PRIMORSKI dnevnik , začel izhajati v Trstu Drprth1^3 1945- njegov DNFu2?nik PARTIZANSKI SIRNIK Pa 26 novem-raJ943 v vas| Zakr|. nad ciLi-H'71, razmnožen na '=S'"- 5. do ,7. se- ptembra 1944 se je tiskal "skarni .-Doberdob., v ši Ta Pri Gorenii Trebu-, od 18. septembra 1944 „0, maja 1945 v tiskarni DdMeniia" POd V°iskim Da d° 8 maja 1945 kiorV osv°bojenem Trstu, L J' ,lzšla zadnja števil-tizan V6 edlni tiskani partizanski DNEVNIK v za-suznjem Evropi. primorski •>. y o z v; n 0 > 9.^.5,Ž 98 O z c r g » > c r /.= '0 c >. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 265 (13.203) Trst, nedelja, 27. novembra 198 g m u>: S priznanji in pohvalami obeležili desetletnico delovne skupnosti Alpe Jadran Skupnost je prevzela novo, zahtevno vlogo posrednice in mostu v Evropi Ob prisotnosti predsednika Cossige se je skupnost obvezala za večje varstvo okolja A J bo pozorno spremljala prizadevanja za socialno in gospodarsko integracijo Evrope 3 H 8 I § iti V111IV VOJMIR TAVČAR d BENETKE Delovna skupnost Alpe Jadran stopa v o 9° desetletje svojega življenja s priznanjem za doslej terav ien° delo in z uradnim blagoslovom osrednjih vlad Pot mNdnarodnih organizacij za nadaljnje delo na začrtani g ',^a slovesni seji, med katero so predsedniki 14 dežel Doh11^ Proslavili desetletnico, so pohvale in priznanja ter skl Ude za nadaljnje delo dali zunanji ministri držav, v trehBU katerih delajo dežele Alpe Jadrana, in predstavniki in gj?ednar°dnih evropskih organizacij kot so EGS, EFTA tal Svečanost trenutka pa je s svojo prisotnostjo podčr-pri Predsednik italijanske republike Francesco Cossiga. tl0vnanla *n blagoslov nalagajo tako skupnosti Alpe Jadran toost zaktevno vlogo v srednjeevropskem prostoru, vlogo jn u.'n političnega laboratorija, v katerem se preverjajo 7-,ifr®lzkušajo rešitve, ki bodo lahko osnova zbližanja med ah°dom in Vzhodom. nak am hoče Alpe Jadran v naslednjih letih? Izbrano pot EnaaZliieio sklepi, ki so jih predsedniki sprejeli soglasno, okvi °° 9lavnih nalog je zaščita naravnega okolja. V tem So l r,u 80 predsedniki osvojili načrte za zaščito Jadrana, ki P°zdr nakazani rned neformalnim srečanjem v Splitu in so aPel >Vd* namen, da jadranske dežele naslovijo skupen v k ‘talijanski in jugoslovanski vladi za učinkovite ukrepe op0zrist JadranskegB morja. Ob tem so predsedniki znova ri*i na ogroženost naravnega bogastva, omenili so ne- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pogled na dvorano, kjer je potekalo delo skupnosti (Foto Rizzo) Mi dej zbližanja BENETKE — »Treba je rešiti probleme vseh, ni mogoče imeti različnih tratmanov. O vprašanju manjšin sva govorila z jugoslovanskim zunanjim ministrom Lončarjem. Problem Slovencev v Italiji sodi v isti sklop razmišljanj, s katerim obravnavamo Italijane, ki živijo onkraj novih meja. Na isti način govorimo o Slovencih pri nas.« Tako je na kratko izjavil italijanski zunanji minister Giulio Andreotti novinarjem po srečanju s predsednikom Unije Italijanov za Istro in Reko Silvanom Sauom. Po zaslugi italijanske narodnosti v Jugoslaviji, pa tudi vzdušju, ki se je ustvarilo v teh štirih dneh zasedanja zastopnikov skupnosti Alpe Jadran v Benetkah, je narodnostno vprašanje bilo tudi včeraj eno od osrednjih na dnevnem redu. Začel je predsednik Veneta Bernini, ki je v svojem pozdravnem nagovoru ponovil svoj predlog, naj osrednje vlade, sicer neformalno, zaupajo skupnosti Alpe Jadran reševanje manjšinskega vprašanja, ker so dežele bližje ljudem in v vsakodnevnem stiku s temi problemi. Andreotti je v svojem uradnem govoru odgovoril Berniniju in pri tem nekoliko popravil dosedanje stališče italijanske vlade, ki je obravnavala narodnostno vprašanje kot problem, ki je v njeni izključni pristojnosti. Na probleme manjšin, je dejal italijanski zunanji minister, se lahko odgovori NADALJEVANJE NA 2. STRANI Javno srečanje SKGZ o manjšinah in Evropi t IPST — V Kulturnem d( iav U “° v četrtek nadvse zai ;»««LT„č,;„t„okgU‘odSi oraRumo "Jezikovne manjši irier,ltev Evrope«. O njegove nam onvnri nrpri« ttmi=ovn^emaSne^ tr , sklopu tudi slovenske v obravnavati tudi v ši va*r!° dimenziji. Nadalje pi važnost resolucij, ki jih je s ,sPreJel evropski parlan Tret, trbk:9vemu javnemu sreč Sotnu ~aie še poseben pom s;sL?,vih s‘™i.h p°bu rvuiivno ocenjuje neda' stnrvulnistra Maccanica gl vfeo. zaščiti slovenske, enoti111 ‘n Potrjuje nujnost jih pravic.S1°VerlCeV Za dos NA 5. STRANI V jutranjih urah se je včeraj predal policiji tudi Gaspare Russo Zasliševanja funkcionarjev o škandalu »zlatih rjuh« RIM - V rimski kaznilnici Rebibbia sta preiskovalni sodnik Vitaliano Calabria in javni tožilec Vittorio Paraggio pričela zasliševati aretirane člane upravnega sveta italijanskih železnic. Prva na vrsti sta bila Ruggero Ravenna in Giulio Caporali, ki sta oba zavrnila sleherno obtožbo. Včeraj zjutraj se je predal policiji tudi četrti osumljenec, bivši salernski župan Gaspare Russo. Njegovi odvetniki so sodnike že obvestili, da se bodo obrnili na razsodišče svobode, prošnjo za začasno svobodo pa so preiskovalcem izročili tudi odvetniki Ruggera Ravenne, ki je pred nekaj meseci prestal težko srčno operacijo. Preiskovalna tajnost ne dopušča, da bi se razvedle podrobnosti o izidu obeh zasliševanj, kljub temu pa je iz Rebib-bie le prodrlo nekaj informacij. Preiskovalci naj bi vprašali Ravenno, če je res prejel od inženirja Elia Graziana - ki se zaenkrat uspešno izmika policiji - 50 milijonov lir podkupnine. Ime aretiranega člana upravnega sveta Železnice je bilo namreč zapisano v Grazianovi agendi, poleg imena pa je bila zabeležena vsota denarja, ki naj bi jo Ravenna prejel za svoje »sodelovanje« pri goljufiji. Preiskovalci bodo v prihodnjem tednu nadaljevali z zasliševanji, v kratkem pa bo prišel na vrsto tudi Gaspare Russo. V Firencah se medtem nadaljuje preiskava o protizakonitem odlaganju azbestnih izolacij, ki jih je podjetje inženirja Elia Graziana »puščalo« na neprimernih odlagališčih. Škandal v škandalu pa menda ne moti uslužbencev italijanskih železnic, ki nasprotno trdijo, da se jim je z valom aretacij in napredovanjem preiskav odvalil težak kamen s srca. Še posebno zadovoljni so železničarji, ki so izkoristili priložnost, da so s svojih ramen odvrgli delež krivde za toliko mesecev stavk in težav v prometu. Podjetje je zaenkrat še vedno brez pravega vodstva. Ministrski svet bo o novih imenovanjih odločal v sredo, minister za prevoze Santuz pa se še ni odločil, ali bo poveril začasno vodstvo Železnice komisarju, ali bo že imenoval novega predsednika. Načrti FIAT za leto 2.000 TURIN Zadnje desetletje dvajsetega stoletja bo za FIAT pomenilo predvsem pogled v svet. V produktivni strategiji torinskega podjetja je torej naskok na svetovno tržišče in to ne samo na avtomobilskem področju. Novo strategijo podjetja je orisal poverjeni upravitelj Cesare Romiti, ki se je ob zaključku tečaja za top-menežer-je v Marentinu posredno dotaknil tudi razporoke med FIAT in Ghidello. FIAT, ki se pripravlja na leto 2.000 misli namreč ohraniti svojo avtomobilsko politiko, njegova nadaljnja produkcija pa predvideva tudi velike investicije na zaenkrat še stranskih področjih. Evropa je bila do danes domače tržišče, po letu 1992 pa bo moral tudi FIAT kljubovati naskoku neevropskih konkurentov, zato se mora po Romitijevem mnenju pravočasno pripraviti na nove zahteve tržišča. Košarka: danes ob 17.30 v Trstu v B-2 ligi Jadranovci nesporni jadranj0*11 košarkarske B-2 lige bodo šPortm lC1, danes ob !7.30 v tržaški Donaia ^d ac* igrali proti moštvu San bleda ~ kl pa ie v letošnji sezoni le n„*ra senca še lanskp »Vi™ v; _ bleda o kl pa Je v letošnji sezoni le naši knsnC,a Še lanske ekipe, ki so jo Prvenstvi^11 Prema9ab v končnici sPornira,!!OVC1.so v tem srečanju ne-hovm , voriti, seveda če ne bodo pokola v p romne Predstave s prejšnjega in tudi ,em' kjer so zelo slabo igrali Da / asluženo izgubili, rajo tor ne lz9ubHi stika z vrhom, mo-Zttla0atie- danes naši košarkarji nujno Podpori m PrePričani smo, da bodo ob Vi)ačev fV°Th zvest>h in številnih na-točk. ludl usPeli osvojiti nov par iadran°vci (v temnih dre-^°6tebell Zma90v*tlm srečanjem z V ženskem superveleslalomu Presenetljiva zmaga C. Merle Danes moški □ □ □ Odbojka: v ženski C-l ligi Prvi uspeh šesterke Bora Elpro NA 18. STRANI Craxi z novinarji o aktualnih problemih RIM - Tajnik PSI Craxi je včeraj odgovarjal na vprašanja številnih novinarjev, ki so se zbrali na sedežu stranke. Vprašanja so se nanašala na finančni zakon in njegovo odobritev, na odnose PSI s komunisti in demokristjani - Craxi je v obeh primerih potrdil svoja stališča in je bil tudi polemičen do nekaterih razlik, ki sta značilni za obe stranki - vprašanja o zunanji politiki pa so se vrtela okrog palestinskega problema, Bližnjega vzhoda in Čila. O srečanju z Occhettom je tajnik PSI dejal, da je bilo prijateljsko in konstruktivno in je dodal, da mora še temeljito pregledati Occhettov kongresni dokument, preden ga lahko oceni. Položaj PSDI pa je po Craxije-vem mnenju v tem trenutku dokaj krhek, edina rešitev bi bila, če bi se ta stranka ponovno združila s socialisti. Zadnja tema Craxijeve tiskovne konference je bil problem mamil in potreba po enotnem nastopu političnih sil proti širjenju tega pojava. Prezidij vrhovnega sovjeta o ustavnih reformah in napetosti v Zakavkazju • Alpe Jadran V Kirovabadu še vedno divjajo spopadi Nasprotujoče si izjave o številu mrtvih MOSKVA — Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je včeraj otvoril zasedanje prezidij a vrhovnega sovjeta, ki je obravnaval težaven položaj, do katerega je prišlo v več sovjetskih republikah po obravnavi predlaganih ustavnih sprememb in reforme volilnega sistema. Ti predlogi so naleteli na odločno nasprotovanje v Estoniji, predloge pa so kritizirali tudi v Litvi, Latviji, Gruziji in Armeniji. Na zasedanju naj bi sodelovali tudi predstavniki Armenije, da bi obravnavali zadnje nerede v Zakavkazju in še posebej v Kirovabadu, kjer je prišlo v zadnjih dneh do krvavih spopadov med Azerbajdžanci in Armenci. Prav v tem mestu je položaj še naprej izredno napet. Novice so nezanesljive in nekateri viri govorijo o desetinah mrtvih, Nobelov nagrajenec Saharov pa je v ZDA celo izjavil, da je bilo v Kirovabadu ubitih najmanj 130 Armencev. Uradni viri poročajo o šestih mrtvih, od katerih naj bi bili štirje vojaki, glede trditev Saharova pa je glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Gerasimov dejal, da so te trditve popolnoma neosnovane in neresnične. Kirovabad je drugo največje azerbajdžansko mesto, vendar pa v njem živi veliko število Armencev. Kot navajajo armenski viri, so ti stalna tarča napadov večinskega naroda, v nevarnosti pa naj bi bilo tudi veliko število otrok, ki bi jih bilo treba po njihovih trditvah evakuirati. Armenci tudi trdijo, da so Azerbajdžanci preprečili dostop do mesta 40 tovornjakom z živili in zdravili, ki so jih iz Erevana poslali kot pomoč ogroženemu armenskemu prebivalstvu. V drugih mestih vlada navidezni mir, v veljavi pa je še policijska ura v Bakuju in Erevanu. V obeh mestih naj bi bilo izredno okrepljeno vojaštvo, ki stalno patruljira po ulicah, vojaško glasilo pa je tudi poročalo, da je bilo v teh dneh v Kirovabadu najmanj 70 poskusov pogroma proti armenskemu prebivalstvu. O napetem položaju v Zakavkazju pa so včeraj poročali tudi osrednji moskovski dnevniki. Ti odgovornost za nerede pripisujejo ekstremistom, nemoči tamkajšnjih oblasti in tudi pasivnosti policije, kar je privedlo do tega, da mora red v Armeniji in Azerbajdžanu vzpostavljati vojska. Kljub temu pa po pisanju časopisov položaj še zdaleč ni miren in to predvsem v Erevanu, Bakuju in Stepanakertu, glavnem mestu avtonomne pokrajine Gorski Karabah, ki še vedno predstavlja glavni vzrok spopadov med Armenci in Azerbajdžanci. Washington odbil prošnjo Arafata za vstopni vizum VVASHINGTON - Združene države Amerike so včeraj zavrnile prošnjo PLO za izdajo vstopnega vizuma za Jaserja Arafata, ki bi moral 1. in 2. decembra sodelovati na zasedanju generalne skupščine OZN. Kot motivacijo za zavrnitev prošnje je ameriški State department navedel, da ZDA razpolagajo s trdnimi dokazi, da so predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije sodelovali v terorističnih akcijah proti Američanom in drugim. Ta odločitev ZDA je v nasprotju z dogovorom med Američani in OZN iz leta 1947, ki predvideva, da ZDA ne nasprotujejo prihodom oseb na ameriško ozemlje, če gre za povabljence OZN. Toda Washington je ob tem dogovoru vedno tudi poudarjal, da ne bo dovolil prihoda v ZDA ljudem, ki lahko predstavljajo neposredno nevarnost za varnost države. Jaser Arafat je še pred zavrnitvijo ameriškega vizuma v nekem intervjuju izjavil, da bo zahteval razpravo o palestinskem vprašanju v Ženevi, če mu bo onemogočen prihod v New York. Zaradi nespoštovanja predpisov pretor zaplenil več tovornjakov G1ULIANOVA — Pretor v Giulianovi v Abrucih je ob splošnem odobravanju občanov sprejel nekaj ukrepov proti voznikom težkih tovornjakov, ki ne spoštujejo prepovedi obalnih občin v Abrucih in kljub temu s svojimi težkimi vozili vozijo po državni cesti št. 16 Adriatica namesto po avtocesti A-14. Tako so včeraj sile javnega reda po pretorjevem nalogu zaplenile 8 težkih tovornjakov. Kot trdijo politiki in upravitelji v Giulianovi, je to »opomin« vsem političnim silam in parlamentu, da čimprej obravnavajo in sprejmejo številne zakonske predloge, ki govorijo o obvezni preusmeritvi težkih tovornjakov na avtocesto A-14. V zvezi z včerajšnjo akcijo v Giulianovi je komunistični poslanec Di Pietro izjavil, da ta ukrep še enkrat dokazuje, kako je sodstvo prisiljeno popravljati napake, do katerih pride zaradi zamud zakonodajalca. Vsi vozniki, katerim so zaplenili vozila, bodo odgovarjali zaradi nespoštovanja občinskih odlokov, ki govorijo o prepovedi vožnje za težke tovornjake v abruških obalnih občinah v obdobju od 1. oktobra 1988 do 1. junija prihodnjega leta. Hudi izgredi v Seulu Vest, da je sedanji predsednik VVoo pomilostil svojega predhodnika, je v Južni Koreji sprožila val negodovanja, ki se je sprevrgel v hude spopade med demonstranti in varnostnimi silami (Telefoto AP) Protimafijski pool zgladil nesporazume PALERMO — Palermski sodni škandal se je, kot kaže, včeraj polegel. V sodni palači je namreč predsednik prizivnega sodišča Conti sprejel preiskovalnega svetnika Antonina Melija in preiskovalnega sodnika Giovannija Falconeja in skupaj so razjasnili ozadje dogajanj, ki so spravila v resno stisko celotni protimafijski pool. Po sestanku, ki je trajal dobro uro, je Conti izjavil, da sta tako Meli kot Falcone pripravljena sodelovati in iskati nove smernice za učinkovitejši boj proti mafiji. Conti je tudi naprosil novinarje, naj bodo bolj dosledni in korektni pri opravljanju svojih dolžnosti, saj so s svojim poročanjem o vlogi in delu protimafijskega poola povzročili kar precej nesporazumov in prišlo je tudi do neutemeljenih obrekovanj na račun Melija in njegove družine. Prav tako jih je zaprosil, naj palermske sodne palače ne imenujejo več »palača strupov«, saj vsi, ki v njej delajo, delajo resno in zavzeto. Predsednik Conti bo o vsebini včerajšnjega sestanka podrobneje poročal v torek Višjemu sodnemu svetu v Rimu. Izrazil je tudi željo, da v prihodnje ne bi več prišlo do trenj med sodstvom in protimafij-skim poolom in pojasnil, da je doslej samo sodnik Di Lello prosil za premestitev, to pa je storil izrecno iz osebnih razlogov. V predvidevanju evropske integracije 1992 se Jugoslavija čedalje bolj obrača k Evropi Novejše korake jugoslovanske diplomacije medndrodni politični krogi ocenjujejo kot resen napor, da bi se ta država tako rekoč približala Evropi ter se pričela vključevati v njene organizacije in ustanove. Jugoslavija kajpak ostane v gibanju neuvrščenih (prihodnje leto bo vrhunska konferenca gibanja v Beogradu), utiranje poti v Evropo pa so le pričeli odkrito tolmačiti kot navsezadnje pomembno sestavino te politike. Skratka, dileme, ali neuvrščeni ali Evropa, v bistvu že ni več. Mimo tako rekoč politične potrditve, da konec koncev nikjer ne piše, da velja gibanje neuvrščenih samo za zaostale celine, vse bolj prodira še ocena, da je Jugoslavija ubrala tudi "realnejšo" politiko. Zlasti njeni gospodarski interesi so seveda predvsem v Evropi. Predsednik jugoslovanske vlade Mikulič gre v začetku decembra na Nizozemsko, letos pa je obiskal tudi Zahodno Nemčijo, Francijo, Turčijo in Avstrijo. Utrjevanje stikov z Zahodom potrjujeta tudi njegova letošnja obiska v Kanadi in na Japonskem. Zunanji minister Lončar je bil pred dnevi prav tako v Zahodni Nemčiji, prav te dni pa je bil gostitelj grškega zunanjega ministra Papuljasa. Stikov med Jugoslavijo in predstavniki afriške in azijske celine (zlasti afriške), ki so bili zadnja leta, kakor so pikro menili številni dejavniki tudi v Beogradu, domala "vsakodnevni", je bilo letos daleč manj. Javnost, ki je bila do sedaj v bistvu vajena stikov z neuvrščenimi deželami, sprejema zdajšnjo evropsko smer ne le kot osvežitev, pač pa tudi kot nujo jugoslovanske zunanje politike. Pogovori med jugoslovanskimi in evropskimi predstavniki kajpak zaobjemajo tako politična kot gospodarska vprašanja. Pri političnih izstopa zlasti izmenjava mnenj o razoroževanju, pri čemer evropski dejavniki seveda upoštevajo, da je Jugoslavija še kako pomemben član tako imenovane skupine NN (neuvrščeni in nevtralni), ki brez dvoma krepi svojo vlogo na evropskem političnem prizorišču. Težišče pogovorov pa je v vsakem primeru na gospodarski problematiki. In seveda finančni. Po zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki je bilo v Zahodnem Berlinu, je obiskal Jugoslavijo kar predsednik slednjega Camdessus, ki spada med eminentnejše predstavnike svetovnega finančnega dogajanja. Nemara je pozdravil jugoslovanske napore, da bi se končno bolj vživela v evropske razmere. V Jugoslaviji potemtakem spoznavajo, žal z nemajhno zamudo, da je intenzivnejše sodelovanje z Evropo ne le stvar koristi, jnarveč dobesedno logike. Njeni predstavniki so se pričeli prozorno prizadevati za aktivno vključitev v skupni evropski trg, ki naj bi zagledal svetlobo dneva leta 1992. Seveda pa vedo, da se pred tem v evropsko skupnost ne bodo mogli vključiti (tudi Turčija na primer ne), zato pa se trudijo, da bi do tedaj storili kako drugo otipljivo tako rekoč pro-evropsko potezo. Znano je, da je Jugoslavija oktobra letos sklenila nekaj aranžmajev z evropsko EFTA. Zadnji obisk grškega zunanjega ministra v Beogradu je pomemben tudi z vidika, da je zdaj prav Grčija predsedujoči Evropske skupnosti. Večina obiskov, ki smo jih omenili, pa je imela ter bo prejkoslej imela še eno gospodarsko značilnost. V Zahodni Evropi namreč raste zanimanje za jugoslovanske kmetijske potenciale, ki, kot vemo, niso skromni, neglede na jugoslovanske peripetije okrog kmetijske politike. Spet je to spodbuda k večji stvarnosti v jugoslovanskih gospodarskih razmišljanjih. Na nedavnih pogovorih z danskim zunanjim ministrom, ki je prav tako bil v Jugoslaviji, so se med drugim domenili, da bodo jugoslovanski kmetijski izvoz povečali kar za 80 milijonov dolarjev. MIRO KOCJAN NADALJEVANJE S 1. STRANI varnost prekomernega izkoriščanja m uporabe zemljišč ter se dogovorili. d bodo oblikovali primerljivo baz podatkov. Dežele skupnosti se bodo zavzemale za tak tranzitni promet, ki bo obremenjeval manj kot doslej ljudi in okolje, pospešili bodo sodelovanje Prl preprečevanju velikih naravnih pe' zgod, sprejeli so pravila za finančno poslovanje skupnosti. Politično najpomembnejše pa je poglavje, s katerim se skupnost obvezuje, da bo »nadvs pozorno spremljala prizadevanja z socialno in gospodarsko integracij Evrope, vendar bo pazila na to, da posledice integracijskega gibanja ne b postavljalo novih ovir med članicam delovne skupnosti. Predsedniki vlau se bodo v okviru svojih možnosti ta vzemali za ustvarjanje pogojev, k bodo omogočili večje kroženje znanja, tehnologije in kapitala; temu cilju naJ bi služila stalna izmenjava primerljivih gospodarskih informacij.« Zato s predsedniki pozdravili tudi priredite simpozija Turizem-vitalna razvojna sila delovne skupnosti Alpe Jadran, k bo v sredini marca v Dubrovniku. V tem okviru je predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Bi' asutti v dogovoru s predsednikom slovenske in koroške vlade Šinigojem m Ambrozyjem predlagal, naj bi tri dežele obnovile svojo kandidaturo ko gostiteljice zimskih olimpijskih ig®^ Podpredsednik italijanske vlade D Michelis je o tem govoril z ministrom za turizem Carrarom in predsednikom Conija Gattaijem, ki bosta, kot kaze. skušala rešiti problem, ki predvidev spremembo olimpijskega pravilnika-Kandidaturo treh dežel bi lahko fgr' malizirali že v prihodnjih tednih v J r" bižu med srečanjem podpredsednik^ vlade De Michelisa s predsedniki zainteresiranih dežel in predsednik olimpijskih odborov treh držav. Delovna skupnost Alpe Jadran stopa torej v svoje drugo desetletje z zanimivimi konkretnimi načrti. Kot J ugotovil predsednik dežele Venet ^ Bernini je razplet dogajanja v minulem obdobju opravičil upanja utopistov, ki so šli na pot povezovanja na vzlic pesimizmu hladnih računovodij-»Po tej poti hočemo nadaljevati in slediti procesu, ki je v teku, je dejal Be nini, naša moč pa je v različnosti ku tur, ki se združujejo v enotnost, ki bogat in oplaja ob ohranjanju različnosti.« e Manjšine dejavnik NADALJEVANJE S 1. STRANI tudi z deželnimi pobudami, ki naj "V skladu in v dogovoru s predstavam tujih vlad - krepijo programe in zem zacije, povezane z dvostranskimi a . mednarodnimi pogodbami.« Andreo je dodal, da so v vzdušju večjega v z jemnega razumevanja manjšine mo med različnimi kulturami, in prip° ■ nil: »Treba je podpreti pobude P.T° nevarnosti asimilacije ali razpršit ' ker prispevajo k ohranjanju zgodovi skega spomina, ki bi bil v nasPr°rll nem primeru zbrisan.« V tem o*vi je Andreotti še spomnil, da sta i ta. janska in jugoslovanska vlada tu nedavno podčrtali nujnost in P0/r! ohranjanja krajevnih kultur tudi s P močjo osrednjih vlad. .. ^ Med srečanjem s predsednik Unije Italijanov Silvanom Sauorn■ I Andreotti obljubil konkretno itaul sko finančno pomoč za reševanje žavnega gmotnega položaja iW,Eru ske narodnosti v SFRJ. V tem ok la tudi predsednika dežele yePjne Bernini in Furlanije-Julijske kraj ,g Biasutti. Med srečanjem z novinar! > Bernini dejal, da bo skupnost A v Jadran v prihodnjih letih precej žirana z reševanjem problema m a šin. Ob osrednjih vladah fdfiko dežele dajo svoj prispevek, je ,a Bernini in pripomnil, nekoliko n ie mušno, a ne preveč, da bi dežele e. upravljale denar, ki ga država rt nja manjšinam. Biasutti je s ten t vsem soglašal in dodal, da bi ven ei-le radi uporabili sredstva, ki so P ^g. videna v finančnem zakonu in K slej niso bila še izkoriščena. .meti1 Tako v razgovoru z Andreo kot pozneje z Berninijem in Bia ^a. jem se je Silvano Sau konkretn^ vzel za prenovitev tiskarne italh' ,-^ev založniške hiše Edit in za uresn nekaterih pobud v sklopu načrta n 'p Naj še omenimo, da sta se iftia svetovalce, socialisti munitt' epublikanca ni več. Kovalen t iS0 Prei imeli dva sveto-padel' krat 50 enega izgubili. Iz-Ijen iJI.nemški svetovalec, izvo-irneli p31 Ralijan. Fašisti so prej imajo štiri SJe.tovalca' sedaj jih dva i Zelem so prej imeli etovalca, enega Ladinca in enega Italijana, sedaj se oba izvoljena proglašata za Nemca. V pokrajinskem svetu, kjer je vsega skupaj 35 svetovalcev, je torej Italijanov le devet (3 KD, 1 PSI, 1 KPI, 4 fašisti). Vsi drugi so Nemci, z izjemo enega Ladinca. SVP ima 22 svetovalcev, 2 Zeleni, po enega pa nemški ekstremisti in nemški liberalci. Povedati moramo, da volilni zakon na Južnem Tirolskem določa, da mora biti izvoljen vsaj en Ladi-nec. Izvoljen je tisti ladinski kandidat, ki bo dobil največ osebnih preferenčnih glasov, ne glede na to, na kateri listi kandidira. Tudi tokrat je Ladinec kandidiral in bil izvoljen na listi SVP. Zakaj torej izredno zanimanje za sestavo pokrajinske vlade v Bocnu? Enostavno zaradi tega, ker mora v to vlado pet italijanskih zastopnikov. Za štiri od njih je izbira lahka: trije so demokristjani, eden pa socialist. V vladi so ti sodelovali že prej, bolj ali manj te tri stranke sodelujejo. Ostaja odprto vprašanje petega italijanskega zastopnika. Voditelji SVP so že povedali, da bi raje videli v deželni vladi edinega izvoljenega komunista kot pa katere- ga od štirih fašistov. KPI v Bocnu še ni povedala, ali bo sprejela vstop v koalicijo. Nekateri menijo, da se bo komunistična partija odločila, da ostane v opoziciji. V tem primeru pa bi v ožji odbor nujno moral vstopiti eden od štirih fašistov. Nihče od sedanjih partnerjev v koalieji pa si ne želi, da bi do tega prišlo. Fašisti pa komaj čakajo, da bodo vstopili v odbor in v njem zganjali hudiča. Drugo odprto vprašanje pa je, koliko časa bo trajal v nedeljo izvoljeni deželni svet. Bodo svetovalci ostali na svojem mestu vseh pet let ali pa bodo morali predčasno domov? Volilni zakon na Južnem Tirolskem in na Tridentinskem namreč določa, za razliko od zakonov, ki veljajo v vsej Italiji, da moraš biti vpisan v seznam stalnih prebivalcev najmanj štiri leta, da dobiš aktivno ter pasivno volilno pravico. To pomeni, da ne moreš niti iti na volišče, še manj pa biti med kandidati. Vrh vsega v bocenski pokrajini pojmujejo ta zakon še bolj restriktivno kot na Tridentinskem. Tu štiriletni termin upoštevajo ne glede na to, ali je volilec štiri leta preživel v eni od občin v obeh pokrajinah. Na Južnem Tirolskem Na gornjih slikah stare stavbe v Muzejski ulici v Bocnu in stolnica, na spodnji pa Mussolinijev spomenik zmagi v italijanskem delu mesta Italijanski tisk o Južnem 7" n? Tridentinskem in nimivp ,lro!skem 80 bile zelo za-N/er/ipn er ,e, P°Iožai v tej deželi ne Tbni T z asti kar se tiče Juž-opaz°ke' in tudi zato, ker so Tridentin1,sPra8evab, kaj bo na boli aljfmSkem' kier ie Položaj Uh tak k°t v drugih kra- b t ionski tisk vo ltvam Posvetil itali- s^ah«B?PC/LVe zmagal italijanski bolj hr'011 nasi°v v danes naj-bUca. v dnevniku La Repub-Znini nrJ°!erTl komentarju pa je sal, gg • lr}ar Enzo Forcella napi-rem. oro vse ostalo pri sta- nQ 9lasovrihViSO faŠisti Pridobili enako nJ'7e razmerje sil skoro dejstva w lsn]emu. Pozitivno je Predovo/i lokmt faši8ti niso na-nc,zadovn„ .rnentator ugotavlja la komunistov ter stag- nacijo socialistov, daje pa močan poudarek napredovanju zelenih. V milanskem Corriere della Sera Gianfranco Piazzesi ugotavlja, da je število glasov, ki so jih tudi tokrat dobili fašisti, zelo zaskrbljujoče. Fašisti pa so izolirani in čeprav so prva sila med italijanskimi volilci, jim to ne bo pomagalo, da ne bi prišlo do take ali drugačne spremembe paketa. Giorgio Lago, direktor beneškega dnevnika II Gazzettino, v