Posamezna številka 10 dinarjev
ZASAVSKI
-V-
uima	■ a čar e v gotov ni
Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih Ijndt v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje !., uprava rudnika — Telefon.št. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 340 din, poletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 34 din — Posomezna številka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in sc ns vračajo
leto vn, Štev. 5
TRBOVLJE, 3. FEBRUARJA 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Ljudska sjkupsčina je potrdila milo jugoslovanskega ljudstva
Josip Broz-Tito — ponovno izvoljen za predsednika FLRJ
Na zasedanju obeh domov Ljudske skupščine FLRJ v dneh od 28. do 30. januarja 1.1. je bilo na dnevnem redu poročilo o delu zveznega Izvršnega sveta, o katerem je poročal predsednik FLSJ. Ljudski poslanec Piuro Pucar je v imenu SZDL in 50 ljudskih poslancev predlagal za kandidata predsednika
ril ljudskim poslancem ter se iim najtopleje zahvalil za izvolitev. Po njegovem govoru je bila izvolitev novega zveznega Izvršnega sveta.
j_ V zvezni Izvršni svet so bili izvoljeni:
Anka Berus, Krsto Crven-kovski, Rodoljub Colakovič, Uglješa Danilovič, Gigov Stra-hil, Ivan Gošnjak, Osman Ka-rabegovič, Edvard Kardelj, Slavko Komar, Sava Kosanovlč,
Franc Leskošek, Ivan Maček, Moma Markovič, Nikola Miličev, Slobodan Penezič, Krsto Popivoda, Koča Popovič, Dobri-voje Radosavljevič, Aleksander Kankovič Mijalko Todorovič, Svetozar Vukmanovič, Veljko Zekovič.
Takoj po Izvolitvi zveznega Izvršnega sveta so bili na predlog predsednika FLRJ za podpredsednike Izvršnega sveta izvoljeni: Edvard Kardelj, Alek-
sander Rankovič, Svetozar Vukmanovič in Rodoljub Colakovič — za sekretarja Pa ie bil izvoljen Veljko Zekovič.
K izvolitvi za predsednika FLRJ je tovariš Tito sprejel iz vseh krajev države številne čestitke — prav tako mu prisrčno čestitajo vsi volivci okraja Trbovlje ter mu želimo v njegovem delu in v prizadevanju za blaginjo delovnega ljudstva Jugoslavije obilo uspeha.
Pred ohrajno mladinsko konferenco
Le še nekaj dni nas loči od skupno s člani mladinskega vod- /o nekatere slabosti mladinske mladinske konference našega stva pokazali nekatere nove ob- organizacije. Videli so samo sta-okraja. Tokrat bo mladina zbo- like dela v vrstah naše mladine, be strani našega dela, videli sa-| rovala v Zagorju — se pravi: i Toda to še ni vse. Ravno ta pie- mo negativne in še nekatere dru-Zagorje in z njim vsa revirska : num oziroma bolje rečeno: ge posamezne nevšečne pojave v mladina bo imelo redko priloi- j uspešno posvetovanje naših poli- mladinskem delu. Niso pa videli nost pripraviti vse tehnične in tičnih predstavnikov je v veliki vsega velikega dela naših mla-
.... organizacijske probleme. Hkrati meri pripomoglo k razčiščeni 'J dinskih organizacij v vseh zad-
bo pa zagorska mladina imela nekaterih značilnosti, ki se pogo- njih letih, zlasti v zadnjem raz-
i priliko pozdraviti in spoznati 1	-----‘-1- —s	---—x~” -------
j številne mladinske aktiviste ce-1 lega okraja in se z njimi pogovoriti o dosedanjem in bodočem i delu.
Nekaj )e zanimivo poudariti.
Vse priprave za izvolitev bodo-
sto pojavljajo v vrstah naše de- dobju, ko smo začeli sprovajall lavske in podeželske mladine nove oblike mladinskega dela.
čih mladinskih vodstev so edino v Zagorju izvedli pravočasno Zagorski komite ni hotel zavlačevati teh priprav in uspehi so se prav lepo pokazali.
Razveseljivo je, da so pri teh pripravah začeli pomagati tudi mladinci in mladinke, ki so do sedaj še stali ob strani in do danes še niso bili člani mladinske
Redna letna konferenca mladine okraja Trhoriie
bo v nedeljo, 7. februarja 195 4, ob 8,30, v kino dvorani Zagorje.
Vabljeni so tudi vsi prijatelji mladine.
V čast okrajni konferenci bo v soboto, 6. februarja, ob 18. uri slovesna akademija v dv oranj TD Partizan v Zagorju.
Okrajni komite LMS Trbovlje
Maša Pijače, predsednik Zvezne ljudske skupščine
to9opaz llasti v lem da prišlo- \ Ravno ‘I so obsodili vso škodljr- Ravno bližnja konlerenca mladih paio k oraanizam izobraženi 1 vosi neprestanega in nezdravega ljudi mora in bo morala nujno Znrtinr, Vi so zapoLni pU rud- kritiziranja mlad.nske organiza- prikazati vso škodljivost storje-
„v cije, dolžeč jo vsega, kar je ne- nih napak, kar je mladinsko
nakazali v polni meri zdravega In zastarelega	j organ zaci jo samo slabilo, ni ji
nrprfMh! ozfrnmo za In če smo odkriti in resnico- pa koristilo - namreč: da so na-
FLRJ Josipa Broza-Tita. Skup- njjlu in v drugih podjetjih. Prav ci/e, ščina je soglasno in ponovno ju so se pokazali
sedTa FLRJ*^	**	i ključki m Okteti zadnjega plenu- Ijubni, moramo priznati, da so tl ši mladinci čestokrat na ta ali
To so SSski poslanci s plo-	!	TLdVsTor^Scl/S saj	zaključki in sklep. z,asi, koli-	on,	način prik.azovali
stanjem potrdili njegovo izvoli-	I	so o vprašanju-mladinske organi-	kor se tičejo kr hke nase mladi-	rejiim ijudem češ da	j	h le-tl so-
‘cv za predsednika FLRJ, je	zanje prvikrat po dolgem času	ne, popolnoma točnJ. M/ »"g J*	^ ^eni niso	vz^ el
tovarišu Titu čestital k izvolitvi	začel, razpravlja,, ludi nail ,rta-	^nisli niso znal, Sega, | no,	pač prepogosto	mislili, da
PiiegTfJsiSvo!	Tr!avm delavci ter so ko, da na ,a al, oni način graja- so le prikrivanje nedelavnosti.
.Zasavski vestnik** 10 dinarjev
Vsem naročnikom »Zasavskega vestnika« sporočamo, da sta-ne letna naročnina v letošnjem letu za naš list 400 din, polletna 2E0 din. četrtletno 100 din, mesečno 34 din, posamezna številka v kolportaži pa 10 din.
Torej smo si na čistem: nobe- ] nega prikrivanja, nikakega slepo- j mišenja! Naši mladinski aktivi ' so čestokrat še preveč samokritični, še preveč so poudarjali svoje slabosti. Nismo proti te- : mu, če nas kdo graja, zlasti če je i
številke »Zasavskega vestnika« v vestnika« pa smo oddajali na- »ko zaradi lepšega, samo zaradi mesecu SnuarjuT ! Za celo Šim bralcem lansko leto P° tega, da se nekaj reče. nekaj leto bodo ti stroški za 520.000 8 din.
dinarjev večji kot lani. Lansko Ce bi hoteli obdržati ceno II
spregovori.
Mnogokrat smo govorili,
celotna naklada ene številke \ podražitvijo storitev tiskarne našega lista, in sicer samo tisk t letošnjem letn pa se bedo stro
Kolportaži pa 10 din.	a j	• JJk gtn isto kot je bila lani. bi bilo nam starejši komunisti pri delu
pr|p?	"e'jub£CSa. Sk'enPast£ ! Zasavskega vestniki z vsemi to možno le tedaj, če bi »Za- j ne pomagajo. Ca so nam v pre-
prtaio zarafl: povišanja cen *t°- »ZasavsKegavesvniKa	ki stnlk„ Izhajal samo; majhni meri svetovalci. Morda
T*k" "V. .“JE!;1 £« «r.„,h V Cm prta*™ M, „ Uk, «. m tm
letno prihranili okrog 800.000 , podlage. Saj je znano, da smo dinarjev. Ker pa hočemo Ust ■ imeli mnogo mladinskih konle-obdržatl pri sedanjem obsegu, j renc in sestankov, na katere ni t. J. da bo imel po 6 strani, smo ! bilo nobenega predstavnika razbili prisiljeni storiti ta korak, j nih naših organizacij! saj bomo morali še vedno pri- Opažamo v zadnjem času še spevati za vsakega naročnika nekaf več. Vidimo, da nekateri mesečno po 25 din Iz dohodkov , noč/ starejši mladinski aktivisti Iz oglasov, Inseratov naših pod- j polagoma, vendar dosledno zajetij. dotacij, daril Itd. — Opo- puščajo našo mladinsko organi-zarjamo ob tej priložnosti še i racijo Kot Izgovor jim služi, enkrat, da je vsak naročnik, ki ( »<ja so prestari za delo v palma plačan list do 13. v mesecu , šlh vrstah« in »da naj mlajši poza tekoči mesec, še to prednost, primejo za delo«, ki da so že
Letna skupščnn
silil podrežiioe irMisi nfttn
liki so delegati dobili o tem vprašanju zadovoljiva pojasnila. — Skupščina je obravnavala tudi vprašanje soc zavarovanja, stanovanjske probleme — prav tako nadalje, kako poživiti sindikalno dejavnost in kako učvrstiti sindikalno organizacijo ob pomoči njenih odborov. ki jih je v okviru te podružnice sedem.
Skupščina ni podelila odveze gospodar sle emu odboru sindikalne podružnice, dokler se ne uredi vprašanje Sindikalnega počitniškega doma rudarjev na Partizanskem vrhu.
Za novi upravni odbor podružnice so delegati z rudniških obratov predlagali 40 kandidatov, med katerimi je kandidatska komisija izbrala 19 — izvoljenih pa je bilo 15 odbornikov. Prav tako je skupščina izvolila osem delegatov za skupščino Republiškega odbora zveze rudarjev v Sloveniji.
O delu upravnega odbora sindikalne podružnice rudarjev v minulem poslovnem letu in o nalogah, ki jih je skupščina zadala odgovornim funkcionarjem organizacije za prihodnje poslovno leto, bomo še poročali Prav tako je imela preteklo nedeljo svojo letno skupščino sindikalna podružnica rudarjev v Hrastniku.
Lepo okrašena dvorana Delavskega doma v Trbovljah je v nedeljo, 31. januarja, sprejela delegate rudarjev, ki so bili izvoljeni na občnih zborih sindikalnih odborov rudniških obratov. V pozdrav delegatom je. Delavska godba na pihala zaigrala nekaj veselih koračnic — ob začetku skupščine pa »Internacionalo«
Skupščine so se udeležili po- j leg delegatov tudi sekretar MK ZK Trbovlje tov. Dušan Povše, direktor rudnika tov. Lojze Ribič, predsednik LOMO Trbovlje tov. Lojze Dular, predsednik OSS Trbovlje tov. Jože Piki, zastopnik centralne uprave Zveze rudarjev Jugoslavije in še drugi.
Po uvodnih besedah predsednika podružnice tov. Franca Sipka je bilo izvoljeno delovno predsedstvo skupščine in opravljene ostale formalnosti. — Po- ; ročilo upravnega odbora sindi- i kalne podružnice je bilo bogato in izčrpno — in kar je važno: poudarilo je kritično nekatere šibke strani organizacije v preteklem poslovnem letu.	,
Diskusija, ki je sledila poro- 1 Čilom upravnega odbora, je bila mestoma zelo burna; skupščina je mnogo razpravljala o novi tarifni politiki, ob kateri pri-
08 seda] že 56 nagrad
za nagrad o žrebanje naroča ni k o v ,,Zasavskega vestnika*
Zadnjič smo sporočili našim naročnikom ln bralcem. da smo Imeli doslej za nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vest nika« zagotovljenih 43 nagrad, danes pa jc teh nagrad že 56. Omenili smo, da bo teh nagrad za vse naročnike, ki bodo do 30. aprila t. 1. poravnali naročnino za naš list za eelo leto v naprej, preko sto.
Do danes je torej že vseh teh nagrad ie 56, in
sicer:
Kompletna kuhinjska oprava (darilo »Zasavskega vestnika«), voziček premoga (darilo rudnika v Trbovljah). 1 par smuči (darilo drž. mojstra Ferda Laznika, Radeče), brezplačno slikani e ln naprava 6 fotografij po želji (dgrilo mestnega pod jefja »Foto« v Trbovljah), 5 steklenic slivovke (darilo »Slovenija-vino«,	Ljublja-
na), 3 steklenice laškega rl zli n ga (darilo restavracije Strojne tovarne v Trbovlja h), 20 nagrad po 500 din (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), 10 knjižnih nagrad »Svet humorja In satire« (darilo uredništva »Zasavska vestnika«), 1 torta Po želji (darilo Mestne slaščičarne v Trbovljah) — sedaj so se pa te nagrade povišale za 5 steklenic laškega rizlinga (darilo kolodvorske restavracije v Zid. mostu), 3 garniture Prešernovih knjig za leto 1954 (darilo Prešernove družbe v Ljubljani). brezplačno letovanje 10 dni v Počitniškem domu na Partizanskem vrhu (darilo Sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah). 1 otroška posteljica (darilo drž. mojstra Mirko Kovača, Hrastnik). 3 kolači sira po 4 kg (darilo Mlekarne v Ptuju).
To so do sedaj zbrane nagrade. O ostalih bomo Se poročali.
UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA.
Rdeči križ mestnega odbora v Trbovljah obvešča vse članstvo, da se bo vršil redni letni občni zbor Mestnega odbora Rdečega križa v nedeljo, dne 7. februarja 1954, ob 9. uri dopoldne v dvorani mestne občine v Trbovljah.
da Je za primer smrti zaradi ne- | pokazal, svoje * sposobnosfj In zgode zavarovan pri listu za j veselje do mladinskega dela. Re-10.000 din, za primer trajne ln- či smemo, da nimajo vedno prav,
Oh 105. obletnici smrti dr* Franceta Prešerna
validnosti ob nezgodi pa za 20.000 din. Poleg tega se bodo lahko vsi naročniki, ki bodo do 30. aprila t. 1. poravnali naročnino za Ust za celo letošnje leto, udeležili velikega nagradnega žrebanja našega »Zasavskega vestnika«, ki bo okrog 1. maja.
Jasno In razumljivo je, da bodo prej ali slej zapirstill našo organizacijo ln se vključili v delo drugih organizacij. Toda pomisliti moramo, da ni še čas, da aktivisti, ki poznajo mladinsko giba-] nje, kar na vrat na nos zapustijo letos | delo v mladinski organizaciji.
' Pripravijo In preskrbe naj nam
Prepričani smo, da bodo vsi j najprej ljudi, ki bodo Imeli res naročniki in bralci »Zasavskega ' veselje do našega gibanja, ki bo-vestnika« pravilno razumeli ta do nenehno in vztrajno sodelo-naš korak, ki ga nismo storili vali z nami In šele potem polandi. in ostali zvesti našemu II- J goma zapuščali našo organizaci-
stu kot sedaj. — Letos bomo prinašali med drugim tudi več kmetijskih člankov za naše podeželske naročnike, nadalje kotiček za naše žene in gospodinje, prav tako se bomo trudili, da izboljšamo In povečamo kotiček za naše pionirje. Objavljali bomo istotako v letošnjem letu razne filmske in druge zanimivosti,- poučne članke, podlistke itd., seveda pa tudi roman v nadaljevanjih.
Uredništvo In uprava
»Zasavskega vestalka«
/o v zavesti, da so storili vse za uspešno delo naše organizacije.
Bližnja konferenca bo verjetno spregovorila tudi o tem poiavu In prinesla ustrezne zaključke In sklepe. Se več: konferenca v Zagorju naj bo prelomnica v našem deta v vseh navedenih vprašanjih, Novoizvoljeni mladinci-vodniki pa bodo morali v naši organizaciji še bolj poprijeti za delo In poiskat: vse vire, kt bodo našim aktivom vlili več veselja in volje do dela m gibanja v naši organizaciji.
V jgonedeljek, 8. februarja, bo poteklo 105 let, odkai je za vedno zatisnil svoje oči naš največji pesnik in genij — dr. France Prešeren.
Sto peto obletnico njegove smrti, dan, ki je kulturni praznik slovenskega narode, bomo obhajali s prirejanjem spominskih slovesnosti ter z recitacijami in branjem del nepozabnega sina noše zemlje.
ZADNJE DNI PO SVETU
- -*-i
NASE
KMETOVALCE
BERLIN. — V Berlinu je bil doslej dosežen le majhen napredek. Če že govorimo o napredku, lahko rečemo samy to, da konferenca vsaj ni zašla v zagato in da je v prvem tednu normalno potekala. Obstajala je bojazen, velikega da se bodo že od kraja zapletli čincev«
so bili, da so zakrivili veleizdajstvo in so jih imenovali »glavne pomočnike probdriavnega zarotniškega centra«, ki mu naj bi načeloval Rudolf Slanski. Za vsem tem se pač še trdno skriva lik mojstra, »sodnika zio-- Stalina.
Ka«o krmimo in oskrbujemo breje krave in telice
Pravilna prehrana brejih krav f Zadnjih deset dni pred po roje vedno važna v dobi, ko vi-j dom dajemo kravam za klajo me presahne, pa do poroda; to • prebavljivih pšeničnih otrobov kjer moramo kra-
je tisti čas,
vi vračati, kar je utrpela v prejšnji molzni dobi, da bi mogla razviti v sebi zdrav in odporen plod in se na novo pripraviti na proizvodnjo mleka. Pravilno krmljenje krav med brejostjo torej ne krepi samo razvijajočega se plodu, marveč v naprej pripravlja vime za čim boljšo moiznost. Krave z veliko mlečnostjo prvi čas po telitvi ne morejo použiti toliko krme, da bi nadomestile izgubo ki jo utrpe z. dajanjem mleka, zaradi česar njihovo telo oslabi.
