278 števiika
Trst, v četrtek 6. oktobra 1904
Tečaj XXIX.
m■ Imhmjm rt Tudi :b aedeljah is praznikih) ob 5. uri, ob pOMdtljkifc Ob 9. uri zjutraj.
• iWN ttevllk« se prodajajo po 9 botL (S atotink) a Baorib tobakarnab ▼ Trato in okolici, Ljubljani, Gorici, •ij', Kranjn. Mariboru, Celovcu, Idriji, St. Petro, fietini,
Nabrežini, Novemmestn Hd. ftiM ta aaročbe sprejema oprava Bata „Edinost", a. Giorgio Galatti it. 18. — Uradaa ara ai 2 pop. ia 8 zveter. «aa oglasom 16 atotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne eabvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFOJT itv. 1157.
Edinost
Glasil« političHega iruitva „Ediaost" za Primorsko.
F edinosti Je moči
Jfaročnina »aia
sa rae lete 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 to o t Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne raita ▼■I dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nnfranksvaa«
plsaia se ae aprajeaia(a Id rckuplsl se ne vrafiale. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljali na upravo Ihta.
UREDNIŠTVO: Giorglo Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L*«tnlfr ksnaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon80*clrB liata „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti itv. iS. PoStno-hranllnlčni račun Št. 841.H52.
(Brzojavne vesti.)
Boji okolo Mukdena
LONDON 5. »Mornicg Poete je prejel« včeraj iz Šingaja poročilo: »Pri Mu1*-d^oii se nepr9?tano vršč boji. Ruska oozicija <b reki Hun ie prejela ojačenja. Japonce
opazujejo z balonov«.
čunguzi v japonski službi.
LONDON 5. »Morning Poeti« bo brzo-javili včersj iz Mukdena: Oddelek obstoječ iz 4000 Japoncev in Ćunguzov je 30 kilometrov južno od Simnintinga na deln. Čui-gaze rabijo Japonci za redne čete. Cunguzi sa danoma udeležujejo bojev.
Kitajci v japonski službi.
PETROGRAD 5. »Birčev. Vjedomosti« parocajo i« Mukdena od 4. t. m. : Japonci nabrajo Kifaioe za vojno služba ter snujejo cele oddelke. Te čete imenujejo »Milico kitajskih dobrovoljcev« ter jih cborožajo e starimi puškami.
Iz Seula.
HARBIN 5. Iz Seula poročajo, da pričakujejo Japonci 12.000 mož ojačenja. Tadi garnizija v Gensanu dobi ojačeoje.
Kuroki hoče obkolifi ruske čete. Oskrbovanje japonske armade.
HARBIN 5. (Porodilo specijalnega dopisnika »ruske brzojavne agenture«.) Glasom došlih poročil hoče Kuroki obiti naše levo krilo. Obenem namerava japonska armada prodirati proti ruskemu centrumu.
V zadnjem času je bilo baje izkrcanih ve5? japooskih čet. Japonske transportne la-dije so pripeljale živila do ustja reke Jalu, od koder jih olvažajo džunke do Šihetsi. Naprej j«h pa prenašajo kuli (težaki) do Fengvangčenga. Sedaj gradijo konjsko železnico od FeDgvanečenga do Šahets'. Govori se, da gradijo Japonci več mostov preko reke Liao. Pri Š aopaihu popravljajo poti, ki vodijo ob reki navzgor. Pojavila so bs številne čete Ćunguzov v okolici Simnintinga, vsled česar se domneva, da se bližajo Ja ponci. Promet med Mukdenom in S:mnin t ngom ni več brez nevarnosti.
Ruske izgube na Visokem hriba.
LONDON 5 »Da ly Teleeraphc poroča iz Cifi : Ru^i 8> laje izgubili v boph na Visokem hribi pribhžno 20O0 mrtvih in ranjenih. Gl-som kitajskih p >roč<l, so Japonci poskušali pred utrdba Ičvan med silnim cgnjem ruskega topništva postaviti težke' topove.
POl) LISTE K.
li
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avguata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
Poročilo generala Steselja.
PETROGRAD 5. (Uradno.) General Steselj je sporočil carju, -da so bili štiridnevni napadi Jsponcav na Port Arcur z velikimi izgubami sjvražnka (dbi:i. Jjponci bo od dne 19. sept. do 23. sepc. zjutraj silno obstreljevali ter napa iali trdnjavo od severa ia zapada ter tudi zunanje utrdbe. Vsi ti napadi so bili odbit'. V rokah Japoncev sta ostale dve popolnoma raerušeni poljski utrdb". — Zadnji naskok na Visoko gore je bil dne 23. septembra ob 5. uri zjutraj odbit. Sovražnifc je tam že nastavil strojn6 puške ter je pričel obBtreljavati naše čete. Naše Čete so Japonce zapodile v beg, ki so izgubili nad 10.000 mož. Vse naše možtvo se je v tem boju izkazalo. Po teh napadih imamo relativen mir. Sedaj zopet sovražnik deluje ter polagoma prodira. Obstreljevanje utrdb in notranje trdnjave traja nadalje. Mi večkrat napadamo sovražnika. Razpoloženja čet je izvrstno. Danoma Be iz bolnišnic vračajo ozdraveli vojaki k svojim četam.
Vihar poškodoval japonske torpedo vke.
LONDON 5. »Dailj Telegraph« poroča iz Cifii : Silni viharji v Rumenem morju bo flotilo japonskih torpedovk zelo poškodoval'*. F.otila je morala iskati zašč.te na obal:.
General Grippenberg.
PETROGRAD 5. General Grippenberg je dospel temkaj.
General Orlov.
PETROGRAD 5. (Ruska brzojavna agentura.) GM. Orlov, ki je pri Liaojangu zapovedoval 34. diviziji pehote, je odpoklican ter pridodeljen generalnemu štabu.
Kitajci bežć.
PETROGRAD 5. Dopisnik »B.ršev. Vjedomost1« piše iz Mukdena, da strahujejo Japonci kitajsko prebivalstvo. V zadnjih trt h tednih je 10.000 Kitajcev bežalo v Mukden.
Brzojavka generala Kuropatkina.
PETROGRAD 5. (Uradno.) Brzojavka generala Kuropatkina cd danes se glasi : Vsled neke pritožbe kitajske vlade, češ, da so naše čete v svetih gajih cesarskih grobov pri Fuliau posekale drevje, sem td gaje pogledal t r m šal, da so pritožbe popolnoma neosnovane. Na vratih stoje naše straže, ki ne pmte nikogar v park. Le zunaj zidovja je bilo posekanih par dreves. Cesarski grobovi so zelo zanemarjeni, in obiidje je na več krajih i&zpalo. 31 -d zidovjem so se pasli kitajski konji in osi*. Rizun tega je čuvaj parka sedaj v ječi, ker je prod 1 drva iz svetega gaja.
Bodoča velika bitka.
PARIZ 5. »New-York Herald« je prejel poročilo iz Petrograda: Vsak dan je raz-viineje, da sa bo vršila bodoča velika bitka pri Tiealingu in ne pri Mukdenu.
Brzojavne vesti.
Istrski deželni zbor.
KOPER 5. (Koresp. biro.) Ko fo b;!e priobčene d< šle uloge, je bil prečitan predlog poslano* AndrijČ'ćt in tovarišev, s katerim ee poživlja deželni odbor, naj stopi v zvezo 7. vlad) gleda povrnitve stroškov, ki jih imajo občine radi pcelov prenešeoega delokroge. Nadalje je bil prečitan predlog posl. Benna t'ja • in tovarišev, s katnim se protestuje proti ustanovi italijanske pravne fakultete v Inomostu in v katerem se istodobno zahteva ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. O obeh predlogih se bo razpravljalo v eni bodočih eej.
Djsle s~) štiri interpelacije naslovljene na vlado, in 'sicer dve poslanca Andrijč'ći in tovarišev glede spopolnitve učiteljskih mest od strani okrajnega šolskega sveta v Lošinju in ustanovitve hrvatskih šol na Craeu in Lo-š nju ; potem glede odmerjanja pristojbine za mašao ustanovo Mihalić.
Sprejete bo bile v drugem in tretjem čitanju zakonske osnove glede uravnave konkurence deželnega fonda in občin z ozi-rom na str* ške glede malarije v Istri.
