreno vabljene!
Kino
Kino Kodeljevo. Danes ob 20.30 Beli pekel Leni Riefensthel in Plavolasa Karmen Marta Eggert.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
*
1 V Rini na jugoslovansko razstavo likovne umetnosti pojdejo nekatera dela s II. pomladanske razstave slovenskih likovnih umetnikov. Zato ho ta razstava odprta do nedelje 23. maja zvečer v Jakopičevem paviljonu, ter opozarjamo vse one, ki si le zanimive razstave še niso ogledali, da to store sc tekom tega tedna.
1 Skupine bojevnikov Ljubljana — Osrednje društvo, Sveti Peter, Trnovo, Bežigrad, Spodnja
Šiška, Zgornja Šiška, Moste in Vič prirede kot pripravo za veliko akcijo preureditve Brezij in postavitve groba neznanega slovenskega vojaka iz svetovna vojne v soboto 22. maja 1937 ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani (vhod v Frančiškanski ulici) svečano proslavo. Spored: 1. Slovenec sem (poje moški zbor); 2. Brezje — naša vseslovenska božja pot (predava p, dr. Roman Tominec); 3. Marijini pesmi a) Ti o Marija, b) Bodi pozdravljena sveta Gospa (poje moški zbor); 4. Preureditev prostora pred cerkvijo na Brezjah (predava arhitekt I. Valentinčič); 5. Oj Doberdob (poje moški zbor). Vstopnine ni. — V nedeljo 23. maja bo na Rožniku ob 9 zjutraj sv. maša za Živ* in mrtve člane bojevniških organizacij s cerkvenim govorom. Cerkveno opravilo bo imel predsednik bojevniške organizacije g. Miroslav Rataj. Pri maši bo pel moški zbor. Po cerkveni svečanosti bo pred cerkvijo tabor ljubljanskih bojevnikov. Vabimo vse bojevnike, da pridejo dne 23. maja zjutraj na Rožnik! — Odbor.
1 Kopne pogodbe. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo do 15. t. m. letos že predloženih prometni komisiji v odobritev 532 kupnih in drugih pogodb. Samo v času od 1. aprila do 15. maja jih je bilo 214. Celotna vrednost letos prodanih hiš in posestev dosega že nad 65 milijonov. Še nekatere posestne spremembe: Helena Česnova je prodala Nadi Peterlinovi, soprogi notarja dr. Maksa Petar-lina v Dol, Lendavi, hišo št. 13 v Smoletovi ulici, vi. št. 418 k.' o. Kapucinsko predmestje, za 285.000 dinarjev. Posestnik Kukovica Josip je prodal krojaškemu mojstru Franu Strniši hišo št. 57 v D. M. v Polju za 76.000 din.
I Zanimivosti z živilskega trga. Zaradi vročine in pomanjkanja dežja je rast gob zastala in zato so izginile s trga, ko jih je bilo pred prazniki v velikem izobilju. Prve letošnje kumare so po 16 din kg. Češnje so se pocenile, prodajajo jih že po 8—10 din, boljše vrsta, zlasti vipavske in goriške po 12—14 dinarjev kg. Novi krompir je po 4 din, pred mesecem je bil po 10 din. Nova pesa je po 8 din kg.
1 Strelci! V nedeljo 23. maja in potem vsako nedeljo dopoldne je ostro streljanje na vojaškem strelišču. Pridite! — Strelska družina v Ljubljani, 1 Gostilna in bufet z vrtom in malo njivico v v kopališču Kolezija se takoj odda za dobo pet let. Reflektantije naj se oglasijo pri g, Andoljšku v Vzajemni posojilnici na Miklošičevi cesti.
1 Pogrešani trgovski potnik. Ze od meseca marca pogrešajo v Ljubljani 60-letnega trgovskega pot' nika Ivana Koželja s Tržaške ceste 27. Koželj je odšel marca j>o kupčijskili poslih na Gorenjsko ter se je zadnjič oglasil z razglednico sredi meseca marca iz Smlednika. Pri sebi je imel tudi več denarja. Domači se boje, da ne bi Koželj postal žrtev roparskega umora.
1 Bufet »Rio« postreže z naravnim malinov-cem iz gorenjskih malin. Garantirano domač izdelek, brez sirupa.
1 Najden utopljenec. Neki delavec hidroelek-trične centrale na Fužinah je včeraj okoli 5 zjutraj zagledal ob bregu Ljubljanice nad velikimi grablja-mi utopljenca. Potegnili so ga na suho. Bil je še svež, iz česar sklepajo, da je truplo ležalo v vodi največ 24 ur. O najdbi obveščeni vevški orožniki so odredili, da so truplo prepeljali v mrtvašnico v D. M. polje. Orožniki so sestavili kratek zapisnik. Pri utopljencu niso našli nikakih dokumentov, pač pa bankovec za 100 din in nekaj drobiža ter razne listke. Utopljenec je bil po prsih tetoviran. Nosil je razne znake, ki kažejo na slikarsko stroko, kakor tudi začetnice J. R. Domnevajo, da je utopljenec •najbrž slikarski mojster iz Most Jančar. Orožniki so uvedli poizvedbe, da doženejo identiteto utop-ljenčevo,
lčigav jc ženski plašč. Policija je aretirala te dni neko tatico, pri kateri je našla tudi siv plašč znamke »Tivarc, ukrojen na »Hubertusc-način. V žepu plašča je bila tudi naglavna ženska ruta z rdečimi pikcami. Plašč je bil najbrže ukraden kaki okoličanki ali bolj preprosti ženski. Katera tak plašč pogreša, naj se zglasi na policiji.
1 V novo preurejeni restavraciji L!oyd. izvrstna dalmatinska vina, črna in bela po 10 Din liter, cviček ter izborna domača in štajerska vina po najnižjih cenah.
Cefie
c O pradavnih prebivalcih v naših jamah bo predaval v ponedeljek, dne 24. maja, v Domu v Samostanski ulici g. prof. Srečko Brodar. Začetek ob pol 9 zvečer (jx> šmarnicah).
c Društvo za revne otroke v Gabcrju je trem dečkom tukajšnje okoliške narodne šole kupilo čevlje in obleko, da so mogli iti k prvemu sv. obhajilu. šolsko upraviteljstvo izreka društvu, predvsem društvenemu predsedniku g. Gamusu Ivanu za ta lep dar prisrčno zahvalo. — Nadalje se upraviteljstvo iskreno zahvaljuje blagim dobrotnikom: gg. Golobu Karlu, Golograncu Konradu, Kalanu Franju, Ravnikarju Teodorju, Fazarincu Antonu, ge. Goričarjevi, gdč. Vošnjakovi, Mohorjevi družbi in Slomškovi tiskovni zadrugi, ki so prispevali, da se je nudil prvoobhajahcem zajutrk. Vsem dobrotnikom Bog plačaj!
c Koncert pevskega društva »Celjski Zvon« bo v soboto, dne 12. junija t. 1.
c Lep dar Vincencijevi konferenci. Neimenovani dobrotnik je daroval celjski Vincencijevi konferenci 500 din. Blagemu dobrotniku Bog jiovrni!
c Gostovanje ljubljanske opere. V torek zvečer ob 8 bo pela v celjskem mestnem gledališču ljubljanska opera Mascagnijevo opero »Cavalleria rusticana« in Leoncavallove >Glumače«. Vstopuice se dobe v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Dva usodna padca. V sredo, 19. maja, se je peljal s kolesom 34 letni dninar Trpin Alojz iz Strmca pri Sv. Krištofu. Ko je zavozil s cesto na neko škarpo je padel s kolesa in dobil nevarne poškodbe na glavi. — Heršek Albert, 29 letni pos. sin iz Pake pri Vitanju, je padel 18. maja IX) stopnicah in si zvil levo roko in nogo.
c Popravi. Pri včerajšnjem poročilu o novem voznem redu mestnega avtobusa se je vrinila pomota. Prihod avtobusa Celje-Vojnik-Dobrna od 21. maja do 5. oktobra pod št. II. je ob 9.50 in ne 19.50. Ponovno opozarjamo, da se dobe brezplačni žepni vozni redi mestnega avtobusa v avtobusni pisarni, pri šoferjih avtobusov in pri Putniku v Celju.
c šolski nastopi gojencev Glasbene Matice t Celju. Drevi ob pol 7 bo v mestnem gledališču nastop gojencev Glasbene Matice srednje in višje stopnje. Del sporeda tega večera je jiosvečen spominu pokojnega skladatelja Emila Adamiča. Vstop le proti sjioredu.
c Kino Metropol. Danes oh 16.15. 18.15 in 20.30 »2enski raj« (Frauenparadies).
Cerknica
V soboto, dne 22. maja, bo otvorjen v Cark-nici Zdravstveni dom, čigar dva oddelka, poliklinika in (>osvetovalnica za matere in dojenčke, sta začasno nameščena v šolskih prostorih. Poslovne ure bodo ob ponedeljkih in četrtkih ob 15 in ob sobotah ob 8 zjutraj.
Maribor
m Podporno društvo žel. uslužbencev in upokojencev v Ljubljani obvešča članstvo XVI. volišča Maribor gl. kol. in XIX. volišča delavnice Maribor, da na podlagi oblastvenega odloka volitve teh dveh volišč n e bodo 23. maja t. 1. O ponovnih volitvah bo prizadeto članstvo dovolj pravočasno obveščeno.
m Za gostovanje ljubljanske opere, ki nastopi v ponedeljek s Puccinijevo opero »Madame But-terfly« vlada med Mariborčani veliko zanimanje. Zato si ja treba sedeže čimprej rezervirati.
m V gledališču bo v soboto zvečer premiera Čapkove drame »Bela bolezen«. Režijo drame, ki jo je v slovenščino prevedel prof. J. Sedyvi, vodi Peter Malec, nastopajo pa Nakrst, P. Kovič, Grom in ves dramski ansambl.
m Nemški pisatelj Walter Eberhardt predava v soboto zvečer ob 8 v Ljudski univerzi v nemškem jeziku o Tereziji Neumann. Sedeži po 4 in 2 din, dijaki 1 din.
m Ravnateljstvo Trgovske akade&ije v Mariboru sporoča, da Igor M„ ki je vlomil v stanovanje trgovca Trpina, ni bil dijak Trgovske akademije, marveč nekega trgovskega tečaja.
m Ljudska univerza priredi v ponedeljek dne 24. maja baletni večer. Uvodno predavanje o razvoju opere in baleta bo imel prof. dr. Vladimir Kralj. Arije iz Rigolata, Traviate in Lakme bo pela znamenita koloratuma pevka ga. Tinka Vessel-Polla. Razne ples bo interpretiral g. Boris Pilato. Pri klavirju bo ga. dr, Vrečkova.,
m Glasbena Matica priredi prihodnji teden v itnionski dvorani koncert, na katerem bodo nastopili poleg zbora in orkestra še mladinski zbor, orkester gojencev in najboljši učenci. Koncert hoče podati sliko notranjega dela Glasbene Matice.
m Davčna uprava opozarja, da je 15. maja potekel rok za plaičilo II. četrtletnga obroka zgrada-rine, pridobnine, davka na poslovni promet in luk-suz, rentnine, davka na neoženjane osebe, družbenega davka, vojnice in dodatka na skupni brutto promet. Davčni zavezanci se opominjajo, da zapadle davke plačajo v teku osmih dni.
m Trije požari. Posestniku Jožefu Žnidarju v Makolah je pogorela s slamo krita gospodarska lopa. Radi suma zažiga sta bili oblastem prijavljeni dve osebi. Posestniku Antonu Lampretu, tudi v občini Makole, je do tal pogorelo leseno stanovanjsko poslopje, ki je bilo zavarovano. Požar je izbruhnil, ker so se vnele saje v dimniku. Tretji požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Po-poviča Martina v RaduŠah, Požar je uničil poslopje, živinsko krmo in nekaj gospodarskega orodja. Požar so zanetile iskre, ki jih je veter zanesel iz dimnika stanovanjske hiše v suho slamo v gospodarskem poslopju. Vsa škoda je krita z zavarovalnino.
m Vlom v klet železničarja Franca Bajta v Wildenrajnerjevi ulici 17 je izvršil neznan storilec. S sekiro je vlomil kletna vrata in odnesel 4 kg salame in 1 petlitersko steklenico. Bajt ima okoli 200 din škode. Vloma so osumljeni trije mlajši moški, ki so v hiši prosjačili,
m Predrzna tatica. K posestniku Francu Žigartu v Sp. Porčiču je prišla neka Marija Ramšak in prosila če si sme v njegovi stanovanjski sobi odpočiti. Gospodinjo je prosila, naj ji prinese kozarec vode. Tržnutek, ko je gospodinja stopila po vodo, je tatica izrabila in ukradla 500 din vredno uro in nato pobegnila.
MaclSurcslicgleitiilt&fe
Petek 21. maja: Zaprto.
9obotn, ii. majn ob 20: Bela bolezen. Premjcrp, . , Nedoljn, ->3. maja ob lj: Kraljica ganstefic.DJ'JSnsthp Oniladinskega gledališča iz Zagreba. TžVert.1""' '
Jesenice
Kino Krekov dom igra danes ob pol 9 film: »Izgubljeni sine, jk> istoimenskem romanu Luisa Trenkerja. V glavnih vlogah L. Trenker in Marija Andergast. Polek tega še filmska burka: »Pobegla nevesta*, polna svežega in zdravega humorja.
Milijoni narcis. Te dni 50 planinske trate okrog Sv. Križa nad Jesenicami polne narcisnega cvetja. Ob praznikih so jih sicer veliko pobrali, saj je bila na cesti od Jesenic do Sv. Križa ena procesija ljudi, ki so hodili obloženi z narcisnim cvetjem. Naša značilna cvetlica se bo polagoma pomikala proti vrhu Golice, zato hitijo šolski izleti iz vse okolice, da obiščejo nižje sedaj cvetoče trate.
Jubilanti-kovinaiji. Jeseniške železarne imajo v svojih obratih veliko delavstva, ki dela pri tvorniei nepretrgoma nad 30 let. Samo takih, ki so pri tovarni nad 40 let, je 60. Ti najstarejši kovinarji, ki so nekateri delali še v Bohinju, so se na binlkoštno soboto »kupno slikali v tovarni. Lepa je bila slika, ko so se zbrali veterani dela, vsi s ključavnico v gumbnici, da so ponovil' domine na davne dni trdega dela.
Jezica
Izlet na Koroško z avtobusom prl.c. ji Katoliško prosvetno društvo na Ježici 27., 28. in 29. junija. Obiskali bomo vse najlepše in zgodovinsko važne kraje na Koroškem. Za vodstvo preskrbljeno. Vožnja s propustnico je 160 din. Dve prenoč-nini in trikrat kosilo 60 do 70 diin. Prijave — tudi iz mesta — sprejema do 30. maja zvečer Lenarčič Simon, Mala vas—Ježica. Nadaljnje informacije istotam.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Novi slovenski pravopis, ki sta ga sestavila leta 1985 dr. Breznik in dr. Ramovš, izdalo Znanstveno društvo na univerzi, v prodajo pa ga je prevzela Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, je vsa slovenska javnost sprejela z velikim zadovoljstvom, ker je e tem dokončno rešeno vprašanje enotnega pravopisa. Vsak kulturen narod teži za tem, da dobi svojo splošno veljavno, enotno slovnico ter svoj enoten, fiovsod priznani pravopis. To 61110 Slovenci po precej dolgem času dosegli in moramo biti sestav-Ijalcema le hvaležni za veliko kulturno delo. Zato je neobhodno potrebno, da ei knjigo naroče vse. srednje, učiteljske, meščanske ter tem primerne šole, kjer se poučuje slovenski jezik, da ee na ta način čimpreje doseže enoten pouk v pravopisju. Pozdravljamo zato najnovejšo odredbo kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. januarja 1907, ki odreja vsem šolam uporabo dr. Breznik-Ramov-ševega slovenskega pravopisja že v šolskem letu 1997-38, Sličen poziv so prejeli že ljubljanski mestni uradi, samoupravni banovinski ter občinski uradi. Potrebon jc dalje vsaki trgovski, privatni pisarni, pisateljem, novinarjem ter vsakemu, ki hoče pravilno pisati in lepo pravilno govoriti. Breznik-Ramovšev pravopis ni le pravopisni ampak tudi istočasno pravorečni slovar. — Ker je kritika opozorila na nekatere pomanjkljivosti, sta sestavljale« knjigo vnovič pregledala in izdala seznam popravkov, ki so vsem, ki so knjigo že kupili — brezplačno — n« rsepolago. Knjigo prodaja Jugoslovanska knjigarna, cena vezani je 60 Din.
Gostilničarji zborujejo
Kranj, 20. maja 1937.
Včeraj so se zbrali v Kranju delegati gostilničarskih združenj iz vse Slovenije na občni zbor Zvezo gostilničarskih združenj. Zbralo se je lepo število gostilničarjev iz vseh naših krajev, ki so v soboto prisostvovali najprej predkonferenci. Danes dopoldne pa je bila glavna skupščna Zveze, kateri je prisostvovalo okoli 250 delegatov. Skupščino je vodil predsednik g. Ciril Majcen, ki je najprej pozdravil navzočega zastopnika g. bana dr. Natlačena okrajnega glavarja g. LipovŠka, zastopnika lin. ravnatelja insp. g. Prudiča, zastopnika železn. ravnateljstva komisarja g. Hvastjo, ravn. Zveze za tujski promet g. dr. Zizka, kranjskega župana g. Češnja, nar. poslance gg. dr. Ko-ceta, dr. Semrova in M. Brenčiča ter končno tudi zastopnika Zbornice g. Peterlina. Prečital je pozdrave, ki jih je prejel občni zbor med njimi pozdrav ljubljanskega župana dr. Adlešiča, mariborskega župana dr. Juvana, Državne zveze gost. združenj, Združenja gostilničarjev itd. iz Budje-jevic, Tujskoprometne zveze iz Maribora itd.
Nato so bile sprejete vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu,' brzojavni pozdravi ministrom dr. Stojadinoviču, Letici, dr. Vrbaniču, banu dr. Natlačenu in načelniku dr. Krpanu. Ugotovljeno je bilo, da je na občnem zboru zastopanih 46 združenj z okoli 250 delegati.
V	imenu g. bana je nato pozdravil zborovalce okr. načelnik g. Lipovšek, ki je ob tej priliki imel daljši nagovor, v katerem je zlasti poudaril, da ovirajo gostinstvo še mnoge ovire. Toda gostilni-čarstvo se zna prilagoditi izpremenjenim razmeram in gre naprej z duhom časa. Gostilni-čarstvo ima tudi dobro strokovno organizacijo, kateri se ima zahvaliti marsikaj na svojem sedanjem ugledu.