Velja pravilo, da mora krava ostati suha najmanj šestdeset dni. čas, ki ga pri slabotnih živalih še podaljšujemo.
V dneh, ko želimo, da krava presahne, ne krmimo več sočnih krmil, marveč pokladamo samo seno. Od trikratne molže na dan preidemo na dvakratno, nato na enkratno, pozneje molzemo le še vsak drugi dan, dokler z molžo popolnoma ne prenehamo.
Krava, ki je presahnila, mo-
v brezplodne razprav,, o dnov- I BONN. Parlamentarne frakcije nem redu. Ta bojazen je pa izgi- ! bonnske vladne koalicije so po-nila. 2e to, da so se vsi štirje novno odklonile zahtevo vzhod-ministri takoj sporazumeli o tem. , nonemške vlade, naj bi se pred-, da so potrebni tudi ožji sestanki, j stavnik: Vzhodne in Zahodne ‘ in to tajnt, govori samo zase. Ti Nemčije udeležili berlinske kon-slerilno gazo. Razen tega še sestanki oziroma razgovori po- ! ference. Poudarjajo, da vzhodno-nekaj razkužil: jodovice, hi- j stanejo jasnejši, če dodamo še l. nemška vlada ne predstavlja vo-permangana ali kreolina. Uro j predmet razgovorov, t. j. splošno Ije nemškega ljudstva onstran ali dve pred porodom spolovi- politiko, nejasne probleme o conske meje in da spričo tega
la in zadnjioo znova umijemo : vlogi velesil v svetu, razorožitev — ------------‘“ -1-
In razkužimo,	; in z njo povezano vprašanje
Krave se telijo večinoma le- ; atomske energije, kreolina (154>), z raztopino hiper-1 že, telltev pa traja dve do tri) Italija. — Fa
ima seveda več takih oddelkov. Preden brejo kravo prepeljemo v porodni hlev, jo dobro umijemo z vodo in milom, zla*ti parklje. Spolovila in zadnjico, rep, bedra, vime in noge utnSjemo še posebej z raztopino,
ITALIJA. — Fanfanijeva vlada
in ovsa (0,5 do 1 kg na dan).
Ta Čas prenehamo s krmljenjem sočne krme.
ipp!
paziti na največjo snago in hivnt? v	t®llcf mora?.° redno razkuževanje. Po raz-
,i^i m svetl1 ^Ji; k-užbi nasteljemo suho, čisto umta® £h	Jie*°vatlJln i slamo- Kdor <*»!» v porodnem
?ffp. tak° ritrbno menja- : hleva, si mora vselej pred vsto-Vsak dan jih spu-1 pom vanj umiti roke in mora strmo na prosto za dve do tri nositi čisto delovno obleko.
mangana (1 prom.), .... _	___ ____________ ________ ,	_	...
primernim drugim razkužilom.! ložimo na čisto platneno rjuho sovanjem je mandatar Fanfani zavrnili predlog Molotova, Vse to delamo z namenom, da ’ in mu obrišemo z brisačo gob- j govoril in obenem končal debato bi se predstavnika Zahodn novorojenega telička ali telič- " *	...	-	-»-■-**«-
ra dobiti toliko krme, kolikor je potrebuje za svoj obstanek in za rast plodu. Glavna hrana je dobro seno in silaža, sicer pa velja pravilo, da mora biti hrana raznovrstna. Seno, zlasti pa detelja, dajejo živali potrebne beljakovine, rudnine in vitamine. Sena pokrmino na dan 8 do 12 kg. Ce nam ga zmanjka, ga moramo delno nadomestiti z j aro slamo. Poleg sena dajemo kravi še sočne krme, ki deluje posebno dobro na razvoj plodu. Okopavin lahko pokladamo 2 do 3 kg na dan, dobrega silosa pa 2 do 2,5 kg na 100 kg žive teže. Zadnje čase se tudi za take živali vse bolj priporoča korenje, ki ima mnogo karotina. Ta se y telesu krave izpreminja v vitamin A, ki je za rast živali in za mlečnost odločilnega pomena. Potrebo po beljakovinah krijemo s krmljenjem močnih krmil, sestavljenih iz obroka ovsa. ječmenovega zdroba in oljnih pogač. Del teh krmil pokladamo v nekvašeni obliki. V času presahnitve krmimo živali po stopnji njihove rejenosti. Res pa je, da tudi debele krave rade povržejo slabotna in majhna teleta.
Splošno znano je, da gnila in zmrznjena hrana, sparjeno ali plesnivo seno ki strupene trave kaj rade povzročajo izvržertje.
ure. Poleti jim posebno prija paša, ki pa ne sme biti preveč oddaljena od hleva.
Na večjih posestvih prepeljemo krave nekaj dni pred porodom v porodni hlev, pa tudi v manjših gospodarstvih pripravimo v ta namen poseben prostor. Porodni hlevi imajo j običajno oddelke e 6 do 10 sto-
ZA
razkuževanje obutve je pred vrati pripravljen predpražnik, ki je namočen z razkužilom. Za naše dosedanje pojme je to nekaj izrednega, vendar za zdravstveno zaščito mladega zaroda pri zreji na velikih farmah izrednega pomena.
Za porod pripravimo čisto belo brisačo
.»v- v.	: -. -	---,--------- za otiranje novo-
jifič, ta so prostorna in obilno rojenega tettčka, prekuhane znaša 7 nastlana. Ce Je obrat večji, škarje za rezanje popkovine in ne teže.
nima pravice zastopati njegove koristi na berlinski konferenci.
Zahodnonemški kancler Adenauer je izrazil zadovoljstvo nad ali pa s 1 ute. Novorojenega telička po- I ie dobila nezaupnico. Pred g’.a- tem, da so trije zunanji ministri
.	—	-	....	i------—	--	•••	-	------ naj
Zahodne in
ček in nosnice (smrček). Pop- j 0 vladni deklaraciji. Proti vladi Vzhodne Nemčije udeležila raz-kovinn se običaino Dretrea sa- i so glasovali komunisti, socialisti, govorov o nemškem vprašanju.
ne, jo prestrižlmo s I socialni demokrati, monarhisti in Ta zavrnitev naj bi bila v neprekuhanimi škarjami deset do j neofašisti — zanjo pa demokrtet- polnem soglasju z zahodnonem-dvanaj‘st cm od trebuha. Vise- j iani in republikanci, medtem ko žko ustavo in stališčem, ki ga čo popkovino namočimo v ko- i s° se hberalci vzdržali glasova- imata Bundestag in zahodnonem-zarec jodovice. Takoj nato ota- ! nia- ~ Tak° ie vsa opozicija ra-remo telička z brisačo ali suho J zen republikancev in liberalcev slamo, da mu poživimo krvni Proti„ č'?t0 demokrlčanski vladi, obtok. Dobro zavitega telička 1 , Pacjla .vlada je bila četrta prenesemo potem v poseben	7 ada.' ki jo je krščansko-demo-
prostor, varovališče katerega	bratska stranka skušala sestaviti
ustmen je, varovati * ga pred	P° •Plolnih parlamentarnih vo-
okužbo	j 1,tva^1 v lanskem juniju.
Po porodu Odstranimo mo- [ PRAG4A- - V Pragi je bil pro-kro steljo izpod krave in ji na-	cr\ ?!otl Stenskemu m drugim
steljemo suho. Ko se krava	obdolžencem, k« je dobil po šti-
odpočije in otrebi, jo zadaj	nna,*t* mesecih nenaden epi-
log. Po tri dni trajajoči tajni raz-
pravi so bile izrečene doigotraj-’ j več ljudi zaradi podtalnega delo. ne zaporne kazni Mariji Sver- j vanja. Poročilo pravi,	da	grebrž-
Srednja teža‘ novorojenih"telet I	™ovi }n	nekdanjim partij-	kone za organizirano	zaroto	pro-
do 8 odstotkov materi-	5klm funkcionarjem. — Obtoženi	ti sedanjemu režimu.
znova umijemo, trebilo pa za- . kopljemo.
Tele ob rojstvu stehtamo.
ška vlada. Adenauer sodi, da je Zahodna Nemčija upravičena predstavljati vso Nemčijo.
DUNAJ. V dunajskih političnih krogih so spričo informacij iz Berlina zaskrbljeni, da bi so razgovori štirih ministrov mogli tako razvijati, da avstrijska delegacija ne bi prisostvovala razgovorom o državni pogodbi.
GUATEMALA. Guatemalsko notranje ministrstvo je sporočalo, da so v zadnjih dneh pr'jeli
Se o pocenitvi mleka v Trbovljah
Previsoka cena mleka v Trbovljah teži žene že dalj časa, to pa seveda zaradi tega, ker je mleko pač najvažnejše živilo za naše najmlajfce, prav tako važno hranivo pa tudi za bolnike in i starčke.
I Na vseh zborih volivcev so že obravnavali vprašanje, kako priti do pocenitve mleka v našem mestu, ker ga večin«. gospodinj in mater pri dosedanji ceni ne more kupovati niti za najnujnejše potrebe.
V diskusiji o tem vprašanju so navzoči ugotovili, da je le mogoče najti možnosti za pocenitev mleka, kjer so volivci stavljali različne predlogfi in sicer, da b! pristojni činitelji morda izposlovali regres na transportne stroške mleka iz Ptuja v Trbovlje, ali pa morda s preskrbo cenenega kuriv« ali električnega toka proizvajalcem mleka, kar bi privedlo do nižje cene mleka, prav tako je bil stavljen predlog — s katerim so se strinjale zlasti žene — da se podraži vino in z denarjem, pridobljenim s tem pribitkom, zniža cena mleku.
Ce pobliže razmišljamo o vprašanju, zakaj morajo Trbovlje uvažati mleko iz Ptuja, ki pride potem zaradi dolgega prevoza v Trbovlje tako drago, se vprašujemo, zakaj s® kmetje v našem
okraju ne ukvarjajo v večji meri z živinorejo, v našem primeru z vzrejo molznih krav, kajti prepričane smo, da bi v našem okraju lahko redili toliko krav-molznic, da bi krili vse potrebe po mleku v naših revirjih (opomba uredništva: glede tega vprašanja opozarjamo naše žene na članek, ki je izšel v našem listu v lanskem letniku, kjer pisec natančneje razlaga, koliko mleka i je mogoče pridelati v našem j
pa se mleko draži zaradi drage prevoznine.
Prepričane smo, da bomo dosegle pri naših predstavnikih oblasti, da bodo napravili potrebne korake za pocenitev mleka v tej aii oni smeri. Mnenja smo tudi, če se dovoljuje regres za manj važne stvari, da je tudi tu mogoče najti ustrezen izhod.
Glede mlekarn v Trbovljah bi
Združitev sindikalnih podružnic obrtnikov v Zagorju
Nedavno so imeli svoj občni zbor člani sindikalne podružnice obrtnikov. Ob tej priliki st« se združili obe dosedanji sindikalni podružnici I in IT v skupno sindikalno organizacijo.
Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, saj je imel nadpovprečno udeležbo. Poleg živahne diskusije članov sta po poročilih govorila tudi član Zveze sindikatov obrtnih delavcev
pripomnile, naj bi te lz hi-
mleko ^	^	^
tudi zelenjava. Prav tako je nujno, da se vse mlekarne vsaj po enkrat na leto prebelijo.
Trboveljske žene
prav tako po 32 din, kot se prodaja v trboveljskih mlekarnah, «aj vendar nimajo nikakih prevoznih stroškov z mlekom.
Trboveljske žene smo mnenja, da je iskati vzrok visoke cene mleka, ker se naši bližnji kmetje — kot ie omenjeno — ne ukvarjajo v zadostni meri s pridelovanjem mteka, to pa iz razloga, ker iščejo kmečki ljudje, zlasti pa dekleta, zaposlitev v
Pripomba uredništva: Priobčujemo gornji članek, dasi se z izvajanji v njem ne strinjamo v celoti. Ravno te dni smo slišali, da bi bilo treba revidirati tudi
industriji, na kmetih pa primanj- stroške lokalnega razvažanja kuje potrebnih delovnih moč:. mieka in da nepravilnosti v za-Zaradi bega ljudi iz naših vasi v računavanju teh izdatkov draži-mdustrijo naše kmetije niso iz- .	,	.	,	,	. ,
črpno obdelane, kar je tudi bi- | 1° ta 2a naJe otroke tako važen stven vzrok, da ne morejo pride- hranilni predmet. Predlagamo ta-latj dovolj mleka za mesto Tr- , kojšnjo revizijo teh stroškov, da bovlje ter ga moramo zato uva-: pridemo na čisto, koliko je res-žati iz daljnih krajev, pri čemer niče v tem pogledu.
liane in sekretar Mestnega komiteja ZKS tov. Ludoviko. — V diskusiji so obravnavali največ organizacijske probleme, o katerih je govoril predsednik krajevnega sindikalnega sveta tov. Ivan Bazelj. Niso pa na tem občnem zboru razpravljali o gospodarskih problemih v posameznih podjetjih, čeprav so ta vprašanja ponekod zelo pereča in bi jih bilo treba obravnavati. — Prepričani smo, da bo novoizvoljeni odbor povedel sindikalno podružnico k živahnejšemu delovanja zlasti na področju politične in ideološke izgradnje svojih članov, kar je
Lep razvoj Protiletalske zaščite v Trbovljah
Kakor drugod so tudi v Trbovljah praznoval; 5. obletnico obstoja PLZ. Takoj po ustanovitvi mestnega odbora Protiletalske ; zaščite sl je le-ta zadal za osnov-| no nalogo usposobiti vodilni ka-j der PLZ. Organizirani so bili 1 razni tečaji, ki jih je bilo 16, i skončalo jih je pa 350 obiskovalcev. Ti tečaji so bili razdeljeni po strokah PLZ.
Po opravljenih tečajih so člani te ustanove priredili večje in manjše vaje s svojimi mobilnimi enotami. Poleg mestnjh protiletalskih enot so sodelovale pri teh vajah tudi protiletalske ekipe podjetij, kot na primer rudnika, Strojne tovarne, Cementarne in Elektrarne v Trbovljah. Lansko leto je prišlo do spremembe te organizacije z izdajo novih začasnih navodil. Mestni odbor PLZ si je zadal kot glavno nalogo, da bo po novih načrtih vzgajal ljudi mobilnih enot, organiziral tečaj za moštvo sanitetne sektorske postaje — tesneje pa bo sodeloval z Rdečim križem ter drugimi množičnimi organizacijami. S skupnim sodelovanjem vseh bo tudi ta tako važna
ustanova dosegia svoj cilj, ki je rečeno tudi v sklepih, ki jih je začrtan za primer potrebe obram-sprejel občni zbor.	1 be naše domovine.
ZADNJI
DN£VI
HITLERJA
(Nadaljevanje in konec)
Ta načrt pogodbe z Rusi je bil izdelan med dolgotrajno konferenco zvečer dne 30. aprila. Bormann in Goebbels sta ji prisostvovala obenem s Krebsom, Burgdorfom in Axman nom; morda je bil navzoč tudi Mohnke. Vzpostavili so zvezo z
novega Fiihrerja, admirala Doni tza.
Ostanek noči in naslednje jutro sta Goebbels in Bormann čakala na povratek Krebsa in na odgovor na svoje pismo. Do enajstih dopoldne še ni bilo nobenega odgovora in se je Bor-man končno odločil ali pristal, da
rask«, glavnim stanom . w °bv<»M DMtt*, da K je saM« molijo radia In so n*, odpo-	v£*
slali nekega sla z nalogo, da
se prepriča, aii je maršal 2u-kov voljan sprejeti predstavnika nemške vlade. Odgovor je bil ugoden in opolnoči je zapustil bunker Krebs, noseč s seboj pismo Goebbels« in Borman-na. Bil je to prav prikladen odposlanec. Iz svojih dolgih izkušenj kot vojaški ataše v Moskvi je poznal Ruse in je govoril njihov jezik; bil jc na glasu kot velik zagovornik ruskonomške-ga prijateljstva in sta zato smela Bormann in Goebbels upravičeno pričakovati ljubez- j niv sprejem v ruskem glavnem 1 stanu, in to za človeka, ki ga je nekoč javno objel sam
odkritemu priznanju Hitlerjeve smrti. Njegova lakonična brzojavka se je nanašaša bolj na njegov (Bor-mannov) lastni položaj in se je glasila:
»Vrhovnemu admiralu Do-nitzu! Oporoka je v veljavi. Prišel bom k Vam, čimprej bom mogel. Dotlej vam priporočam, dn je ne objavljate. — Bormann.«
S tem kratkim in nezadostnim obvestilom naj bi se Donita za sedaj zadovoljil.
Opoldne ali nekoliko pozneje se je Krebs vmil iz glavnega stana maršala Zulcova v bun-
bilo več. Priti je moralo do; množičnega pobega iz bunkerja.
Ob četrt na štiri so poslali Ddniteu tretjo in poslednjo brzojavko kot dopolnilo k por manjkljivim Bormannovim spo
tudi ne bo čakal na Bormannov prihod poprej, preden ne bo objavil svoje deklaracije. Ob pol desetih zvečer je napovedal »Radio Hamburg« nemškemu narodu, da bo objavil »važno in resno poročilo«, nakar je prišla
ročilom. Podpisal jo je Goebbels. ob spremljavi arij iz Wagnerje-Ker ni imel več nobenih oseb- ( X1*1 ^^>er in Ugodnega motiva nih ambicij, se Goebbelsu za raz- I Brucknerjeve Sedme simfonije
liko od Bormanna ni bilo več treba posluževati dvoličnosti in zamolčevanja politike; bil je, lahko jasen. Njegova brzojavka se je glasila:
»Najetrože tajno — nujno — samo oficir.