Po rešitvi prošnje za podpore, ki ao bile na dnevnem redu, je bila seja zaključena. — Prihodnja eeja bo v soboto dc-poludne.
Novi bolgarski dfplomatfčni a »en t na Dunaju.
SOFIJA 5. Uradni list je priobčil, da ie bolgarski diplomatični agent na Dunaju, Gešov, umirovljen ter na njegovo mesto imenovan Mihael SartfiV. Sarafjv na&topi teh dni svojo službo.
Avstro-Ogrskl poslanik t Belemgradu.
BELIGRAD 5. Kralj Peter je vsprejel danes v privatni avdijenci avstro ogrskega odposlanca dre. Dumbo. Dr. Damba se je kralju v imenu onih Členov diplomatičnega zbora, ki niso bili kakor specijalni odposlanci i pri kronanju akreditirani, Š8 enkrat zahvalil i za vsa odlikovanja, ki so jih prejeli povodom ! kronanja.
Kralj Peter.
KRAGUJEVAC 5. Kralj Peter je do npel b svojim spremstvom in s členi vlade ob 9. uri piedpoludne temkaj. Kralj je obiskal cerkev ter Be na to odpeljal v Kraljevo.
Prevel M. C—č.
—	Na kateri strani je te rej pravo?
—	Na kateri ? je zganil notar z rameni, tega ce vem niti sam.
—	Ali tako govori našega p»-ava branitelj ? je zakričal Cavegnolli razgreto.
—	Eh, se je otresti Toma, pisma na to imajo oni in jih imamo mi. Naj sodi Bog, če noče kralj.
—	Ma — ma — *a nas veljajo samo naša pisma, je kričal zdravnik in udaril z dlanjo v dlan.
—	Taci benedetto ! ga je pomiril lekar-n čar mahni v-i z roko. Čuj šor Tomaso, ali bi se ne mogli pomiriti ? Tako, da veaj nekaj popus h oi svojega pisma ?
—	J ic mislim, da Li, je odvrnil notar. In posku-ilo te je to ne samo :nkrat. Ko e bil sodnik v tem mestu Nikclet, pameten
pismen Človek, ki je imel za ženo sestro kanonika Tatomira, so Be bili lepo na pismo sporazumeli Gričani in Kapiteljci. Mi smo jim pustili »popov turen«, o&i pa nam pravica na dva mlina in da svobodno beremo v svojih vinogradia v Bukovcu na kap:ttlj-ki zemlji. Oni so nam prepustili fcvoje cav-šSine na grišsem trgu, a mi njim mitnic'. Molilo se je, da bo to lepa pravica, mo^neja cd kra-ijevBsega pssa.
—	Zakaj ni oBtalo v tem miru ? je vprašal G alimellc.
—	To je lahko uganiti, je pripovedoval Toma dalje, če sta se dva Bo*edi pomirila v ljubavi, Da tri babe podpihujejo na novo. Pojavili so ee tu in tam, ki s) kal ii vodj. Ivaniški plemiči so dvignili tedaj orožje na škofa Lacka Kobala radi desetine. Bilo jim je žal, da se mi mirimo, mej tem ko ss oni bijejo b škcf m, pak so zašli med grško ljudstvo, soEebno v cehe, in fo euntali in kurili, da je vsa vrvelo. Kapiteljskim laču-narjem in desetinarjem pate je bilo žal, da ne t odo smeli zahajati v grad, kjer jim jena de-setinanju pritikal masten obed. Ti so zopet hujskali ški fd Lacki, ki je bil živa žerjavica. Tako je beseda dala besedo sem in tja, potem je padla ktka klofuti, in zaplapo'al je boj po stati krvavi ni vadi.
—	A st daj ?
—	Sedaj ? je odvrnil Toma. Bože moj ! Sjj vidite to in fujete tami vsaki hip. Tu Btoj'mo eden proti drugemu k tko- napet lok in nijedno pobiranje davščice ne mineva b-ez mrtvih glav, bodi, da eo se razsrdili mali meščani in kmetje, pak potolkli kapiteljskega mitaičarja, bodi da bo kapiteljski častniki oplenili kakega kmeta ali cehovskega človeka. Bedno je to mesto, dragi ljudje, od postanka ga lare nevolja, ki bije GriČane in Kapiteljce, kajt;, čeprav nas ločuje potok, vendar ao to jedna tla, vendar smo jedni ljudje. Pesogiavei so opustos li krsj, medved-grajski kaštelani palijo tako griške kakor kapiteljske vasi, pred osmimi leti je kuga davila ljudstvo na tej in oni strani potoka, kraljevi i a banovi nas natezsjo sam in tja za svojo koris% a še mi se koljemo med seboj. Tako nam je, to so naše pravice, lepe pravice, ali tudi krvave.
Tomo je pripovedoval vse to počasi, svečano besedo, kakor da govori na skupščini velikega svetovalstva »Griških goric«, ali je govoril krepko, globoko iz dna sri)a, brez hlimbe, kakor da je vbs to sam pretrpel in prebolel, in kakor da ga boli vse to. Giali-mello, stoječi nasproti notarju, je pazno po sludal njegove besede, podpirpje z roko svoj
Angležka tibetanska ekspedicija.
GVANGTSE 5. (Reuterjev biro.) Prva kolona tibetanske ekspedicije je srečno dospela dne 2. t. m. na indijsko etran soteske Karolu; ostsli del ekspedicije je dospel dne 3. t. m. Marširanje v Indijo je zelo težavno. Nastopil je silen mraz. Sadai sa ja doznalo, da ni pogodba sklenjene v Lhaasi pndp sal kitajski Ambtn, ker ni prejel od kitajske vlade tozadevnega pooblaečenja iz Pekinga.
Buri, kl se ne udajo.
KAPSTADT 5. (Reuterjev biro.) Oaem Burov, ki ao ee povrnili z Beromde b par-nikom »Markgrsf«, se ni emelo izkrcati, ker niso hoteli priseči vernost ter niso imeli potrebnih sredstev.
Vabilo nemškega cesarja.
RIM 5. Zigotovlja ee, da je nemški cesar Viljem povabil italijanskega kralja Viktor Emanuela na ženitnino svojega sina.
Na adreso Zadra in Ljiljane.
m.
Poleg dejstva, da je b la večina deželnega zbora istrskega pozvana v imenu bratske solidarnosti, naj povzdigne svoj glas za tržaške Italijane, in da se je rada in brzo odzvala temu pozivu z dolgo in rezko sestavljeno interpelacijo — se moremo sklicevati danes še na druge klasične priče za stališče, ki je zaviemljemo.
Za stališče namreč : da je večinama v deželnih zborih v Ljubljani in v Zadru dopuščeno in možno, da s krepko akcijo nudita moralne opore per.feriji !
Hudo je zavrelo in za^umelo te dni po nemškem g> jzdu radi odloga vlade, da 89 na učiteljiščih v O^avi in Tešinu zasnujejo češke, oziroma poljske vsporednice. Ako bi hoteli t> if>ro Boditi sa stališča, na katero so se pcetavili oni, ki bo Bvojeiobno nnm zameri?, ker em i zahtevali od večine dež. zbora kranjskega pr mjči za rojafce v drugih pokrajinah : — potem bi morali reči, da je to rgolj pokrajin8ko-šlez jsko-lokalna tfjra, na katero se nima brigati noben deželni zbor izven Ž'.ezije. Nu, fakt, resnica je pa ta, da bo se v veČih deželnih zborih, v katarih gospodarijo nemške večine, razvnemali radi afere, reklamirali pravico govoriti o njej, da so faktično razpravljali o njej in povzdignili svoj glas proti češkim in poljskim vapore inicam, oziroma £ ro i nsk*ni vlade!
Vsprioo lakih dejstev pač tudi nam Slovencem sa ne treba toliko brigati zi akade-mične in teoret čne pomisleke, da-li je kaj takega dopuitno ali ne fo doljčilih ustave. Kjer Nemci jemljejo v praksi brez vsacega
b'e li obraz in upiraje svoje črne žive oči v Temina usta. M uda sa je o tem krvavem pripovedovan u spominjal svojega rojstnega mesta na Aruu, kjer so meščani poiigreti od tretjega in	tret.jfga prelivali svojo kri
po ulicah F.renče. Morda ee ji tega soomiDjal in občutil, da Tomo prav govori.