Sledilo je poročilo predsednika g. Majcna, iz katerega posnemamo, da se opažajo sicer znaki izboljšanja, toda to izboljšanje ni občutno pri srednjih stanovih in industrijskem delavstvu, ker ovira tu izboljšanje val draginje, ki je nastal zaradi splošnega dviga cen, dočim so prejemki ostali imensko neizpremenjeni. V sedanjih časih je prišlo do nelegalne trgovine in obrti v največjem obsegu. To težko občuti legalna trgovina in obrt, pa zato zahteva, da naj oblasti strogo postopajo s šušniarji. Posebej zahteva gostilničarski stan, da se povečajo prejemki eksekutivnim organom, da bodo lažje in uspešneje nastopali proti onim šuš-marjem, ki že imajo od kakšnega drugega poklica dohodke, ali pa druge možnosti obstanka. Zvezna uprava se zahvaljuje za razumevanje finančnemu ministru g. Letici, zlasti za doseženo pavšalizacijo trošarin na alkoholne pijače. Zal je to vprašanje v naši banovini ostalo odprto, zato zahteva zveza individuelno pavšalizacijo in da se poostri kontrola. Borbi se imajo zahvaliti gostilničarji, da gostilničarstva ne smatrajo več za molzno kravo pri javnih dajatvah, kar je posebno uspeh delovanja reklaniacijsjdh Odborov. Zveza je veliko sodelovala pri zakonodaji ter je bila konzultirana pri obravnavanju cele vrste važnih vprašanj, katere našteva poročilo. Poročilo nato obravnava lanske zbornične volitve. Posebno se zahvaljujejo gostilničarji poslancu dr. Kocetu, kateremu Afttiagnaredilo doseči znižanje točilne takse, s či-JMflBjlVlJRo našemu gospodarstvu prihranjenih na milijone dinarjev v naši banovini. Glede nekega bojkota tujih vin v Sloveniji pravi poročilo, da .grttij^pvati veliko ponudbo tujih vin v naših Krajih preveliki produkciji nižinskih vinogradov in je edina rešitev za vinogradništvo v tem, da se odpre izvoz. Končal je s pozivom na složno delo v organizaciji.
Sledilo je poročilo ravnatelja g. Petelna, iz katerega je posneti, da šteje Zveza 51 včlanjenih združenj, ki so štela 4908 članov, od tega je bilo 2917 moških, 1917 ženskih in 74 pravnih oseb. Vsa podjetja zaposlujejo 2404 osebe. Lani je bilo izdanih 42 novih koncesij, starih pa je bilo 153 obnovljenih. Nato našteva poročilo vse važnejše akcije zveze od lanskega občnega zbora sem, ki kažejo, kako obsežno je bilo delo zveze, pa tudi kakšni uspehi so bili doseženi.
V	imenu mesta Kranja je naslovil na zborovalce daljši nagovor župan g. K. Češenj, ki je posebno poudaril pomen Kranja ne samo v industriji, ampak tudi za tujski promet. Tega se tudi zaveda sedanja občinska uprava, ki stremi za izboljšanjem položaja mesta Kranja. Glede pavša-liranja pa je mnenja, da je treba gledati tudi na interese občinskih financ, pozdravlja pa strogo kontrolo.
V	imenu zbornice je pozdravil zborovalce g. Miro Peterlin, želeč zboru veliko uspehov.
Obširno je razložil položaj glede obdavčbe vina nar. poslanec g. M. Brenčič iz Ptuja. Tako vinogradniki kot gostilničarji so za pavšalizacijo ter apelira na g. bana, da naj to izvede. Uvede naj se zopet stari avstrijski sistem, da se dovoli prodaja konzumentom gotovih količin za osebno porabo, nadalje naj se dovoli prodaja pod vejo samo siromašnim vinogradnikom. Vsekakor je splošna želja gostilničarskega stanu, kar zagovarjajo tudi poslanci, da se uvede pavšalizacija tako banovinskih kot občinskih trošarin. Za njim je poročal še g. dr. J. Koče o borbi za interese go-
stilničarskega stanu. Čestital je Zvezi, da je njenemu delu uspelo doseči take uspehe za svoj stan tako na polju davčne kot obrtne zakonodaje. Trošarinsko vprašanje je postalo pereče spomladi leta 1932., ko so bile trošarine odpravljene in je od tedaj naprej zelo težavna borba, da dobimo prejšnje pridobitve nazaj. Na strani merodajuih faktorjev obstoja dobra volja za rešitev vseh važnih vprašanj. Tudi glede obrtne zakonodaje bo. treba vedno bolj poudarjati argument krajevne potrebe in je g. poslancu minister trgovine in industrije dr. Vrbanič v proračunski debati obljubil, da bo izdal tozadevno posebno uredbo.
O računskem zaključku za 1936 je poročal ravnatelj g. Peteln, poročilo nadzorstva pa je podal g. Dolničar. Po absolutoriju je bil sprejet tudi proračun za 1937 ter je bilo dano upravi Zveze na prosto, da izstopi iz Vsedržavne zveze gostilničarskih združenj. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Fr. Kramar, J. Zupan in Leop. Zupančič.
Gostinstvo ln tujski promet.
O tem je poročal g. Vrhunc z Bleda. Iz njegovega referata posnemamo, da je poleg gostinstva še mnogo faktorjev, ki so merodajni za tujski promet in pri katerih se mora tudi gostinstvo boriti za povečanje našega tujskega prometa. Predvsem je treba urediti naše ceste, med temi je treba čimprej odpreti cesto St. Vid—Jeprca. Za inozemske avtomobiliste naj se zvišajo cene bencina. Gostinstvo pozdravlja uvedbo turističnega dinarja. Sanacije so potrebne razmere v kreditiranju ho-, telov. Ustanovi naj se posebna hotelirska kreditna banka, k.i naj bi dajala kredite po 4% in bi; imela zaslombo pri Narodni banki.
Poenostavi naj se izdaja potnih listov in odpravi naj se vizum. Vozni red je treba prilagoditi zahtevam tujskega prometa. Predvsem naj nedeljske ugodnosti veljajo tudi ob praznikih in naj veljajo že od petka popoldne do ponedeljka zvečer, kakor ie to n. pr. v Avstriji. Apelira na kr. bansko upravo, naj posveča izdaji novih koncesij večjo pažnjo in da naj ne dovoli ustanavljanja manjših obratovališč, ki za tujski promet nimajo pravega pomena.
Gostinstvo in šolstvo.
Iz referata g. Berliča (Ptuj) posnemamo, da bi bilo potrebno bolje skrbeti za gostinski naraščaj, ker sedanje šolstvo ne odgovarja modernim zahtevam. Uvedejo naj čimprej pomočniški in mojstrski izpit, ki bi nudili zadostno jamstvo o stroko vni sposobnosti prosilcev ali prosilk za novo podjetje. V naši banovini naj se ustanovi dveletna gostinska šola, ki bi nudila vso potrebno izobrazbo gostinskemu naraščaju. Že sedaj naj banska uprava rigorozno postopa in najstrožje kvalificira prosilce za podelitev koncesij, če hoče obvarovati dober glas slovenskega gostilničarstva.
Gostinstvo in davčna politika.
O tem je poročal g. Peterlin. Gostilničarstvo teži največje število davkov, katerih je okoli 70 posameznih dajatev. Zato nastopa tudi v posebno veliki meri problem dvojne obdavčbe, katero še poostrujejo samoupravne nove dajatve. Gostinske obrate so obdavčevali po prav posebnih metodah? posebno glede pridobnine, zgradarine in davka na poslovni promet, kar so zelo težke dajatve. Zato navaja referent na koncu referata celo vrsto iz-premenjevaln.ih predlogov za novelo davčne in taksne zakonodaje.
V imenu Zveze za tujski promet je pozdravil zborovalce ravn. dr. Ziže, ki je posebno poudaril istovetnost ciljev in prizadevanj Zveze za tujski promet in Zveze gostilničarskih združenj. Če hočemo priti na boljše, potrebujemo krepak in zdrav gostilničarski stan. V imenu žel. ravnatelja dr. Fa-turja je pozdravil zbor g. Hvastja, ki je izjavil, da je železniška uprava pripravljena sodelovati pri pospeševanju tuiskega prometa z gostilničarskimi organizacijami. Govoril je tudi še poslanec doktor j Šemrov, ki je čestital gostilničarjem za tako uspešno delo in lepo izvedeno stanovsko organizacijo. Sledila je obsežna debata o vseh stro-i kovnih zadevah, ki je pokazala, kai vse teži naše gostilničarje. Končno so bile z velikim odobrava-! njem sprejete naslednje resolucije:
Resolucije.
1.	Gostilničarji pozdravljajo akcijo kr. vlade, s katero je dana možnost,, da pride iz kaosa, v ka-
j terega niso bili novele trošarinskega zakona iz j leta 1932 uvedene samo gostilničarji, ampak tudi j vinogradniki. Ta novela je ogrožala i banovinske | i občinske finance. Z ozirom na določila čl. 23 | fin. zak. za 1937—1938 apelirajo gostilničarji na g. bana, da omogoči pavšalno pobiranje ban. in , obč trošarine pri gost. podjetjih in da se istočas-; no uvede stroga kontrola vsega prometa z vinom | in žganjem z zasebniki. Le na ta način bomo prišli zopet do urejenega prometa z vinom in žganjem.
2.	Gostilničarji poudarjajo, da je njih stan sorazmerno napram drugim stanovom še vedno pre-občutno obdavčen, kar je sicer v zvezi z načinom posla, zaradi katerega ima davčna oblast možnost ugotoviti točen zaslužek in promet gostilničarjev, ki zaradi tega 100% plačujejo svoje davčne obveznosti. Baš zato je dolžnost davčne uprave, da
ne postopa prerigorozno pri ocenjevanju gost. dohodka, ki je itak že v celoti zasežen kot pri nobenem drugem stanu.
3.	Gostilničarji ugotavljajo, da se še vedno v mnogih primerih vrši neopravičeno poseganje v gost. stroko. Zlasti velja to za oddajo hrane, stanovanj po zasebnikih. Posebno se je razpaslo prodajanje alkoholnih pijač, kar ni samo proti obrtnim predpisom, na škodo gostilničarstva, temveč tudi v moralno in fizično škodo naroda. Prosimo gospoda bana, da v vprašanju neopravičenega posega v gostinske obrte posveti vso svojo pažnjo in odredi obrtnim oblastvom, da najenergičnejše in brez vsakega obzira zatre te nezdrave pojave.
4.	Gostilničarji tudi ugotavljajo, da se kljub lasnim določilom in duhu obrtnega zakona v premnogih primerih pri obrtnih oblasteh ne upošteva krajevna potreba, četudi ni stvarno podana. Gostilničarji apelirajo na izvršno oblast, da izvršuje samo zakon in sc ne ozira na nobene druge razloge kakršnegakoli značaja. Nepotrebno izdajanje novih dovolil je rakrana, ki ogroža obstoj gostiln, stanu, na vsak način pa onemogoča izpopolnitev stanu, kakor to zahteva ugled naše banovine kot eminentne tujsko-prometne pokrajine.
5.	Gostilničarstvo ponovno prosi, da se omilijo odredbe glede priložnostnih godb in priložnostnega plesa, s čemur bi se onemogočilo prirejanje zabav in veselic po zasebnih domovih.
6.	Gostilničarstvo ugotavlja, da vsi davčni ukrepi glede olajšav za našo hotelsko industrijo v izrecno tujskoprometnih krajih niso meli nobenega vidnega efekta. Zato pozdravlja namero g. fin. ministra, ki hoče v sanacijo v izrecno tujskoprometnih krajih priskočiti še izdatneje na pomoč.
7.	Gostilničarstvo apelira kol eden najvažnejših stebrov tujskega prometa, da se javna dela, predvsem cestna, v naši banovini pospešeno izboljšujejo, odnosno zgrade, kar je eden glavnih predpogojev za čim večji inozemski obisk.
8.	Gostilničarji izjavljajo, da solidarno z drugimi stanovi prosijo kr. vlado, da čimprej pristopi k ureditvi našega kreditnega trga, zlasti pa, da se ozira na naše kreditno zadružništvo.
S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar so se popoldne podali udeleženci na izlete na Jezersko in na Bled.
Dvigane cen lesa na panju
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov opozarja zlasti male gozdne posestnike na povišek cen lesa v zadnjem času. Za male gozdne posestnike so spremembe na lesnem trgu, ki so nastopile, velikega pomena zlasti, če upoštevamo vse bridke izkušnje, ki so jih doživeli gozdni posestniki v zadnjih letih.
Cene lesa so v naših krajih od leta 1930 naprej neprestano padale. Najnižje stanje so dosegle lani za časa trajanja sankcij proti Italiji. Tedaj je bil ustavljen ves izvoz lesa v Italijo, ki je bila glavni odjemalec naše lesne industrije. Z nastopom sankcij se je sicer povečalo povpraševanje po našem lesu v Angliji, vendar naša razmeroma mala in slabo organizirana lesna industrija ni mogla hitro ugoditi željam angleških tržišč. Prilagoditev na angleško tržišče ie bila v naglici nemogoča zlasti radi strukture našega gozdnega gospodarstva, ki je razdrobljeno na veliko število malih posestnikov. Proti koncu leta 1936 se je tudi povečalo povpraševanje iz Nemčije in ker je bila končana vojna v Abesiniji, so se začele cene lesa dvigati.
V	začetku leta 1937 so se začeli boljšati odnosi ' z Italijo in kot posledica sklepa prijateljske pogodbe se pričakuje zvišanje cen.
Predvsem se je povečalo povpraševanje po okroglem lesu, ker so bile zaloge rezanega lesa že izčrpane. Udeležba pri družbah na večjih gozdnih posestvih je bila zato zelo živahna. Tako so bile na dražbah Začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani za les iz razlaščenih gozdov v letu 1937 stavljene prav različne ponudbe. Dražbe so se vršile za les iz kočevskih in turjaških gozdov. Za tehnično uporaben les v gozdu na panju, v oddaljenosti od 10—30 km od železniških postaj, so bile dosežene sledeče cene za 1 plm:
za bukovo hlodovino od 28 cm srednjega premera navzgor 25—77 din;
za jelovo (smrekovo) hlodovino od 10 cm srednjega premera navzgor 40—125 din.
Cene se ravnajo seveda po kakovosti, možnosti tovorjenja, razžagovanja na bližnjih žagah itd.
V	splošnem so bile stavljene zelo različne cene in sicer za 50—400 odstotkov višje kot v letu 1936. Ta različnost v doseženih cenah je predvsem posledica nestalnosti oziroma nejasnosti na lesnem .trgu.
Stanke Narodne banke
Dne 15. maja je bil izkaz Narodne banke naslednji (vse v milij. din. v oklepajih razlika v
primeri z izkazom za 8. maj):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.635.65 (+ 1.7), zlato v inozemstvu 30.3, skupna podlago 1.665.05 (+ 1.67), devize izven podlage 714.96 (4- 30.65), kovani denar 428.3 (+ 12.65), posojila: menična 1.438.1 (+ 21.9), lombardna 249.64 (— 1.06), skupno 1.687.7 (+ 20.9), prejšnji predujmi državi 1.650.25 (+ 0.4), razna aktiva 1.044.06 (+ 11.4).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.360.7 (— 86.95), drž. terjatve 42.1 (— 0.2), žiro 1.138.1 (+ 56.94),

Zdravi, krepki živci so neprecenljivo premoženje, s katerim je freba varčno ravnati. Zalo toliko zdravnikov svetuje kavo Hag, ki varuje živce in dopušča globok in krepilen spanec. Poskusite torej tudi Vi enkraf s kavo Hag. Ta najfinejša kofeina prosta zrnata kava je fako dobra in zdrava, da ji boste stalno dajali prednost pred drugimi.
Kava hag
VARUJE VAŠE SRCE!
t razni računi 993.6 (+ 95.1), skupno obveznosti ; po vidu 2.173.8 (+ 149.0), razna pasiva 320.1 (+ 16.1).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.534.5 (+ 62.06), skupna podlaga s primom 2.140.75 (+ 2.15), samo zlato v blagajnah s primom 2.101.8 (+ 2.15), skupno kritje 28.41 (28.61)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.89 (28.09)%. it
Ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija vam bo dokazal, da naša čvrsta in k napredku stremeča volja tudi v teh težkih časih gospodarske depresijo ni klonila. Paviljon za paviljonom vain bo odkrival čuda domače iznajdljivosti, ki se je znala prilago-i dili i novim zahtevam i plačilni zmožnosti širših ' slojev. Karkoli potrebujete, boste našli sredi ogromne izbire vse, od strojev in poljedelskega orodja, tekstilnih izdelkov in avtomobilov, stanovanjske opreme in produktov živilske industrije, pa še mnogo drugega do najrazličnejših praktičnih novosti, ki vam bodo olajšale delo in pomogle pri varčevanju v gospodarstvu.
Borza
Denar
Dne 20. maja.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 238.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.01—8.11, v Zagrebu na 7.9750—8.0750, v Belgradu na 8.03 blago.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.62—33.35, v Belgradu 32.86—33.56
Italijanske lire so iskali v Belgradu po 2.10.
Nemški čeki :o v Ljubljani popustili na 12.06_
12.26, v Zagrebu so ostali neizpremenjeni na 12.0750 do 12.2750, za koncc maja so beležili 12.16 denar, za konec junija in avgusia 12.15—12.35 V Belgradu so beležili 12.08—12.28.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,692.927 din, v Belgradu 2,398.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu prav slab, dočim je v Belgradu dosegel 1,897.000 din.
Ljubljana. — Tečaji s p r i ni o ni.
Amsterdam 100 h. gold..... 2398.16—2412.76
Berlin 100 mark...... 1751.53—1765.41
Bruselj ICO belg...... 734.95— 740.01
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.31— 217.37
Newyork 100 dolarjev .... 4331.01—4367.32
Pariz 100 frankov...... 194.76— 196.20
Praga 100 kron....... 152.04— 153.14
Irst 100 lir........ 228.70— 231.78
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.515, London 21.6275, Newyork 437.625, Bruselj 73.725, Milan 23.05, Amsterdam 240.625, Berlin 175.85, Dunaj 81.70 (82), Stockholm 111.50, Oslo 108.675, Kopenhagen 96.55, Prgaa 15.26, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.565, Buenos-Aires 132.875.