Fiihrea- je umrl včeraj ob 15.30. Oporoka z dne 29. aprila vas imenuje za predsednika Reicha, ministra Reicha dr. Goebbelsa za kanclerja Reicha, Reichsleiterja Bormanna za mi* j nistra za strankine zadeve, mi-I nistra Reicha Seyas-Inquarta za j zunanje zadeve. Po odredbi Fiihrerja smo poslali oporoko iz Berlina Vam, feldmaršalu Schor-nerju in tretjo, da se ohrani in objavi. Reichsleiter Bormann namerava danes oditi k vam, da vas obvesti o situaciji. Ca« in oblika objave v tisku in četam sta prepuščena vam. Potrdit« prejem. — Goebbels.«
Po prejemu te brzojavke je dobil Dftnitz ne le bremena,
vest o Hitlerjevi smrti, ki se je do konca boril proti boljševizmu. Ob desetih in dvajset minut je objavil tudi Donita Hitlerjevo smrt in svoje imenovanje za njegovega naslednika. »Fiihrer,« je dejal, »je umrl danes popoldne, padel je v borbi na čelu svojih čet.« Obe objavi sta bili neresnični, ker je Hitler umrl včeraj in ne danes; ker pa Donitz nikoli ni bil obveščen o načinu Hitlerjeve smrti, je bilo sleherno prikazovanje njegove smrti zgolj nujno ugibanje: Prva netočnost je bila bolj pogratnost, d očim se je zgodila druga verjeno namenoma. Da je Donita vedel in rekel. da je Hiter Izvršil samomor, kako bi bile čete sprejele tako izjavo? Ali ne bi občutile, da so izdane, da je Fiihrer dezertiraj in da so z njegovim dezertiranjem razrešene prisege zvestobe njemu? Takšno je bilo stališče Kollerja in Jodla dne 22. aprila, ko je Hitler sporočil svojo namero o samomoru in
tudi do njega, Donita sebi ni že zdavnaj pripravljenimi kapsu-mogel dovoliti takih posledic. Ce lami. Nato je zvečer Goebbels je hotel začeti pogajanja za poklical »vojega adjutanta Gun-uspešen mir z Zahodom, Jemo- therja Schw5germtmna. »Schwa-rala podpora oboroženih sil germann,« mu je rekel, »to je podkrepiti njegov položaj in je najhujša izdaja izmed vseh. Ge-zato, dasi ni imel nobenega neral: so izdali Fflhrerja. Vse jo pojma, nedvomno mislil, da je l«P'b';eno. Umri bom skupaj z še najpametnejša domneva, ženo in otroki. Sežgali boste moje FiihreT umri vojaške smrti. ie tnipio. Ali boste mogli to
, storiti?« Schwagermann je ob-V tem času so v bunkerju ljubil In Goebbels se je poslovil Bormann in njegovi tovariši pla« z njim, izročivši mu s svoje pi-ni rali posameznosti množičnega »alne mize v srebrnem okviru pobega, ki naj bi jih popeljal v Fuhrerjevo fotografijo. Tudi go-svobodo, njega pa na oblast. To- spa Goebbels se je poslovila od da ne vsi izmed njih, ker med njega. Nato je poslal SchwSger-njimi je bilo tudi nekaj takih, ki mann Goebbelsovega šoferja in so sedaj opustili sleherno upa- esesovce, da na metodičen način nje na življenje in sleherni in- preskrbijo bencin, potreben za teres zanj ter so se vdali v to, •eiiganje, ker se je imela gro-j kakor je bil predvideval Zander, testna »cena od včeraj ponoviti j da pričakajo konec v porušeni na neka.) manjšem odru. Kmalu kanclerski palači. Med njimi je nato (bilo je že okrog pol deve-bil tudi Goebbels. Svoj sklep je tih zvečer) sta Goebbels in nje-I storil že zdavnaj. Objavil ga je gora žena odšla ta bunkerja. Na j v »Dodatku« k Filhrerjavi o po- dnu stopnic sto ššo mimo Schwš-roki,- njegova žen« je prejela germanna in šoferja Racha, ki
zadnje odlikovanje od FuhTerja in zdaj je napočil čas, da ta
je stal tamkaj z bencinom, brez besede in se podala po stopnicah sklep urosniči. Ko je odposlal na vrt. Tik nato st« odjeknila
dve strela in ko st« prišla Rach in SchvrSgvrmann na vrt, »ta našla dvoje mrtvih teles, ležečih n« zemlji Eresovec, ki ju je
^vžsk priAti	H2Š1	SSpl|Ubl
gftSgSIS
ki izbere svojo lastno vlado.
tudi general Weidling,
na katerega ju je imenoval Hitler n4fi 0 možnosti zn kakršno koli v svoji oporoki. 'Pooblastila sta potovanje v Schlesvvig-Holstein prinositelja pisma, generala * oooblastili. Sledil je v bun-
Krebsa, da pokrenc pogajanja o	*° f P‘
.	, , ,	nili, da posliejo ruskemu stanu
premirju ali zatišju, dokler ne spon>čjio, dH so pogajanm žabo prispela končna odločitev ključena. Alternative sedaj ni
Sklenil j.e, da ne pritegne ministrov, ki so mu bili vsiljeni z brzojavko (ker Donita ni osvojil. niti nikoli ne bo osvojil docela listo ministrov kakor jo je vsebovala oporoka), kakoi
da jc Fiihrer naredil »haraki ri«. Ogorčen se je vrnil na svoje poveljniško mesto ih je svoje vojake odvezal prisege. Kot nori Fiihrer, ki jc smatral, da veže priseen na zvestobo njegovemu predniku vojake še vedno
svojo zadnjo brzojavko, se je podal Goebbels z ženo in otroki v svoje lastno stanovanj© v bunkerju. Obiskalo ga je še nekaj prijateljev, da se poslovijo; med ustrelil, je stal poleg njiju. Po-njimi sta bila Axmann in Kemp- slušno so zlili posode bencin« po ka. Nato so »e pripravili na ko- trupHh, jih zažgati in odšli. Bilo nec. Tokrat to ni bila nikakršna je to površno sežiganje in po-Wagnerjeva drama; Goebbels ni ogteneli trapit »p naslednjega poskušal tekmovati s svojim go- dne našli Rusi. Niso poskušali, spodarjem. Kot plemenskemu Vo- da bj ju uničiti in »ežgali. Na ditelju je pripadal Hitlerju »ti- povratku skozi bankor sta Rach kovit, simboličen pogreb, med- bi Sctrwigermo«n srečala Briga-tem ko mu bo sledi) Goebbels dofOhrerja Mobnfceja, ki jima je kol bitje druge vrste v kralje- zapovedal, naj zažgeta bunker, stvo mrtvih nevsiljivo in v do- Izpraznili so še preostalo posodo stojni razdalji. Izdelal je svojo bencina v konferenčni sob' 'n oa formulo, odgovor je bil brezupen zažfali. Nato so zapustili Piihrer-in samouničenj je bite logična I jev bunker, kor je bila ura ž» posledica n|egoveqa ideološkega I devet (n množični beg iz nove rihilizma. Najprej so rastru- kanclerske palače se ie imel zapili vseh šest. otrok z v ta namen četi.
Pomanjkanje učnih prostorov na gimnaziji v Trbovljah zelo ovira redno delo
Ob sklepu polletja na gimnaziji v Trbovljah
V zadnjem Sasu se v našem v svojih pravicah. Na nekate-dnevnem časopisju mnogo raz- rih šolah ni pravilnih odno-pravlja o šolskih in vzgojnih sov med mladino in učitelji, vprašanjih v zvezi z reorgani- pa je zato mladina nezadovolj-zacijo šolskega sistema, pa iz- | na s svojim položajem v šoli, rahljam priliko, da ob zaključ- kar ima za posledico različne
ku prvega polletja pokažem nekaj statističnih podatkov o uspehu ter opozorim javnost na nekatera dejstva, ki so deloma specifična za naše lokalne šolske prilike, deloma pa zadevajo vse naše splošnoizobraževalno šolstvo.
Na popolni gimnaziji v Trbovljah je letos 774 dijakov v 21 oddelkih. En oddelek petega
oblike kritike in protestov. Takšno stanje je velika ovira za uspeh šole.
Naloga splošnoizobraževalne šole je dati dijaku toliko osnovnega teoretičnega znanja, i da bo mogel uspešno nadaljevati šolanje v stroki, za katero se bo odločil po končani nižji gimnaziji ali po maturi, in dati mu kulturno vzgojo za so-
razreda je na nižji gimnaziji v cialistično družbo. Sedanji učni Zagorju. Ob zaključku polletja načrt pa preveč obremenjuje je bil ugotovljen naslednji učni učence in učitelje. Znanost je uspeh:	brez nezadostnih ocen na različnih področjih v zad-
je bilo v nižjih razredih 355 di- j njih desetletjih silno napredo-
jakov (55 %), v višjih pa 82 (63 %). Najboljši uspeh je bil v 8. razredu, kjer je od 17 dijakov brez slabih ocen 14 dijakov (82 %), najslabši Pa je 3. razred, kjer jih je izdelalo le 43 (47 %). V ostalih razredih je učni uspeh ta le: v 1. razredu je izdelalo 151 dijakov (57 %), v 2. 117 (54 %), v 4. 44 (61 %), v 5. 39 (64 %), v 6. 13 (54 %) ter v 7. 16 (55 %). Na vsej gimnaziji je brez
vala. Vse to se odraža v naših učnih načrtih, ki jih trpamo vedno z novo snovjo, ne izločimo pa ničesar Za posamezne predmete sestavljajo učne načrte strokovnjaki, ki ne vidijo ničesar drugega kot svoj predmet, zato se nagrmadi v učnem načrtu toliko snovi, da je za povprečnega dijaka preveč. Ce se tak dijak le zrine skozi gimnazijo, je njegova splošna izobrazba plitva, ker se ni mo-
merava nadaljevati šolanje v višji gimnaziji. Potrebna sta torej dva tipa obveznega šolanja. Dijakom, ki so se pozneje odločili za študij v višjih šolah, bi moralo biti omogočeno, da z dopolnilnim izpitom prestopijo v ustrezni razred drugega tipa šole. Po sedanjem učnem načrtu je nižja gimnazija le priprava za študij v višji gimnaziji.
Ta učni načrt obsega marsfltaj, kar je sicer za uspešno nadaljevanje študija v višji gimnaziji potrebno, vendar bi določene predmete brez škode izločili za tiste dijake, ki bodo odšli po končani šolski obveznosti v poklice. Takih dijakov je po naših šolah največ. Mnogi med j učence, nekaj oddelkov pa ima njimi obsedijo v prvem razre-1 pouk popoldne, ki je težji za du po dve ali celo tri leta, zato I učence In učitelje, pa tudi manj velika večina konča šolanje v > uspešen.
prvem ali drugem razredu, če- Število dijakov vsako leto naprav so se brez težkoč prerinili! rašča. Sedanje šolsko poslopje skozi osnovno šolo. Kaj je pri- bi ustrezalo za 300 do 400 dija-dobila ta mladina v gimnaziji? ( kov letos pa jih je že blizu Večina bi v osemrazrednih os- ; 800.’ Sola zelo pogreša preda-
dina največ pogojev za to. Ti strokovni kadri bodo odhajali kot nosilci napredka v druge kraje, kjer bodo potrebe po strokovnem kadru zelo velike, ko bodo začele obratovati nove tovarne. Strokovno izobražena mladina iz naših industrijskih centrov bo morala nadomestiti tuje strokovnjake.
Učni uspeh šole je v veliki meri odvisen tudi od materialnih pogojev šole in učnega kadra. Pomanjkanje učnih prostorov na gimnaziji v Trbovljah zelo ovira redno delo. V šolskem poslopju je le 12 učilnic, oddelkov pa je 21, zato morajo trije oddelki gostovati v zasilnih prostorih Glasbene šole, ki so komaj uporabni za
Zima še ved no pritiska
Novi gospodarski odloki
novnih šolah, ki so v krajih, kjer ni nižje gimnazije, verjetno skončala osem razredov, kar je za vstop v industrijsko ali katero koli nižjo strokovno šolo enakovredno štirim razre-

valnico za fiziko in kemijo, ri-salnico, pevsko sobo, kabinete za zbirke učil, ki jih ima sedaj shranjene na podstrešju, po hodnikih in drugod. Nima dovolj učil za pouk v višjih razredih, zlasti za fiziko in kemijo. Naši maturanti študirajo
oo J" l ani« I Šola vse preveč trpa dijaka z; razredu zaradi tujega jezika pretežno tehnične stroke, zato _ , ocenama as cnjakov Uz '»)> : učno snovjo in ga premalo na-' ali kakršnega drugega predme- je uspešen pouk teh predmetov tromj ali več slabimi ocenami j va^ na Ramn^tninn Hpin in ta kipr ip nj^na «nmr miaHim' §0 posebno važen. Ker ni ob—
jektivmh razlogov za opustitev popolne gimnazije v Trbovljah,
Pa 121 dijakov (16%).
Celotni učni uspeh se je od prve redovalne konference zboljšal povprečno za 12 %, v primerjavi z lanskim letom ob polletju pa je doseženi učni uspeh v nižjih razredih za 5 % boljši, v višjih pa za 4 % slabši. V primerjavi z drugimi popolnimi gimnazijami je nekoliko boljši od povprečja, vendar je še vedno nezadovoljiv. Zaradi slabega učnega uspeha so bili na podlagi predpisov o šolanju v splošnoizobraževalnih šolah ob polletju odstranjeni iz šole štirje dijaki, ki so že dovršili predpisano šolsko obveznost. V nižjih razredih pa je še mnogo takih dijakov, ki imajo slab uspeh v večini predmetov. Ti še niso dovolj stari in so še dolžni obiskovati šolo, so pa le v škodo razrednemu kolektivu, ker kvarno vplivajo na ostale dijake. Nekateri dijaki so v zadnjih
vaja na samostojno delo in ustvarjanje. Takšno siljenje dijaka bolj odvrača od predmeta, ker je že v naravi mladostnika, da 6e upira, če mu nekaj ni všeč Pri samostojnem delu in ustvarjanju pa ne bi občutil časa in napora, ker bi delal z veseljem in voljo in bi tudi uspehi bili tedaj boljši.
Danes prebije dijak v šoli po pet, v višjih razredih celo po šest ur na dan pri utrudljivem duševnem delu, domače naloge zahtevajo vsaj dve uri dela — kje so priprave za prihodnji dan, ko je na umiku zopet pet ali šest predmetov in kje naj si vzame čas za telesno in duševno razvedrilo? Kljub temu številni dijaki delujejo tudi izven šole v interesnih krožkih mladinske organizacije (dramski, lutkarski, fotoamaterski, prirodoslovni in drugi), v društvu »Svoboda«, zlasti pa v telesnovzgojnih in
dneh popravili slabe ocene, sl- športnih društvih. To udejstvo-
/—* I* Vfc - Vv! I n	n il ml lin ■■ f - • 4 ■	A liM ■ K » ■ I m - » — — £1*^ Ja
cer bi bilo število odstranjenih
večje.
Težko je pravilno prikazati vzroke slabih uspehov, ki jih danes izkazujejo vse naše gimnazije. Ti vzroki niso v krajevnih prilikah, ker niso povsod enake, ne v učiteljskem kadru, ki je v pretežni večini dober | izobraževalnega m žrtvuje vse sposobnosti in ustreza. Zato tooči za šolo, ne v socialni strukturi dijakov, ker so ti vzroki splošni in jih je treba iskati v sami strukturi našega splošno izobraževalnega šolstva.
Z geslom »Nihče ni zadovoljen z našo današnjo šolo« je pozval rian izvršnega sveta LRS, tov.
Kimovec vso našo javnost k aiskusiji o reformi šolstva.
Starš; se danes vse bolj zani-
wajo ^	ven<jar je je ve.
r110 hmogo staršev, zlasti iz deJ lavskih vrst, ki niso posebno zainteresirani za šolski uspeh svojih otrok, ki težijo le za tem, ua otroka čimprej spravijo v poklic, da se rešijo skrbi zanj.
ta, kjer je učna snov mladini na tej razvojni stopnji odmaknjena !n zahteva več truda, da . si jo osvoji, se godi krivica na- ! ji je treba dati materialno ba-sproti njihovim tovarišem na zo, da bo laže delala. Pričaku-osemletnih osnovnih šolah. Ce jemo, da se bodo še letos našla upoštevamo. da razmeroma sredstva za dozidavo novih malo dijakov skonča nižjo gim- I prostorov. S prizidkom dveh nazijo, ker je učni načrt nepri- 1 stranskih traktov bi šola pri-
kladen, je napredek z uvedbo nižjih gimnazij namesto prejšnjih osemrazrednih osnovnih šol le navidezen. Medtem ko
dobila šest učilnic in šest prostorov za učila. Hkrati bi bilo treba povečati tudi telovadnico ter urediti šolsko dvorišče in
je nrej okoli 70 odst. otrok do- j letno telovadišče. Navedena de-vršilo osem razredov šole, skon- j la in oprava novih prostorov ča nižio gimnazijo le kakih 25 bi stala okrog 15 milijonov dl-odst. dijakov, ki so se vpisali , nar jev.
L&rV0 JNaša gimnazija ima stalne nižiih rajroHiv, n °	v j težkoče tudi zaradi pomanjka-
».'SKf.S SP^EK.i-e !“* “«• T° ~vlc& *
drugi 217, tretji 91 četrti pa 72.
Ce pa nadalje upoštevamo, da pride do mature komat okoli
20 dijakov, nam to še bolj potrjuje, da je sedanja nižia gimnazija kot pripravljalnica za študij v višjih razredih in hkrati splošno obvezen tip šole zgrešena.