uvodniku z naslovom »Saj ni vse protest« ugotavlja, da so fašisti v Bocnu zbrali okrog sebe protest tamkajšnje italijanske javnosti in da so propadli poiskusi tistih strank, ki so se med italijanskimi volilci hotele uveljaviti s podobnimi protesti proti nemški prevladi. Poglejmo, kaj pravijo tisti, ki so bili neposredno soudeleženi v vo- volitvah lilnem boju. V komunističnem dnevniku LVnita je naslov uvodnika »Naš poraz«. Napisal ga je Gavino Angius. V njem komentator sicer ugotavlja, da so v tej deželi nekatere posebnosti, vezane tudi na dejstvo, da tu bivata dve različni narodnosti. Vendar pa je treba vzroke poraza iskati tudi v nejasni opozicijski politiki, ugotavlja Angius, kot tudi v tem, da KPI ni bila zmožna poiskati sodobne oblike opozicije. Komentarja Sandra Sabbatinija in Franca Gaggia v socialističnem dnevniku Avanti izražata zadovoljstvo, da je PSI napredovala v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1985, pridobila glasove in sedeže, ne skrivata pa nezadovoljstva, da ni dosegla zelo ugodnega rezultata lanskih parlamentarnih volitev. pa so Nemci zelo restriktivni. Če nisi bival štiri leta v tej pokrajini, ne boš dobil volilne pravice. Na nedeljskih volitvah samo v občini Meran, drugi največji na Južnem Tirolskem, več sto ljudi ni imelo volilne pravice. Med temi so bili tudi taki, ki so nekaj časa bivali v Trentu. Med tistimi, ki niso bili sprejeti na kandidatno listo, je bil tudi radikalni vodja Marco Pannella. Ta je doslej že kandidiral v Rimu, Trstu, Catanii, pa še kje drugje. Tokrat si je želel kandidirati na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Volilna komisija je njegovo kandidaturo zavrnila, ker je upoštevala omenjeni deželni zakon. Pannella se je pritožil na državni svet, češ da je tak volilni zakon protiustaven. Videli bomo, kako bo državni svet razsodil. Ce bo sodba za Pannello ugodna, potem je jasno, da bodo volitve morali ponoviti. Prvič v povojni zgodovini. Z volitvami se bodo na Južnem Tirolskem ubadali v začetku prihodnjega leta. V občini Bočen imajo namreč komisarja. Pred letom dni je bil tamkajšnji občinski svet razpuščen. Volitve bodo v začetku prihodnjega leta. Občinski možje, ki bodo takrat izvoljeni, ne bodo ostali v občinskem svetu pet let, kot se v takih primerih zgodi v drugih krajih Italije. Veljavnost občinskega sveta bo prenehala na pomlad leta 1990, takrat, ko bo zapadla petletna doba leta 1985 izvoljenega občinskega sveta, ki je sicer že razpuščen. Taki so pač pokrajinski ter deželni zakoni, čisto različni od tistih, ki veljajo v drugih krajih Italije. Magnagov naslednik dr. Luis Durnvvalder je na nedeljskih volit-vaj dobil rekordno število preferenčnih glasov: nad osemdeset tisoč. Dobil jih je celo več kot sam Magnago pred petimi leti. Njegova osebna afirmacija pa je zelo pomembna, saj je Durnvvalderja izbral sam Magnago, ki je že skoro pri petiinsedemdesetih letih. Luis Durnwalder je vodja južno-tirolskih kmetov. Teh pa je zelo veliko. Gospodarsko so si zelo opomogli tudi s finančno pomočjo pokrajinske vlade. Ta jim daje de- nar za razvoj kmetijske dejavnosti kot tudi za ureditev kmečkega turizma. Skoro vsaka kmečka hiša na Južnem Tirolskem se ukvarja tudi s turisti, še zlasti tistimi, ki prihajajo iz Zahodne Nemčije. Tudi zaradi tega so kmetje na Južnem Tirolskem bogati. Neki italijanski novinar je napisal, da je na Južnem Tirolskem več hotelskih sob kot v turističnem velemestu Rimini. Prav zaradi tega si južnotirolski kmetje želijo mir. Zato so tudi kompaktno volili Durnwalderja. Ta je za sprejetje paketa, za kakršnega sta se domenili SVP in rimska vlada. Novi predsednik pokrajinske vlade v Bocnu je po volitvah povedal, da bo SVP odločala, da se 40-letna borba za paket zaključi tedaj, ko bodo vse točke v njem uresničene. Za mir in sožitje na Južnem Tirolskem so tudi nemški poslovni ljudje, industrije! ter trgovci. Za tak mir so tudi delavci. Niso pa zadovoljni s paketom najbolj jezni ljudje v sami SVP, ki jih vodi dolgoletni Magnagov nasprotnik dr. Alfons Benedikter. Ta pa je bil na teh volitvah potolčen. Upal je, da se bo uveljavil, tudi zaradi Magnagovega umika. Doživel pa je pekoč poraz, pa čeprav je na osmem mestu med dvaindvajsetimi izvoljenimi svetovalci SVP. Dobil pa je manj kot 20.000 preferenčnih glasov. Prav tako ni uspela akcija Eve Klotz in njene stranke, ki je proti vsakršnemu sodelovanju z rimsko vlado. Očitno pa je, da je tudi med nemško večino v bocenski pokrajini prevladalo pomirjevalno vzdušje, ki nasprotuje atentatom in zaos-trenju odnosov. Paket je za Nemce na Južnem Tirolskem ugoden. Volilna borba pa se še ni zaključila. 10. decembra bo v Meranu kongres SVP. Magnago hoče, vsaj zaenkrat, ohraniti vodstvo stranke. Brez dvoma bo v tem tudi uspel. V Bocnu napovedujejo, da bo Benedikter ostro nastopil proti sprejetju paketa in da ni izključeno, da zapusti SVP ter ustanovi svojo stranko. V Bocnu pravijo, da v tem primeru ne bi našel veliko posnemalcev. OKRANER POHIŠTVO TRST - Ul. Flavia 53 Tel.: 826644 ZARADI OBNOVITVE RAZSTAVE nudimo od 20% .= 50% POPUSTA PRI KUHINJSKEM POHIŠTVU | 3000 m! razstavnega prostora | LASTNO PARKIRIŠČE | KRZNARSTVO CUIR CHIC Iss: TRŽIČ Ul. Rosselli 73 Tel. 0481/74054 LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 Nešteto idej %a prijetno darilo a ŠPORT Zimska oblačila za šport in elegantne priložnosti TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735 T R V Z I v c vas vabi na praznične nakupe ■ BF3 Oglase pripravil Dubliest oglasni oddelek telefon: (040) 7796-688 T n dl 1 T 1 , r.iB - : - d M J I ■iJE Hlouv&lle TRŽIČ (GO) Ulica Roma 56 Sel ,361170 = ARREDAMENTI TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 Podjetje SELVA ARREDAMENTI iz Tržiča je z novo proizvodnjo, ki je najbolj primerna za zahteve kupca, obnovilo ponudbo spalnic. Kakšna naj bo spalnica je danes odvisno predvsem od osebnih potreb in pa prostorskih možnosti. Zato je izbira elementov izredno pomembna in pri nakupu vam morajo pomagati pohištveni strokovnjaki. SELVA ARREDAMENTI vam to omogoča; z izkušenostjo svojih mizarjev pa lahko uresniči najbolj kakovostno pohištvo. Postregli vas bomo s pečenim kostanjem Valentino Bratina draguljar nova trgovina Ul. IX. junij 74 TRŽIČ Tel. 0481/790051 Podjetje Glauco Boscarolli Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD. PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI -REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo. Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2 Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295 ■ KMALU BO IZBIRA RABLJENEGA A VT0M0BILA PRI BIGOTu ZAHTEVALA ŠE VEČ ČASA V Kdor išče ugodno priložnost za nakup rabljenega avtomobila, ve, da bo pri BIGOT-u z lahkoto sklenil dobro kupčijo. Še nekaj dni in izbira rabljenih vozit bo še pestrejša in popolnejša. Seveda pa ste pri tem lahko prepričani, da boste vedno izbrali med zanesljivimi avtomobili z garancijo. Alfa Romeo Bigot: zasluži zaupanje. BIGOT M ARI ANO DEL FRIULI GORICA TRŽIČ S prisotnostjo W. Kuijpersa, G. Arfeja in G. Rossettija v tržaškem Kulturnem domu m graditev Evrope Javno srečanje v črmck, l. decembra 1988, ob 19, vi f KsUurnm dom«-. Trati uka Pesnimo 4 , tRst dQr;-“‘ — Slovenska kulturno-gospo-kuii zveza bo v četrtek v tržaškem nj' Urnem domu priredila nadvse za-k0v1V° iavno srečanje na temo: Jezi-, ,ne m,/Ž&ž&mlvo 'p' iOvi/Di/rnewfo: •jvtcfbodcL 1rn jr." TK TRŽAŠKI KNJIGARNI TRČUN je ratu duhter. MITJA vsi se zdimo ud Seslj°na du Nabržine in še naprej. Včeraj je doktoriral na fakulteti ekonomijo MITJA TERČON Čestitata mu ŠD Sokol in SKD Gruden. Martini se je pridružil bratec DAVID Srečni družini Stolli fi- mu Davidu pa želo obilo s vliemin Predragemu STANKU ŠKRINJARJU ^ ki praznuje danes 70. r°ist™ dmnog° kreno čestitajo in zelio se zdravih in zadovoljnih tet rtipnovi Vprašanje lokacije sinhrotrona pri Bazovici Spet sumljiva naglica Občine Sklep o podrobnostnih načrtih za Bazovico in Padriče in o zavrnitvi ugovorov prizadetih bodo že jutri dali v odobritev občinskemu svetu Tržaški občinski upravi se očitno zelo mudi, da spravi vprašanje lokacije sinhrotrona z dnevnega reda. To je že Pokazala pred dvema mesecema, ko je takratni odbor z veliko naglico odobril sklep, s katerim je zavrnil vse ugovore prizadetega prebivalstva in njegovih zastopnikov ter raznih naravovarstvenih organizacij, in potrdil Podrobnostne načrte za območji Padrič in Bazovice. Prav ta sklep je novi odbor, ki je nastal po večmesečnih pogajanjih, sklenil dati že jutri v odobritev občinskemu svetu, že spet torej z nerazumljivo in sumljivo naglico. Za vse tiste politične stranke in organizacije, ki so od vsega začetka nasprotovale namestitvi svetlobnega generatorja na tako imenovano območje T8 v neposredni bližini Bazovice, in se zavzemale za alternativno rešitev na območju ARI pri Padričah, pomeni nova poteza občinskega odbora ponoven poskus, da bi preprečili vsakršno poglobitev problema. Od tod vrsta ogorčenih protestov in napovedi zaostrovanja boja proti odločitvi, ki uinia prave znanstvene osnove, pa čeprav se zanjo zavzema celo Nobelov nagrajenec. Tarča polemičnih pri-Pomb pa je tudi novi pristojni občinski odbornik Cec-nhini, kije na avdiciji deželne urbanistične komisije potrdil, da se občinska uprava trdno oklepa že sprejetih stališč ln da nikakor ne misli popuščati, pa naj bodo nasprotujoča mnenja še tako znanstveno in drugače osnovana. Prostor nam ne dovoljuje, da bi podrobneje poročali o vseh protestnih notah, ki smo jih včeraj prejeli v redak- ciji. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je ob potrditvi svojega nasprotovanja lokaciji sinhrotrona pri Bazovica naslovila na občinski svet poziv, naj revidira dosedanja stališča občinske uprave, pri tem pa opozorila tudi, da so bili vloženi prizivi na pristojne sodne organe proti dosedanjemu krivičnemu ravnanju Občine, ki je izločila iz obravnave v slovenščini napisane ugovore. SKGZ napoveduje tudi, da bo nadaljevala svoj demokratični boj, da se prepreči postavitev sinhrotrona na območju T8. Tržaška federacija KPI je obtožila občinski odbor, da se je odločil za linijo odkritega spopada in da je prezrl celo navodila pristojnih deželnih oblasti: deželni tehnični odbor je na primer zahteval od Občine, naj izdela poročilo o posledicah namestitve sinhrotrona na okolje, a ni prejel nobenega odgovora. Slovenska skupnost v svoji protestni noti govori o apriornem stališču Občine in o nezakonitem početju bivšega tržaškega župana, ko je zavrnil ugovore domačinov, ker so bili napisani v slovenščini. Tudi SSk napoveduje, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da se namestitev sinhrotrona pri Bazovici ne uresniči. Cela vrsta protestov prihaja iz vrst zelenih in naravovarstvenih organizacij. Nekatere med njimi tudi pozivajo prebivalstvo, naj se udeleži jutrišnje seje občinskega sveta, ter napovedujejo organizacijo protestne baklade pred občinsko palačo. S proslave ob 110-letnici tabora in društva v Dolini »Preporod naj se začne pri nas« FfOmse je v občinskem gledališču Zaki;,,e..frešeren v Boljuncu slovesno bora v r>° proslavljanje 110-letnice ta-qa l, ,b°lini in ustanovitve dolinske-ttosHv ur.ne9a društva. Uvod v Slavke u;1 Večer so bili pozdravi in čestit-lemin ,s,° jih kulturnemu društvu Vabe 71, vodnik prinesle številne kultur-organizacije iz Brega in širše okolice. V imenu Odbora za kulturo pri SKGZ je spregovoril Marko Kravos, čestitke in darilo ZSKD je prinesla Mirjam Mikol. Po. besedah dolinskega župana Edvina Švaba pa je pred mikrofon stopil znani slovenski literat in javni delavec Ciril Zlobec. V daljšem priložnostnem govoru je podčrtal predvsem pomen slovenstva danes. Pomemben trenutek sinočnje prireditve pa je nedvomno bila dramskh uprizoritev besedila Marija Čuka z zgovornim naslovom "Vse tako mimo beži". Razmišljanje je razpeto med sedanjim in preteklim. Avtor je segel po pričevanju izpred 110 let in to vsebino prenesel v razmere današnjih dni. Ljudje naj sami ustvarijo v sebi preporod: ta misel je bila aktualna v Dolini leta 1878, globoko veljavna pa je še danes, saj jo je v svojem govoru poudaril tudi Zlobec. Na prizorišču sta se primerjala dva miselna tokova. V ospredju glasno razmišljanje Bunca in Jana, pobudnikov dolinskega kulturnega življenja. Na drugem koncu pa so se z različnimi toni pogovarjali mladi glasovi. Odrsko dejanje je prepletal še glas harmonike (igral jo je Aleksi Jercog), s pesmijo je bil prisoten še moški pevski zbor Valentin Vodnik. Vse mimo beži so z režijo Marka Sosiča in scenskim izoblikovanjem Miloša Jugoviča uresničili igralci Stane Raztresen, Drago Gorup, Andrej Šik, Elena Guzzardi, Nataša Sancin, Samuela Baldi in Ingrid Slama, (dam) Sejem obrti AA v Pordenonu raPh 7. do 11. decembra bo na oh S,tav^ču v Pordenonu Sejem , Alpe-Adria. Na njem bo so-tudi Kraška gorska skupnih ' V* bo predstavila vrsto tipični1 obrtniških izdelkov s Tržaške-delv* tuc*i značilne kmetijske pri-nn e. oziroma proizvode, kakor nn i Slr’ olle' med in ustekleniče-sejmm°' ^or bi rad sodeloval na t0J y z lastnim blagom, naj se za me na Kmečko zvezo (tel. ao-cu1 *n 361389) ali pa na Kraško Ko skupnost (tel. 299026). Obvestilo Orada za delo zdDdpfj.kt0r Pokrajinskega uri sPoroča h" zaP°slovanje v Tr lovan-9' da se bo služba za zap nov inedi?^!Ldoy' 1drž?v. dan ih aecembrom pr v_ J1*1 Prostorov (v U roRorn^ V nov sedei Pomano št. 24 (3. ne _ Uporabniki in fanaSpn®leli Poklicnega zavoda Društv ncu v Dolini. 7rstu obvešča°VanSki,h uP°k°jencev aradi nezZa da lzlet v Goriška bi Pade. lezadostnega števila vpisanih c Zaradi slabega upravljanja Enotna zahteva po odstopu vodstva Tržaškega Lloyda Skoraj ves delovni Trst je včeraj enotno zahteval odstop vodstva Tržaškega Lloyda in ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj ugotovi, kolikšno gospodarsko škodo je tržaškemu ladjarstvu povzročilo neodgovorno ravnanje sedanjih pooblaščenih upraviteljev. Na skupščini, ki so jo včeraj sklicali sindikati CGIL, CISL in UIL, so namreč predstavniki Združenja špediterjev, Združenja industrijcev, združenj uvoznikov kave, Pristaniške ustanove in Pristaniške družbe, Združenja trgovcev in Združenja pomorskih agentov soglasno sprejeli dokument, s katerim zahtevajo odstop pooblaščenega upravitelja Riccija in vodstvenih kadrov Lloyda. Brzojavke s to zahtevo so poslali ministru za javne prevoze Santuzu, za trgovinsko mornarico Prandiniju, za državno udeležbo Fracanzaniju ter družbama Finmare in IRI. Udeleženci včerajšnje skupščine so ocenili, da je vodstvo tržaške družbe oblikovalo in nato tudi vztrajalo pri nerealističnih načrtih, ki so povzročili ogromne izgube in znatno okrnili njen promet. »Medtem ko se vsi ladjarji združujejo v konzorcije,« piše v dokumentu, »je Lloyd na tem, da izstopi iz njih, in to v nasprotju z gospodarskimi in političnimi smernicami Evropske skupnosti in naše dežele. Čeprav je tržaška pristaniška dejavnost v razmahu in so pomorske zveze z Daljnim vzhodom in Afriko čedalje donosnejše, pa je tržaška družba privilegirala druge pomorske poti, ki tradicionalno pripadajo drugim evropskim pristaniščem. Na ta način se pojavljajo novi ladjarji, ki uspešno nadomeščajo Tržaški Lloyd.« Po mnenju udeležencev skupščine gre za načrtno politiko upraviteljev, zato da bi Lloydove posle prevzele zasebne družbe. V prihodnjih dneh naj bi objavili dokument s podatki o slabem upravljanju Lloyda in z okvirnim načrtom za njegovo relansiranje. Klavnica na Proseku le začasno zaprta Posebni oddelek karabinjerjev iz Vidma za ugotavljanje neoporečnosti živil (NAS) je v teh dneh opravil v tržaški pokrajini vrsto preiskav in prijavil sodnim oblastem 13 oseb. Kar 31 podjetij bo moralo plačati slane globe, ker njihovo poslovanje ni bilo povsem v skladu s predpisi za izdelavo in embaliranje živil. Poleg tega so preiskovalci zaplenili kar 415 stotov slaščic in mesnih izdelkov, v neki samopostrežni trgovini v Ulici Čampi Elisi pa so zaplenili 91 kilogramov slaščic, ki so bile v zavojčkih, na katerih nista bila napisana ime tovarne in rok trajanja. Karabinjerji so vzeli na muho predvsem klavnice, grosistične trgovine z mesom in samopostrežbe. Zaplenjena živila bodo morali sedaj analizirati v laboratorijih KZE. Kar zadeva začasno prepoved klanja v klavnici na Proseku kaže, da bo problem kmalu rešen. Odgovorni za higieno in zdravstvo pri KZE Romano Bot-teghelli je izključil, da bi karabinjerji zaprli klavnico zaradi neustreznih greznic. Kaže, da njihova odločitev temelji predvsem na ugotovitvi, da je premalo osebja za čiščenje klavnice. Tudi živinozdravnik Krajevne zdravstvene ustanove Sergio Giamporcaro je v pogovoru z nami potrdil, da gre za le začasno zaprtje. Da bi bila mera polna, je pred kratkim tudi tvrdka Soprozoo prekinila pogodbo s tržaško občino. Če odgovorni ne bodo našli v najkrajšem času ustrezne rešitve, obstaja resna nevarnost, da bo začelo v Trstu spet primanjkovati mesa. Želja po obnovi neoklasicizma v našem mestu Tudi nova občinska uprava želi ovrednotiti neoklasicistični obraz Trsta. 24. in 25. februarja prihodnjega leta bo odborništvo za kulturo priredilo namreč dvodnevni simpozij z naslovom »Neoklasicizem v Trstu«. Simpozij sodi v okvir manifestacij, ki jih je začela prirejati prejšnja občinska uprava. Že spomladi je odborništvo s prispevki Dežele Furlanije-Julijske krajine izdalo publikacijo »Trst, neoklasicistična arhitektura«, ki je neke vrste vodič po neoklasi-cističnem Trstu. Ob izidu vodiča so začeli postavljati table na najznačilnejše arhitekturne spomenike iz tega obdobja v Terezijanski in Jožefovski četrti, nato pa so naročili tudi snemanje videokasete, ki je namenjena predvsem šolski likovni vzgoji. Avtomobil jo je zbil ko je pred domom prečkala cesto Maria Collarini vdova Frank, stara 75 let, je bila sinoči žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila nekaj metrov pred njenim domom. Ženska se bo morala zdraviti v katinarski bolnišnici tri mesece, če seveda ne pride do komplikacij. Collarinijeva je okrog 20. ure prečkala Ulico Molino a Vento blizu hišne številke 78, kjer stanuje. V tistem trenutku pa je z avtomobilom bmw pripeljal 23-letni Gi-anfranco Starz iz Ulice Androna S. Tecla 14. Voznik je upokojenko opazil v zadnjem trenutku, ko je bilo za zaviranje prepozno. Avto jo je zbil na tla, tako da se je Collarinijeva hudo poškodovala. Ko so prihiteli bolničarji Rdečega križa z dežurnim zdravnikom, je upokojenka negibno ležala na tleh. Zaradi močnega udarca v glavo je takoj po nesreči padla v komo druge stopnje. Poleg tega pa si je zlomila tudi desno nogo. Rešilec jo je odpeljal v bolnišnico na Katinari, kjer so ugotovili, da je njeno zdravstveno stanje zaskrbljujoče. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek, kjer naj bi po predvidevanjih zdravnikov ostala tri mesece. Izvide o nesreči so opravili tržaški karabinjerji. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Kristine Konic por. Mohorčič Družini Mohorčič in Centazzo Trst, 27. novembra 1988 28. 11. 1986 28. 11. 1988 Marjan Pertot Minili sta že dve leti, odkar si nas zapustil, a v naših srcih si vedno živ. Mama, oče in sestra z družino Barkovlje, 27. novembra 1988 25. 11. 1973 25. 11. 1988 Ob 15. obletnici tragične smrti najinega ljubljenega Zorana Pavliča se ga vedno spominjata očka in sestra Marina z družino Boršt, 27. novembra 1988 t Nepričakovano je bil iztrgan iz družinske srede Karlo Rusija Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župno cerkev pri Sv. Ivanu. Obred bo ob 11.30. Žalostno vest sporočajo žena Danica, sinova Adrijan in Aleksander, snahi Rafaela in Luisa, vnuki Peter, Mitja, Kristina in Pavel ter drugo sorodstvo. Trst, 27. novembra 1988 Aleksandru Rustji izreka iskreno sožalje ob boleči izgubi dragega očeta kolektiv Friulexport Trst Dragemu Aleksandru in vsej družini Rustja izrekata najgloblje sožalje ob izgubi očeta Karla družini Mattelig in Stanig Dragi Aleksander! Še posebno smo Vam blizu in iskreno sočustvujemo z Vašo bolečino ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta. Družina Štoka Adrijanu Rustji in družini izrekajo iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Karla člani kolektiva in upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Ob nenadni smrti Karla Rustje izrekata gospe Dani, sinovoma Adrijanu in Aleksandru ter družinama občuteno sožalje Ljana in Giorgio Cesini Ob bridki izgubi očeta izreka Aleksandru in družini globoko sožalje ŠZ Bor. Prijatelju Aleksandru izreka ob izgubi dragega očeta iskreno sožalje Odbojkarsko društvo Bor Ob nenadni izgubi dragega očeta izražata družini Aleksandra in Adri-jana Rustje globoko sožalje družini Joška in Andreja Kosiča. t Dne 25. novembra nas je zapustil naš dragi sin, mož in oče Josip Castellani (PEPI) Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro. Žalujoči mama Amalija, žena Na-dalina, hčerki Luci in Danica, zeta Fabio in Vojko, družina Medvešček, brata Egidij in Guštin, svakinja Oliva ter drugo sorodstvo. Rovte, 27. novembra 1988 Za vedno nas je zapustila naša draga Antonija Kralj vd. Simer Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah. SVOJCI Trebče, 27. novembra 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob težki izgubi drage mame izrekata SKD Barkovlje in pevski zbor M. Pertot globoko sožalje gospe Sabini Nibrant in družini. KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI DOMJO Ob 20-letnici ustanovitve moškega pevskega zbora in obuditve kulturnega delovanja VABI v soboto, 3. decembra 1988, ob 18. uri v Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju na otvoritev razstav krajevnih likovnikov ter fotografskega materiala iz društvenega arhiva v nedeljo, 4. decembra 1988, ob 17. uri v občinsko gledališče Prešeren v Boljuncu na slavnostni večer Srbska pravoslavna skupnost sporoča, da Tečaj italijanskega jezika pri Srbski šoli, Trg sv. Antona 7, začne v sredo, 30. t. m., ob 19. uri. TPK Sirena vabi v soboto, 3. decembra, vse svoje člane na društveno večerjo ki bo v društvenih prostorih. Za rezervacije tel. na št. 422696 od 15. do 20. ure, najkasneje še jutri, 28. t. m. razne prireditve ,7 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE J. in W. Grimm - M. Košuta RDEČA KAPICA Režija: Mario Uršič Igrajo: Alda Sosič, Irena Zubalič, Drago Gorup in Franko Korošec Premiera v nedeljo, 4. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu ICD Kraški dom obvešča, da bomo predvajali VIDEO-POSNETEK O SEP-TEMBERSKEM IZLETU NA DUNAJ v torek, 29. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo jutri, 28. t. m. predaval dr. Edi Kovač na temo KONEC FILOZOFIJE - ZAČETEK MODROSTI? Začetek ob 20.30. razna obvestila koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 12. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. SPIVAKOVOM. V baziliki sv. Silvestra bo jutri, 28. t. m., ob 21. uri koncert KVARTETA SCHUMANN, ki ga prireja kulturni krožek G. La Pira. Vstop prost. Glasbena matica Trst v petek, 2. decembra, ob 17. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 GUILIO CHIANDETTI -KITARA V 19. STOLETJU. Na sporedu: Giuliani, Sor, Paganini in Regondi. Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi ZBOROVSKO REVIJO danes, 27. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. čestitke Jutri praznuje ERIKA KRALJIČ 13. rojstni dan. Z njo se veselijo vsi njeni dragi. Ni dolgo, odkar je naš BORIS ŽIVEC svoj 40. rojstni dan slavil. Želimo mu, da bi dočakal še mnogo let naprej zdrav in vesel, vsi, ki ga imamo radi. Na ekonomski fakulteti v Trstu je 24. t. m. uspešno doktoriral ROBI DEVETAK. Novopečenemu doktorju čestitata in želita vse dobro teta Mara in stric Giorgio. razstave * V V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava novejših del JANEZA BERNIKA. V galeriji Cartesius bo do 13. decembra razstavljal svoja dela Ugo ČARA. V galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - je odprta razstava Barbare Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00 do 20.00 razen ob nedeljah. V galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bodo v sredo, 30. t. m., ob 18. uri odprli razstavo tržaškega slikarja Walterja Josč MENDIZZE. V galeriji Feniks v Ljubljani razstavlja do 10. decembra IVO PETKOVŠEK. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom 10 BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV. V soboto, 3. decembra, ob 20.30 odprtje razstave. Slike sprejemamo še do srede, 30. t. m., od 16. do 20. ure. Nadaljevalni tečaj schiatzu, akupresure in conalne masaže se bo vršil danes, 27. t. m., ob 9. uri v Domu A. Sirk v Križu. TFS Stu ledi obvešča, da sprejema NOVE ČLANE - PLESALCE v sredo, 30. t. m., od 20.30 dalje v Dijaškem domu v Trstu. Vabljeni! Zveza slovenskih kulturnih društev, Trst, Gorica in Čedad prireja LUTKOVNI SEMINAR, ki bo L, 2. in 3. decembra v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Seminar bo praktičnega značaja, vodila pa ga bosta Igor Cvetko in Jelena Sitar, ki sta v Sloveniji priznana strokovnjaka na lutkovnem prodročju. Prvenstveni poudarek seminarja bo na vzgojnem vidiku lutkovne dejavnosti. Seminar je namenjen vzgojiteljicam in seveda vsem ljubiteljem lutk, ki si žele pridobiti novih spodbud pri kreaciji in uporabi lutkovnega izražanja. Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na sedežu ZSKD v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 040/767303. Občina Zgonik obvešča, da se vrši razdeljevanje bencinskih bonov vsak delavnik od 8. do 13. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 15. do 18. ure do 10. decembra 1988. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu - Donizettijeva 3, bo jutri, 28. t. m., ob 20.30 predaval dr. Edi KOVAČ na temo KONEC FILOZOFIJE - ZAČETEK MODROSTI. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 27. novembra 1988 VIRGIL Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.04 - Luna vzide ob 19.47 in zatone ob 11.12. Jutri, PONEDELJEK, 28. novembra 1988 JAKOB PLIMOVANJE DANES: ob 0.05 najvišje 25 cm, ob 4.45 najnižje 2 cm, ob 10.10 najvišje 36 cm, ob 17.35 najnižje -38 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, veter 12 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matteo D'Agostino, Lorenzo Smilovich, Roberta Mirabile, Otr/zžv, f°t° kine <3- & optika 5/ jg-^733-36/ TRST Ul Manin, Marco Trevisan, Manuel Ondura, Ivan Paccini, Micaela Marangone. UMRLI SO: 85-letni Rodollo Olenich, 60-letna Giovanna Scuka, 87-letna Gio-vanna Grili, 78-letni Carlo Simonetti, 77-letni Alessandro Modersich, 82-letni Carlo Rustja, 78-letna Rosalia Sacchi, 77-let-ni Giordano Santi, 67-letni Giuseppe Castellani, 89-letna Luigia Pertot, 80-let-ni Luigi Dujec, 67-letni Virgilio Mervich, 70-letna Santina Klima vd. Coverlizza, ■ 81-letna Vittoria Ravalico por. Spadaro, 80-letna Giuseppina Bisiacchi, 84-letna Francesca Bonifacio. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 27. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, UL. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). PROSEK (tel. 22511/225340) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 28. novembra do sobote, 3. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungo-mare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Ober-dan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 66 76 83 42 6 CAGLIARI 78 85 13 5 32 FIRENCE 3 68 65 45 51 GENOVA 28 19 89 12 74 MILAN 43 22 67 32 58 NEAPELJ 75 22 12 18 29 PALERMO 83 59 67 17 4 RIM 18 51 19 58 44 TURIN 83 84 33 24 22 BENETKE 53 60 ENALOTTO 27 54 69 2 2 1 1 KVOTE: X 2 2 1 2 X 1 X 12 59.309.000.— 11 1.845.000,— 10 157.000.— DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov ■— plastičnih predmetov — termičnih stekel TER M OP AN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) TRŽAŠKA KNJIGARNA PRIREJA od 1. do 31. decembra »BOŽIČNO RAZPRODAJO« Ponujamo uam cenejša knjižna darila! ELPRO UVOZ - IZVOZ s.r.l. SKD I. GRUDEN priredi danes, 27. novembra, ob 17. uri v nabrežinski telovadnici proslavo ob 40. obletnici smrti Iga Grudna GLASBENA MATICA TRST V petek, 2. decembra, ob 17. uri v Gallusovi dvorani v UL R. Manna 29 Giulio Chiandetti -kitara v 19. stoletju Na sporedu: Giuliani, Sor, Paganini, Regondi. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo Prva seja glavnega odbora ki je bila prvotno napovedana za 21. t. m., v torek, 29. t. m., ob 20.30 na Vrhu (San Michele - Gorica). Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kontovel Josip Tavčar Ločitev Režija: Drago Gorup Ponovitev danes, 27. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! kino ARISTON - 17.00, 22.00 Dear America, lettere dal Vietnam, dok., ZDA 1988, r. Bill Couturie. ENCELSIOR I - 17.45, 19.45, 21.45 Fran-tic, srh., ZDA 1988, r. Roman Polanski, i. Harrison Ford, Emmanuelle Seigner, Bettv Buckley. EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 E Dio čred la donna, r. Roger Vadim, i. Rebecca De Mornay, Vincent Spano. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Phil Collins Buster. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988, r. Z. King, i. S. Fenn, R. Tyson, □. NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Video Killer, dram., ZDA 1988, r. J. Liber-man, i. K. Dillon, J. Tilly, □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Intrigo a Hollywood, kom., ZDA 1988, r. B. Ed-wards, i. M. Hemingway, B. VVillis. PENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis, i. Eddie Mur- gMtTACIELO - 17.00, 22.15 Trappola di cristallo, krim., ZDA 1988, r. J. McTiernan; i. B. VVillis, A. Rickman. MIGNON - 16.00, 22.15 Prima di mezza-notte, r. Martin Brest, i. Robert De Niro, Charles Grodin. EDEN - 15.30, 22.10 Moana la scandalo-sa, pom., □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Scuo-la di polizia V., kom., ZDA 1988, r. A. Myerson; i. B. Smith, D. Grafi. CAPITOL - 16.15, 22.00 II presidio, scena di un crimine, dram., ZDA 1988, r. P. Hyams, i. Sean Connery, H. Har-mon. LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 Biancane-ve e i sette nani, ris., 1937, 83', prod. Walt Disney. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La signora dietro la porta, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 BOŽIČ V ROGAŠKI SLA TINI Potovalni urad Aurora vabi od 22. do 29. decembra na oddih v Rogaško Slatino. Vožnja z modernim avtobusom, polni penzion v hotelu I-kategorije, zdravniški pregled, masaža, ples. Cena: 346.000 lir Na razpolago je še nekaj prostorov za božič in novo leto na Bledu v hotelu Toplice. Informacije in vpisovanja pri Aurori v Ul. Milano 4, tel. 60261. gledališča VERDI Otvoritev letošnje operne sezone gledališču Verdi bo 2. decembra 1988 ° 20.00 (red A) s PIKOVO DAMO M. I- Čajkovskega. Režija Giorgio Pressburger-Dirigent Spiros Argiris. V četrtek ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi glasbeni kritik Ruben TEDESCHI govoril o prvi operi na re" pertoarju. Vstop prost. Pri blagajni gledališča Verdi - T? Verdi 1 - je v teku razdeljevanje novi abonmajev za red A, B, C, D in G. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 - Danes ob 16.00 bo na sporedu zadn)a predstava UNA ZINGARA M'HA DEl' TO... z Ginom Bramierijem in Paolo Qu' attrini. Predstava je izven abonmaja-Abonenti imajo 20-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 28. t. m. do 4. decembra bo gledališka skupina Pro. Sa predstavila H. Dn-terjevo delo HIŠNIK z R. De Carmine, Zanettijem in G. Pambierijem. Reži) Guido De Monticelli. V abonmaju odre zek št. 3. Za abonente 50-odst. popus ■ Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 bo skupina Lune Tea ro iz Rima ponovila delo SENTlMEN TAL Pietra Favarija. Režija Ugo Grego retti. Igrajo Cochi Ponzoni, Aurora Can cian in Giulia Farnese. Pri blagajni gledališča Cristallo (U : Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaž* Protti 2 so v teku vpisovanja novih abo majev. V sredo, 30. t. m., se začne pri blagajni gledališča predprodaja vstopnic za n slednjo predstavo na repertoarju delo N. Arbuzova VECCHIO MONDO. mali oglasi PRODAM peč na plin 14.000 kal, m°d' Aster. Tel. 228547. 0 PRODAM akacijeva in druga drva..°a ugodni ceni, Za informacije dru2* . Žnideršič, Števerjan, tel. 0481/88461 večernih urah. .. PRODAM smuči head 180 cm, vezi lXvg) lia 90 in čevlje tecnica št. 42 za 150-lir. Tel. v večernih urah na št. 5227r-TRUSSARDI - parfumi in darila. Parl merija Kozmetika 90 - Opčine. ZAPOSLIMO trgovsko vajenko z zn njem slovenščine in italijanščine, v do dela in lepo postavo v trgovini lačil Fany. Tel. 231118 v uradnih 22-LETNA KNJIGOVODKINJA poldnevno zaposlitev, enoletna de^. na izkušnja v pomorski stroki. 229393 ob urah obedov. IŠČEM modne revije zadnjih dveh Kdor jih lahko nudi, naj tel. na 224407. PRAŠIČJE dobrote in vino domače izvodnje dobite v osmici pri r. Tonkiču na Tržaški cesti 25 v u° dobu. f.'nsk° KUHARICO s kvalifikacijo in gostin r0. šolo ali z večletno prakso in s PrlP fia čili nujno išče restavracija Veto Opčinah, tel. 211629. n Trst, CENTRO DEL COLLEZIONISMO- Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 -misijska prodaja zbirateljskih pr tov na dražbah ali neposredno. s. polago smo Vam za najugcdnej i V ^ ma posameznih predmetov ali zbirk: razglednic, kovancev, ®ta iyji respondence, najrazličnejših star predmetov, vojaških oblačil in P metov iz svetovnih vojn itd. _______ menjalnica 25. 11. 19*® 34010 Zgonik (Trst) - Devinščina 21 Tel. (040) 225477 - 225035 - Telex 461224 Ameriški dolar............. 1265.- Nemška marka .............. 740. Francoski frank............ 216. - Holandski florint .......... 656,- Belgijski frank.............. 35.- Funt šterling............... 2320. Irski šterling.............. 1965. Danska krona................. 190. Grška drahma .............. 8,50 Kanadski dolar ............ 1040.— Japonski jen ... Švicarski frank 10.- ....... 883 — ....... 105,1° Avstrijski šiling.............. 193.— Norveška krona ............ 21O.— Švedska krona.............. g,40 Portugalski eskudo............. jg,50 Španska peseta................ 1050-— Avstralski dolar .......... o,26 Debeli dinar.................... 0,26 Drobni dinar....................... — Drli/D BANCA Dl CREDlTO Dl TRIESTE I Iv .Gl\ n t ~w a o L/ a 1/ n r m t n a n a ki IZ A Telet.: Sedež 040/670»; nedeljski televizijski sporedi C R. RAI 1 915 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Potovanje po Egipta tu (ured. Piero Angela) Ekološka oddaja: Zelena linija Jl.55 Nabožna oddaja Zelena linija (2. del) ,,00 Dnevnik - ob enih ■t-50 Dnevnik •55 Kviz: Toto TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna 1dn Elmi) •00 Variete: Domenica in... (vodi 1. Narisa Laurito) K on §P°rtne vesti iR on Športne vesti 1« in ?Portne vesti , SO Športne vesti: 90. minuta , q'55 Variete: Domenica in... 2n or, Vreme in dnevnik ■SO Glasbena oddaja: zaključni večer XXXI. festivala Zecchi-no d'oro (vodita Cino Torto-2n. rella in Eleonora Brigliadori) •05 Športna nedelja (vodi Tito 24.00 Dnevnik in vreme ■10 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 41 RAI 2 _____________________J 8.00 Nanizanka: Lassie 8.30 Mladinski variete: Patatrac, vmes risanka in nanizanka 10.55 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Les Menuiresa) 12.00 Nanizanka: Maggiordomo per signora 12.30 Inf. oddaja: Automia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Mladinska oddaja: Piccoli e grandi fans 15.15 Športna oddaja: 45. minuta 15.25 Piccoli e grandi fans (2. del) 16.00 Nanizanka: Le strade di San Francisco 16.50 Variete: Chi c e... c e 17.50 Šport: SP v smučanju (posnetki), košarka, Italij a-Madžarska 18.50 It. nog. prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nan.: L ispettore Derrick 21.30 Variete: Videocomic 21.50 Dnevnik, nato rubrika Mixer 23.05 Rubrika o židovski kulturi 23.30 Informativna oddaja: Le Con-fessioni di Agostino da Ippona 0.30 Koncert: Riccardo Cocciante rai 3 n 9.10 Koncert: Simfonični orkester pekinškega radia (dir. Yuan Fang) 10.00 Dnevnik - nedelja 11.10 Film: Marocco (dram., ZDA 1930, r. Joseph von Sternberg, i. Gary Cooper, Marlene Diet-rich) 13.05 Nan.: Professione pericolo 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va pensiero 16.45 Film: Portami in citta (kom., ZDA 1953, r. Douglas Sirk, i. Ann Sheridan) 18.05 Variete: Videobox 18.35 Športna oddaja: Domenica gol (pripravil Aldo Biscardi) 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nog. prvenstvo B lige 20.30 Film: Le spie vengono dal semifreddo (kom., It. 1966, r. Mario Bava, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia) 21.55 Variete: Che fai... ridi?! - Mor-to Troisi, viva Troisi 22.55 Rubrika: Filmske novosti 23.00 Dnevnik - zadnje vesti 23.15 Deželne športne vesti RTV Ljubljana ___ 8.40 Otroška matineja: Živžav 9.50 Nadaljevanki: Vrnitev antilope, 9.55 Diamantna dinastija 10.50 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Les Menuiresa) 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Glasbena oddaja: Ansambel Lojzeta Slaka 13.30 Film: Pritajena ljubezen (dram., ZDA 1987, r. Noel Black, i. Robert Young, Drew Barrymore) 15.00 Kolo sreče (pon.) 16.10 Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini 16.50 Poročila 17.05 Nadaljevanka: Lenz ali svoboda (ZRN, r. Dieter Berger, i. Brigitte Karner, Helmut Berger, 1. del) 18.45 Risanka, Vreme 19.01 Mernik, Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Nadaljevanka: Kanarčkova ljubica (2. del), nato Zdravo 22.45 Glasbena nanizanka: Pop Sati-rikon - Iz dnevnika Jaka Sulca (Milan Maver, r. Slavko Hren, i. Dare Valič) ~(WP| TV Koper__________ ■ 10.45 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Les Menuiresa) 13.30 TVD Novice 14.10 Športna oddaja: Noi la domenica 15.00 Tenis: turnir Belgian Indoor, finale posamezniki (prenos) 17.45 Moški superveleslalom (prenos iz Les Menuiresa) 18.30 Boks: Valerio Nati-Daniel Zaragoza (pon.) 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.20 Športna oddaja: A tutto campo - kronika in komentarji Gigija Garzinija iz studia 22.00 TVD Novice 22.10 Tenis: turnir Belgian Indoor, finale posamezniki (povzetki) RTV Ljubljana 2__________ 10.00 Igrani film: Danes za. jutri 14.00 Športno zabavno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarni film: Porekla 21.05 Poročila 21.15 Mali koncert 21.35 Športni pregled 22.15 Šahovska olimpiada CijgANALES q'°9 ^ab°žna oddaja •^O Informativne oddaje dinastie del vino, S bene, II mondo del bi li no NanSanka:IJeffersc Aktualno: II Girasole iw Variete: Rivediamol Glasbena oddaja: Si 14 on c fsificashow 'u° Mm: La signora I ver (kom., ZDA 19. VVilliam Wyler, i 16.40 „ UU1. Ld yua oure ] (dram., ZDA 1956, r Langley, i. T '3° TV film: Identita b ta (dram., ZDA 1< Roger Young, i. Ri Chamberlain, J: ner, Čajkovski) 0.20 Film: Un colpo alFitalia-na (pust., VB 1968, r. Peter Čollinson, i. Michael Caine) 2.15 Nanizanka: Sulle strade della California RETE 4 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Dokumentarec: National Geographic 10.30 Športna oddaja: Golf 11.30 Oddaja iz parlamenta 12.15 Nonsolomoda 13.00 Nanizanka: Detective per amore 14.00 Variete: Domenica piu 17.00 Nan.: Longstreet, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Mr. Hobbs va in vacanza (kom., ZDA 1962, r. Henry Koster, i. James Stevvart) 22.45 Aktualno: O verskih strankah v Izraelu 23.45 Športna oddaja: Golf 0.45 Film: Cella 23 a un passo dalla morte (dram., Av- stralija 1980, r. Stephen VVallace) ITALIA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Automan, 12.00 Manimal 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jovanotti 15.00 Nanizanka: II principe delle stelle 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanka: Legmen 19.30 Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foofur, 20.001 Puffi 20.25 Variete: Serata incredi-bile 20.40 Film: Piramide di paura (pust., ZDA 1985, r. Barry Lavison, i. Nicholas Rowe) 22.50 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 23.50 Film: Riunione di classe (kom., ZDA 1982, r. Michael Miller, i. Gerrit Graham) 1.30 Nanizanka: Star Trek ODEON 13.00 Vesti: Odeon News 13.30 TV film: Chi ha ucciso John Kennedy? (zgod., r. Jan Hamilton, i. Vincent Bupliosi, Gerry Spence, 15.45 Otroški variete: Sugar, vmes risanke, film Ivan-hoe (pust., ZDA 1952) in nanizanka 19.00 Filmske novosti 19.30 Nanizanka: Week-end in giallo 20.30 Film: Delta Force Com-mando (pust., ZDA 1987, r. Frank Valenti, i. Brett Clark) 22.30 Film: Linauieta (kom., Br. 1978, r. N. DAlmeida, i. Sonia Braga) 0.30 Filmske novosti 1.00 Film: II pistolero dell'A-ve Maria (vestern, It. 1969, r. F. Baldi, i. Leo-nard Mann) TMC__________________ 10.00 Risanka: Snack 10.50 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Les Menuiresa) 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Le avventure di Freddie (pust., ZDA 1977, r. Hy Vaerback, i. Michael Burns) 13.30 Film: II capitano di lun-go... sorso (kom., ZDA 1967, r. John Frankenhe-im, i. David Niven) 15.00 Šport : tenis (iz Bruslja) 17.15 Film: Frankie e Johnny (kom., ZDA 1966, r. Fre-derick De Cordova, i. Elvis Presley) 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matiock 21.30 Film: La citta e salva (krim., ZDA 1950, r. Bre-taigne VVindust, i. Hum-phrey Bogart) 23.05 Dokumentarca: Sinji planet, 0.05 L'importan-za della ruota TELEFRIULI 12.15 Rubrika: Kronike motorjev 12.45 Kmetijska oddaja: Zelena dežela 13.15 Zabavna oddaja: Buine-sere Friul 15.15 Nanizanka: Angie 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.00 Nanizanka: Le isole per-dute 18.00 Dok.: Velike razstave 19.00 Športna oddaja 20.00 Nanizanka: II mio amico Bottoni 20.30 Film: Anche lei fumava il sigaro (dram., It. 1986, r. A. Di Robilant, i. A. Haber) 23.00 Športna oddaja 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport ponedeljkovi televizijski sporedi l RAI 1 rai 2 r Jk rai a RTV Ljubljana | TV Koper 9 do fK ua‘no: Uno mattina 10 no L,ack: Ca valle dei pioppi 11 no y.anste: Ci vediamo alle dieci ji'rr r*ad.: La valle dei pioppi 12 or Yreme in dnevnik 13 -ro Yariete: Via Teulada 66 14 oo vnevnik 14 j - Variete: Fantastico bis 15oo q°k- oddaja: Kvarkov svet 15 3n ^ dem dni v parlamentu 16 no nPortni ponedeljek 16 ] c ^sanke: Cartoon clip Mladinska oddaja: Big!, vmes 1?» 18 on 5ubrika: Beseda in življenje 18 oc ^nevnik - kratke vesti Kviz: Homani sposi Rubrika: Knjiga, naša prijate- 1940 ljica 20.3o pl.manah, vreme in dnevnik R grande Jake (vestern, KDA i97i r George sherman, L MM Wayne, Richard Boo- 70 n ne) 22 39 dnevnik 22.34 kabrika: Filmske novosti 23^30 AufVn,ik " Posebnosti 24 on nKtUalno: Per Me mezzanotte Dnevnik - zadnje vesti 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: G en te delFaria (vojni, It. 1943, r. Esodo Pratelli, i. Gino Cervi, Antonio Centa) 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuo-re 11.00 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Dok.: Kemija v laboratoriju 11.35 Nanizanka: Limpareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in rubrika Diogenes 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik, nato Spaziolibero 17.25 Nanizanka: I figli dell ispetto-re 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: Il commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik 20.15 Aktualno: Večerni Diogenes 20.30 Koncert: Harry Belafonte 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Glas. oddaja: Master '88 - Ron 23.25 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 TV film: Una rabbia nuova (pust., r. Ulrich Edel, i. Rolf Žacher, Caroline Berg) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Fatamorgana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Od igre do informatike 15.30 Film: Il gatto nero (srh., ZDA 1934, r. Edgar G. Ulmer, i. Boris Karloff, Bela Lugosi) 16.35 Kulturna oddaja: Potovanje po Italiji - Baročno srce 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega -Samanta, Venere e Adone 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Black and blue 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.30 Variete: La TV delle ragazze 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 10.00 Mozaik: Zrcalo tedna, Naš utrip 10.30 Film: Vesna (dram., Slovenija 1935, r. František Čap, i. Metka Gabrijelčič) 12.05 Video strani 13.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Cesta 13.35 Otroška oddaja: Ljubo doma, kdor ga ima 14.05 Glasbena oddaja: Jugoslovanski šanson Rogaška '88 15.25 Dokumentarec: Safari v mestu - Jegulje in galebi (4. del) 15.55 Dokumentarna oddaja: Razbite sanje (1. del) 16.55 Poročila 17.10 Nad.: Lenz ali svoboda (2. del) 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Nadaljevanka: Oueenie (5. del) 23.05 Dnevnik 23.20 Festival Revolucija in glasba: Ponižani in razžaljeni (pesmi evropskih zatiranih manjšin s šentjakobskim zborom Rož, dir. Lajko Milisavljevič) 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke Box 14.10 Tenis: turnir_Belgian Indoor 16.00 Dnevnik in Šport spektakel 18.50 TVD Novice in Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: BENETKE — Sklep proslav ob 10-letnici skupnosti Alpe-Adria TRST — Simpozij o Evropi DOLINA — Ob 110-letnici tabora Športni pregled: odbojka, košarka, nogomet, lokostrelstvo 19.30 TVD Stičišče, 20.00 Nanizanka 20.30 Košarka: prvenstvo NBA 22.30 TVD Novice 22.45 Tednik: Sportime magazine 23.00 Nočni boks: slavna srečanja 22.45 Šport spektakel (povzetki) RTV Ljubljana 2 18.55 Premor, 19.00 Indirekt 19.30 Dnevnik 20.00 Filma: Hvala Bogu za Mauri-cea Chevalierja (dok., ZDA-Fr. 1953) in Gigi (ZDA 1958, r. Vincente Minelli) 0 Nanizanke: Vlta, 8.30 Uj fniericana, 9 10 -k fjospital ■35 Kvizi: Canta: Sl, „ i=Vk?s‘6“; 17.20 Cest O-K. Il preš 18.55 II gio 19.45 Tra m 20'30 Mm: Yuppi di success 1986, r. Carl 22Vv,cS" 0 84 ^tanzoshovv della ~ - RITI 4 7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: Gli orizzonti del sole (dram., It. 1954^r. Gi-ovanni Paolucci, i. Enri-ca Pea) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: Selvaggio e il ven-to (dram., ZDA 1957, r. George Čukor, i. Anna Magnani, Anthony Qu-inn) 17.00 Nanizanki: Il profumo del successo, 18.00 New York, New York 19.00 Aktualno: Dentro la no-tizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Film: Il sole sorgera an-cora (dram., ZDA 1957, r. Henry King, i. Tyrone Power, Ava Gardner) 23.05 Aktualno: Biografije -Tyrone Power 22.15 Aktualno: Ciak, 23.55 Dentro la notizia 0.25 Film: la figlia di Cathy (dram., Avstralija 1978, r. Donald Crombie, i. Mic-hele Fawdon) ITALIA 1 7.15 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Supervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.35 Nan.: Cingue ragazze e un miliardario, 21.35 La bellae la bestia 23.05 Variete: Megasalvishow 23.20 Nanizanka: Tre cuori in affitto 23.50 Rubrika: Premičre 24.00 Nanizanki: Samurai, 1.00 Star Trek ODEON 8.00 Risanke 9.00 Nad.: Il segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in vacanza 11.00 Nad.: Agua viva 11.30 Kviz: La spesa in vacanza 12.00 Risanka 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria 15.45 Sugar... (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Il fidanzamento (kom., It. 1975, r. Gianni Grimaldi, i. Lando Buz-zanca) 22.30 Film: La signora ha fatto il pieno (erot., It.-Šp. 1977, r. Juan Bosch, i. Carmen Villani) 0.30 Filmske novosti 1.00 Nočni spored TMC___________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini dellArizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Rubrika: Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC Nevvs 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanki: Batman, 15.30 Ouartieri alti 16.00 Film: Le astuzie di una vedova (kom. ZDA 1962, r. George Sidney, i. Shir-ley Jones) 17.45 Rubrika: Tv donna 18.45 Dokum. o naravi 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Dok.: Skrivnosti 22.45 Vesti: TMC Nevvs 23.00 Športne vesti TELEFRIULI 13.30 Nanizanki: Le isole per-dute, 14.00 II mio amico Bottoni 14.30 Rubrika: Parola mia 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.00 Nadaljevanki: Accadde a Lisbona, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.00 Nanizanka: Le adorabili creature 21.30 Dok.: Velike razstave 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Angie 24.00 Inf. oddaja: Nevvs TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi Kaj menita novi odbornik za urbanistiko in promet Cecchini ... »Upoštevati moramo predvsem "dinamično66 podobo mesta« Arhitekt Eraldo Cecchini, ki je postal občinski odbornik za urbanistiko in promet pred natanko mesecem dni, je precej optimistično razpoložen glede reševanja prometnega nereda. »Vsa velika mesta imajo probleme s prometom,« nam je dejal, »to ni specifičen tržaški problem. Situacija pa se je v Trstu v mnogih letih zanemarjanja tega problema skrajno poslabšala. Staffi-erijeva uprava je skoraj popolnoma prezrla vprašanje. Načrti so ležali v raznih uradih več let, predvsem pa ni bila sposobna zajeti problema v celoti. Naša naloga je, da nekaj teh načrtov potegnemo iz predala in da jih skušamo uresničiti. Situacijo je vsekakor treba preučiti zelo trezno, nepričakovana uvedba radikalnih ukrepov, ki so po svoje tudi zelo vabljivi — kot je zaprtje mestnega središča za motorni promet bi lahko bila zelo škodljiva. Zato potrebujemo na začetku neko »eksperimentalno fazo«, ki ne bi bila preveč šokantna in ki bi nam omogočila, da preizkusimo, kakšne učinke bi v daljšem razdobju imeli ukrepi na mestno življenje. Opozarjam pa tudi na dejstvo, da bo ureditev prometa, tudi glede na čas, ki ga potrebujemo za izgradnjo parkirišč, trajala vsaj štiri leta.« Kaj to konkretno pomeni, nam je Cecchini razložil s precejšnjim zanosom. Takoj na začetku pa je tudi povedal, kakšno naj bi bilo po njegovem mnenju sodelovanje med obema odborništvoma. »Vsem je verjetno jasno, da se je problema treba lotiti sistematično, ne pa s posamičnimi in delnimi ukrepi. Vprašanje prometa je treba reševati na dveh ravneh, a vedno z ozirom na končni rezultat. Po eni strani je treba opraviti najnujnejše posege, kot je namestitev nove mreže semaforjev, po drugi strani pa je treba načrtovati promet tudi glede na urbanistično strukturo in podobo mesta, vendar ne samo z ozirom na njegovo "statično" podobo, pač pa tudi z ozirom na njegovo "dinamično" podobo in torej z ozirom na javni in zasebni prevoz. Prvi aspekt problema je treba reševati s pomočjo mestnih redarjev (in torej odborništva za policijo, ki mu načeluje Trauner, op. ur.). Mestni redarji so v tej prvi fazi namreč nenadomestljivi, ker neposredno urejajo promet. V tej prvi fazi naj bi preizkusili, kako bi se obneslo načrtovano zaprtje mestnega središča za motorni promet, morali pa bi preurediti tudi ves sistem semaforjev, ki zaradi svoje neučinkovitosti znatno ovirajo promet. Drugi aspekt problema bo seveda terjal veliko več časa in energij, saj vsaka sprememba v mestnem tkivu učinkuje na vse mestno življenje. Čeprav nimamo namena spremeniti prometnega načrta v celoti, pa bodo nekatere spremembe nujno potrebne, zlasti zato, ker moramo zadostiti potrebam mestnega Konzorcialnega podjetja za prevoze. Prvo majhno revolucijo, ki nam jo narekuje ACT, bomo izvedli že v kratkem, to je preureditev prometa v ulicah Conti, Raffineria in na Trgu Niccolini (na avtobusni prometni osi Milje — železniška postaja). Šele nato bomo preverili, ali je mogoče izvesti tudi drugi del tega načrta, ki predvideva preureditev prometa med Borznim trgom in železniško postajo. V skladu s temi spremembami bomo morali zgraditi tudi parkirišča, saj bi bilo absurdno, da namestitev parkirišč ne bi sovpadala z avtobusnimi progami. Namen celotnega načrta je namreč spodbuditi ljudi, naj se vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi, zato morajo imeti na razpolago parkirne prostore tam, kjer stopijo na avtobus. Kot je znano, je prejšnja občinska uprava tik pred izvolitvijo nove uprave odobrila načrt profesorja Caracoglie. Ta načrt predvideva namestitev velikih podzemnih in nadzemnih parkirišč na trgih Niccolini in Ulpiano, pri rimskem amfiteatru, pri Rusem mostu, v Miramarskem drevoredu, v ulicah Vecellio, Pieta, Fabio Severo, Cologna, Capitelli in na območju bivše tovarne Dreher. Za nekatera bo treba plačati parkirnino, druga pa bodo brezplačna. Največji problem predstavlja parkirišče pri Rusem mostu, ker ne sovpada z načrtom ACT. Ob tem se sprašujemo, ali želimo graditi parkirišča v strogem mestnem središču in na ta način pospeševati priliv avtomobilov v mesto ali pa želimo odvaditi ljudi, da se z zasebnim vozilom pripeljejo v center. Ta problem pa bomo morali rešiti s precejšnjo hitrico. Če želimo prejeti prispevke od ministrstva za javna dela — to je od vsedržavnega načrta za parkirišča bomo namreč morali oddati načrte v petih mesecih (na razpolago je približno 700 milijard lir za 200.000 parkirnih prostorov v 15 mestih). Prvi bosta na vrsti parkirišči na Trgu Ulpiano in pri rimskem amfiteatru. Vsekakor pa menim, da moramo "izkoristiti" pripravljenost zasebnikov, ki bi radi odprli parkirišča s plačevanjem parkirnine. Čeprav so mnogi nasprotni, pa menim, da je vsekakor pozitivno, če bi zgradili 5.000 privatnih parkirnih prostorov. Tudi to bo pripomoglo k temu, da bodo ceste bolj prevozne.