Vrednostni oapirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 87—88, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 40^—408, begi. obv. 75—76, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 94.50—95.50, 7% Bler. pos. 85—86, 7% pos. DHB 98—99, Trboveljska 255—270.
Zagreb. Državni papirji, agrarji 52—52.50, vojna škoda promptna 405—407, 4% sev. agrarji 52.50 blago, 8%Bler. pos. 94—95 (95), 7% Bler. pos. 85.50 blago. — Delnice. Priv. agr. banka 195 denar, Trboveljska 250—280, Gutmann 65 bi., Isis 25—30 Danica 42 bi., Osj. liv. 180—190, Osj. kodk. tov. 160— 200, Jadr. plov. 400 dcn„ Oceania 250 denar.
Belgrad. Državni papirji, agrarji (53), vojna škoda promptna -107—407.75 (407.50, 407.25), begi. obv. 76.25—76.50 ( 76.50), dalm. agrarji 74—74 50 (74.25), 4% sev. agrarji 51.75—52.50, 8% Bler. pos. 94.50), 7% Bler. pos. 85.75—86 (85.50), 7% pos. UilB 99 denar. — Delnice. Narodna banka 7150— 7200, Priv. agr. banka 197—198 (198.25, 197.50).
Kulturni obtormk
Beseda o zaščiti vojnih žrtev
Oblastni odbor združenja vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovenijo v Ljubljani je izdal 32 strani obsegajoči pregled invalidske zakonodaje pri nas ter jo podvrgel kritiki. Tako ima javnost priliko, da se seznani z vprašanjem, ki muči na tisoče ljudi po slovenskih in drugih krajih naše države, da spozna današnji položaj številnih žrtev svetovne vojne. Ta mnla knjižica ne predstavlja nobene literature, ki bi hranila v eebi lepoto in mirna dognanja, temveč je neposreden krik iz stiske zavrženega življenja, pretresljiva podoba čudne pravičnosti, ki jo slavna domovina izkazuje pod njeno zastavo pohabljenim, uničenim, v boleznih, zaničevanju in bedi ginečim ljudem. To je knjiga stvarnosti in nazornega nauka, kjer ni nobena stvar pripesnjena in nobena izmišljena: podatki in dejstva. Ena izmed tistih, ki ji nerodnost stavka ne more vzeti veljave in pomena. Po sleherni vojni se godijo stvari, o katerih govori beseda vojnih žrtev, in te stvari so žalibog zatajeni, izbrisani del v zgodovini, ki jo učijo šolske knjige. Najbrž zato, ker nima velikih junakov in slave vrednih dejanj. Neznana množica jc tod prizadela, neznani ljudje brez rok, brez nog, v gnilobi in popačenosti, zagrenjeni in obupani, mimo katerih gremo z občutkom odpora, kadar jih srečamo na cesti. Kakor da so naša slaba vest ali žalostno znamenje naše negotove prihodniosti. Zares ne pričakovan vtis napravlajo vojni invalidi s svojo
besedo v današnjih dneh zaostrenosti in povečane nestrpnosti, ko z vseh strani prihajajo klici k udarnosti.
Beseda o zaščiti vojnih žrtev govori o zgodovini invalidskega zakona v naši državi ter kritizira nehumane in nepravične določbe zakona iz leta 1929, ki so prizadele veliko število težkih invalidov, vdov in sirot. Kakor povsod, sta tudi nac) njimi trdo zagospodarila šablona in uradni mehanizem, zlasti pa sc je izkazala nepravičnost zakonodajalca. Dolga vrsta zgodb in pritožb se vrsti pred nami v vrsticah drobne brošure, kjer so navedeni vsi podatki: ime, in kraj, datum in položaj, in to iz raznih krajev Slovenije. Invalidi so izrekli vse svoje tegobe in pokazali na svoje potrebe. Svoje zahtevo so oblikovali v šestih točkah s pozivom na javnost in odgovorne državnike, da jo pravična, humana in socialna rešitev invalidske zaščite vprašanje človeškega dostojanstva, vprašanje narodne zavednosti in |>onosa . Na koncu teksla je sedem statističnih tabel o stanju vojnih žrlev glede na najbolj pereče določbe invalidskega zakona.^ajbolj pa pričajo za vojne žrtve številne slike, Ta so med besedilom, in ki nam kažejo invalide, vdove in sirote, kakršni so dandanes.
Srbski pisatelj Laza LazareviČ je lota 1882 napisal povest o očetu, ki se mu je vrnil sin brez roke in noge »Vse Io bo narod pozlatil . Zaključuje io takole:
>BIagoje je še nekaj časa govoril: Vse to bo narod pozlatil!« Potem je predrugačil: ■>■ Vse to ti Ik> Bog poplačal!• Na koncu se je vdal pijafi in kmalu umrl. Njegov sin pa sprejema podpore iz :i:va!idokega fondu m — heraci!
Če hočete, mu lahko daste miloščino.
Od leta 1882 do leta 1937 je preteklo 55 let Ln današnja beseda vojnih žrtev je dobro merilo, za koliko se je razvila javna socialna kultura v tem razdobju.
Mladika, družinski list, ki ga izdaja Mohorjeva družba, izhaja zmerom redno in je pred vsem poln zanimivih spisov, in člankov, iz vseh področij. Obsežen leposlovni del prinaša tudi v majski številki več stvari v prozi in stihih, Za »Živo plamenico«, ki jo v nadaljevanjih piše Mara Hus, jc objavljen prevod s francoskega Otroško zavetišče«. Oskrbel ga je Edvard Kocbek. V tej sliki iz življenja v otroškem zavetišču opisuje Maric Rene tudi dva slovenska otroka, kako prihajata do prvih stikov s tujini svetom okoli sebe, ki tvorijo Francozi, Poljaki. Italijani itd. Redek francoski dokument o slovenstvu v Franciji je izšel v prilogi revije Esprij. Viktor Smolej je napisal «Umor v grajskem parku«, kjer prikazuje obupno razpoloženje in brezizhodno misel ob mladem človeku, ki so ga poslali na »brezplačen dopust«. Ivan Zoreč nadaljuje svoje zgodbe »Iz nižav in težav«, ki so poučne in vzgojne ter so bogate miselnih in osebnih srečanj iz nedavnega sveta slovenskega študenstva. jože Dular je poleg pripovedne, ba-ladno zveneče pesmi »Zadnji dan kmeta Tonejca« objavil tudi vaški dogodek iz vojnih časov »Zvonova«. Poučne opise s svojega potovanja »Cez Cedron na Oljsko goro« piše dr. Andrej Snoj. — Pesmi so objavili še Alojzij Jezerski (Rdeče slutnje), Ivan Čampa (Obraz v ogledalu), refleksiven sonet, ter Leopold Stanck (Poldetu v spomin) ki je z ironičnim občutjem pokazal sodobno resničnost ob smili piijatčliu. — Zaključeni so zanimivi spomini, ki jih leta 1919 napisal dr. Ivan Svetina
pod naslovom »Moje življenje«. Frančišek Pengov piše »Iz zgodovine pisalnega stroja«, Vinko Mo-derndorfer pa zbira slovensko narodno blago. Sledijo poročila k slikani in o novih knjigah. — Pester je oddelek Dom in družina, kjer je Krista Hafner priredila po angleškem Lepoto in modo. dr. B. Dragaš piše o otrocih brez doma. Jelica in Niko Kuret poučujeta o igračah za prvo otroško leto. Eliza Skalicky pa o ovoju in albumu. — Tudi za kuhinjo in zabavo ima Mladika veliko gradiva. I elitne pa so misli, ki so na kraju li6ta.
~Hestrinska rije?« jc glasilo jugoslovanskega društva zaščitnih sester, ki služi njihovim stanovskim interesom, skrbi za poglobljenje njih izobrazbe ter prinaša zanimive slike iz njihovega praktičnega delovanja. Prod kratkim je izšla prva letošnja številka (kot dvojna, ker list izhaja vsak drugi mesec), ki posega s svojimi članki v socialno higijeno tor njene pogoje in ima mnogo poučnih poročil o položaju posameznih družin iu posameznikov glede osebno zdravstvenega in socialno hlgijenskega stanja, kakor ga sestre opazujejo v svoji službi med ljudmi. Poleg člankov prof. dr. Vladimira Cepuliča (Zaščitna sestra v dneh protitiiberkuloznc borbe), sr. Olgo Zvvioback (Iz dnevnika sestre, ki obiskuje), dr. Mire Trbo-jevič (Zakaj odgovarjajo kolonije današnjim našim socialnim razmeram), lor sr. Lujze Janovič (Disciplina, Sestre na Poljskem) je' tudi slovenski članek sr. fvhole Ane: Zaščitna sestra' obiskuje jetične. Obsežna so stanovska poročila.
V zbirki »Naša knjiga«, ki jo izdaja Geza Kohn, je izšel obsežen roman »Kaljuga« Zvonimirja Šubiča. Snovno je delo zajeio iz podeželja, izšlo jc na 400 1 straneh in stane 30 Din.
Podzemske jame v morju
Goreči »Hindenburg«. Originalni posnetek nesreče v Lakehurstu. Goreči zrakoplov nekaj sekund po
eksplo ziji.
Katoličani in kronanje angleškega kralja
Med otočjem Mergui, ki so obrasli s tropskimi pragozdovi, ee iznenada dvigajo strme pečine iz morskih valov. Ce se pelješ ob času plime mimo njih, ne opaziš ničesar posebnega na teh, le redko obraslih stenah. Če se pa ob času 06eke umakne inorje_ ob njih za pet metrov, tedaj se nenadoma prikažejo v pečinah votline, ki vodijo v notrino. Tu 6i delajo morske lastovke iz žoličaste snovi gnezda, ki jih, kakor je znano, cenijo Kitajci za pravo pravcato slaščico.
Ezof, Malajec, nas s čolnom pripelje do vhoda ene izmed takih votlin otočka Marble. Nekaj njegovih ljudi je zraven, ki hočejo »obirati« gnezda. Kakor velikanska katedrala se boči notranjost gore nad nami, konča se v orjaški višini s kupolo, skozi katero je na vrhu videti košček sinjega neba. Tu notri je hladno in vlažno in naši glasovi ee lomijo ob večkratnih obokih vseh teh temnih jam, ki so v 6tenah in odmevajo zamolklo v večglasnem jeku. Te stene so posejane z milijoni živih školjk. Njih
Danski kralj Kristijan X. obhaja 25-letnic« vladanja. Kralj in kraljica Aleksandrina se peljeta po okrašenem Kopenhagemi v cerkev k zahvalni službi božji. , ^^LiJiia-IMktelAl
ostrorobe, s slano vodo napojene lupine štrlijo v raznolični zmedi s pečin, s katerih jih tudi z največjo močjo ne moreš z golo roko odtrgati. Od zgoraj visijo nizdol kapnikom podobni stožci, a tudi razne loke, mostove in stebre je tukaj priroda izoblikovala. Z razburjenim cvrčanjem letajo lastovke sem in tja, ko da bi vedele, da so tu ljudje, ki jim bodo pokradli gnezda, katera so si pripravile s tako skrbnostjo. Ze pograbi eden izmed mož dolg drog, ki ima na koncu vilam podobne, železne osti. Na ost pritrdi svečo, da si z njo 6veti po pečini in z vilami snema gnezdo za gnezdom s stene. Tako dobi Malajec prav obilno biro.
Male lastovke pa si delajo gnezda potrpežljivo dalje, čeprav jih jim pokradejo. Spočetka gnezdijo nemoteno, dokler niso mladički godni. A komaj
pomorske kumarice iz njih skrivališč. Tudi te v velikih množinah sušijo in izvažajo na Kitajsko.
Tuje in čudovito čarobno štrli vrt korald iz plitve vode! Kako so neskončno nežne vse te vejice, koliko raznih oblik in barv imajo te čudovite morske rastline! Prelestne pomorske anemone se odpirajo in zapirajo, njih sočnate barve se svetijo lilasto, rdeče in belo. A lepota je večkrat varljiva in nesreče prežijo zahrbtno sredi najhujše krasote. Tu te ranijo koničaste školjke v nogo, ondi preži strupena riba na plen in grozeče 6e iztezajo dolge, črne bodice »taema«, strahotne morske živali, izpod kamenja. Le nagla »operacija«, ki je treba za- ; njo velike spretnosti, te reši strašnih posledic. ;
Tako smo bili polni občudovanja in navdušenja, da smo preslišali daljno, svareče bučanje bližajoče se plime. Šele, ko se začno valovi valiti skozi ozke hodnike med skalami proti nam, se zavemo nevarnosti, da bi mogli obtičati v teh podmorskih jamah. Naglo se odpravimo in še srečno dospemo do barke.
»Ljudje morja«, nabiralci lastavičjih gnezd, pa niso trgovcem le za to kupčijsko blago neobhodno potrebni, marveč so zaeno tudi iskalci biserov. V suhi dobi, od oktobra do konca aprila', iščejo ti podjetniki s svojimi jadrnicami že od nekdaj poznane prostore bisernih školjk, ki živijo 19 metrov pod morsko gladino na pečinah in čereh. Podjetniku ni treba ničesar izdati ne za potapljaško opremo in ne za druge pripomočke. Kar golega telesa, opremljeni le z majhnimi, tesno prilegajočimi se naočniki, ki varujejo oči in jih omogočajo, da morejo delj časa pod vodo gledati z njimi, se ti »ljudje morja« potopijo v njim tako znani element in kar z golimi rokami trgajo biserne školjke s skal pod morjem. Da jih voda ne odnaša, spustijo z barke vrvi, katere obtežijo s kamenji in ob teh vrveh se spuščajo na morsko dno.
Ta način potapljanja zahteva dosti vaje in mar-sikak »potapljač tje krvavel iz ušes, nosu in ust, ko se je izmučen vrnil na površje. Druge so že napadli somi in polipi, jih umorili ali pohabili. Navzlic temu [m se v6ako leto ob času severovzhodnika prijavi obilo iskalcev biserov pri podjetnikih, zakaj vedno iznova jih vabi opij — ali tudi upanje, da jim kdaj uspe »dober lov«. Neki stari potapljač na bisere mi je pravil, da dobijo za palec velik biser do 800 Din, za majhne pa 100 Din. A tak srečen primer se pripeti le malokdaj in razen tega je jako dvomljivo, ali bo trgovec, ki odpira školjke v odsotnosti potapljača, tudi povedal, kakšno dragoceno vsebino mu je ta in oni prinesel. Splošno prejme vsak potapljač za sleherno živo školjko, ki jo prinese iz dna morja, po 10 Din.
Če pomislimo, da Kitajec ne proda samo biserov, marveč tudi školjke, biserne matice, za drag denar, tedaj si lahko mislimo, da iztrži tudi za školjke, ki ne vsebujejo bisera, prav dosti denarja. A ti preprosti, plašni »ljudje morja«, se niti malo ne razumejo na kupčije in zato ni nič lažjega, ko oslepariti te ljudi, ki jih venomer tlači skrb za prihodnji dan.
Večkrat pa podjetniki tudi drugače plačujejo potapljače. Potapljač se malokdaj vdinja za več ko za dva meseca dela. Nestalen je ko morje, ljubi spremembe in se vedno vrača k svojemu čolnu in nomadskemu življenju. Podjetnik sklene za to dobo »kontrakt« z njim, po katerem prejema potapljač povprečno po 20 Din na dan. A isti podjetnik mu proda opij za desetkratni znesek, ki ga mora sam plačati v uradno dovoljenih trgovinah za opij, tako da dobi potapljač prav za prav le nekaj desetakov na mesec v denarju za svoje nevarno, težavno delo.
Na ta način je lov na bisere v otočju Mergui jako bogata trgovina in je privabila tudi že marsi-
Kronanje kralja Jurija VI je bila sicer slavnost anglikanske cerkve, vendar so se je udeležili tudi katoličani in celo Vatikan sam. Papež je poslal na slavnost msgr. Pizzarda in v njegovem spremstvu sta bila med drugimi rektor angleškega kolegija msgr. Godfrey in Myers. Ministrski predsednik Avstralije J. H. Lyons in šest drugih avstralskih odposlancev so katoliške vere. Prav tako so katoličani odposlanci Tasmanije, Zahodne Indije in Nove Zelandije. Med kanadskimi odposlanci je bil katoliški prosvetni minister Lapointe. Ne le mnogi člani spodnje angleške zbornice in »Privy Councila« so katoličani, marveč tudi več ko 40 perov, med njimi je katoličan prvi per kraljestva, vojvoda od Norfolka, ki je pripravil vse svečanosti in bil odgovoren za ves potek kronanja. Anglikanska prisega zvestobe ni vsebovala nobenih »protipapeških« besed več. Poslednjo, za katoličane
Vse je sklenjeno, vse priprave bodo v teh mesecih izvršene: stare kralje Egipta, velike faraone bodo predejali in bodo našli v posebnem, podzemskem mavzoleju svoje zadnje počivališče. Ze prej nekoč je bilo sklenjeno, da bodo v Egiptu pripravili grobišče velikim kraljem za vso večnost. Dvakrat 6e je ta namera izjalovila: prvikrat radi roparjev grobov, ki so vhode razstrelili, pokradli zlato in so potem spet zaprli grobove; in drugič radi znanstvenikov, ki so bili sklenili, da izkopljejo vse egiptovske kralje in jih razstavijo v muzeju.
Odkod križaniea
Uganke so tako stare kakor zgodovina človeštva. Spremenile so se po obliki, a prav malo po vsebini. Nagradne zagonetke so seveda predruga-čile svoje nagrade. Ko je sfinga zastavila Eidipu uganko, sta oba zastavila življenje zanjo. Dandanašnji moreš dobiti za nagrado kako knjigo ali tablico čokolade. Uganke so glede na obliko različne 6tarosti. Nekatere živijo kar stoletja, druge zavisijo od mode. Križaniea ima bolj žilavo življenje, zdi se, da bo živa vse stoletje. Kmalu po vojni se je pojavila v Ameriki in je preko Anglije prišla v Evropo. To je bila tista doba, ko so bili bralci 6iti časopisov. Iz vojnih poročil in neskončne likvidacije vojne so se zatekli v nevtralno ozemlje ugibanja ugank. Križaniea 6i je pridobila največ prijateljev. Pesimisti pravijo, da nekega dne ne bo mogoče dajati nobenih križanic več, ker bo že vse uganjeno. Nekega dne bodo vsi ljudje vedeli, da je Abo pristanišče na Finskem, da imamo dvoje vrst ovijalk: bršljan in lijano; kako se imenuje vseh devet muz; da je lei rumunski denar, a jen japonski — in tako dalje. Ka j bi še ostalo? Mogoče to, da je Ob sibirska reka, — a to ve že vsakdo, ki rešuje križanice. In kdo pozna vse pesnike? Svoj čas so se vsi ljudje trudili, da bi si prisvojili univerzalno izobrazbo, a medtem so spoznali, da je to sploh nemogoče. Pa so na njeno mesto postavili 2000 besed, ki jih je uganiti v besednih križanicah in — dovolj je. To zadošča za izobraževalne zahteve 20-minutne vožnje s tramvajem, z avtobusom ali — v velemestih — 6 podzemsko železnico. Od leve na desno in od spodaj navzgor.