Naša mladina odhaja v pre-
vanje gre čestokrat na škodo učnega uspeha. V sedanjih šolskih prilikah je zato neumest- ,	_
na kritika, da dijaki premalo težni večini pp končani šolski delajo izven šole.	. obveznosti v nižje strokovne
j šole, kjer se usposablja zakva-Dosedanja praksa je pokaza-; Iificirane delovne moči. Ze sala, da nižja gimnazija kot eno- mo okolje, v katerem ta mla-ten in obvezen
tip splošno-šolanja ne naj bi sedanjega stanja ne spreminjali s ponovno popravo učnega načrta, pač pa z izvedbo splošne reorganizacije obveznega šolanja. Za mladino, ki se namerava po dovršeni šolski obveznosti vključiti v industrijo ali obrt ali pa misli ostati doma na kmetiji, je treba drugačen učni program, bolj praktičen in laže zmogljiv kot za mladino, ki na-
dioa živi, jo usmerja v tehnične in gospodarske poklice. Za to mladino je tedaj potreben tak tip obvezne šole. kjer si bo priborila dovolj splošne izobrazbe, da se ne bo treba strokovnim šolam toliko ukvarjati s splošno-izobraževalnimi predmeti, temveč da se bodo bolj posvetile strokovnemu usposabljanju mladine. V industrijskih centrih Slovenije se mora čim več mladine usposobiti za teh
nične poklice, ker ima ta mla- gledu.
ves čas, kar obstaja. Nihče ne pride rad v Trbovlje, vsakdo se brani, deloma tudi upravičeno, ker so življenjske prilike v Trbovljah težje kot drugod. Profesorji so zato zlasti v nekaterih strokah preobremenjeni, številčno močni razredi pa delo še bolj otežkočajo. Delo profesorja se čestokrat presoja le po tem, koliko ur poučuje v razredu, ne upošteva pa se časa, ki ga porabi za pripravo na pouk. za korekture in za druge kulturne dolžnosti Zato je družbena vrednost dela prosvetnega delavca premalo cenjena. Med mladino je malo zanimanja za profesorski poklic. Niso redki absolventi filozofske fakultete, ki odhajajo v podjetja, kjer so boliši življenjski pogoji, namesto da bi šli v šolo, za kar so usposobljeni.
Navedel sem nekaj vprašanj, ki terjajo reformo našega šolstva tako v učno-vzgojnem kakor tudi v materialnem po-
prejšnji torek je bila seja izvršnega odbora Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja.
Izvršni svet je sprejel odlok o uporabi planskih instrumentov za letošnje leto, in sicer za prvo tromesečje, dokler ne bo Ljudska skupščina LRS ob potrditvi družbenega plana te instrumente dokončno sprejela. — S tem odlokom je izvršni svet določil, da se obdavči dobiček podjetij na ozemlju LR Slovenije 20-od-stotno v korist republiških dohodkov; nadalje, da plačajo ljudski odbori okrajev in mest z razvitim gospodarstvom prispevek za pomoč gospodarsko nerazvitim področjem naše republike, in sicer od 20 do 60 odstotkov glede na čisti dohodek, ki pride na enega prebivalca v teh nerazvitih okrajih. — Mesta plačujejo ta davek v višini 10 do 15 odst.; od 5 odst. participacije prometnega davka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije na svojem teritoriju, pripada okrajem 1 odst., od prometnega davka, ki ga plačujejo zasebniki, pa 50 odst. Drž. kmetijska posestva bodo v letošnjem letu plačevala le 40 odstotkov določene amortizacije. Od 45 odst. prispevka za soc. zavarovanje pripada Republiškemu zavodu za soc. zavarovanje 35 odst., okrajnim oz. mestnim zavodom pa 10 odst.
Z istim odlokom je izvršni svet tudi določil progresivni način odmerjanja dopolnilne dohodnine, ki ga odrejajo okrajni in mestni ljudski odbori na podlagi katastra. Ta dopolnilna dohodnina se bo odmerjala v okviru minimalnih in maksimalnih stopenj, ki se gibljejo do 55 od-
stotkov in ki so določene v lestvici tega odloka. Ljudski odbori bodo s svojimi družbenimi plani določili del dobička, ki gre občinam s posebnimi pravicami na njihovem območju.
Na podlagi predloga republiškega proračuna za L 1954, ki ga je predložil državni sekretar za splošno upravo in proračun, je izvršni svet izdal odlok o finansiranju proračunskih izdatkov LR Slovenije za prvo tromesečje letošnjega leta.
Na osnovi zveznih predpisov je izvršni svet nadalje sprejel odlok o vplačilu prve akontacije dohodnine za leto 1954. Prva akontacija znaša 23 odst. dohodnine, ki je bila odmerjena kmečkim gospodarstvom na osnovi katastra. Tista kmečka gospodarstva, ki dohodnine še nimajo odmerjene po katastru, bodo plačevala 23 odst. dohodnine za leto 1954 na osnovi lanskoletne odmere. Rok vplačila je do 1. marca 1954. Od vplačane akontacije se bo knjižilo 30 odstotkov na temeljno dohodnino, 70 odst. pa na dopolnilno dohodnino kot dohodek okrajev in mest.
Prav tako je izvršni svet izdal odlok za vplačilo pozitivnega salda pri deviznih tečajih. Industrijska in trgovinska podjetja, ki so ustvarila neposredno ali posredno v zunanjetrgovinskem poslovanju pozitivne razlike v dobi od 1. januarja do 5. maja 1953, vplačajo te razlike v republiški sklad za kreditiranje investicij s tem, da zadržijo trgovinska podjetja 7 odstotkov, industrijska podjetja pa 15 odst. v korist svojih skladov za prosto razpolaganje.
Uspe-a mladinska konferenca
Z sine seie okriijja M m Mn pttioev
Na enajsti skupni seji obeh
niso Pripravljeni dosti1 zborov okraja Trbovlje, ki je bi- račun ^Tevalne^postajeTčeš da rivovati za otroka, zato gre | ia preteklo sredo, je prišlo na	—--------* —■>--
Dosti kritike je bilo slišati na sto podeljevanja podpor iz brez-
poselskega fonda rajši poiskali
Pnanalo delavskih otrok v višje dnevni red Struktura naših vtšješol-, Y ,ne tistreza strukturi prebi-šolskega okoliša; iz delavskih poklicev je le 44% visjesoleev	naniUčenskih
40%, kmečkih 9% In w obrtniških 7% Statistike z visokih sol pa kažejo, da je stotek študentov iz
ostal od-delavskih vrst skoraj isti, kot je bil pred vojno.
Roditeljski sestanki so v splošnem dobro obiskani. Niso
poročilo Sveta za zdravstvo in soc. skrbstvo pri OLO Trbovlje ter korekture obveznosti naših podjetij po družbenem planu minulega leta.
Zelo živahna je bila razprava o poročilu Sveta za zdravstvo in ■oc. skrbstvo, ki je bilo — kakor smo poročali v prejšnji številki našega Usta — na dnevnem redu že na zadnji seji obeh zborov. Se pred začetkom razprave o navedenem poročilu pa sta oba zbora na predlog ljud-
Pa še postali tista mesta, kjer skega odbornika tov. Ačkuna
bi starši prosto reševali šolska m vzgojna vprašanja, ker zajedo le ozko problematiko, na-rnet5t° da bi širje obravnavali Probleme šole in vzgoje ter dela Profesorskega zbora. Starši kot elani delavskih svetov danes neposredno odločajo v gospodarstvu, zato naj razpravljajo to odločajo tudi o tem, kakšna ftaj bo šola, ker ne srne biti vzgoja mladine monopol posameznikov, temveč je družbena naloga. Šolska problematika naj ne bo predmet razpravljanja le na roditeljskih sestankih in v društvih prijateljev mladine; s temi vprašanji se morajo ukvar jati tudi Socialistične zveze delovnih ljudi in sindikati, da jim ue bo šola tako odmaknjena, kakor (im je bila doslej.
Mladina se počuti v naših šolah utesnjena In prikrajšana
odvzela mandat ljudskemu od-
njeni bolniki vse preveč prevažajo »zdrave bolnike«, medtem ko jih za resnične bolnike čestokrat ni na razpolago. — Mnogo so odborniki razpravljali tudi o nezgodnikih in bolnikih. StevU-ke, ki so bile navedene v zadevnem referatu na zadnji seji, so tako velike, da vzbudijo največjo pozornost. V okraju Trbovlje je bilo lansko leto zaradi nezgod in bolnikov izgubljeno 540,813.000 dinarjev — torej nad pol milijarde dinarjev! Procen-tualno je bilo največ obratnih nesreč v Strojni tovarni v Trbovljah. Vsa podjetja v okraju
borni ku s Poišnika Janezu so prikrajšana zaradi nezgod za
Majcna, ki je bil obtožen špekulacij z lesom in še drugih nezakonitih manipulacij. Po odvzemu mandata, za katerega so glasovali vsi odborniki,, Je obtoženi Janez Majcen zapustil sejo.
Diskusija o problemih zdravstva je pokazala, da v okraju zelo primanjkuje zdravnikov in I medicinskih sester. Ljudski od- j bomlk tov. Tone Alič je bil proti nameri, da bi opustili im-1 bulanto za TBC v Zagorju zaradi nerentabllnosti, kajti tuberku-1014 Je v našem okraju žal tako razširjena bolezen, da bi z opustitvijo te ambulante nastala velika škoda. Vsi odborniki so glasovali *a nadaljnji obstoj proti tuberkulozne ambulante v Zagorju.
kakršno koli javno ali drago delo in jih tako koristno zaposlili v prid narodnemu gospodarstvu. Kdor pa dela ne bi hotel sprejeti, bi pač ne dobival Podpore.
Prav tako zanimiva je bila tudi razprava o otroških dodatkih. Dosti je ljudi, ki te doklade še vedno neupravičeno prejemajo, dogodile so se pa v tem pogledu tudi napake, zlasti pri tako imenovanih »vrtičkarjih«. Ravno tako je bilo nadalje precej ljudi, ki so za časa obvezne oddaje kmetijskih pridelkov Izjavljali, da žive v skupnem gospodinjstvu ter na ta način iz-
££,';-**» ■£"«?? -
93,146.009 dinarjev. Zaradi bolezni smo pa izgubili v našem okraju 182.749 delavnikov ali 420.651.000 dinarjev na narodnih dohodkih — podjetja »o pa izplačala iz plačnega fonda na hranarini do 7 dni 27,011.177 dinarjev.
Kako omejiti nezgode pri delu in število bolnikov, je bil predmet daljše razprave. Verjetno bo najbolje, če se osvoji predlog, ki so ga stavili posamezni odborniki, da delovnih Inšpektorjev ne plačujejo podjetja, pač T>a da so ml njih neodvisni. Prav umesten je bil nadalje predlog ljudskega odbornika tov. Viktorja Kovača, ki je predla-1 gal, naj bi nezaposlenim nune—
danes pa, ko teh obveznih oddaj več ni in so se uvedle doklade za otroke, ti prizadeti ljudje trde in izjavljajo, da žive v ločenem gospodinjstvu. Seveda bodo morali vsi tisti, ki so na goljufiv način izrabljali skupnost, po krivici izplačan jim denar vrniti
Ljudski odbornik tov. Drago Dolinšek je nato poročal o spremembah obveznosti podjetij po družbenem planu. Tudi glede te točke dnevnega reda se je razvila živahna debata, vendar bo prišlo do definitivne odločitve v tem vprašanju na prihodnji seji obeh zborov, ki jc napovedana za 16. februarja t.1.
Pred kratkim je imel mladinski sekretariat LMS aktiva Zasavje v Trbovljah letno mladinsko konferenco. Mladinci so zborovali v dvorani Doma »Svobode—Zasavje«, ki so jo v ta namen lepo okrasili. Konference se 'je udeležilo 113 mladincev in mladink, kar priča, da je mladina v Spodnjih Trbovljah voljna delati v svoji organizaciji.
Zborovanje mladine je odprl sekretar aktiva Zasavje tov. Ko-biijšek. Le-ta je v svojem poročilu med drugim navedel, da je mladina tega aktiva sodelovala pri volitvah v zvezno in republiško skupščino na vseh voliščih zasavskega terena. Poleg okrasitve vseh volišč so mladinci prevzeli celotno kurirsko službo. Za razvedrilo so organizirali izlet na morje, ki se ga je udeležilo veliko mladincev in mladink. Ko je poročevalec govoril tudi o napakah in slabostih tega mladinskega aktiva, je navedel med šibkimi točkami aktiva vprašanje članarine, katero bo moral novi I mladinski sekretariat spraviti v red.
[ Mladinske konference se je udeležil tudi predsednik terenske organizacije SZDL tov. Zu-j pan, prav tako predsednik terenskega odbora ZB Zasavje tovariš Drnovšek s celotnim podod-i borom. Notranje — in zunanje-i politični referat je imel tovariš Franc Strumelj, kj je navedel v I svojem poročilu tudi delo in uspehe mladinske organizacije.
Po živahni diskusiji si je mladina Zasavja izvolila popolnoma nov sekretariat z 9 mladinci. Med njimi so trije tovariši, ki so prišli iz JLA in so voljni delati v mladinski organizaciji. Tudi na mladinke niso pozabili. Za sekretarja so soglasno izvolili tovariša Janeza Ocepka.
Po volitvah so mladinci in mladinke sklenili, da bodo vključili v dosedanje sekcije »Svobode-Zasavje« vise dela željne mladince. Organizirali bodo mladinski pevski zbor, ki ga bo vodil tov. Šprajcar. Prav tako nameravajo nriredit! več političnih, kulturnih in znanstvenih predavanj. V na-| č-*n imam nadalje organizacijo mladinskih izletov ter kulturno-zabavnih popoldnevov. Sklenili so med drugim, da bodo odvračali mladince :n pionirje od obiska slabih, nevzgojnih filmov.
Mladini primerni filmi bodo na sporedu tudi ob nedeljah dopoldne, kjer bodo pazili, da mla-diine ne bo zavajal kler. Istotako imajo na programu organizacijo veselih krožkov za naše najmlajše, kjer jim bodo pripovedovali pravljice in zastavljali uganke.
Zasavska mladina si je začrtala na svoji letni konferenci lep delovni program. Želimo ji, da bi ga v celoti izvedla, saj bo njeno idealno, nesebično delo lep doprinos k izgradnji socializma ter k svetlejši prihodnosti naše mladine.	S. F.
Narodni heroj Vratanar Tone-Antonesko med svojimi soborci
V	soboto, 30. januarja, je obiskal svoje tovariše v Trbovljah narodni heroj, tovariš Vratanar Tone-Antonesko, ki se je dalj časa zadržal med tovariši, s katerimi se je boril v narodnoosvobodilni vojni.
V	Domu 5D »Rudarja« so se zbrali njegovi tovariši iz Zagorja, med njimi Okrogar Zvone-Nestl, narodni heroj, ter spome-ničarji iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Tovarišu Antonesku je k njegovemu odlikovanju za narodnega heroja čestital borec iz leta 1941, tov. Lojze Ribič, ter mu želel še mnogo nadaljnjih uspehov v izgradnji socialistične domovine.
Tovariš Antonesko se je zahvalil za čestitke in darila, ki so mu jih poklonili Okrajni odbor ZB v Trbovljah, mestna ljudska občina Trbovlje in drugi. V V svoji zahvali je dejal: »Moje odlikovanje za narodnega heroja ni samo moja zasluga, marveč je zasluga vas vseh. Zato želim, da se tudi nadalje borimo tako čvrsto kot doslej, da čimprej zgradimo močno socialistično Jugoslavijo, ki ji ne bo nihče kos. Za svobodo delovnega ljudstva pa sem pripravljen boriti se ved-no in povsod.«
Tovariš Antonesko se je nato še dalj časa zadržal med svojimi soborci, med katerimi so bili spomeničarji: Hinko Kamnikar, Viktor Kovač, Zvone Okrogar, Maks Jakopič, Lojze Ribič in Franc Kralj.
Širom po
našem Zasavfu
3z Litije in okolice
Kritično stanje nekaterih podjetij v Litiji
V Litiji je več manjših podjetij, ki so v tako kritičnem položaju, da je vprašanje njihov nadaljnji obstoj. Eno od takih podjetij je krojačnica s šivalnico. Slednja je že nekaj časa zaprta, tako da sedaj vsa litijska mestna občina nima niti ene šivilje, ker je tudi edina zasebna šivilja zaradi bolezni obrt opustila. Uveljavljajo se pa šivilje šušmarke. — Kdo je kriv tega stanja? Nedvomno pade večina krivde na podjetje samo in njegov kolektiv. Krojači že dalj časa ugotavljajo, da so jim šivilje samo v izgubo, ker niso imele zanimanja za dvig kvalitete in kvantitete svojih izdelkov, temveč so jih bolj zanimale plače in so v podjetju gledale le socialno ustanovo. Vso krivdo pa so včasih tudi s krojači vred valile na občino in Narodno banko, zlasti kadar so dobile le 80-odstotno plačo. Danes je ta obrat zaradi svojega slabega poslovanja brez dela in zaprt. Nekaj šivilj je na bolniškem dopustu, ena od njih je sama odšla, neka druga je pa morala dobiti odpoved službe. Skoda, da se to ni zgodilo že prej, akoravno se nekateri vprašujejo, kdo jim bo krojil ter šival perilo in obleke. Gospodarski svet mestne občine je predlagal kolektivu, naj odpusti neustrezne šivilje, na njihova mesta pa naj pridejo tovarišice, ki bodo z voljo in vestno delale za potrebe litijskega prebivalstva.
Problematično stanje je nadalje v kovinsko-prevozniškem podjetju. Tu so vsa osnovna sredstva izčrpana, ki jih v glavnem predstavljajo tovorni avtomobili, so pa že dalj časa skupno s šoferjem »na dopustu«. Podjetje predstavlja danes le še skromna napisna deska, ki visi na vogalu poštne hiše.
Poglejmo še opekamo na Bregu pri Litiji. — To podjetje je zaradi slabega knjigovodstva v preteklem letn — ni namreč odvajalo prometnega davka in ga je moralo ob koncu leta plačati v višini 300.000 din — zašlo v težavno situacijo, na kar podjetje seveda prej ni računalo.
Nič manj ni kritičen položaj »Čevljarne«, ki jo vodi državni mojster. V tem podjetju vlada nezadovoljstvo med delavci pomočniki. Pravijo namreč, da je pri izplačilu plač premalo enakopravnosti. Tako se morajo ti zadovoljiti z 80-odstotno plačo, medtem ko mojster dobiva še vedno 100-odstotno. Posamezniki ne moremo razumeti, zakaj je bila bivša mestna čevljarna pod vodstvom G. A. In pozneje pod vodstvom T. A. rentabilna, danes pa gre to podjetje pod vodstvom državnega obrtnega mojstra rakovo pot. Nedavna revizijska komisija je sicer ugotovila nekatere površnosti v poslovanja — splošno mnenje pa je, da tiči zajec krivde drugje.
