Knfpie SLavko. UubOana* DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 161 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 12TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Vojni oddelek vlade kupil nadaljnih 216 vojaških zrakoplovov. 300 milj na uro Nevarnost difterije se razširila po Ameriki New York, 10. julija Dr. John Washington, 10. julija. Vojni enaka letala, s katerimi se bo 1 Rice, zdravstveni komisar dr-°Bowie' Co1d- Pred nekaj dne-CleV('hT 1 f na E' 60' C6Sti vivi jG bil v tukajšnjem premogo-' " nt Poleg grocerijskega vniku ubit rojak Frank Blažov-(tela bo Kolar še zanaprej nik, ki je bil doma nekje iz šta-vodil uredništvo angleške sekci- jerskega. Ponesrečenec ima bra-je, kar mu nese $65.00 na mesec, ta v Pennsylvaniji, ki naj se zgla-Ta svota seveda nikakor ni pri- si, ker je ranjki zapustil nekaj ftiema, da bi se človek, zlasti če premoženja, denar in zemljišče ki je urednik angleškega, dela Je poročen, preživljal z, njo. Predsednik glavnega porotnega odbora JSKJ, Mr. Anton Oko-'•sh, Barberton, Ohio, se nahaja v bolnišnici z zlomljeno nogo. Poškodbo je dobil pri delu. Rev. Vital Vodušek, znani slo-venski misijonar, katerega je P°slul nadškof dr. Rožman Brat naj piše na naslov: Anton Kosmach, Box 74, Bowie, Colo. Za srčno hibo je umrl v Bridgeport^ Ohio, rojak Peter Guna, star 58 let in rojen v Viz-gorju pri Zagorju ob Savi. Zapušča ženo, brata in v Blaine, Ohio, sestro, v starem kraju pa v brata. Narodne noše Nocoj se vrši seja članic Klu-Jra slovenskih narodnih noš na Clair Ave. Seja se vrši takoj 1)0 seji podružnice št. 25 SžZ. °dbor kluba prav vljudno vabi vSe zavedne slovenske zene in c'ekleta, ki lastujejo slovenske Orodne noše in one, ki cenite prodno zavednost, da pridejo ln Se vpišejo v klub. Ta seja je ena glavnih sej, na kateri se bo Marsikaj naredilo 'za narodno ^vednost. Bliža se ogromna slo-^n«ka proslava v počast Bara-e> Cankarja in Gregorčiča, in °trebno je, da proslavimo ta kar aJnica. najbolj slovesno. —1 Pri General Motors Co, n General Motors kompanija ^znanja, da je v juniju mese-tr Pr°dala manj avtomobilov in Sk kot V maju ali aPri1u- ni^^1' Je k*10 v •>uni-'u Pr°da- bii 153,866 potniških avtomo- °v in trukov, v maju mesecu Pa 170 ,-01 . . .. j 'o.o^i m v juniju mesecu ^iskega leta pa 189,756. Kom- ^'Ja pripisuje to dejstvo raz- m Pajkom v industrijah. r. Zaroka ko uročila se je Miss Louise Per-Perl ' Geor^e Matejko. Miss Heir 'ie vzorna hčerka pozna-W slovenskega farmarja Mr. Perkota iz Madisona, do-Por t"" zaročenec iz Niles, Ohio, že iS Se vrši 4- septembra. Nadene čestitke! Tihotapske neveste Graz, Avstrija, 10. julija. Avstrijske postave določajo, da če avstrijski državljan poroči tujezemslco ženo, da sme tujezemslca žena pripeljati v Avstrijo karkoli 'hoče in to prosto carine. Odkar je prišla ta postava v veljavo so se Avstrijci začeli zlasti ženiti z Jugoslo-vankami, ki pripeljujejo kot doto cele črede volov, telet in kmv v Avstrijo, katerih tam tako primanjkuje in na katere je sicer visoka carina. Narodni in drugi krogi so začeli proti takim porokam protestirati, kajti poroka traja navadno le toliko časa, dokler ni čreda v Avstriji, potem se pa zakon razdere. -o—- Smrt v Madisonu Iz Madisona, Ohio, se nam poroča, da je tam nagloma umrl rojak John Blatnik, star 47 let. Umrl je v soboto, ko je delal in ga je dohitela smrt najbrž radi silne vročine. Zaposlen je bil pri Prijatelj družini v Madisonu. Ranjki je bil rojen v vasi Gra-dence, fara Hinje. Naj mu bo mirna ameriška zemlja. Smrtna kosa Danes zjutraj je umrla Jennie Kranjc, 19006 Mohawk Ave. Pogreb bo vodil August F. Sve-tek. Podrobnosti prinesemo jutri. je tekom prvih šestih mesecev letošnjega leta umrlo 42 oseb za davico, dočim jih je umrlo tekom vsega lanskega leta samo 35. Davica, kakor je nevarna bolezen, pa se lahko prepreči in popolnoma odstrani, Zdravstvene oblasti v skoro vseh mestih imamo zastonj na razpolago toxoide, ki se vcepijo osebam, katerih se loti ta bolezen in ki bolezen popolnoma preženejo. Kdor dobi davico in ni imuniziran ob pravem času, ga čaka gotovo smrt. -o-- Kdo laže? Poročali smo že, da je ekse-kutivni odbor demokratske stranke v Columbusu daroval Coughlinovi Narodni uniji za socialno pravico vsoto $500 tekom lanske predsedniške kampanje. To poročilo je prišlo direktno iz urada državnega tajnika Kenedya, kateremu mora vsaka politična stranka predložiti natančne račune glede izdatkov tekom kampanje. Sylvester McMahon pa, ki je bil vodja Coughlinove Narodne unije za socialno pravico, pa je sedaj prišel na dan z izjavo, da Coughlinova unija nikdar ni dobila nobenega centa od demokratske stranke. Niti ne bi vzela denarja, če bi ji ga ponujali. Toda v državnem uradu se nahaja ček v vsoti $500, narejen na ime: National Union for Social Justice. Podpisan na čeku je Walter Davis, ki je bil vodja Coughlinove konvencije v Clevelandu. Kdo ima prav, kdo laže? --o- Na obisku V Cleveland so dospeli pretekli teden na obisk Mr. in Mrs. John Stariha in Mr. Anton Strumbel, iz Sudbury, Ontario, Kanada. Mudili so se pri Mr. in Mrs. Stanley Bohinc, 19107 Shawnee Ave. šest utonilo Vročina v nedeljo je izvabila tisoče ljudi v hladno vodo, pri tem je pa tudi zahtevalo svoje žrtve, šest oseb je včeraj utonilo v državi Ohio, med njimi trije iz Clevelanda. Konsum gasolinja Zvezna vlada naznanja, da so Amerikanci tekom prvih šest mesecev letošnjega leta porabili 246,000,000 sodov gaso-lina. 27 oropanih postaj Tekom preteklega tedna je bilo v Clevelandu oropanih 27 gasolinskih postaj. Skoro večina policije se na povelje župana Burtona drži tovaren, kjer so štrajki, a roparji svobodno ropajo. Šest ur štrajka Kakih 150 delavcev izmed 800 pri National Bronze Co. na 8800 Laisy Ave. je zaštrajkalo. štrajkali so šest ur, potem se pa vrnili na delo, ne da bi kompanija kaj obljubila. Štrajk je nameravala prevzeti CIO unija. Iz tržnice Cena svinjskemu mesu se še vedno dviguje. Na javnem trgu so se prešiči v soboto prodajali po $13.25 žive vage, kar je nezaslišano visoka cena. Tudi cena perutnini je narastla. V korist zidom Dne 28. septembra imamo v Clevelandu primarne županske in councilmanske volitve. Slučaj je nanesel, da pridejo primarne volitve na velik židovski praznik. Ker je pa Židom tekom praznovanja dotičnega praznika prepovedano pisati ali sploh opravljati kako delo, se židje bojijo, da bodo zgubili svoje glasove. Židovski praznik se praztiuje do G. ure zvečer, volivne koče se pa zaprejo ob 6:30. To je povod, da so vodilni židje v Clevelandu se obrnili na governer ja Daveya, ki naj bi dovolil, da ostanejo volivne koče odprte do 8:30 zvečer in se tako omogoči Židom, da volijo. Governer tega sicer ne more sam odrediti, pač pa pcstavodaja, ki je sedaj v zasedanju. Governer je tudi povedal, da sedanje zasedanje državne postavo-dajc tega ne more narediti, pač pa bo skušal Židom ugoditi tekom septemberskega zborovanja. --—-o—-- Slike bratov Hrvatov V sredo večer 14. julija imajo bratje Hrvati lepo priliko videti slike iz hrvatske zemlje, pa tudi slike iz življenja Hrvatov v Ameriki. Več večerov je bilo pretekli teden določenih za slovenske slike, sedaj bo pa Mr. Gr-dina kazal slike tudi za brate Hrvate. Seveda so pa vabljeni tudi Slovenci, saj so slike dovolj zanimive, da jih sleherni vidi in se tudi še bolj spoznamo med seboj. Med slikami, katere boste lahko videli v sredo so slike iz Zagreba z vsemi zanimivostmi in življenjem, ki prevladuje v tem velikem hrvatskem mestu, ki jej skoro najlepše mesto v Jugosla-j viji. M nego slik bo tudi iz Dal-1 macije, zlasti iz Splita in drugod. Videlo se bo pa tudi hrvatske parade in pogrebe. Ako bi slučajno deževalo v sredo, se slike kažejo drugi dan v četrtek 15. julija, in sicer na vrtu A. Grdina in Sinovi na 1053 E. 62nd St. Prijazno vabi — A. Grdina in Sinovi. --o-- Earhartovo še iščejo Honolulu, 11. julija.. 