Sf. Pefer * fcŁi (Legenda) Med nizkimi griči ae je vila bela cesta. Po njej sta koiakala izmučena in prašna Kristus in sv. Peter. Vroče poletno sonce je pripekalo na izsušeno zemljo. V oveneli travi eo hreščeč strgale kobilice in v jatah preskakovale cesto. »O, Gospod, giozna suša!« je vzdihnil sv. Peter. »Čemu je to potrebno, ko naju čaka še dolga pot.« Kristus je vedel, kam svetuik meri. Prepričan je bil, da je lačen in žejcn, zato je odgovoril: Potrebno je kznetoiti, ker jim žito zori. Potrpi do sonenega vzhoda! Ta čas dospeva v vas.« Pot se je vlekla, kakor da bi tekla v neskončnost. Popotnika sta le s težavo prcmikala noge. V mraku sta S3 ustavila pri bogatem kmetu, ki js obenem bil gostilničar. Peter je potrkal s paHoo na vrata. Na pragu se je prikazal debel mo- žakar, ki je prašna potnika premeril od pet do glave. Ker ju je smatral za potepuha, ki nimata deuarja, se je zadrl: »Tu ne bo nič. Na občino pojdita! Tam pastrežejo brezposelnim!« Zaloputnil je vrata, da se je hiša stresia. Sv. Petra je razjezilo možakarjavo vedenje; ne toliko, ker iinia ni postregel, temveč zato, ker mu je tako apretno ušel, da ga niti skregati ni mogel. Oaorno se je obrnil h Gospodu: »Ves svet je pokvarjen. Takšni časi so, da je potrebna kazen ljudem, ki zametujejo tvoje zapovedi.« Kristusovo obličje je ostalo mirno in sv. Peter se je prestrašil tega miru. Nekam skesano je zajecljal: »Prenaglil sem se, saj ne vem, kako so si ljudje v teh časib uredili življenje. No, pa pojdiva na občino.« Obmila sta se in odšla med plotovi vaSkih vrtov k županu. Tudi ta ju ni sprejel prijazno in je brž zahteval legitimacijo. Sv. Petra se je polaščala jeza in le Kristusov mirni nastop je ublažil gube, ki so se zaostrile na svetnikovem obličju. »Legitimacij torej nimata. Kaj bi prav za prav rada?« je vprašal župan. »Malo kruha in precočišče,« je poprosil Kristus. >Ha, ha!« se je zasmejal župan. »Kraha, prenočišča! Vsak dan naa nadlegujete! Stražnik vsju bo peljal k Matjaževerau Matevžu, ki ima primeren kozolec, kamor vtika take ptiče. Vesta, pri nas je tako urejeno, da se glede prenočevanja in prehrane potnikov vrstimo, kakor pri spovednici.« Po teh besedah je potegnil župan iz žepa naočnike ter pogiedal v debelo knjigo na mizi. Oči so mu begale po seznamu in debeii kasalee je drsel od strani do strani, dokler ni cbtičal pri imenu soseda. »Nisem se zniotil!« je zagodel. Sv. Peter, inoj patron, bi se prej zmotil. Na Matjaževem Matevžu ie vrsta. Ta vaju bo pogostil in prenočil. .. Hej, stražnik! Odvedi ju!« (Dalje sledi) *• »Gospod zdvs.vnik, moja žena ne more spati. Ob dveh po polnoči je še vsako noč pokoneu. Kako bi se dalo temu odpomoči?« »Prihajajte boij zgodaj domov iz gostilne...« »Za koliko mi boste popravlli kolo?« »Kaj pa rnu maiijlia?« »Ne venu« »No, poteia ga bcaa popra^il za dvajset dinarjev.« >Ali mi3liš, da mu res moram posoditi denar?« »Na vsak način.« »Zakaj pa?« »Ker drugače pride k meni pror.it za posojilo...« »Ali si videl, kako te je ta koštrun pogledal ? Kakor da ne bi bil plačal voznine.« »Da, da; toda ali si videl, kako sern jaz njega pogledal? IHakor da bi bil plačal voznino.« Lahko jo čutimo in gle<la.mo akozi njo in vendar ie ne moremo vzdigruti s prsti. C«P°A) r5Qmy^u SET? ^Sn«- 'ii-! — ( j Kje je pastirica in iijeai Čve ovSilt