Pa se dotaknimo Se Elektro-podjetja, ki ga je nedavno prevzel novi upravnik J. B„ ki je — če povemo resnioo — rešil podjetje tik pred propadom. Bivši upravnik (znan v Litiji tndi kot
»dober kavalir« z državnim denarjem) je bii razrešen službe in odpuščen, sicer bi bilo to podjetje v najbolj kritičnem stanju. Tako pa se to podjetje sedaj razvija ter mu je potreben le še kakšen dober lokal v centru in podjetje se bo vsestransko razmahnilo.
Z vso to problematiko, ki je nastala zaradi slabega gospodar-
Predavanje tov. Toma Brejca v Ljudski univerzi
Ljudska univerza v Litiji ima že večletno tradicijo. Zlasti radi poslušajo Litljani predavanja o obiskih po tujih deželah. Te dni je predaval Litijanom zvezni poslanec tov. Tomo Brejc o obisku v zahodnih evropskih deželah.
Predavatelj nas je v duhu povedel na obisk v zahodnoevropske države, tako v Zahodno Nemčijo, Luksemburško, Holandijo, Belgijo in Francijo. Prikazal nam je tamkajšnje politične, gospodarske in kulturne razmere. Posebno podrobno pa je prikazal življenje in delo naših izseljencev v zahodni EvropL Izseljensko vprašanje je za našo državo izrednega pomena, saj je vseh naših izseljencev domala 350.000, ki žive raztreseni po vsem svetu.
Ko je tov. Brejc zaključil svoja zanimiva Izvajanja, se je razvila živahna debata, ki je ta večer Ljudske univerze še bolj razgibala. Tov. Brejc je odgovarjal na razna vprašanja tov. Jožeta Župančiča, Blaža Svetine, Slavka Poglajna in drugih.
Gostovanje Ljubljančanov ' v Litiji
V letošnji sezoni smo imeli ▼ Litiji že dve gostovanji. Za Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«, ki smo jo gledali v tednu občinskega praznika NOV, o čemer je »Zasavski vestnik« že poročal, je sedaj gostovalo SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Uprizorili so nam burko Cvetka Golarja »Ples v Trnovem«. To Golarjevo delo ima namen zabavati občinstvo. Zgrajeno je na znanem motivni zamenjavi pisma, ki ga dobi namesto sina ženina njegov oče vdovec. Nato se razpletajo pred nami tri dejanja z živahnimi prizori. Burka je bila dobro zrežirana, saj je imel v rokah režijo znani gledališki umetnik Milan Skrbinšek. SKUD »Tine Rožanc«, ki je bil že večkrat na gostovanjih v Litiji, Ima v svojem dramskem odseku mnogo odličnih igralaev. V tem delu so se zlasti odlikovali Dušan Acceto kot Lojze češnovar, stari ljubimec. Kratko, a odlično je odigrala svojo vlogo Metka Ferbežarjeva kot Poldka. Lojze Škrjanc je pokazaj svoje dolgoletne sposobnosti na odrskih deskah kot soboslikar Torte. Ob neki drugi priložnosti smo že občudovali spretnost tov. Ivanuše, ki je bil tudi tokrat v svoji vlogi nenadkriljiv — Anica Rc-beržkova je ravno tako primerno zaigrala njegovo ženo. Iva Šuštar ima talent, ki ga nai ne zanemaril njeno »Dekle z rdečo kapico« bi odneslo prvenstvo tudi na poklicnem odru. V dobrih rokah so bile tudi ostale vloge, vsaka seveda ni hvaležna, kjer
stva, se danes ubada gospodarski svet pri mestni občim, ki spričo potreb prebivalstva želi, da podjetja še nadalje delujejo. 1 Naloga tega sveta je težka in bo ostala vse dotlej, dokler delavci v teh podjetjih ne bodo začeli gospodariti tako, kakor jim narekuje naša socialistična skupnost.	S. P.
bi posamezniki pokazali svoje sposobnosti. Predstava je bila podana v živahnem tempu. V igri sta sodelovala tudi godba in kvartet pevskega društva. Li-tijani so bili gostom hvaležni za nastop. Dvorana bi bila lahko bolj zasedena. Morda je odbilo nekatere gledalce to, da je dvorana na Stavbah pri kulturnih prireditvah slabo kurjena, kjer sediš v parterju kakor v ledenici, medtem ko so igralci na odru kakor na polarnem ozemlju. Za boljšo kurjavo bo treba na vsak način kaj ukreniti. Takega mraza, kakor je v dvorani pri igrah in koncertih (spomnimo se le nastopa slovenskega okteta!) ni mogoča pregnati še s tako ognjevito igro ali drugim sporedom.
To priložnost pa uporabim za vprašanje: zakaj so prenehala v Litiji gostovanja trboveljskega odra, ki nas je po osvoboditvi obiskal že večkrat z odličnim sporedom.	Jože Zupančič
Prenovitev uradnih prostorov mestnega oeftora
Postavljenega načela: prostori' ljudskih odborov morajo biti reprezentativni, smo se sedaj oprijeli tudi v Litiji. Prejšnje nezadostne in slabo urejene uradne prostore litijskega mestnega ljudskega odbora so ▼ januarju preuredili in sedaj ustrezajo svojemu namenu. Uradni prostori predsednika, tajnika in ostalih referentov so v I. nadstropju mestne hiše, v pritličju pa sejna soba ter matični in vojaški urad.
Tako je sedaj tudi Lilija dobila prostore, ki so dostojni za-Ijudsko oblast	o
Za vodovod na Savi pri Litiji
Na Savi pri Litiji se trudijo za zgraditev vodovoda. Na čelu pobude sta šolski upravitelj tov. Niko Prestor in Vladislav Sadar, zemljemerec na zagorskem rudniku, stanujoč na Savi. O zgraditvi vodovoda so se Savljani razgovarjall že na množičnem sestanku, kjer so vaščani obljubili pomoč pri gradnji, član ljudskega odbora iz Litije tov. Sešok je izmeril v Januarju, ob času najnižjega stanja vode, izvirek v dolini nad Strmljanovim mlinom. V poštev prihajajoči izvirek daje v sušnem času 2 in pol do tri litre vode na sekundo, kar je dovolj za potrebe prebivalstva na Savi,
V letošnjem letu bodo napravili potrebne načrte. Izgradnja j vodovoda bo stala okrog 12 mi-1 lijonov dinarjev. Zaradi vprašanj o vodovodu je posebna delegacija obiskala predsednika okrajnega ljudskega odbora tov. Miho Berčiča.
¥ Trbovljah ho osem kategorij stanovanj
Na zadnji seji komunalnega sveta LOMO Trbovlje so skupno z zastopniki naših industrijskih podjetij razpravljali o novi stanovanjski uredbi tor določili osem kategorij stanovanj. Preden so prišli do tega sklepa, so podrobneje obravnavali stanovanjske razmere v trboveljski dolini.
Trenutno je v mestni občini Trbovlje 4141 uporabnih stanovanj. Od teh je 2350 enosobnih, 830 dvosobnih, 351 trosobnih in večsobnih stanovanj ter 530 stanovanj z enim samim prostorom. Rudnik Trbovlje ima V svoji upravi 1842 stanovanj, Strojna tovarna 162, Cementarna 144, Elektrarna 65 — poleg teh so pa še v upravi stanovanja raznih ustanov ln organov. Privatnih lastnikov stanovanj je 802. — Ugotovljeno je, da so stanovanja z enim samim stanovanjskim prostorom večinoma nezdrava in neprimerna za bivanje. Tudi med enosobnimi stanovanji je precej slabih in neprimernih.
Na mestnem stanovanjskem uradu je vloženo 371 prošenj za podelitev stanovanja, ki pa jih seveda ni mogoče rešiti v veliki večini — Prebivalcev je bilo v Trbovljah ob koncu leta 1953 16.683, število je pa v teku lanskega leta naraslo za 181 ljudi. V letih 1954-55 je v Trbovljah predviden še večji porast prebivalstva, ker bo Strojna tovarna začela obratovati v večjem, obsegu.
V Trbovljah je ob času v gradnji 13 stanovanjskih objektov s približno 100 stanovanji in 52 zasebnih hišic. V letu 1953 so industrijska podjetja v Trbovljah dogradila 40 stanovanj, porušila pa 56.
Nova stanovanjska uredba
»Ajdovska jama“ v Spodnjem Logu
Spodnji Log je vasica nasproti železniške postaje Sava pr: Litiji. Na desnem savskem bregu se širi tik nad reko strmo gričevje, ki doseže najvišjo vzpetino pri posestniku Poldetu Hauptmann, po domače Gračanu, še več pa je posestnik Trinkaus. Na GraŽanovem posestvu se nahaja tudi podzemeljska jama, imenovana »Ajdovska jama«. V prejšnjih desetletjih so si Jo nekateri ljubitelji zasavske prirode ogledal:, sedaj pa je prišla že v pozabo. Dobro bi bilo, če bi se Tujsko-prometno društvo in naše kulturno-prosvetne organizacije spet pozanimale za to jamo in jo preuredile za obisk izletnikov.
Volitve hišnih svetov
Uredba o vključitvi nekaterih večjih hiš v ljudsko skupnost je prinesla tudi v Litiji mnogo zanimanja in komentarjev. O vseh podrobnostih so se pomenili na posvetovalnem večeru, kjer je poročal tajnik LOMO tov. Slavko Poglajen v povsem zasedeni kino dvorani. V Litiji je postala skupna last okrog 20 hiši v posameznih hišah so že izvolili hišne svete, ki bodo upravljali stavba. Za nekatera poslopja dokončna odločitev še ni padla In bodo vsak sporni primer reševali individualno. To velja predvsem za dvostanovanjske hiše s trgovskimi : oziroma obrtnimi prostori.
predvideva, da bo stanovanjska skupnost prevzela v svojo upravo vse stanovanjske zgradbe, last splošnega ljudskega premoženja, in vse stanovanjske hiše zasebnih lastnikov z več kot dvema stanova njima. — Da hi vsa stanovanja takoj prešla v upravo stanovanjske skupnosti, bo težko izvedljivo vprašanje, ker se pojavljajo razne ovire. Do letos so namreč podjetja vlagala precejšnje milijone za vzdrževanje in popravilo svojih stanovanjskih hiš, zaradi česar bi bil prenos stanovanjskih objektov iz podjetij na stanovanjsko skupnost težko izvedljiv takoj. Vendar so zastopniki LO MO Trbovlje ter člani komunalnega sveta izjavili, da je možno takoj prevzeti vsa stanovanja v upravo stanovanjske skupnosti.
Uprava stanovanjske skupno-
lz Hrc
POPRAVEK. Tiskarski škrat je napravil prejšnjo sredo zgago s tem, da je za osnovno šolo v Hrastniku zapisal kar 77 odstotkov odličnjakov, namesto 77 odličnih učencev in učenk, kar je le 14%. — Uredništvo.
PREMINILA je stara 84 let tovarišica Pavlina Peitl, vdova po steklarju, po rodu iz Slavonije. Bila je mati pevovodje zborov pri »Svobodi II« v Spodnjem Hrastniku, tov. Franca Peitla, tovarišice Hermine Koz-mos in steklarja tov. Izidorja Peitl. Živela je v Hrastniku 38 let. Pokojna je bila vzorna mati in je lepo vzgajala šest otrok. Najlepšo materinsko ljubezen je pokazala pri strežbi svoje hrome hčere Marije, kise je zastrupila kot 16-letna sli-karica stekla in ohromela. Štirideset let ji je potrpežljivo stregla in jo celo pitala, pred dvema letoma pa so njeno hčerko pokopali v starosti 56 let. Imela je res vzgledno materinsko ljubezen. — Pokojna mati, babica in prababica Pavlina je bila tudi zelo gospodarska. Nikdar ni poznala dolgov, ni kupovala življenjskih potrebščin na up. temveč vedno za gotovino, kar je bilo pred vojno menda edinstven primer pri steklarni. — Njene zemeljske ostanke so pokopali na dolskem pokopališču. Steklarska godba ji je igrala žalne koračnice in pevci »Svobode II« so ji zapeli v srce segajoče žalostinke. Naj počiva v miru! — Prizadetim naše sožalje!
Dramski odsek »Svobode I«
v Zgornjem Hrastniku je odprl letošnjo gledališko sezono šele v soboto 19. januarja z veseloigro »Ženitba«. Uprizorili so jo na svojem že deloma prenovljenem odru v kino dvorani Zgornjega Hrastnika. Obisk je bil zelo zadovoljiv. To je dokaz, kako težko so čakali rudarji na odrsko delo uprizorjeno od domačih igralcev. Igro so že tudi ponovili.
Dolgo obetajoči otroški vrtec
v Spodnjem Hrastniku so le odprli dne 1. februarja 1.1., Izpraznili so zanj eno sobo v Sindikalnem domu steklarne. V tej sobi je prostora le za okrog 30
sti bo morala skrbeti za sklepanje najemnih pogodb, za vzdrževanje vseh hiš in njih popravila, za kar bo potrebovala velik ošabni aparat — najmanj 80 delavcev, in to po večini strokovnih ljudi. Prav tako bo potrebovala primerne prostore za svoje poslovanje, skladišča, hleve in precej različnega orodja. Najtežavnejši del bodo pa finančna sredstva, kajti stanovanjska skupnost bi zbrala okrog 18 milijonov dinarjev najemnine letno, kjer bo treba najemnine vseh stanovanj, ki jih bo stanovanjska skupnost prevzela od raznih podjetij oziroma njihovih stanovanjski!! uprav, Izenačiti. — Najemnina za stanovanje se bo plačevala po tarifi po skupinah stanovanj in po njihovi prostornini (kategorizacijo stanovanj glej prejšnjo številko našega lista).

cicibanov. Vzeli so vanj samo 6 in 7-letne otroke, na sprejem pa čaka še več 4 in 5-letnih malčkov. Zato bi bilo treba izprazniti še kakšno sobo v tej stavbi. Vemo sicer, da je to težko, ker je pri steklarni huda stanovanjska stiska, a z dobro voljo se vse napravi
Steklarski godci na pihala so iznajdljivi in si znajo sami pomagati. Z dovoljenjem vodstva steklarne in proti plačilu materiala so izdelali okrog 300 ličnih poslikanih steklenih sodčkov z lesenimi pipicami na lesenih stojalih, poleg pa še šest kozarčkov. Sodčki so pripravni za žgano pijačo. Cena sodčku je bila 1000 din. Za ta izkupiček so si steklarski godci nakupili dežne plašče, ki jim bodo ob slabem vremenu dobro služili.
V steklarni so zopet odprli oddelek za slikanje stekla, ki ga vodi tov. S. Grum. Tak oddelek je bil pri hrastniški steklarni prvič odprt leta 1924. Prvi slikarji na steklo so bili tujci. Pri njih so se pa izučili tudi domačini, tako: Franc in Slavko Grum, Oskar Kolar, Lojz Plati-novšek (padel V NOV) Janez in Alojz Kmetič in še drugi. Odjem takih izdelkov je bil velik od domačih in tujih trgovcev. Poslikano stekleno blago so pošiljali v Orient in celo v Anglijo. — Leta 1928 je pa ustanovil prejšnji lastnik steklarne v Rogaški Slatini steklarno za luksuzno steklo in je premestil tja leta 1934 tudi hrastniški slikarski oddelek, ki še danes dela v Rogaški Slatini pod vodstvom Hrastničana tov. Oskarja Kolarja. Ta steklarna pa izdeluje še danes samo drage luksuzne steklene izdelke, ki se večinoma izvažajo v tujino za devize. Tako tega blaga ne ostane nič za doma. Naši državljani so si pa že nakupili v teku 8 let zadosti za gospodarstvo in gospodinjstvo potrebne steklenine in si želijo sedaj tudi poslikanega Stekla, zlasti na jugu naše države. Zaradi velikega povpraševanja po takih izdelkih je sklenilo vodstvo hrastniške steklarne, da začne letos spet z izdelovanjem poslikane steklenine za domači trg, kar je hvale vredno.
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnani Leto 1849.
Odlomek iz romana o Prešernu
Prešeren je trpel Uho, kakor more trpeti te velik duh v strašni borbi z neizprosnimi silami narave. Že štirinajst dni je letal nepremično, kakor ilv mrlič. Koža mu je bila zelenkasto rumena. Tudi njegove lepe oči so postale rumene. Trebuh In noge je imel strahovito otekle. M orali so ga z rjuho vred privzdigovati, ker mu je bil hrbet od ležanja ves vnet.
Katra mu je morala najeti močno služkinjo, da ji je pomagala v postrežbi. Ko je prišel na obisk stric Boštjan — Jakob Prešeren Iz Vrbe in je z ostrimi očmi ter prisrčnim rodbinskim čutom pravega Prešerna presodil vso sorodnikovo stisko, se je sam ponudil, da ostane pri njem. Bil je majhen, čokat moi, bel m rdeč v obraz in prijazen.
Prešeren ga je bil vesel. Strica Boštjana je Imel že od nekdaj rad. Znal je lepo pripovedovati vesele in žalostne dogodke Iz mladostnih dni. France ga je tiho poslušal in obujal svoje spomine Iz deHnsklh let, ko je doma v Vrbi preživlfal najsrečnejše dni svojega življenja. Mnogo je aovoril starec tudi o sinu, ki je bil notar v Padovi j let. Oče, stara gorenjska grča, ni bil s sinom nič kat zadovoljen.
Bolj na nemškutarsko se na-
giibffe Janez. Zdi se mi, da sem mu kar odveč, kadar ga obiščem. Kakor da bi se bal, kal poreko njegovi nemškutarskl bralci k poštenemu slovenskemu očetu »nemškega gospoda notarja*. Hehe, sem mu zadnjič kar naravnost povedal, da me ne bo kma-lu vljdefi
Kakšen pa je zdaj, je vprašala Katra!