— Hvala t', mojster Tomaso, je rekel lekarničar resno, hvala ti! Sedaj umijem, kar sem hotel vedeti že davno, pravice t*ga mesta, čegar meščan eem in za katerega m iram živeti. Prav si rekel. Ne besni simo tu v Slavoniji ta ttrašna borba, ko se slepi sinovi istega kraja koljejo med seboj. Tudi v oni deželi, kjer je tekla moja zibel, v lepi Italiji, veruj, ni nič bolje. Tudi tam se tako bojujejo ljudje med seboj na istem mestu ia ee pobija mesto z mestom. Kaj misliš, zakaj sem jaz tu, zakaj sem dcš.d k vam, med ljudij, ptuje mi po jeziku in običajih? Tudi jaz eem žrtev takega beBnila, i udi jaz sem moral pobegniti iz rojstnega kraja, ker je stranka, za katero sem *e boril bila premagana, ker sem iz svojega mesta prognan do smrti. Ti želiš mir, da more mesto rasti in cvesti. Prav je. Ti si pameten, učen, pak Btori, kakor je storil nekdaj modri sodnik Nikolet.
(Pride še.)
pomisleka, ne bi bila na naši strani več le	nemškega cteara. Ozaač 1 je obisk princa
pretirana tenkovestnost, ampak bi bila brez-	Karla kakor sjajen dokaz rastočega prija-
pametaost, ako bi proučevali pisane pike in	teljstva med obema dvoroma,
vejice — in bi mej tem rojake na lastnih, za	Baltiška eskadra.
bodočnost vsega naroda prevažnih pozicijah	Jz Pariza javljajo, da se v ondotnih
puščali brez tiste mere pomoč:, ki bi jo lahko	ru3ko oficijeluih krogih potrjuje veBt, da od-
' *	potuje baltiško brodovje v prvi polovici me-
Nemci so, ki cd nekdaj, čim gre za kak	8cCa'oktobra. Istodobno odpluje ir. Črnega
nemški interen, ] raktično izvajajo teorijo, da	morjfl ve5 parnikov s premogom, ki ee v
se deželni zbori morejo vtikati v stvari druzih	8redl)jem morju združijo z baltiško eskadrc.
dežel. In na njihovi strani je v tem pogledu	v vojašijem klubu je zatrjeval neki ruski
še neki drugi činitelj, ki je najklasičneja	politik| da prepluje brodovje 25.000 milj iz
priča. C. kr. državna vlada je to!	Kronštadta do Port Arturja v 95 dneh. Ako
Razni listi, ki so notorična glasila sedanje	port Artur pade do tedaj> potem bo akušai0
vlade, so podelili sankcijo omenjeni nemški	brodovjet da se združi z vladivostcsko eskadrc.
teoriji s tem, da so aplavdirali dež. zborom, t	y ru8kih krog h prigakujej0> da Be bodo
kaotičnim razmeram v Avstriji more napraviti konec le močna roka, ki vodi krmilo k federalizmu.

ki so zahtevali, naj vlada umakne svojo naredbo glede rečenih Čeških in poljskih vspo-rednic ! !
Iz dejstva, da so vladna glasila sankci-jonirala ono teorijo Nemcev, je tudi poljsko uovinstvo s hvalevredno tcčoostjo izvelo konsek vence in je za deželni zbor gal ški reklamiralo pravico do utikanja v stvari šiezije in BukoviDe.
Menimo, da Bino naveli dovolj klasičnih prič za svij oaeor.
Tudi kršenje narodnih pravic je zabranjeno po ustavi. Kdor odreka narodom jednako pravo, ta krši ustavo! A niso li v prvi vrsti državni činitelji, ki odrekajo jednako pravo! Ce se ce menijo za ustavo ravno oni, ki so prvi pozvani, da jo čuvajo in skrbe za to, da ee ista tudi praktično izvaja, potem pa res ne vemo, zakaj bi ee toli tenkovestno pokorili ravno mi Slovenci, in zakaj naj bi radi nje ravno mi zanemarjali svojo dolžnost do — sebe ? !
Učimo se o i nasprotnikov. Oni ne poznajo nobeoih pomislekov, ko jim je do tega, da manifestujejo svojo solidarcost in skupnost svojih interesov ! Mi pa ne smemo pozabljati, da je njihova solidarnost sila grozeča nam in naši ekzistecc:. Po vsej logiki in po zahtevi zdravega egoizma je od naše strani jedino to, da proti rjihovi eolidarnosti postavimo svojo solidarnost in da se o tem ne menimo za nikake meje, ki sta jih postavila med n&s človeška roka in človeška zloba!
Stusko-japonska vojna.
Trst, ">. oktobra 1904
Ne vemo, da li bo opazili to tudi naši nasprotniki: hinavsko in zlobno tendecc jozno vedenje japonofilov ob raznih personalnih vprašanjih v ruski vojski in izla?ti ob imenovanjih na visoka voditelj na mesta. Kadar je bil kdo imenovan, ee ga skuša kazati ko likor le možao malega in neveljavnega, se pišejo radi takega imenovanja n»joeugodneji progno&tikoni, se prerokuje zle po&ledice, in se nag aša ksko nesrečno roko da incajo odločilni krogi v Petre gradu v personalnih vprašanjih. Tako je, kadar je bil dot čaik kam imenovan. Ćim pa je zopet kam prestavljen sli odstavljen : kolika razlika v sodbi o iatem človeku ! Sedaj zopet ne morejo ja ponofili umati petre grajskih krogov, kako so mogli odpraviti tako izborno moč, ki bi bila mogla 89 6vojim bogatim zcanjem in izkustvom ne zmerno koristiti — tako men jo hinavski — svoji domovini. Ćloveku se kar gabi in jezil bi Be, ako ne bi vedel, da — se oni jeze, ker Rudi ravno tega nočejo storiti, kar bi oai, japonefib, raui storili!
Suša na zanesljivih vesteh iz Mandžurje traja dalje. Radi on h vesti pp, ki pripove dujejo: kaj bi Kuroki »hotel«, kaj bo »Bku-šal«, kar ^e poročevalcem »dozdeva«, o izkrcanjih, ki so se »baje« izvršila, kaj »se zatrja« itd. itd. — radi tacih vest:, ki se pošiljajo v svet le zato, da sploh kaj pr.haja v svet, re9 ce kaže zgubljat1 besed. Jedaa vest, tudi zastbna, seveda. Loče vedeti, da se prihodnja bitka ne bo H!a pri Mukdenu, ampak bolj severno pri Tjelingu. Nu možno je to, ali za dane* tudi ta vest ima le pomen kombinacije.
Iz-prei Port Arturja tudi ni nikakih veati o posebnih dogodkih. Oficijelni japonski brzojav je trajno obnemel. Ta molk pojasa uje morda več, nego vse vesti iz O.fu ! Praski princ Karel Hohenzollernski t japonski armadi.
O položaju v Avstriji.
Dne 2. oktjbra ee je vršil v Pragi shod zaupnih mož mladočeške stranke v okr ž u Prage. Na shodu je posredovalo več poslan cev. Polit:čni referat je bil peverjen drž. poslancn Spindlerju. Že od štiridesetih let v minolem stoletju sem — je rekel — ni b i narod češki v t iko žalostnem položaju, kakor je sidaj. Temeljno zlo vsemu zlu je, da Nemci smatrajo vse, kar so imeli za časa Marije Terezije, kakor svoje »posettio Eta nje«. Krivdi pa je tudi na vladah, oEob to pa na Korberjevi, ker hccejo narod češki potisniti zopet v brezpomembnoat. To je — je vskliknil govornik — do Bitega znana nebvaležnost Avstrije za vae dobrote, ki so jih jej storili Slovani ne izvzemši Ru-ov. Kje bi bila danes Avstrija, da ni bilo Slovanov ? ! Niti vaba od strani Prueov v letu 186G. na »Slavno kraljestvo č;škoc ni omajsla naroda čiškegi: ostal je zvest držav: in dinastij i !