« Kako bodo zaprli mestno središče Terezijanska četrt samo za pešce Kako pa načrtujejo zaprtje mestnega središča za avtomobilski promet? Občinski odbor mora sicer še vedno preučiti načrte, kot sta poudarila odbornika, tako da sploh ni znan datum, kdaj se bomo morali odpovedati zasebnemu vozilu, ko se bomo hoteli popeljati v terezijansko četrt. Sprva so mislili, da bodo zaprli središčne ulice že za sv. Miklavža, vendar so zlasti zaradi pritiskov trgovcev nekateri na Občini hoteli preložiti ukrep na januar. Župan Ricchetti pa je v četrtek izjavil, da je treba ta ukrep sprejeti še pred prazniki. Načrt, ki je eksperimentalnega značaja in ga bodo v prihodnosti verjetno še popravili, predvideva zaprtje središčnih ulic in to le v jutranjih urah, od 7. do 9.30, maksimalno do 10. ure. Ta ukrep ima seveda namen odvaditi ljudi, da se peljejo v službo z avtomobilom. Središče najbolj bremenijo prav avtomobili tistih, ki se ves dan ustavijo v mestu in s svojimi avtomobili zasedejo vse parkirne prostore, tako da so vsi ostali, ki morajo nujno v center z zasebnim vozilom in ne najdejo več prostora, primorani pustiti avtomobil v drugi vrsti. Prav zato bo zaprtje mesta omejeno le na jutranje ure, kar bo prve dni povzročilo precejšnjo zmedo, saj bodo verjetno vsi vztrajali pri tem, da se bodo peljali v službo z avtomobilom in na ta način obremenili druge ulice, ki bodo "ušle" ukrepu. Po začetni zmedi, pravijo na Občini, pa naj bi se ljudje naučili izbirati javna prevozna sredstva. Ob omenjenih urah po prepovedan prehod v vseh ulicah v štiri-kotniku med ulicama Carducci, Ghega, nabrežji, Borznim trgom in Korzom do Goldonijevega trga. Avtomobili bodo lahko vozili prosto le po ulicah Roma, Spiridione, Filzi, Milano, Valdirivo in Imbriani, medtem ko bosta Ul. Mazzini in levi del Goldonijevega trga rezervirana za avtobuse in taksije. Obči- na pa naj bi ponovno zaprla in opremila tudi cone za pešce, ki so v zadnjih časih bolj podobna množičnim parkiriščem. Ulice, kjer bo prepovedan prehod, pa naj bi nadzorovalo okrog 60 mestnih redarjev. Tržaški bolnik potrebuje čedalje močnejša zdravila. Tudi bencin po neobdavčeni ceni je pripomogel k zaostritvi problema. Kljub nezaupanju pa obzorje ni tako temačno. Upati je le, da bo nova občinska uprava izpolnila obljube e ima Trst več bolezni, g ki jih dosedanji upravi- 1 telji niso znali ozdraviti (smeti in odpadki, zdravstvo, socialne storitve in drugo), pa je promet gotovo njegova najhujša in najvidnejša, najotipljivejša bolezen, ki potrebuje čedalje močnejša zdravila in korenite rešitve. Problemi s prometom se začnejo že pred hišnim pragom: pomanjkanje parkirnih prostorov (včasih bi si želeli pustiti avtomobil kar na sredi ceste ali ga zložiti kot gumijasti čoln), gneča na cestah, kjer se ob prometnih konicah premikaš s polževo hitrostjo, redke avtobusne zveze (ki zaradi prometnega kaosa postajajo čedalje počasnejše in neudobnejše), zrak, ki ga vdihujemo, je čedalje bolj onesnažen, in še in še bi lahko naštevali. Vse to je znatno poslabšalo kakovost našega življenja, zlasti zato, ker predstavlja prometni nered vsakdanji atentat na naše živce. Stanje pa se je še poslabšalo, odkar smo dobili bencin po neobdavčeni ceni. Od septembra je število potujočih avtomobilov po-rastlo kar za 20 - 25 odstotkov, kar nas sploh ne sme čuditi, saj bi se mnogi Tržačani počutili prikrajšani, ko ne bi mogli porabiti vseh bencinskih bonov, ki jih imajo na razpolago. Večina Tržačanov namreč misli, da je treba porabiti vse bone, ker bi se sicer odrekli neki težko pridobljeni pravici (da je uvedbo bencina po neobdavčeni ceni vsilila samo najbolj nazadnjaška politična demagogija, ni pomembno) in ker ne bi mogli prihraniti toliko, kolikor jim je bilo obljubljeno. Ne zavedajo pa se preprostega dejstva, ki ga narekuje zdrava pamet, da prihranimo prav takrat, ko kupimo in porabimo manj bencina, z boni ali brez njih. Taka logika učinkuje najbolj negativno prav na promet. Odkar imamo bone, se mnogi vozijo z avtomobilom tudi ko ta ni neob-hodno potreben. Mestni redarji, ki živijo od prometa in so torej najbolj prizadeti, a hkrati neprizadeti opazovalci, imajo večkrat občutek, da se ljudje vozijo po mestu, ker nimajo drugega dela in samo zato, da bi lahko uporabljali avtomobil. To je gotovo pretirano, vendar bo že držalo, da avtomobil uporabljamo skrajno iracionalno. Držal pa bo tudi ugovor, da so avtobusi zaradi svoje počasnosti in prenatrpanosti čedalje bolj nepriljubljeni. Promet predstavlja v Trstu torej nekakšen začaran krog, ki ga bo treba čim prej razbiti in vzpostaviti nova ravnovesja. Odkar smo dobili bencin po neobdavčeni ceni, pa smo dobili -po skoraj štirih mesecih brezvladja - tudi novo občinsko upravo, ki je podedovala izredno nehvaležno nalogo, da reši ta problem, ki je s časom postal podoben pravemu rakastemu obolenju (namreč zato, ker v mestu skoraj ni več zdravih "celic"). Odbornik za urbanistiko in promet Eraldo Cecchini in odbornik za policijo in trgovino Sergio Trauner in tudi župan Franco Richetti so takoj po umestitvi izjavili, da se bodo načrtno in korenito lotili tega vprašanja. Kmalu pa se je izkazalo, da se je prav pri umestitvi odbornikov nekaj zapletlo. Je togoče ozdraviti tržaško tometno histerijo«? ■eči4 Po imenovanjih ni N'I° ^ kdo je najbolj p ris O/e , vanje prometnih za. '0db.-1. se kompetence njunih ^gpiC tev trenutno križajo i recer,; kar bi lahko botroval K0db°'j zmedi in neučikovitost ka pripadata med dr P. ril J različnima strankama, ^ p/j nepomembno, ker la A j do nesodelovanja). b°jj' Ne glede na to, kako gdb Občini rešili zadevo -„U'1 nikoma Cecchinijem Krn . «Qv„° ,Q verjetno želela imeti ,vHq rp-®fedo' ker bi jima pozi-VeiiJto nr- BV vPrašanja prinesla b HničnT^ ' pa ie lasn°' da bodn * i razloQov problemov In ° ‘oko hitrn roču i L-nf K; k PCii?*0 "toieSrST"bi T^ifto nejen°' Reševanje tega nrNl ”a smrtni postelji bo na-fOetno *n Počasno in bo Q'‘ štin leta^ počakati vsai tri vsekakor ni tako telijo -L, ™isIii° nekateri, ki ima Občina namen Barbara Gruden zanemariti vprašanje prometa, dokler ne bo prepozno in bo Tržačanom lahko ustregla z novo hitro cesto pred hišnim pragom. Prav pred dvema tednoma je senatna komisija vključila Trst v seznam italijanskih velemest - v tako imenovani vsedržavni načrt za parkirišča ki bodo prejela posebne finančne prispevke za gradnjo javnih parkirišč (približno 700 milijard lir za 200.000 parkirnih prostorov za petnajst mest). Kmalu, verjetno že februarja, bo med drugim dokončano parkirišče v silosu, kjer bo prostora za 800 avtomobilov. To bo seveda le majhna pomoč, parkirišča pa seveda ne morejo biti edino zdravilo. Drugo zdravilo, ki ni tako grenko kot mislijo nekateri, pa bo prej ali slej zaprtje mestnega središča za avtomobilski promet. Če se bomo morali odpovedati avtomobilu, pa bosta sprehod in nakupovanje veliko prijetnejša. Zato je skoraj nerazumljivo, da se temu ukrepu zoperstavljajo prav trgovci, ki bi z zaprtjem največ zaslužili. Skoraj v vseh severnoevropskih mestih so trgovska središča zaprta za promet, tako da središče postane prava izložba oziroma vizitka za vse mesto. Kljub nasprotovanju trgovcev pa naj bi središče mesta zaprli še pred božičnimi prazniki. Upati je le, da začetni delovni zagon nove uprave ne bo odpovedal pred težavami. ... in novi odbornik za mestno policijo Trauner »Ne nameravamo spremeniti prometnega načrta v celoti« Odvetnik Sergio Trauner je v novi občinski upravi odbornik za policijo in trgovino, kot novi odbornik pa je dobil še dodatno zadolžitev za promet. Trauner gleda na vprašanje prometa precej trezno, med intervjujem pa ni želel dati nobene izjave v zvezi s križanjem pristojnosti med njegovim in Cecchinijevim odborništvom. Povedal je le, da je »promet zelo zapleten problem, ki ga je treba reševati in upravljati enotno«. Med pogovorom se ni spuščal v podrobnosti, a je orisal predvsem glavne smernice, ki se jih nameravajo držati. »Doslej nismo vzeli v poštev možnosti, da bi spremenili načrt Somea (po katerem je že deset let urejen mestni promet, op. ur.). Načela japonskega urbanista so namreč še vedno aktualna: prometne osi za hitrejši prevoz (ulice Roma, Milano, Valdirivo, Korzo itd.), posebni pasovi za avtobuse, enosmerne ulice. Vse to se mi zdi v redu, moramo pa razredčiti priliv prometa v mesto. Število avtomobilov v zadnjem desetletju neustavljivo raste, tako da je povsem razumljivo, da so tržaške ulice preobremenjene. Kjer bi morali biti trije ali štirje prometni pasovi, je včasih prostora samo za eno kolono vozil. Številni avtomobili so parkirani v drugi vrsti, tako da ni več prehoda za zasebna vozila, še manj pa za avtobuse, ki morajo kljub posebnim pasovom čakati v vrsti kot vsi ostali. Osnovni problem je torej, kaj storiti, da bi bil promet v središču mesta manj gost. Vsi naši napori morajo biti usmerjeni v to, da odvadimo ljudi ali jim odsvetujemo, da se peljejo v središče z zasebnim avtomobilom. Za to pa so potrebni različni ukrepi, ki se dopolnjujejo med seboj. Po eni strani so potrebna parkirišča, a ne samo v središču, saj imajo tudi v predmestjih težave s parkiranjem, po drugi strani pa bi lahko bilo zelo učinkovito zapreti središče za motorni promet. O tem predlogu se že dolgo govori (zlasti komunistična partija, nato še zeleni in demoproletar-ci so večkrat predlagali to rešitev, op. ur.), v zadnjih časih pa je o njem začel razpravljati tudi občinski odbor. Zaprtje središča sicer ne bi takoj rešilo vseh problemov, a bi verjetno privedlo ljudi do tega, da imajo drugačen odnos do mestnega jedra, da pustijo avtomobil v predmestju in se raje popeljejo z avtobusom. Vendar bi tudi ta ukrep morali uvesti postopoma, drugače bi povzročili samo zmešnjavo, zlasti trgovci, so se doslej izrekli zelo negativno o tem predlogu.« Po tem dolgem uvodu smo odbornika vprašali, ali ni utemeljen strah nekaterih, da bo Občina zanemarila vprašanje prometa, dokler ne bo že prepozno za kakršnokoli rešitev in bo lahko zgradila novo hitro cesto pred Trgom Unita. »O tem prvič slišim,« je dejal Trauner, »mislim, da je vsaka tovrstna domneva povsem nemogoča. Hitre ceste služijo tovornemu prometu, ne mestnemu, so pa v neki meri koristne tudi za mestni promet. Hitra cesta, ki bo peljala od Marsovega polja na Kras, bo gotovo razbremenila mestni promet, saj se bodo mnogi ob vrnitvi domov raje popeljali po tej cesti kot po središču mesta (Korzu, Trgu Goldoni, Drevoredu D'Annunzio), prometa pa nikakor ni mogoče reševati s hitrimi cestami. Poleg tega bomo ob izhodu s hitre ceste na Marsovem polju zgradili tudi parkirišče za 800 avtomobilov, kot predvideva stari občinski sklep izpred treh let.« Kaj pa v bližnji prihodnosti? »Najprej želimo posodobiti sistem semaforjev, vendar bo tudi to trajalo nekaj časa, saj ni tako enostavno. Do konca prihodnjega poletja pa bomo namestili nove semaforje vsaj na Trgu Garibaldi. Drugo vprašanje, ki ga moramo čimprej rešiti, pa je, komu bomo zaupali upravljanje parkirišča v silosu.« ACT čaka, kaj bo storila Občina Predsednik Konzorcialnega podjetja za prevoze Paolo De Gavardo ima že skoraj ironičen odnos do prometa, kljub temu da je tržaška "prometna histerija" povzročila že precejšnje izgube njegovemu podjetju. »ACT čaka, kaj bo storila Občina. Odkar je promet zaradi bencinskih bonov tako porastel, smo imeli precejšnje izgube. Na nekaterih avtobusnih progah (zlasti 10 in 19) smo izgubili tudi do 30 - 35 voženj. To ne pomeni samo, da nudimo slabšo storitev, takšne izgube imajo tudi negativne gospodarske učinke na poslovanje podjetja. Za vsako ukinjeno vožnjo nam ministrstvo odreče določeno denarno vsoto. Zato nas zanima, ali bo Občina sposobna rešiti ta gordijski vozel. Slišal sem vsekakor, da ima Občina namen izvesti prvi del našega načrta (tako imenovanega načrta Camus). Kot sem vam že povedal v poletnem intervjuju, pa ima' Občina interes, da izvede celoten načrt. Podjetje prejema namreč finančne prispevke tudi od Dežele, a samo pod podgojem, da ne presežemo določenega števila kilometrov letno. Ko bi Občina sklenila, da izvede samo del načrta in pustila vse ostalo nespremenjeno, bi se število naših prevoženih kilometrov znatno zvišalo. Dežela je že izjavila, da je pripravljena kriti stroške tudi za kilometre v presežku, a samo če bo Občina v čim krajšem času izvedla tudi drugi del načrta in nam na ta način omogočila, da se v kratkem vrnemo na določeno število kilometrov (približno 450.000). Osnovni problem pa je, da gre Občini samo za gradnjo parkirišč. Parkirišča so res potrebna, morajo pa biti zgrajena na takih krajih, da bi se ljudje končno odločili za avtobus. Lahko bi na primer uvedli tudi poseben listek, ki bi kril stroške parkirišča in avtobusnega prevoza. V kratkem pa se bodo odnosi med Občino in ACT morali nujno spremeniti, saj bodo prevozna podjetja po novem finančnem zakonu prejemala 15 odstotkov manj finančnih prispevkov kot doslej, razliko pa bodo morale kriti občine. To je že v veljavi v vseh občinah, ki so tudi pokrajinska upravna mesta (tako v Gorici in Vidmu), samo v Trstu je bilo drugače. Ko bo Občina morala vložiti nekaj milijard letno v naše podjetje, bo verjetno pozornejša tudi do naših potreb. Zaključil bi z izzivalno mislijo profesorja Camusa, ki je izdelal naš prevozni načrt in ki pravi, da je edina rešitev prometa v ureditvi enopasovnic. Po njegovem bi morali vse ceste spremeniti v enopa-sovnice, tako se nihče ne bi mogel več ustaviti in bi vsi dirjali naprej. In tako ne bi bilo več problemov!« Gradbišče novega šolskega centra je te dni vendarle zaživelo Prve železobetonske strukture so že postavljene (foto Lutman) 24. pokrajinski kongres Zveze komunistične mladine Gradbišče novega šolskega centra v Ulici Puccini, kamor se bodo predvidoma v šolskem letu 1990/91 vselile višje šole s slovenskim učnim jezikom, je vendarle zaživelo. Te dni je, poleg velike napisne table, ki je samevala kar nekaj mesecev, vendarle videti že tudi prve železobetonske strukture, to je ogrodje poslopja, ki naj bi ga spravili pod streho v dobrem letu, dokončali pa v poldrugem letu. Po predvidevanjih, naj bi se v poslopje vselili že s šolskim letom 1990/91. To seveda v kolikor se ne bodo pojavile take ali drugačne težave, ki so prav pri realizaciji javnih del s strani krajevnih ustanov dokaj pogoste. Financiranje izgradnje slovenskega šolskega centra je zagotovljeno s posojilom 5,6 milijarde lir pri zavodu Cassa depositi e prestiti, amortizacija pa v celoti v breme države. Dela izvaja podjetje Venturini iz Gemone, medtem ko sta načrt izdelala videmski arhitekt D'01ivo in inž. Marjan Cefarin iz Gorice. Na tem mestu se seveda vsiljuje vprašanje, kako bodo v obdobju do dograditve novega centra reševali prostorska vprašanja zavodi, ki so danes nameščeni v bivšem semenišču. Tu so namreč, poleg nižje srednje šole Ivan Trinko, skoncentrirane skoraj vse slovenske višje srednje šole. Ob začetku šolskega leta je povzročila precej razburjenja vest, da Tržaška univerza nujno potrebuje nekaj prostorov za začetek svoje dejavnosti v Gorici in bi rada takoj prišla do nekaterih prostorov, ki jih danes uporablja licej P. Trubar. Po ogledu prostorov, ki ga je opravila posebna komisija, je bil strah, da čaka naše šole nova selitev, toliko bolj utemeljen. Zdi se pa, da bodo imele, vsaj v tem šolskem letu mir, kajti že nekaj mesecev ni s Trsta nobenih vesti, prostor za visokošolski tečaj pa so našli v zavodu Contavalle. V Kulturnem domu bo danes 24. pokrajinski kongres Zveze komunistične mladine (FGCI). Kongres se bo pričel ob 10. uri z izvolitvijo volilne komisije in rešitvijo nekaterih proceduralnih vprašanj. Sledilo bo poročilo tajnika goriške sekcije ZKMI Nicole Cernigoia, ki bo podal kratek obračun delovanja v zadnjih dveh letih. Po pozdravih gostov bo na vrsti razprava, ki se bo nadaljevala tudi popoldne. Iz razprave naj bi potegnili smernice bodočega delovanja. Zasedanja se bo udeležil tudi član vsedržavnega vodstva ZKMI Paolo Capranica, ki bo spregovoril o politični strategiji zveze. Sledile bodo volitve novega teritorialnega odbora sekcije, nadzornega odbora in novega pokrajinskega tajnika. Roberto Grion pokrajinski tajnik KD V pokrajinskem vodstvu krščanske demokracije je prišlo do zamenjave tajnika. Gianfranco Crisci, ki je bil izvoljen za predsednika Pokrajine, po statutu namreč ne more več opravljati te funkcije v stranki. Njegovo mesto je prevzel Roberto Grion, ki je bil potrjen z veliko večino glasov. Prejel je kar dvajset glasov članov tajništva, en glas je bil nasproten, trije pa so se vzdržali. Grion, ki je tudi župan v Koprivnem, prevzema odgovornost pokrajinskega tajnika v zelo zahtevnem trenutku. Pripraviti mora namreč pokrajinski kongres stranke, spomladi pa se bodo pričele priprave na evropske volitve. V programskem poročilu Roberta Griona se veliko pozornosti namenja prizadevanjem za izboljšanje odnosov med stranko in raznimi katoliškimi združenji. Danes in prihodnjo nedeljo bodo v sekcijah stranke skupščine, kjer bodo poleg razprave o aktualnih vprašanjih, volili kandidate za kongres. V Sovodnjah prireditev za Sklad Mitja Čuk Sovodenjska sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev prireja danes popoldne v občinski telovadnici v Sovodnjah, plesno in glasbeno prireditev. Izkupiček bodo namenili Skladu Mitja Čuk. Na prireditvi, ki bo ob 17. uri, bodo nastopili plesni pari kluba Diamante iz Turjaka, ki bodo prikazali izbor klasičnih in modernih plesov. Sledil bo nastop tamburaškega ansambla kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca. Pripadniki policijskega zbora opozarjajo na delovne razmere Spet aretacija v Tržiču zaradi razpečavanja mamil Andrejev sejem December je pred vrati, z njim pa tudi tradicionalni Andrejev sejem, z zabavišči, stojnicami, pokušnjo vin in igrami na srečo. Letošnja prireditev bo od 3. do 11. decembra, kakor sporočajo z Občine. Od sobote 3., do ponedeljka 5. decembra, bodo središčne ulice in trge zasedle stojnice (izdanih je bilo 243 dovoljenj), zabavišča pa bodo lahko ostala na javnem prostoru še do konca naslednjega tedna. Tako kakor že vrsto let doslej je bilo prošenj znatno več kakor je razpoložljivega prostora. V Gorici bo od 3. do 8. decembra tudi sejem kmetijskih strojev Agricola. Pripadniki državne policije, včlanjeni v sindikat SIULP, ze dolgo opozarjajo na vrsto vprašanj, ki ostajajo nerešena in preprečujejo večjo uspešnost poslovanja organov, ki so zadolženi za red in mir ter zaščito občanov. Vnovič so na težave, od premajhnega števila osebja, do slabe organizacije opozorili v petek na tiskovni konferenci na sedežu sindikalne zveze CISL. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki treh največjih sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL, ki so zahteve pripad- nikov državne policije podprli in napovedali, da bodo, če bo treba, organizirali protestno stavko delavcev. Bistvo težav je na srečanju z novinarji obrazložil pokrajinski tajnik SIULP Daniele Dovenna, ki je naglasil, da delovni pogoji pač niso taki, da bi zagotavljali večjo uspešnost na raznih področjih. Kot primer težavnih pogojev, zlasti kar zadeva pomanjkanje osebja je navedel letališče v Ronkah, kjer je policijska služba poverjena ob vsakem turnusu samo eni osebi. Pomanjkanje osebja (nepokritih je dvajset odstotkov mest), zahteva veliko nadurnega dela. Če k temu dodamo še vsakovrstne težave s prostori, potem razumemo, kje so razlogi za protest. Živahna dejavnost krajevnih ustanov V prvi polovici tedna se obeta živahna dejavnost krajevnih ustanov. Jutri ob 15.30 se sestane občinski svet v Doberdobu. Zvečer bo seja občinskega sveta v Števerjanu. V torek zvečer bo zasedal občinski svet v Gorici. V torek je napovedana tudi seja pokrajinskega sveta, medtem ko se bo v sredo zvečer sestal občinski svet v Sovodnjah. Stara razvada železna srajca. Te dni so agenti tržiškega komisariata aretirali 28-letnega Massima Sergia iz Tržiča, Verdijev drevored 9 zaradi posesti in razpečavanja mamil. Sergi je prav pred kratkim prišel iz zapora in je bil pod policijskim nadzorstvom. Policija ga je pred dnevi ustavila, menda ko se je odpravljal proti Trstu. Ob prvem natančnem pregledu pri njem niso našli mamila, pač pa so 11 gramov heroina našli zdravniki v bolnišnici, kamor so osumljenca odpeljali. Mamilo je imel skrito v danki. Sergi je sicer že star znanec policije in sodnih organov zaradi kaznivih dejanj razpečevanja mamil. Pred poldrugim letom so ga prijavili sodišču, ker je posredoval dozo mamila Natalinu de Pascaleju, ki so ga našli mrtvega v stanovanju. Zadnja aretacija - razplet so pojasnili včeraj na komisariatu v Tržiču - je v zvezi s širšo preiskavo, ki jo vodijo v Tržiču in v Trstu. Prve dni avgusta so aretirali zaradi posesti nekaj gramov kokaina Flavia Lenardona iz Ronk in Ervina Masserotta iz Tržiča. Pri slednjem so našli tudi nekaj hašiša. Aretiranca sta menda povedala, kje sta mamilo nabavila in tako so preiskovalci prišli spet na sled Sergiu. Na Opčinah pa so karabinjerji aretirali 32-letnega Flavia Giurgevicha, ki naj bi bil tudi vmešan v razpečavanje kokaina. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 20. 11. do 26. 11. 1988 RODILI SO SE: Elois Bregant, David Škorjanc, Marco Giannini, Deiani-ra Zamaro. UMRLI SO: 67-letna gospodinja Maria Blason, 71-letna upokojenka Luigia Candotto, 82-letni upokojenec Olivie-ro Calligaris, 15-letni dijak Cristian Odorico, 78-letni upokojenec Ottavio Visintin, 93-letna upokojenka Maria Lucchi, 86-letna upokojenka Maria Vinci vd. Zimolo, 83-letna gospodinja Rina Simeoni vd. Bellina, 76-letni upokojenec Vittorio Martellos, 85-letna gospodinja Margherita Coos vd. de Fornasari, 80-letni upokojenec Rodolfo Marini, 77-letna upokojenka Tranguil' la Marcon vd. Poloni Bassiano, 82-let' na upokojenka Maria Moro, 71-letna gospodinja Giuseppina Bone, 62-letna gospodinja Elidia Saurin por. Bregant. 69-letni šofer Natale Klanjšček. kino Gorica CORSO 15.15-22.00 »Prima di mezzanot-te«. VERDI 15.30 »Basil 1’investigatopo«-17.00-22.00 »Beetlyuice«. Prep. mlad1' nipod 18. letom. VITTORIA 16.00-22.00 »Le confessionj bestiali degli italiani«. Prep. mladi pod 18. letom. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Encore/Once More«. EKCELSIOR 14.30-22.00 »Danko«. Nova Gorica SOČA 16.00-18.00 »In mladi umirajo »a ulici«. Ob 20.00 »Jutro naslednje« dne«. DESKLE 17.00-19.30 »Buba«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro - Carduccijeva ulica 38 -530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - Ul. Cosulich 117 ' 711315. __________pogrebi ___________ Jutri v Gorici ob 13.45 Štefan Marn iz splošne bolnišnice v cerkev in n kopališče v Sovodnjah. zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ^ na katerikoli način sočustvovali o gubi našega dragega moža in oce Nataleja Klanjščka svojci Ky@N1 "Sklic zamejskih ** pesnikov“ v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma SODELUJEJO: Marij Čuk, Marko Kravos, Miroslav Košuta, Ace Mermolja, Aleksij Pregare, Vinko Beličič, Zora Saksida, Ljubka Šorli. Srečanje vodi JANEZ POVŠE. Sodeluje tudi "Gledališka skupina Gorica". VABLJENI! LA BANCARELLA mm SKiMSCE RAM KONFEKCIJE IN JEANSERIJA GORICA, Ul. Cascino 5, Ul. Garibaldi 6, tel. 0481/33150 VELIKA PRODAJA VSEGA ZIMSKEGA BLAGA ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA, JEANS VSEH ZNAMK (carrera, yuma, levi’s, Clark, wild, lee master, casucci, rifle, pop 84) NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, OSEBNO PERILO SRAJCE, MAJICE, TRENIRKE RAZNIH MODELOV IN CEN P ti nas je vaš denar več vreden OBIŠČITE NAS in se boste prepričali! PAJK’s SHOW Sobota, 17. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Pohiti z rezervacijo (tel. 33288)! Gorica, 27. novembra 1988 Zmeraj bolj aktualno vprašanje Uvedba otokov za pešce vezana na drastično preureditev prometa Kdaj in kako bi v Gorici lahko mesno središče ali vsaj nekatere ulice za-Pfb prometu in jih prepustili samo Pešcem? Vprašanje je v zadnjih tednih sP®t predmet zanimanja. Množijo se Pobude, da bi morda samo začasno in Poskusno zaprli za promet del Korza. . Dorici kot kaže, zaostajamo za dru-S.imi središči v deželi in celo za manj-S1mi kraji, ki so to vprašanje smotrno rešili. Zadnji je primer Tržiča, kjer so PJ'av Pred kratkim ' prepustili" pešcem območje Ulice Sant Ambrogio, za stol- . Kakšne so namere občinske uprave v občinskem svetu povedal župan carano. »Predloge pozorno preučujemo. vendar zadeva ni tako lahka. Tudi zaradi tega, ker je treba istočasno z zaporo glavne ulice ali nekaterih od-sekov drugih ulic, poskrbeti za preureditev in preusmeritev prometa. Ena Prvenstvenih nalog, ki smo jih zaupali novemu poveljniku mestnih redarjev Je prav preureditev prometa«. O nujnosti preureditve prometa v orici je sicer govor že lep čas, ven-ar ostaja vprašanje, kakor izhaja iz esed župana, še zmeraj odprto. Da mo dosegli že kritično točko zasiče-°sti prometa je razvidno zlasti ob °bcu tedna. Brez primernih ukrepov bo stanje v prihodnje nujno še po-abšalo. Hitrejši promet bi lahko mogočili le z uvedbo sistema enos- KIhturni DOM mernih ulic in kot se zdi je to neizbežno, s prepovedjo parkiranja na nekaterih kritičnih območjih. Seveda je vprašanje, kje naj avtomobilisti, tisti, ki imajo bivališče v mestu in tisti, ki v mesto prihajajo zaradi dela, opravkov ali nakupov sploh parkirajo. Ena glavnih prometnic bi postala Ulica Duca d Aosta, ki je že danes, poleg Korza, najbolj prometna ulica. Zgleda, da je vprašanje občasne ali stalne zapore ulic v središču mesta doslej naletelo na bolj medel sprejem med trgovci. Morda tudi zaradi tega, ker bo za morebitno uresničitev predlogov treba še veliko časa. Slišati pa je tudi nasprotne glasove, zlasti s strani občanov, ki živijo v ulicah ob strogem mestnem središču. Prometna gneča bi bila najbrž še hujša od današnje. Problem parkirnih prostorov je namreč že kar pereč. Sicer pa je bil v občinskem svetu, sočasno z razpravo o preureditvi prometa v centru in o otokoh namenjenih pešcem, govor tudi o preureditvi prometa in zagotovitvi večje varnosti na nekaterih vpadnicah. Tako pri lobniškem mostu kakor tudi v smeri proti Trstu. Čeprav so bili ti objekti zgrajeni šele pred nekaj leti, načrtovalci kot kaže sploh niso upoštevali, da bi lahko cesto uporabljali razen avtomobilistov, tudi pešci in kolesarji. Športno srečanje med zlato selekcijo in v koreninami ZSSDI V petek, 2. decembra 1988, ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici Predstavljen okvirni načrt prenove Kako si Občina zamišlja svežo podobo starih ulic v severnem delu mesta Kdaj bo uspelo goriški občinski upravi v celoti obnoviti stari del mestnega središča? Minilo bo verjetno še precej časa, saj bo treba v ta dela vložiti velika denarna sredstva. Kot vse kaže pa se nekaj v tem smislu vendarle premika. Na četrtkovem sestanku rajonskega sveta za Placuto in Svetogorsko okrožje so namreč predstavili okvirni načrt prenove na območju ulic Ascoli, Vaccano in Del Santo. Sestanka se je poleg sodelavcev občinskega tehničnega urada udeležil tudi odbornik za urbanistiko inž. Nicolo For-nasir, ki je uvodoma obrazložil članom rajonskega sveta, kako namerava občinska uprava poseči v teh dveh mestnih območjih. Fornasir je poudaril dejstvo, da je glavni cilj načrtovanih posegov nuditi vsem tistim občanom, ki živijo v starih in dotrajanih stavbah, nov udobnejši življenjski prostor. Obnova naj bi bila tesno povezana tudi z vzgojnim momentom, ki bi skušal vsem tu živečim osebam dati možnost postati aktivni del celote. Na območju, kjer so predvideni gradbeni in drugi posegi, je veliko najemniških stanovanj, zato bo delo občinske uprave še težje, je dejal Fornasir. Lastnike hiš bo treba prepričati, da bi začeli izkoriščati ugodnosti (beri deželna posojila) za prenovo in urejanje poslopij. V tem smislu bodo v naslednih 20 dneh sklicali na goriški občini sestanek z lastniki nepremičnin v teh dveh mestnih območjih. Kaj predvideva okvirni načrt prenove? Kar se tiče sklopa hiš med ulicami Ascoli, Largo Pacassi, trgom De Amicis, Carducci in Malta, bo največja novost v tem, da bodo v notranjosti tega sklopa porušili dve že skrajno dotrajani poslopji. Na ta način bodo pridobili približno tisoč kvadratnih metrov, ki jih bodo spremenili v zeleno površino. Tehniki občinskega urada načrtujejo tudi, da bi se dalo pod to površino zgraditi dvonadstropno podzemsko garažo, za okrog dvesto avtomobilov. Garaža bi služila stanovalcem vseh bližnjih ulic. Če bo pokrajinska uprava dovolila, da bi zgradili podzemsko garažo tudi pod bližnjim parkom Attemsove palače, bi parkirišče postalo znatno večje. Svetovalci rajonskega sveta so z navdušenjem sprejeli predlog o izgradnji garaže, saj bi taka rešitev znatno omilila sedanje pomanjkanje parkirnih prostorov. Člani rajonskega sveta so predlagali, da je treba vendarle poskrbeti tudi za ponovno postavitev Pacassijevega vodnjaka, ki že več let stoji v parku Attemsove palače. Svetovalci so menili, da bi bilo primerno istočasno poskrbeti tudi za njegovo novo lokacijo, ki bi lahko postala tudi nova zelena površina, pod katero bodo zgradili dvonadstropno garažo. Kar se tiče sklopa hiš med ulicami Favetti in Formica so izvedenci goriškega tehničnega urada nakazali, kako bi bilo mogoče ovrednotiti okolico cerkve sv. Antona. Načrt predvideva zaprtje za promet ulic Del Santo in Vaccano. Na ta način bi okrog cerkve pridobili prostor, ki bi ga Cerkev sv. Antona, kjer naj bi uredili otok za pešce (F. Čubej) primerno uredili z zasaditvijo dreves in gredicami. Mogoče bi se dalo urediti tudi manjši parkirni prostor. Seveda bi z nameravano zaporo morali istočasno poskrbeti za preureditev prometa na celotnem območju. Rajonski svetovalci so menili, da bi bilo potrebno in koristno okvirni načrt Občine uskladiti s posegi, ki jih na tem območju namerava izvesti Zavod za ljudske hiše (IACP). Predlog je bil osvojen. 