1, kakšen. Takšen, da ne more zatajili, četudi bi me hotel. Moje postave je in mojega obraza. Prav tako rdeč je, le koto Ima bolj rjavo in sivo. Pa pleša 86 mu že dela vrti glave, ker ne ve, da je noč za spanje.
Mnogo se je trudil dobri Mrle. da bi razvedril bolnika, a v Francetovem rumenem, upadlem obličju se ni ntčesar več zganilo. Sicer se je bolnik še vedno zavedal, a uporabljal je vse stle. da je zatajeval bolečine. Nikoli ni Mio tožbe z njegovih lepih asi.
Trpi kakor mučenfk, je pravila Jetenkova v gostilni, ko so govorili o njihovem dohtarja.
V noči od sedmega do osmega februarja je Prešeren posebno tetko dihal. Stric Boštfnn fe sedel ob njegovi poste/ji In mu brisal pot s čela.
Kaira je prišla v sobo, naložila nekaj polen v peč in rekla stricu:
ste pojdite spat, strici To noč bom jaz čula pri Francetu. Ce bo treba, pa vas pokliiemlm Starec /fe prikimal In vstal. Teda/ je Prešeren odprl oči. Globoko so mu letale v očesnih duplinah In kalno rumene so gledale Iz črnikasto rumenega obraza, obrobljenega z redkimi, že popolnoma belimi lasmi. Med težkim sopihanjem so se bolniku utrgale besede iz ust:
•Prosim... vzdignite me ...* Katra je odšla v kuhinjo po dekle in še vzdramila Andreja Rudolfa, kj je ležal na slami v prvi sobi. Vsi so potem poprijeli bolnika. A ni se jim prav nič posrečilo. S težkim sopihanjem je sopihal bolnik:
»Saj uvidim... vsi vzdigujete, kar morete ... In vsi prav. Pa ... laz sem — prelete ki*
•Malo bolj vzdigniteI« je rekla Katra.
Zopet so poprijeli rjuho. Pritajen vzdih se je izvil bolniku. Utihnil je in zaprl utrujene oči. Kaira je pomignila stricu, naj gre spat, In starec je kar oblečen zleze/ v posteljo. Dekla In Andrej sta tudi bdšla k počitku. Katra pa je sedla na slol in se z glavo naslonila na stričevo posteljo. Kmah: se le zatuln starčkovo globoko dlhnnle. A ledi Katro je premagal soanec. Trdno je zaspala. Zdajci so se Prešer-
nove oči spet odprte. Obrnil fe pogled na spečo Kairo. Ožgane ustne so se mu zganile — a zaprl jih je brez gla9u. Silna žeja ga je mučila, toda ni poklical sestre... »Naj spil Naj vsi spe/ Izmučeni so že — zaradi mene so izmučeni... Naj spel Saj ne vedo -4- ne vedo, da se mi bliža ■. • bliža se ml, čullm...
Prav. Sam hočem biti, sam z njo, odposlanko večnega Pradu-ha. Ali ml le ločitev težkal Ne, ni ml težka. Poravnal sem vse, kolikor ml je bilo mogoče. Vse? V oporoki sem priznal otroke — več nisem mogel storitI zanje. Ali bi bito prav, če bi se vdal Metkinim prošnjam In se z n/o poročili Ne, nočem biti ■ njo svojim ljudem nadleženI Dovolj je odločna, spretna, pridna, da se pretolče skozi življenje.
Poravnal sem tudi s cerkvijo. Dagarm me je spovedal, moj nekdanji protesor... mene, •iraj-gojila«,
Kako se mi stiska srceI... A ne smem hropsti, ne smem! Nočem jih videti, kako bodo lokali okrog mane... AH... ali bodo sploh jokali? ... Jokala je moja ljuba Tinka, ko me je obiskala z. materjo. Tamle pri vratih je staja, nasproti postelle. In sohe so H drsele po licih. Ubogi otrok! AH fe vedela, da me vidi po-slednjikral!
Kako me davi!... O, mati, kmalu bom pri vas!... če bi kričal, bi ml odleglo. Ne, ne bom kričali Nočem jih buditi. Sam hočem biti, sam. Ali nisem bil vedno sami Ne vedno: Čop — Smole tn — JulijaI Bill so v meni In jaz v njih... Tudi v Juliji Prlmlčevil Rad bi vedel, ali sem bil kdaj v njeni dušil Ali čuti zdajle, da odhajaml... Kmalu bom zvedel vse, vse. Duša bo gledala dušo ... AH — alt ho rev gledalal... Kaj fe onslranl Niči AH je človek Iskra, ki se utrne iz večnega Praduha — plamena, da nikoli več ne ugasne, da nikoli več na zagorll.. > Kmalu bom vedel/...
Temo ml je. Ne morem več dihali. Nič več me ne boli... AII se pogrezam? ... AH se vzdi-gajeml Ali se vrača moj duh k večnemu Praduhul 'Ne, še vedno /e priklenjen na telo. Sence čutim okrog sebe, le razločili jih ne morem. Glasovi prihajajo iz daljave ... Človeški glasi
človek? Vselej sem /tole/ biti človek, nit drugega kakor človek ... Včasih fe težko btH človek.
Kliče me.
Kdo?
D uh je. Na pomoč me kliče... Da. da čujem te, čujern, Pacenk. prijatelj moj mladostni, bedni. A
ne morem se vrniti, daleč sem že... daleč. In okrog mene je mir ...in mir in — luč.*
Iz hiše je pritekel Andrej Rudolf in hitel proti trgu. Skoraj bi podrl razcapanca, ki je slonel ob hišnih Vratih. BII je France Pacenk, revež-berač, prijatelj Francetov. Pod širokim klobukom je skrival globoko vdrte oči, ki so gledale Iz bledega obraza In pričale O lakoti In bedi. Obraz mu je bij ves naguban kakor starcu.
Ozrl je za fantom, ki se je zadel vanj. Ali ni imel tani solze v očeh?...
Pacenk je stopil po ozki Svinjski ulici do ogla na trgu in obstal, obrnil pogled proti zagrnjenim oknom Prešernovega stanovanja. .. •Ali ne vstaneš, dohtarl Zebe me, n a pol sem nagi Zima je in burja brije, saj veš, dohtar, da si ti moje poslednje pribežališče/ Pri tebj potrkam le v skrajni sili. Nikoli zamanI Zato sem prišel od daleč do tebe... Zopet sem bos ln razcapan. Vabili so me rokovnjači v svojo sredo, razbojniki okrog Kamnika, krvoločni, kakor zveri, morilci! A laz sem se rešit k tebi. Ti si človek. Dokler imam tebe, ml ni treba postati zver.... Zmrzujem, lačen sem, o vse drobovje se ml krči od lakote! Boli! Boli!*
Trepetaje se je Pacenk vrnil v kot k vratom... »/n če bi šel tudi fm med zverll... Ne, dokler imam tebe, dohtar, ne poidem. Sram hi me bilo pred tvojimi dobrimi očmi... AH še nisi vstali Zebe me, zebe...a	-M-
»Kesna« v Trbovljah
Matura je pred vrati. Trije študentje pa letajo % jadralni-uai letali po zraku, igrajo violino in odbojko, hodijo na sprehode deklicami in se kontno tudi učijo, le matematika jim ne gre, kakor zahteva strogi profesor Cosinus. Da bi se ne-
Vesne. Odrine čoln od obale in postane nadležen. Vesna se brani, Sandi pa ji v svojem zagonu izblebeta, da so žrebali zanjo in da je šlo pravzaprav le za matematične naloge za tiste, katere je ona prinesla Samu. Smrtno užaljena Vesna
poslovilnem pismu, da ne mara več živeti, gre na letališče in sede s padalkami v letalo. Ko Samo izve za Vesnino namero, ves obupan zdirja na letališče. Toda letalo je že v zraku. Vesnina teta joče od groze in očita
Kotiček za naše pionirje
Vodenski pionirji!
Sporočamo Vem, da smo prikaz izdelave pisma, za katerega ni treba nobene kuverte, preložili in bomo v prihodnji številki našega lista objavili, kdaj Vam bomo pokazali, kako se to mično
Strogi prote sor in Vesna
kako izvlekli iz te zagate, skuje Sandi, ki se najbolj spozna na ženske, zvijačen načrt in prisili ostala dva, da sodelujeta. Načrt je tale:	grdi Cosinusovi
hčerki bodo pisali ganljivo ljubezensko pismo. Eden od treh, ki bo izžreban, se bo moral žrtvovati, jo spoznati in nekako izvleči iz nje maturitetne naloge. 2reb pade na Sama. Ves obupan gre na sestanek, toda tja pride krasno mlado dekle. Izkaže se, da je to prava Cosi-nusova hči, ne pa debela Hiperbola, Brž ko spregovori z njo, Samo takoj pozabi na naloge. Sandi, ženskar, pa se tolče po glavi, ker ni na Samovem me-f'-u- Vesna gre s Samom v letalu na jadranje, toda pristati morata v romantični pokrajini in ko v gozdu ob ognju čakata, ju pridejo iskat, se prvič v življenju poljubita. Samo sploh ne misli več na naloge, a Vesna ga ima tako rada, da mu Jih sama od sebe prinese. Seveda ga prosi, da tega nikomur ne izda. Sandi pa mu iztrga Vesnino pisemce z nalogami in tri-umfira od sreče, Sama, ki mu jih hoče vzeti nazaj, pa tako nesrečno odrine, da mu obtolče nos. Samo tak ne more na sestanek, zato pošlje Sandija, da ga opraviči, Sandi pa je komaj čakal na priliko, da pride do
zbeži in noče nič slišati, ko jo Samo prosi, naj mu dovoli, da ji vse objasni, Vesna napiše v
SMS *5S£7MS ™
hudo, toda drugega ne more kakor gledati, kdaj bo skočila Vesna. Padalke res začnejo ska-
kati, vrsta skokov pa se naenkrat pretrga. Vesno je strah. Končno le skoči, padalo se odpre in jo zanese proti oddaljenemu gozdu. Ko Samo s teto prihiti, najdeta Vesno, Id je obvisela na drevesu. Samo spleza na drevo in je ne reši prej, dokler mu ona ne dovoli, da ji vse objasni Ko Vesna vidi, da jo ima Samo zares rad, ga vsa srečna poljubi teta pa dobrodušno obme glavo v stran.
Pri maturi so se študentje sicer zelo prepotili, toda vsi so jo napravili. Zadovoljna jih povabi študentska mamica na kosilo. Vesna mora seveda zraven. Ko Cosinus vidi veselo družbo, se mu stoži in se jim pridruži Vsi srečni, da gre še profesor z njimi, gredo na slovesno kosilo.
štvu). Pripominjamo, da je to pismo čvrsto zaprto, vendar ga ni treba zalepiti. Zanimivo, kajne? — Toliko za danes v vednost.
naj pošlje po obljubljeno knjižno darilo.
Pri nagradnem labirintu pa je žreb določil, da dobi knjižno nagrado Olga Augusti, dijakinja II. b razreda gimnazije v Trbovljah, ki naj pride v naše uredništvo po darilo.
. u
Nagradna zemljepisna uganka za pionirje
Nagradna slikanica j
Od naših pionirjev in pionirk smo dobili dodatno še toliko pobarvanih slikarke iz 3. številke našega lista, da moramo izžreba-
Ameriški glasbeni in revijski film
„Plavu$oee gledališče*
1. Kraj, kjer stoj: naša naj&ta-rejša velika elektrarna na pogon z vodo (hidroelektrarna); 2. mesto na Gorenjskem (10 črk); 3. ime naše sosedne države (8 črk); 4. mesto na Dolenjskem; 5. mesto ob Savinji; 6. staro ime za Ljubljano; 7. staro mesto ob Dravi (4 črke); 8. kraj, kjer obratuje velika tovarna za proizvodnjo kisika, umetnih gnojil itd. 9. ime vulkana v Italiji; 10. mesto na Štajerskem, kjer bomo zgradili veliko kalorično elektrarno (elektrarno na premog); 11.* ime kontinenta (zemeljske celine); 12. ime mesta v našem okraju (6 črk); 13, najvišji vrh na Kavkazu (6 črk); 14. ime južnozahod-nega dela Slovenije (10 črk).
Ob pravilni rešitvi dajo prve Črke zgornjih zemljepisnih imen ime in priimek našega velikega pesnika, čigar 105. obletnico smrti bomo obhajali prihodnji ■ ponedeljek.
Pravilne rešitv„ nam prinesite ali pa pošljite do sobote, 6. februarja, opoldne v naše uredništvo. Izžrebani pionir bo dobil od nas lepo mladinsko knjigo v spomin.
Računske zanimivosti
Ali veste, dragi pionirji, da iz 8 osmič lahko napravimo tisoč! Poglejte, kako to storimo;
888
88
8
8
__8_
1000
Kadar se boste med seboj igrali in si zastavljali računske uganke, pokažite to svojim tovarišem in tovarišicam.
Za danes še neko drugo zanimivost: Če številke od 0 do 9 odštejemo od števila, ki je spet sestavljeno iz vseh desetih številk ki Jih opazimo, in z njimi računamo, je ostanek spet število, v katerem najdemo vseh deset poznanih nam številk od 0 do 9. Poskusimo:
9876543210
—0123456789
9753086421
V ostanku je tore) spet vseh deset številk, ki jih poznamo Zanimivo, kajne? Pozdravljeni!
Proti koncu 19. stoletja so mesta in kraje ob veliki reki Mis-sissippi obiskovala potujoča gledališča na ladjah. Eno najimenitnejših takih plavajočih gledališč je imel kapitan Andy Hawks. V lepo igralko Julijo je bil zaljub-
vela sama, nato se je vrnila k staršem in k plavajočemu gledališču. Drugačna usoda je zadela Julijo. Stephen jo je pustil in
»Sedaj je natanko tri centimetre po eni popoldne!«
nje in objavo nagrad, ki smo jih povečali na pet, preložiti do prihodnje številke »Zasavskega vestnika.« — Kdor še ni poslal
.	___r____ ,.	.	pobarvane slikanice, lahko to
preživljala se je kot barska ple-1 napravi še do prihodnje sobote, salka v Chicagu. Ko je razme- 6. februarja opoldne in naj nam roma dobro službo pustila svoji jo prinese ali pa pošlje v ured-Ijen Pete. Ker ga je ta odklonila, i prijateljici Magnoliji, je začela ništvo.
se je Pete maščeval. Serifu ne-, sama propadati, postala je izgub- j Pripominjamo, da je med sli-
Občni zbor KUD
„lvan Cankar"
Loki
kega obrežnega mesta, kjer bi morala nastopiti gledališka družina, je naznanil Julijo, da je mulatka in da je poročena z belcem Stephen Bakerjem, kar je po tamošnjih zakonih najstrože prepovedano. Julija in mož sta morala zapustiti ladjo in tovariše. Namesto Julije je začela nastopati Magnolia, kapitanova hči, njen soigralec je pa postal kvartopirec in pustolovec Gaylord Ravenal. Romantična vloga ju je združila. Poročila sta se in nekaj časa uspešno skupaj nastopala v plavajočem gledališču. Zal je bilo sreče in uspehov kmalu konec. Ravenala je držala stara kvartopirska strast tako močno, da je rajši pustil ženo in gledališče. Magnolia je nekaj časa ži-
ljena ženska. Nekoč je srečala Ravela in mu očitala, kako grdo je storil, ko je zapustil Magnolijo, ki je medtem rodila hčerko Kirn. Ravenal, ki ni vedel, da je oče, se je vrnil k Magnoliji ia začela sta zopet srečno življenje na plavajočem gledališču.
Tema, poseben kolorit, glasba in pesmi nam nudijo vedro in zabavno delo.
+
NA KONCERTU
kanicami napravita doslej naj lepšo pionirka Angela Klemen, dijakinja III. razreda nižje gimnazije na Dolu pri Hrastniku, ki je podobo sneženega moža in otrok povečala celo na format 29 X 20 cm. Če je ne bo nihče ta teden prekosil, potem dobi prvo nagrado (vseh je pet) ta pionirka.
Torej, pionirji, tekmujte!
KUD »Ivan Cankar« v Loki pri Zidanem mostu je imel ; pred kratkim 6voj redni letni občni zbor. Iz poročil povzema-; mo, da je društvo tudi lansko I leto doseglo vidne uspehe. V i poročilu predsednika je v glav-! nem podana analiza društvenega j dela, ki je bilo pozitivno in negativno, prikazuje namreč tudi , težkoče, ki so ovirale večji raz-! mah dela.
Dramski odsek tega društva je uprizoril lani 4 gledališke , igre, za občinski praznik pa je priredil uspelo akademijo. Z igro »Pot do zločina« je ta gledališka skupina gostovala v Zidanem mostu in v Rimskih
Dve mladi dami neprestano Rešitev pionirskih UOank toDlicah, z Nušičevim »Navad-"" 1------------ nim človekom« pa spet v Zi-
govorita na koncertu. Medtem reče ena drugi: »Si že poskusila Mnogo pionirjev in pionirk je z odprtimi očmi poslušati kon- pravilno rešito našo nagradno Nato pripomni neki go-	1
cert?«
spod. ki sedi tik za njima: »Poskusita enkrat z zaprtimi usti.« .
PotnloEi kino bo spet začel s svojim de om
vizitko iz prejšnje številke našega lista, ki se glasi: knjigovez. — Strogi žreb je določil nagrado Janezu Grebencu, dijaku 3. b razreda nižje gimnazije v Litij;, ki
Potujoči kino okrajnega od-bora LP Trbovlje bo začel s syojim delom z novo preureje-”itT1 'kinoprojektorjem v petek, u februarja. Naš list bo sproti objavljal spored filmskih pred-stav v posameznih krajih in va-
S r-na5eKa o!traia-Filmski program je do konca o*eca marca sledeč: j ..5- do 8- H- ho predvajal vsf-rijsk; film »Otroci cirkusa« ».zabavni film); od 13. do 15. II. švedski film »Plesala je eno sa-m° Poletje«; od 20. do 22. II. jugoslovanski film »Nevihta« (dra-
°tl 27. II, do 1. III. nemški »m »Maja v tančici« (zabavni Bm); od 6. do 8. III. avstrijski »um »Kvartet Šramel« (zabavni »'»m); od 13. do 15. III. jugoslo-
vanski film »Sinji galeb«; od 20. do 22. III. ameriški zabavni film »Pesem Šeherezade«; od 27. do 29. III. ameriški film »To je moj sin«.