Nemški liberal zem ima mnogo grehov na svojem rovašu in se mora sedaj — a ne po krivdi C«hov — pokoriti zanje. Sam eebi ima pripisati krepeči se antisemitizem in klerikalizem. Danes vlada Korber v zvezi z nemškim terorizmom. Stvari so dozorele že tako daleč, da se že javno govori o odlo-čenju dtžel češke krone Nemčiji na korist. Danes ee vlada absolutistično, ali akrito pod § 14. Ljubši bi bil odkrit absolutizem. Dr. Korber se moti, ako meni, da mere nemška obstrukcija v deželnem zboru zlomiti češko obstrnkc jo ▼ državnem zboru. To se ne eme zgoditi nikdar. Cehi so sicer res razoepljeni v stranke, ali (d zdravega instinkta naroda je pričakovati, da bo s'anovsse intereee podrejal narodnemu in državnopravnemu pro gramu, da ee torej rgraic povrnejo v na roPje mladočtš'va. Češki narod je prebil že
Kakor znano, je prišel nedavno pruski mnogo viharjev, in prebije tudi sedanji princ Karel Hobenzollernski na Japonsko, j orkan, ki mu vihra nasproti. Na aneksijo odkoder pojde kakor zastopnik nemškega 1 krone sv. Vsclava k Nemčiji govornik ne
•.v-se da
meseca oktobra vršili važni dogodki tudi	na
mandžurskem bojišču. V Parizu ticer	ne
podcenjajo vojaške vrednosti Japoncev,	ali
uverjeni so vendar, da končna zmaga	bo Kuropatkinova.
Novi japonski vojni zakon.
Po dosedanjem japonskem vojnem zakonu je pričela službena doba z dvajsetim letom ter je trajala tri leta, na kar je prtš'o možtvo za 9 let in 4 mesece v reaervo in potem v teritorijalno vojsko, ki do sedaj ni bila dolžna služiti izven države. Novi zakon razteza vojaško službo v reservi na 14 let in 4 m^sfee in ker je zakon stopil v moč z dnevom, ko je bil proglesen, pripadajo sedaj vsi vojaki, ki eo služli od leta 1887. do 1891., aktivni armadi. To je vsega bkup 331 816 mož, take, da ostane, odbivši 10 odstotkov bolnih itd., še okroglo 300.000 mož. —
Japonski izseljenci iz Snsfje.
Iz Berolina poročajo, da je dne 4. t. m. mnogo Japoncev, ki so dosedai živeli v Ra-8'ji ter še le sedai zapustili to deželo, šlo preko Berolina v Bremerharen. Vsega skup je bilo 708 Japoncev in sicer 348 možkib, 299 ženskih in 24 otrok, ki so dospeli v dveh vlakih. Na kolodvoru sta Japonce pozdravila japonski odposlanec z enim atašejem in japonski konzu'. Toda niti ta dva zastopnika niti nekatere misijonarje, ki so hoteli razdeliti japonske sv. pisma, niso pustili do vlaka. Vlak Ee je vstavil na postaji le malo minut. Včeraj ob 11. uri zveSer so dospeli Japonci v Bremerhaven, kjer ostanejo nekoliko čas*.
Čisti" na Hrvatskem zopet kompromitirani!
Iz Zagreba nam pišejo: Politično ljenje na Hrvatskem je polno senzacij, ki pojavljajo od dne do dni. A značilno je, Be v centrumu takih političnih škandalov navadno nahajajo naši »č'sti«. Kjer-koli je kako pohujšanje, je gotovo vmes kakov Fran ko ve c.
Sedaj imamo zopet takovo skandalno afero, a c srednja točka je zopet eden Fran-kovcev.
Stvar je taka-le. Nedavno so znani industrijalci Guttmana v S a<ronji (Belisiče in Vočin) postali baroni, baje za thke zasluge, da se more reči, da je ta baronat k u p lje n. Kdo in kaj so ti novopečeni baroni Guttm&nni, to znamo mi dobro. To bo pri-tepeni madjarski Zidje, ki so ni na Hrvatskem pridobili silnega i me ta, a v zahvalo so oni sedaj naj h uji Madjari neprijatelji naroda hrvatskega. Zato je vse nezavisno in neplačano hrvatsko novinstvo pozdravilo imenovanje teh baronov perečim sarkazmom. A Guttmannom je bilo menda na tem, da bi nezavisno novinstvo vsaj ne napadalo t?ga imenovanja. Pridobili so (in bržkone tudi plačali za ti) nekega človeka, ki naj bi posredoval v tem zmslu v nezavisnih uredništvih in naj bi skusil podkupiti posamična uredništve osobito pa »Obzorovo«, ker je to največi list. Dotičnik je poslal uredništvu daljše pismo s prošnjo, da bi uredništvo po tem napravilo kratko notico v označenem zmislu, a obenem je za tako »uslugo« ponudil 150 kron. Umeje sda je uredništvo z indignacijo odbilo toliko denar, kolikor grdo inainuvtcijo. Tu seje torej na skrajno nesramen in ('ritn način skušalo z denarjem ko* rumpirati poštene hrvatske novinarje, in to v pr log ljudem, ki so v zahvalo, d* »o tu obogateli, in jih moremo smatrati kakor gospo• dareko nesrečo Hrvatske, tudi najhuji politični in narodni nasprotniki hrvatskega naroda. Takim ljudem mere biti na u9lugo samo neprijatelj naroda A sedaj, da čujemo, kdo je b.l oni, ki je hotel posredovati novo-pičenim madjarskim baronom v prileg ! B 1 je to mestni odbornik, pripadnik Franka, »čisti« »rajčiiteje« vode: Saaaajlo Mjškovć!
Da je to res škandalna ifara prve vrste, priznavajo »čisti« eatni s tem, da eo Mosko-viča prisilili, da je odlož i mandat, ;n da nočejo imeti \eč žnjim n kakih stikov. To je vte prav, ali fakt je ta, da tudi ta afera priča, kakov;h elementov le v stranki, ki hoče biti najbolj čista, najbolj radikalna in najbolj hrvatska 1
Samajlo Mo?kov'J pa naj ne misli, di je s položenjem mandata opral s s be grdi madež — žig agenta jednega barona fcicer, ali vedno le neprjatelja naroda hrva tek'g i !
cesarja na bojišče k japonski armadi. Pred par dnevi je dal japonski cesar, piincu na čast, banket v slovo, na keterem je pričo
vet u je, ker bi tega ne dopustilo ravnotežje Evrope. In na vse zadnje, je zaključil (Tovornik, eo bili Ćehi — kak-ir je rekel Pa
hvalil japonsko armad«-, češ, da jo ob?urlu:e laclv — jrej tu, nego Avstrija, in obstajali ves svet. M kadov s n je napil na zdravje bi dalje tudi po Avstriji. Notranje političnim
Vsenemška propaganda.
»Gustav Adolfovo društvo<, ki ima namen razširjati v Avstriji protestantizem in pa poleg tudi graditi nemški mo't do Adrje, Soluna in Carigrada, je imelo minolo leto 19f»7. podružr.c in 041 ženskih društev. Raznih podpor je porazdelilo diuS.vo leta 1903. približno 1,700.000 mark, in sicer v Nemč ji pribl žco 819.000, v Avstriji 619.000, v drugih deželah 158 000 mark. Premoženja ima »Gustav Adotfovo društvo« okroglih 3 in pol milijona mark.
Nad pol milijona mark je torej potrosilo Gustav Adolf, vo društvo za propag.ranje svojih velikonemških ciljev v Avstriji. Ja že snežna svotej. Ali da bomo prav cenili te podatkr, moramo pomisliti, da je to le ena svota pol« g mnogih diuzib, ki se trosijo v velikonemške cilje, in ca je Gustav Ado f^va družba le eden iz mnogih čieaov v verigi velike organizacije. Tu natn delujejo t:soči in t soči mark z neštevilnimi emiaerji v najraz-ličnejih socijalnih poUžajih, a podpirani so Š8 posebno po — dunajski slepot'. Jz grehov, ki jih delajo avstrijski takozvani diživniki, rastejo c lji, po katerih stremi Gustav Adol-fova družbe. Dfjjtvo, da se vsa naša vnanja in do gotove mere tudi — notranja politika vodi iz BercLna doli, to dejstvo nam poja« šnjuje mtogo — vse!
Drobne politične vesti.
