Leto 1903
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXIII. — Izdan in razposlan dne 25. avgusta 1903.
Vsebina: (St. 171 in 172.) 171. Dopustilnica za ozkotirno lokalno železnico z električnim obratom od Insbruka v Fulpmes, eventualno v Matrei (železnica po Stubaiski dolini). — 172. Ukaz o zvišbi odškodnine, ki jo je dodeliti prisednikom in nadomestnikom obrtnega sodišča krakovskega in prisednikom vzklicnega sodišča.
171.
Dopustilnica z dne 17. avgusta 1903. 1.
za ozkotirno lokalno železnico z električnim obratom od Insbruka v Fulpmes, eventualno v Matrei (železnica po Stubaiski dolini).
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v poraznimi z udeleženimi ministrstvi mestni občini insbruški po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. ]. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz I. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obaat ozkotirne lokalne železnice, katero bo napraviti z električnim obratom od mesta pri Insbruku, ki je najbližje postaji Berg Isel na lokalni železnici Insbruk — Hall na T., čez Natters, Mutters in Telfes v Fulpmes, evenlualno v Matrei (železnica po Stubaiski dolini), z merilom, da mine pravica za zgradbo proge od Fulpmesa v Matrei, ako se ne bi uporabila v dobi petih let, računaje od današnjega dne.
§■ 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa koncesijonarka v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 izleta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo železnične proge od Insbruka v Fulpmes dokončati najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bode držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ koncesijonarka na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih sc smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
Rok za dogradbo nadaljnjega kosa od Fulpmesa v Matrei uaj, ako tako nanese, ustanovi ministrstvo za železnice.
§. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarki tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé, in o katerili bi državna uprava spoznala, daje njih naprava v javni koristi.
(Sloveniflch.)
129
§. 4.
Koncesijonarki se je oh gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851.1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dado morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§• 5.
Koncesijonarki se priznava pravica, da sme s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih postavi ta, narediti delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarke.
Koncesijonarki se daje pravica, izdati prednostne delnice, ki uživajo gledé obrestovanja in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, ki ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki gre prednostnim delnicam, predno nastopi za osnovne delnice pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi doplačil iz donosov poznejših let, se ne sme odmerjati više nego s 4>/2 odstotka.
Znesek resnične in pa nominalne napravile glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil ter za dotacijo glavnične reserve, katero določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradili železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in nrednostnih delnic, ki se iz dado, potrebujejo odobrila državne uprave.
§. 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno hrambo in črno vojsko obéh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore.
Koncesijonarka je dolžna, da pristopi k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opremnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, dalje da pristopi k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakočasno veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koneesijo-narko moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarko veljavnost tedaj, kadar se ji priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima koncesijonarka samo v toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
kakor vozniki, sprevodniki, stražniki ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskemu zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
§. tl.
§• S.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona. o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §.11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
Koncesijonarka ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsaki-krat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§. 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih:
Koncesijonarka nima pravice oddajati obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen ako je v to izrečno privolila državna uprava.
Državni upravi se pridržuje pravica, prevzeti obrat dopuščene železnice ter ga voditi potem v še ostali dopustilni dobi za račun koncesijonarke.
V tem primeru naj koncesijonarka državni upravi povrne stroške, ki ji res nastanejo vsled tega obratovanja, eventualno se ustanové poprečno.
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami ter drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
V ostalem je načine, kako je voditi ta obrat, uravnati z obratno pogodbo, ki se sklene s konce-sijonarko.
§. 10.
Koncesijonarka je dolžna, skrbeli za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi,
‘kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo v onemoglosti in starosti je izvršiti takö, da mora koncesijonarka zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed 4.. drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo | spelosti.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun,, tedaj je tudi za davka prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni rentni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čislih doneskov.
3.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesijonarki kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po do-
4.	Ako bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavku 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo z odobrilom državne uprave vzprejetega zajma, prištevši tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država plačuje spredaj navedene letnine v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarki rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
5.	Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesijonarki, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične, računaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti teh plačil — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavka 2 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
6.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. t do 5, brez daljnje odškodnine v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in bla-gajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last kon-cesijonarke, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
7.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgodili vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup ;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in
drugi imovinski predmeti, ki naj bodisi kakor
pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 5), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
8.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti hkratu posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od lega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
♦
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost
9.	Koncesijonnrka je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljerf za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
v
Ako bi koncesijonarka nc izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarke in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnali vse iz gradnje in obrata železnice do gorenjega časa nastajajoče obračunske" dolžnosti in drugačne dolgove.
10.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo,
Koncesijonarka je dolžna, državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njene strani.
§• 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake do-vlačnice, ki so last koncesijonarke, in postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve v obsegu, povedanem v §. 12, odstavku 6.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 12), obdrži koncesijonarka last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katera si je koncesijonarka sezidala ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§. 14.
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati. da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornih organih, pošiljanih ob stroških koncesionarjev, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstoj-ništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustili! ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva
dolžnost, si izprositi takoj odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§. 15.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
172.
Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, trgovino in finance z dne 20. avgusta 1903.1.
o zvišbi odškodnine, ki jo je dodeliti prisednikom in nadomestnikom obrtnega sodišča krakovskega in prisednikom vzklicnega sodišča.
Na podstavi §.13 zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) se za prisednike in nadomestnike obrtnega sodišča krakovskega, voljene iz volilnega razreda delavcev, ter za prisednike vzklicnega sodišča zvišuje odškodnina za izgubo zaslužka od zneska, ustanovljenega s §. 6 ministrskega ukaza z dne 13. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 220) z enim goldinarjem za pol dneva in z dvema goldinarjema za ves dau, na tri krone za pol dneva in na šest kron za ves dan.
Koerber s. r.	Roli ni s. r.
Call s. r.
(Slovenisch.)
130