62 zrakoplovov je dospelo sem, da začne sistematičnim iskanjem za zgubljeno zrakoplovko Amelio Earhart. Moštvo bojne ladje Colorado je prenehalo z iskanjem. Kot se je izjavil kapitan oklopni-ce Colorado je dana ena sama prilika izmed milijona, da bi našli zrakoplovko. --0-- Prijet odvetnik V soboto je bil aretiran odvetnik David Wilkin, ker je baje poneveril Mrs. Werlie Leisy Van Camp $2,700. Mrs. Van Camp je hči Otona Leisya, znanega ustanovitelja pivovarne v Clevelandu. Mrs. Van Camp se je razporočila in vsoto denarja, ki jo je dobila od moža, je shranil odvetnik Wilkin, ki jo je pa polagoma zapravil. Star papir Kdor ni prodal starega papirja, ki leži po kleteh in garažah in je mislil, da bo dobil boljšo ceno zanj, se je zmotil. Cene, ki so bile še zadnji teden $16 od tona, so skoro preko noči tako padle, da ne dobite danes niti $7 za ton. Kdor je pravočasno prodal, je lahko vesel. Koliko jih je na delu pri Republic Steel Co.? Republic Steel Co. naznanja, da se je v Corrigan-McKinney tovarno vrnilo dosedaj 2,180 štrajkarjev 11a delo, v Truscon tovarno 708, v Upson tovarno 939 in v Steel & Tube tovarno pa 323, skupaj je 4,150 štrajkarjev zapustilo delavske vrste in začelo delati. Potemtakem bi bilo na štrajku še nekako 2,500 mož. Tako trdi kompanija. Toda unijski uradniki z vso odločnostjo povdarjajo, da kom-panijske številke niso prave. B. J. Damich, CIO organizator v Clevelandu, je izjavil, da če bi kompanijsko številko razdelil na pol, pa še ne bi kazala pravega števila delavcev na delu. Predsednik Roosevelt je še vedno priljubljen pri štrajkarjih, Ostri napadi na župana Mrs. Roosevelt napadena Washington, 10. julija. Znani republikanski kongresman Fishi iz države New York je pred1 kratkim napadel Mrs. Roosevelt, | češ, da je zaslužila s svojimi radio govori ogromne svote denar- j ja, katere pa ni navedla kot do-j hodek, da bi plačala dohodninski -davek od tega zaslužka. Ko so tozadevno vprašali včeraj časni-! karji Mrs. Roosevelt, je odgovo-1 rila, da na enaka vprašanja sploh j ne odgovarja. Oglasila sta se pa| blagajnik in tajnik American1 Friends Service Committee, katera organizacija v podporo siromakom je dobila sleherni cent,! ki ga je zaslužila Mrs. Roosevelt z radio govori. Da, radio kompa-nije niso Mrs. Roosevelt niti denarja nakazale, pač pa so denar pošiljale direktno organizaciji i za siromake. Obenem se je pa! zvezni zakladničar izjavil, da do- j hodki, katere je Mrs. Roosevelt dobila za radio govore, niso podvrženi dohodninskemu davku, ker so bili potrošeni v dobrodelne svrhe. Cleveland. — Ko se je pretekli petek večer zbralo na Public Square v Clevelandu kakih 2,000 jeklarskih štrajkarjev pri odprtem shodu, je bilo ime predsednika Roosevelta edino, katero so štraikarii pozdravljali. Kadarkoli so pa govorniki omenjali ime governerja Da' veya, šerifa O'Donnella ali ime župana Burtona, so se slišali glasni klici nevolje. štrajkar-je.m je govoril John Owens, direktor CIO gibanja v državi Ohio. Poleg drugih imen, katera so zbrani štrajkarji sramotili, je bilo tudi ime kongresmana Sweeneya. O Sweeneyu je govoril Samuel Handelman, pravdni svetovalec jeklarskih štrajkarjev, ki je dejal: "Oh, kje je danes kongresman Martin Sweeney, takozva-ni veliki prijatelj delavskega naroda! Pridružil se je staro-kopitnežem in bo po svoje pomagal, da v Clevelandu zopet izvolimo starokopitneža za župana !" Handelman je nadalje povedal, da je Tom Girdler, predsednik Republic Steel Co., "največji anarhist" v Ameriki. "O11 nas lahko brca v obraz in nas prisili, da odobravamo to brcanje." Jeklarski sirajk v državi Ohio velja ogromne vsote denarja. Milicija pogoltnila milijone na račun davkoplačevalcev Pokojni Joseph Drobnich 1 V petek zvečer je v Lakeside bolnišnici preminul po dolgi in mučni bolezni Joseph Drobnič, star 46 let. Bil je samec. Ranjki je bil rojen v Goriča vasi pri Ribnici, kjer zapušča 79 let starega očeta, pet sester in tri bra- j te. V Clevelandu zapušča brata Franka, v Timmins, Ontario,! Kanada, pa brata Louisa. Ranj-! ki je bil član društva Ribnica št. | 12 SDZ. Njegov pogreb se vrši; v torek zjutraj ob 9. uri v cerkev ■ sv. Vida iz pogrebnega zavoda^ Frank Zakrajšek na' Norwood 1 Rd. Naj bo rarijkemu hladna j ameriška zemlja. Preostalim sorodnikom naše globoko sožalje! Delavska obravnava Zvezni pravdnik v Clevelandu Freed bo začel danes obravnavo na zvezni sodniji proti šestim članom CIO unije, ki so obtoženi, da so tekom jeklarskega štrajka v Warren, O., zadrževali in ustavljali pošto. Prvorojenka Vile rojenice so se oglasile pri Mr. in Mrs. John in Alice Ha-dock, 15021 Thames Ave. in prinesle zalo hčerko prvorojenko, ki je dvignila tehtnico ob rojstvu za 9 funtov in pol. Materino dekliško ime je bilo Bambič. Vse je zdravo. Prav iskreno čestitke ! Od kanadskih petork Iz Callander, Ontario, Kanada, pošiljajo znamenite kanadske petorke potom Maxa, Karla in Albine Schmuck iskrene pozdrave elevelandskim Slovencem. Iskrena hvala! Columbus, O., 10. julija. Država Ohio plačuje skoro $250,-000 na dan za narodno gardo, ki se nahaja v raznih štrajkov-nih središčih v posameznih mestih države Ohio. Vojaštvo se danes nahaja v Youngstownu, Nilesu, Akronu, Warrenu, Clevelandu, Cantonu in v nekaterih drugih manjših mestih. Vsega skupaj je mobiliziranih 8,000 vojakov. Od teh jih je 5,500 v aktivni službi, to je, da stražijo one delavce, ki so šli kljub štrajku na delo, dočim jih je 2,500 v rezervi, pripravljenih za vsak slučaj. Sleherni vojak dobiva dnevno $3, podčastniki in častniki pa toliko več. Potem pa nakup streljiva za puške in strojne puške, prevoz vojakov, hrana in stanovanje, pošta, brzojav in telefon, to znaša nadaljne tiso- čake vsak dan. Vojaške čete so bile poklicane v službo že 21. junija. Od onega dneva do danes se še vedno nahajajo v Youngstownu in Warrenu, in od preteklega torka je tudi v Clevelandu 2,500 mož narodne garde. Državna blagajne je že izplačala enkrat $100,000, enkrat pa $150,000. Governer Davey je dobil prošnja za nakazilo nadaljnih $250,000. Koliko časa bo vojaštvo še v službi, ni mogoče povedati, gotovo pa je, da bo državo veljalo mnogo milijonov dolarjev, katere bodo morali pokriti davkoplačevalci. Od mnogih krogov se sliši, da bi jeklarske kompanije, v katerih korist so bili pozvani vojaki, da stražijo stavkokaze, morale poravnati ves račun za vojaštvo. Novi državljani Pri zaslišanju zadnji petek na zvezni sodniji v Clevelandu so sledeči naši ljudje dobili ameriško državljansko pravico: Marietta Lipsenj, Terezija Za-gorčič, John Kreseker, Marta Kaserič, Rud. Schleiner, Steve Miller, Andrew Schmuck, John Sterk, Louis Rozman, Jos. Gur-den, John Getelj, Lucia Milič, Frank Jaklič, Mike Marilac, Jos. Scherer, Ema Milič, Olga Milič in Jos. Petche, skupaj 18 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 363, danes 18, skupaj 381 novih naših ameriških državljanov v letošnjem letu. Vsem iskrene čestitke! Unija zmagala , Iž Detroita se poroča, da se je tam pod vladnim nadzorstvom vršilo glasovanje v tovarni Midland Steeil Pnoducts Co. glede pripadnosti delavcev k uniji. Izmed 1442 delavcev, ki so se udeležili glasovanja, jih je glasovalo 1284 za avtomobilsko unijo, ki naj jih zastopa pri pogajanjih s kompanijo. Ogromna naročila Vodstvo General Electric korporacije naznenja, da so znašala naročila v njenih tovarnah tekom prvih šestih mesecev vrednost $217,265,619. Kompanija ne more sproti izvrševati vseh naročil. Eden ubit, 6 ranjenih v Massilonu, Ohio Massilon, Ohio, 11. julija. Do srditega spopada med policijo in med štrajkujočimi jeklarskimi delavci je prišlo v nedeljo v tem mestu. Tekom bojev je bil en delavec ubit in 6 oseb ranjenih. Nemiri so se začeli, ko je bil napaden major H. O. Curley pred dvorano, kjer so štrajkarji zborovali. 