26. 12. STEFANOVANJE SMReKK 31. 12. BEG IZ 88 DECEMBER ’88 CTO CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE • CTO so osemletne obveznice s koriščenjem 1. 12. 1988 in zapadlostjo 1. 12. 1996. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 1. in 10. decembrom 1992 s tem da že novembra istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTalia • CTO dajejo letno 10,25% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 28. novembra do 13.30. S CTO bodo razdeljene po sistemu dražbe po določeni ceni; rezervirajo se lahko po ceni, ki je lahko 95% ali višja; cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 1. decembra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. Rok rezervacije za občinstvo: do 28. novembra Izklicna cena dražbe Rok izplačila 4. leto 8. leto Letni donos izklicne cene bruto neto 12,21% 10,67% 11,53% 10,07% CTO Osemdeset let Lojzeta Hobana Osemdeset let je Lojze Hoban - Ku-metov iz Štandreža zvest domači zemlji. Zapisal se je kmečkemu poklicu, tako kakor oče in stari oče in še nekaj rodov prej. Iz starih knjig izhaja, da so Hobani v Štandrežu že preko dvesto let. Kakšen teden je tega, kar je Lojze slavil okroglo obletnico in to je bila priložnost za obisk na njegovem domu v Klancu. »Ne morem se veliko pritoževati, le vid mi nagaja«, je čisto brez ovinkov povedal ob stisku roke. Še do pred letom dni je bil čvrst kot fant od fare. »Osemdeset je pač osemdeset in ne da se pomagati«. Ob kozarcu domačega steče pogovor o marsičem. Recimo o trpljenju in preizkušnjah beguncev med prvo svetovno vojno. »V Steinklammu v Avstriji je bil redek močnik, zakuhan na vodi, najboljša hrana«. O ljubezni do petja, o žrtvah, ki so bile potrebne, da je slovenska pesem, kljub fašistični prepovedi in preganjanju ostala živa. »Zbirali smo se pri domu Spacalovih v Sovodnjah. Tam nekje nad Sočo, da smo lahko vadili. Učil nas je odlični zborovodja Dori Klavčič«. In spet seže spomin nazaj, na težko, obdobje prve svetovne vojne, na selitev iz enega begunskega taborišča v drugo in končno prihod na Štajersko, blizu Ptuja, kjer je bilo vsaj hrane dovolj. Z vztrajnostjo in trdim delom si je družina obnovila v vojni porušeni dom, kjer je potem zrasla tudi Lojzetova družina, sinovi Aleš, Uroš in Milivoj. Ob visokem življenjskem jubileju, pa čeprav z malce zamude, želimo Lojzetu še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. V zadnjem času ima Sklad Mitja Čuk mnogo dejavnosti tudi na Goriškem. Bralci in vsi, ki nameravajo gmotno podpreti pobudo, lahko to storijo preko tekočega računa na št. 36808 pri Kmečki banki. Nora Jankovič po petih letih spet v Verdiju, potem pa še gost GM Vsako vračanje v rodni kraj je vedno lepo Z opero Petra Iljiča Čajkovskega »Pikova dama« po istoimenski Puškinovi povesti, se bo v petek, 2. decembra, začela operna sezona 1988/89 gledališča Verdi. Med nosilci vodilnih vlog je tudi mezzosopranistka Eleonora Jankovič. In ker bo Nora 16. decembra tudi gost abonmajske koncertne sezone Glasbene matice, se je kar sama od sebe ponudila priložnost za razgovor s to našo umetnico. Še toliko bolj pa tudi zato, ker je od njenega zadnjega nastopa na tržaških opernih deskah v sezoni 1983/84 v Brit-tnovi operi »Vijak« (Giro di vite) minulo skoraj pet let, odkar smo jo zadnjič poslušali v Kulturnem domu pa še več. Stopil sem zato do njenega rojstnega doma visoko gori v Bovedu, prav tja, kjer sva se pred petimi leti poslednjič pogovarjala o njeni ahas-verski umetniški poti in kjer mi je, zdaj je tega že kar dosti let, njen pokojni nono, simpatična barkovljanska korenina in poosebljena zgodovina Barkovelj, Riko Pertot-Pendla po domače, s terase pred hišo vsakokrat, ko sem ga obiskal, pokazal morje s takšnim ponosom, kot da bi bilo njegovo. »Imaš prav, pet let že nisem pela v Verdiju«, se je razgovorila Nora. »Res je sicer, da sem polno zasedena v raznih italijanskih, pa tudi francoskih, španskih in drugih teatrih in da imam prostih terminov zelo malo, toda v Trst bi le prišla vsako sezono, če bi me povabili. Navsezadnje so moje korenine tu, tu sem doma in vsako moje vračanje v Barkovlje, sem gor odkoder je morje vedno lepo in je okrog mene vse tako domače, je kot da bi se vračala z lastovkami v gnezdo pod hišnim krovom. A kaj hočeš, kaže, da tudi v Trstu velja pravilo »nemo pro-pheta«. Ponudbo, da bi pela vlogo grofice v Pikovi dami sem zato zelo rada sprejela«, je nadaljevala Nora, »povrhu tudi, ker nastopam v tej operi prvič v svoji karieri, mene pa vsaka nova vloga privlačuje. Res je študij vsake nove partiture dodaten napor, a pomeni tudi odkrivanje novega glasbenega in psihološkega sveta, širi in bogati pevčev repertoar«. In ker sva že pri Pikovi dami, kako so in še tečejo priprave nanjo, v kakšni družbi si se znašla in kakšni so tvoji občutki? »Moram kar odkrito reči, da je umetniškemu vodstvu Verdija uspelo zbrati zelo dober zbor solistov in da je tudi vse ostalo od režiserja do dirigenta, koreografa, scenarista in kostumografa v izkušenih rokah. Že dober mesec zelo zavzeto delamo v prijetnem vzdušju, čeprav smo zbrani od vseh vetrov. Vlogo Lize poje sopranistka grškega porekla toda ruske glasbene šole, Caterina Ikonomou, glavno moško vlogo Hermana nemški tenorist Richard Brunner, Tomskega poje basist Boris Martinovič, pevec jugoslovanskega porekla sicer pa amerikanizirani rojak, ki že od otroštva živi v Kaliforniji, kjer je tudi opravil vse glasbene študije, v deželo svojih staršev pa se redno vrača na počitnice in tudi materinščine ni pozabil. Moja mezzosopranska vloga postarane grofice je v pevskem in mogoče še bolj v vsebinskem smislu rdeča nit skozi vse fantastično dogajanje s tremi kartami. Med solisti je še naš basist Ivan (Gianni) Sancin, tako da sva tu kar dva tržaška Slovenca. Režija je v rokah v Italiji delujočega Giorgia Pressburgerja madžarskega porekla, dirigent Spiros Argiris sicer stalni dirigent Verdijevega orkestra, je po rodu Grk, koreograf je Tuccio Rigano, scenograf in kostumist pa Ferruccio Vilfagrossi. Tudi scenska postavitev je izvirna. Škoda je le, da ne pojemo v ruščini, kajti četudi bi bil prevod še tako dober, vsaka izvedba le najbolj pristno zaživi v izvirniku«. Z Noro sva se potem sprehodila po njeni umetniški operni in koncertni poti v teh zadnjih petih letih. Bogata je in pestra. Leta 1984 je razen v Verdiju (Britten) pela v Lecceju v eni svojih najbolj priljubljenih glavnih vlog v Adriani Lecouvreur, v Palermu v Verdijevem Reguie-mu in v Rigolettu, v Parizu v Mavri Igorja Stravinskega, v Torre del Lago v Puccinijevi Modama Butterfly, v Bologni na koncertni izvedbi Dellapiccolovega Joba in v beneškem gledališču La Penice v Mahlerjevi Drugi simfoniji. Leta 1985 je gostovala najprej v Palermu v Haendlovi operi Alcina, nato v milanski Scali na koncertni izvedbi Donatonijevega dela Atem, spet v Bologni z Madamo Butterfly, v Barceloni in Madridu na koncertni izvedbi Stravinskega Nosu, ponovno na koncertih v Milanu, nato na Maggio Musicale Fiorentino z naslovno vlogo Adriane v Pergolesijevi Adriani in Sirii, v Benetkah v Mahlerjevi 8. simfoniji, pa v Terme di Eleonora Jankovič v Bussottijevi operi Fedra Caracalla v Rimu v Verdijevem Nabuccu, spet v Benetkah na koncertu s skladbami Scarlattija in Vivaldija in z istim sporedom v Lionu v Franciji in v Ženevi in nazadnje še v milanski Scali z Madamo Butterfly. Leto 1986 jo je najprej popeljalo v Pariz v teater Champus Eliseo z nastopom v buffo operi italijanskega ottocenta, Fratelli Riccijevi operi Crispino e la comare, potem v Bari za nastop v Bellinijevih Puritanih (to izvedbo so v živo posneli na ploščo), v Benetke, kjer je pela na koncertu v van Beethovnovi 9. simfoniji in nazadnje ponovno v milansko Scalo za nastope v Mozartovi Čarobni piščali. Lansko sezono je spet začela v Scali v Testi-jevi operi Riccardo III., iz Milana jo je pot vodilo v Turin, kjer je na sedežu RAI pela v van Beethovnovi 9. simfoniji, pa spet v Scalo z vlogo v Puccinijevem »Tabarru«, v Catanijo z vlogo v Rossinijevem Viljemu Tellu, v Palermo za nastop v Prokofjevi kantati Aleksander Nevski (tudi v Cataniji), ponovno v Benetke za Beethovnovo 9. simfonijo, v Verono z Madamo Butterflf in še v Rovigo in Treviso za nastop v Bellinije-vih Puritanih. Zaradi bolezni je pred zadnjo p novitvijo bila prisiljena za štiri mesece sestopit1 z odrskih desk, zato pa se je po okrevanju z novo zagnanostjo vrgla na delo v letošnjem letu in že jo je pot vodila spet najprej v Palermo, kjer je v Wolf-Ferrarijevih »Radovednih ženskah« pela vlogo Beatrice, od tam v Rim za nastop v glavni vlogi Enone na krstni izvedbi Bus-sottijeve opere Fedra, s katero je predvideno gostovanje v Parizu in na Maggio Musicale Fiorentino za nastop v Puccinijevem Tabarru. Zdaj bo do konca leta v Trstu s Pikovo dam° in seveda za koncert v Kulturnem domu, potem bo prvič v svoji karieri pela v neapeljskem San Carlu v Madami Butterfly, pa v Cataniji v Rigolettu in Puritanih. Profesionalni pevec poje seveda vse, a kot vsi smrtniki imajo tudi oni svoje simpatije, vloge, ki jim - kot se reče - bolj ležijo kot druge. Za Noro je ta vloga Adriana Lecouvreur, iz koncertne literature pa predvsem Mahler. In med dirigenti? Abbado vsekakor! In še obvezno o koncertu v Kulturnem domu-Nora je do kraja iskrena, ko pravi, da se ponovnega neposrednega stika z našim - njenim občinstvom po tolikšnem presledku zelo veseli- Do njega bi moralo priti že v minuli sezoni, pa jo zaradi bolezni odpadel. Zdaj je spet v najboljšt formi. Ob klavirski spremljavi Nataše Kerševan, korepetitorke v gledališču Verdi, bo pela stare arije Scarlattija in Caldare, Wagnerjeve Wesen-donklieder, tri Simonitijeve samospeve in za konec de Fallove španske ljudske pesmi. Nasvidenje torej in mnogo uspeha v Pikovi dami in na vseh odrih, kamor bo uveljavljeno in iskano operno-koncertno pevko, a ob tem vedno iskreno našo Noro, vodila blesteča umetniška kariera. JOŽE KOREN Prihodnjo nedeljo v Kulturnem domu Rdeča kapica spet na obisku pri nas Iz gole radovednosti sem segel po Almanahih Slovenskega stalnega gledališča, prepričan,- da je bila Rdeča kapica igrana že velikokrat. Razočaranje, samo štirikrat! Prvič smo igro uprizorili v sezoni 1950/51. Igrali smo Gorinjščkovo predelavo. Premiera je bila v Škednju. Že »odrasla mladina« se gotovo spomni te predstave. Igro je režiral zdaj že pokojni Milan Košič. Zabeleženih je 14 ponovitev. V sezoni 1957/58 smo v tržaškem avditoriju 5. februarja 1958 spet uprizorili Gorinškovo Kapico. Tokrat je igro režiral Joško Lukeš. Našteli smo 16 ponovitev. Tretjič smo Redečo kapico postavili na oder v sezoni 1968/69. Premiera je bila 11. decembra 1968, v Kulturnem domu v Trstu. Tudi tokrat je igro režiral Joško Lukeš. Odigranih je bilo nadaljnjih 16 predstav. Preteči je moralo kar 16 let, da se je Rdeča kapica spet pojavila na našem odru. Pravzaprav je bila 2. februarja 1984 uprizorjena v mali dvorani Kulturnega doma in v povsem novi predelavi. Igro Jakoba in VVilhelma G rima je za oder priredil in pesmi napisal Miroslav Košuta, režijo pa je podpisal Mario Uršič. Posebnost predelave je bila v tem, da je upoštevala le glavne pravljične figure. S tem je bila zmanjšana zasedba. To je bilo zelo važno, ker je bil cilj umtniškega vodje ta, da naj gre predstava med slovenske otroke - v slovenske šole, vrtce, društva itd. Prožnost predstave je pripomogla h končnemu številu ponovitev, 54: kar lepo število, če upoštevamo število otrok. Pa še beseda o pomenu teh nastopov. Če je naša odrasla gledališka publika ob vsakoletnih odrskih nastopih našega gledališča, gostovanj tujih ansamblov in nastopov naših amaterjev deležna bolj ali manj zanimivih postavitev, so naši otroci pri tem veli- Posnetek s predstave pred štirimi leti ko bolj na slabšem. Iniciative lahko naštejemo na prstih ene roke. Če se jih torej ne spomni naše gledališče, ostanejo povsem zanemarjeni. Vem, da bo kdo pikro pripomnil, da je to tudi naša dolžnost. Res je, vendar se istočasno postavlja tudi vprašanje, kako dolgo bo ta tako maloštevilen ansambel kos tem nalogam. Prav bi bilo, da bi se tudi drugi malo bolj pogosto spomnili otrok in jim pripravili primerne nastope. Pri tem kajpada mislim na naša prosvetna društva. Na tiste še redke gledališke skupine, ki občasno delujejo. Že veliko let je pomanjkanje takih nastopov. In če razsaja ta dolgoletna »suša« pri nas - si lahko predstavljamo kako občutna je šele na Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini. Če se bodo uresničili naši načrti, bodo otroci za letos preskrbljeni. Za nedeljo, 4. decembra, bomo pripravili Rdečo kapico. Predstava bo v balkonski dvorani Kulturnega doma. Igro bomo seveda še ponavljali. Oglas v dnevniku bo pravočasno opozoril vse starše na ure predstav. Po Miklavžu bo »Kapica« obiskala vse slovenske šole in prosvetne domove. Umetniško vodstvo pa se že dogovarja z ljubljanskim mladinskim gledališčem za gostovanje v Trstu. V goste bo moral Medvedek Poo - predstava, ki smo jo že lansko leto planirali, ki pa je zaradi organizacijskih težav izpadla. Če nam bo torej sreča mila, bo tudi letos vse živo v Kulturnem domu in spet bodo imeli naši malčki nekaj zdravega razvedrila. ADRIJAN RUSTJA Glose o sporazumevanju Današnja znanost in tehnologija v marsičem olajšujeta človeku življenje, istočasno pa ga navdajata z občutkom nemoči, tako da je kljub zahtevam po demokratizaciji, enakosti med ljudmi čedalje več razlik med njimi, namreč med tistimi, ki »vedo«, so seznanjeni, in onimi, ki ne morejo v korak s časom. Velika ovira pri tem je prav jezik in način seznanjanja s to ali ono novostjo. Seveda so razlike med ljudmi in raven njihovega znanja ter obveščenosti obstajale v vseh časih. Danes smo na boljšem morda zato, ker ta razvpiti razvoj prinaša tudi potrebo po seznanjanju javnosti z dosežki znanosti in tehnologije, in to ne morda zaradi kakih človekoljubnih namenov, ampak iz povsem praktičnih: proizvode je treba prodati, a tudi novice imajo točno določeno politično in družbeno vrednost ter ceno. Pojavljajo se neologizmi (besede ali zveze, ki še niso splošno uveljavljene) z vseh področij. Pravilno in sproščeno jih je mogoče uporabljati le, če je pisec ali govorec tudi seznanjen s predmetom oziroma pojmom, ki ga te nove besede označujejo. Na nedavnem svetovnem kongresu o humani ekologiji so znanstveniki in umetniki govorili, da prav sporazumevanje predstavlja veliko težavo, saj so veje znanosti že tako specializirane, da si posamezne pojme vsakdo drugače razlaga. Skratka, pojavlja se potreba po nekoliko bolj poljudnem jeziku prav tam, kjer ta jezik nastaja - pri znanstvenikih. Vsega tega novega besedja je ogromno tudi po časopisju in predstavlja problem tudi za druge narode in njihove jezike. Tudi politični jezik razumejo pravzaprav samo še posvečeni. Človek ima vtis, da je prava sramota biti razumljiv, vsekakor pa je nevarno! V Sloveniji je dal temu vprašanju javni poudarek pesnik Tone Pavček, ko je prebral ustavne amandmaje in se vprašal: »Kdo piše ta jezik, ki ga nihče ne razume?« V naših krajih najdemo primere za takšno ugankarsko latovščino v jeziku sindikalistov, a tudi povsod tam, kjer se k pisanju spravijo ljudje, ki slovenščine ne obvladajo dovolj, in je glavna ovira za razumevanje njihovih spisov pravzaprav v dejanski nepismenosti. Če bi blagajnika pri kakem podjetju zasačili pri neznanju poštevanke, bi najbrž izgubil službo (kljub računalnikom). In tak blagajnik bi SI najbrž ne mislil, da se mu je zgodila krivica. Ob različnih in mnogoterih izjavah o skrbi za naš jezik ter o pravici do rabe slovenščine se je treba navsezadnje vprašati tudi, kakšne slovenščine vendar. Podobno so se začeli spraševati ze v Sloveniji in zadnji čas je, da se začnemo tudi mi. Za javnost naj bi pisali ljudje, ki slovenščino zna/0' obvladajo sklone, ločila in zgradb0 stavka, berejo slovenske knjige i slovenske časopise. Kako si srce lahko predstavljamo, da bodo ko sporočanju vsebin, ki zahtevajo^ pismenost, jezikovno iznajdljivoS in kulturo pisanja na višji ravni. drugimi besedami: kako bodo mag li jasno in razumljivo pisati o z htevnejših rečeh? Tako bi bilo, bi človek, ki ne zna poštevan začel predavati o integralih. IVANKA HERGOLD tudi grafiko lahko daruješ: prijatelju ali sebi ob marsikateri priložnosti Za nasvet ti je na razpolago TRGOVINA OBUTVE fielerUa kakovost in moda po primerni ceni TRST — Ul. Tarabocchia 2 — Tel. 730340 Začetek ciklusa o Haroldu Pinterju S torkovo premiero gleškega dramatika Harolda terja se bo začel nekakšen nografski pregled dela eneg . membnih sodobnih svetovni ti.^ daliških avtorjev. Teatro ,u se je namreč odločil, da P1 -posveti kar nekaj predstav, ^ likujejo letošnji repertoar, o pa bo vodstvo tega gledali redilo še debatne okrogle miz razgovore. Uprizoritev pe (oblikovala ga bo skup ,oVo Carmine - Zanetti) je Pra7 9 tekst spodbuden začetek, saj J a med temeljnimi deli ang dramatika. Josip Jesih V Zelenem dolu so se vaščani ukvarjali Pretežno s kmetijstvom. V zimskih mese-S. Pa so izdelovali kakovostne in povsod čislane zobotrebce, ki so jih zlahka prodajali. Naprednemu in vrlemu vaščanu Rastis-avu Hrčku je nekoč šinila v glavo čudovita ideja. Po vzoru modernih združenj naj bl se zobotrebčarji združili v posebno ponovno združenje. In to ne samo iz njihove vasi, pač pa tudi iz sosednih občin. Podjet-ni vaščan Hrček je torej svojo imenitno zamisel zaupal tudi drugim možem in kaj kmalu so se dogovorili za ustanovni občni zbor. »Verjemite, da se bomo uspešneje uve-lavili tudi na tujem tržišču, če bomo organizirali to združenje!« je na zboru v osrednji vaški oštariji govoril Hrček. »Vedeti nioramo, da so devize prav za nas sila pomembna zadevščina. Večino kmetijskih strojev namreč lahko kupimo le za devize!« * Ljudje so se strinjali in izvolili za pred-Sednika Rastislava Hrčka, za tajnika pa njegovega prijatelja Čiroslava Gašperčka, ki je končal srednjo šolo v mestu. Sklenili tudi, da bodo dvakrat letno izdali po-abno strokovno edicijo. »V tej strokovni ediciji bomo objavljali tudi reklamne °glase, kar nam bo prinašalo lepe denar-c. je strokovnjaško pojasnil novoizvolje- ni tajnik. Filibert: Olupek je imel v Zelenem dolu sorodnike. Ko jih je nekoč obiskal, so ga prepričali, naj se včlani v novo združenje. »V prostem času delaj zobotrebce, Filibert, pa boš zaslužil še kakšen dinarček!« je svetoval stric Kori. Filibert je poslušal stričev nasvet. Proste sobote in nedelje je mirno preživel doma in se kratkočasil z izdelavo zobotrebcev. Nekoč pa so ga obvestili, naj se zagotovo udeleži pomembnega sestanka združenja. Ker pa je bil Filibert sila redoljuben mož, je prišel na sestanek celo predčasno. »Cenjeni sotovariši,« je začel Hrček, »zbrali smo se, da bi izbrali dva predstavnika, ki bi odšla na naporno pot v inozemstvo. V Nemčiji je namreč lesni sejem in prav je, da smo tudi mi na tekočem s svetovnim dogajanjem!« »Dodam naj,« se je oglasil še tajnik, »da se je od oglasov nabralo kar precej denarja. Predlagam, da bi na to nehvaležno pot odšel naš predsednik!« Ljudje so z odobravanjem sprejeli tajnikov predlog. »Moje znanje nemščine ni preveč dobro,« je priznal Hrček, »in zato predlagam, da bi me spremljal tajnik Gašperček, ki imenitno obvlada nemški!« Tudi ta predlog so ljudje sprejeli, čeprav se do tega trenutka ni nobenemu niti sanjalo, da imajo tako izobraženega tajnika. Dobro leto po ustanovnem sestanku so zelendolsko združenje sprejeli v medna- u // 7»l » I *• I • 1 1 rodno združenje zobotrebčarjev. Še isto leto pa je bilo novosprejeto združenje počaščeno tudi z organizacijo mednarodnega kongresa. Hrček in Gašperček sta sestavila poseben pripravljalni odbor in vanj vtaknila tudi Filiberta Olupka. »Filibert, ti boš skrbel za propagando, uredil in okrasil boš sejno dvorano, dogovoril se boš za prehrano; tvoja skrb pa bo tudi sprejem kongres-manov na letališču!« je naštel tajnik. Nato je zadolžil še ostale člane odbora, le na Hrčka in nase je povsem pozabil. Filibert je imel vse kongresne dni ogromno dela. Še sreča, da so mu v službi dali dopust, sicer bi se bjl prisiljen zateči v bolniško. Po uspelem kongresu so se ponovno zbrali vsi člani pripravljalnega odbora. Predsednik je prebral izčrpno poročilo, pohvalil vse prisotne, nato pa še dodal, da so člani delegacij iz drugih držav prinesli precej daril. »Darila so tu in predlagam, da jih pravično razdelimo!« »Predsednik naj vzame barvni televizor in video aparat!« je dejal Gašperček. »Tajnik Gašperček naj dobi snemalno kamero in drugi video!« je takoj vrnil Hrček. »Brivnik in pisalni stroj dodelimo predsedniku. Njegova zasluga je, da je kongres uspel!« je spet predlagal tajnik. »Sesalec za prah naj vzame Gašperček!« je dejal predsednik. »Vsak član odbora pa dobi steklenico originalnega gina!« je slovesno povedal tajnik. Filibert se je kislo nasmehnil in vstal. »Predlagam, da si tudi te steklenice pravično razdelita predsednik in tajnik!« In je odšel. Horoskop od nedelje, 27. novembra, do sobote, 3. decembra 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. 4.) - VI IN DELO: Zvezde vam tokrat niso preveč naklo-njene, pa se boste morali zato kar precej potrudi- Precejšnja je možnost ne-P.njetnih zapletov in raznih sitnosti. Ohranite mirno kri in e. Preveč ne vznemirjajte ob czavah. Rojenim od 6. do 19. bodo zvezde nekoliko bolj naklonjene. VI IN DRUGI: Z večjo mero strpnosti bi se vaši odnosi z bližnjimi kar precej ^boljšali. Ugodna dneva bosta Ponedeljek m torek. DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) - VI IN DELO: Zaradi neugodnega položaja Merkurja in Lune se boste verjetno morali med tednom srečati z nepričakovanimi težavami. Možni so zastoji ali sitnosti. Precej bolj naklonjene so zvezde rojenim od 26. do 30. 5. Neugodna in muhasta dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč kritični do ljubljene osebe, ker tudi sami niste popolni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. LEV (22. 7. - 22. 8.) - VI IN DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Delo boste opravljali z večjo lahkoto kot običajno. Ugodne okoliščine, v katerih se boste znašli po zaslugi ugodnih Merkurja in Marsa, bodo botrovale uresničitvi ciljev, ki ste si jih zadali. Možen je izreden zaslužek. Precej muhasta bo sreda. VI IN DRUGI: Obrekovali vas bodo, pa naj vam ne gre preveč do srca. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. TEHTNICA (23. 9. -22. 10) - VI IN DELO: Rojenim od 23. do 30. 9. niso zvezde prav nič naklonjene. Precejšnja je možnost neprijetnih presenečenj in slabšega počutja. Bodite nadvse previdni in se v dejanjih ne prenaglite. Vsem ostalim Tehtnicam je nebo naklonjeno. Pričakujete lahko delovno zanimiv in kar precej uspešen teden. VI IN DRUGI: Nikar ne pozabite na dano obljubo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. STRELEC (22. 11. -21. 12.) - VI IN DELO: Zvezde so vam naklonjene, zato bo teden prav prijetno sproščen in tudi zanimiv. Uspešno boste uresničili nekaj, kar ste si že dolgo želeli. Pričakujete lahko ugodne novosti in zanimive nove priložnosti. Spremljala vas bo odlična delovna forma. Četrtek in petek vam bosta nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo si zelo želi vašega obiska. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VODNAR (20. 1. -18. 2.) - VI IN DELO: Teden bo prav prijeten in poln novosti. Merkur in Mars sta vam precej naklonjena in bosta zelo pozitivno vplivala na delo in načrte. Povsod boste uspešni in učinkoviti. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo. Možne so ugodne spremembe. Ponedeljek in torek bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Vzemite si več časa za pristnejši odnos z ljubljeno osebo. Ugodna bosta petek in sobota. M BIK (20. 4. - 20. 5.) - VI IN DELO: F J Zvezde so vam na-klonjene, zato lahko pričakujete precej uspešen in delovno razgi-an teden. Prav gotovo boste uresničili nekaj pomembnih aaertov. Sreča bo na vaši strani. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev neka-Tnh vaših zamisli. Ponedeljek a torek vam bosta nekoliko nranj naklonjena. VI IN DRU-Nikar se v srčnih zadevah e prenaglite. Ugodna dneva fosta četrtek in petek. RAK (21. 