Francorko-španska pogodba glede Maroka. V dobro obveščenih krogih se govori, da so pogajanja, ki se
vrše med Francijo in Španijo glele Maroka, skoraj dovršena. Uravnava še ostalih manj važnih točk se utegne dovršiti v par dneh.
Jugoslovanska razstava v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da sta bosanska vlada in sarajevski občinski zbor sklenila, da se vse unetnine, ki eo izležene v jugoslovanski razstavi v Belemgradu, prenesejo v Sarajevo in da se tam otvori meseca novembra drega jugoilovanaka razstava. Hrvatje in Srbi eo ce že izrekli za to misel, in upsti je, da se izreko tudi Slovenci in Bolgari.
Finance dunajskega mesta. Dunajski mčgistratni gremij je odobril računski zaključek za leto 1903. Raćucski sklep izkazuje 2,800.225 K prebitka.
Potovanje kralja Petra v Bolgarijo. Iz Seli:e javljajo, da je dospel tja bolgarski agent He3apčijev iz Belegn-grada. Niegov prihod je v zvezi b pred boječim obirkom srbskega kralja na bolgarskem dvoru.
Italijanska zbornica. Iz Kima poročajo, da Ee v političn li kr«>g'h sodi, da bo italijanska zbornica razpušČeaa ručetkom novembra ter da bodo takoj pot:m razpisane nove vo'itve.
Srbske finance. Iz Belfgagrada javljajo, da eo po zatrjevanju poklicanih faktorjev Brbske finance sedaj mnegi bolje, nego so bile kedaj v zadnj h dvajsetih let h. Iste niso sicer še popolnoma urejene in ee ne more reči, da eo sijajne, toda zoatno so te popravile. Dohodki monopola rastejo izredno, isto tako tudi carinski; in tudi davke plačuje nared redno, mnogo redneje nego do sedaj, ne da hi bilo treba rabiti eksekucijskih sredstev. Finančni minister ee Dadeja, da se to finančno leto zvrši brez znatnega primanjkljaja.
Domače vesti.
3Iemška organizacija v Ljubljani. —
Nemci eo otvorili v Ljubljani nemško trgovsko šolo za dekleta. Šolo obiskuje 28 deklic, med njimi 15 Slovenk in 11 Nemk.
Komentar bi bil odveč.
Na goriškem ičiteljišču se je letos oglasilo 100 slovenskih in 69 italijansk h učenk. Sprejeli so 40 Italijank in 37 Slovenk, ktr ponavljajo tli prvi tečaj, a nad 40 jih ne \sprejmejc.
Prihodnjo nedeljo nam priredi torej naša neumoruu žemka podružnica zopet zabavo, od katere ee nadejamo re3 užitka. V >Narodnem d.,mu« pri sv. Ivatu razvijal ee bo velezacimiv koncert v korist otroških vrtcev v okolici.
Povabljeno je vrlo »Slovansko pevsko društvo«, ki ima na repertoirju za ta vtoer nekaj krasnih toček. Dalje se bo igrala nad j vse zabavna igra »Trije ptički«. Ta igra, ki je žela že na obeh vpr.z intvih tcliko pohvale | in vzbujala prisrčnega, neprisiljenega smeha, se nadejamo, da bo tu Ji v nedeljo ugajala našemu občinslvu.
Mlademu svetu bo v posebno zabavo oaa preanimirana »Btka s k*.rijandoi!«. — Tega še niemo imeli v Trstu; torej bo i.ek&j novega. Zato bo tem zanimivejše. In mu Le bo žal, kdor se je udeleži. C.in večj-j bom • bardovanje, tem veži odpor sovražnika. Tako nekako kakor ob Port Arturju. Zmaga j :i vsekako oni v defanz vi in bo smeje gled&l bežečega, predrznega ne padalca.
Pogum in navdušenje za to bitko bodo poveličevale far fare voj8š . e godbe tubajšnjegi polka ki je najeta za ta večer in ki nazadu.e zasvira veseli mladini k ple?u. Vsak po svf je najde na tem koncertu razvedrila ; d jtgočas i se ne bo nihče. Za to nam jamčijo naša dame, ki pričakujejo od ntšrga občinstva, ca se mnogoštevilno odzove.
Poleg želje za v žitkom naj privaSi ni ta koncert tudi rodoljubna želja, da pridemo na pomeč kadar gre zn d.brodeltD, n*m den namen. Zi to je bilo n&še clov. obfin-tv.i vedLO pripravljeno, a posebu > ntši ženski podiužnici zelo ntklot>jeno. To je prikazalo veakikrat, ko je je pozvala, naj priteče n i p >-moč Djđ blagajničarici nahajajoči se v gmr-nih stiskah. Za nedeljo ste zopat po£vau , da pok&žete, da vam obstanek otroških vrtcev v okolici leži na srcu, di bi vam te b lo V:e-jedao, ako isti propadajo. In mali obul na polož.te zastonj, fcajti na narodnem polju delujoče dame se znajo in hočejo izkazati bva-ležie i a dobrohotni odziv : u mislijo si v e, kar zmore zabavati, ker ne štedijo nemila ne časa za dosego svojeg i nt mena. To ee pravi: srečne so tudi ooe, r ko vidijo, di sa
obiskovalci, ki so jim požgali iz z^diege, j Prvi javen ca3lop po prenovljenju bo animirani in zadovoljni vračajo domov.	imda meščanska straža v nedeljo — mesto 4.
Pričakuje se torej od cnib, ki umejo t. m. — v proslavo imendana Nj. Veličan-pomen otrosk h vrtov v okolici, da pridejo stva. Nastopi ta dan dvakrat: pri masi in vsi v nedeljo pcpoludne k sv. Ivanu.	popoldanski s'užbi božji.
Pričetek o 5. uri popoludce.
Rodoljubka.
3Iojsterskl tečaj za čevljarske mojstre in pomočnike v Sežani. Iz Sežane,
2. oktobra : Dne 5. septembra t. 1. otvoril je kuratorij za povspesevanje male obrti v Gorici mojstereki tačaj za čevlje rake mojstre in pomočnike v S žani. Tečaj je pod vodstvom izbome^a s rokovnesa uč telja Jakoba Hulka trajal do 1. oktobra t. 1.
V	nedeljo dne 2. oktobra se je po veliki maši s ove?no otvorila razstava izdelkov, ki so jih v teku tako malega česa ;'zgotovili udeleženci tfga nadaljevalnega tečaja.
O-voritve razstave so se udeležili, razun mnogoštevilnega občinstva, ta le gospoda : predsednik kuratorija za povspeševanje male obrti, deželni prslanec E. H o 1 z e r, ud kuratorija, deželni poslanec in odbornik prof J. B e r b u č, stalno nameščeni inženir Penso, c. kr. okrajni glavar AntonRebek, c. kr. okr. šolski nadzornik in upravitelj občine M a t k o Kante.
Predno se je otvorila razstava, govoril je poslanec Hclrer, zabvaljevaje se občinstvu na obilnem obisku te obrti, ki je sistematično in vBpešno vodi sekcijski načelnik v rainisterstvu za trgovino, Exner, in ki snuie slične kura-torije po posamičnih deželah. Takov kuratorij se je zasnoval tudi za Goriško in ga podpirajo c. kr. vlada, deželni zbor, trgov, zbo--nica, mestne ebčine Gorica, Kormin in Trž č (Monfalcone).
Zahvaljuje se tudi za podporo o uresni čenju teča'a : okrajnemu glavarju Rebeku in občinskemu upravitelju Matku Kantetu, ki sta mu šla na roko v vsakem oziru.
Zahvalil se je tudi strokovnemu učitelju Hulki na njegovem ;zbornem in res strokov-njaškem pouku, in kon9Čno tudi udeležencem tečaja, ki so z velikimi, tudi gmotaimi žrtvami, z veliko vnemo in veseljem točno ob Bkovali tečaj. Govornik žel;, da pridobljeni p uk izkoristijo v svoj la-tni prid in v zadovoljstvo spojili naročnikov, k-jti le v umstvenem napredku ie bodočnost obrt;. C. kr. okr. gla\ar Rsbek je pojašojeval prlise čevliarskfga stanu, s kakimi nepr 1 kami s» je moral bojevati do seiaj. ki po se pa udeležencem tega tečaja odstr&n le. Z hvalil se j* predsedniku kuratorija, dtželaeaau poslancu Holzerju, deželnemu odbora ku profesorju BsrbuČu in drugim, da bo pripomogli, da se je zasnoval ta tečaj, ki obroti g tjvo do*ti dobrega, in je vs; o ibujal udeležence, naj pridno in VBpešno negujejo svojo obrt po naukih, prejetih od 8vy;*?d vse h vale vre Jnega fetrokovntga učitelja Hulka. Pchvalil ;e udeležence, izlasti B e r k a iz Storij in C o t i Č a iz Ksnala, ki se nista plaš la ne trn la ne stroškov.