140 policistov je na to napadlo delavce. Bitka je trajala eno uro. Na lice mesta je končno dospela stotnija narodne garde, ki je naredila mir. -o- Pred odhodom Dr. Franc Trdan in Mr. Jože Grdina pošiljata iz Nove Štifte pri Ribnici pred odhodom v Ameriko iskrene pozdrave Slovencem. Brzojav iz domovine Mr. Kollander pošilja brzojavno poročilo iz Ljubljane, ki pravi, da so vsi njegovi potniki srečno dospeli v Ljubljano. Seja nocoj Društvo sv. Helene št. 193 K. S. K. J. so prošene, da se gotovo udeležijo zelo važne seje nocoj večer. — Tajnica. Iz Milwaukee Iz Milwaukee pošiljajo pozdrave : Miss Mary Unetič, Anna Maver, Roman Maver in Frank Maver. Lepa hvala! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.60. Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. C.8. and Canada, »3 00 for 0 months; Cleveland, by mail, »3.50 for fl months. Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 8 months. European subscription, »8.00 per year. Single copies. 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. BESEDA IZ NARODA Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d, 1878. No. 161, Mon., July 12, 1937 Rusijo so potisnili vstran Vidi se, da so evropske velesile zaenkrat odstranile sovjetsko Rusijo kot učinkovit faktor v evropski politiki. Rusija ima danes toliko opravka doma, toliko puntov in zarot, tolj^o sabotaž in splošne ljudske nezadovoljnosti, da trenutno ne more poseči v splošne evropske homatije, in se ostale evropske države, zlasti kar se tiče španskega položaja, sploh ne ozirajo na Rusijo. Rusija je bila že zadnje mesece coklja napram skupnemu delovanju velesil na zapadu, in to iz dveh vzrokov: prvič, ker Nemčija nikakor ni želela, da bi bila Rusija vključena v skupni akciji evropskih držav, drugič pa, ker je Francija izjavila, da brez Rusije tudi ona ne bo sodelovala. Hitler je pripravil Nemčijo, da se je definitivno izjavila za proti-komunistično akcijo. Odtedaj pa vse do danes vztraja Hitler pri tej politiki. In v to politiko je pripeljal tudi Italijo. Italija kot Nemčija sta bili pripravljeni sodelovati z ostalimi evropskimi državami, toda Rusija ne sme v to zvezo. Francija je pa na vsak način zahtevala, da mora biti Rusija vključena pri vsaki akciji kot nekak proti-utež napram Nemčiji. Sicer vojaška zveza med Francijo in Rusijo ni večjega pomena, toda v političnem oziru delujeta Rusija in Francija skupaj, da skupno zaustaviti nemški "Drang nach Ostčn." Tak položaj pa je pripravil Anglijo v neprijeten in kočljiv položaj. Anglija sama se je držala proč od Rusije. Toda izreden položaj, ki je bil ustvarjen s špansko civilno vojno, je prisilil Anglijo, da se je držala Francije, in Parizu se je posrečilo, da je Anglija vsaj tiho priznala rusko-francosko zvezo. Vse to se je sklepalo in sklenilo ob času, ko so se v Londonu sestali diplomati ob priliki kronanja novega angleškega kralja. Tak je bil položaj pred dobrim mesecem. Malo upanja je bilo, da bi se evropske države zedinile glede akcije v Španiji, še manj pa glede ekonomskega vprašanja in glede raz-oroževanja. Toda ko so prišle v Rusiji na dan javne izdaje in zarote, se je položaj naenkrat spremenil. Jasno je bilo, da Francija ne more računati na Rusijo, ki se nahaja vsa v tajni revoluciji, katere armada je prežeta s proti-boljševiškim duhom, niti se ni mogla Francija zanesti več na ruske državnike, ki so danes državniki, jutri pa stoje pred rabljem, da jim odseka glavo! Ta trenutek je porabila Anglija in se postavila za voditeljico položaja. Prvi korak, ki ga je naredila Anglija je bila ponovitev mednarodne blokade, ki je bila prekinjena, ker so madridski socialisti obstreljevali nemške vojne ladje. Poprej so v takih zadevah vedno tudi Rusijo vprašali za nasvet, ker je to Francija zahtevala. Toda to pot so Rusijo popolnoma prezrli, in Francija ni protestirala. Da, še več, Francija sama je oslabela, ko je padla Blumova socialistična vlada in se je Francija skoro znašla v istih, dasi malo manjših zadregah, kot Rusija. Tedaj je prišel načelnik nemškega generalnega štaba v Pariz, kjer je imel prisrčen razgovor z načelnikom francoskega generalnega štaba. Poleg tega je pa nemški zunanji minister obiskal London. Sledile so nove konference, katerih re- zultat Rusiji niso niti omenili. Med Frsncijo in Nemčijo je Cleveland (Newburg), O. nastalo nekoliko boljše razmerje, in Anglija blagoslavlja to j V lokalnem ameriškem casopi-najnovejšo pot evropske politike. V vseh glavnih mestih se je spremenila pisava velikega časopisja. Vse piše danes o četvero-zvezi: Francija, Anglija, Italija, Nemčija. Rusije se zaenkrat nihče več ne spominja. S tem, da je Rusija zaenkrat popolnoma iztisnjena iz evropske politike, se je atmosfera razčistila. Evropske sile sedaj bolj svobodno poslujejo. Nemčija se nagibi je na Anglijo, ki je v ekonomskem oziru močna, in ki lahko mnogo pomaga Nemčiji. Francija ne bo nasprotovala, prvič, ker ima sama slabotno vlado, drugič pa, ker nima več zagovornice v Rusiji. Seveda je pot do popolnega sporazuma še trnjeva in dolga. Francija predvsem zahteva garancije, da Nemčija ne bo napadla Poljske ali Male entente. To bo podpirala tudi Anglija. Ako je Nemčija pametna, bo dala dovoljne garancije tozadevno, potem bo pa imela mnogo bolj proste roke zlasti na ekonomskem polju. Koliko časa bo vzelo Rusijo, da se izkoplje iz neprijetnega zarotniškega položaja, nihče ne ve. Moč sovjetov je zaenkrat omajana. Drži se kvišku le še z jnečem in s streljanjem na svoje lastne najvišje uradnike. Take vlade se navadno ne vzdržijo dolgo. Sijajna slavnost Lahko rečem, da se sleherni Slovenec in Slovenka v Cleve-landu in po vsej Ameriki po svojem zanima za uspeh Jugoslovanskega kulturnega vrta. Seveda, nekateri več, drugi manj, ampak vsakemu je gotovo v ponos, da bomo imeli tukaj v Clevelandu kos zemlje, katera bo poznana kot last Jugoslovanskega življa v tem mestu. Velikokrat sama pri sebi premišljujem: Zakaj moramo imeti pri tem narodu koristnem delu toliko zaprek? Zakaj nismo vsaj pri tem narodnem spomeniku združeni v zanimanju? Toda, nimam razuma in ne zadostnih misli, da bi lahko rekla: to je vzrok, ali ta ,je vzrok! Saj gre za sloves naroda in pa da pokažemo drugim narodnostim, kdo so bili naši kulturni voditelji pred leti. Ampak vse pripovedovanje in vsa pojasnjevanja in vse neumorno delovanje gotovih požrtvovalnih oseb in skupin nima moči, da bi se situacija razčistila ter da bi imeli enkrat za vedno vsaj kos obdelane in olepšane zemlje na katero bi lahko vsak Jugoslovan pokazal s prstom, češ, tukaj je naš kulturni spomenik! Velikokrat sem imela že svoje misli na papirju, ampak sem odstranila, ker sem vselej prišla do zaključka, da tisti, ki se zanimajo za kulturni vrt bodo nadaljevali s trudom in požrtvovalnostjo, in tisti, ki pa tako radi podirajo kar drugi s trudom sezidajo, bodo pa naprej delali svojo škodo narodu in samim sebi. Toda danes me je obsijala pa neka druga moč in se nisem mogla premagati, in sem napisala vsaj p,ar stavkov. Pred durmi imamo veliko slavnost, ki se ima vršiti dne 25. julija v Puritas Springs parku. Kar se tiče mladine, to je naših deklet, vam lahko že sedaj poročam, da bodo imeli naši slovenski drill teami en najlepših nastopov v vrtu in v parku kar ste jih imeli še doslej priliko videti. Kdor bo navzoč bo gotovo veselo gledal na slikovito parado in vaje ter v zanimanju zasledoval vse vaje. Dne 25. julija naj bi bil dan za vse Jugoslovane v Ameriki! Albina Novak. --o-- Jančer jeva družina se zahvaljuje su, Cleveland News, smo čitali, da naj se priglasi največja slovenska družina in bo imela vse prosto na Veliki jezerski razsta- vi. Ker nas je res dosti v družini, smo tudi mi dali seznam, koliko nas je. Na naše veliko pre^ senečenje smo dobili od Cleveland News sporočilo, naj bomo v sredo 7. julija pripravljeni za razstavo, ker da smo dobili priznanje kot najštevilnejša slovenska družina v Clevelandu. Res, ob petih popoldne omenjenega dne nas je že čakal avtobus pred hišo. Oba s ženo in desetimi otroci