žaljivo zaprisego je bil izrekel Eduard VII, a tudi ta je to besedilo le nerad in napol glasno izgovarjal. Zaprisega Jurija V. se je že skrčila na besede »da bo branil reformirano protestantsko vero, kakor zahteva zakon«. — Jurij VI. je obljubil, da bo pazil na cerkev, njene obrede in njene zapovedi le glede na Anglijo, ne da bi omenil pokrajine drugod po imperiju.
Papeško delegacijo so odvedli v kočiji v West-minster, a je niso — iz takta — silili, naj vstopi v anglikansko opatijo. Na posebni tribuni je delegacija gledala mimohod nove kraljevske dvojice. Nato je odšla v katedralo, kjer je imel nadškof Hinsley slovesno sveto mašo z zahvalno pesmijo in kraljevsko himno na koncu. Prav tako so se kronanja spominjali po vseh katoliških cerkvah v angleškem kraljestvu.
Nekako pred 10 leti si mogel v državnem muzeju v Kairi videti ducat takih faronov v steklenih omarah. To je že zdavnaj mimo. Prav po tem-, -kakor ee je v Egiptu javljala narodna zavest, so spravili kralje — spričo pogledov radovednih obiskovalcev — iz Evrope v Ameriko. Vendar iji šl^te fta to, da bi kralje obvarovali onečaščenja. Dognali sb tudi še nekaj drugega, kar je vse oplašilo.
Preparatorji, ki 60 pred 4000 do 5000 leti spremenili trupla faraonov v mumije, 6o vse svoje znanje uporabil za to, da bi se ohranila trupla kraljev v vedno enaki temperaturi in v kolikor mogoče brezzračnem prostoru. Zdaj pa so taka trupla, ki 60 bila radi mumificiranja sicer otrdela, vendar v tej dolgi dobi kolikor toliko razrahljana, izpostavili dnevni luči, celo soncu in spreminjajoči se temperaturi in vlagi. Pokazali so se znaki razpadanja. Prikazali 6o se mikrobi in bakterije, ki so bile že prej v njih, a so zdaj nekako oživele. Ko so trupla prepeljali v državni mavzolej, je bila poškodba še hujša. Ta mavzolej je stal na vlažnih tleh. Mumije so vsrkale vase vlago tal, tako da so slednjič začele rasti gobe iz mrtvih trupel. Naglo so mumije spravili spet nazaj v muzej in so jih naložili v brez-zračni prostor. Vendar so se vsi zavedali, da bodo morali kaj važnega ukreniti. In tako so sklenili, da sezidajo veliko, državno grobnico, kjer naj bi našli faraoni svoj resnični in poslednji mir in pokoj.
Na jubilejnem teniškem turnirju v Berlinu se je zlasti proslavil angleški igralec za Davisov pokal, Hughes, ki ga je videti na sliki, ko ves upehan pride od zmage.
S shoda. Govornik: »Ali ima kdo od poslušalcev morda kako vprašanje?«
Zelenjakov Francek: »Jaz. Ali bo godba že kaj kmalu zaigrala?«
ZA LEDVIČNE BOLNIKE
Kaša iz artičok.
Artičoke otrebiš in jih skuhaš v slani vodi. Potem jih pretlačiš skozi sito, 6trešeš v posodo in dodaš za omako smetane in raztopljenega presnega masla.
Redkvice
nastrgaš, poliješ z limonovim sokom in oljem in dodaš nastrganih mandeljev ali zmletih orehov.
Na mednarodni športni prireditvi v Parizu je v teku na 100 m zmagal Anglež Pennington, drugi je bil
Nemec Borchmeyer.
znajo letati, pride roparski človek in kar na debelo krade gnezda, dokler ni videti niti ene teh nežnih tvorb v jami.
Bela snov gnezda spominja na prosojni vosek. To je dragoceno kupčijsko blago, ki daje vlada zanj posebne koncesije. Nabiralci prejmejo za svoje težavno, nevarno obiranje le malo riža ali opija. Trgovec pa dobi za kilogram lastovičjih gnezd na tržišču v Penangu in Singaporeu do 30 dolarjev in eiamska država je leta 1929 izvozila 23.000 kg lastovičjih gnezd v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Kitajec skuha gnezda v vodi, očisti kašo in to pomeša e sladkorjem. Ohlajena, kuhana gnezda so baje iz-borna slaščica in so radi svoje tečnosti zlasti priljubljena kot bolniška hrana.
Opazujemo še dalje skrivnostne votline, kjer se slina male lastovke spreminja v važno izvozno trgovsko blago te dežele. Nato zapustimo širno katedralo, se splazimo skozi nizke oboke, pridemo v drugo jamo in dospemo do izhoda na drugi strani hriba. V najpestrejši 6olnčni luči se razprostirajo pred nami ostanki davnega ognjeniškega žrela. Ob oseki je skoraj na suhem in je v krogu obdano 7. navpično dvigajočimi se skalnatimi stenami, nad i njihovimi vrhovi pa krožijo mogočni jastrebi. Kar armada rakovic leži na peščenih tleh, a izgine ob j našem prihodu urno v luknje in pod kamenje. Je-dilne školjke je priroda natrosila tu v tisočerih : vrstah, Orjaške ploščadi ostrig štrlijo že tisočletja | nedotaknjene navzgor. Nekdo odpre 6 koničastim kamnom za dlan veliko ostrigo. Drhteče se koplje , sluzasta živalca v luči, ki je ni še nikoli videla. V , grozo moje žene pojem kar na mah dvajset teh ži- j valic, ki so izvrstnega okusa. Tudi naši »pomor- I ščaki« nenadoma oživijo, se polastijo štrleče ploščadi, iščejo in odpirajo školjke, nabirajo polže in vlačijo z otroškim smehom ostudno debele, sluzaste
Zahtevajte povsod naš list!
Marsčsite .'r čiis|!s našo kste!išk? I dnevnika »SIjvcmc« in »Slov. dom« i
kako tihotapsko japonsko ladjo v to kupčijo. Seveda pa vlada na vse pretege lovi in preganja take prekupčevalce, toda — varnih zatočišč in skrivališč ob teh samotnih otokih je na pretek in zadosti širno je tudi morje, da more skrivati svoje skrivnosti.
(Dr. Hugo Adolf Bernatzik, ki smo že pisali o njem, da je na svojih obširnih raziskovalnih potih odkril tudi prazastopnike mongolskega plemena in je o teh in drugih izsledkih predaval po evropskih mestih.)
Ljubitelj živali brani svojega psička
Razdejanje čez tisočletja
Faraone bodo preložili - Poslednja možnost za njih rešitev
Neskončni Javor
Čudno odmeva po slovenski domovini umor v župnikovem hlevu v Javoru pod Ljubljano, ki se je dogodil že pred dobrini mesecem, .hitro piše o njem, kakor da bo treba kdaj glasovati, ali je kuharico umoril župnik ali ne in da je treba javnost pripraviti in obdelati z vseh strani kakor za vsake druge volitve. Mi smo v nedeljo v dovolj dolgem članku pokazali način, kako .Jutro« išče morilca samo v določeni smeri in obenem tudi ovrgli tiste okolnosli, ki njemu služijo za do-gnana dejstva. Sedaj nas »Jutro« zopet zavrača, pa zopet s stvarmi, ki ne držijo in se upirajo trezni pameti. Ves, skoro celo stran obsegajoči članek, pustimo pri miru. ker ui važen ne za župnika, ne za nas, ne za izsleditev zločinca. Samo pri treh stvareh se prisiljeni po jJutrovi« trdo-vratnoeti še poniudimo. prej pa povejmo, da jo rajnica odšla od doma z 22. letom, umrla jc v starosti 06 let, 33 let je živela v Javoru, pa jo je med tem brat dvakrat obiskal. Torej je imela z domom toliko zvez kakor vsak kmečki otrok, ki mora izpod domače strehe za lastnim kruhom. Kaj rado se zgodi, da tak otrok postane bolj važen šele s smrtjo, tak je pač način kmečkega življenja in kmečke narave, vsi jo nosimo s seboj, trpimo pod njo in jo uživamo. Zato se ne moremo pridružiti »Jutrovemu« zgražanju, da brat tega ali onega papirja rajniee ni dobil v roke. Kdo od domačih ve za vsak korak, zu vsak njen papir iz dobe teh 44 let?!
Izmed »Jutrovih« očitkov pa se poniudimo samo pri treh: slike, obnašanje našega dopisnika, skrinja, ta nesrečna skrinja! .
Slike rajniee in njene tovarišice iz dobe službovanja pri uršulinkai) v Ljubljani smo dobili od istega vira kakor »Jutro«, t. j. od brata. Mi smo to sliko objavili tako kakor je, ker smo s tem hoteli javnosti pokazali tudi njeno tovarišico.^ da bi bila na ta način opozorjena na usodo Jožefe Martinčič, ako je še med živimi. Rajnica je namreč hodila k njej prenočevat, kadar je pri prišla v Ljubljano, zato bi ta morda kaj vedela tudi glede denarja. Njenega imena nihče ne ve, fotografirali sta se med 11. in 2«. septembrom J 901 pri fotografu Rovšku v Kolodvorski ulici, ki ima še zelo stare zapisnike, čeprav je delavnica že enkrat pogorela. Tu je vpisana samo rajnica Jožefa Martinčič kot naročiteljica in plačnica z opombo, da gre za sliko z dvema osebama. Starejše služkinje in redovnice pri uršulinkah se spominjajo, da ji je ime Jera, rodbinskega imena se pa nihče ne spominja. Pol, manj važen del njenega imena že vemo, pa bomo iskali še dalje, da vsaj ugotovimo, ali že živi ali ne. Ali nismo mi ravnali bolj ve-slno kot pa »Jutro«, ki je objavilo samo pol slike, obraz rajniee, da bi vzbudilo sočutje do nedolžne žrtve in zgražanje nad zločincem in vse to napeljalo v tisto smer, v katero so bili obrnjeni vsi njegovi članki?
Našega dopisnika v Veternem vrhu pri bratu rajniee niso vprašali, od kod je, ampak, od kod je prišel. Ta je odgo\'oril, da je prišel iz Kadeč, ne n. pr. preko Sv. Kuina ali od Sv. Jurija pod Kumom. Ako bi se hotel skrivati, pač ne bi imenoval njihove domače občine, kjer vsi vse poznajo. In če je pred odhodom pustil tam svoj polni naslov, je to menda dovolj. In če ima ta naslov,-danes >Jutro«, ki ga pa ni objavilo, potem »jlvsemi tem gotovo ni nič obtežilnega. ker sicer bi mu »Jutro« prav gotovo ne prizaneslo.
Sliko, do katere si »Jutro« lasti avtorsko jj^mo pa objavili z navedbo vira, v koli-Rbr rJfe'"pač razViden iz napisa na zadnji strani slike.
Vse te stvari za izsleditev zločinca niso važne, navesti jih pa moramo, ker tudi nas hoče »Jutro-' umazali. Očita nam celo nemoralo, kakor vedno, kadar mu stopimo na prste. Pri »Jutru« si strpen, znosen, zmeren ali celo »sodoben« katoličan samo toliko časa, dokler se ga bojiš in trepetaš pred njim, kakor hitro ga pa nekje nad-vladaš, si takoj nemoralen, čeprav nisi storil drugega, kakor da si hodil po svetu z manjšo butaro predsodkov in si prav zaradi tega videl stvari, ki so jih »Jutru« predsodki zameglili.
Sedaj šele preidemo do točke, ki bi mogla biti važna za drugi, popolnoma ločeni del zločina, za vlom ali tatvino, to je do skrinje. Pa moramo reči: Pustite no to staro skrinjo pri miru! Tam ni nič, ne tatu, ne vlomilca, ne ubijalca! To je samo stara skrinja iz smrekovega lesa, kateri so se bogve kdaj že polomili ali omajali panti in je tisti, ki je imel ključe od nje, pribil nove, bolj nerodne in bolj nerodno. »Jutro« je zopet privleklo tisto sliko, katere uporabnost za dokaz vloma smo že v nedeljskem članku ovrgli. Ali ne vidite, da se ji pozna, da je slika levega panta — gledano proti zadnji strani skrinje — retu-širana, po zgornjem in spodnjem robu lesax kjer je nekdaj bil pant, odebeljena, da danes v »Ju-trovte opremi vzbuja vtis, kakor da je pant še gori, ko ga že zdavnaj ni več? Nič ne pomaga, če spodaj napišeš: ...»levo odviti pant«. Kdor skri-
nje ni videl, ho lz slike sklepal, da je desni pre-Heknni pant še gori iu levi odvili tudi še, dasi tega že ni več. To skrinjo je j Jutro« opazovalo tako nerodno, da se je hrai rajniee čutil prisiljenega, da je zagrozil s tožbo vsakomur, kdor bi trdil, da je imel on kaj opraviti pri njej. Ko so namreč v Javoru skladali obleko vanjo, jo pozneje prenesli v vežo, kjer je stala od petka do nedelje, in jo v nedeljo nakladali na voz, jo povezovali in pogrnili s plahto, ni nihče na njej opazil nič po-sebnega. Neka ženska jo je videla na vozu In jo še dejala; >To ie pa skrinja, saj ima pante, pa pravi, da je kista. V takem stanju je skrinja romala do Litije, nihče se je nI dotaknil. Oz nekaj dni pa v -Jutru« nova senzacija: vlom v skrinjo, odviti pant, presekani pant, itd. Takoj se je v Javoru pojavilo vprašanje, kdaj in kje se je to zgodilo. Od umora pa do danes 70 letni župnik še ni bil nič sam v župnišču, kdo drugi tudi ne, kdo je torej robkal okrog skrinje, kje in kdaj? Brat rajniee pruvi, da bo tožil vsakega, ki bi rekel, da je on, in ima prav! Vso lo dolgovezno storijo o vlomu so si izmislili samo -Jutrovi • dopisniki, ki bi se radi proslavili kot dobri detektivi, obenem pa so hoteli na h i t ro roko iznajti nekega vlomilca, ki je odnesel denar rajniee. Njim bi se seveda najbolj ujemalo, če hi l>il to listi, katerega so skušali proglasiti za ubijalca. — Preglejmo vso zadevo, da jo bo potem konec: Skrinja stoji pred nami, zadnja stran obrnjena proli nam. Pokrov je na skrinjo pritrjen s parom dvodelnih pantov, na naši levi en pant, nn naši desni drugi. Spodnji del ali spodnji list pan-tov je pritrjen na zunanjo stran skrinje same, zgornji del ali zgornji list na notranjo stran pokrova. vme6 neka os ali tenek žebelj, na katpceni se panti vrte in pokrov odpira in zapira. Vlomilec se najprej loti spodnjega, torej zunanjega, lista na naši levi strani. Tega loči od skrinje s tem, da odvije tri vijake, s katerimi je pritrjen. Kaj sedaj? Nič, levo stran pokrova bi sicer mogel nekoliko privzdigniti, da bi mogel s prsti potegniti ven kako cunjo, ki leži prav pri vrhu in blizu tako pridobljene odprtine. Ce hoče skrinjo
količkaj preiskati, mora iti še k desnemu pantu, še lega na tati način odviti, potem bi se jiokrov
dal že precej privzdigniti, ključavnica bi se sicer poUvurila. toda kaj vlomilcu to mar. Na ključavnici pa ni nobenih poškodb, tudi spodnji, zunanji tlel desnega pnuttt j« fce na skrinji. Sicer se ga je lotil, ptt ne mu jo že pri prvem vijaku odlomilo pol predeljone glavico in Jo pustil vse tri. Brez te«u pa o kakem resnem vlomu ni govora, saj niti s culo roko ne more v skrinjo. Zato vzame iz žepa ključ in spredaj odpre pokrov in namesto da bi brž pobiral iz skrinje, kur je kaj vrednega, začne zopet odvijati notranji list levega panta. Ko Jo odvil vse tri vijake, je tudi »a del pantp ločen od pokrova in levi pant v celoti lahko vrže proč, ves je odvii. Tega punta v celoti ni več, tudi tistega dela. ki ga kaže slika v »Jutru-. ne. Nato gre k desnemu pantu — gledano od naše strani kukor |rtej — še tu odvije notranji list, s tem je pokrov popolnoma ločen od skrinje Desni pant sicer še visi, ker je na zunanji strani še pritrjen nn skrinjo, ker pu se mu je pol glavice že oddrobilo, loči zgornji del, ki ga je pravkar odvil od notranje strani pokrova, od spodnjega s tem, du go preseka ali odbije z nekim dletom ali kaj. spodnji del pa kar pusti mi skrinji, kjer jp še danes. Pri tem delu sicer precej lazbija. toda od Jutrovih dopisnikov iznnjdeni vlomilec ima čas in brez skrbi je. nihče drugI ga ne bo dobil razen njih! Nato šele pobere iz skrinje, kar se mu zdi kaj vrednega. Potem ga pa začne skrbeti, kako bi
PODPRITE;: S; K. L J U B LJANO
vralci. Start se ie nahajal na KJavUSkcm vrhu, cilj pa pod severno steno Ojstrice. Tehnično vodstvo, ki jo bilo v rokah g. Kancijana, kakor tudi ostala organizacija, je dobro funkcijoniralo. Lepo solnc-no vreme je privabilo v Logarsko dolino tudi veliko število turistov, ki so prisostvovali tekmovanju ter so navžill planinskih krasot.
Prvo mesto In naslov prvaka Logarsko doline si Jo priboril mladi, obetajoči Gradišnik Dušan, ki jo presmučal progo edini brez padcu v času 1 37, drugi je bil Mirnik Mirko 2.00; tretji Križina-nič 2.00. vsi SPIl Cele; četrti Tkalfie 2.48 (Olimp); peti Znidareič 3.07 (Maraton, Zagreb); šesti Filač (Sni. klub Celje).