Od 5. do 8. februarja bo na sporedu avstrijski film »Otroci cirkusa« v sledečih krajih:
V petek, 5. februarja, ob 11. uri dopoldne v Domu »Svobode« v Zg. Trbovljah (za osnovno šolo Zg. Trbovlje); v soboto, 6. februarja, ob 8. uri zjutraj na Dolu pri Hrastniku (za gimnazijo; film se predvaja v gimnaziji); istega dne ob 11,30 v kino dvorani v Radečah (za gimnazijo v Radečah); istega dne ob 5. uri popoldne v Zidanem mostu (v prosvetni dvorani); Istega dne ob pol 8. uri zvečer v Loki pri
Zidanem mostu (v prosvetni dvorani); v nedeljo, 7. februarja, ob 10. uri dopoldne v Pod-kumu (v prosvetni dvorani); i istega dne ob 2. uri popoldne v Jagnjenici (v šoli); istega dne ob 6. url zvečer na Vrhovem (v šoli); v ponedeljek, 8. februarja, ob pol 9. uri v zagorski kino dvorani (za osnovno šolo Zagorje); istega dne ob 11. uri dopoldne v zagorskem kinu (za gimnazijo Zagorje); ist«ga dne ob 2. uri popoldne v St. Gotardu v prosvetni dvorani (za šole Trojane in St. Gotard); istega dne ob 5. uri popoldne v prosvetni dvorani na Izlakah; istega dne , ob pol 8. liri zvečer v prosvetni ! dvorani v Mlinšah.
Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah
bo predvajal slovenski umetniški film
»VESNA«
Predstave bodo od četrtka, 4„ do srede, 10. februarja, ob delavnikih ob 4,30, 6. in 8. uri, v nedeljo ob 3., 5. in 8. uri. — Mladina do 18 let ima dovoljen vstop samo k prvim predstavam.
Kino »Svoboda« Trbovlje II bo igral ameriški glasbeni barvni film
»PLAVAJOČE
GLEDALIŠČE«
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
pa spet v danem mostu. Tako je bilo vseh predstav v tej sezoni dvanajst. Prav tako jft društvo z izbranim sporedom proslavilo vse državne praznike. Za delo dramske družine treba dosti truda in dobre volje s strani režiserja kot Igralcev. ki so večinoma iz vrst železniških uslužbencev in dijakov, ki svoj prosti čas žrtvujejo v prosvetne namene.
Pevski odsek je dvakrat sodeloval pri proslavah, kjer je njegov kvartet nastopil z narodnimi in partizanskimi pes mirni. Moški pevski zbor, ki ima že tradicijo, a lansko leto zaradi nesoglasij ni deloval, i bodo po sklepu občnega zbora spet poživili.
Ljudska univerza je priredila devet predavanj, ki so bila kvalitetna in so obravnavala razna znanstvena področja, žal pa niso bila vsa dobro obiskana. Knjižnica je obogatela za 30 novih sodobnih knjig, škoda pa je, da je premalo obiskana.
V sestavu društva deiuje tudi športni odsek s tenisom in
odbojko, ki ga vodi mladina. V medsebojnih tekmah in v kosanju s sosednimi klubi je ta odsek pokazal dobre uspehe. Ta sekcija ima vse pogoje za ustanovitev TVD »Partizan« v Loki.
Veliko in zelo potrebno delo je društvo opravilo z obnovo prosvetne dvorane. Preuredili so električno opravo odra, ki sedaj ustreza sodobnim zahtevam in varnostnim predpisom, kar je dalo mnogo truda in skrbi. Na račun občine so prepleskali tudi dvorano, za kar je treba izreči zahvalo ljudskemu odboru. Okrajna LP v Trbovljah je darovala novo zaveso v vrednosti 42.000 din. Tudi njej gre za njeno prizadevanje posebna zahvala. Vsi stroški te obnove so znašali okrog 120.000 din, kjer je društvo žrtvovalo 40.000 din, za ostanek uspešno j Pa se je moralo zadolžiti, kar je bilo | dela društvu nemajhne skrbi.
' — Pri vseh teh delih imata največ zaslug predsednik tov. Matija Simončič in režiser tov. Lojze Mlinar, za kar jima gre vse priznanje.
Na občnem zboru so sklenili, da bi KUD v Loki postal množična organizacija, ki naj bi pritegnila k sodelovanju čim več j delavoljnih članov.
F. F. B.:
Smia im mirni
000
jene temne oči so vzdržale Takrat pa se je gospod Ed-_ I, cd. »Ste govorili z g0- dimgton razjezil. Najbrž jo je podom Gordonom, gospod do- zagrabil, kajti gospa je zavpila: p	..	I .Spusti me, boli me!’ Tedaj pa
unaI sem »Zato sem ji je Eddington stavil ultimat.« Pnšel semkaj.«	»Ultimat?«
v S	se i.e.-	SVd ^ »Da. Če ne bo ona govoril« e
aito daleč od hiše, da naju niso svojim možem — tako je dejal JiScUi. Vsaj mislil sem tako. | — bo govoril z njim sam.« ha sva prezrla, da se je vi »in kaj je rekla gospa Dick-
prvem nadstropju neko okno °dprlo.
»Vse skupaj je žalostna po-hst, gospod, in nisem vsega azurnela. Gospod Eddington se
son na zadnje besede gospoda Eddingtona?«
»Nisem hotela več dalje po-slušati in sem tiho odšla iz sobe. Cula sem samo še, da mu je
«	...i/uu.ugnju »c oe. c-uia sem samo se, aa mu je
• Z gospo DIcksonovo v rekla: »AH si ti sploh še člo-
j j. .	LflUKSUIlOVO V
jedilnici. Bila sta sama v njej !n nista vedela, da sem v so-
vek?« Kmalu nato sem srečala gospo Dicksonovo zunaj na hod-
seanji sobi. Eddington je upo- niku. Tudi ona je morala takoj rao.jal grde besede proti njej. zapustiti jedilnico.•
Sla
sVa proti hiši in videla
T> r .	.	VTL1 lij »-J-
Rekel jj je, da je neumna in da —	......
-o je imel za inteUgentnejšo .prihajati Dulcie. Najbrž je sll-ensko. Očital ji je, da je prav šala najine korake, in naju vi-ta^o omejena kot njen mož. Pri- dela, ker me je Dulcie brez zapovedoval ji je o neki kupčiji, čudenja pozdravila. Bila Je v L1	vs> obogate- preprosti temnoplavi obleki brez
n. £>nii jo je, naj pregovori svo- okrasov. Njen obraz je izgledal
bled in utrujen, kakor obraz človeka, ki ni spal celo noč.
Ko se je Dulcie pozanimala;
----*“’ “,A ““	“«««, če setn že zajtrkoval, sva 6e
kateremu zaupa, v poslovnih v'sedl(t pred hišo v rdeče plete-zadevah ne mara vplivati S ne stole, ki so stali na ’ terasi, svojim možem je srečna m za- in gledala nekaj časa čez širen oovoljna. Noče, da bi prišla z travnik Nato sva začela govo-njim navzkriž z vtikanjem v riti o vremenu in o nočeh ki posle moških,	i postajajo že hladne. Posrečilo
•lega moža, da se ne bo vtikal v njegove posle.
Gospa Dieksonova mu je nato odgovorila, da na svojega moža,
ka-tprMTm 7Qima «>
se mi je, da sem najim pogovor | Dulcie pa je odkimala. »Moti-neopazno preusmeril na Antho- j te se, gospod doktor Caillot,
Anthony ne ljubi mene!«
»Kako je zn j im po tej nesre- i prisluhnil sem poudarku nje-či?« je poizvedovala Dulcie. Ka- | nih bese(L Ali Dulcie morda ko je z menoj, je pozabila vpra- t	da Anthony ljubi drugo
tJ- “ -•----------”	žensko? Kaj ji je bilo znano?
šati. Pa ji nisem zameril.
»Anthony še spi,« sem ji odgovoril. »Pozneje bo prišel semkaj. Govoriti hoče z vašo materjo.«
»Tega naj nikar ne stori,« je hitro rekla Dulcie »Pozneje že, toda ne sedaj.«
»Kako je z vašo materjo, gospodična Dulcie? Predsinočnjim sem jo naravnost občudoval.«
»Da, prav imate. Res je vredna občudovanja,« je odgovorila Dulcie ter me odkrito pogledala. »Ah, če bi bilo mogoče ugotoviti, da ste vi izstrelili nesrečni smrtni strel in ne on! Gorje bi bilo seveda ravno isto, vendar — saj me razumete — vse bi bilo tedaj drugače.«
Videl sem, da me s to svojo pripombo ni hotela žaliti. »Bilo bi vam tedaj laže, gospodična Dulcie, kajne?«
»Nam vsem.«
»Ali ljubite Anthonyja?«
»Kako pridete na tako misel?«
»Zelo enostavno: ker so čustva največkrat obojestranska, ali pa se bude medsebojno — če so iskrena!«
Stavek, ki sem ga izgovoril, ji ni bil takoj jasen in je nekaj časa razmišljala, kaj sem hotel reči. »Vi mislite ...«
»Da, gospodična Dulcie. An-thony vas ljubi!«
Vi ste v zmoti, gospodična Dulcie! Ravno včeraj sva z An-thonyjem dolgo govorila. Da, Anthony vas ljubi,« sem ji zagotavljal, akoravno sem se spomnil, da mi je Anthony priznal, da si o svojih čustvih ni povsem na jasnem
»Tako?« je začudeno rekla Dulcie. »To je pa res nekaj čudnega,« — je pristavila, vendar je postala zamišljena.
»Ko je zadnjič vam in Mamm razkazoval svoj laboratorij, je upal, da bo vsaj za trenutek ostal z vami sam.«
Videl sem, kako je Dulcie odprla ustnice. Zagledal sem venec njenih lepih beUh zob. j »Mamm naju ni pustila sama,« je rekla.
»Spomnim se. Nekaj časa ste sami ste bil) tamkaj. Pa je bil bili sami v laboratoriju. Cisto Anthony z Mamm že pred vrati.«
»Res?« je dejala Dulcie. »Glejte, tega sploh nisem vedela.« Pogledala me je. »Da 6te to tako natančno videli!«
Prenehati sva morala z najinim razgovorom, kajti Ana Dickson je stala med vrati. Po-| zdravil sem jo Prisedla je k nama.
i »Oh, gospod doktor Caillat,*
je rekla in njen drugače svetel glas je postal temnejši, »žal mi j je za vas! Za vas in za Antho-; nyja. Da o Edith in Mamm sploh ne govorim! Prišli ste semkaj, da preživite tukaj nekaj prijetnih dni in se odpočijete, pa se je morala zgoditi ta strašna nesreča.«
Začudeno sem jo pogledal da i je ravno meni, ki sem bil zanjo tujec, tako zaupno govorila o tem. Vendar je pa res, da se med ljudmi prelivajo nevidni tokovi, ki na nam še nerazum- j ljiv način ustvarjajo med nami 1 kontakt. Z menoj in z Ano . i Dickson je bilo tisti trenutek i tako. Od te ženske, ki ni imela otrok, je prihajalo nekaj tako < dobrotljivega in tako toplega —
, dejal bi: materinskega, kakor da j naju ima oba za svoja otroka. Vendar ni bila — kolikor mi je 1 bilo znano — stara niti štirideset let. Ko sem jo tako gledal, sem nekako prijetno presenečen I prvikrat opazil, da je bila Ana Dickson pravzaprav brhka, zala ženska. Le kako je mogla to doslej skriti! Bila je kakor vijolica:	čisto k njej se moraš
skloniti, ali pa jo postaviti v pravilno luč, da jo opaziš in j spoznaš.
Ana se Je nekako nežno do- . taknila moje roke, ki je ležala na naslonjalu pletenega stola. Samo kratek hip je trajal ta dotik, da nisem imel niti časa, da bi njeno zaupno kretnjo od-; klonil. Pa bi si to niti ne upal, i i saj bi jo užaliL
ODVAJALNA KURA
Slišal sem, da ne pijete več?«
»Niti kapljice!«
»Kako ste to naredili?«
»Zadnjič sem v pijanosti videl v duplikatu svojo ženo. Od takrat poače niti ne pogledam več.«
*
Fant prosi v gostilni liter vina. Gostilničar vpraša:	»Belega ali
rdečega?«
Fant: »Vseeno, slepemu ga je treba.«
Od Edith Eddington je prihajalo nekaj, za kar ni drugega izraza, kot če rečem, da je ta ženska hladna in nedostopna. Bila je večja kot njena sestra Ana in večja kot njena hčerka Dulcie. Ta ženska ni prišla v našo družbo morda preprosto enostavno — ne, prikorakala je
Ko ji je Dulcie primaknila stol, se je vsedla. Ker sem sedel poševno za njo, sem jo lahko diskretno opazoval. Bila je najstarejša pred tremi sestrami. Ljubkost Dulcie je bila neoporečna. O zagonetni mikavno sti Ane Dulcie sem že pra vil. Edith Eddington je bila lepotica! Danes, ko to pišem, razmišljam o tistih trenutkih, ko je stala živa pred menoj. Pravijo, da trpljenje poplemeniti, člove ka. Da, bolest lahko olepša nekoga. Edith Eddington sem pred nekaj dnevi po dolgem času zopet videl. Mislil sem si: kakšna čudovito lepa bitja se rede včasih na tem otoku!
Mislil sem na Jaya Eddingto na, ki leži sedaj s trdimi, sklenjenimi rokami v kapelici male vasice. Morda je bil intrigant in je njegov dobrodušni, rdeči obraz človeka varal. Toda — ali mu je bilo življenje poleg te marmornate boginje lahko? Alj je bilo res nekaj tako nerazumljivega, da ga je vleklo k mladi ljubki Dulcie, čeprav je bila njegova pastorka’
(Dalje prihodnjič)
*
HZ KULTURA®
Letni obračun SO Bratstva
Prejšnjo nedeljo je tudi SSD Bratstvo v Hrastniku polagalo obračun svojega dela v 1. 1953.
Iz poročila društvenega predsednika tov. Staneta Cvelbarja sledi, da so posamezne sekcije delale z uspehom, v glavnem pa jp predsednik obravnaval delovanje, uspehe in neuspehe nogometne sekcije preteklo leto. Ta sekcija je lansko spomlad v tekmovanju povsem odpovedala, tako da je kljub vodstvu ob koncu prvenstva lanske sezone zasedla 2. mesto v Zasavju. Vzrok tega je iskati v precejšnji meri v pomanjkljivi disciplini igralcev, prav tako pa tudi v premajhni brigi društvenih funkcionarjev za to sekcijo. Po zaslugi načelnika nogometne sekcije tov. Radeja, ki je izločil iz moštva starejše ter vse nedisciplinirane igralce ter vključil v enajstorico 7 mladincev, se je pokazalo pozitivno stanje zlasti v jeseni, tako da je moštvo zasedlo v I. skupini CNP prvo mesto s tremi točkami prednosti.
Na občnem zboru je bilo opaziti negodovanje glede II. moštva nogometašev, ki je v II. skupini CNP ostalo na zadnjem mestu — kritiko pa je bilo slišati nadalje, da je društvo prepustilo svoje najmlajše — pionirje — same sebi in da njihovim treningom in tekmovanjem niso posvetili zadosti pažnje. '
Problem zase je kegljaška sekcija. Od svojega obstoja je pokazala sicer precej lepih uspehov, žal pa nima svojega kegljišča, pač pa uporablja kegljišče pr: Logarju. Vendar le-to nima
predpisane dolžine in je pomanj-' kljivo. To je vzrok, da se člani te sekcije ne morejo tako uveljaviti v gosteh, kot bi se lahko. Vendar so v takih tekmovanjih dosegli še kar zadovoljive rezultate.
Delavne so bile tudi ostale sekcije, ovira za napredek pa je nezadovoljivo finančno stanje društva, kar je bilo predmet kritike na občnem zboru. Člani so mnenja, da smo vsi enakopravni državljani, zato nj bilo pravilno, da je okraj podprl z izdatnimi zneski le posamezna društva, medtem ko Bratstvo ni dobilo v kritičnem stanju niti dinarja. Pri dotacijah naj se vodi računa o
Šah v Trbovljah
V nedeljo, 24. januarja, so ša-histi SD Rudarja odigrali v svojih klubskih prostorih šahovski brzoturnir, ki se ga je udeležilo 17 šahistov. Najboljši je bil na tem turnirju mladinec Hinko Jazbec, ki je obdržal vodstvo do konca. Tov. Sribarju na tem tekmovanju ni odrezalo, Rugla pa je deprimiral remi z Ovničem, ki je imel damo več. Opresniku se je mudilo v službo in je izgubil 1 in pol točke. Dober je bil tokrat tudi mladinec Rudi Dolanc — Ovnič pa se drži zlate sredine.
Končni rezultat tega kosanja je bil naslednji: !. mladinec H. Jazbec 15 točk, 2. H. Jazbec st. 13, 3. Jože Sever 12, 4. Ado Tau-šič 11,5, 5.—6. mladinec Franc Blaznik in Zvonko Drnovšek 10
vseh športnih in fizkultumih j 7.__8. Ludvik Opresnik, Vili Ru-društvih, ne pa samo o enem ali —»	«-='— ne m im:
dveh društvih, saj moramo telesno vzgojo gojiti množično, s čimer krepimo tudi obrambno sposobnost naše socialistične države.
Občni zbor je sklenil, da bo ustanovil strelsko družino, kar so vsi navzoči pozdravili.
Na tem mestu se društvo zahvaljujejo Steklarni v Hrastniku za njeno vsakomesečno denarno pomoč, prav tako tudi delavskemu svetu in sindikalni podružnici v tovarni ter KSS Hrastnik za njegov prispevek društvu, kajti le na ta način je moglo leto vsaj delno nadaljevati svoje , delo in tekmovanja v lanskem j ,	,	, .
letu. V upanju, da bo letos da- !	let?,
gel in Mirko Sribar 9,5, 10. Vili Ovnič 9 točk itd.
