^ KUPUJTE
ISJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
(!

ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Sovi
5^.—LETO xxvm.
KUPUJTE			
VOJNE BONDE!			
The Oldest		^ICTORY	
Slovene Daily		^ BUY	
in Ohio		■ UNITXD	
★			
Best Advertising			
Medium			
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 2, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 229
... radio 1 zanje "^^Pagandne uspehe
^	oktobra. — Ber-
^ ^tvo ki je bU nekoč ;f|l *fa (X, ^^^°P^gandnega minili'	sedaj 19 , ^ke 2v ^ filozofiji Sov-ki je pod direktno
Poživljajo Trumana, da Amerika; obdrži tajnost atomslce bombe

IZljo
častnikov Rdeče ar-
'*3»	se sicer na-
,fi
1W;|l 731 #F dobil,
^0 --«.cin sektorju me-ja sovjetska komanda h popolno kontro-'ile°t°	zavezniške
na .J. ^ časa na postaji, I oČitev maršala Žu-
^ku
io	mesecev beleži
štiri izrazite pro-Ti uspehi so
^al
% h j® bil prvi za-j®
Potrehiv.^^^m živež in dru-
l«4>

Kongresni odsek tudi zahteva, da Zed. države obdržijo baze na Pacifiku
so Berlin
^ sila H, goji
^ je bila grva ki je pokazala, rasnega sovraštva
W,ke
WASHINGTON, 1. oktobra — Kongresni apropriacij-ski odsek za vojni department je danes predložil predsedniku Trumanu priporočilo, da Zed. države trajno obdržijo japonske baze na Pacifiku in se obdrži tajnost atomske bombe, dokler ne bo vlada izvršila obširne proučitve v vse faze atomske energiji.
#——--
Predsednik pododseka, ki je dal predsedniku več drugih priporočil, je kongresnik J.
Buell Snuder, demokrat iz Penn-sylvanije. Priporočila so bila dana v zvezi s poročilom, katerega bo predsednik Truman ta teden dal kongresu glede razvoja in kako naj Amerika razpolaga z znanjem, ki ga poseda glede atomske energije.
Komisija za nadaljno proučevanje atomske bombe

ne-nacijske

2*^
laj^ let' . o/.
poge frazdelitev med ubožne
ipf
val"
fO
Odsek je tudi priporočal, da se takoj ustvari komisija za proučevanje atomske sile, ki naj bi ,	sestojala iz zastopnikov znan-
<lale vz	bile prve, j stvenikov, ki so vodili original-
')))	k organi- ni projekt za atomsko bombo.
časopisih, ki
pod sovjetsko 2ano«i° tudi na radio ^ Npei mnogo Nem-pozicijah. Ve-
ki^ega nemškega
'ixjK
J® bil pred dvema i
% ubežnikov
* *Olara„
t V''=«lh

ivili
v Moskvi iz in
ujetnikov,
Pfoti Hitlerju.
ki

ski
PHI
SODNIKOM
K>>n senator Harold kot član
^Pil ci"iut
Zedin jenih
AOg; .	-i-----o-
Ofahn vrata v ^"^edsednik Tru-®tV0Val _________
pred
zaprisego


tvoval Bluča
zaprisegi, v zgodovini, -Kega^v, prišel k za-,.^ilQ ip najvišjega m, Bair.	imeno.
izvr-o#«*
.^^^^eltu.
VELIKE '>,%ALA
1 r
i-^^es i — Državni
^olotova, da pnpravlje.
mirovnih k,	državami
zavrnil so-
k . -^og . ■
^aj bi se dis-