Zveza slovenskih lahkoatletsklh klubov. — Iz 8. seje TO ln 7, soje UO 14. maja 19H7. — Na ugovor ASK Primorja *e do ureditve dolžnosti podeljuje zatirana nastopa: Ivotu Cerne, Ivotu Stavbe in Milošu Marinček (SK Celje). Clla se s pravico nastopa lakoj za SK Svobodo: Zvone Bergant (1921). — Opozorilo vsem klubom: V bodoče se I izvaja verifikacija juniprjev naslednje: klubi, na , teritoriju podrejenih organizacij (tudi Zveze) imajo : verifikacijskl izkaznici priložili krstni, ozir. rojstni ' list. Podrejena organizacija mora na prijavnici
svoj vlom prikril. Potegne iz j ugotovili pravilnost podatkov o rojstvu tuniorjev žepa dva precej nerodna, podolgovata panta iz i„ tako prijavnico odposlali Zvezi. Klubj izven surovega železa in dolge kroparske žeblje eo- i sedeža "podrejenih organizacij (Zveze) morajo pri
larje: in z njimi pribije oba panta kar po zu nanji strani skrinje in po zunanji strani pokrova. N;ilo znotraj in na notranji strani pokrova predolge žeblje zakrivi po lesu nazaj in pri tem krepko razbija. Nato pa tako nepokvarjeno skrinjo zopet zapre in zaklene — skrinja ima ključavnico od paintiveka — in ključe izroči župniku, potem šele gre. V Veternem vrhu pri dedičih pa »Jutrov dopisnik ugotovi vlom, vso reč fotografira in piše o njej, cenzor mu nekaj zapleni, nekaj pa pusti. Radi prozornega »Jutrovega . namena moramo o tem svojevrstnem vlomu pisnli tudi mi, vi pa brati. Upamo, da ne bo treba več. ne vam, nc nam. — Tak je ta vlom !
Speti
Ljubljana: Concordia
Nedeljska tekma ho definitivno odločila ali ostane naš zastopnik še v ligi.
Po laskavem rezultatu 4:2 z belgrajsko Jugoslavijo prihaja v nedeljo zagrebška Concordija v goste našemu ligašu. Odločena je zmagati ter si z zmago v Ljubljani priboriti obstanek v ligi. V Ljubljani nastopi Concordija v najmočnejši postavi s Ptiharjem v vratih, bratoma Beloševič v obrambi, Jazbecem kot srednjim krilcem ter izbornini Va-Ijarčičem in prodornim Loličem v napadu. Igralci se dobro zavedajo važnosti nedeljske tekme ter bodo v igro vložili vso borbenost.
Tudi Ljubljana se zaveda važnosti nedeljskega srečanja. Nastopi v najmočnejši postavi: Logar. Br-toncelj, ŠiJka, Slapar, Pupo, Boncelj, Janežič, Grin-tal, Pepčck, Lah in Hassl, Prepričani smo, da bodo naši fantje že io nedeljo oddali repek v tablici. Zmagati je treba na vsak ftačin, kajti z event. porazom je njih usoda končnoveljavno zapečatena.
Važno pa je tudi pripomniti, da zavisi uspeh nedeljske tekme tudi od poseta. Prijatelji in simpa-tizerji S. K. Ljubljane naj 6e zavedajo, da moštvo pričakuje od njih moralne podpore. S pravilnim bodrenjem in navijanjem jim moramo dati dovolj moči, da bodo zdržali v odločilni borbi.
Opustimo torej v nedeljo običajne izlete ter podprimo našega ligaša v borbi za obstanek.
Plavanje
Prvi nasprotnik naših plavalcev nemški klub iz Hannovra je pred enim tednom odpotoval iz svojega rodnega mesta na turnejo po Evropi. Dosedaj je odigral tri tekme, katere je vse odločil v svojo korist. Tako je zmagal dvakrat nad reprezentanco Češkoslovaške, obakrat z rezultatom 5:4 in nad reprezentanco mesta Brna 12:2. Danes igra proti dunajskim klubom, od tu pa potuje naprej na Madžarsko. Že dosedanji rezultati nam kažejo odlično formo Nemcev in upajmo, da bomo v Ljubljani videli res lepo igro bivšili svetovnih prvakov.
Na Iliriji je tudi vse v popolnem razmahu. Letno kopališče je že odprlo in fantje trenirajo pod vodstvom svojega trenerja Holila z veliko vnemo in obljubljajo čini boljši rezultat napram Hannovernn-cem. Ce bo 27. t. m. še lepo vreme, bo Ljubljana doživela dosedaj najlepšo plavalno prireditev, plavalna sekcija pa odličen krst za novo sezono.
Veleslalom na Šhariah
Na binkoštni ponedeljek dopoldne se Je vršila na Škarjah veleslalom tekma (slalom gigante), katero priredi vsako leto smučarski odsek SPD podružnice v Celju. To jo tradicijonalna in pri nas do sedaj edinstvena prireditev, ki se vrši že nekaj let_ ob binkoštnih praznikih, torej v času, ko ie večina smučarjev že odložila svoje dilce. Zato nI čudno, da so se udeležili te prireditve samo najbolj navdušeni in tehnično najbolj izvežbani tekmovalci, ker ta tekmovalna proga zahteva res popolnega smučarja. O težkočah proge najbolj priča, dejstvo, da je od 13 tekmovalcev, kolikor jih je startalo, prispelo na cilj samo 6, torej niti polovica. Smola je spremljala tokrat predvsem favorite ter so se uveljavili na prvih mestih v glavnem samo mlajši tekmovalci. Padcev in polomljenih «močk je bilo precej. Polen Celjanov eo se odzvali tudi trije Zagrebčani, med tem ko prijavljenih gorenjskih tekmovalcev, ki naj bi pokazali svoje tehnične sposobnosti tudi na fežkiii terenih Savinjskih Alp, tudi tokrat ni bilo. Škoda! Težka proga je bila dolga 1800 m z višinsko razliko 600 metrov ter je bila posejana z 20 šestineterskimi
javnici priložiti krstni, oz, rojstni lisi prizadetega juniorju v prepisu, potrjenega |>o predsedniku in tajniku kluba, podrejene organizacije pa morajo napram Zvezi izvesti postopek kakor prej. — Tajnik I.
)lt<dkluhnke kolesarske krožno dirke »Herme-.su« so preložene na 27. junij. To pa zato, ker vozijo glavni dirkači dne 28.. 29. iu 30. I. ni. na etapni vožnji IlustrovH^jli iporteklh novosti • In bi zalo
ne mogli nastopali omenjenega dne na podutiški progi.
»Hormes«. Važen in nujni sestanek članstva ln tehničnega odbora v petek 21. maja 1937 ob 20 llo-Icl Slon.
Dirka v Zagrebu, pregled propozieij dirke LJubljana 6. junija 1937. Kontrola članov izletnikov iz Trsta.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno.) Seja t. o. so vrši danes ob 20 v klubski suhi kavarne Union, ob 20,30 istotam seja upravnega odboru. Tajnjk 1.
Kolesarska poilzveta: Medna seja U. O. se vrši v petek 21. t. m. oh 20 v sejni sobi restavracije Sla mič (Josposvelsku cesta. Opozarjajo no klubi, da se seje radi važnosti polnoštuvilno udeleže. Ob pol 2H sestanek prireditvuuegu odboru z« sprejem rukeio linrjov Zvezo In vozučov T. etapno voJ.njo okrnit Hrvatsko In Slovenije, cilj I. etapa ho t. ni. okrog 1,1 pred gostilno .Jelučin Dolenjska cosla. Stari II. etapo S). t. m. oh lil pred Narodnim domom. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene.
Verificirajo so za: SK Vrhnika: stirn Kami, ,lo-senovec Vinko, stirn Tomu?.. Modrijan .ložo In ,1 u rs c Vinko. Kol. drušlvo Ljubljanica: (larlnor Kruuo. Mri-eelj Franc, An/,io Kram' in Itizilj Albin. /,SK llcriiins: KaMČ .ltillj. Trobce vnn, Kolšin lirunko, 1'olšak Drago in Kukulj Herman. Kol. drušlvo Zarja: liraihin Franc. Kol. društvo Snvu: Močnik Valentin. i'0/.ivn.Ui se vo 7.uči. dn čimpreje dvignejo pri tajništvu po.Izvoze verifikacije 7.0 loto Ml v kolikor to še niso storili ker jo vsak nastop brez Verifikacije strogo zatiranje«.
Za inedklubske dirke kolesarskega društva ■ Ljubljanica , ki so vrše v nedeljo 23. t. m. na progi Ljubljana -Trebnje iu obratno s startom in ciljem prod restavracijo .Iclačin Dolenjski! 'cesta so določa: Sodnik: gg. Sclmcitzor in Prešern Jožo, sturter Plosko Stanko, podzvezui delegat g. Maver. Kontrolo na progi in na cilju preskrbi društvo samo. Tiskovino za poročilo o dirki Je dvignili pri tajuišivu do 22. t. m.

Globoko potrti sporočamo, da je naša srčno ljubljena mama, dobra babica, gospa
Adele Kabaj
vdova po na d učitelju
danes, dne 20. maja 1937, v 81. letu slarosii, previdena s tolažili sv. vere, po mučnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala.
Dobro mamico spremimo na njeni zadnji poti v soboto, dne 22. maja 1937 ob pol 4 iz hiše žalosti Korytkova ulica št. 25 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. maja 1937.
Žalujoči otroci: Vladimir, Ljudevit, Gustav, Mara, Ada, Ela, Anica in ostalo sorodstvo
"v1 \
Rudolf Timmermans:
50
Junaki iz Alcazarja
Divje pljuskajo streli semkaj, eksplodirajo, hre-ščijo, grmijo. Strel strelu ne da časa, da bi se polegel njegov odmev, šest težkih topov in štirje lažji bruhajo iz svojih temnih žrel bliske izstrelkov in rjo-večih granat.
Ive enkrat, prvikrat, so straže Alcazarja na severu in vzhodu zaklicale v tej uri svoje svarilo; potem je bilo neprestano grmenje topov zadostno svarilo.
Previdno in neopazno se splazijo oblegovalci, ki so blizu Alcazarja, iz svojih postojank v strahu spričo nečesa nedoločenega, strašnega, ki se pripravlja. Pridružijo se drugim, ki so zbrani na severnem delu mesta, nied vrati Visagra in Cambron. Tu je štiri tisoč mož, guardia de asalto in rdeči miličniki. Vsi so pripravljeni na naskok, opremljeni so z orožjem, strelivom in ročnimi granatami; nekaj jih je na tovornih avtih, ki naj bi jih brž pripeljali na kraj naskoka.
V	kleteh Alcazarja, ki jih je bobnenje topov že zgodaj zbudilo iz nemirnega spanja, prisluškujejo žen-
•ske in otroci velikih, plašnih oči divjim eksplozijam granat in njih roke se sklenejo v tihi molitvi.
V	severozahodnem delu Alcazarja stoji poročnik Cuesta s šestimi možmi guardie civil. Skoraj uro dolgo bruha krog njih besni ogenj sovražnika, ki se s severa
in zahoda tajanja v trdnjavo in tako vabljivo poziva na umik v južnozahodtii stolp.
Granate sika jo krog poročnika in njegovih šestih mož, brizgajo svojo smrtonosno kovino krog in krog, zadevajo v stene in zidove, ki se hreščeče rušijo in grmijo na tla.
Nenehoma ograža smrt te može.
Nazaj s te v sovražnika štrleče postojanke, ki služi samo oviranju napada sovražnih sil, ki ga pa zdaj ni pričakovati!
Sedmorica steče nazaj na begu pred smrtjo. Te-dajci na mah umolkne ogenj in v ozračju stoji za delce sekunde drhteča, brezslišna tišina moliva.
Ko je sedmorica mimo zahodnega pročelja, se pet sto metrov pred njimi zgane majhen gumb. S silovito naglico šine električna iskra po poti napeljane žice in:
Za hip se dozdeva, da stojijo kamnite gmote tiho v višini, nato pa razpadejo na vse strani in medtem ko grmenje še traja, štuli orjaški curek iz prsti in prahu v nebo.
Naskok.
Ko trdnjavske straže z grozo zagledajo, kako se razpara zemlja in jih je že sam mogočni gUis vrgel skoraj na tla, pa je bilo v kleteh Alcazarja, kjer stoji za minute dolgo črn, neprediren dim, slišati eksplozijo le, kakor bi kaka granata prav blizu iu močno zadela v trdnjavo.
»Mina!« vedo vsi in občutijo to grozno spoznanje za nekaj srčnih utripov dolgo.
»Mina...,« pa jim ta misel koj nato olajša srce.
Skozi oblak dima, ki visi nad tistimi deli, kjer je bila eksplozija, pa je že moči spoznati strahovito
razdejanje. Ves južnovzhodni stolp z delom bližjega krila stavbe je odtrgan, razdrapan in prav takšen jo ves srednji del zahodnega krila gor do strehe, stena proti notranjemu dvorišču deloma še sloji.
Le
Tovorni avtomobili z miličniki, ki so jim motorji že brneli, ko se je razpočila mina, se zganejo in do-važajo oddelke, namenjene za naskok, na njili mesta.
Naskok se začne s treh strani obenem — ves so zažene na razriti in razcefrani trup trdnjave. Najnevarnejši naskok je na severu.
Guardie de asalto se drzno zakadijo po kupu razvalin severnega trdnjavskega pročelja, ki ga branilci ne zasadijo, ker so mislili, da ondi ue bo naskoka. Ze so guardie de asalto dospele na vrli in zmagoslavno zasadijo rdečo zastavo med ruševine. Nato vderejo v prostore prvega nadstropja zahodnega krila, kjer ni nobenega branilca in kjer se po 20 metrih razdalje odpira več ali manj strmo jiobočje žrela, ki ga je mina odprla.
Sovražnik jc v Alcazar ju!
V spodnjem nastropju, ki gleda na zahod, kjer skuša sovražnik zaeno naskočiti skozi režo, ki jo jo naredila mina, pa so častniki in moštvo, ki nič ne slutijo, da je sovražnik nad njimi.
Skozi luknje, ki so jih izvrtale granate rdečih to-]H)v, mečejo guardie do asalto ročno granate na dvorišče in v spodnje prostore. Huščeče so razletavajo granate krog teh, ničesar slutečih častnikov in mož. Major Herera. stotnik Knstor padeta smrtno zadeta. Osem drugih je ranjenih. Ojačcnja guardie de asalto d revijo i>o ruševinah za prvimi možmi.
fsJNt-er er to 5' STO
tc x- o
oo2.
B o. S
2. o o
ŽLg ° S? 3
- r-
U-TJ V
S'3
o S
•I 0
O
5 = S
s B
s
g- B)
•S » a
8« w
rr o
C
o
O ' 0
JJ Jk (A)
os**
<ž S S E
v* o o o
> • • s-
») a. s. o
Baf 2 « 5
m
0 o > I I t
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din l'—» ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri aaročlhi. — Prt oglasih reklamnega enačaja te računa enokolonska 5 mm (Uoka petllna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede matih oglasov
treba prilolltl znamko.
ras	3E		[n
S UNION			
fremiirii Največji originalni ipanskl pevski fllm s operno pevko impeeia akgentina
Španska kri
TEl.
21-24
MATICA
VeleUm ls življenja ruske carice Elizabete
Carittn ljubljenec
Olga Ceno va	wtiiv Eicnberger
Adela Sanorock
TEl.
27-30
SLOGA
Na BploSno željo samo ie danes Simone Simon v prekrasnem dekliškem tllmn
MATURA
Predstave danes ob IT, 19-1B ln 21-18 uri.
Predstave aanes, rasen v Siogl ob 16, 1916 ln 21-lB url
Dve vezilji
za vezenje v zlatu ln »Nadeimaierel«, perfektni, sprejme takoj Nikola I v k o v i č , Novi Sad. (b
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. - Jakob Fabjan, Giinška ulica 7, Ljubljana.	(b)
Hlapca
vajenega konj ln poljskega dela, sprejmem. Predstaviti sc je v Ljubljani, Mlšičeva cesta štev. 2, Smrkoij.	(b)
\rrrm
Vrednostne papirje
vseh vrsi kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Kre' jv trg 10, tel. 81-62.
Posojila dajemo
državnim In privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini tn blagovnih Bonih Hermes. Informacije. Tavčarjeva I.	(d)
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
vam vnovčl <
VLOGE
vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk.
II«
Mnogo ceneje
in boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri Preskcr, Sv. Petra c. 14.
Zahtevajte povsod
pristno »Jogourt« mleko od Prve ljubljanske mlekarne«, Tyrševa cesta 17.
Elektrolux hladilnike
na. električni, plinski in petrolejskl pogon, prodamo po povoljnlh plačilnih pogojih. Techna družba, Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 25-80.	(1)
»Joghurt«
je odlično osvežujoče sredstvo, pripravljajo ga iz prave bolgarske kulture (Bacterlum Bulgarl-cum) : Gorenjske mlekar, zadruge, Naklo-Ljubljana, Maistrova 10, telef. 24-46
Kupujte pri
naših inserentih
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk ln monograme hitro IzvrSI Matek & Ml-kes, LJubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-SS • Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov. posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih MS tn vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec ea nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Širite »Slovenca«!
Trgovska hiša
z več stanovanji, donos 9%, v LJubljani naprodaj. Dopise pod »Center« 7801 upravi »Slovenca«. (p)
Stanovanja
ODDAJO:
Petsobno stanovanje
II. nadstr., v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v upravi »SI.« pod žt. 8048.	(č)
ODDAJO:
Prazno sobo
parketlrano, s posebnim vhodom, v centru, oddam takoj ali 1. julija boljšemu gospodu ali gospodični, ev. z zajtrkom. Zajoc, Sv. Petra cesta 14. (s)
Obhalilne slike
čez 50 različnih vzorcev po velikosti od Din 1'— dalje nudi trgovina
n. NlCMAN, LJUBLJANA
KOPITARJEVA UL. 2
Programi Radio Ljubliana i
Petek, 21. maja: 11.00 Šolska ura: pokrajinska oddaja iz Kamnika — II. del, izvaja narodna Šola (vodi A. Rupnikova) — 12.00 Našu pesem, naša glasba (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 13.110 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncertni plesi (plošče) — 14.0(1 Vreme, borza — 18.00 Zdravstvene in stanovanjske razmere na vasi (gdč. Kristina Ilufner) — 18.20 Ksiiofonske solistično točke (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Lcben) — 19.00 Cas vreme, poročila, spored, obvestila
—	10 30 Nac. ura: Značaj glasbe za naš narod (Drago-tin Cvetko) Ljubljana — 19.50 Zanimivosti — 20.011 Ura lahko glasbo: Slovenski šramel (sodelujejo gg. Marin Maks - violina. Vinko Sušteršič, viola I. Stanič, kitara, Stanko Avgust, harmonika) — 21.00 Plošče — 21.15 Majniški sprehod (Rac. orkestet) — 22.00 Cas, vreme, poročila — 22.30 Angleške ploš*e.