V načrtu je prvenstvo šahovske sekcije Rudarja, za katerega se je priglasilo doslej 13 šahistov. Graje vredno je, da so se za sindikalno šahovsko prvenstvo odzvala samo 3 moštva, kar je za tako velik kraj, kot so Trbovlje, odločno premalo. Priglasila so se moštva Cementarne, Strojne tovarne in elektrarne. T '
Odločba
S preprodajo jamskega lesa se je pečal
Andrej Mejač iz Dola pri Hrastniku se je zagovarjal, ker je od Franca
na“večja“ možnost “dotacij'mestni Omahna 14,5 m3 jamskega lesa
Pri kontroli poslovanja v I mesnicah in predelovalnicah I mesa v Trbovljah je bilo ugotovljeno, da ne poslujejo v redu. Prilagajo obrane ko6ti iz predelovalnice k svežemu - mesu. Tudi prodajajo samo meso ■ brez kosti draže, kot je določena cena in prodajajo kosti od tega mesa z drugim mesom. Zato je Ljudski odbor mestne občine izdal naslednjo odločbo o knjiženju in načinu prodaje mesa in mesnih izdelkov:'
1.	člen
Podjetja morajo za vsako nakupljeno govedo izstaviti spremni list, v katerega morajo biti vnešeni podatki o živi teži in cenL
Po zakoln se mora v spremni list vpisati izpien. V blagovnem knjigovodstvu se mora vpisati vse dobljene vrste (meso, drobovina, čreva, koža) količinsko in vrednostno.
2.	člen
Za blago, ki gre v predelavo, se obremeni predelovalnica. Kolikor le-ta vrne posamezne vrste blaga, se mora predelovalnica razbremeniti.
Obvestilo
3.	člen
Kosti, ki jih predelovalnica mesa vrne, se smejo prodajati samo v za to določeni mesnici in to po določeni ceni. V tej mesnici se lahko prodajajo čreva in drobovina, mesa pa ne. Meso se sme prodajati samo v registriranih prodajalnah.
4.	člen
Strogo je prepovedano dodeliti mesarjem v mesnici poleg mesa še kosti od mesa. ki je šlo v predelavo ali bilo prodano v drugi mesnici.
5.	člen
Meso se sme prodajati samo po ceni, ki jo računa podjetje prodajalcem v mesnici. Mesu brez kosti se mora dodati še toliko kosti, kot je procentualno ugotovljeno — ne sme se pa draže prodajati mesa.
6.	člen
V vseh prodajalnah se mora prodajati na paragonske bloke.
Trboveljski potrošniki naj pomagajo pri kontroli In izvrševanju te odločbe.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Načelnik Anton Mahkovec
»Svoboda n« v Hrastniku bo imela v nedeljo, 7. februarja 1954, v društveni dvorani pri Kemični tovarni v Hrastniku svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vseh članov in članic je. da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Vabimo tudi vse množica« organizacije, da pošljejo svoje zastopnike.	Odbor.
Razpis
Ljudski odbor mestne občine Litija razpisuje mesto pisarniškega referenta s primemo šolsko in strokovno izobrazbo. Prednost imajo uslužbenci s prakso pri državnih organih.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 20 februarja 1954. Nastop službe s 1. marcem t. 1.
Prvo polletje je bilo na vodenski šoli uspešno
Dobro ohranjena stara spalnica poceni naprodaj. Naslov v upravi lista.
a
Med 10. in 15. decembrom 1953 smo našli v našem gostilniškem lokalu znesek 4000 din. Prosim lastnika, da pride po svoj j denar v teku 1 meseca — v nasprotnem primeru bomo ta zne-
!	nnHarili PlanincVomn
sek podarili Planinskemu društvu v Trbovljah in Planinskemu društvu »Kum« prav tam. Ema Cr-
Ob koncu 1. polletja so na j prizadevanje pa se je sedaj po-osnovni šoli v Trbovljah-Vo- : plačalo z omenjenim rezulta- j dah učenci dosegli boljše uspe- i tom. Dela nadalje tudi v izven-! c’ rroovije l. he kot lansko leto, saj je za-J šolskem področju, kolikor ni dovoljivo končalo prvo polletje ‘ na šoli učiteljic mater z majh-
občini v Hrastniku, se nadejamo, da se bo stanje društva ob ustrezni podpori bolj normaliz:-ralo.	‘ G.
1008:829 ni 13:13 oziroma ob?ni zbor košarkarjev v Zagorju
Čuden naslov, ali ne? Je to morda rezultat nogometne tekme, ali kaj? Ne, le občni zbor zagorskih košarkarjev, ki so ga imeli pred kratkim.
Čeprav so sprva Zagorjan: nekako »mačehovsko« gledali na košarko, se le-ta počasi bliža nogometu in mu bo sčasoma gotovo enakopravna.
Delo odbora je skozi, vse leto šepalo, kajti predsednik sekcije se ni dosti zanimal za probleme, ki jih je bilo treba rešiti. Tako je skozi vse leto slonelo delo le na tajniku sekcije, ki je včasih zadovoljivo rešil kakšno vprašanje, včasih pa tudi ne.
No sedaj pa, da vam pojasnim naslov. Lani so zagorski košarkarji odigrali 26 tekem, 13 so jih dobili, 13 pa izgubili. Tekme so odigral: z Rudarjem, Železničarjem (Ljubljana), Partizanom (Šoštanj), Partizanom (Medvode), Partizanom (Domžale), Svobodo (Trbovlje), Utijo in Partizanom (Hrastnik). Zagorjani so v vseh tekmah dosegli 1008 košev, nasprotnik pa 829.
V	avgustu so s sodelovanjem MK ZK Zagorja priredili pokalni' turnir zasavskih klubov, kjer je zmagal Partizan iz Hrastnika. V okviru športnega tedna je uspelo, da so članice Železničarja (Ljubljana) odigrale propagandno tekmo.
Člani so tekmovali v Zasavski ligi C in zmagali. Dosegli so 8 točk in dal: 205 košev, dobili pa 87. Na turnirju prvakov lig C lansko leto pa so zasedli tretje mesto za Šoštanjem in Medvodami.
Pionirji so nastopili dvakrat, in sicer proti mladincem v Domžalah in izgubili 19:15, in proti skoro liginemu moštvu Litije ter izgubili 27:25.
Mladinci so odigrali v Trbovljah prijateljsko tekmo ter jo izgubili 38:21.
Zenska ekipa v letošnjem letu še ni imela nastopov. Igralke so bile brez strokovnega vodstva in zato tudi niso mogle dosti napredovati. Pogoji za napredek so pa dani, vendar bo potrebno v tej sezoni preskrbeti zanje sposobnega trenerja. Cfmestna bi bila v tem pogledu tudi povezava s profesorico telesne vzgoje na gimnaziji v Zagorju.
V	Zagorju so dosegli viden napredek zlasti glede povezave delavske in srednješolske mladine. Pritegniti Pa bo treba v košarkarsko sekcijo čim več mladine, ki še nikjer ne deluje.
Zanimivo je tudi stanje blagajne: 14 din v dobro ob zaključku letal
Letos bodo košarkarji Proletarca sodelovali v slovenski ligi — vzhodni skupini. Tekmovali bodo Rudar (Trbovlje), Proletarec (Zagorje), ZŠD Celje, Store in Partizan (Šoštanj). Upajmo, da se bo s tem košarka v Zagorju še bolj uveljavila.
Novemu upravnemu odboru sekcije načeluje tov. France Skrabar, ki si prizadeva, da se bo tud:	ta šport v proletarskem
Zagorju dvignil n« potrebno višino.
Pohvaljeni so bili ra uspešno delo in disciplino sledeči pionirji: Bogdan Anžur, Jože Otopal, Janez Kalšek, Pavel Mihevc, Janez Vrtovšek, Alojz Benegallja,
Janez Barlič, Nace Stefert, Alojz Dornik. Bogdan Anžur in Pavel Mihevc pa sta dobila še posebno nagrado od upravnega odbora sekcije.
V nadi, da bodo za zagorsko košarko nastopili boljši časi in da bodo imeli zagorski košarkarji v bodoče boljše pogoje za delo, so se razšli.	-p
in ga nato dalje prodal Kmetijski zadrugi na Dolu z dobičkom, j — Obtoženec se Je zagovarjal, | češ da je kupil les od Omahna za- ] radi tega, ker mu je le-ta dolgo- : val večjo vsoto denarja, ki mu
preko 80 odst. učencev. Da so uspehi zadovoljivi, priča tudi visok odstotek odličnjakov, čeprav so se učitelji odločili za j strožje redovanje.
| Tudi z obiskom smo lahko v ' I tem razdobju zadovoljni, saj ; dosega povprečno 97 odst. na * vsej šoli. Uspehi bi pa bili la- ;
je pa ni vrnil ter je b:l tako pri- j hko še boljši, če bi imelo uči-siljen vzeti les namesto denarja, j teljstvo na šoli dobre učne na-Iz računov, ki jih je predložila j črte, ki ne bi bili ponekod zadruga, pa je bilo razvidno, da i prenatrpani z učno snovjo, če je Mejač v različnih obdobjih 5 bi nadalje razpolagalo z večjim sekal les, in to brez sečnega do- številom učnih pripomočkov in voljenja, iz česar je sklepati, da, če bi mu ne bilo treba nado-je imel namen les preprodajati.
Sodišče mu je odmerilo zaradi nedovoljenega trgovanja 7.000 din denarne kazni, ki se mu v primeru neizterljivosti spremeni v 35 dni zapora.
nimi otroki, ki se poleg šolskega in gospodinjskega dela ne morejo udejstvovati še izven-šolsko.
Ob sklepu prvega polletja so priredili pionirji te šole skupno s cicibani iz Otroškega vrtca v Delavskem domu v Trbovljah uspelo akademijo, po kateri so bile razdeljene vsem pionirjem legitimacije in
Zahvale
Ob bridki izgubi naše draga mame. babice in prababice
Pavline Peitl
sp iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, dalja darovalcem vencev in cvetja. Posebna iskrena hvala pevcem »Svobode II« za poklonjeni ve-
rsf s;ivs i m	k*'
Jend.r tako številni onanij?- Hv“'* v>'”- kl ” 1° *Prcin'^ ciji — Zvezi pionirjev JugO'
siavije
mestovati tovarišicučiteljic, kij	_ ...	, .-	.
so se udeležile telovadnega te- J	KeSIteV križanke
čaja ter ob drugih nepredvide- ! Vodoravno: 1. klobuk — spo-nih prilikah. Učiteljstvo je vlo- ’ red; 2. olikana — komolec; 3. žilo vse- napore za čim boljši oglje — lepak; 4. kop — aer —
na njeni zadnji poti.
Hrastnik, 29. januarja 1954. —
j Franc, Izidor, sinova, Berta, H(r-j mina. Gizela, i sorodstvo.
hčerke :n ostalo j
končni uspeh — to njegovo
Kaj bo s košarko v Trbovljah?
Ali je trboveljska košarka res v zatonu? Takšno mnenje je sicer prevladovalo ob koncu preteklega leta. Mrtvilo, ki je nastalo Po končani lanski sezoni, je bilo hujše od običajne krize. Te nastopajo v športu pogosto. Poznajo jih najboljši in najslabši klubi. Rade se pojavljajo. Do krize v košarki je prišlo predvsem zaradi pasivnosti nekaterih članov, prav tako pa so igralci mislili, da je s sezono vse delo končano. Mnenja sem, da do zatona košarke v Trbovljah še ni prišlo.
Na zadnjem občnem zboru sekcije so košarkarji ugotovili, da so minulo leto le imeli nekaj uspehov, četudi njihova žetev ni bila posebno bogata in bi košarkarji po obljubah v začetku leta morali in mogli marsikaj napraviti, so nekaj vendarle dosegli.
Vse vrste skupaj so v 45 tekmah 25-krat zmagale, dvakrat igrale neodločeno, 19-krat pa bile poražene. Prvo moštvo je sodelovalo v republiški A ligi in se ob koncu uvrstilo na 3. mesto. Mladiinci so dosegli sdcer slabši plasman na republiškem turnirju, ki je bil v juniju v Trbovljah. Bili pa so na tem turnirju najmlajše mladinsko moštvo, ki so mu vsi prisodili po marljivi vadbi večji uspeh. Bilo je razveseljivo, da ima tudi košarka obetajoč naraščaj. — Sekcija je dogradila preteklo leto na stadionu SD »Rudarja« novo igrišče. — Vse leto so se košarkarji ubadali tudi s finančnim in gospodarskim vprašanjem. To vse so bili tisti drobni uspehi in težave, o katerih v javnosti ne govorimo.
Nekaj pa vendarle niso napravili: število članstva je ostalo nespremenjeno. Obljuba, da bo ob koncu leta košarkarska sekcija številnejša in bolj pisana, je ostala samo — obljuba.
Košarkarji spet vadijo. Pripravljajo se na zimsko pokalno prvenstvo in mislijo še na sa-četek sezone. Tehniški vodja in igralci imajo skrbi, kako bodo odpravili te in one napake. Marsikaj bi se radi naučili — odbornike pa spet tare skrb, kje najti finančna sredstva. Inkaso prireditev je majhen, podpor pa ni. Kje torej dobiti sredstva?
Napačno pa bo, če bodo mislili samo na to. Košarka lahko zaide v daljšo krizo, ker nima nstreznih ljudi in ker je majhna sekcija. Pozno je že. vendar še dovolj zgodaj, da mislijo na nov naraščaj, pridobiti pionirje, mladince in mladinke. To naj bi bila slavna nafaaa. S kvantiteto
se dviga kvaliteta. Prepričan sem, da bodo tudi odločilni cini-telji imeli tedaj za košarko več razumevanja. Stara je ugotovitev, da nekaj dijakov ne more obdržati trboveljske košarke in jo dvigniti, pač pa je treba pritegniti v njo mladince, ki ostanejo stalno v Trbovljah!
Letos bo moštvo »Rudarja« sodelovalo v zahodni skupini republiške lige (Celje, Šoštanj, Zagorje, Store in Rudar). V tem tekmovanju ima »Rudar« lahko dobre izglcde. Seveda zanašati se samo na izkušenost, ni dovolj, zlasti ker bo kasneje še turnir prvakov vseh treh skupin (zahodne, vzhodne in pri-
morske). Pa tudi v Trbovljah si želimo videti boljše košarkarske prireditve. Za vse je še čas. Šport zahteva mnogo, dela in truda, toda toliko večje je potem zadoščenje ob uspehih.
Novo vodstvo sekcije, kl ji načeluje ing. Saša Knafiič, noj se posebno posveti dvigu članstva in pridobivanju mladine za to vejo športa.
Med člane se povrača star optimizem. Mislim, da je to zdrav pojav. Daje nov polet, dobro voljo in hotenje ter prizadevanje za uspehi. Z dvigom košarke bodo zainteresirali za ta šport še vedno hladno trboveljsko občinstvo.	A. M.
pož — nas — mak; 5. ozek — polivinil — sako; 6. sinek — nalival — Vukas; 7. emirat — ponor— kamera; 8. car — alt — tip — zid; 9. primerna — suha roba; 10. tulil — atentat — lanen; 11. umik — Angel — meta; 12. jen — dam — ilo — 000 — Col; 13. 6Ck — zgolj — ! tri; 14. zakopam — opereta; 15. minira — gorila.
Navpično: 1. kose — Ptuj; 2. vozim — rumen; 3. penicilin; 4. KLO — keramik — sam; 5. liga
—	Karel — doki; 6. oklep — zakon; 7. Bajron — Ana — pi; 8. Une — La Plata — zar; 9. ka
—	pilot — enigma; 10. Kovin
—	Anglo; 11. sk — život — teolog; 12. pol — narisal /— jpo; 13. omenil — put — er; 14. ropal — motri; 15. ELAS — vazal
—	orel; 16. dek — sumiram — Ita; 17. Makedonec; 18 Dakar
—	beton; 19. kosa — anal.
Vsem, ki so nam ob smrti naše drage žene, mame in tašče
Jožefe Rupnik
stali ob strani, se najiskreneje zahvaljujemo, prav tako tudi zdravnikom dr. Krasniku, dr. Komorovskyju, darovalcem vencev, delavski godbi in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. — Žalujoči mož in sin z družino.
ASTRA
VELETRGOVINA Z USNJEM, GUMO IN TEHNIČNIM TEKSTILOM Naslov: Ljubljana, Bežigrad 6
Telefoni: centrala, kom. oddelek, računovodstvo in skladišče, Bežigrad 6: 22-394 sekretariat: 21-121 direktor: 20-013
• *
PRODAJA NA VELIKO: skladišče Bežigrad 6, tel. 22-394 PRODAJA NA DROBNO:
Poslovalnica za gumo: Ljubljana, Trubarjeva cesta 30, tel. 20-101 Poslovalnica za usnje: Ljubljana, Trubarjeva cesta 25, tel. 20-022 Poslovalnica s tekstilom in vrvarskimi izdelki: Ljubljana, Kolodvorska cesta 26 Poslovalnica za usnje: Kranj, Koroška cesta 7
Poslovalnica za usnje, gumo, tekstil: Črnomelj, Glavni trg 57, telefon Črnomelj 51
»ASTRA«, specializirano trgovsko podjetje z usnjem, gumijem, čevljarskimi, sedlarskimi, tapetniškimi potrebščinama, orodjem in tehničnim tekstilom, vas postreže nadrobno in veliko v svojih specialnih prodajalnah vedno po najnižjih konkurenčnih cenah
Rudniki, tovarne, obrtna, trgovska, transportna in mlinska podjetja ter gradbišča! Prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah v prodajalnah veletrgovina »Astra«!
ZAHVALA
Vsem, ki so nam v trenutku nenadne smrti našega dragega moža in očeta
RUDOLFA SOTEN5EK
stali ob strani, sc naj'.skrene j e zahvaljujemo, posebno pa upravi rudnika Trbovlje, sindikatu, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča žena in hčerke.