'"tiiSj pogodbah S»>' Rusii
Odsek je tudi izjavil, da vojni department izgublja vpliv med ameriškimi vojaki v inozemstvu, ker odpuščanje mož iz armade ne napreduje dovolj hitro, in priporoča pospešitev demobili-zacije.
Odsek je tudi izrazil mnenje, da je Amerika preveč darežljiva napram drugim državam, ki gledajo na Zedinjene države kot na deželo, katere bogastvo ne pozna nobenih mej. Tujim narodom bi morali naravnost povedati, pravi odsek, da se tu kot povsod drugod, bogastvo ustvarja z delom, in da se bo za vse blago in posojila, ki jih bomo dali, pričakuje plačila.
Pravi, da ima Amerika obrambo proti atomski bombi
CHICAGO, 1. okt. —Demokratski senator Thomas Con-nally iz Texasas je danes tukaj izjavil časnikarjem:
"Atomska bomba mi ne po-vzroka dosti skrbi. Imam informacije, iz katerih sklepam, da imamo absolutno obrambo proti atomski bombi."
. Connally ni hotel govoriti o podrobnosti obrambe, o kateri
e rekel, da je bila iznajdena.
#
HOLLYWOOD, 1. okt.—Larry Crosby, načelnik Crosby raziskovalne ustanove in brat pevca Bing Crosbyja, je danes re-iel, da se je iznašla obrambna ■;ehnika proti atomski bombi, ki je tako enostavna, da je mogoče atomske bombe razstreliti cele, ne da bi se natančno vedelo, kje se nahajajo.
Ampak ta enostavnost sama la sebi predstavlja veliko nevarnost, je rekel Crosby, ker bi amater pri eksperimentiranju mogel razstreliti štiri milje oddaljene atomske bombe z katastrofalnimi posledicami.
Franco je tarča delavskega kongresa
PARIZ, 30. sept.—Delegati iz južno-ameriških držav so danes ,apelirali na načelnike delegacij iz 59 dežel, da ^ahtevajo od svojih vlad, da prekinejo diplomatske stike z režimom generala Franca, in priznajo provizorič-no špansko vlado Jose Girala, ki je bila nedavno organizirana v Mehiki.
Vincento Lombardo Toledano, ,predsednik mehikanske delavske konfederacije, je pozival h kolektivni akciji mednarodnega proletariata v svrho vrnitve demokracije v Španiji.
NA DELAVCE V RAFINERIJAH. DA SE VRNEJO NA DELO
WASHINGTON, 1. okt. Delavski tajnik Schwellen-bach je danes predlagal imenovanje n e v t r a 1 nega razsodnika, ki naj bi imel moč napraviti obvezno odločitev v sporu med delavci in delodajalci v oljni industriji. Na delavec Je apeliral, da se takoj vrnejo na delo, na podjetnike, da brez odlašanja obnovijo obrat.
Delavski tajnik je predlagal, da naj se delo obnovi na temelju 40-urnega delovnega tedna in 15-pro-centnim mezdnim zvišanjem, kar naj bi veljalo do končne odločitve.
Delavci v rafinerijah so zastavkali v podporo svoji zahtevi, da se jim za 40 ur dela na teden prizna ista temeljna plača kot so jo dobivali med vojno.
Zcikladniski tajnik %Jinson priporoča pet milijard davčnih znizanj na dohodke
MORILEC LETALCEV IZVRŠIL SAMOMOR
PEARL HARBOR, 1. oktobra. — Japonski stotnik Šiga, ki je priznal, da je bil'odgovoren za trpinčenje in obglavlje-nje petih ameriških avijatikov v januarju 1944, je izvršil samomor z zastrupi jen jem.
,?^Sarij o—udele ije, Ame-
včeraj poro-Pokojna Anna sestri in v
laza.
"JUGOSLAVIJA V BORBI"
Slike, ki pokazujejo borbo Jugoslavije v pretekli vojni, se bodo ponovno pokazale jutri večer v Slovenskem narodnem do mu na St. Clair Ave., ter v petek večer, 5. oktobra v Sloven skem delavskem domu na Waterloo Rd. Odbor je preskrbel, da bo na odru vse pripravljeno, da se bodo slike dobro videle iti zadovoljstvo vseh posetnikov. Kdor jih ni videl ko se jih je prvič kazalo, ter želi videti potek junaškega odpora Jugoslovanov za osvoboditev, naj gotovo poseti kazanje tega filma jutri večer v Slovenskem narodnem domu ali v petek večer v SDD na Waterloo Rd.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V ANGLIJI