V	menu strokovofgi učitelja Hulka zahv£ll sj je M. KaDte : predsedniku kuratorija, c. kr. okrajnemu glavarju, obšini Se žana, p hvalivši udeležence.
Z i tem je predsednik porazdelil obisko-valna ?p:ič»»vala udeležencem, ki so poleg svojih izdelkov, za katera je nakupil kuratorij potrebno blago, še dobili premije po 10, 15 in 20 kron.
Na to ee je udeležeaec Beiei z Sežane štev."13 v imenu vsili udeležencev tečaja zahval 1 v lep h besedah vsem meroisjnim činiteljem ra t saov ttčaja, posebno po uč.telju Hulki.
Kocčdo če je razstava otvorila in občinstvo »i jo je ogledalo ter ee Čudilo in divilo res izoornim zielkom toli v teoretičnem, ko likor v praktičnem obziru.
'1 aki tečaji so velike vrednosti in važnosti za obrc na deželi, iz ast', če pomislimo, kaj znajo naši obrtniki jo vseeb !
Prepričan sem. da v prihodnje se bodo naši obrtniki v veliko Vtčcm številu oglašali v tak tečaj in ga tudi redno t biskovali, ker je to le v o j h pri i in materijalno korist.
Sv. Križ na Vipavskem. Prejeli smo: •O ikar se je naša oteščanska straža f renovila, je v našem etarodavnem mestecu žtvahneje.
Naj bi bil ta dan pričetek boljših čas)V in vsaj čeki odsev nekdajne slave vipavskega meeta T b bor — pozneje imenovanega Sv. Križ.
»Dijaško podporno, društvo« bo imelo v eoboto dne 15. t. m. ob 8. in pol uri zvečer svoj občni zbor v telovadn ci »Trž. Sokola«. Neprijetno nam je, da moramo konsta-tovati, d i število členov ne narašča tako, ka-
z velikim tekom obedoval. Ko je na to zadremal, da se odpočije, je povsem mirno zaspal za — vselej. V svojem življenju je bil sedemkrat oženjen. Nikdar ni kadil, toda mnogo je pil vina in žganja.
Borzna poročila dne 5. oktobra. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.03— 19.0o angležke lire K ——
do —.—, London kratek termin K 239.45 239.80
Francija K 95.15—95.30, Italija K 9515—95.30
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija E
117.35—117.60, nemški bankovc" K--—
, i-L-i --t.*-	- - avstrijska ednotna renta K 99 63 — 99.90. ogrska
kor bi bilo pričakovati osirom na prevažni ^^ ^ R 9? 6- < 8 _ italHanaka ;ea°H
namen tega društva. To bi bilo znamenje, ne 102.50 '93— kreditne akcije K 676 — — 673.—
i * - . j o. . ; državne železnice H 65-4— — 656— LombaH' B posebno čast t o za tržaške Slovence, da nam- 87.._ _ Lloydove akcjje K 73l.__740-
reč ne umejo, koliko je zavisno za bodočnost Srečke: Tisa K 320.-»24—. Kredit K 479.—
j j i u•	i • *	j t do 489 Bodenkredit 1880 K 310 — 320.—. Bo
naroda od tkrbi za vzgojo bstreg9f delav- denkredit' 1889 K 297.- 3C8 - Tnrfike K 134.-
n?ga in značajnega bodočega razumništva. Nu, do 136.— Srbske —.— do —.—.
nverjeni emo pa, da marsikateri ni mielil na Dunajska oorza ob 2. url popol.:
to le tako rad. obilice raznih opravil in
skrb!. Zato opozarjamo vnovična to prevažno ^>rž*vni dolg v papirju j	. „ „ v srebrn
društvo.	Avstrijska renta v zlato
Tržaška statistika. Od 25. septembra
(stalno.) Špirit za tekoči mesec 46 25 za no7 4\'5 zf januvar- april 42 — za maj-av/mt -i \ 75 (mlačno) Sladkor Borov 88n uo n-»v	— ; ' .
(trdno1, b®1 zn tekoči me«^ x*■ l/»	n>T 3'3
za jan.-april 3b1,', za mjuec-junij	fstalDo' rafi-
niraj 63—6i»Vs Vreme: nraz.
tr»nt*n okus kava doMtttt • prupoSanjem
Vydrowe žilne kaue
POSKUSITE'	Vzortk Crifo»o'inow
Poilna 5 kg. ooiilikj d K 50 h Iranca.
DOMAČI PRIJATELJ"
• Mm oaiamaictfn Mitom eofeUan* me»£nfe.
ZydrcCa tetama ji/ne AaCe Vraga-MU.
včeraj 100.3?» 100 30 119.55 99 60 91.05 119.-97 SO «9.— 16 19. -678.75 239.45 117.40
19.C41
S»5.15
11.34
danes
10J.40 100.40 119.00 99.80 91.3;» 1 !9."i0 97.911 89.10 1640.— 677.i!5 249.42 V«
23.46 i 9.03 95.10 11.34
Užgani znak na zaiiiašku
v kronah 4*/.
j -	.	• j-. m tr= * Avst. investicij aka renta 3 */,•/.
do 1. oktobra Be je rodilo v Tratu oo mož- odrska renta v zlatu 4°/0
kih in 52 ženskih, skupno 107 : umrlo je 38 n » ▼ kronah 4"/.
renta 3l/
možkih in 39 ženskih, skupno 77; poročilo Akcije nacijonalne banke
se je 25 paror.	Kreditne akcije
London, 10 Lati.
Ljudsko štetje. Mestni statistični urod »100 državnih mark računa, da ima tržaška občina Bedaj 191.002 prebivalcev. Dne 31. decembra 1900. je bilo 10 ital. lir v Trstu in okolici 178.127 prebivalcev. Od ^»"ki cekini
le ti 1900. jih je torej prirastlo 12.965. j	Parlžka In londonska borza.
Orožniku se je ZOperstaTil 27-letni	Pariš. (8klep.) — francoska renta 97.92
. r* . - . t i_	\t' 1_ 1_	5°/0 italijanska renta 104.—, Španski ezterienr 87.40
A. K u trm \z Lokavca na Vipavskem ko ga ^^ otJOII1anake banke 589.—
je hotel aretirati. Zgrabil je orožnika za vrat	pari«. (Sklep.) Avstrijske državne železn
in sa puško. O.ožnik je rabil orožje ter za-	—Lombardi —unificirana tnrfika renta 86.62
, ,, tj .	,	i j *	menjice na London 251.50, avstrijska zlata rsu
bol; Kustrina v stegno, vsled če-ar so ga	ogrflka 4./# zlaU renta 10l40( Ltoderban^
pripeljali v goriško boln šnico.	499.— turSke srečke 129.—. parižka hanta 12.40,
italijanske m?ridijonalne akcije--. akcije K:o
Na deželnem sodišču fe je vrši a Tinto 14.27. Trdaa.
včeraj jako zanimiva kazenska rasprava.	London. (Sklep* Konsolidiran dol* 88'Vi«,
Toženec je bil 49-letni nadzernik policijskih Lombardi 3S' srebro 26%, Spaiska renta 86iu.