6. - 21. 7.) /T> - VI IN DELO: Čaka vas precej za-^ C 1 nimiv in uspešen teden. Iznajdljivi in spretni boste pri vsakodnevnih opravkih in v osebnem življenju. Možna so prijetna presenečenja. Rojenim od 22. do 29. 6. sta Mars in Saturn precej sovražna. Obstaja verjetnost slabšega počutja, konfliktov in drugih nevšečnosti. Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v izbrani družbi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23. 8. -22. 9.) - VI IN DELO: Teden bo pester in nekajkrat nekoliko nagajiv. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnimi dolžnostmi, ki naj vas nikar ne spravijo ob dobro voljo. V četrtek vas bo razveselila dobra novica. Brez pomišljanja izkoristite ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prijetno presenetil in osrečil. Ugodna bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) - VI IN DELO: V začetku tedna so možne sitnosti in spremenljivo razpoloženje. Od sredine tedna dalje se vam obeta srečen potek zastavljenega dela in nekaj ugodnih sprememb, ki jih boste veseli. Z ozirom na to, da je ljubezniva Venera v vašem znamenju, je možnost veselih presenečenj kar precejšnja. VI IN DRUGI: Ljubljeni boste in v družbi priljubljeni. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. KOZOROG (22. 12. - 19. 1.) - VI IN DELO: Napoved za vas ni prav ugodna. Obeta se vam precej nenavaden teden, ki vas zna neprijetno presenetiti. Kar precejšnja je možnost neprijetnih zapletov in drugih nevšečnosti. Bodite pri delu previdni in premišljeni. Druga polovica tedna vam bo bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo, ki uživa vaše zaupanje, ni bil tega vreden. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. RIBI (19. 2. - 20. 3.) ^ f - VI IN DELO: Te-den bo muhast in J vseskozi spremen- ^ ^ ljiv. Ker vam Mer- kur in Luna ne bosta naklonjena, se lahko zgodi, da naletite na neugodne okoliščine, ki vam lahko prekrižajo načrte. Bodite kar precej previdni, čas ni primeren za nove načrte in iniciative. Neugodna dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Nikar se preveč ne zanesite na obljube, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta ponedeljek m torek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK 0: A KOT ASTRA tnovk*ifVnostna ženska kot iz Hitchcockovih fil-0 teh; ,°^a nimam povsem pravilne predstave Posti ' •• ° tei tv°ji želji po še strožji diskret- hento P,nca. odsotnost zame dragocene kompo-°benp kot ie podpis. Domišljija ti daje poleta, a ih dnr^Ji6 v^asih lahko vodi od realnega sveta viinih °d^°V c'° drugačnih, morda tudi nepra-kot v Predstav, čeprav je pojem pravilnosti, bitje 6n' zel° relativen. Ker si zelo intuitivno int{ji'cj- zhaš in prepoznaš resnico s pomočjo žije t J®- Ne dvomim, da se zanimaš poleg poe- Ifo,. Z cl drilfTP n Eli ilro trancronHonro čl mm. koverra l druge oblike transcendence člove-Pesnik ■ “a- Če pa te res prešinja žalost kot jasne,Tr' Je to lahko le posledica trenutnih ne-razbistr-čZa katere imaš vse možnosti, da jih (pa Ji15.' Oglasi se in mi povej, če imam prav uidi ce se motim)! Šifra: SREDNJA LETA Rada vidiš, da delo čimprej končaš, ko ga začneš. Znaš iti tudi v globino, če je potrebno. Zdi se mi, da ljudi preveč ocenjuješ po zunanjem videzu in da ti bistvo ostane večkrat prikrito. To te lahko tudi razočara in zdi se mi, da se ti je to že zgodilo... Tudi neposrednost tvojih čustev je vprašljiva. Okolju se verjetno ne zdiš pretirano čustvena, čeprav sploh ni tako. Večkrat si tudi v dilemi, ker ne veš, če ravnaš prav. Če želiš razrešiti kak poseben problem, potem boš morala prihodnjič napisati kaj več o sebi. Šifra: LERČI Včasih odklanjaš okolico, ki te obdaja. Zdiš se sama sebi dovolj. Morda bi lahko kdo misli, da si premalo neposredna. Toda rada razpravljaš, rada govoriš, nekako želiš prodreti v svet. Ne primanjkuje ti ustvarjalnega duha in življenjske radosti. Včasih so to mali izbruhi sile in moči, a tudi nestrpnosti. Skratka, zanimiva pisava, ki želi več prikriti kot odkriti. KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika VODORAVNO: 1. sedež zadnjih olimpijskih iger, 5. žensko osebno ime, 11. del telesa, 12. odličen jugoslovanski kanuist (Matija), 13. kraj v Sloveniji, 15. osvežilna pijača, 16. izraelska luka, 17. prva ženska, 19. nordijska morska boginja, 20. avt. oznaka Valjeva, 21. letopis, 23. Daley Thompson, 24. del dneva, 25. zdrobljeno kamenje z ilovico in apnom, 27. udav, velikanska nestrupena kača, 28. olika, obzirnost, 29. avt. oznaka Milana, 30. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen, 32. Ivan Virnik, 34. Andricevo ime, 36. žen- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ■ ■ 24 25 26 ■ 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 sko ljubkovalno ime, 37. rimski pozdrav, 38. Puccinijeva opera, 40. afriška reka, 42. žrtvenik, 43. mesto na Japonskem. NAVPIČNO: 1. naval vode, 2. odlična švicarska smučarka Hess, 3. bahač jih ima polna hvale, 4. rimski 52, 5. poosebljeno slovanstvo, 6. Avstrija, Japonska, 7. srbski pisatelj Karadžič, 8. jugoslovanska reka, 9. država v ZDA, 10. okras na glavah korintskih in rimskih stebrov, 14. mesto v NDR, 18. ameriški filmski igralec, 21. žganje, vrsta vzhodnjaških likerjev, navadno iz riža, 22. prebivalka severnoevropskega otoka, 24. ukor brez soglasnikov,26. Georg Traki, 27. divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi, 28. am. teniški igralec Mayotte, 29. slov. časnikar Trefalt, 31. Shakespearov junak, 32. naš atletski delavec Pertot, 33. žensko osebno ime, 35. konica, 37. nekdanji naslov turških dostojanstvenikov, 39. avt. oznaka Cagliarija, 41. In-gemar Stenmark. REŠITEV ■e>p?so "Efr 'ibijo •z\ ‘iafijN ‘017 'BDSOI -8£ '9AB ■££ 'mig ’9£ 'OAJ '•*£ "A I EE ‘bojih '0E 'IM '6E TT?} '9Z 'Bog •IZ ‘Bfijd "92 'em tz "1 'd EE ‘TIBue iz ‘VA 0E ‘ubh '61 'bah ll 'bhv '91 'babh "£I 'efun 'El ‘>laqnh ‘El ‘jsrd -n ‘bujabs 'S JnaS T lONAVHOdOA OPVVS Ugodni razvoj odnosov med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnoevropskim Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč, pri katerem botruje njun junijski dogovor o sodelovanju, odpira vrata tudi Trstu in deželi Furlaniji-Julijski krajini. To pa seveda le, če bosta naše mesto in dežela znala pravočasno izkoristiti možnosti, ki se jima ponujajo tako na širši gospodarski ravni kot v ožjem merilu blagovne izmenjave in zlasti skupnega dela na znanstveno-tehnološkem področju, Ker pa je treba šele dodobra preveriti, če in kakšne so sposobnosti - in pripravljenost - političnih, gospodarskih in znanstvenih dejavnikov v teh obmejnih predelih za dejavno vključitev v okvir, ki ga opredeljuje najnovejša politika odpiranja vzhodnoevropskih tržišč zahodnemu blagu in storitvam, je komunistična skupina v evropskem parlamentu (sporazumno s tukajšnjim deželnim odborom KPI) sprožila pobudo za ustrezni posvet, s katerega naj pride pravi odgovor na to vprašanje. Zasedanje bo v petek, 2. decembra, v kongresni dvorani tržaške Pomorske postaje, in sicer pod geslom: »Sporazum EGS-SEV nova razvojna priložnost za Furlanijo-Julijsko krajino«. 1 »Mar dumping«! V petek je dolar veljal v Italiji 1.276 lir proti 1.295,05 teden prej. Medtem ko so ga centralne banke skušale sporazumno podpreti in ko je predsednik ameriškega FED Greenspan zahteval nujne posege za skrčenje zveznega primanjkljaja, pa ni znal bodoči predsednik ZDA Bush povedati nič drugega kot to: »Obljubil sem, da ne bom navil davkov.« Njegov načrt »flexible freeze« ima torej ime, nima pa vsebine. Še: novi zakladni minister Brady ni zaskrbljen nad slabitvijo dolarja in ne razume, čemu naj bi zvišali uradno obrestno mero, vtem ko Bushov svetovalec Feldstein skuša vplivati na menjalne tečaje z napovedjo, da bo dolar čez šest mesecev veljal le še 100 jenov (danes 122). To samo pomaga špekulaciji, ki tlači dolar, in utrjuje pri opazovalcih prepričanje, da skuša Amerika pod pritiskom bivšega zakladnega ministra Bakerja razviti pravo dolarsko-dumpinško politiko. Baker je namreč vselej trdil, da se bo ameriški dolg nasproti tujini (predvsem »tresaury bills« in »tresaury bonds«) poravnal z razvrednotenim dolarjem, kar se je tudi že zgodilo, ko se je Nixon leta 1971 odločil za odcepitev vrednosti dolarja od vrednosti zlata, da bi dovolil pocenitev zelenega bankovca in s tem ublažil realno breme, ki ga je naložila ameriški blagajni vietnamska vojna. Toda cenitev dolarja škoduje tudi Italiji. Če so zdaj nafta in nekatere druge uvožene surovine cenejše, je pa tudi res, da je konkurenčnost italijanskega blaga na tujem manjša: septembra so proizvodne cene v Italiji poskočile za 0,6%, drugje pa le za 0,2%; če se je to nadaljevalo vse do teh dni, tedaj je lira izgubila vse, kar je doslej pridobila s postopno devalvacijo, ki ji jo dovoljuje Banca dTtalia. Kakor je ponazoril na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci evropski parlamentarec Giorgio Rossetti, ki ga je spremljal poslanec Renzo Pascolat, že samo imena prijavljenih dokazujejo, kako veliko je v mnogih krogih naše dežele zanimanje za pristop k pobudam, kakršne bodo nastale ob poglabljanju gospodarskih stikov EGS-SEV in katerih razsežnosti so zaenkrat nepredvidljive. Poglejmo: po uvodnem posegu deželnega tajnika Roberta Viezzija in glavnem poročilu Rossettija bo spregovoril deželni odbornik za odnose z EGS Carlo Vespasiano, nakar se bodo priglasili med drugimi poslanec Arnaldo Baracetti, predsednik deželne zveze združenj maloindustrijcev (API) Renzo Bit, predsednik Videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo, predsednik Videmskega združenja industrij cev Gianni Co-golo, komercialist Paolo Di Paoli, zastopnik združenja obrtnikov CNA Fulvio Fabris, predsednik izvoznega konzorcija v sklopu pordenonskega API Renzo Fantoni, direktor tržaškega Inštituta za študije in dokumentacijo o Vzhodni Evropi in EGS Tito Favaretto z raziskovalcem Angelom Masottijem, delegirani upravitelj družbe Friulgiulia Elio Geppi, predsednik Tržaške velesejemske ustanove Gianni Marchio, glavni ravnatelj milanske družbe La Rondine iz sklopa skupine Tripcovich Giulio Matussi, predsednik deželnega Mediocredita Alessio Pasguantonio, predsednik družbe Industrie Ferriere Nord iz Osoppa Andrea Pittini pa še predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombe-si, predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo in komisar Raziskovalnega centra pri Padričah Domenico Romeo. Namen posveta je predvsem ta, da podjetniki, ki že sodelujejo z Vzhodno Evropo, obrazložijo probleme, s katerimi se pri tem soočajo, in da se potem njihova izkustva temeljito izkoristijo, seveda tudi na novih področjih, kakor so npr. bančne in finančne storitve ter znanstveno-razisko-valne dejavnosti, ob čemer pridejo v poštev seveda tudi univerze. Rossetti je izrecno omenil možnost ustanovitve valutne proste cone v tržaški luki, ki že tvorno deluje tudi s sovjetskimi zunanjetrgovinskimi organizacijami, sicer pa poudaril problem mehanizmov, ki urejujejo poslovanje med vzhodno in zahodnoevropskimi državami (kliring). Na zasedanju bosta tudi trgovski svetnik z madžarskega diplomatskega predstavništva v Italiji in sovjetski strokovnjak z Dunaja. Tu gre omeniti, da je bil nedavno podpisan poseben sporazum o sodelovanju med EGS in Madžarsko, da so ravno sedaj v teku pogajanja za izgotovitev podobnega dogovora med EGS in ČSSR in da ustrezno dogovarjanje s SZ še hitreje napreduje po razstavi IT ALI A 2000 v Moskvi. Na naše vprašanje, kakšno mesto ima Jugoslavija v tem sklopu, je poslanec Rossetti seveda odgovoril, da je tačas preuranjeno govoriti o tem. Preden se bo sosedna republika lahko vključila v Evropsko gospodarsko skupnost (kar vsekakor ne more biti pred letom 1992 in bo do tega kvečjemu prišlo v dolgoročni perspektivi), bo morala rešiti notranja vprašanja, tako zlasti tržna. V časih, ko se tako v ZDA kot na Japonskem kažejo znamenja vračanja k protekcionizmu in ko se Zahodna Evropa pripravlja na tržno (in siceršnje) zenotenje, v Jugoslaviji ne le ni mogoče govoriti o pravi podlagi za kaj takšnega, temveč so se razmere celo pokvarile, saj je tam zdaj praktično toliko tržišč kolikor republik. Skratka, ko bi Jugoslavija v takšnih ali samo malce izboljšanih razmerah polnopravno vstopila v Evropsko gospodarsko skupnost, bi to pomenilo zanjo samo škodo. DRAGO GAŠPERLIN gospodarski dopis iz Slovenije Ko te presežek duši Ze nekaj časa jugoslovanski vladni predstavniki govore o finančnih du-biozah, zaradi katerih nastajajo velikanske težave, ki onemogočajo pravo protiinflacijsko politiko. Neplačane, dvomljive terjatve (kakor lahko prevedemo modni politični izraz dubio-ze) so nastale na najrazličnejših koncih. Jugoslavija ima npr. v trgovanju s klirinškimi trgi, gre pa predvsem za trgovanje s SZ, za 2 milijardi dolarjev presežka. Presežek je zaradi posebnosti, ki veljajo v trgovanju s SZ, podoben posojilu, pa tudi dvomljivim terjatvam. Nezanesljiva so plačila, ki jih dolgujejo predvsem države v razvoju za dela, ki so jih opravila jugoslovanska podjetja. Gre za precejšen kup denarja: če upoštevamo tudi posojila, ki jih je Jugoslavija dala tem državam, se vsota bliža 6 milijardam dolarjev. Zaradi dokaj uspešne izvozne politike, zlasti pa seveda zaradi odložitve plačila tujih dolgov, so se devizne rezerve države povečale kar na več kot 3 milijarde dolarjev. Vzdrževanje takšnih rezerv ni poceni. Precej finančne škode je zaradi nekaterih neizkoriščenih možnosti. Gre za take, kot je npr. maloobmejni promet z Italijo. Posebej letos se je na italijanskih računih nabralo precej jugoslovanskega presežka, ki ga ne izkoristimo na pravi način, gospodarstvu v korist. Težko je pravzaprav natančno napisati, koliko je takih »dubioz«. Pravo inventuro šele delajo, ali pa je celo morda narejena, pa zaradi različnih vzrokov ne pride v javnost. Seveda je pri teh dvomljivih terjatvah največja tista, ki odpade na tečajne razlike, ki so nastale zaradi čudaškega obravnavanja deviznih dolgov. Pred leti je namreč prevzela država na svoja pleča vse tuje dolgove; od pravih dolžnikov je zahtevala le, da ji poravnajo dinarsko protivrednost. Ker takrat deviz ni imela, dolgov ni poravnala, ampak preložila. V tem času je tečaj dinarja padel in dinarska vrednost terjatev je močno narasla. Prelaganje odplačil veča razlike, razlike pa nastajajo tudi drugje, npr. pri deviznih hranilnih vlogah. Vse skupaj sešteto da velikansko vsoto; tega »dolga« država ni nikoli odplačala, ampak »shranjevala« pri narodni banki. Zdaj je tolikšen, da ne ve, kaj z njim; dolg je postal velikanska utež, ki ne da zraka državnim financam, s tem pa ga ne dobi niti gospodarstvo. Vpliv na inflacijo je zato strahovit. Toda tudi tam, kjer bi inflacijsko breme lahko vsaj nekoliko odložili, nismo uspešni: ne znamo zmanjšati presežka v trgovanju s SZ, ne znamo izterjati dolgov pri upnikih, ne uspe nam dobiti plačila za opravljeno delo. Posojilo, ki ga dajemo SZ z 2-mili-jardnim dolarskim presežkom in zanj ne dobimo niti najmanjših obresti, je velikansko inflacijsko breme. Pri tem ne gre za neplačane račune, kot si nekateri razlagajo, ampak za poseben sistem izravnanega trgovanja, podoben kot velja npr. pri maloobmejni menjavi. Če kdo izvaža več kot uvaža, plačila za opravljen izvoz (za presežek) ne dobi. Moral bi povečati nakupe pri partnerici. Toda ta partnerica nima ustreznega blaga, ali pa ga zaradi različnih vzrokov ne ponudi v menjavo. Jugoslavija bi npr. lahko presežek hitro odpravila, če bi ji bila SZ pripravljena prodati več nafte, vendar partnerica v to ne privoli. Ali drugače rečeno: v trgovinskih pogajanjih je naša stran neuspešna. Vendar pa ne samo s SZ, ampak tudi z drugimi državami ne uspeva doseči ugodnosti za sebe. Irak nam npr. dolguje precej denarja za opravljena dela (podobno pa še nekatere naftne države), vendar s plačili zavlačuje, o pocenitvi nafte, ki nam jo dobavlja v zameno za gotovinsko plačilo, pa noče niti slišati, čeprav se je nafta na svetovnem trgu precej pocenila. Težave s temi dvomljivimi terjatvami, ki jih ima Jugoslavija do tujine, bi seveda lahko hitro odpravili, če bi zmanjšali izvoz v te države. Za trgovanje s SZ imamo npr. v svojih rokah zelo preprost mehanizem: tečaj obračunskega dolarja bi lahko poslabšali, saj na ta tečaj ne vpliva prav noben trg. Toda s tem bi spravili v velike težave tisti del gospodarstva, ki izvaža na sovjetski trg. Izvoza namreč ni možno preusmeriti, saj gre za izdelke, ki jih ta trg (in še nekateri) potrebuje, drugam pa jih skorajda ni možno prodajati. Ker gre za obstoj precejšnjega dela južnega gospodarstva, mora država presežke sama financirati. Država izvoznikom poravna račune z denarjem iz svojih blagajn. Vendar realnih virov za ta denar nima,- mora ga enostavno natisniti, s tem pa povzroča inflacijo. Iz takih inflacijskih objemov se država ne zna izviti. Pravzaprav je šele v zadnjem času začela ugotavljati, kako velik je vpliv takšnih dubioz. No ja, je vsaj začela ugotavljati... JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Efektivne valute Devize 18.11.88 25.11.88 18.11.88 25.11.88 Nemška marka . . . . 743,84 743,10 743,84 743,10 Nizozemski gulden . 659,79 659,- 659,79 659,- Belgijski frank . . . . 35,497 35,466 35,497 35,466 Danska krona 192,75 192,68 192,75 192,68 Norveška krona . . . 196,16 196,36 196,16 196,36 Švedska krona . . . . 213,07 212,80 213,07 212,80 Ameriški dolar . . . . 1295,10 1276,50 1295,10 1276,50 Kanadski dolar . . . . 1047,60 1066,40 1047,60 1066,40 Španska pezeta .. . 11,288 11,332 11,288 11,332 Portugalski eskudo . 8,902 8,91 8,902 8,91 Grška drahma 8,961 8,927 8,50 7,75 Avstrijski šiling . . . . 105,005 105,684 105,005 105,684 Francoski frank .. .. 217,65 217,50 217,65 217,50 Švicarski frank . . . . 885,68 885,72 885,68 885,72 Japonski jen 10,498 10,55 10,498 10,55 Funt šterling 2346,50 2343,30 2346,50 2343,30 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 18.11.88 25.11.88 18.11.88 25.11.88 F. šterling zlat 135.000 134.000 Zlato (gram) 17.650 17.350 Napoleon 104.000 104.000 Srebro (gram) 268,50 263,1 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI . .. Datum , .. Družbe 18.11. 25.11. +-4 Alleanza 40.270 40.700 +11 Assitalia 15.900 15.800 -0,6 BcaComm.lt. 3.050 3.095 +1,5 BcoRoma 7.400 7.195 -2,8 Bastogi 303 297 -2,0 Benetton 10.680 10.305 -3,5 NuovoBcoA. 3.185 3.120 -2,0 Cigahotels 4.705 4.685 -0,4 Cred.lt. -1.618 1.635 +1,0 CIR 5.850 5.845 -0,1 Eridania 5.900 5.603 -5,0 Fiat ord. 9.888 9.800 -0,9 Fiat risp. 5.965 5.890 -1,3 Generali 44.280 45.100 +1,8 IFI risp. 19.745 19.050 -3,5 Iniz. Meta — — — Italcable 13.340 13.500 +1,2 Italia Assic. 11.290 11.150 -1,2 Spet je v ospredju družba GENERAL predsednikoma francoskih družb Ml nastalo zaradi različnega gledanja Število delnic tržaške družbe, ki jih zi, narašča. Baje so prisotni med temu je sedanji trenutek zelo delika jih beleži večina kvotiranih družb, na obdavčitve finančnih dohodkov. Tud ponudbo visokih obrestnih mer na sv OBANCA pri zasebnikih se je zakljut ševanje je preseglo vsa pričakovan do znatnih okrnitev. (V sol _ .. Datum , ,, Družbe 18.11. 25.11. +-/t Italmobiliare 145.400 145.500 + 0,1 Mediobanca 19.800 19.700 -0,5 Montedison or. 1.957 1.935 -1,1 Montedison ris. 930 919 -1,2 Olivetti ord. 9.550 9.510 -0,4 Olivetti priv. 5.700 5.701 - Pirelli S.p.A. 2.979 2.950 -1,0 RAS 42.500 42.450 -0,1 Rinascente 4.900 4.920 +0,4 SAI 20.980 20.900 -0,4 SIP 2.998 2.958 -1,3 SME 4.661 4.640 -0,4 SNIA Viscosa 2.701 2.650 -1,9 Standa 18.500 18.350 -0,8 ŠTET 3.990 3.999 +0,2 Toro ord. 21.010 21.100 +0,4 Toro priv. 13.601 13.400 -1,5 Unipol 19.990 17.700 +10,7 1 in sicer po zaslugi novih trenj med Dl in AXA. Nesoglasje med njima je la udeležbo v SOCIETE' GENERALE, dnevno izmenjujejo na milanski bor-upci tudi japonski investitorji. Kljub en. Dobrim poslovnim rezultatom, ki sprotujejo napovedani načrtiza nove i država konkurira po svoji strani s 'oja posojila. Klasiranje delnic MEDI-ifo v prvem dnevu ponudbe. Povpra-a tako, da je prišlo pri podeljevanju letovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 18.11.8825.11.88 Ala..................... 12.070 12.072 America................. 11.872 11.895 Arca BB................. 19.629 19.656 Arca RR................. 11.796 11.795 Arca 27 ................. 9.799 9.805 Aureo .................. 16.073 16.056 Aureo Previdenza....... 11.359 11.452 BN-Multifondo........... 11.265 11.244 BN-Rendifondo .......... 11.241 11.240 Capitalcredit........... 10.528 10.557 Capitalfit .............. 12.720 12.731 Capitalgest ............ 14.712 14.738 Cashbond .............. 10.601 10.621 Cash Management F. . . 12.969 12.994 Centrale Capital....... 11.009 11.014 Centrale Global ......... 10.102 10.109 Centrale Reddito....... 11.234 11.236 Commercio Turismo . . . 9.839 9.881 Corona Ferrea ........... 11.224 11.602 Eptabond................ 11.669 11.676 Eptacapital ............ 10.671 10.639 Euro Andromeda .......... 13.295 13.308 Euro Antares............ 10.586 10.584 Euromob. Cap. Fund. . . 10.870 10.878 Euromob. Redd........... 10.934 10.941 Euro Vega............... 23.169 23.244 Fiorino . .............. 11.282 11.286 Fondattivo.............. 25.719 25.729 Fondersel .............. 11.410 11.420 Fondicri 1 ............. 10.370 10.408 Fondicri 2 ............. 11.623 11.638 18.11.8825.11.88 Fondimpiego.............. 12.303 12.306 Fondinvest 1 ................. — 14.511 Fondinvest 2 ............ 14.491 14.669 Fondo Centrale............ 14.633 14.633 Fondo Profess............. 29.058 29.122 Genercomit............... 17.256 17.257 Genercomit Rend........ 10.623 10.616 Geporeinvest ............. 10.459 10.502 Geporend ................. 10.367 10.380 Gestielle B .............. 10.217 10.198 Gestielle M .............. 10.728 10.730 Gesti ras................. 18.114 18.124 Imi 2000 ............... 11.761 11.765 Imicapital ............... 24.405 24.530 Imindustria .............. 9.655 9.689 Imirend ................. 14.382 14.390 Interbancaria Azion. . . . 17.577 17.688 Interbancaria Obbl..... 14.555 14.557 Interbancaria Rend. . . . 14.966 14.963 Investire Azion........... 11.064 11.123 Investire Bil............ 10.791 10.848 Lagest Azion............. 11.510 11.580 LagestObb................. 10.809 10.801 Libra .................... 17.144 17.186 Money-Time ............... 10.530 10.528 Multiras.................. 17.162 17.229 Nagracapital.............. 14.759 14.838 Nagrarend................. 12.595 12.611 Nordcapital .............. 10.065 10.096 Nordfondo................ 12.221 12.215 18.11.8825.11.88 Phenixfund .............. 10.247 10.321 Primecapital ............ 24.457 24.481 Primecash................ 12.064 12.606 Primeclub Azion........ 9.778 9.807 Primeclub Obbl........... 10.978 10.983 Primerend................ 18.456 18.482 Promofondo 1 ............ 10.496 10.509 Redditosette ............ 15.370 15.369 Rendicredit.............. 11.183 11.199 Rendifit ................ 11.705 11.705 Risp. Italia Bil......... 16.600 16.629 Risp. Italia Redd...... 14.040 14.035 Rologest ................ 11.052 11.060 Rolomix.................. 10.440 10.451 Salvadanaio ............. 10.607 10.648 Sforzesco ............... 11.492 11.499 Venture-Time ............ 11.593 11.514 Verde.................... 11.528 11.531 Viscopteo ............... 15.305 15.268 TUJI (v dolarjih) Capital Italia............ 32,63 32,26 Fonditalia ............... 72,53 73,04 Interfund ................ 37,34 37,35 Int. Securities .......... 26,32 26,56 Italfortune .............. 40,79 40,79 Italunion ........________ 23,10 23,30 Mediolanum S. F........ 36,39 36,40 Rominvest................. 33,43 33,52 Fondo Tre R. Lit......... 37.716 37.676 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars.......................... 154,625 - 160 Baker elektrolitičen..................... 165 - 166 Bakrovi odpadki št. 2.................... 105 Cink high grade ......................... 59,50 - 72 Cink elektrolitičen...................... 69 - 72,50 Paladij 99,9 ......................................... 128 Platina (v dolarjih za unčo troy)........ 570,50-571,50 Železni odpadki (v dolarjih za tono) .... 113 - H4 Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 608 London Svinec bel dry fob UK.................... 275 - 325 Aluminij 99,5% ......................................... — Nikelj high purity....................... Jeklo v palicah ......................... Cinkova pločevina...................... ~~~ Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov..... 295 - 305 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki november, december .... 545 Soja iz Nizozemske november............ 8 j: Palmovo olje Sumatra november............ Sončnica november, januar................ Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) december januar........................ 565 Laneno olje oktober, januar.............. Ricinovo olje (ex tank) november, december ............. ^ ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž december....................... Rž marec.......................... Rž maj............................ Oves november..................... Oves december..................... Oves marec........................ Ječmen november .................. Ječmen december .................. Ječmen marec ..................... Pšenica oktober .................. Pšenica november ................. Pšenica december ................. BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) December ......................... Marec ............................ Maj............................... Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra.................. Giza 45 g......................... SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava .................. November ......................... december ......................... Januar ............................ 