smo se vsedli na vozilo. Manjkalo je še dveh naših hčera, ki sta bili odšli pred par dnevi na počitnice v West Allis, Wis. Na razstavi smo se imenitno imeli, posebno pa še v slovenski gostilni Ljubljana. Mr. John Rožanc in njegova žena sta se izkazala kot prava ljubljanska kavalirja. Vama in prijaznim natakaricam se tem potom naj-iskreneje zahvaljujemo. Veliko pozornost ste iskazali naši družini, zato smo vam dolžni globoko udano hvaležnost. Vsem rojakdm Slovencem pa priporočamo, da pri obisku jezerske razstave ne pozabite obiskati slovenske gostilne Ljubljana. Mr. Rožanc, manager gostilne, in vse njegovo osobje je prijazno, vljudno, da se počutite res kot v pravi slovenski gostilni. Sprejmite vsi, ki ste nam tako lepo postregli, najlepšo hvalo. Jacob in Terezija Jančar in otroci. IZTRMORJA —V tržaški luki so se vkrcali na parnik "Oceania" dne 29. aprila t. 1. sledeči naši rojaki: Fatur Frančiška in Tomšič Terezija iz Bača na Pivki, šatej Pepca iz Kaiienj, Valetič Katica, Zadkovič Anica in Zadko-vič Lojzka iz Velikih Mun pri Podgradu v Istri, Malečkar Da-njela in Malečkar Ivanka iz Ostrožnega brda, občina Koša-na, Kreševič France iz Račic pri Podgradu, Godnič Albir. in G od nič Stanislav iz Kostanjevice na Krasu. Vsi so potovali v Argentino. —Aretacije in obsodbe zaradi tihotapstva sov Julijski Krajini vedno številnejše in občut-nejše. V zadnjem času so na meji ob prekoračenju te aretirali tudi več jugoslovanskih državljanov ter jih osumili, da so hoteli vtihotapiti v Italijo razno blago. Tako so obmejni fašistični organi aretirali Jakoba Revena iz Rovt nad Logatcem, in sicer ob meji med Rovtami in Zirmi in ga osumili, da je hotel vtihotapiti v Italijo večjo količino sena. —i Ravno tako je obmejna straža aretirala Jožefo Plečnik iz Hotederšice in jo ovadila, da je imela namen vtihotapiti iz Jugoslavije v Italijo večjo količino saharina. — Zaradi tihotapstva pa so bili obsojeni Albert štibelj iz Zalesc, Marija Tinta in Franc štrukelj iz Kanala. Vsak izmed njih je dobil po eno leto strogega zapora. — Iz Erzela na Vipavskem so bili obdolženi Volj Frančišek, Turk Franjo, Ba.ic Ivanka, Ferjančič Ivanka iit Ferjančič Jože, da so na debela tihotapili konje in govejo živino iz Jugoslavije. Predlaganj je bila za vsakega kazen z enoletnim zaporom in od 10,000 do 12,000 lir denarne globe. Ker pa jim niso mogli dokazati dejanj, jih je sodišče oprostilo. —Za nedeljo 23. maja je bila v Idriji napovedana sv. birma. Že ob 7. uri zjutraj je prispel v mesto goriški nadškof Margotti s svojim spremstvom. Bil je deležen slavnostnega sprejema, ki so se ga udeležile civilne in vojaške oblasti. Pozdravni govor je imel idrijski dekan monsignor Arko, katerega priimek se danes piše po italijanskem pravopisu Arco! Nato je deklamirala mala deklica in podarila nadškofu šopek cvetja. Po oficijelnem sprejemu so odšli vsi v cerkev, kjer je bila darovana sv. maša, pridigo je imel nadškof sam, in sicer v slovenskem in italijanskem jeziku. Po končani maši so odšli vsi povabljenci v župnišče, kjer jim je monsignor Arko priredil zajtrk. Od 10. ure do 11:15 je trajala birma, h kateri se je javilo 35 birmancev, dečkov in deklic, nakar je nadškof sprejemal na županstvu. Upamo, da je nadškof odnesel iz Idrije dober vtis in se prepričal, da zaslužimo boljše in lepše postopanje, kakor smo ga bili doslej deležni z njegove strani. -o- Psi pognali 600 ovac v reko Blizu kraja Trubenhausen pri Kasselu na Nemškem je nekdo prignal velik trop ovac, katere je po potu prodajal. Vseh ovac je bilo 645. Ko so po noči ovce v vasi pod milim nebom počivale in prenočevale, so se jih lotili tamkajšnji psi. Ovca pa je silno plašna živalica, ki beži pred vsako stvarjo. Tako so preplašene ovce kar sredi noči druga za drugo bežale, psi pa so veselo lajali za njimi. Ker je prva ovca zavila naravnost v reko Gelster,.ki tamkaj teče, so vse ovce po ovčji navadi udarile za njo. V vodi so se tako stisnile skupaj, da so zajezile vodo, katera je začela teči čez nje. Pri tem je poginilo 196 ovac. Sedem ovac pa je bilo tako poškodovanih, da so jih morali takoj zaklati. Tudi več drugih ovac je bilo toliko poškodovanih, da so jih morali zaklati. Tako so psi lastniku ovac povzročili veliko škodo. Ernest Jerman: Moji doživljaji v Španiji V Indiji dobiš 25 let zapora, če ubiješ kravo. Torej nič kaj priporočljiva dežela za mesarje. * » » Sicer se ne maramo vtikati v žensko modo, vendar nekako zvedavo ogledujemo najnovejši pridelek v ženskih klobukih, ki je čiste natančen posnetek starokrajskega svitka. Slava našemu svitku, ki je prišel celo med razvajenim ženskim svetom v Ameriki do veljave! Mr. in Mr;,. Jacob Jančarjeva družina iz Newburga, ki je dobila prvenstvo kot največja slovenska družina v Clevelandu ter je bila častno pogoščena na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu v sredo 7. julija. Na sliki je 13 otrok, oče in mati. (Konec.) Ko je bilo prostovoljcev vedno več, se je vrhovno vodstvo odločilo dati jim posebno poveljstvo. Tako je postal poveljnik mednarodne brigade italijanski general Nicoletti. častniki štaba generala Kleberja so imeli v rokah samo tehnično vežbanje. Z Nicolettijem se je začel še strožji fežim. Prostovoljci so začeli graditi utrdbe okrog mesta. Zgradili so dvoje letališč in razširili ceste v notranjost dežele. Takšna strogost je vladala, pri tem pa tolika pomanjkanje hrane, da so prostovoljci nekega dne navalili na mesto samo in popolnoma izro-pali. Prepričan sem, da takrat v vsem mestu ni ostala več niti ena sama konserva v vsej Alba-ceti. Le sreča, da niso imeli orožja v rokah. Kajti v tem primeru bi bili doživeli strahotno klanje. Proti večeru so bili iz-gredniki ukročeni in zaprti v bikovsko areno. Trije voditelji so bili še istega večera ustreljeni. Vsak dan so prihajali novi prostovoljci, vsak dan so odhajali zopet drugi na razne fronte. Koliko jih je bilo vseh, ne morem reči, toda najmanj, kar lahko trdim, da jih je od novembra dalje pa do konca apri la 1937 šlo skozi Albacete najmanj deset tisoč. Verjetno jih je šlo mnogo več, toda nočem trditi, česar za gotovo ne vem. Alicante ni daleč od Albacete. Alicante je postalo rusko pristanišče, kjer so ruske ladje raztovarjale orožje in vojni materijah ki so ga pošiljali sovjeti rdeči Španiji na pomoč. Iz Alicante so velik del tega tovora pripeljali po železnici in po cesti v Albacete, kjer so ga po navodilih generala Kleberja razdelili na posamezne fronte. Prvo presenečenje, ki smo ga doživeli,"je InlpnhoTr ogromnih ruskih tovornih avtomobilov, večidel oklopnih avtomobilov, in velikanskih tankov z napisom "Stalin" na pročelju motorjev. Skozi Albacete so jih v novembru in decembru 1936 zvozili 650. Toliko sem jih sam osebno naštel. Koliko jih pa sploh nisem videl. Nekateri tanki so bili tako ogromni, da je v njih prostora za 26 mož oborožene posadke in imajo po dva topa in po deset strojnic. V decembru so prihajali ruski transporti iz Alicante skoraj vsako noč. Ljudstvo ni smelo biti na ulicah, kadar so jih prevažali. Le skozi zastrta okna smo lahko gledali te pošastne sprevode. Naštel sem tudi 160 velikih topov, 50 ogromnih žarometov. Nešteto vozov je bilo. pregrnjenih s plahtami, da nismo videli, kaj je bilo v njih. Stadion za bikoborbe je posta: arzenal za rusko orožje. Samo najbolj zanesljivi vojaki so ga smeli stražiti. Predobro se spominjamo one noči, ko je naenkrat ugasnila elektrika v mestu in smo slišali skozi ure in ure votlo drdranje po ulicah. Prihajal je nov sovjetski transport. Kakšnih 200 težkih in 500. la-,žjih avtov se je pomikalo skozi temno mesto. Vozili so topove in municijo. Koliko, ne morem reči. Tudi topničarji so bili ž njimi. Naslednje jutro pa.smo brali povsem časopisju srdit napad na "one velesile, ki neprestano pošiljajo orožje nacionalistom." V' začetku maja so prišla prva ruska letala. Cele eskadre z najboljšimi ruskimi