J	.	lijanska renta 103Vs, tržm diakont, 2llA men.ice n •
agentov Karol GranHi, doma iz Mezzolom- Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila bank'
bardo. Grandi je bil tožrn zločina goljufi e po- — • ^rtlna-
tom brive prisege pred sodiščem. Šmarje še i t	Tržna poročila 5. oktobra.
leta 1901. Bilo je na kazenski razpravi pred	Budimpešta Pšenica za oktober 10.10 do
.	..	10 11- ra april 10.52 do 10.5i» Rž za oktober 7 38
porotnim sodiščem in Sicer proti nekemu £V»?J.pril do 7^7 O,en za okt. '6.73
l.anu Cekada, ki je bil tožen radi zločina	do 6.74; z» »pril 7.16 do 7.17 Koruza za oktober
tatvine, ko je b 1 Grand, kakor priSa.	^ T "s^je ; povp,aS«.o e
Čeksda je bil tedaj obsojen na 5 let ječe.	omejeno, mirno. Prodaja 15.0UJ met. stotov., ue-
No, G.-aoii je bil pozneje toiea, da je v isti	si,rem,'DJ™u »"e11 žita ne8i.remenjeno. Vreme^dež.
razprjvi pod prieego p,ižal „eresoieo. Radi ^ J^J^kAT	"ec
tega 8>3 je ž» vršila razprava prjti Grandiju. 45.50
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodo to dibave, vzdržano, 10 in 5 st. znižanja.
H am b n r g. (Hklep pop.; >vava Santo« gon a ve rage za september 3i—, za d«c. 37—, za marec 37'/^, zamai 33—, vzdržano. — Kava Rio nevadn» loco 36—37, navadna reelna 38—41. navadna do^" 42—44
Hamburg. (Sklep.) 81adkor za oktober 22 70 žilo tukajšn emu deželnemu sodišču prirecLti rt dec. 22.35, za mareu 22 60 z* maj 22.75,
julij 23.95. za aept 23.0-'». Stalno — Vrem3 :
t varstvo proti
ponarejanju
MATTONIJA
BiBSMllBr Sauertrnnn.
MIRODIIiNIOA
ulica Farneto 33 (novu palača).
Velika zaloga drog, barv, čooi^ev, esenc, parfumerii, čajev, špirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov.	~
V žalosti dobiva se tudi
retine, šipe, sveče, petrolej, črnilo, gobe iiD.
Iiazun mestnim cen), odjemalcem so priporoča tudi onim na deželi, posebno slov. šolskim vodstvom.
8. Skrili j ar.
a na istej razpravi je bil Grandi oproščen. Državno pravdništvo je pa ulož lo pritožbo ničnosti proti oproBtitveni razsodbi
Najvišje sod:š5e je pa tej pritožbi ugodilo ter razveljavilo prvo razsodbo in nalo>
Sprejemajo se vsakovrstna dela In po ===== posebni li nnčrtili.	.
bv Jinstroran mi tirezpIaCaj franko.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
ItlllUilt m • lil
Ma« *•■»
v tej stvari novo razpravo. Ta nova razprava
se je vrš la včeraj in Grandi je bil obsojen
na en me^fc težke ječe poostrene enim postom	K 66.50 do 68.00, za september K —.— do--
...	^ .. .. .. _ .	marec-ave. 66.50 do 68.—. C!oncass6 in MeliapII
in enim oaamljenjem. Grandi si je pridrsal	DromDtao
ptavco tridnevnega premišljevat j a.
dež. —
Sladkor tuzemaki. Gentrifugalpile, prompta
.— d
Sb
Iz »Škrata«. — Razlaganje. Neki pridigar, ki ie govoril o Samaritanbi pri Ja« k( bovem studencu, je pričel po prečitanju evangelja :
»Ne čuiite s9, dragi moji s'ušatelji, da je to evangelje dolgo ; govorila je nam« reč ženska.
Statistika. O l 1. januvarja do .-»O. sspt. 11 >04. se ie rodilo ca Reki 1130 otrok,' umrlj je 879 oseb, a poročilo 153 parov.
promptno K 68.30 do 69.30, za sept-—, marec-avg. 68 30 do 69.30.
Londoi' Sladkor iz repe surov lls'„ Java 119 f h. Mirno.
Pariš. Rž za tekoči meeef 15 90, rž z> nov. 16.Ž5. za november febru/ar 16.50, zs janu-var-april 17.— (mirno.) — PSenica za tekoči m— sec 23.95 za nov. 24 —, z* november-februvar 2455 za januvar-april 2b.— (mirno). Moka za tekoči mesec 31.60 za nov. 31 »U, za nor.-februvar
32.40 za januvar-spril 32.7i- (mirn»). Kepično	r»n«3fihnih načrtih
elje za tekoči tneaec 45.75, za november 49.-, P° pOSeDnin nacriin za nov.-december 49.75 z i januvar-april —.—
Tovara« pobldrcra
Aleksander Levi f^inzi
- ulica Tesa št. 52. A -=_
(v lastni hi^i.)
ZALOG A:
Piazza Rosario (šolsko poslopja).
Cene, da se nI bati nikako konksrones.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tu: i
posebnih načrtih. Cnitroran oenlk breiplaftao 1* franSco
Razne vesti.
Nesreča pri streljanju s topiči. V vasi Cdrzaeo v Kainiji (na Bdne5an9kem) je v nedeljo povodom cerkvene svečanosti neki I an Marzolini streljal s tonič'. E i topio se je razlttel ter Marzolinju <daesel kos glave, tako da je h'l takoj mrtev.
Pomanjkanje teka V križarski vojnJ, ki jo je proti Mnhamedancem vodil francoski kralj Ludvik IX , eo došla njegove čete v boj. Neposredno pred bitko je neki general nivduševal svoje vojake ter med drugim rekel: Vojaki, znajte, da tisti ki v bitki ptde. bo de danes i angelji v raju cbedoval. Pričela je bitka, a isti general si je poiskal
F. PERTOT, urar, v TRSTU
al. delte poste 9, palača 6alatti (zadej Narodnega dama.
= Prvi slovenski urar. =
Ima velikansko zalogo ur vseh vrst iz najsloviteljših tovarn. Veliki izbor zidnih nr, koje daju tudi na obroke.
Priporoča se svojim slovenskim rojakom!
varno mesto. Neki stotnik je to opasil ter mu ZadDji znak Djeguve starodavne slave bi bil rekel: Gospo 1 gereral, zdi ee mi da nočete
kmsln odstranjen. Ta zntk je zgeraj imeno vana meščanska (narodna) straž'.
Szibnemu delovanju nekaterih nad h mož se je zahvaliti, da smo fet-ažo prenovili, do-b.li 100 pu$ek Werndlevfgi zistema iz r. k. vo ne zale ge v Tratu in da emo si nabavili usif-nm') jto navodilu III. voja v Gradcu.
vi danes z angali obedovat*'. Prijatelj, je od govoril general, ravno danes mi je povsem pokvarjen apet t.
Stodesetietnl starec umrl. Teh dni je
nmrl v ogrski vasi Fatonfalvi bogati kmet M hael Panya, star 110 let. Na dan smrti zjutraj je še dve uri jahal konja, potem je še
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOi
Tla del Rettori 5tey. 1 (Rosario) - v Trstu - tii cerkre St. Petra t M Mareazi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
PohiAtro izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
0V Vsaka konkurenca je izključena, '•i Album pohištva poSlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
F =
H Ml*«,« ..................../'llK-Hiffcj,,,
i 9 1 j 4	r#lfiifi i»»'«" filiV b..,. V
mh p<i<l	li :o,j p<i|ro;i, trn oo-
vi» t' c« t*vRrovalnica. Zlasti i« •jrfrt«^ r«T»n>fi(n)e Da doživetje in •mri t »r».mnj'ujočimi se vplačili.
V»»k	ima po preteku petih let
pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Praski.
Rezervni Ton d 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po ▼rilkortf dmea vzajemna raTarovalniea naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje	iti firr-iii,%iiiue pr >ti
požarnim £koda:ii pu najnižjih cenab. $kode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves«, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdati e podpore v narodne i i občnokoristne nameae.
Dve prazni sobi t^f^J >xxxxxxxxxxxxxxx:xxxxxxxxxxxxxxx^
vauni Bocaoc^o 1, I. (Prosenc).
Šivalni stroji,
vcdere štev. 3.
novi in stari so 11:1
prodaj na Cainpo Bel
Nova trgovina z železjem
= FRAN BALLIS ==
TKST = ulica Barricra vechia št. 27 = TRST
i	in mizarja sprejm" takoj neka
■ OfcrtllCl zaloga pohištva. Naslov pove uprava „Edinosti*'.