Sobota, 22. maja: 12.00 Druga za drugo plošča hiti v pisnno vrsto veselih Btvnri — 12.45 Vreme, poročila
—	13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Druga za drugo plošča hiti v pisano vrsto veselih stvari — 14.00 Vreme — 18.00 Za dnloptist (igra Itad. ork.) — 18 40 Gorske železnice (g. dr Sarahon Vinko) — 19.30 Nac. ura: Tisk in šport (Oušan Sasapinovič) Zgb — 19.00 Pregled sporeda - ?0.0fl O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar)
—	20.30 Ti prešmentani kebri . . . Pisan večer, prirejen po zamisli g Marjana Tratarja. Sodelujejo: Kvintet Hmtadra, Fantje na vasi in člani rad. igr. drnžine. vodi g. J. Voglnr — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored
—	22.15 Za vesel konec (Rad. ork.).
AL1SE TRUDITE
TUDI VI, DABI IMELI TAKO PREKRASNO POLT
Dragi programii
Petek, St. maja. Belgrad: 20.15 Rad. ork. — 21 Zagreb — 22.20 Plošče — Zagreb: 20 Prenos zborovskega konc. — 22.20 Plesna gl. — Dunaj: 19.25 Vesel program — 20 Igra »Petrovo ženitno potovanje« — 22.20 Zab. konc. — Praga: 19.10 Poljudne pesmi — 20.45 Operni večer — 21.55 Ploščo — Varšava: 20.15 Simf. konc. — 22.30 Slušna slika — 22.45 Plesna gl. — Berlin: 20.10 Veseli zvoki — 21 Zab. konc. rad. ork. — Vratisluva: 20.10 Konc. rad. ork. — Frankfurt: 20.10 I Več. konc. — Hamburg: 19 Operna gl. — 20.10 Operetna gl. — Kiiln: 20.10 Vojaški večer — 21.30 Poziv frontnim tovarišem — Konigsberg: 20.10 Kone. vojaške godbo — l.ipsko: 20.10 Hamburg — Monakovo: 20.10 Večer nemške umetnosti -
Sobota. 22. maja. Belgrad: 19.50 Operne arije — 3t30 Srbski večer — 22.20 Prenos konc. iz restavracije Zagreb: 20 Operetni p. enos — Dunaj: 19.25 Gospod župan, spevoigra — 21.45 Straussovo sonate — 22.20 Pasijon, delni prenost iz Florence — Praga: 19.15 Pesmi, iz Brua — 19.50 Operetni večer — 21.55 Ploščo 22.35 Jazz — Varšava: 19.30 Pester konc. — 21 Ivoin. gl. — 21.85 Zborovni konc. — Berlin: 20.40 Monakovo: — Vratislava: 20.10 Pester večer — Frankfurt: 20.10 Pester večer — Hamburg: 20.10 Pester zali. večer — K (iin: 20.10 Poster večer — Kiinigsberg: 20.10 Pester sobotni večer — Stuttgart: 20.10 Pester spored
t
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni mož, oče in ded, gospod JOJEF KOVAČ
posestnik
včeraj ob pol 10 zvečer, v 70. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto, dne 22. maja 1937 iz hiše žalosti Mala Ligojna na pokopališče Sv. Jurija istotam.
Mala Ligojna, dne 20. maja 1937.
Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvp.
Vsemogočni je poklical med svoje krilatce k sebi v najlepšem mesecu majniku našega zlatega, nad vse ljubljenega
BINCKA
Zapustil nas je v neizmerni boli, ko je stopal komaj v šesto pomlad.
Pogreb nejiozabnega sinčka bo v petek ob pol treh jiopoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Martinjak, Cerknica, dne 19. maja 1937.
Žalujoči starši Jože! in Perina Martinčič, sestrica Alenčica - in rodbini Martinčič in Kosta.
+
To je zelo lahko
Moški ne marajo grdega mastnega nosa in blesteče kože. Vlaga in mastne naslage prihajajo iz razširjenih znojnic. Vse to se zmeša z Vašim pudrom in tvorijo se nale trde grudice, ki se vležejo v znojnice, jih razdra-žijo in še bolj razširijo in tako gre to brez prestanka. Zatečite se takoj k pudru Toka-lonu, ki je odporen proti vlagi. Dajte nekaj tega pudra na prst, potem pomočite pr v vodo in, ko ga potegnete iz vode — glej čudo! puder in prst sta suha. Puder Tokalon je zmešan s smetanovo peno in obdrži se na koži tudi pri deževnem vremenu, pri kopanju v morju ali med potenjem pri plesu v najbolj soparni plesni dvorani. Čudovite nove barve dajejo polti prekrasen videz, kakršnega prej nikdar niste imeli. Moški strastno ljubijo te nove barve Te barve se zlivajo s kožo in nihče Vam ne bo logel reči, ali ste napudrani, ali niste. Četudi je sestava teh novih barv dosti dražja, bode cene pudra Tokalon zaenkrat ostale neizpremenjene.
Zet birmanke
„Crepe de chine", beli, po Din 18'— pri Trpinu, Maribor
Vetrinjska 15
Nenadoma je poklical Bog k sebi dne 17. maja našo ljubo, nepozabno mater, staro mater in teto, gospo
Terezijo Polley roj. Gmeiner
vdovo po revidentu in hišno poscstnico
v starosti 74 let. — Truplo drage pokojnice se je provizorično pokopalo v Bukarešti do prevoza v domovino.
Radeče, Hrastnik, Maribor, Bukarešt, dne 20. rhaja 1937.
Žalujoči ostali.
+
Žalostnega srca javljam, da je moja ljubljena žena
Ana Kopitar
roj. Škof, vdova Rihar, Magerl
žena skladiščnika drž. železn. v p. in hišna posestnica
danes, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Drago pokojnico spremimo v petek, dne 21. maja 1937 ob 2 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo k večnemu počitku. L j u b 1 j a n a - M o s t e , dne 19. maja 1937.
Žalujoči mož in ostalo sorodstvo.

V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mama, gospa
Marija Štrus
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 21. maja 1937 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Galjevica 234 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. maja 1937.
Žalujoči otroci:
Angeli, Ani, M i n k a in Pavli.
Id Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakom
Urednik: Viktor CenCifc
Gostilničarji zborujejo
Kranj, 20. maja 1937.
Včeraj so se zbrali v Kranju delegati gostil-niSarskih združenj iz vse Slovenije na občni zbor Zveze gostilničarskih združenj. Zbralo se je lepo število gostilničarjev iz vseh naših krajev, ki so v soboto prisostvovali najprej predkonferenci. Danes dopoldne pa je bila glavna skupščna Zveze, kateri je prisostvovalo okoli 250 delegatov. Skupščino je vodil predsednik g. Ciril Majcen, ki je najprej pozdravil navzočega zastopnika g. bana dr. Natlačena okrajnega glavarja g. Lipovška, zastopnika fin. ravnatelja insp. g. Prudiča, zastopnika železn. ravnateljstva komisarja g. Hvastjo,
ravn. Zveze za tujski promet g. dr. Žižka, kranjskega župana g. Cesnja, nar. poslance gg. dr. Ko-ceta, dr. Semrova in M. Brenčiča ter končno tudi
_ ' _1. —_M-_ r/ I, _ ___ ; _ _ rm	A Dmmlnl ia
zastopnika Zbornice g. Peterlina. Prečital je pozdrave, ki jih je prejel občni zbor med njimi pozdrav ljubljanskega župana dr. Adlešiča, mariborskega župana dr. Juvana, Državne zveze gost. združenj, Združenja gostilničarjev itd. iz Budje-jevic, Tujskoprometne zveze iz Maribora itd.
Nato so bile sprejete vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, brzojavni pozdravi ministrom dr. Stojadinoviču, Letici, dr. Vrbaniču, banu dr. Natlačenu in načelniku dr. Krpanu. Ugotovljeno je bilo, da je na občnem zboru zastopanih 46 združenj z okoli 250 delegati.
V	imenu g. bana je nato pozdravil zborovalce okr. načelnik g. Lipovšek, ki je ob tej priliki imel daljši nagovor, v katerem je zlasti poudaril, da ovirajo gostinstvo še mnoge ovire. Toda gostilni-čarstvo se zna prilagoditi izpremenjenim razmeram in gre naprej z duhom časa. Gostilni-čarstvo ima tudi dobro strokovno organizacijo, kateri se ima zahvaliti marsikaj na svojem sedanjem ugledu.
Sledilo je poročilo predsednika g. Majcna, iz katerega posnemamo, da se opažajo sicer znaki izboljšanja, toda to izboljšanje ni občutno pri srednjih stanovih in industrijskem delavstvu, ker ovira tu izboljšanje val draginje, ki je nastal zaradi splošnega dviga cen, dočim so prejemki ostali imensko neizpremenjeni. V sedanjih časih je prišlo do nelegalne trgovine in obrti v največjem obsegu. To težko občuti legalna trgovina in obrt, pa zato zahteva, da naj oblasti strogo postopajo s šušmarji. Posebej zahteva gostilničarski stan, da se povečajo prejemki eksekutivnim organom, da bodo lažje in uspešneje nastopali proti onim šuš-marjem, ki že imajo od kakšnega drugega poklica dohodke, ali pa druge možnosti obstanka. Zvezna uprava se zahvaljuje za razumevanje finančnemu ministru g. Letici, zlasti za doseženo pavšalizacijo trošarin na alkoholne pijače. Zal je to vprašanje v naši banovini ostalo odprto, zato zahteva zveza individuelno pavšalizacijo in da se poostri kontrola. Borbi se imajo zahvaliti gostilničarji, da gostilničarstva ne smatrajo več za molzno kravo pri javnih dajatvah, kar je posebno uspeh delovanja reklamacijskih odborov. Zveza je veliko sodelovala pri zakonodaji ter je bila konzultirana pri obravnavanju cele vrste važnih vprašanj, katere našteva poročilo. Poročilo nato obravnava lanske zbornične volitve. Posebno se zahvaljujejo gostilničarji poslancu dr. Kocetu, kateremu »^©Msfečilo doseči znižanje točilne takse, s či-(Sct^Mo našemu gospodarstvu prihranjenih na milijone dinarjev v naši banovini. Glede nekega bojkota tujih vin v Sloveniji pravi poročilo, da je ppi'f)iSOyati veliko ponudbo tujih vin v naših krajih preveliki produkciji nižinskih vinogradov in je edina rešitev za vinogradništvo v tem, _da se odpre izvoz. Končal je s pozivom na složno delo v organizaciji.
Sledilo je poročilo ravnatelja g. Petelna, iz katerega je posneti, da šteje Zveza 51 včlanjenih združenj, ki so štela 4908 članov, od tega je bilo 2917 moških, 1917 ženskih in 74 pravnih oseb. Vsa podjetja zaposlujejo 2404 osebe. Lani je bilo izdanih 42 novih koncesij, starih pa je bilo 153 obnovljenih. Nato našteva poročilo vse važnejše akcije zveze od lanskega občnega zbora sem, ki kažejo, kako obsežno je bilo delo zveze, pa tudi kakšni uspehi so bili doseženi.
V	imenu mesta Kranja je naslovil na zborovalce daljši nagovor župan g. K. Cesenj, ki je posebno poudaril pomen Kranja ne samo v industriji, ampak tudi za tujski promet. Tega se tudi zaveda sedanja občinska uprava, ki stremi za izboljšanjem položaja mesta Kranja. Glede pavšali ranja pa je mnenja, da je treba gledati tudi na interese občinskih financ, pozdravlja pa strogo kontrolo.
V	imenu zbornice je pozdravil zborovalce g. Miro Peterlin, želeč zboru veliko uspehov.
Obširno je razložil položaj glede obdavčbe vina nar. poslanec g. M. Brenčič iz Ptuja. Tako vinogradniki kot gostilničarji so za pavšalizacijo ter apelira na g. bana, da naj to izvede. Uvede naj se zopet stari avstrijski sistem, da se dovoli prodaja konzumentom gotovih količin za osebno porabo, nadalje naj se dovoli prodaja pod vejo samo siromašnim vinogradnikom. Vsekakor je splošna želja gostilničarskega stanu, kar zagovarjajo tudi poslanci, da se uvede pavšalizacija tako banovinskih kot občinskih trošarin. Za njim je poročal še g. dr. J. Koče o borbi za interese go-
stilničarskega stanu. Čestital je Zvezi, da je njenemu delu uspelo doseči take uspehe za svoj stan tako na polju davčne kot obrtne zakonodaje. Trošarinako vprašanje je postalo pereče spomladi leta 1932., ko so bile trošarine odpravljene in je od tedaj naprej zelo težavna borba, da dobimo prejšnje pridobitve nazaj. Na strani merodajnih faktorjev obstoja dobra volja za rešitev vseh važnih vprašanj. Tudi glede obrtne zakonodaje bo treba vedno bolj poudarjati argument krajevne potrebe in je g. poslancu minister trgovine in industrije dr. Vrbanič v proračunski debati obljubil, da bo izdal tozadevno posebno uredbo.
O računskem zaključku za 1936 je poročal ravnatelj g. Peteln, poročilo nadzorstva pa je podal g. Dolničar. Po absolutoriju je bil sprejet tudi proračun za 1937 ter je bilo dano upravi Zveze na prosto, da izstopi iz Vsedržavne zveze gostilničarskih združenj. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Fr. Kramar, J. Zupan in Leop. Zupančič.
Gostinstvo in tujski promet.
O tem je poročal g. Vrhunc z Bleda, Iz njegovega referata posnemamo, da je poleg gostinstva še mnogo faktorjev, kd so merodajni za tujski promet m pri katerih se mora tudi gostinstvo borita za povečanje našega tujskega prometa. Predvsem je treba urediti naše ceste, med temi ie treba čimprej odpreti cesto Št. Vid—Jeprca. Za inozemske avtomohiliste naj se zvišajo cene bencina. Gostinstvo pozdravlja uvedbo turističnega dinarja. Sanacije so potrebne razmere v kreditiranju hotelov. Ustanovi naj se posebna hotelirska kreditna banka, ki naj bi dajala kredite po 4% in bi imela zaslombo pri Narodni banki.
Poenostavi na/j se izdaja potnih listov in odpravi naj se vizum. Vozna red je treba prilagoditi zahtevam tujskega prometa. Predvsem naj nedeljske ugodnosti veljajo tudi ob praznikih in naj veljajo že od petka popoldne do ponedeljka zvečer, kakor ie to n. pr. v Avstriji. Apelira na kr. bansko upravo, naj posveča izdaji novih koncesij večjo pažnjo in da naj ne dovoli ustanavljanja manjših obratovalisč, ki za tujski promet nimajo pravega pomena.
Gostinstvo in šolstvo.
Iz referata g. Berliča (Ptuj) posnemamo, da bi bilo potrebno bolje skrbeti za gostinski naraščaj, ker sedanje šolstvo ne odgovarja modernim zahtevam. Uvedejo naj čimprej pomočniški in mojstrski izpit, ki bi nudili zadostno jamstvo o strokovni sposobnosti prosilcev ali prosilk za novo podjetje. V naši banovini naj se ustanovi dveletna gostinska šola, ki bi nudila vso potrebno izobrazbo gostinskemu naraščaju. Ze sedaj naj bans-ka uprava rigorozno postopa in najstrožje kvalificira prosilce za podelitev koncesij, če hoče obvarovati dober glas slovensikega gostilničarstva.
Gostinstvo in davčna politika.
O tem je poročal g. Peterlin. Gostilničarstvo teži največje število davkov, katerih je okoli 70 posameznih dajatev. Zato nastopa tudi v posebno veliki meri problem dvojne obdavčbe, katero še poostrujejo samoupravne nove dajatve. Gostinske obrate so obdavčevali po prav posebnih metodah, posebno glede pridobnine, zgradarine in davka na poslovni promet, kar eo zelo težke dajatve. Zato navaja referent na koncu referata celo vrsto iz-premenjevalnih predlogov za novelo davčne in taksne zakonodaje.
V imenu Zveze za tujski promet je pozdravil zborovalce ravn. dr. Ziže, ki je posebno poudaril istovetnost ciljev in prizadevanj Zveze za tujski promet in Zveze gostilničarskih združenj. Če hočemo priti na boljše, potrebujemo krepak in zdrav g06tiluičanslki stan. V imenu žel. ravnatelja dr. Fa-tuirja je pozdravil zbor g. Hvastja, ki je izjavil, da je železniška uprava pripravljena sodelovati pri pospeševanju tujskega prometa z gostilničarekimi organizacijami. Govoril je tudi še poslanec doktor Šemrov, ki je čestital gostilničarjem za tako uspešno delo in lepo izvedeno stanovsko organizacijo. Sledila je obsežna debata o vseh strokovnih zadevah, ki je pokazala, kaj vse teži naše gostilničarje. Končno so bile z velikim odobravanjem sprejete naslednje resolucije:
Resolucije.
1.	Gostilničarji pozdravljajo akcijo kr. vlade, s katero je dana možnost,, da pride iz kaosa, v katerega niso bili novele trošarin,skega zakona iz leta 1932 uvedene samo gostilničarji, ampak tudi vinogradniki. Ta novela je ogrožala i banovinske i občinske finance. Z ozirom na določila čl. 23 fin. zak, za 1937—1938 apelirajo gostilničarji na g. bana, da omogoči pavšalno pobiranje ban. in obč trošarine pri gost. podjetjih in da se istočasno uvede stroga kontrola vsega prometa z vinom in žganjem z zasebniki. Le na ta način bomo prišli zopet do urejenega prometa z vinom in žganjem.
2,	Gostilničarji poudarjajo, da je njih stan sorazmerno napram drugim stanovom še vedno pre-obtutno obdavčen, kar je sicer v zvezi z načinom posla, zaradi katerega ima davčna oblast možnost ugotoviti točen zaslužek in promet gostilničarjev, ki zaradi tega 100% plačujejo svoje davčne obveznosti. Baš zato je dolžnost davčne uprave, da
ne postopa prerigorozno pri ocenjevanju go*t. dohodka, ki je Hak že t celoti zasežen kot pri ao-benem drugem stanu.