piloti. Pripeljali so jih v Alicante, kjer so jih potem montirali in poslali na fronte. Prileteli so nad naše mesto in revolucionarni odbor je meščane celo povabil, naj si ogledajo te ogromne ptice, ki so prišle na pomoč, češ, ne obupajte, saj smo močni in s temi letali bomo užugali nacionaliste ! Ogromni aparati, bombniki, lovci, izvidniki. Odleteli so I za« v elegantnem loku proti Madridu. Kaj podobnega pozneje nisem več videl. Velika senzacija je bila naše mesto, ko se je popolnoma k nam preselil ves ruski gene-1 ralni štab z generalom Kleber-I jem na čelu. Iz hotela "Grand j Hotel Albacete" so pometali; vse begunce in ga zasedli. P° mestu je kar zamrgolelo naj' f lepših avtomobilov, ki so bili na razpolago zastopnikom prole-tarske armade. Z generalnih štabom vred je prišla tudi truma novih vaditeljev in props-j gandistov, ki so začeli organizirati "propagando." Vsi ra-dio-aparati so bili konfisciranM V nadomestilo pa so morali me-l Ščani vsak dan k propagandnimi uram, kjer so jim tolmačili i d e- f je rdeče Španije. Tudi prosto-1 voljci so bili porazdeljeni v posebne tečaje in so morali vsak dan po par ur poslušati slavo-j speve na naslov sovjetske Rusije ter se učiti "proletarski ka-| tekizem," kjer je bilo zapisano-f da je rdeča Španija prvoborite-f ljica za osvob.oditev proletarH jata v svetovni revoluciji. Tako; pripravljene in izvežbane so ji'H pošiljali potem na fronto, da s°[ lahko pridobljene nauke takoj| uresničili s tem, da so svoje živ-J Ijenje dali za s krvjo oškropljH no laž. Tudi jaz sem moral sta-f viti svojo kavarno na razpolag0! /ia propagandne večere. F() 2,500 "slušateljev" so nagnetli; 7 kavarno ter jih po tri ure pe'; •>tili z govori o proletarski revO'S luciji, o novi človeški družbi,0! zarji, ki je vzšla v sovjetski RU'! siji in polaga svoje žarke tu^j nad Španijo, in podobne osla'j rije. Na koncu so rjoveli himfljjj Kominterne "Internacionalen i ter dvigali pesti proti stropu. To je Albacete, središče s^" vjetskega generalnega štaba i'1 zbirališče "Tcfece "Irrctrnarodtf j brigade. Večni popotnik Mrs. Ilary Leffert je vložil prošnjo zaločitev zakona. PoV^ dala je sodniku, da se je nje!l mož tekom 11-letnega zakona nlC manj kot 37krat preselil. Teg" je sita in želi narediti kon^f Dobila je razporoko. te verjamete al' pa n* ----------^ Bogat trgovec je pripoved0' val: "Človek ga polomi, da še s??1! ne ve kdaj. Moja najstarejši hčerka se je na nekem plesu s6' znanila z elegantnim gosp°'| dom, ki da je visok državi": uradnik v Washingtonu. PoV' bila ga je na večerjo domof Meni se je dopadel in ker ima''1: šest hčera, ki so vse jako ugo^J ne za možitev, sem hotel tukwj malo pomagati. Po večerji se11' vzel povabljenega gosta v sv0' jo zasebno sobo in tam sem n1'1, kot skrben in preudaren oč"' razložil svoje premoženjs^ stanje. Povedal sem mu, ka'(C lepe dobičke da delam in v svoji ihti še malo več povcd;1' kot je res. "Gost me gleda in samo ilC'| verjetno zmajuje z glavo. $ [ pa preženem vse njegove dv° j me, vzamem svoje trgovk I knjige in mu jih pokažem. jih je povabljenec vse nata^s pregledal in si številke zap>s!1 f v svojo beležko, mi je rekeL ni' "'Oprostite, gospod, jaz 1 sem snubec za roko vaše hče' | Jaz sem vladni davčni uradn1 ; ki sem poslan v to mesto, da P^ | iščem tiste, ki so v svojem P ročilu navedli premalo doh° ,io' i d-: o* kov. Prav lepa hvala, gosp0^ za prijazno pojasnilo, b0&. I kmalu kaj več slišali od m® "Pomislite, in temu člove sem dal vrhu vseh inform3 še fino večerjo." ■ji* K* m KRIŽEM PO JUTROVEM Po n •mik an (mflrmlka K. M« 7» "Na primer žepni zapisnik, Poln opomb v nemškem jeziku—" "Kaj—? Kako—?" "Zaljubljeni spominki—" 'Gospod, kaj veste vi o mojih spominkih—?" "In denarja je bilo osemdeset avstrijskih goldinarjev v papirju—" Osupel me je gledal. "Vi—vi veste, kaj je bilo v moji denarnici?" "Precej natančno vem." "Odkod?" "O, seznanil sem se z neko ®lado, ljubko damo, ki jo tudi Sami dobro poznate—" "Z mlado, ljubko damo? A tuko—! Sedaj vas razumem. Tisto deklo mislite, pri tisti gospodinji služi, ki meša kislo mleko." "Je tudi tistikrat kislo mleko Mešala, ko ste bili vi pri njej v kosteh?" "Od jutra do večera! Tisto ^šanje je menda njeno pobilo veselje." "Vsak človek ima svoje veselje. In njen mož, tisti Armenec, ki je handžija, ima tudi svoje." "Katero? Sirovost?" "Sirovost mu je menda le bolj v navadi ko za veselje. Njegovo veselje pa bo, da ne vrne najdenih reči." "Da bi bil kaj našel, pa 111 Vrnil, mislite—?" "Seveda." Pokazal sem mu njegovo denarnico. Ve s zavzet jo je gledal. "Moja denarnica—? In tisti človek, tisti handžija jo je našel, pravite?" "Da! In našel jo je, ko ste bili še v hanu." "Lopov—! Pa mi je ni vrnil! povejte, kako da jo je dal vam?" "Prisilil sem ya » "Prisilili—?" "Da! Tista dekla je našla vašo denarnico in vam jo je mislila vrniti. Gospodar pa ji jo je vzel, zaprl deklo, da ste odšli, in jo mislil pretepsti. Pravkar sem prispel, ko so se pripravljali, da jo bičajo. Zabranil sem seveda tako sirovost, spopadla sva se, prišel je s puško nad mene, pa razstrelil sem mu Jo. šel je po kjajo in tega sem Ugnal s svojim Germanom. Poiskali smo denarnico in vzel sem jo s seboj. Sam mi je povedal, kam ste odpotovali." Gospod Albani se je zelo čudil mojemu doživljaju, pregledal denarnico in našel, da ničesar ne manjka, ter se mi gostobesedno zahvaljeval. "V nevarnost ste se podali radi mene—!" "Radi vas—? One.! Kosem se zavzel za deklo, niti vedel ni-sem, da vam je handžija ukradel denarnico. Šele pozneje mi •je, povedala, kako je bilo, No-bene zahvale mi niste dolžni!" "Ubogo dekle! Torej zaprl jo J'e—• V In bičati jo je mislil—! Maščeval se bo nad njo, ker vam je izdala, kje leži denarnica!" "Se ne bo mogel. Na mojo Zahtevo jo je moral odpustiti iz službe, še pred menoj je odšla, mater ima v bližnji vasi. Nič ji ne more. "Pa dovolj za nocoj! Jutri jnoram zgodai odpotovati. Rad bi šel tudi zgodaj spat." "Spat—?■ Kaj še,! Pripovedovati mi morate, kaj vse ste doživeli, odkar sva se ločila!" "Nocoj ne pojde! Ob drugi Priliki!" "Morebiti pa na potu! Saj 3ova skupaj potovala. Spotoma 1111 Pripovedujte! Kje je vaša soba?" Prva vrata za vhodom na vrt. "Moja pa je tretja." Sosedje smo si. Dva moja tovariša stanujeta poleg vaše sobe. Torej pa lahko noč,!" Le nerad je šel. Veseljak je bil, ni se mu mudilo. S Halefom sva stopila v hlev, da pogledava po konjih. Dobro je bilo poskrbljeno za nje. Pošepetal sem še Rihu na uho običajno suro, kakor sem to storil vsak večer, in nato sva s Halefom odšla v najino sobo. Na dvorišču sva srečala kah-wedžijo. Ustavil naju je. "Effendi, gostje so odšli, ker ni več petja, čas imam, lahko se pomenimo. Ali bi šel z menoj?" "Rad! Moj prijatelj me bo spremljal." Vzel sem Halefa s seboj, ker le nisem vedel, kaj namerava. Morebiti je že zvedel o bratovi smrti. Ni ugovarjal. "Kopčo ima. Dobrodošel mi je." Peljal naju je v nekako "posebno sobo" v sprednji hiši. Posedli smo po blazinah ob steni in dal je prinesti kave v ličnih findžanih pa čibuke. Videti je bilo, da je mož bogat. Prižgali smo si tobak in začel je. "Kopčo imata, zato vaju nisem vprašal za potni list. Pa mi sama povejta, kako vaju naj kličem!" "Mojemu prijatelju je ime hadži Ilalef Omar, meni pa pravijo Kara effendi." "Odkod sta prišla?" "Iz Odrina." "In kam potujeta?" "Zaenkrat sva se ustavila v Ismilanu. Kam da bova odtod potovala, se bo šele pokazalo." "Ali smem zvedeti za namen vajinega potovanja?" "Nujno morava govoriti stremi prijatelji. Zvedel sem, da so se tudi pri tebi oglasili." "Kdo so tisti trije?" "Manah el-Baršo, skopljan-skega davkarja, gotovo poznaš. Njega iščem in njegova dva spremljevalca, Barud el-Ama-zata in odrinskega jetničarja, ki ga morebiti tudi poznaš." Omeniti moram, da so ti trije bili tisti, ki smo jih zasledovali že iz Odrina sem. Prepričan sem bil, da so tudi člani Žutove družbe in da bom pri