Inteligentna gospodična
y.oli vstopiti v službo kakor komptoiristinja, i 'lagaj ni čarka ali kuj si črcg:\. Naslov pove uprava »Edinosti*.
X
II
V DOTi prodajalci jestm in kolonijal
Petra Peternel v ulici Giuiia št. 76
(prej Stanko Godina)
je vdobiti vsakovrstne jestvine kakor: kavo, riž, testenine (napeljske), sladkor, tursčno in belo moko, naravno ma-lo. sveče, milo, == jedilno olje I. vrste j>o 30 nvc. -:
Klaso vedno uvež** =====
Tovarna kisa
Bogat izbor kmetijskega orodja, kuhinjske posode, )(
K	brusnih kamnjev itd. itd. ^M	K
v	v,
Q Se priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi. O Kil ^ ^Hlll 3 E "JI t" 0 V 3 f H
hcxx)oooocooocxxxx:xxxxxxxxxxxxx xx9 *	^ '
-—--'japjf : >1!«
. . ~ I	*onqojp ni
17. K I c man j naznanja, da začne	0pq<>p mi uam od aq.?ojru
prihodnjo nedeljo in da bo pot°m	ni a-uudod imidfojrls iptn
vsako nedeljo do uro prcdpoludnc proda	.>Jf«J|»«i '.»^ora
jal v Dolini narejeno obleko. Po deveti uri	"L*/,"'I" ?!!T ^
■ i ii - » i	oXio«|i}| -jn x lX09iai«I
:ii dojMiludne pa pri „Domiotu".	s;>.ia np Mi" lu^fii^s
Žuljan
Apsolviran
trgovski akademik ^tlr;
zmožen slovenskejra, romskega. iraneozkega ii angležkejra j-zik;', stenograf ter izvrsten cali^rraf, želi takoj nastopiti primerno službo kjekoli. Naslov pove uprava lista ,,E linosti" v Trstu.
JAKOB SOTLAR
Via tlei Bacclii j.
Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve.
• -— Prodaja na debelo in drabno. ...... -.....-
am~ Dostavljenje na dom
Aof]Aa.> jnd j;dn>|
tovarna pohištva ignac kron
TRST, ULICA CASSA D! R1SPARMI0 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.	TELEFON ŠT. 216.
Trst — Ilira Grumula (i — Trst.
Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov.
Konkurvidie cene. ———-—
Jakob Vatovec
TRST — ulica Valdirlvo štev. 15 — TRST
ei
I
Tvrdka
VALENTIN ZVHTTER L
E. DETEGLIA
V modi, man i fakturah in drobnarijah, naznanja eenj. odjemalcem, da se je s 24. avgustom t. 1. preselila v ul. delle Poste 1 in ul. Nuova 49 in to z ozirom na udobnost mnogobrojnih odjemalcev, ki stanujejo v raznih krajih mesta. Pri tej priliki sti se obe proda-jalnici založili z novim blagom same novosti.
.	Cene brez konkurence.
s ■
H
!
b I
m (
o
m
5T
Zaloga krompirja in zelja
cn
73 O
3
CD CD
O O.
CD CD
O) <
v sodčekih oil :>0 in 100 kg. Telefon 1 1 56.
(prej ynojzij Vesel)
v ulici Harriera vecchia štev. 2
priporoča svojim rojakom v mestu, okoliei in 11a deželi svojo zalogo črnega sladkorja i (Havana), kolnnijalnega t»laga iu velik izbor J
V kratkem se otvori prodajal-niča z manifakturnim blagrom
Sever i j Lockmer
na trgu sv. Jakoba (pre<l cerkvijo) z velikim izborom drobnarij, pla-tenine, kotenine, fuštanja, srajc, zapestnic, kravat, kakor tudi bombaža, volne in predmetov za ženska ročna dela.
testenin.
licijan Salvatore
ornament, kamnoseški mojster. Dela v niča sponi in s ki h ka m 11 o v in marmorja za pohištvo.
Trst, ulica Farneto 37.
Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in tuzemskih testenin, olja, kisa in mila
Ivan Počkaj v Trstu
ul. Petronio '2, vogal ul. Settefontane.
T	O
Zaloga moke, žita« otrobov na izbero.
JOSIP TALAMINI
Trst — ul. detla Pieta 13 (dvorišče) — Trst.
'aloitra istr»k**?a iu dalmatinskega vina inar>alr. vermutlia t«r n»ltiuejše£r» re-f»iš,ia v hotlljkith
Dostavljanje na dom.
Po<lj>isana naznanjam cenjen, občinstvu, da sem otvorila
v ulici Montecchl (sa vogalu istrake ceste)
NOVO MLEKARNO
je vedno preskrbljena st> svežim mlekom, maslom in jajcami ter se priporočam za obilen
Elizabeta Maruša.
-m „SANUS" —
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. COMINI, Trst Barriera zS
Oiikovana v Rimu se zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana na Dunaju se
zlato kolajno in — častno diplomo —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Bellini (nasproti cerkve sv. Antona novega).
F (lini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih eopieev: lastna Specijaliteta eopieev
za barvanje s pokostjo. ===== Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. ===== Se ne beji nikake konkurence glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
Zaloga izgotovljenih oblek
g^** za možke in dečke m Velik izbor hlač za delavce. ■
Jako ugodne cene.
Ulica Are a ta štev. 9 (vogal ulice Sapone).
Trgovcem z jestvinami
v ImMl Kozini ia okolici priroCa sv°j°
veliko zalogo moke
iz parnih mlinov Schoeler & C.O dvornih zalagateljev V čbenbergu in na Bnnaju ter zaloga piva kator tUdI raznarodnih -----predmetov -----
IVAN ŠIŠKO VIČ
trgovec v KOZINI.
IVAN JANČAR
tehniSnl koncesij onirani zobozdravnik
v Trstu, ul. Torrente 32 II. n.
Delavnica za umetno zobovje. IzvrSuje popolno zobovje iž kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 — 6. pop.
Srečkanje nepreklj. 22. oktobra 1904.
Srsčto po K1. c. fcr. flnn. polic, loterije
1500 dobitkov, mej katerimi ICO glav-! nih v ukupnem znesku K 5O 000. Glavni dobitki K 25 000, 5000, 1000 se na za htevo izplačajo v gotovini po odbitku 10°/0 postavne pristojbine. Srečke se prodajajo v vseli menjalnicah, tobakarnah in j loterijah. Vsak kupec srečke vdobi brez-: plačno in franko izkaz srečkanja. Ccs. kr. policijske loterije pisalna. Dunaj I., S liotteriiig: Ji (Policijsko poslopje.)
riT^^^ir mfcimoi tfTjmiiThinfc^i
j = jVianu/akturna trgovina
J £mbrosidt S |VIoe!pscky I
? TRST - ul. Belvedere 312 - TRST &
Belvedere 32 - TRST
Fuštanj za krila širok 99 cm po 36, 42 novč. Fuštanj veleur od 27 no/č. dilje, bel. siv in piqu9t fjštanj. Koten na bela m siva. Maje. šjali in rute. Odeji od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mpj posteljo. Kravate, srajce za možke in ženske. Krila, nogavice, čipke in žamet, kakor tuli razno/rstne drobnarije.
» »
I »
> »
RUDOLF 15 A D BALE NA
nI. Uaro Fuseolo 11 (voiral nI. 1'arilli)
Zalaniofiea m staran lofestra.
= posamezno priložnostno pohištvo. =
Bogat izbor spalnih in cbedovalnih sob, podob v okvirjih, zrcal itd.
= Poštene rene. =====
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI
Podru£nioa v Celovcu.
Kupuje in prodaja
▼»• Trsta rent, ustavnih pisen, pri j o rite t, komansinih
obtfgadj, srečk, delale, valut, aovcer ia devic. PrtBiM lsdaja k vsakuno irtb&ajn
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zimtnjm in •■komptnje
UrebeiM vrednoetne papirje Ia vnovčuje sapale -	knpoaa.	--
Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznt -	izfa ubl	•
Vlnkuluje ln dlvinkuluja vojadke ženltnlnske kavcije.
ia imkmmmn mmmic. 1B	Hot* ->m larMos.
Podružnloa v Spije tu
Denarne vloge vsprejema
t tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —dne vrdiga. •
Promet i čeki In nakaznicami.