3.	Gostilničarji ugotavljajo, da se še vedno v mnogih primerih vrši neopravičeno poseganje v gost. stroko. Zlasti velja to za oddajo hrane, stanovanj po zasebnikih. Posebno se je razpaslo prodajanje alkoholnih pijač, kar ni samo proti obrtnim predpisom, na škodo gostilničarstva, temveč tudi v moralno in fizično škodo naroda. Prosimo gospoda bana, da v vprašanju neopravičenega posega v gostinske obrte posveti vso svojo p a in jo in odredi obrtnim oblastvom, da najenergičnejše in brez vsakega obzira zatre te nezdrave pojave.
4.	Gostilničarji tudi ugotavljajo, da se kljub jasnim določilom in duhu obrtnega zakona v premnogih primerih pri obrtnih oblasteh ne upošteva krajevna potreba, četudi ni stvarno podana. Gostilničarji apelirajo na izvršno oblast, da izvršuje samo zakon in se ne ozira na nobene druge razloge kakršnegakoli značaja. Nepotrebno izdajanje novih dovolil je rakrana, ki ogroža obstoj gostiln, stanu, na vsak način pa onemogoča izpopolnitev stanu, kakor to zahteva ugled naše banovine kot eminentne tujsko-prometne pokrajine.
5.	Gostilničarstvo ponovno prosi, da se omilijo odredbe glede priložnostnih godb in priložnostnega plesa, s čemur bi se onemogočilo prirejanje zabav in veselic po zasebnih domovih.
6.	Gostilničarstvo ugotavlja, da vsi davčni ukrepi glede olajšav za našo hotelsko industrijo v izrecno tujskoprometnih krajih niso meli nobenega vidnega efekta. Zato pozdravlja namero g. fin. ministra, ki hoče v sanacijo v izrecno tujskoprometnih krajih priskočiti še izdatneje na pomoč.
7.	Gostilničarstvo apelira kot eden najvažnejših stebrov tujskega prometa, da se javna dela, predvsem cestna, v naši banovini pospešeno izboljšujejo, odnosno zgrade, kar je eden glavnih predpogojev za čim večji inozemski obisk.
8.	Gostilničarji izjavljajo, da solidarno z drugimi stanovi prosijo kr. vlado, da čimprej pristopi k ureditvi našega kreditnega trga, zlasti pa, da se ozira na naše kreditno zadružništvo.
S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar so se popoldne podali udeleženci na izlete na Jezersko in na Bled.
Dvigan'e cen lesa na aania
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov opozarja zlasti male gozdne posestnike na povišek cen lesa v zadnjem času, Za male gozdne posestnike so spremembe na lesnem trgu, ki so nastopile, velikega pomena zlasti, če upoštevamo vse bridke izkušnje, ki so jih doživeli gozdni posestniki v zadnjih letih.
Cene lesa so v naših krajih od leta 1930 naprej neprestano padale. Najnižje stanje so dosegle lani za časa trajanja sankcij proti Italiji. Tedaj je bil ustavljen ves izvoz lesa v Italijo, ki je bila glavni odjemalec naše lesne industrije. Z nastopom sankcij se je sicer povečalo povpraševanje po našem lesu v Angliji, vendar naša razmeroma mala in slabo organizirana lesna industrija ni mogla hitro ugoditi željam angleških tržišč. Prilagoditev na angleško tržišče je bila v naglici nemogoča zlasti radi strukture našega gozdnega gospodarstva, ki je razdrobljeno na veliko število malih posestnikov. Proti koncu leta 1936 se je tudi povečalo povpraševanje iz Nemčije in ker je bila končana vojna v Abesiniji, so se začele cene lesa dvigati.
V	začetku leta 1937 so se začeli boljšati odno-šaji z Italijo in kot posledica sklepa prijateljske pogodbe se pričakuje zvišanje cen.
Predvsem se je povečalo povpraševanje po okroglem lesu, ker so bile zaloge rezanega lesa že izčrpane. Udeležba pri družbah na večjih gozdnih posestvUi je bila zato zelo živahna. Tako so bile na dražbah Začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani za les iz razlaščenih gozdov v letu 1937 stavljene prav različne ponudbe. Dražbe so se vršile za les iz kočevskih in turjaških gozdov. Za tehnično uporaben les v gozdu na panju, v oddaljenosti od 10—30 km od železniških postaj, so bile dosežene sledeče cene za 1 plm:
za bukovo hlodovino od 28 cm srednjega premera navzgor 25—77 din;
za jelovo (smrekovo) hlodovino od 10 cm srednjega premera navzgor 40—125 din.
Cene se ravnajo seveda po kakovosti, možnosti tovorjenja, razžagovanja na bližnjih žagah itd.
V	splošnem so bile stavljene zelo različne cene in sicer za 50—400 odstotkov višje kot v letu 1936. Ta različnost v doseženih cenah je predvsem posledica nestalnosti oziroma nejasnosti na lesnem trgu.
Stanje Narodne banke
Dne 15. maja je bil izkaz Narodne banke naslednji (vse v milij. din. v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. maj):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.635.65 ( 4- 1.7), zlato v inozemstvu 30.3, skupna podlaga 1.665.05 (+ 1.67), devize izven podlage 744.96 (+ 30.65), kovani denar 428.3 (+ 12.&5), posojila: menična 1.438.1 (+ 21.9), lombardna 249.64 (— 1.06), skupno 1.687.7 (+ 20.9), prejšnji predujmi državi 1.650.25 (+ 0.4). razna aktiva 1.044.06 <+ 11.4).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.360.7 (— 86.95), drž. terjatve 42.1 (— 0.2), žiro 1.138.1 (+ 56.94),
fojrf)*- teko
Zdravi, krepki iivci so neprecenljivo premoženje, s katerim je ireba varčno ravnali. Zato toliko zdravnikov svetuje kavo Hag, ki varuje živce in dopušča globok in krepilen spanec. Poskusile iorej ludi Vi enkral s kavo Hag. Ta najfinejša kofeina prosta zrnata kava je tako dobra in zdrava, da ji bosle slalno dajali prednost pred drugimi.
KAV/3 H/3 G
VARUJE VAŠE SRCE!
razni računi 993.6 (+ 95.1), skupno obveznosti po vidu 2.173.8 (+ 149.0), razna pasiva 320.1 (+ 16.1).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.534.5 (+ 62.06), skupna podlaga s priinom 2.140.75 (+ 2.15), samo zlato v blagajnah 8 primom 2.101.8 (+ 2.15), skupno kritje 28.41 (28.61)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.89 (28.09)%.
A
Ljubljanski velesejom od 5. do 14. junija vam bo dokazal, da naša čvrsta in k napredku stremeča volja tudi v teh težkih Časih gospodarske depresije ni klonila. Paviljon za paviljonom vam bo odkrival , čuda domače iznajdljivosti, ki ee je znala prilago-I diti i novim zahtevam i plačilni zmožnosti širših i slojev. Karkoli potrebujete, boste našli sredi ogromne izbire vse, od strojev in poljedelskega orodja, tekstilnih izdelkov in avtomobilov, stanovanjsko opreme in produktov živilske industrije, pa še mnogo drugega do najrazličnejših praktičnih novosti, ki vam bodo olajšale delo iu pomogle pri varčevanju v gospodarstvu.
Borza
Denar
Dne 20. maja.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 238.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.01—8.11, v Zagrebu na 7,9750—8.0750, v Belgradu na 8.03 blago.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.62—33.35, v Belgradu 32.86—33.56
Italijanske lire so iskali v Belgradu po 2.10.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.06— 12.26, v Zagrebu so ostali neizpremenjeni na 12.0750 do 12.2750, za konec maja so beležili 12.16 denar, za konec junija m avgusta 12.15—12.35. V Belgradu so beležili 12.08—12.28.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,692.927 din, v Belgradu 2,398.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu prav slab, dočim je v Belgradu dosegel 1,897.000 din.
Ljubljana. — Tečaji e primom.
Amsterdam 100 h. gold..... 2398.16—2412.76
Berlin 100 mark...... 1751.53—1765.41
Bruselj 100 belg...... 734.95— 740.01
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.31— 217.37
Newyork 100 dolarjev .... 4331.01—4367.32
Pariz 100 frankov...... 194.76— 196.20
Praga 100 kron....... 152.04— 153.14
T"t 100 lir........ 228.70— 231.78
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.515, London 21.6275, Newyork 437.625, Bruselj 73.725, Milan 23.05, Amsterdam 240.625, Berlin 175.85, Dunaj 81.70 (82), Stockholm 111.50, Oslo 108.675, Kopenhagen 96.55, Prgaa 15.26, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bpkarešta 3.25, Helsingfors 9.565, Buenos-Aires 132.875.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 87—88, agrarji 52—53,
vojna škoda promptna 405—408, begi. obv. 75_76,
4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 94.50—95.50, 1% Bler. pos. 85—86, 7% pos. DHB 98—99, Trboveljska 255—270.
Zagreb. Državni papirji, agrarji 52—52.50, vojna škod« promptna 405—407, 4% sev. agrarji 52.50 blago, 8%Bler. pos. 94—95 (95), 7% Bler. pos. 85.50 blago. — Delnice. Priv, agr. banka 195 denar, Trboveljska 250—280, Gutmann 65 bi., Isis 25—30, Danica 42 bl„ Osj. liv. 180—190, Osj. kodk. tov. 160— 200, Jadr. plov. 400 den., Oceania 250 denar. I Belgrad. Državni papirji, agrarji (53), vojna I škoda promptna 407—407.75 (407.50, 407.25), begi. obv. 76,25—76.50 (76,50), dalm. agrarji 74—74.50 (74.25), 4% sev. agrarji 51.75—52.50, 8% Bler. pos.
B,er' P«*- 85.75-86 (85.50), 7% pos. i DHB 99 denar. — Delnice. Narodna banka 7150— I 7200, Priv. agr. banka 197—198 (198.25, 197.50).
Kulturni obzornik
Beseda o zaščiti vojnih žrtev
Oblastni odbor združenja vojnih invalidov, vdov iu sirot za Slovenijo v Ljubljani je izdal 32 strani obsegajoči pregled invalidske zakonodaje pri nas ter jo podvrgel kritiki. Tako ima javnost priliko, da se seznani z vprašanjem, ki muči na tisoče ljudi po slovenskih in drugih krajih naše države, da spozna današnji položaj številnih žrtev svetovne vojne. Ta mala knjižica ne predstavlja nobene literature, ki bi hranila v eebi lepoto in mirna dognanja, temveč je neposreden krik iz stiske zavrženega življenja, pretresljiva podoba čudne pravičnosti, ki jo slavna domovina izkazuje pod njeno zastavo pohnbljenim, uničenim, v boleznih, zaničevanju in bedi ginečim ljudem, To je knjiga stvarnosti in nazornega nauka, kjer ni nobena stvar pripesnjena in nobena izmišljena: podatki in dejstva. Ena izmed tistih, ki ji nerodnost stavka ne more vzeti veljave in pomena. Po sleherni vojni se godijo stvari, o katerih govori beseda vojnih žrtev, in te stvari so žalibog zatajeni, izbrisani del v zgodovini, ki jo učijo šolske knjige. Najbrž zato, ker nima velikih junakov in slave vrednih dejanj. Neznana množica je tod prizadela, neznani ljudje brez rok, brez nog, v gnilobi in popačenosli, zagrenjeni in obupani, ininio katerih gremo z občutkom odpora, kadar jih srečamo na cesti. Kakor da so naša slaba vest ali žalodno znamenje naše negotove prihodnjosti. Zares nepričakovan vtis napravlajo vojni invalidi s svojo
besedo v današnjih dneh zaostrenosti in povečane nestrpnosti, ko z vseh strani prihajajo klici k udarnosti.
Beseda o zaščiti vojnih žrtev govori o zgodovini invalidskega zakona v naši državi ter kritizira nehumane in nepravične določbe zakona iz lela 1929, ki so prizadele veliko število težkih invalidov, vdov in sirot. Kakor povsod, sta tudi nad njimi trdo zagospodarila šablona in uradni mehanizem, zlasti pa se je izkazala nepravičnost zakonodajalca. Dolga vrsta zgodb in pritožb se vrsti pred nami v vrsticah drobne brošure, kjer so navedeni vsi podatki: ime in kraj, datum in položaj, in to iz raznih krajev Slovenije. Invalidi so izrekli vse svoje tegobe in pokazali na svoje potrebe. Svoje zahteve so oblikovali v šestih točkah s pozivom na javnost jn odgovorne državnike, >da je pravična, humana in socialna rešitev invalidske zaščite vprašanje človeškega dostojanstva, vprašanje narodne zavednosti in ponosa«. Na koncu teksta jo sedem statističnih tabel o stanju vojnih žrtev glede na najbolj pereče določbe invalidskega zakona. Najbolj pa pričajo za vojne žrtve številne slike, ki so med besedilom, in ki nam kažejo invalide, vdove in sirote, kakršni so dandanes.
Srbski pisatelj Laza Lazarcvič je lela 1882 napisal povest o očetu, ki se mu je vrnil sin brez roke in noge »Vse U> bo narod pozlatil«. Zaključuje lo takole:
»Blagoje je še nekaj časa govoril: Vse lo bo narod pozlatili« Potem jc predrugačil: »Vse to II bo Bog poplačali* Nn koncu ee jo vrini pijači in kmalu umrl. Njegov sin pa sprejema podpore iz invalidskega fonda in — beračil
Če hočete, mu lahko daste miloščino.«
Od leta 1882 do leta 1937 je preteklo .55 let in današnja beseda vojnih žrtev je dobro merilo, za koliko se je razvila javna socialna kultura v tem razdobju.
*
Mladika, družinski list, ki ga izdaja Mohorjeva družba, izhaja zmerom redno in je pred vsem poln zanimivih spisov, in člankov, iz vseh področij. Obsežen leposlovni del prinaša tudi v majski številki več 6lvari v prozi in stihih. Za »Živo plamenico«, ki jo v nadaljevanjih piše Mara Hus, je objavljen prevod s francoskega »Otroško zavetišče«. Oskrbel ga je Edvard Kocbek. V tej sliki iz življenja v otroškem zavetišču opisuje Marie Rene tudi dva slovenska otroka, kako prihajata do prvih stikov s tujim svetom okoli sebe, ki ea tvorijo Francozi, Poljaki. Italijani itd. Redek francoski dokument o slovenstvu v Franciji je izšel v prilogi revije Esprit. Viktor Smolej je napisal «Umor v grajskem parku«, kjer prikazuje obupno razpoloženje in brezizhodno misel ob mladem človeku, ki so ga poslali na »brezplačen dopu6t«. Ivan Zoreč nadaljuje svoje zgodbe »Iz nižav in težav«, ki so poučne in vzgojne ter so bogate miselnih in osebnih srečanj iz nedavnega sveta slovenskega študenstva. Jože Dular jc poleg pripovedne, ba-ladno zveneče pesmi »Zadnji dan kmeta Tonejca« objavil tudi vaški dogodek iz vojnih časov »Zvonova«. Poučne opise s svojega potovanja »Cez Cedron na Oljsko goro« piše dr. Andrej Snoj. — Pesmi so objavili še Alojzij Jezerski (Rdeče slutnje), Ivan Čatnpa (Obraz v ogledalu), resleksiven sonet, ter Leopold Slsnek (Poldeta v spomin) ki je z ironičnim cbcutjcni pokazal sodobno resničnost ob smrti prijatelja. — Zaključeni so zanimivi spomini, ki jih leta 1919 napisal dr. Ivan Svetina
pod naslovom »Moje življenje«. Frančišek Pengov piše »Iz zgodovine pisalnega stroja«, Vinko Mo-derndorfer pa zbira slovensko narodno blago. Sledijo poročila k slikam in o novih knjigah. — Pester je oddelek Dom in družina, kjer je Krista Hafner priredila po angleškem Lepoto in modo, dr. B. Dragaš piše o otrocih brez doma, Jelica in Niko Kuret poučujeta o igračah za prvo otroško
leto, EI iza Skalicky pa o ovoju in albumu. _ Tudi
za kuhinjo in zabavo ima Mladika veliko gradiva. Tehtne pa so misli, ki 60 na kraju lista.
»Sestrinska riječ« je glasilo jugoslovanskega društva zaščitnih sester, ki služi njihovim stanovskim interesom, 6krbi za poglobljenje njih izobrazbe ter prinaša zanimive slike iz njihovega praktičnega delovanja. Pred kratkim je izšla prva letošnja številka (kot dvojna, ker list izhaja vsak drugi mesec), ki posega s svojimi članki v socialno bigijeno ter njeno pogoje in ima mnogo poučnih poročil o položaju posameznih družin in posameznikov glede osebno zdravstvenega in socialno higijenskega stanja, kakor ga sestre opazujejo v svoji službi med ljudmi. Poleg člankov prof. dr. Vladimira čepuliča (Zaščitna sestra v dneh protituberkulozne borbe), sr. Olge Z\viebark (Iz dnevnika sestre, ki obiskuje), dr. Mice Trbo-jevič (Zakaj odgovarjajo kolonije današnjim našim socialnim razmeram), ter sr. Lujze Janovič (Disciplina, Sestre na Poljskem) jo tudi slovenski članek sr. Čebele Ane: Zaščitna sestra obiskuje jeliPne. Obsežna so stanovska poročila.
V zbirki »Naša knjiga«, ki jo izdaji Geza Kohn, je izisi obicžen roman »Kaijuga« Zvonimirfa Subiča. Snovno j« delo zajeto iz podeželja, Izšlo j« na 400 straneh in stane 30 Din.
Antonescu se otresa intrig
Bukarešta. 20. maja. AA. (Rador) Zunanji minister Antonescu je danes sprejel poročevalce listov iu jim dal tole izjavo:
Pred odhodom v Ženevo, kjer bo politično delovanje posebno živahno in zanimivo, vam želim orisati sedanji položaj Romunije, kakor ga jaz gledam, posebno zato, ker sem poklican, da branim nazven naše bistvene interese.