Deselimo-vih gotovo zvedel, kam so se obrnili. In nisem se motil. Z ostrim pogledom me je handžija ošinil. Dotaknil sem se zelo kočljive zadeve, ni mi popolnoma zaupal. "Upam, da sta res naša prijatelja—!" "Ali fti prišla k tebi, če bi ne bila?" "Je res." "Ali bi imela kopčo?" "Ne. Vsaj ti bi svoje gotovo ne imel. Dobro jo poznam!" Nosil sem kopčo njegovega brata. Spoznal jo je. Razgovor je zašel na nevarna tla. Ali je že res vedel, da se je brat ponesrečil? Previdno sem vprašal: "Odkod jo poznaš?" "Nekoliko drugačna je ko druge. Tako kopčo nosijo poveljniki. In tole kopčo je nosil moj brat." Neprijetna reč! Naredil sem se začudenega. "A tako—? Deselimov brat si?" "Da." "Me zelo veseli! Res je, od njega sem dobil kopčo." "Torej si tudi ti poveljnik. Menjala sta kopčo. Prijatelji menjajo kopčo. To se zgodi. Kje si ga srečal?" "V gozdu pri Kabaču. V koči berača Sabana." "Nisem vedel, da je bil brat v Kabač namenjen—" "Namenjen je bil k peku in barvarju Bošaku v Džnibašli." (Dalje prihodnjič) 1937 JULIJ 1937 šjim® □Ci AK IM 18 19 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 17. (sobota)—Piknik društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ na Pintarjevi farmi. 18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 18.—črički imajo piknik v Maple Gardens. 18.—Društvo Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Lorain, Ohio, priredi piknik na farmi Antona Kosa v Lorainu. 25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku. 25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stu-škovi farmi. 25.—Klub Slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi svoj letni piknik na Pintarjevi farmi. 25.—Društvo št. 403 H. B. Zajednice iz Newburga priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights, O. 31.—Lake Shore Post, American Legion, priredi izlet na Pintarjeve farme. AVGUST 1.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 8.—Piknik združenih dru-| štev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O. 15.—Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. 29.—Podružnica št. 32 SžZ praznuje 8. obletnico. SEPTEMBER 4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma. 11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 19.—Koncert Združenih mladinskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave. 25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma. 26.—Igra in ples Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave. OKTOBER 2.—Društvo sv. Ane št, 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D. 23.—Društvo Clairwood št 40 SDZ, ples v avditoriju S. N, Doma. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S N. Doma. 30.—Društvo Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma. 31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Hoimes Ave. 7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D. 21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave. 27—-Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 1938 JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. Grad strahov in groze Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Morda ni na svetu gradu, ki bi bil tako zavit v meglo skrivnosti, žaloiger in strahot, kakor je rodni grad sedanje angleške kraljice Elizabete, grad Glamis na Škotskem. V tem gradu je leta 1040 Macbeth umoril škotskega kralja Duncana v neki sobi na koncu temnega hodnika. Morilčev meč in verižno srajco so do danes ohranili v grajski orožarni. Prav nad sobo umora je druga soba, v kateri je izdihnil Malcolm na posledicah ran, ki jih je dobil v bitki na bližnjem Hunter's Hillu. Ko je v 14. stoletju prešel grad v last družine Lyon, so se umori nadaljevali in celo množili. Takoj prvi lastnik, sir John Lyon, oženjen s hčerjo kralja Roberta II., je padel pod mečem v dvoboju, ženo šestega gospodarja gradu so obdolžili čarovništva in jo sežgali na grmadi; istega dne so našli tudi njenega moža ubitega pod neko skalo blizu^ gradu. Zopet drugega graščaka je v jrepiru prebodel neki plemeni-taš, ženo pa mu je odvedel služabnik v Pariz, kjer je kmalu umrla. Tako je vsa zgodovina tega rodu natrpana z nesrečami in usodnimi udarci. Zato ni čudno, da ljudstvo gleda na starodavni grad z upravičenim strahom in grozo, ki ima svoje korenine v praznoverju. Nekoč je v bližini gradu divjal manjši boj, pa so se nekateri zatekli v grad, ki jih je sprejel v svoje"varstvo'' tako dobro, da niso več prišli iz njega. Zaprli so jih v neko osamljeno sobo, jih pustili tam umreti od lakote in njihove kosti menda še sedaj ležijo v "sobi strahot." Za to sobo pravijo, ne ve nihče, čeprav so si ljudje že zelo prizadevali, da bi jo našli. Menda pozna skrivnost, ki je velika tajna in se podeduje od roda do roda, samo živeči gospodar gradu in še dva druga. Pravijo, da se je nekoč nekemu zidarju, ki je popravljal zid v bližini strehe, posrečilo ujeti kratek pogled 11a to sobo. Kar je videl, je bilo tako strašno, da so ga našli skoraj do smrti one-sveščenega na tleh. Nihče ni nikdar zvedel od njega, kaj je videl, ker je kmalu izginil. Dobil je baje visoko vsoto pod pogojem. da se več ne prikaže v An-giljo in sploh molči. Neka skrivnost je pri tem gotovo. Sedaj jo pozna brat angleške kraljice, ki jo je zvedel od svojega očeta, ko je postal polnoleten. Potem pripovedujejo o Carlu of Stratjimore, ki je bil znan kot okrutne! in nasilnež, da je neke Ena izfned številnih privlačnosti na Veliki jezen hi razstavi v Clevelandu, ki se nadaljuje do 6. septembra, je tudi ogromen oder, kjer' se vršijo razne predstave. Več kot u 000 sedežev je tukaj in ni treba plačati nobene vstopnine. Predstave so po večkrat m dan. viharne noči hotel igrati na karte. Ker si nihče ni upal z njim igrati, je pograbil karte in strahovito preklinjajoč odšel v svojo sobo, češ da bo igral s samim vragom. Res čez nekaj časa potrka nekdo na njegova vrata in se mu ponudi za družabnika. Slu-žabništvo je z grozo poslušalo razbijanje in preklinjanje kvar-topircev, ki se je še po grašča-kovi smrti ponavljalo dalj časa vsako soboto zvečer. Ljudje govore, da se plazijo v temnih nočeh po grajskih hodnikih in celo po sobah strahovi. Neka ženska je preživela nekaj dni v gradu s svojim otrokom, ki je spal v sobi poleg njene. Otrok je že spalj, luč pa je še gorela v obeh sobah. Tedaj začuti mati oster prepih, ki je ugasnil njeno svečo, takoj nato pa prestrašeno zakriči njen otrok. Pravil je, da je prišel v njegovo sobo "zelo velik mož ter se nagnil čez njegovo posteljo." V isti sobi je stanovala nekaj časa sedanja kraljica. Ponoči pa so jo neprestano motili lahni koraki, trkanje ,vzdihi, ječanje, kriki in treskanje z vrati, tako da je končno zapustila sobo in se preselila drugam. Teh nočnih motenj dolžijo Macbethovega duha, ki še sedaj ni našel pokoja. Potem so razne govorice o neki beli gospej, ki plava po hodnikih in grajskih vrtovih — to naj bi bila neka grofica, ki je bila sežgana na grmadi. Najstrašnejši doživljaj pripoveduje neka gospa, ki je bila v gostih na gradu. Sredi noči jo zbudi rahel šum, kot bi se nekdo plazil po tleh. In res zagleda v sobi na tleh obrise nečesa svetli-kajočega se in pošastnega: imelo je krive pohabljene noge, dolge, pajkom podobne roke z dolgimi krivimi, vozlastimi prsti; začela je razločevati obraz, ki je bil podoben prašičjemu, bel in zloben, obdan z gmoto sivih, razmršenih las. Začelo se je že svetlikati, tedaj pa nekdo pritisne na kljuko vrat in vstopi. Pošast strahovito zatuli z glasom pol čloVeškim pol živalskim, ki je še dalj časa odmeval po grajskih zidovih, in ki je izražal neizmerno bolest in nesrečo. Zgodovina gradu je res nudila ljudski domšljiji obilo snovi za vse mogoče bajke o strahovih, vendar pa so se gotovo že v starih časih našli predrzni in zakrknjeni zločinci, ki se posmehujejo vsem "strahovom," izrabljajo ljudsko praznovernost in pridejo na lep način do varnega, utrjenega zavetja