155.50 160,1° 161.50 151, " 150,90 153," 123," 123.20 130.40 152, " 16 0,40 156.40 53,80 54,69 54,85 12.720 12.734 12.770 12.744 Želje in potrebe za turistični razvoj jadranske obale Avtocesta in novi hoteli v Dalmaciji Vsem je jasno, da je turizem v Dal-niaciji zelo pomemben faktor v gospodarskem razvoju te dežele. Investicije v turistične objekte so bolj donosne tistih v tovarne, pa čeprav dohodki 0(t turizma prihajajo le štiri - pet mescev na leto. S turizmom pa se ne ukvarjajo le . ^cja hotelska podjetja, ki so svoje objekte posejala vzdolž vse več sto kilometrov dolge dalmatinske obale. S tu-izmom se ukvarja skoro vse prebivalko, saj bomo v skoro vsaki dalmatin-t ^tši ob obali našli tudi sobo in po-strežb°. Uradno imajo v raznih °bčinah ter turističnih uradih registri-tanih pri zasebnikih 160.000 postelj za unste. Na občinah trdijo, da je v res-btci postelj še enkrat toliko. Na obči-ah se hudujejo, da zasebniki ne pri-Javljajo niti domačih niti tujih gostov. tak način ne plačajo davkov. V tu-tstičnih uradih zahtevajo, da bi gost Pn bjih plačal zasebno sobo, ne pa astniku te sobe. V nekaterih dalma- uiskih občinah je postal pravi šport °v občinskih funkcionarjev na neprijavljene goste. V marsikaterem prime- u se gostje, še zlasti tuji, pošteno raz-jezijo in zaprisežejo, da ne bodo več btovali v Jugoslaviji. .udi o tem so pred nekaj dnevi go-oriii v Splitu, kjer so se zbrali zastopata občin ter turističnih društev iz se Dalmacije. Ugotovili pa so tudi, da prizem v Dalmaciji stagnira. Letos so ®jcer v bankah vnovčili za dobro četr-bo tujega denarja več kot lani. To pa Preprostega razloga, ker turist ne pride več letovat v Jugoslavijo s polno malho v tujini poceni kupljenih dinarjev. Dinarjev v tujini ni več. Zaradi nezadržne inflacije pa se ne izplača dinarjev kupiti mesec ali dva pred letovanjem. To pa je bila na tem splitskem posvetu edina svetla točka. Domačih gostov je bilo, seveda zaradi znanih gospodarskih težav, bolj malo. Tujci prihajajo v Dalmacijo, ker je to naj lepša obala v Evropi. Pritožujejo pa se, ker so nekateri, komaj pred desetimi leti zgrajeni hoteli, že skoro neuporabni. Največ pritožb pa je zaradi slabih prometnih zvez. Pred dobrimi dvajsetimi leti zgrajena Jadranska magistrala je bila pravi čudež, saj so prejšnje ceste bile še iz Napoleonovih časov. Vsakdo, ki je prej moral v Dalmacijo, je bil sila zadovoljen s to cesto, s katere je tudi lep razgled na morje in otoke. Dandanes pa so po vsej Evropi speljane avtoces- te, avtomobilskega prometa je veliko več kot pred dvajsetimi leti. Jadranska magistrala je, hočeš nočeš, v poletnih mesecih navadni kolovoz, saj po njej z avtomobilom voziš s polževo hitrostjo, kot da bi bil v središču kakega velemesta. Turist pa hoče čimprej do cilja. V zadnjem času je veliko govora, da bodo kmalu pričeli graditi novo magistralo ob obali. To naj bi bila pravzaprav avtocesta, speljana nekoliko stran od obale. Finančna sredstva naj bi prispevale nekatere italijanske finančne družbe, ki so uvidele možnost dobrega zaslužka. O mešani družbi, ki bi skrbela za gradnjo te avtoceste se v Jugoslaviji v zadnjem času precej govori. Prav tako je govor o avtocesti Trst - Reka. To naj bi finansirala tudi Dežela Venelo preko svojega sodelovanja v nekaterih italijanskih avtocestnih družbah. V Dalmaciji si sedaj prizadevajo, da bi se hotelska naselja obnovila, tako da bi odgovarjala mednarodnim normam. Tako bi ponovno pridobili tuje turiste, ki izbirajo druge eksotične dežele. Istočasno ugotavljajo, da je v tujini veliko zanimanja za skupna vlaganja v nove hotele. Prostora za take objekte je v Dalmaciji še vedno zelo veliko. Morda bo dalmatinski turizem preživel sedanjo stagnacijo in v prihodnjih letih bomo ob dalmatinski obali ter na otokih videli spet toliko zadovoljnih letoviščarjev, kot smo jih videli pred leti. Izdelan kulturno-turistični koledar v Venetu Bogat spored prireditev kulturne in zabavne prireditve bodo glavna privlačnost l^kih koledar delali zom. in malih mest Veneta v prihodnjem letu. Okvirni pomembnejših prireditev so turistični delavci iz-skupno z deželnim odbornikom za turizem Panoz- ? j'llstne prireditve v Benetkah bodo trajale mesec dni, od "ferf Qrj,’a 7. februarja. Kmalu zatem bo v Benetkah 1 enr ZQljtibljencev«, ki se bo končal na praznik sv. Va-£e ina- Odveč je povedati, da bodo tudi v letu 1989 v lite Poredili zgodovinsko regato, praznik Redentore, Pa/?vn° na9rQdo Campiello ter filmski festival. V Doževi j0 C1 bodo priredili razstavo o Tračanih. Razstavo priredi-Prih SocMovanIu 2 Bolgarijo. V sodelovanju s Splitom bodo tj 5)(frVe leto v Benetkah imeli razstavi del dveh dalma-p -S “} umetnikov, Ivana Meštroviča in Blaža iz Trogirja. ano6' b°d° tudi razstavo del Antonia Canove. Tudi Tizi-sort Pride na vrsto. V koledarju imajo tudi razstave del ^bnejših slikarjev, kot je npr. Francisco Goya. y p Ladovi bo razstava na temo Padova - mesto na vodi. uzzu della ragione bodo priredili razstavo o pettisoč- letnem razvoju tega mesta. V Padovi bodo imeli še celo vrsto drugih razstav. V Trevisu bodo v zasebnem muzeju na jesen odprli lepo razstavo šahovnic in šahovskih figur. Verona bo, kot vedno, prizorišče glasbenih prireditev na prostem: operne prireditve v areni, Shakespearove igre v rimskem gledališču, festival jazza, baletne predstave in lahka glasba, vrh vsega pa še cela vrsta umetniških razstav v Castelvecchiu in v moderni galeriji. Operna sezona v veronski areni bo trajala dva meseca, od 1. julija do konca avgusta. Na sporedu bodo Verdijeve in druge opere. V Vicenzi pa bodo imeli na sporedu tradicionalne kulturne prireditve. V vseh omenjenih krajih ter tudi v manjših mestih bodo vse leto na sporedu razstave antikvariata. V poštev prihajajo razstave antikvariata iz prejšnjih stoletij, še zlasti dragocenih predmetov in pohištva, ki jih prirejajo v palačah, kot tudi drobni antikvarični izdelki, ki si jih lahko ogledaš na stojnici. Vsako nedeljo v več krajih Veneta prirejajo take sejme, na katerih je mogoče najti marsikaj zanimivega. Znano gostišče v Opatiji Najboljša postrežba v Vili Ariston Restavracija Vila Ariston v Opatiji je brez dvoma sladokuscem dobro znana. V vili, ki je nekoč bila rezidenca bogate družine, je že dolgo let restavracija. V njej dobiš okusno pripravljene ribje jedi. Postrežba je zares zelo dobra. Zaradi tega je čisto razumljivo, da so turistični in gostinski delavci v Opatiji dali prav tej restavraciji odličje najboljše restavracije v tem turističnem kraju, ki že nad 100 let privablja goste iz vsega sveta. Zimski izleti iz Benetk Muzejsko-vinske izlete prirejajo v Benetkah v zimskem času. Konzorcij Pro-move, v katerem so včlanjeni krajevne uprave ter znani gostinci v Benetkah, je letos pomislil na popestritev ponudbe. Gostom, ki prihajajo v Benetke pozimi, ponujajo vsako nedeljo avtobusni izlet na terrafermo. Izletniki obiščejo nekatere plemiške palače ob reki Brenta in še drugod, kot so Vila VVidmann Rezzonico, grad Roncade, občinsko palačo v Portog-ruaro. V vsakem od teh krajev je obvezna pokušnja domačih vin ter specialitev. Avtobus zapelje izletnike do Punte Sab-bioni. Zatem se gostje vkrcajo na parnik. V večernih urah je na vrsti še ogled otočkov sredi lagune. Sejem turizma v Salzburgu V Salzburgu, ob meji Avstrije z Zvezno republiko nemčijo, bo od 27. do 29. januarja 1989 4. mednarodna turistična razstava. Gre za reklamni sejem na katerega pride 300 razstavljalcev iz tridesetih držav. Turistične ustanove iz raznih držav tudi na tak način reklamizirajo svoje dežele. Na Dunaju še vedno sacher torte kočije in Frater bai^° na Dunaj, pusti trebuh zu Tovnrfu v .slavnih habsburških časi! ko hi t dedje in pradedje. In lab ven , di, da je rek še zmeraj velja ne,', , kar se lahko prepriča še tak' obki, "even obiskovalec. Vendar pa j vreri aYstriiske prestolnice nedvomni gjen kakega bankovca več. bilo or se nav Dunaj popelje z avtomo la- 9.a vožnja ne bo preveč utrudi s0 'Sirijske avtoceste (in tudi ceste brezm - sne' široke in urejene, pa š t0ni Placne povrhu. Pred glavnim mes ce 7SY razširijo v štiri- in petpasovni jasnimi smerokazi, ki so turisti zqrečo° P°trebni. Pa nič hudega, če bi hrbtn smYr: nihče mu ne bo hupal z, ho m saJ ,so avstrijski vozniki izred rsj sc;1P|inirani in vljudni, host S„clPhniranost, urejenost in vij ud držav ° ?P^°h odlike te majhne zelem ho Jrv ■1atere prebivalci se hudomuš strijCBculei° na »Dunajčane« in »Av skoraj"’ Y prestolnici jih namreč živ Po ml Ponvica, ostali pa so raztresen ^raviinnJSli1 mestih, vaseh in zaselkih in Judi, da vlada med »Dunajčani prvi & precejšnja razlika, da si najbrž ?tovIjani, drugi pa provincialci. Ii oo v tem tudi kanček resnice. Če čezalpska dežela prevzame s svojim zelenjem in urejenostjo, je prestolnica njeno verno ogledalo. Tudi Dunaj poleg prelepe stolnice sv. Štefana, Schonnbruna in Praterja ponuja predvsem svoje izredno zelenje. Mesto premore kar 800 parkov, poleg drevoredov in zelenic, vse to zeleno bogastvo pa je tako negovano, da se ga skoraj ne upaš dotakniti. Nikjer ni napisov, da je teptanje trave in trganje cvetlic prepovedano, pa vendar so nasadi brezhibni in verjetno nikomur ne pade na misel, da bi jih kakorkoli oskrunil ali odvrgel kak odpadek. Pa saj človek ni v zadregi, kam s praznim zavojčkom cigaret: kjerkoli se znajde, povsod bo našel koše za odpad in rezultat so izredno čiste ulice ne samo v središču, temveč tudi v predmestju Dunaja. Za kolesarje je nižinska prestolnica pravi raj, ob širokih pločnikih ne manjka kolesarskih stez in Dunajčani, pa tudi turisti, ki si kolesa lahko izposodijo, jih pridno uporabljajo. Niti avtomobilisti se ne morejo pritoževati: parkirišča so na vsakem koraku, ves poslovni Dunaj parkira v podzemnih garažah, tako da na ulicah res ni stis- ke. Nikjer dvojne vrste parkiranih vozil in torej nikjer hrupnega hupanja in jeze! Sicer pa se Dunajčani raje poslužujejo javnih prevoznih sredstev, ki so za naše razmere res sanjsko organizirana. Podzemna železnica, tramvaj, trolejbusi in avtobusi te hitro in varno pripeljejo na katerikoli konec raztegnjenega Dunaja, turistom pa so na voljo tudi kočije. Medtem ko si obiskovalec ogleduje ostanke nekdanje velike monarhije, se lahko spočije ali okrepča v enem od parkov, kjer bo poleg klopi našel tudi bele vrtne mizice s stoli. Pa brez skrbi, nič ne bo plačal, le postregel ga ne bo nihče! Pač pa bo veliko denarcev porabil, če je sladokusec, saj se ne bo mogel odpovedati slastnim »sacher« tortam ali pa tistim z dišečimi gozdnimi sadeži in smetano, ki vabijo iz izložb tipičnih slaščičarn. Preostale izložbe središčnih ulic pa si je bolje samo ogledovati, saj so cene, preračunane v lire, veliko višje kot pri nas. V tolažbo nam bo, ko bomo ugotovili, da je najbolj »šik« in tudi naj dražja prav italijanska moda, zlasti tista znanih stilistov obleke in obutve. Dunajske znamenitosti bomo tokrat pustili ob strani, čeprav zimska rezidenca avstrijskih monarhov Hofburg in poletna Schonnbrun nista od muh. Tudi druge znamenite palače na Ringu — kot *a primer operna hiša in mestni teater, županstvo, parlament, stara univerza, secesijska palača — zaslužijo svojo pozornost, a obiskovalca, ki pozna Rim, Firence ali Benetke, ne presenetijo. Vse so izredno »mlade«, iz njih ne diha tisti veličasten duh daljne preteklosti, ki je tako značilen za Italijo ali Grčijo. Veliko je sicer dragocenih ponaredkov, zgledov po antični arhitekturi, v cesarskih palačah pa po časih kitajskih in japonskih cesarstev. Mittelevropski duh veje iz del secesi-onistov, somišljenikov Otta VVagnerja, Fabianijevih in Plečnikovih vrstnikov. Vendar jih Dunajčani ne cenijo preveč, večini njihov okus ni všeč. Kritični so do marsikaterega okrasa svojega mesta, ko pa govorijo o parlamentu, pred katerim je arhitekt postavil skulpturo z grško boginjo modrosti, pravijo: »Saj se pozna, da je modrost ostala zunaj!« In kdor obišče Dunaj seveda ne more mimo Praterja, pravega mesta razvedrila in iger. To je nepregledno velik lunapark, v katerem ima častno mesto znamenito 50 metrov visoko kolo, na katerem so obešene velike gondolske kabine. V desetih minutah, kolikor rabi, da se počasi obme okrog svoje osi, si obiskovalec lahko ogleda Dunaj z dostojne višine, čeprav je precej oddaljen od njegovega središča. Pod njim pa mrgolijo vse mogoče naprave lunaparka, od katerih se zdijo nekatere prav nevarne. Pa še beseda o prenočišču, če vas bo pot zanesla na Duhaj. V poletnih mesecih boste zagotovo našli prenočišče v domačem okolju, v slovenskem študentskem domu Korotan ali v njegovi podružnici Koper. Prvi je na Albert-gasse, drugi pa na Bennogasse, nedaleč od strogega središča. Nekoliko težje je najti ležišče le v teku šolskega leta, ko oba domova zasedejo slovenski študentje, ki študirajo na Dunaju. Sobe so dvoposteljne, s kopalnico ali brez, lepe in čiste, ponudili pa vam bodo tudi obilen zajtrk. In še presenečenje, ko boste plačali račun: Slovencem daje uprava 10-odstotni popust, kar pa je še več vredno, sredi Dunaja se boste ob ustrežljivosti gostiteljev počutili kot doma! VLASTA BERNARD Košarka: v Trapaniju kvalifikacije za EP Italija brez skrbi TRAPANI - V košarkarskem prvenstvu bo danes počitek zaradi tekme med Italijo in Madžarsko, ki bo veljala za kvalifikacije evropskega prvenstva. Rezultat bo zanesljivo v prid Italije, ki je že v prvi tekmi na tujem premagala Madžare s kar 28 točkami razlike. Zbor reprezentantov je zato bolj priložnost, da se preveri možnosti Italije v širšem evropskem in svetovnem krogu. Trener Gamba je potožil, da ima državna reprezentanca izredno malo priložnosti za nastopanje. Že v četrtek bo Italija igrala v Španiji, s tem pa bodo njeni nastopi do EP končani. »Povsem se zavedam položaja,« je povedal Gamba. »Prvenstveni boji se iz jasnih razlogov ne morejo zanemarjati. Zanimanje zanje je preveliko. Boril se bom za nekaj več življenjskega prostora.« »All-star«: zmaga ekipe A-1 RIM — Ekshibicijska košarkarska tekma med reprezentancama tujcev, ki igrajo v italijanskih A-1 in A-2 li- gah, je dala v štirih 12-minutnih delih igre izreden rezultat 167:143 za selekcijo prve lige. Rezultati po posameznih delih so bili 26:27, 59:62 in 123:97. V zmagoviti ekipi je največ točk (37) dosegel Richardson, ki sicer igra za bolonjski Knorr. Richardson je bil tudi izbran kot najboljši mož tekme. Brazilec Oscar Scmidt pa je bil najboljši v metih za tri točke. Srečanje si je ogledalo več kot 13 tisoč gledalcev. Prisoten je bil tudi predsednik CONI Gattai. Čuki - Stefanel v Mestrah MESTRE V košarkarski B-l ligi bo tržaški Stefanel danes igral v Mestrah proti Cukiju. Čuki v tem prvenstvu na domačih tleh ni še izgubil, na lestvici pa ima 8 točk, Stefanel pa vodi s 14 točkami. Negativna značilnost domačinov je slab obisk gledalcev, ki so bili navajeni na višjo ligo. Iz Trsta je najavljen precejšen dotok navijačev Stefanela, kar bi utegnilo ugodno vplivati na igro vodilne ekipe prvenstva. Odbojka: Olympia v moški C-l ligi Poraz po napetem boju FLEBUS - OLVMPIA 3:1 (16:14, 17:15, 13:15, 15:13) OLVMPIA: S., A. in D. Terpin, Š. in I. Cotič, Marassi, Sfiligoj, Dornik, Petejan, I. in M. Špacapan. Odlična tekma, toda slab rezultat za naše fante. S temi besedami bi lahko strnili srečanje med ekipama, ki sta si bili vseskozi enakovredni. 01ympia je dokazala, da v gosteh igra mnogo bolje, kot na domačih tleh in je enakovredna tudi ekipam, ki se borijo za višja mesta. Flebus je namreč dobra ekipa visokih in izkušenih igralcev. V prvem setu so naši vodili najprej s 5:1, potem so jih domačini dohiteli, vendar je 01ympia prva dosegla rezultat 14:11, a ni znala zbrati še potrebne točke. V drugem setu so domačini vodili s 13:6, vendar so jih naši dohiteh na 14:15, vodili s 15:14, nato pa je sodnik pokvaril še ta set in stanje je bilo 2:0 za domačine. V tretjem setu je zgledalo, da bo tekme konec, Flebus je vodil do desetice, takrat pa so se naši fantje zbrali in nasprotnika dohiteli na 10:10 ter nato tudi zmagali. Obrestovala se je tudi menjava tehničarja, v igro je namreč stopil Ivo Špacapan, ki je odlično zamenjal utrujenega Terpina. V zadnjem nizu sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu, a Goričani so na koncu že vodili s 13:11. Zgledalo je, da se bo tudi ta tekma končala pri tie-breaku, vendar so štiri nerazumljive napake na koncu privedle do tega, da je Flebus slavil zmago. Tekma je bila res na visoki tehnični ravni, Goričani so se domačinom upirali kar so mogli, igrali so odlično v bloku in v napadu, nekoliko slabše v polju in sprejemu. (M. Špacapan) Ženska C-l liga: Fratte so nadigrale Prva zmaga Bora Elpro Bor Elpro - Fratte Ima Saf 3:0 (15:6, 15:7, 15:0) BOR ELPRO: Hacinovi, Maver, D'Ambrogio, Foraus, Grbec, Vidali, Superina, Brazzani, Pučka, Vitez, Visen-tin. Borove odbojkarice so končno prebile led in v petem kolu prišle do prvih prvenstvenih točk. Svojega nasprotnika so povsem nadigrale in zmago oplemenitile tudi z dobro igro. Pričakovati je bilo, da bo srečanje s Frattejem, ki j® do sinoči delil zadnje mesto z borovkami, napeto m živčno, toda nasprotno so borovke že v začetnih potezah pokazale, da so neprimerno boljše od svojih tekmic, te pa so iz točke v točko vse bolj kopnele kot sneg na soncu in bile v zadnjem nizu povsem demotivirane, tako da so naše igralke celo zmagale na nič, vsega skupaj Pa je tekma trajala borih 40 minut. Kljub temu da je bila zmaga zelo lahka, je treba borovke vseeno pohvaliti, saj njihovo psihološko izhodišče je bilo pred to tekmo vse prej kot lahko. Treba je reči, da je ekipa iz Veneta razočarala. Z igro, kakršno je prikazala sinoči, pa bo v tej ligi le težko prišla do zmage. Toda po drugi strani velja tudi, da jj sinoči Bor Elpro resnično ni pustil do sape in pokazal (razen v dveh manjših obdobjih krize v prvih dveh ni; zih) absolutno premoč v vseh elementih igre. Še bolj pomembno pa je to, da so borovke naredile tokrat zelo malo napak, kar je pred prihodnjimi tekmami pomembna injekcija samozaupanja. Šahovska olimpiada pred odločitvami Boks: za svetovni naslov Odbojka: v moški C-2 ligi Jugoslavija spet v boju za kolajno SOLUN — Na šahovski olimpiadi je Jugoslavija v moški konkurenci po pričakovanju premagala Indijo s 3:1. Ljubojevič in Nikolič sta remizirala, Kovačevič in Velimirovič pa zmagala. Slednji je igral s črnimi figurami. Nepričakovano so Jugoslovanke proti vrsti ZDA samo remizirale. Izenačenost je obveljala tudi na vseh treh deskah. Delitev točk je nekoliko potrla jugoslovanski tabor, očitno pa so Američanke še imele v sebi veliko navdušenja po izenečanem izidu (ob eni posamezni zmagi) proti šahistkam SZ. V jugoslovanskem moškem taboru napeto pričakujejo dvoboj z Madžarsko, ki je včeraj izgubila (1:3) ključni dvoboj z Anglijo. Jugoslovani so zadnjič premagali severne sosede leta 1970. MOŠKI. LESTVICA: SZ 34, Anglija 31, Jugoslavija, Nizozemska in ZDA 29,5, Filipini 29 (2), Madžarka in Švedska 29 itd. ŽENSKE. LESTVICA: SZ 29, Madžarska 28,5, Jugoslavija 23, Kitajska 22,5, Kuba in Grčija 22 itd. Judo: v Trstu zmaga Bjelovarja TRST — Judoistke Bjelovarja so zmagale na tekmovanju za pokal »Patrizia Boccoli«, ki je bilo včeraj pri Ginnastici Triesti-ni. Bjelovarčanke niso dosegle posameznih zmag. Tržačanki Barbierijeva in Baroncinijeva sta zmagali v kategorijah 61 in 72 kg. Danes se bodo za pokal »Galante« borili moški. Italijanu Natiju ni uspel podvig FORLI — Italijanskemu boksarju Valeriu Natiju ni uspel veliki met, da bi osvojil naslov svetovnega prvaka v superpete-linji kategoriji. Sinoči v Forliju ga je namreč premagal Mehikanec Daniel Zaragoza, in to kar s k. o. v petem krogu. Tudi v prvih štirih krogih je bil mehiški boksar odločno boljši. Nogomet: poraz Avstralije NADU (OTOKI FIDŽI) — V prvi tekmi 1. kola kvalifikacij za nogometno prvenstvo 1990 v Italiji so v skupini 2 Oceanije nogometaši Otokov Fidži premagali Avstralijo z 1:0 (0:0). Zmagoviti zadetek je v 66. min. dosegel Medigi. Dviganje uteži: rekord Sovjeta CANBERRA — Sovjetski dvigalec uteži Leonida Taranenko je dosegel nov svetovni rekord v supertežki kategoriji s 475 kg. Prejšnji rekord je bil last njegovega rojaka Aleksandra Kurlovi-ča s 472,500 kg. Odbojka: italijanska A-1 liga Izidi 7. kola moške italijanske A-1 lige: Burro Virgilio Mantova - Pozzillo Catania 1:3, Odeon Falconara - Panini Modena 3:1, Sisley Treviso - Camst Bologna 3:0, Petrarca Padova - Olio Venturi Spoleto 3:1, Maxicono Parma - Eurostyle Montichiari 3:0, Opel Agrigento - Conad Ravena 0:3. LESTVICA: Maxicono 14; Sisley in Conad 12; Camst 10 itd. Bjorn Borg na Kitajskem Košarka: promocijska liga na Goriškem Domovcem tokrat ni šlo od rok DOM GOMETAL SIMEK -IN.GE.GO. 59:79 (35:37) DOM GOMETAL SIMEK: Košuta 15, Kocjančič 5, Battello 4, Semolič 3, Dornik 6, Rinelli 1, Podberšič 12, Floreančič 13, Golob, Ambrosi. PON: Košuta (33), Floreančič (37), Podberšič (39). ON: Dom 32, Staran-zano 22. Domovci so bili včeraj kratkoma-lo le senca tiste ekipe, ki smo ji sledili v prvih dveh kolih. V napadu so igrali preveč medlo, da bi lahko učinkoviteje polnili nasprotnikov koš, tudi v obrambi niso igrali kot znajo. V prvem polčasu so Dorniko-vi varovanci bili nekoliko boljši nasprotnik, saj so gostje le v poslednji sekundi prešli v vodstvo. V drugem polčasu so »belo-rdeči« sicer zaigrali zelo požrtvovalno, a so v napadu imeli katastrofalen odstotek v metanju na koš. Poraz je bil zato neizbežen, dvajset točk razlike pa še zdaleč niso pravilen pokazatelj o razmerju med našimi in ekipo iz Šta-rancana. (af) Na Tržaškem Tudi Cicibona izgubila CICIBONA - BARCOLANA 89:101 (47:47) CICIBONA: Kovačič 8, Perčič 4 (0:2), Volk 9 (2:6), Smotlak 21 (8:17), Pegan, Semen 7 (1:2), Lippolis 12 (2:2), A. Semen (0:3), Gregori 8 (4:6), Pieri 20 (2:2). Cicibonaši so izgubili tudi v tretji domači tekmi, proti sicer močni Barcolani. Naši so vodili skozi ves prvi polčas tudi za 10 točk, na koncu prvega dela jih je nasprotnik dohitel in ekipi sta se razšli pri neodločenem izidu. V drugem polčasu so gostje silovito potegnili in povedli tudi za deset točk. Cicibonaši so si pa kmalu opomogli in zaostanek nadoknadili v 30. min., nakar so jim moči pošle in so se gostje oddaljili in tako je bilo tekme konec. Našim bi sicer očitali nepovazanost v napadu in nebojevitost v obrambi, vsekakor bo moral trener Sancin s svojimi varovanci še krepko delati. (P. Volk) Bivši švedski teniški as Bjorn Borg najmlajše teniških vrlin Gokart v Pordenonu PORDENON .... V okviru razstave »Fiera motori« so izvedli tekmovanje v gokartu z udeležbo štev^nih pilotov formule ena. Proga je vsebovala kar 25 krogov, zmagal pa je Andrea de Cesa-ris s poprečno hitrostjo nekaj več kot 71 km na uro. Dirke so se udeležili Patrese, Capel-li, Cheever, Nannini in Fabi. Na startu je bil tudi Jacgues Villeneuve, sin pred leti ponesrečenega Gillesa. Častni gost prireditve je bil svetovni prvak formule ena Nelson Piguet, ki je med drugim izjavil, da bo tudi v prihodnji sezoni mclaren še vedno nedosegljiv. Na prihodnjem SP naj bi bila ferrarija le outsiderja. Italija - Škotska v Perugii RIM - Italijanska nogometna zveza je sklenila, da bo prijateljsko srečanje med Italijo in Škotsko (22. decembra) v Perugii. Za tekmo se je intenzivno potegoval tudi Catanzaro. Dan prej bo v Cosenzi dvoboj under 21 med Italijo in Malto. se te dni mudi na Kitajskem, kjer uči (Telefoto AP) Francija računa na mundial 1998 PARIZ — Francija bo prihodnji teden predstavila mednarodni nogometni zvezi formalno kandidaturo za organizacijo SP za leto 1998. V pričakovanju odločitev se bodo Francozi povezali z italijanskim organizacijskim odborom za nabiranje prvih izkušenj, stike pa bodo navezali tudi z ZDA, ki bodo gostile SP leta 1994. Za 1998 obstajajo možnosti kandidatur tudi Maroka in SZ. Košarka: Ljubljančanke uspešne proti Partizanu LJUBLJANA — V 6. kolu prve ženske jugoslovanske košarkarske lige je sinoči v Ljubljani domača Iskra Delta Ježica premagala beograjski Partizan s 75:69 (42:35). Rokomet: moška C liga TREVISO - KRAS TRIMAC 24:17 (H:8) Preobrat ekipe Meblo Imsa MEBLO IMSA - TURRIACO 3:2 (10:15, 13:15, 15:5, 16:14, 16:14) MEBLO IMSA: Lavrenčič, Vogrič, Lutman, Prinčič, Superga, Tošič, A. in M' Feri, Koršič, Petejan, Bužzinelli. GLEDALCEV: 120 Združena ekipa Meblo Imsa je pred domačim občinstvom osvojila predrago; ceni točki. Zgledalo je, da bodo fantje tudi tokrat poraženi zapustili igrišče, saj so slabo začeli in zasluženo izgubili prva dva seta. Igrali so zelo nezbrano ih stalno grešili. V tretjem setu je trener Zvonko Brožič spremenil postavo ih vključil tolkača Superga. Ekipa je tedaj igrala bolje in prepustila nasprotniku 1® pet točk. Četrti set je bil zelo napet, gostje so bili stalno v vodstvu. Pri stanju 14:10 je naša mlada postava preobrnila stanje na igrišču in set osvojila. V petem setu »tie-break« so štandreško-briški fantje ohranili mirnejše živce. Stalno so bili v vodstvu in le v končnici tekme so prepustili nasprotniku, da se jim je približal-Zmaga pa ni bila v dvomu, čeprav so osvojili set le 16:14. (Zip) BOR CUNJA AVTOPREVOZ - FONTANAFREDDA 3:0 (15:2, 15:5, 15:12) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, P. in R. Pernarčič, Starc, Budin, Stančič in Strajn. Srečanje med Borom Cunja Avtoprevoz in odbojkarji iz Fontanafredde je bil obračun dveh šesterk, ki sta imeli doslej povsem diametralno različni prvenstveni poti. Tržačani so še nepremagani na vrhu lestvice, gostje pa zaenkrat niso imeli niti najmanjšega prvenstvenega zadoščenja, da bi tekmecem odvzeli vsa] skromen niz. Glede na ta dejstva, je bil domači nastop vodilnega dokaj skromen zalogaj, pa čeprav so tekmecu v tretjem nizu prepustili preveč točk, kot si bi jih s prikazano odbojko resnično zaslužil. S tako slabim nasprotnikom je nemogoče igrati prizadevno od samega začetka pa do donca. Naj omenimo še, da je prl gostiteljih prvič stopil na igrišče Strajn in tako prestal krstni nastop v tej konkurenci. Bržkone pa čaka Stančiča in tovariše v soboto povsem drugačen nastop-ko bodo gostovali v Čedadu pri ASFJR, ki je povratnik iz višje lige in trenutno pod samim vrhom na lestvici. (M. Marega) Zenska C-2 liga: prepričljiva uspeha SLOGA KOIMPEK - CELINIA 3:0 (15:4, 15:7, 15:2) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Drnovšček, Fabrizi, Grgič, Križmančič, Lupin®-Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar. Po petih kolih ostaja Sloga Koimpex še vedno na prvem mestu na lestvici-Gladka zmaga slogašic pa ne sme varati o gostujoči ekipi, saj je bila Celini3 tehnično najboljši nasprotnik, kar so jih naše igralke letos srečale. Vendar s° slogašiče včeraj zaigrale kot točno utečen stroj. Na igrišče so stopile izredno koncentrirane. Zelo ostro so servirale, dobro krile polje in blokirale, napad pa }e bil tokrat zelo raznolik. Proti tako razpoloženi ekipi, je bilo seveda nemogoč® zmagati in Sloga Koimpex si je novi dve točki priigrala po točno 35 minutah efektivne igre. Gre seveda za zelo pomembno zmago, še bolj pa razveseljuj® dobra igra naše ekipe, katero zdaj čaka serija štirih zaporednih tekem pr0° šesterkam, ki so neposredni Slogini nasprotniki za vrh lestvice. (Inka) SPILIMBERGHESE - AGOREST 0:3 (6:15, 11:15, 6:15) AGOREST: Zavadlal, Cotič, Klemše, Roner, Marassi, Lovisutti, Primožič, Černič- Proti povprečni ekipi Ginnastica Spilimberghese je združena ekipa Agoresta P° spravila prvi par točk na gostovanjih. Tudi tokrat je Agorest nastopal v okrnjeni postavi in žal se bo morala združen® ekipa za dalj časa odpovedati tudi doprinosu Maje Peterin. Prikazana igra ni bila zadovoljiva, upoštevati pa je treba dejstvo, da ekip3 1 Spilimberga ni dala možnosti, da bi se igra vnela. Premoč naših igralk je bila oči®® in druga zaporedna zmaga v letošnji sezoni ni bila nikoli v dvomu. Moška D liga: sočane izdala neizkušenost SOČA SOBEMA - CGS SAN SERGIO 1:3 (5:15, 13:15, 16:14, 2:15) SOČA SOBEMA: Peter in Pavel Černič, Ivo in Mirko Cotič, Bagon, Ferfo J Tomšič, Terpin, Pahor. Po poldrugi uri igranja je Soča Sobema klonila proti izkušeni ekipi San Sergia iz Trsta, ki je lani izpadla iz C-2 lige. Začetek je bil za sočane drugem setu pa so zaigrali bolje in vodili do 13:10. Set so vsekakor izgubili- k so bili nasprotniki v končnici prisebnejši. Tretji set so naši zmagali po dolge® 1 trdem boju, v četrtem pa niso imeli več moči in so ga gladko izgubili. Pri Soči Sobema je bil sinoči dober servis, pešal pa je sprejem. (Peter Černič) Ženska D liga: Brežanke ob nepremaganost CUS VIDEM - BREG AGRAR 3:0 (15:3, 15:5, l*71 BREG AGRAR: E. in T. Canziani, Kocjančič, Komar, Malmenvall, P®r Taučer, Debenjak, F., E. Žerjal. -0 Brežanke so na gostovanju v Vidmu proti vodilnemu CUS izgubile svfl nepremagljivost. Izid zgovorno priča o tem, da so bile gostiteljice nesp°r boljše in povsem upravičeno računajo na napredovanje v višjo ligo. Nasprotno J to srečanje razgalilo pomanjkljivosti Brežank, ki so se na vrhu lestvice zna predvsem zato, ker so doslej igrale s šibkejšimi nasprotniki. GAMMALEGNO CECCHINI - SOKOL INDULES 0:3 (5:15, 6:15. «:1 SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Tanja in Lara Masten, Žbogar, P®r Stoper, Škrk. 0, Že ob rezultatu moramo zabeležiti, še posebno v prvem setu, začetno ne,= st tovost pri zaključevanju akcij pri obeh ekipah. Sokol Indules je opravil kar menjav, preden je dosegel prvo točko. Set se je nato kmalu zaključil, pr®dV zaradi dobrega napada slovenskih odbojkaric. -jn. Podoben je bil potek tudi drugega seta. V zadnjem setu pa se je Nabr®jav. kam zataknilo, saj je pri stanju 12:7 za Sokol Indules prišlo kar do sedem me Tedaj pa so igralke strnile vrste in zasluženo zmagale set in tekmo. : so Omeniti je treba tudi vroče okolje, v katerem so nastopile sokolovke, 5 jih navijači nasprotnega tabora stalno zmerjali z žaljivimi psovkami. j Začetek ženskega smučarskega svetovnega pokala Nepričakovan uspeh Francozinje V italijanski nogometni A ligi Ugodno kolo za Inter p n9 veljale za nesporne favoritinje. v ®distavnice omenjenih smučarskih ^ SCHLADMING — Prvo letošnje ekmovanje za ženski svetovni smučki pokal je minilo s senzacijo. Pov-^em nepričakovano je 24-letna Franco-“lr>]a Carol Merle, s štartno številko ^1 Presenetila Avstrijke in Zahodne , emke, ki so v uvodnem superveles-fomu v avstrijskem kraju Schlad-®>ng veljale redštavnice J^elesil so sicer ekipno dosegle največ ^rilo povsem v skladu z napo-»ri vemo' da so Avstrijke na “ označeni terenu«« vztrajno vadile že eset dni, Zahodne Nemke pa so letos ajveč napora zastavile prav v vadbo Perveleslaloma. Ko je na cilj prispe-Petnajsterica iz prve jakostne sku-jvne' je izgledalo, da bo Avstrija slavijo troino slavje, a veselje domačinov N *3°*tvarda Merlejeva, nato pa še ajnka Moesenlechnerj eva. j . 