Romunija je na srečo država, ki nikakor ne pozna socialnih trenj. Čeprav eo se s političnega stališča vršili živahni boji, se je popolnoma ohranila vzajemnost prebivalstva na socialnem in nacionalnem področju. V finančnem pogledu se sme reči, da je obnova javnih in zasebnih financ v glavnem končana. Romunija ima že drugi proračun, ki je dejansko v ravnotežju; državna blagajna je spravila v red svoje velike terjatve v tujini. Leteči notranji dolgovi eo urejeni, in zaostanki, ki smo jih imeli v raznih državah, smo plačali v tako kratkih presledkih, da se je tudi zaradi tega kredit naše države dokončno utrdil. Preureditev našega oboroževanja, ki je slejkoprej glavna skrb predsednika vlade, se nadaljuje vztrajno in odločno v čim večjo korist države in politike miru in utrditve našega položaja, ki je in ostane naš nespremenljivi cilj. Naša armada je oskrblejna z novodobnimi tehniškimi sredstvi, ki so ji zagotovljena tudi za bodočnost zaradi preureditve naše vojne industrije, ki smo jo delno tudi na novo ustvarili. Uspehi, ki smo jih dosegli na tem področju, se dajo obseči v tem kratkem in jedrnatem stavku: varnost naših
meja je danes v celoti zajamčena z našimi lastnimi silami. Naša država s svojim nedotaknjenim redom, s čvrstostjo naših financ, z rednim in cvetočim gospodarskim življenjem, ki ima razen tega dobro pripravljeno in dobro oskrbljeno vojsko, je ponosna na svoje nerazrušljive zveze s Francijo, Poljsko, Malo antanto in Balkansko zvezo, zanese se sama nase in ima popolno zaupanje v svojo lepo bodočnost. Naša država dela trdno in odločno za svojo notranjo ureditev in ve, da ji to daje spodbudo, da poveča svoj ugled v tujini.
V takšnem notranjem položaju, kakor sem vam ga narisal, je naravno, da je tudi zunanji položaj Romunije prav tako zelo ugoden. Po zaslugi svoje lojalne politike, ki gre naravnost po svoji poti po zaslugi svojih tako čvrstih zaveznikih, po zaslugi prijateljstev in simpatij, ki so nam dragocene, in s pomočjo prijateljskih zvez, ki jih nameravamo skleniti z vsemi državami, si je romunski narod zagotovil v družbi drugih narodov čvrst položaj, ki mu ga nihče ne more vzeti. Želim pri tej priložnosti podčrtati, kako srečni smo bili, da smo mogli zadnjič sprejeti odlične ministre zunanjih zadev Poljske in Turčije, Becka in Ruždi Arasa. Ta obiska sta imela značaj potrditve trajnih zvez in prijateljstva, ki 60 nam posebno dragocena. To ne pomeni nikakor in v nobenem pogledu spremembe smernic naše zunanje politike, ne sprememb naših zvez, ki so in ostanejo čisto obrambne in ne naperjene proti nikomur. To dejstvo posebno poudarjam, in sicer zato, ker so nekateri tuji listi
B
Največje francosko letalo
• V
uničeno
Delali so ga 5 let — Hitrost 350 hm na uro
Pariz, 20. maja. Najnovejše francosko vodno letalo, ki ga je letalsko ministrstvo gradilo 5 let in ki je bilo določeno za osebni in tovorni promet z Južno Ameriko, je danes v zalivu Antibes postalo žrtev nenadne katastrofe. Ko so namreč hoteli letalo dvigniti in je že gladko vzletelo kakih 10 m nad vodo, ga je naenkrat objel velikanski morski val in ga potegnil nazaj v vodo. Padee je bil tako strašen, da je pri tem eden od motorjev eksplodiral, nakar se je letalo potopilo. Na letalu je bilo 7 mož posadke, od katerih so se trije smrtno ponesrečili, 4 pa so težko ranjeni in so jih še pravočasno rešili iz vode. Tudi trije siučaj-nostni pasažirji so utonili. Letalo je imelo štiri motorje, od katerih je vsak razvijal 880 konjskih sil, in je v premeru imelo 35 metrov. Letalo je
lahko vzelo s seboj goriva za neprekinjen polet do 3500 km. Skupna teža te zračne mojstrovine jo znašala 80.000 kg. Letalo jc bilo zgrajeno iz bele kovine in je lahko razvijalo hitrost do 350 km na uro ter je v polni teži lahko prenašalo 4 potnike in 700 kg tovora. Notranjost letala jo bila sijajno opremljena. Poleg sedežev so bile tudi mične spalne kabine. Nesreča je v vsej letalski javnosti povzročila veliko žalost, ker je Francija s tem svojim vodnim letalom hotela prekositi vse dosedanje zgradbe drugih držav, drugič pa tudi zaradi tega, ker jc postalo letalo nujno potrebno za čez-oceanski polet v Južno Ameriko. Škoda je neprecenljiva že z ozirom na to, da bo gradnja podobnega letala zahtevala zopet dolga leta študija in težavnih priprav.
Preureditev poslovanja urada
za zavarovanje delavcev
Belgrad, 20. maja. AA. Pod predsedstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje gosp. Dragiša Cvetkoviča se je danes vršilo v Belgradu v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev zelo važno posvetovanje o delavskem zavarovanju. Razpravljali so o tehle vprašanjih:
1.	Uspešnost zdravniške službe urada za zavarovanje delavstva.
2.	Ureditev upravnega delovanja urada.
3.	Prispevki in podpore.
4.	Vprašanja, ki so v zvezi c izvedbo zavarovanja delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti.
5.	Naložitev razpoložljivega imetja delavskega zavarovanja.
Pomen tega posveta je zelo velik, saj eo, kakor 6e že iz dnevnega reda vidi, razpravljali o važnih vprašanjih, ki jim je namen zboljšanje poslovanja ustanov delavskega zavarovanja pri nas.
Na konferenci 60 obširno razpravljali o seda-
Avstrijska poštna hranilnica bo izplačevala naše terjatve
Belgrad, 20. maja. AA. Z odlokom ministrskega sveta z dne 13. maja t. 1. bodo v smislu pogodbe iz leta 1922 izplačevali hranilne in čekovne vloge našim državljanom, vlagalcem pri bivši poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve redno in o pravem času prijavili. Te terjatve se bodo izplačale v razmerju 1 din za 4 krone. Izplačilo teh terjatev bo izvrševala samo poštna hranilnica v Belgradu, in sicer počenši s 1. julijem 1937 in postopno. Da se bo to delo moglo čim hitreje in čim pravilneje izvršiti in da se bodo mogle čekovne nakaznice za posamezne vlagalce točno določiti in nasloviti, se pozivajo vsi vlagalci hranilnih in čekovnih računov pri bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve o T-aveim času prijavili, da pošljejo do 5. junija 1937 v pismu Poštni hranilnici v Belgradu tele podatkke:
1.	Svoj sedaniji naslov (kraj, ulica in banovina, kjer danes žive);
2.	Število potrdila (to je tekočo Mevilko in število seznama), ki so ga svojčas dobili pri izročitvi prijave in knjižice.
3.	Številko svoje hranilne knjižice ali čekovnega računa in
4.	za primer dediščine potrdilo pristojne oblasti o pravici, da smejo podedovati te terjatve.
Vsa pisma z gornjimi podatki se imajo poslali na naslov: Poštna hranilnica (izplačilo vlog pri bivši poštni hranilnici na Dunaju), Belgrad.
Hranilni vlagalci bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju, ki niso v določenem roku, to je do 10. septembra 1929, prijavili svojih terjatev, niso prišli v naš blok terjatev in ne bodo dobili izplačanih vlog, zato bi bilo odveč, da bi ee obračali do Poštne hranilnice v Belgradu. Ti vlagalci morejo izterjati svoje terjatve, če se pri:avijo naravnost sedanji avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju, ki na osnovi čl. 6 konvencije iz leta 1922 Irplačuje take terjatve v razmerju 10.000 avstrijskih kron za 1 šiling po 100 groSev.
Izplačevale se pa ne bodo terjatve naših državljanov, vlagalcev pri bivši madžarski Poštni hranilnici v Budimpešti. Za zdaj se ie ne da napovedati, kdaj se bodo te terjatve izplačevale, ker nam madžarska Poštna hranilnica v Budim-pAJifi t? ni poklala kritin 711 izplačilo teh vlog.
(Iz Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije — Belgrad.)
njem poslovanju urada, posebno pa o izvrševanju zdravniške službe v uradih z namenom, da 6e najdejo možnosti za smotreno zdravljenje delavstva, oprostitev in poenostavljenje uprave urada in znižanje upravnih 6troškov delavskega zavarovanja.
Pri posvetovanju so bili: g. Milan Glazer, generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v p., g. Radovan Matjašič in dr. Nikola Mrvoš, v imenu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. Marko Bauer, Ivan Avsenek, Bogdan Krekič in Vladimir Fajfer ter pristojni referenti ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
rinesli razne komentarje o Beckovem obisku v ukarešti. Ni treba še enkrat ponoviti, da sva z Beckom na najinih sestankih proučevala ona vprašanja, ki jih postavlja na dnevni red naša zveza na raznih področjih, in to vprašanja gospodarskega, finančnega, umstvenega in turističnega značaja. Niti trenutek pa nisva govorila o tem, da naj se kakorkoli spremeni osnova naše zveze ali pa njen cilj. Nikakor ni bilo niti besedice govora o tem, da bi se sklenila vojaška zveza. Beck prav tako ni ničesar predlagal in ni omenil nikake misli, ki bi se tikala našega razmerja do Italije in Madžarske ali Bolgarije. Ne morem si kaj, da ne bi pri tej priložnosti izrekel globoko obžalovanje nad tem, da se je pričela tendenčna propaganda glede na neki dogodek, ki ni dal zato nikakega povoda. Nikakor nisem maral orisati celotni položaj naše države. Želel sem samo podčrtati dve glavni točki:
1.	Da smo država, ki stopa po poti pravega napredka in katere blagostanje se razvija v miru.
2.	da ostanemo zvesti našim zvezam in da želimo imeti prijateljske zveze z vsemi državami, posebno pa z našimi sosedami. Te zveze ostanejo v okviru pakta ZN, ki se nam zdi potreben za organizacijo miru in ki mu ostanemo v popolni meri zvesti.
Minister Antonescu se odpelje v soboto v Ženevo. Konec prihodnjega tedna pojde za dva dni v Pariz.
Baldwin
pri hnezu-namestniku
London, 20. maja. AA. Danes popoldne ob 16.30 je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle sprejel v av-dijenci predsednika britanske vlade Baidwina.
Blum v škripcih
Pariz, 20. maja. AA. (Havas) Vladni predlog za prehod na dnevni red je senat zavrnil s sedmimi glasovi večine. Na seji pride do kompromisnega predloga in do besedila predloga, ki ga bo vlada sprejela. Vse kaže, da bo vlada dobila večino glasov.
Pariz, 20. maja. AA. (Havas) Na ponovni seji senata je vladni predlog, sestavljen kot kompromisni predlog, soglasno prodrl.
Bagdadska železnica
Sanje
Viljema 11. uresničujejo drugi
Ankara, 19. maja. Med Turčijo in Irakom je bila sklenjena pogodba o dovršitvi bagdadske železnice. Turčija bo zgradila še progo Diabekr— Gire do meje, Irak pa progo od Bagdada do turške meje. S tem bo dograjena proga, ki je razgibala svoj Cas svetovno politiko. Gradnja železnice se je pričela leta 1908, in sicer od neke družbe, v kateri je prevladoval nemški kapital. V zvezi z anatolsko železnico (Carigrad—Konija) naj bi bila s tem vpostaljena direktna zveza Berlin—Bagdad. Beseda Berlin—Bagdad je v vsein svetu veljala kot izraz nemškega imperijalizma. Ob svetovni vojni je bila bagdadska železnica še v delu.
Vojvoda Windsorski
pride po poroki na Koroško
Tour, 20. maja. A A. Havas: Roggers je izjavil časnikarjem, da bosta vojvoda windsorski in njegova žena odšla 1. juljia v grad Wasser-leonburg na Koroškem. Grad je že najet. Roggers je dodal, da ne more reči ničesar o tem, kje bo do 1. julija živel vojvoda s soprogo.
Katoličani in kronanje angleškega kralja
Kronanje kralja Jurija VI je bila sicer slavnost anglikanske cerkve, vendar so se je udeležili tudi katoličani in celo Vatikan 6am. Papež je poslal na slavnost msgr. Pizzarda in v njegovem spremstvu sta bila med drugimi rektor angleškega kolegija msgr. Godfrey in Myers. Ministrski predsednik Avstralije J. H. Lyons in šest drugih avstralskih odposlancev 60 katoliške vere. Prav tako so katoličani odposlanci Tasmanije, Zahodne Indije in Nove Zelandije. Med kanadskimi odposlanci je bil katoliški prosvetni minister Lapointe. Ne le mnogi člani spodnje angleške zbornice in »Privy Councilac so katoličani, marveč tudi več ko 40 perov, med njimi je katoličan prvi per kraljestva, vojvoda od Norfolka, ki je pripravil vse svečanosti in bil odgovoren za ves potek kronanja. Anglikanska prisega zvestobe ni vsebovala nobenih »protipapeškiht besed več. Poslednjo, za katoličane žaljivo zaprisego je bil izrekel Eduard Vil, a tudi ta je to besedilo le nerad in napol glasno izgovarjal. Zaprisega Jurija V. se je že skrčila na besede »da bo branil reformirano protestantsko vero, kakor zahteva zakone. — Jurij VI. je obljubil, da bo pazil
na cerkev, njene obrede in njene zapovedi le glede na Anglijo, ne da bi omenil pokrajine drugod po imperiju.
Papeško delegacijo so odvedli v kočiji v West-minster, a je niso — iz takta — silili, naj vstopi v anglikansko opatijo. Na posebni tribuni je delegacija gledala mimohod nove kraljevske dvojice. Nato je odšla v katedralo, kjer je imel nadškof Hinsley slovesno sveto mašo z zahvalno pesmijo in kraljevsko himno na koncu. Prav tako so se kronanja spominjali po vseh katoliških cerkvah v angleškem kraljestvu.
Na jubilejnem teniškem turnirju v Berlinu se je zlasti proslavil angleški igralec za Davisov pokal, Hughes, ki ga je videti na sliki, ko ves upehan pride od zmage.
Osebne vesti
Belgrad, 20. maja. A A. Upokojeni so: Franc Irgolič, inšpektor 5. skupine pošta Maribor I, Karel Dobršek, inšpektor 5. skupine pošta Ljubljana I, Martin Mlakar, višji kontrolor 6. skupine pošta Ljubljana II, Štefanija Šibovec, višji kontrolor 6. skupine pošta Ljubljana, in Ignac Pečar, višji kontrolor 6. skupine pošta Rogaška Slatina.
Belgrad, 20. maja. AA. Z odlokom kmetijskega ministra so postavljeni za uradniške pripravnike pri kmetijski vzorni in nadzorni postaji v Splitu inž. Alojz Prežel, pri kr. banski upravi upravi v Ljubljani inž. Viljem Masten, pri kmetijski postaji v Zagrebu inž. Ljudevit Kavčič, pri kmetijski postaji v Ljubljani inž. Gvido Sajdik ia Vojin Dragovič.
Belgrad, 20. maja. m. Po službeni potrebi je
Eostavljen na tehnični oddelek banske uprave v jubljani za tehničnega svetnika ing. Viktor Fili-pič. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je postavljen za kontrolorja VIL skupine Lovrenc Poljak.
Danski kralj Kristijan X. obhaja 25-Ietnico vladanja. Kralj in kraljica Aleksandrina se peljeta po okrašenem Kopenhagenu v cerkev k zahvalni službi božji.	i i i j
ZA LEDVIČNE BOLNIKE
Kaša iz artičok.
Artičoke otrebiš in jih skuhaš v slani vodi. Potem jih pretlačiš skozi sito, strešeš v posodo in dodaš za omako smetane in raztopljenega presnega masla.
Redkvice
nastrgaš, poliješ z limonovim sokom in oljem in dodaš nastrganih mandeljev ali zmletih orehov.
Razdejanje čez tisočletja
Faraone bodo preložili - Poslednja možnost za njih rešitev
Vse je sklenjeno, vse priprave bodo v teh mesecih izvršene: stare kralje Egipta, velike faraone bodo predejali in bodo našli v posebnem, podzemskem mavzoleju svoje zadnje počivališče. Ze prej nekoč je bilo sklenjeno, da bodo v Egiptu pripravili

Na mednarodni športni prireditvi v Parizu je v
Nemec
teku na 100 m zmagal Anglež Penniugton, drugi je bil Borchmeyer.
grobišče velikim kraljem za vso večnost. Dvakrat se je ta namera izjalovila: prvikrat radi roparjev grobov, ki so vhode razstrelili, pokradli zlato in so potem spet zaprli grobove; in drugič radi znanstvenikov, ki so bili sklenili, da izkopljejo vse egiptovske kralje in jih razstavijo v muzeju.
Nekako pred 10 leti si mogel v državnem muzeju v Kairi videti ducat takih faronov v steklenih omarah. To je že zdavnaj mimo. Prav po tem, kakor se je v Egiptu javljala narodna zavest, so spravili kralje — 6pričo pogledov radovednih obiskovalcev — iz Evrope v Ameriko. Vendar ni šlo le za to, da bi kralje obvarovali onečaščenja. Dognali 6o tudi še nekaj drugega, kar je vse oplašilo.
Preparatorji, ki so pred 4000 do 5000 leti spremenili trupla faraonov v mumije, so vse svoje znanje uporabil za to. da bi se ohranila trupla kraljev v vedno enaki temperaturi in v kolikor mogoče brezzračnem prostoru. Zdaj pa so taka trupla, ki 60 bila radi mumificiranja sicer otrdela, vendar v tej dolgi dobi kolikor toliko razrahljana, izpostavili dnevni luči, celo soncu in spreminjajoči se temperaturi in vlagi. Pokazali so se znaki razpadanja. Prikazali 60 se mikrobi in bakterije, ki so bile že prej v njih, a so zdaj nekako oživele. Ko so trupla prepeljali v državni mavzolej, je bila poškodba še hujša. Ta mavzolej je stal na vlažnih tleh. Mumije so vsrkale vase vlago tal, tako da so slednjič začele rasti gobe iz mrtvih trupel. Naglo so mumije spravili spet nazaj v muzej in so jih naložili v brez-zračni prostor. Vendar so se vsi zavedali, da bodo morali kaj važnega ukreniti. In tako so sklenili, da sezidajo veliko, državno grobnico, kjer naj bi nalili Jaraoni svoj resnični in poslednji mir in pokoj.