ali vsaj do kakega izdatnega plena. Policiji se je namreč prav v Angliji, kjer so "duhovi" najštevilnejši, posrečilo največ takih "duhov" prijeti in v njih spoznati navadne prekanjene zločince ali blazneže. DNEVNE VESTI Trotzky je pustil politiko in lovi ribe Mexico City, 10. julija. Leon Trotzky, znani ruski boljševiški revolucijonar, je zaenkrat opustil političen boj, ki ga je imel dolgo vrsto let z ruskim diktatorjem Josephom Stalinom. Podal se je na ribolov in na lovsko ekspedicijo ter bo odsoten najmanj pol leta iz mesta. Kam se je podal ni povedal. Spremljal ga je en policist in nekaj njegovih tajnikov. "Rad bi se umaknil civilizaciji in časopisom!" je izjavil Trotzky pred svojim odhodom. Morilec se bo obesil brez pomoči rablja Boise, Idaho, 10. julija. Douglas Van Vlack, ki je bil spoznan krivim trojnega umora, ne bo potreboval rablja, ko bo šel jutri na vislice. Morilec se je domenil z jetniškimf oblastmi, da bo sam sprožil napravo, ki mu bo zadrgnila vrat. Državni rabelj se je izjavil, da to ni usmrtitev zločinca, pač pa naavden samomor. Trije Amerikanci ubiti v bojih v Španiji Madrid, 10. julija. Najmanj trije ameriški državljani so bili ubiti na fronti socialistov, ki sedaj pred Madridom napadajo nacionalistične postojanke. Isto poročilo pravi, da je bilo nad 40 Amerikancev ranjenih, ki se sedaj nahajajo v madridski bolnišnici. Kongresman svari pred delavskim despotom Washington, 10. julija. Kongresman Cox iz Georgije je včeraj imel v poslanski zbornici kongresa govor, v katerem je dejal, da ni daleč več čas, ko dobimo v Ameriki "delavsko despotsko vlado." Ta vlada bo podobna ruski vladi, ko bo zginila vsa svoboda iz Amerike in bodo vladali diktatorji. štrajk pekov Med zastopniki unije pekov pri dvajsetih večjih pekarskih kompanijah v Clevelandu in med pekarnami se vodijo že več dni pogajanja glede boljših plač. Ker pogajanja dosedaj niso imela nobenega uspeha, so peki glasovali na Svoji seji, da naj skličejo unijski uradniki štrajk pekov v Clevelandu. 750 pekov bo prizadetih. Peki so prvotno zahtevali $5 več na teden. Kompanije so ponudile $2. Peki so potem izjavili, da vzamejo $3 več na teden, toda kompanije so ostale trdovratne. --o- Izpuščanje jetnikov Angleško časopisje prinaša zadnje dneve porčila o dogodkih v državnih zaporih v Coluinbu-su. Listi pišejo, da je primeroma lahko priti iz zaporov, ako poznate pravo osebo pri odboru za pomiloščevanje, in če imate nabasano mošnjo za denarjem. Baje je v to zaroto zapleten sam načelnik državnega pomilošče-valnega odbora, nadalje se mnogo govori in piše o bivšem gover-nerju White-u in celi ime sedanjega governerja Daveya se omenja. Gov. Davey je nemudoma odredil najstrožjo preiskavo, da se dožene, koliko je resnice pri vsej stvari. • —-o- Darovi za štrajkarje Žene jeklarskih štrajkarje v v Clevelandu so v soboto pobirale po mestu prostovoljne darove za mleko otrokom štrajkarjev. Župan Burton ni dal nobenega dovoljenja za enako pobiranje, toda policija ni nadlegovala pobiralce. Mnogo družin štrajkarjev se nahaja v zelo revnem stanju, ker že šest tednov ni nobenega zaslužka. MALI OGLASI Opremljena soba se da v najem enemu ali dvema fantoma. Vprašajlte na 14927 Aspinwall Ave. (162) Delo išče mlado dekle, hišna dela, za tri dni v tednu. Oglasite se zvečer po 6. uri na 15704 Trafalgar Ave. (163) Naprodaj je hiša ima 11 sob, za tri družine. Hiša je na 5814 Bonna Ave. Poceni. Istotam se proda tudi piano. Vprašajte na 15801 Grovewood Ave. (163) Hiša naprodaj Nahaja se na 20810 Goller Ave., blizu 200. ceste. Hiša je kot nova, cena samo $3,850. Pokličite KEnmore 4696. (163) Farma naprodaj v Geneva, Ohio. Obsega 36 akrov, dobra hiša in gospodarska poslopja. Oglasite se pri Mrs. Mary Strnad,' R. F. D. No. 2, Geneva, Ohio. (163) Proda se hiša za dve družini, 9 sob, vse v najboljšem stanju. Poizve se pri Jos. Boldin, 15812 Trafalgar Ave. (July 8. 10. 12.) plo; a niti gospod gora niti njegovi svetovalci in stražniki, kakor je bilo videti, se niso zanimali za celo zadevo. Vnovič so se razgrnile zavese in prikazal se je sprevod, ki se je pomikal proti terasi. Na čelu je stopal velik človek v beli halji z udelanim krvavim bodalom; za njim je stopala vitka ženska, zavita v dolg pajčolan, njej pa je sledil čokat vitez v frankovskem oklepu in z dolgim plaščem, kapuca mu je pokrivala glavo, kakor da bi branila solnčnim žarkom sijati na njegovo čelado. Na koncu so stopali štirje stražniki po dolgem prostoru, skozi dvojno vrsto svetovalcev, brata sta pa s čudnim nemirom v srcu motrila postavo in kretnje zastrte ženske, ki je urno stopala dalje, ne da bi ju opazila; ozirala se ni ne na levo ne na desno. Vodja te male družbe je dospel do baldahina, se vrgel poleg nosilnice na tla in mirno obležal. Tudi ženska, ki je stopala za njim, se je ustavila, ko pa je uzrla črno kopico na divanu, se je zdrznila. "ženska, jodgrni pajčblan," je velel Sinanov glas. Izprva se je obotavljala, nato pa je naglo odpela zapono, da ji je padel pajčolan raz glave. Brata sta obstrmela. Pred njima je stala — Roza-munda! Res, Rozamunda, vsa izmučena in upadla od bolezni, grozot in potovanja. Pri pogledu na njeno bledo, kraljevo lepoto se je Sinan na divanu premaknil in v svitlih očeh mu je gorel zloben, poželjiv ogenj. Celo svetovalci so bili videti, da so se zbudili iz svojega zamaknenja in Masuda se vgrizne v svoje rdeče ustnice, prebledi, ter s požirajočimi očm1 opazuje to žensko. "Rozamunda 1" sta zavpit brata z enim glasom. Ko sta hitela proti njej, ju Je preplašena pogledovala, zatem pa se jima je z zamolklim krikom vrgla okoli vratu, in zgrudila bi se bila skoraj onesvešče-na od prevelikega veselja, ako b' je ne bila ujela v naročje. "Poslušaj," je zašepetal God-vin v angleščini, "midva nisva tvoja bratranca, ampak brata* polubrata, in mi vsi ne znam0 arabski." (Dalje prihodnjič) pred menoj, mi je na smrtni postelji naročil, da naj jih dobim nazaj, ča le mogoče. Zato naj se ;odasta nazaj v svojo deželo ter se povrneta s starodavnim pr-tanom in pomagal jima bom." Masuda je prevela le poslednji stavek, brata sta pa zopet zmajala z glavo. To pot je bil Godvin, ki se je oglasil. "Naša dežela je daleč od tukaj, gospod, in kje naj najdemo gotovo že davno izgubljeni prstan? Ne daj, da bi bila naša pot zaman. Mogočni gospod, pomagaj nama do pravice nasproti Sala-dinu \" "Vsa, leta svojega življenja sem iskal pravice proti Saladi-nu," odgovori Sinan, "pa vendar on zmaguje nad menoj. Ponudbo vama stavim. Pojdita, Franka, ter mi prinesita njegovo glavo ali vsaj usmrtita, kakor vama naročim, in potem bomo dalje govorili." Ko sta čula te besede, je rekel Wulf Gcdvinu angleški: "Po mojih mislih je najbolje, če greva; ta družba mi ni nič kaj po godu." A Godvin ni ničesar odgovoril. Ko sta molče stala ne vedoč, kaj bi dejala, vstopi skozi vrata tujec, se vrže na vse štiri ter se plazi skozi dvojno vrsto sveto-vavcev proti divanu. "Tvoje poročilo?" reče Sinan v arabščini. "Gospod," odgovori tujec, "obveščam te, da se je z ladjo zgodila tvoja volja." Nato pa je nadaljeval tako tiho, da sta ga brata komaj slišala, seveda pa ne razumela. Sinan je poslušal, zatem pa rekel: "Naj vstopi fedai, da sam poda svoje poročilo, obenem pa naj pripelje seboj svoje ujetnike." Eden svetovalcev, tisti, ki je sedel baldahinu najbliže, je sedaj vstal in kažoč na brata rekel: "Kakšna je tvoja volja glede teh dveh Frankov?" Svitle oči, ki so bile videti, kakor da jima hočejo prodreti do dna duše, so bile dolgo uprte vanje in Sinan je dolgo časa razmišljal. Kolena so se jima šibi-la, saj sta vedela, da si ustvarja sodbo glede njiju v svojem srcu in da je mnogo odvisno od njegovih besedi — tudi njuno življenje. "Naj ostaneta tukaj," je rekel naposled. "Morda ju še kaj vprašam." Nekoliko časa je vladala tišina. Sinan, gospod smrti, je bil v temni senci svojega baldahina videti zatopljen v