0 je bila druga zmaga Carol Mer-leva v tekmovanju za svetovni po-a ' saj je lani zmagala v veleslalomu, zanimivo je to, da ni do včeraj v Perveleslalomu osvojila niti točke! Pravi polom so doživele Švicarke. aaska zmagovalka pokala v tej dis-tni11*.Figinijeva je bila šele sedma, a dej 6 Ie osvojila le še Vreni Schnei- ^Jugoslovanka Mateja Svet je bila s i. j rnestom zadovoljna, čeprav ji je ?ka v pokalu ušla le za 14 stotink kunde. Po tekmovanju je izjavila, da , Proga ni ustreza. Šarčeva, ki je čista , a orrržstka, je s 23. mestom prav tako Zadovoljila. Cn e*° s*ako so se odrezale Italijanke, oazpagnonijeva, ki je imela štartno Četverica na zmagovalnem odru (z leve proti desni): Maier (2.), Merle (1.), Moesenlechner in Wachter (obe tretji) številko pet, je pristala šele na 21. mestu. Prihodnja preizkušnja za dekleta bo v ponedeljek, ko bo v francoskem kraju Val Thorens na sporedu veleslalom. To je disciplina, v kateri Mateja Svet brani naslov zmagovalke svetovnega pokala. Vrstni red superveleslaloma: 1. Merle (Fr.) 1'25”36; Maier (Av.) po 0"65; 3. Moesenlechner (ZRN) in Wac-hter (Av.) 0"90i 5. Wolf (Av.) 0"92; 6. Haecher (ZRN) 1"02; 7. Figini (Švi.) 1"43; 8. Gerg (ZRN) 1"55; 9. Schneider (Švi.) 1’'58; 10. Kronenberg (Av.) 1' 60; 17. Svet (Jug.) 2 "40”; 21. Compagnoni (It.) 2"74; 23. Šarec (Jug.) 3"00; 36. Pušnik (Jug.) 4" 28; 37. Oberhofer (It.) 4 "31; 38. Marzola (It.); 39. Magoni (It.); 40. Perez (It.) 44. Melotto (It.); 52. Potisk (Jug.); 59. Šehovič (Jug.); 60. Škerjanec (Jug.). Danes še moški V Schladmingu se bodo danes v superveleslalomu pomerili še moški. Dvoboju med Tombo in Zurbriggnom bo mogoče slediti tudi po TV, s pričetkom ob 10.50 (Raidue, Koper, Monte-carlo). V 7. kolu italijanske nogometne A lige je v ospredju dvoobj med Napolijem in Milanom. Lani je to srečanje odločalo o naslovu prvaka, Milan pa je takrat dobesedno zmlel Neapeljčane. Tokrat so favoriti gostitelji, ki so po zmagah v Turinu proti Juventusu in v Bordeauxu na višku forme, Milan pa je v dokajšnji krizi, in še zelo okrnjen. Zanimivo bo tudi med Fiorentino in Sampdorio, vodilni Inter pa s Ceseno ne bi smel imeti težkega dela in je kolo zanj na splošno sila ugodno. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Piša, Atalanta - Pescara, Bologna - Lazio, Fiorentina - Sampdoria, Inter - Cesena, Juventus - Lecce, Napoli - Milan, Roma -Torino, Verona - Como. B liga: derbi kola je Udinese - Bari V naši deželi vlada veliko zanimanje za današnje srečanje med Udinesejem in Barijem. Apulijsko moštvo ima na lestvici točko več od Videmčanov, obe moštvi pa sta skupaj z vodilno Genoo že daleč pred ostalimi tekmeci. Trener Sonetti bo bržkone potrdil postavo, ki je v prejšnjem kolu premagala Ancono, a v popolni zasedbi nastopa tudi Bari. DANAŠNJI SPORED: Ancona - Brescia, Avellino - Empoli, Barletta - Messi-na, Cosenza - Piacenza, Cremonese - Parma, Genoa - Licata, Monza - Sambene-dettese, Reggina - Catanzaro, Taranto - Padova, Udinese - Bari. Triestina: v Trentu najmanj po točko Na gostovanju v Trentu si je Triestina zadala kot cilj najmanj osvojitev ene točke. Tržačani nočejo izgubiti stika z vrhom, a se zavedajo, da bi lahko bil poraz za njihove amabije usoden, zato bodo menda igrali previdno. Trento se sicer ne poteguje za napredovanje, a je soliden, o čemer priča to, da je v prejšnjem kolu igral neodločeno v La Spezii. Doma je Trento dvakrat zmagal, trikrat igral neodločeno, enkrat pa izgubil. Trener Triestine Lombardo še ni odločil, kdo bo igral med Trombetto in De Falcom. DANAŠNJI SPORED: Derthona - Carrarese, Lucchese - Prato, Mantova -Arezzo, Montevarchi - Virescit, Livorno - Centese, Spal - Vicenza, Spezia -Modena, Trento - Triestina, Venezia Mestre - Reggiana. Uspeha Napredka in zagrebškega Dinama V anticipiranih tekmah 14. kola v 1. jugoslovanski nogometni zvezni ligi sta zmagi dosegla Dinamo in Napredak. Zagrebčani so po pričakovanju s 3:1 odpravili predzadnje uvrščeni Željezničar. Igrišče v Zagrebu je bilo poledenelo. V Kruševcu pa je Napredak z 1:0 premagal vse slabšo beograjsko Crveno zvezdo. DANAŠNJI SPORED: Sarajevo - Rijeka, Osijek - Rad, Vojvodina - Radnički, Sloboda - Čelik, Partizan - Spartak, Budučnost - Vardar, Hajduk - Velež. Ob petkovi podelitvi Bloudkove plakete ŠZ Dom Priznanje za ves zamejski šport Zabavni večer v Kulturnem domu »Zlata selekcija« v petek v Gorici Za ljubitelje športa, rekreacije zabave se obeta zanimiv večer, ' ga bodo pripravili v petek, 2. ec®mbra, v telovadnici goriške-"a Kulturnega doma. v okviru pobud ob sedmi oblet-lc' odprtja Kulturnega doma so fganizirali tudi srečanje v ma-® nogometu med »Zlato selek-Jo« iz Slovenije ter Koreninami ZSSDl z Goriškega. 7au tem pa bo čas še za druge v ,avne igre in razvedrilo. Vodja ocera bo priznani slovenski hu-m°nst Tone Fornezzi - Tof. »Zlata selekcija« bo svoj krstni astop v zamejstvu opravila v Go-ci m se pomerila s športniki ozi-■ ma športnimi delavci, ki deluje-ZSŠDI in v včlanjenih druš- ?a »Zlato selekcijo« bodo nasto-fV a najbolj znana imena sloven-ega športa. Med temi na primer nogometaša Brane Oblak in Vili 2®e.ršek, smučar Bojan Križaj, >.,u®arski skakalec Bogdan Nor-c, košarkar Ivo Daneu ter telo-Vadec Miro Cerar, izkupiček večera, ki se bo pri-v°o 20. uri, bodo namenili ustvu za paraplegike iz Slovele ter Skladu Mitje Čuka. V slikovitem mestu muzeju Ptuj je bila v petek 24. podelitev Bloudkovih priznanj in plaket. Med zamejskimi organizacijami je letos dobilo visoko športno priznanje ŠZ Dom iz Gorice. To je prvič, da tako pomembno priznanje roma v Gorico. Predsednik Marko Čubej je na Ptuju, v prelepem športnem centru, ob prevzemu Bloudkove plakete dejal, da to priznanje ni namenjeno le njegovi organizaciji, temveč vsemu slovenskemu goriške-mu športu in v sklopu tega tudi celotnemu našemu športu v Italiji. Petindvajsetletno delo ŠZ Dom je z Bloudkovo plaketo obeleženo kot delo entuziastov in zanesenjakov, ki še verjamejo v delo za mladino, v korist ne samo telesne kulture, temveč tudi vse naše zamejske stvarnosti. To priznanje, je dejal Marko Čubej, nam da še novega elana za nadaljnje delo v korist slovenskega življa v Italiji. Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli novico, da je letos med nagrajenci tudi Beno Hvala, dolgoletni član kolektiva RTV Ljubljana. Nagrado je dobil za delovanje v športu in za velik doprinos k razvoju športnega programa, tako radia kot televizije Ljubljana. Beno Hvala je - lahko rečemo - Primorec, družina je doma iz Trsta, sicer se je Hvala rodil v Ljubljani, dolga leta pa je živel tudi v Trstu, nato pa se je preselil v Ljubljano, kjer deluje še danes na televiziji. Zakaj se najvišje priznanje za delovanje v športu in za športne uspehe v Sloveniji imenuje prav po inženirju Stanku Bloudku? Zato, ker je nedvomno doslej največja osebnost v zgodovini slovenskega športa. Je osebnost, ki se istoveti s slovenskim športom v letih pred prvo vojno in seže vse do prvih povojnih športnih vrhuncev, tja do konca petdesetih let. V študentskih letih je prihajal na počitnice iz srednjeevropskih središč in prinašal domov nove rekvizite in širil šport med slovenskimi srednješolci in študenti. Bil je športnik v najbojšem pomenu besede, v mladosti tekmovalec, celo državni prvak v umetnostnem drsanju in metanju diska, nato pa vaditelj, organizator, sodnik, projektant in celo mecen. Projektiral je skoraj vse vrste športnih objektov: bazen Ilirija v Ljubljani je celo sam finaciral iz prihrankov novatorstva za svoje patente pri železnici. V svetovno zgodovino športa se je skupaj z Ivanom Rožmanom zapisal v prvo planiško velikanko in nato še sam kot načrtovalec čedalje večjih skakalnic v Planici. Po njegovi zaslugi je Planica postala zibelka nove smučarske tekmovalne zvrsti - smu- čarskih poletov. Bloudek je bil vse do zadnjega aktiven na športnih igriščih, zdaj kot fizični delavec, zdaj kot vaditelj, ki uči mladino drsanja in kotalkanja, zdaj kot projektant. Najraje se je mudil v Planici, neverjetno rad je kar naprej nekaj sodeloval in snoval ter delal. RADIO OPČINE Športna nedelja se bo kot ponavadi pričela ob 15. 30 z neposrednimi prenosi nogometnih tekem Primorja proti Porcii in Zarje proti Aurisini. Ob 17.30 bo s tržaške športne palače neposredni prenos Jadranove tekme s San Do-najem. Med oddajo bosta še odbojkarska prispevka s tekme Bora Elpro in o delovanju ŠZ Sloga. Po Jadranovi tekmi pa bo na vrsti daljši pogovor z italijanskimi in jugoslovanskimi smučarji, ki so pravkar začeli z nastopi za svetovni smučarski pokal. Pred mikrofonom radia Opčine so se zvrstili Rok Petrovič, Matjaž Čižman, Mateja Svet, Mojca Dežman, trener slalomistov Šparovec, Alberto Tomba, Marco Tonazzi, Osvald Totsch in Ivano Camozzi. V ponedeljkovem tedenskem pregledu (pričetek ob 18.00) bodo gostje v studiu predstavniki karate kluba iz Sežane. TO ZSŠDI z OK Val-Naš prapor Meblo Imsa Splošno o dejavnosti v Štandrežu ecO-hi ^ ZSŠDI za Goriški tosa. 4Vezi uejdvnusii. društlJ50 odb°rniki štand: ke na njPoz,ordi na pozitivni V ~1 1 w' šPo«nn90nŠkimi društvi, ki g društva Panog°- Tako so se i turnir v obvezala, da bodo p uu v miniodbojki. dlernatiu sPecitične odbojkars 11 tudf ke’ so se na sestanku c tn0 detaPrašani v zvezi z osta q Javnostjo v Štandrežu. Veiann^itii velJa predvsem zi Pu knu ekreacijsko dejavnost Čič. Rov rne9a društva Oton razne Za rea9'iski odsek je ki turnirCU'Faganel in Pa va* van r>n ' kl Je bil prav tako j pr Prerano umrlemu od sti nolteniška dejavnost je v dr?ja Budali Življenju v d( kem domtičinov je, da bi i Združev:?novili teniški klu Papone i vse ljubitelje te a ^Pomladi pa bodo i rali večji turnir med vasmi, ki gojijo to disciplino. Tekmovanje, podobno Davisovemu pokalu, naj bi potekalo v sodelovanju z ZSŠDI. (mal) Šahovski mojster na šoli Župančič Tudi letos sta učiteljski zbor ter združenje staršev svetoivanske osnovne šole Oton Župančič organizirala predavanje o šahu. Z osnovnošolci se je pogovarjal znani slovenski mojster Ivo Bajec, sicer časnikarski kolega športnega uredništva Radia Ljubljane. Simpatični Ivo Bajec je pozornim poslušalcem govoril o letošnji šahovski olimpiadi, na kateri nastopa Jugoslavija v moški in ženski konkurenci ter Italija samo v moški. Ivo Bajec je še odigral slepo partijo z mladimi obetajočimi mojstri. Zanimanje za to veščino pa je bilo veliko, saj so mladi postavili veliko vprašanj slovenskemu mojstru. V popoldanskih urah se je Bajec mudil še v Borovem športnem centru, kjer je bilo na sporedu prvo kolo letošnje osnovnošolske olimpiade, ki jo organizira Športna šola Trst. VETROVKE, KOMBINEZONI, PLETENINE in MODNI ARTIKLI V VSEH MODELIH IN BARVAH NAJBOLJŠIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV. ZAŠČITENI PROTI MRAZU V MESTU IN V GORAH V VETROVKAH »GORETEK«. Smučarski čevlji TEČNO - NORDICA - SALOMON - KOFLACH. Smuči ATOMIC - FISCHER - HEAD - KARHU K2 - ROSSIGNOL - TECNOPRO - TUA. Smuči in vezi od 153.000 lir dalje. Tekaške smuči in vezi od 78.000 lir dalje. PREVZAMEMO RABLJENO OPREMO. Priprava smuči s popravilom drsne ploskve, robnikov in nastavitev vezi. ODPLAČILA NA OBROKE DO 12 MESECEV BREZ OBRESTI »PRESTITO AMICO C RT« DANES NEDELJA, 27. NOVEMBRA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran -San Dona DRŽAVNI KADETI 11.00 v Červinjanu: Cervignano - Kon-tovel Electronic Shop DEŽELNI KADETI 9.00 v Nabrežini: Sokol - Motonavale; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska -Latte Carso NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -SGT Tecnoluce DEČKI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Latte Carso B NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Porcia 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Morsanu: Morsano - Kras; 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Vesna; 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Mariane 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Sesljanu: Hermada - Primorec; 14.30 v Beljanu: Begliano - Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja - Aurisina; 14.30 na Opčinah: S. Andrea - Gaja; 14.30 v Gorici -Stražice: Azzurra - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Zaule Rabuiese NAJMLAJŠI 8.30 v Trstu, •Campanelle: Don Bosco -Primorje; 10.45 v Dolini: Breg - S. Andrea; 12.30 v Miljah: Fortitudo - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost Tratt. al Lago - Gradese; 11.00 v Trstu, Ul. Flavia: Don Bosco - Primorje ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 11.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Rozzol -Sloga UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Dolini: Breg - OMA Mobili S. Giusto LOKOSTRELSTVO DVORANSKI TURNIR NAŠEGA PRAPORA SIRION 8.30 v telovadnici goriškega Kulturnega doma: nastopajo tudi predstavniki Zarje in Našega prapora. obvestila ZSŠDI obvešča, da v torek, 29. t. m., odpade plavalni tečaj v Lipici. SK BRDINA obvešča otroke in odrasle, da bo Miklavž prinesel v Prosvetni dom na Opčinah rabljeno smučarsko opremo od petka, 2., do ponedeljka, 5. decembra, s sledečim urnikom: v petek, soboto in ponedeljek od 16. do 20. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Rabljeno opremo sprejemajo na sedežu društva v Proseški ulici št. 131 v torek in četrtek od 19. do 21. ure. Društvo obvešča dalje , da je v teku vpisovanje za zimovanje na Pohorju od 26. decembra do 2. januarja v hotelu Habakuk. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure. TPK SIRENA vabi v soboto, 3. decembra, vse svoje člane na društveno večerjo, ki bo v društvenih prostorih. Za rezervacije telefonirati od 15. do 20. ure na št. 422696, najkasneje še jutri, 28. t. m. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000- din, trimesečno 17.000 -din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000, - din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000. - din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch k. ^ ZTT IFlrfS član italijanske — ILlien —,opisnih 27. novembra 1988 Tresljaje so zabeležili tudi v New Yorku Potres v Kanadi ni povzročil žrtev Svojevrstni junaki mehiških osnovnošolcev »Ko bom velik, bom vpliven in bogat trgovec z mamili« CIUDAD DE MEXICO Otroci, ki živijo v krajih ob meji med Mehiko in ZDA, pri igri ne posnemajo Superma-na, Mikija miške ali Big Jima, pač pa se najraje istovetijo z nekim Pablom Costo. »Ko bom velik bom tak, kot don Pablo,« pravi 9-letni Jose Luis, ki se je pred kratkim s starši preselil v obmejno mestece Ciudad Juarez. Kdo pa je Pablo Costa, da ga otro-čad tako vztrajno jemlje za zgled? Eden najvplivnejših trgovcev z mamili, znan kot car kokaina, ki oskrbuje dobršen del ameriškega trga. Ciudad Juarez pa je najpomembnejše križišče tega smrtonosnega trgovanja. Znano je sicer, da se v Mehiki ukvarjajo s trgovanjem z mamili prava podjetja, ki jih ščitijo pomembne mednarodne organizacije. Ljudje se množično selijo v kraje, kjer te organizacije dajejo na razpolago zemljišča za gojenje maka in marihuane in gradijo laboratorije, kjer iz rastlin pridobivajo drogo. Oblasti postopajo kolikor pač morejo, vse bolj pa se vsiljuje mnenje, da so mamila eno najpomembnejših virov dohodka tudi za državne blagajne. V osnovni šoli v Ciudad Juarezu so 'izpeljali anketo med šolarčki starimi od 6 do 11 let. Izmed 12 anketiranih samo dva (najmlajša) nista poznala izraza trgovec z mamili, prav vsi pa so vedeli za kokain, hašiš in marihuano. Stripi, ki jih otroci berejo, prikazujejo Mikija miško in Racmana kot drogi-ranca, ki sta sposobna vsakršnega nasilja. Šušlja se, da v slaščičarnah Ciudad Juareza prodajajo torte z dodatkom kokaina, nalepke, ki jih je mogoče kupiti v vsaki papirnici pa nedvo- umno uvajajo otroke k uporabi razni drog. Starejši šolarji do potankosti p°" znajo življenje nekaterih znanih r govcev z mamili in jih občudujejo, saj so ti ljudje izredno bogati in delijo de nar revežem. »Don Pablo je dal z9r® diti novo šolo in pomagal revnejšim otrokom,« trdi mali Jose Luis, »zakaj torej pravite, da je hudoben in neva ren človek?« Gilberto Ontivero Lucer si je v razmeroma kratkem času ustva ril neizračunljiv kapital, Rafael Car Ouintero je kokain prevažal v ZDA zasebno letalsko floto. Sedaj je za re^ šetkami, kar je za njegove male občudovalce nepojmljivo. Medtem pa me hiška vlada že resno razmišlja, da o za trgovce z mamili, ki prodajo P tudi več tisoč ton droge na leto, uve la smrtno kazen. Žolčni kamni vir dohodkov PEKING Kitajski zdravniki so si v žolčnih kamnih našli nov vir zaslužka. Povpraševanje po njih je veliko in kot piše neki kitajski dnevnik doseže cena posameznega žolčnega kamna na črnem trgu približno 12 tisoč lir, kar predstavlja tedensko plačo kirurga v kitajskih bolnišnicah. Glede na zaslužek, ki ga ti kamni prinašajo, zato ni nič čudnega, če so operacije žolčnih kamnov zelo pogoste in drugih metod zdravljenja žolčnih kamnov skoraj več ne uporabljajo. Na splošno je intelektualno delo na Kitajskem slabo plačano. Mesečni zaslužki izobražencev so približno za 10 odstotkov nižji od delavskih, imajo pa tudi daljši delovni urnik. Pri tem pa so zdravniki še v posebno slabem finančnem položaju, kar jih sili, da svoje dohodke zaokrožijo še z dodatnimi aktivnostmi. Na Japonskem prodajajo prezervative v orehih TOKIO — Japonci so si izmislili nov način za prodajo prezervativov. Prodajajo jih »skrite« v obeskih za ključe, najrazličnejših drugih obeskih in tudi v orehih. Prodaja je izredno uspešna in trgovci kar tekmujejo med seboj, kdo si bo izmislil najoriginalnejšo embalažo. Največ zanimanja je bilo doslej za kondome v orehih, ki so jih prodajali v eni največjih tokijskih veleblagovnic. Pod imenom »Orehi ljubezni« so prodajali prave orehe, ki so jih uvozili iz Zahodne Nemčije, le da so prej lupine odprli, odstranili jedrca in na njihovo mesto vstavili dva prezervativa. Uspeh je bil izreden in v veleblagovnici so že naročili nove velike količine orehov. Toda pri tem vse le ne poteka po predpisih. Kot spominke kupujejo obeske in orehe tudi otroci, poleg tega pa nekatere trgovine, niso javile oblastem, det v teh predmetih prodajajo kondome. Božiček se vrača V Frankfurtu je že napočil čas božiča. Zaenkrat Pa 1, naprodaj le božički iz lecta ... (Telefoto OTTAWA Močan potres je pred-sinočnjim stresel vzhodno Kanado. Ameriški seizmološki inštitut je javil, da so najmočnejši potresni sunek, ki je dosegel jakost šeste stopnje po Richterjevi lestvici, zabeležili ob 18.46 po krajevnem času. Potres ni povzročil žrtev in tudi gmotne škode ni bilo veliko, zaradi sunkov pa so se zazibali celo nevvjorški nebotičniki. Največ škode je-potres povzročil v Ouebecu, kjer se je za dalj časa prekinil električni tok in so skočile telefonske zveze. Potres je vsekakor povzročil vrsto neprijetnosti v prometu (slika zgoraj), saj so se ponekod odprle globoke razpoke na cestišču. Neprijetno je bilo tudi po trgovinah (kot je razvidno tudi iz spodnjega fotografskega posnetka). Iskanje tkanine ki se ne mečka WASHINGTON — Kemiki ameriškega ministrstva za kmetijstvo so odkrili način, kako bi zgradili stoprocentno bombaževo tkanino, ki se ne mečka. Doslej so namreč uporabili pri proizvodnji tkanin, ki se ne mečkajo, kemične snovi, ki so lahko povzročile rakasta oboljenja. Novi postopek bo omogočil proizvodnjo tkanine, ki se ne mečka niti po 65 pranjih. Tkanina pa je istočasno tudi močnejša, od vseh tistih, kjer so za izgradnjo potrebovali formaldehidin, kjer uporabljeni katalizatorji delno uničujejo molekole celuloze. Strokovnjaki menijo, da bodo lahko novi proces uporabili za široko proizvodnjo šele čez nekaj let, pod pogojem seveda, da bodo proizvodni stroški primerno nižji od sedanjih. Mmikanski medved in njegova zaščita . . . _ vi S PESCASSEROLI — Marsikanski medved se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k pomebni sodni zmagi uprave abruškega državnega naravnega parka. Uprava največjega italijanskega naravnega parka je namreč dosegla velik uspeh, ko so sodniki sprejeli njeno prošnjo, da lahko vsaj v zimskem času zaprejo lovcem pot do z gozdom poraščenih krajev, ki mejijo z zavarovanim območjem parka. Marsikanski kosmatinec živi namreč znotraj naravnega parka, kjer je zaščiten in negovan, uradne meje parka pa se v celoti ne skladajo z obsegom medvedjega biotopa. Da bi res uspešno zaščitili marsikanskega medveda so uprava naravnega parka in naravo- varstveniki odprli svojevrstno sodno akcijo, je zaključila prav pred kratkim. Občine, ki * jo na abruški državni park so pristale na za _ medvedjih prijateljev in prepovedale lov. M kanski medvedje se tako pripravljajo na ,n0 zimsko spanje, ker pa so kosmatinci tudi iz ^ olikane živali so se tudi »osebno« zahvalile ki so jim pomagali. »Tiskovni urad« ®ars $0 skih medvedov je sestavil pismo, v katere navedena imena vseh, ki so se izkazali. Ker P ^ živali ne spoznajo na hipokrizijo so v Pis®“d0jii vedena prav vsa imena, tudi tistih, ki so me je. načrtno škodili samo zaradi tega, da bi ga otročička na kožuhu marsikanskega medo Butan - od srednjeveške kraljevine do aktivne vključitve v sodobni svet PUNAKHA Butanski kralj, 33-letni Jigme Singye Wangchuk, je najmlajši monarh na svetu, pred kratkim pa je stopil v zakonski stan. Originalnost njegove poroke pa je v dejstvu, da se je kralj Jigme poročil hkrati s štirimi ženskami, vse štiri pa so si bile vrhu vsega še sestre. Zlobni jeziki, bi sicer lahko pripomnili, da si je tako vsaj mož prihranil tri tašče... Kralj je sicer živel na koruzi s štirimi sestrami že polnih devet let, moral pa je kloniti vztrajnim prošnjam budističnih menihov, ki so zahtevali, naj se le priredi javna svatba in večdnevno narodno veselje. Vera ima v butanskem vsakdanu, podobno sicer kot v drugih sosednjih državah, zelo pomembno mesto. Nič čudnega torej, če so budistični menihi sedeli med svatbo na pomembnih mestih in so seveda s posebno skrbjo blagoslovili mladoporočence. Kralj Jigme je pravnuk Ugyena Vangčuka, ki je na »zmajev prestol« sedel leta 1907. Na slovesno poroko sicer ni bil povabljen nihče izmed tujih gostov ali diplomatov v odročnem glavnem mestu Punakha, ne pozabimo namreč, da je bil vstop v Butan do pred nekaj leti tujim turistom prepovedan in da obstaja le ena redna letalska zveza s tujino in sicer z glavnim mestom Bangladeša Dako. Tujcev kralj Jigme ni povabil na poroko zaradi tega, ker meni, da je to izključno budistični obred, pri katerem nimajo tujci, posebno pa še zapadnjaki ne, nobene zveze. Kralj je že od nekdaj slovel zaradi navezanosti na budistične običaje. Pred 16 leti ni maral sprejeti krone, ki jo je nosil njegov ded rekoč da je to le zapadnjaš-ka navada in je zahteval le lečo, kot narodno oznako kraljevega dostojanstva. V skladu s tem je kralj omejil število turistov, ki lahko obiščejo to himalajsko deželo, saj je menil, da 2.500 gostov, kolikor jih je bilo lani v deželi, lahko spremeni budistični način življenja, korumpira narod ali nasplošno povzroči nezadovoljstvo. Da bi tuje goste odvrnil pa si je kralj zamislil pametno rešitev, tako namreč, da je enostavno dvignil cene hotelskih uslug. Prenočišče v hotelu tako npr. stane 200, v privatnih hišah 170, v kampih pa 140 ameriških dolarjev, kar pa res niso mačje solze. Kralj je sicer veliko prispeval k temu, da je Butan zapustil stoletno izolacijo in se je aktivno vključil v mednarodno politiko. Od leta 1973 je Butan ena izmed članic gibanja neuvrščenih, sodeluje v Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN), v zadnjih letih pa je država odprla več diplomatskih predstavništev v sosednjih državah in v Združenih narodih. nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA UPRAVA; in Za tuje znamke avtomobil°v Ul. sv. Frančiška g Ul. Marconi 6- Tel. 775483- 4 TRST - Tel. 768667 - __