misli; dvojna vrsta svetovalcev je nemo zrla preko hodnika; orjaški stražniki so stali nepremično kot kipi. Masuda je opazovala brata, brata pa sta motrila ostri rob sence, ki jo je metal baldahin na mra-mornata tla. Skušala sta se kazati brezbrižna, a srce jima je močno utripalo, saj sta čutila, da se pletejo važne reči, dasi nista vedela, kakšen bo konec. Tišina je bila tako velika, tisti nečloveški, kači podobni človek je bil videti tako strašen, njegovi priletni, brezstrastni svetovalci in posvetovalni prostor, obdan od vrtoglavega prepada tako čuden, da ju je prevzel strah kakor strah ob hudih sanjah. Godvin je ugibal, če je mogel Sinan videti prstan na ljegovih prsih in kaj bi še mu utegnilo zgoditi, če bi ga opazil. Wulf pa je hrepenel, da bi na glas zavpil ali karkoli storil, kar bi pretrgalo to smrtno, od soln-3a razsvetljeno tišino. Minute so se jima zdele dolge ure. Ko je nastal neki šum za bratoma, sta se na Masudin ukaz ločila, stopila korak nazaj, tako da sta stala drug drugemu nasproti in postrani proti Sinanu. Opazila sta, da so se zavese odgrnile. Izza njih pa so prišli štirje možje, ki so nesli nosilnico, pokrito z rjuho, pod katero sta zagledala orise trupla, četvorica mož je prinesla nosilnico do baldahina, jo postavila na tla, se vrgla doli, vstala ter nato odšla. Brata sta radovedno ugibala, kdo bi bil oni, kojega truplo je ležalo pod rjuho; kajti na vsak način je moralo biti mrtvo tru- 'Roža sedeta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M. ."Ta prepad obdaja notranje mesto, utrdbo in vse, kar spada k njej," je rekla Masuda; "ali mere živa duša narediti most preko njega? Zdaj pa pojdimo nazaj." Vrnili so se po drugi poti v grad; tukaj so bili pripušceni v neko predsobo, kjer je stala straža dvanajstih mož. Po dolgem hodniku so dospeli do zaves, pred katerimi sta stala dva stražnika, ki sta takoj odgrnila zavese, Vstopili so v veliko dvorano ter stopali skozi množico ljudi, ki so vsi ležali sključeni na tleh. Zadaj se je dvorana zoževala. Tu so bili postavljeni možje s turbanom na glavi, — fedai po imenu — ki so imeli velike nože v svojih pasovih; bili so zapriseženi morivci, ki so živeli samo, da izvršujejo ukaze svojega gospoda, velikega morivca. Na tem koncu dvorane je bilo še več zaves, za njimi pa zastražena vrata. Odprla so se in bili so na odprti terasi, ki jo je okoli in okoli obdajal oni veliki prepad. Na levem in desnem robu te terase .sedeli stari bradati možje, dvanajst po številu, s ponižno povešenimi glavami in v tla uprtimi očrni. To so bili dais ali svetovalci. Na vzvišenem 'prostoru terase pod odprtim, lepo izdelanim lesenim! paviljonom sta stala dva orjaška vojaka z rdečim bodalcem ny svoji hbelih oblačilih. Sredi med njima je bila črna blazina, na blazini pa je počival človek, ki je nosil črn turban na svoji glavi in črno zvonasto oblačilo, speto na prsih z . rdečim draguljSm. Vsled svoje teže se je pogreznil globoko v mehko blazino, tako da so se videle iznad blazin gube črnega oblačila, rudeči dragulj in glava. Bil je videti kot zvita kača; tudi temne, svetlikajoče oči so bile kakor od kače. Njegovega obraza in širokega črnega turbana nista mogla videti. Prizor je bil tako strašen, da sta se brata stresla. Onadva sta bila človeka in on je bil človek, ali nasprotje med tistim sključenim kupom in med onima dvema visokima vojščakoma iz za-pada, ki sta nosila svitle oklepe in barvaste plašče, čelado na glavi, ščit na roki in dolgi meč ob strani, je bilo nasprotje med smrtjo in življenjem. DVANAJSTO POGLAVJE Gospod smrti Masuda plane in se vrže na tla, Godvin in Wulf pa strmita v to kopico. Masuda pa kmalu vstane in reče. "Tujca, sedaj stojita v navzočnosti Sinana, gospoda smrti. Pokleknita in poklonita se mu." Brata sta se vzravnala še bolj pokonci in nista hotela' poklekniti. Vzdignila sta roko do čela v pozdrav, a nič več. Zatem je zadonel izpod črnega turbana in črnega plašča votel glas v arabskem jeziku: "Ali sta to ona dva moža, ki sta mi prinesla levovo kožo? Čujta, kaj iščeta tukaj, Franka?" Onadva pa sta molčala. "Strašni gospod," je rekel Masuda, "ta dva viteza sta šele pravkar prišla preko morja iz Angleškega in ne razumeta našega jezika." "Povej nam, kaj je ž njima in kaj hočeta," reče Al-Džebal, "da si moremo ustvariti sodbo o njih." "Strašni gospod," odgovori Masuda, "brata pravita, da sta sinova nekega viteza, ki je v boju rešil življenje onemu, ki je vladal pred teboj, ki pa je zdaj že v raju. "Slišal sem že, da je živel ta vitez. Ime mu je bilo d'Arcy in nosil je na svojem ščitu isto znamenje — človeško lobanjo." "Gospod, tudi tema bratoma je ime D'Arcy in sedaj prihajata k tebi, da te prosila pomoči proti Saladinu." Vzpričo tega imena se Sinan zgane kot se zgane kača, kadar zasluti nevarnost, in glava se je nekoliko vzdignila pod velikim turbanom. "Kakšno pomoč in zakaj?" vpraša glas. "Gcspod, Saladin je ukradel neko žensko iz njihove hiše, ki je D'Arcyjeva nečakinja, in tadva viteza, njena brata, te prosita, da bi jima pomagal dobiti jo zopet nazaj." "Sporočali so mi že o tej zgodbi, a kakšno znamenje moreta ta Franka pokazati? Tisti, ki je odšel pred menoj, je podaril vitezu D'Arcyju, ki mu je pomagal v nevarnosti, nek prstan in ž njimi gotove pravice v tej deželi. Kje je sveti prstan, od katerega se je ločil v svoji neumnosti?" Masuda je prestavila njegove besede in brata sta opazivši svarilo v njenih očeh in spomnivši se njenih besedi zmajala z glavo, Wulf pa odgovori: "Našega strica viteza sira Andreja so posekali Saladinovi vojaki in umirajoč je nama naročil, da poiščeva vas. Kako bi nama mogel pripovedovati o kakem prstanu?" Glava se mu je povesila na prsa. ' "Nadejal sem se," je rekel Sinan Masudi, "da imata prstan, in prav iz tega vzroka, ženska, se je zgodilo, da sem ti dovolil privesti ta, dva viteza predse. Ni dobro, če so sveti znaki raztreseni po svetu; oni, ki je odšel (M**?; Friderika B. Snite, sina čikaškega milijonar a, je za-' dela na Kitajskem paraliza. Deli so ga v poseben zaprt prostor, ko ga vidite na sliki, v katerem je bil neprestano 15 mesecev, da je ostal pri življenju. Zdaj so ga pripeljali domov in sicer v ravno isti napravi, da se podvrže operaciji v Chicagu. Novi rušilec amerišlce mornarice, TJ. S. S. Dunlap. 4 TRGOVINA S POHIŠTVOM J Pohištvo ln vse potrebščine h za dom. J 6612 ST. CLAIR AVE. 5 _HEndcrson »97» 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrorlne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA -notarske posle. Potniške zrakoplove so zdaj uredili tako, da potniki tudi iz zrakoplova pokličejo kogarkoli želijo spodaj na zemlji. Dorothy McDuff iz Neiv Yorka je napravila tak poskus in je bilo prav tako lahko, kot bi klicala dom,a iz svojega stanovanja. Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke Brata Matzcus, ki sta na štrajku pri jeklarski družbi v Indiana Harbor, Ind. sta sklenila, da se ne bosta prej obrila, dokler kompanija ne bo priznala CIO unije. To je pa najnovejša moda ženskih klobukov med filmskimi igralkami v Hollywoodu. Če so kaj šik, naj sodijo cenjene bralke. @ Tukaj je'cela družina Maytag pralnih strojev. Izberite si tistega, ki vam najbolj ugaja po ceni, in dobili boste več vrednosti za vaš denar. Dobili boste odličnosti narejene po Maytag in ki se ne dobijo v nobenem drugem pralnem stroju — odličnosti, ki pomenijo več let pranja z nižjimi stroški. Preglejte posebno Gyratator pralno silo, prostor za odstranitev nesnage iz vode, zaprte valjarje, ki se sami avtomatično presučejo. Poizvejte, zakaj se več Maytagov proda kot kakih drugih pralnih strojev. Plačate lahko samo $1 na teden Model 110 F i l m ska igralca, Gene Raymond in Jeanette Mac-Donald, sta se oni dan poročila v Hollywoodu. Vladni posredovalci za poravnavo štrajka pri jeklarski industriji, od leve na desno: Edward McGrady, Lloyd Garrison in Charles P. Taft. odprto zvečer