LONDON, 1. oktobra. — V nedeljo zjutraj 25 milj od Londona je padel s proge ekspres-ni vlak, čigar vozovi so se pri tem zyrnili po bregu. Jz nepopolnih poročil se sklepa, da je bilo 38 oseb ubitih, nad 200 ja jih je dobilo poškodbe.
Bila je to največja železniška nesreča, ki se je pripetila v Angliji v teku zadnjih desetih let.
ZED. DRŽAVE ZA AKCIJO PROTI ARGENTINI
WASHINGTON, 1. okt,—Vlada Zedinjenih držav je podvzela korake, da se skliče seja 20 ameriških republik v svrho podvzet-ja akcije proti Argentini, čije vlada je zadnji čas z novo brutalnostjo nastopila proti demokratičnim elementom v deželi.
v Bavariji se je končno začelo čistiti nacije
GLAVNI STAN 3. ARMADE, Nemčija, 30. sept.—Akcija generala Eisenhowerja, ki je poklical generala Pattona na svoj glavni stan v Frankfurtu, da govori ž njim glede njegove priza-nesljivosti napram nacijem, je rodila prvi uspeh.
Snoči je bilo naznanjeno, da je bil reakcionarni Fritz Schaef-fer odstavljen kot predsednik bavarske provizorične ^ civilne uprave, in da je bil na njegovo mesto imenovan dr. Wilhelm Heogner, socialni demokrat, ki je bil vedno nasprotnik nacij-skega režima.
Istočasno se poroča, da so ameriške čete izvršile nenaden pogon, v katerem je bilo aretiranih 41 prominentnih Nemcev in Nemk. Med njimi so baje voditelji podtalnega gibanja, ki se je posluževal prostozidarstva in katoličanstva kot krinke, pod katero se je skušalo držati nacizem pri življenju.
Najnovejši dokaz o podtalni aktivnosti na Bavarskem so plakati, ki so bili tajno nabiti v Mo-nakovem. V teh plakatih se nemškim ženskam, ki občujejo z Amerikanci, preti z maščevanjem. V plakatih je rečeno, da se nemška dekleta "prodajajo Amerikancem za cigarete, sladkor in čokolado."
Predloženi načrt predvideva znižanje davkov na korporacije in posameznike
WASHINGTON, 1. oktobra — Zakladniški. tajnik Fred M. Vinson je danes predložil kongresu načrt, glasom katerega bi se zvezni dohodninski davki za posameznike in korporacije v letu 1946 znižali za pet milijard. To je prvi predlog pred kongresom v teku zadnjih 16 let, ki predvideva olajšanje davčnega bremena za osebne in korporacij-ske dohodke.
BELGIJSKI KRALJ SE JE PRESELIL V ŠVICO
LONDON, 1. oktobra. — Iz Švice se poroča, da je dospel v Ženevo belgijski kralj Leopold. Z njim se nahaja njegova soproga, ki ima v kratkem roditi. Kralj je dospel iz Avstrije s spremstvom v štirih avtomobilih in se bo nastanil na posestvu blizu palače bivše Lige narodov.
Zločinska iznajdljivost
Dva detektiva sta včeraj na domu neke zamorske dvojice na 7506 Kinsman Rd. odkrila cigarete, napolnjene z narkotičnim zeliščem marihuana, ki so bile skrite pod gibljivo ploščico stenskega križa. Policija je oba aretirala. Moški je bil šele pred mesecem dni izpuščen iz zvezne jetnišnice v Milanu, Mich., kjer je odslužil leto dni zapora radi posedanja marihuana cigaret.
Zakladniški tajnik je speci- j fično podal naslednja priporočila :
Odpravil bi se 3-odstotni normalni davek na posameznike, kar bi pomenilo, da se s 1. januarjem črtajo z davčnega seznama imena 12 milijonov oseb z malimi dohodki in da se znižajo davčna bremena na vse osebne dohodke za $2,085,000,-000.
Davki na korporacije bi se znižali za dve milijardi )n pol
Črtal naj bi se 95-procentni med vojno sprejeti davek na visoke korporacijske dohodke, kar bi značilo, da bi bilo davčno breme korporacij reducirano za $2,555,000,000.
S 1. julijem 1946 naj bi se odpravili posebni vojni davki na predmete kot kožuhovinaste suknje, zlatnino, kozmetična sredstva in transportacijo. V smislu tega priporočila bi te vrste davek postal enak davku, ki je bil plačljiv leta 1942, kar bi pomenilo, da bi se davki na takozvane luksuzne predmete znižali za okoli polovico. Vinson je izjavil, da bi se s tem letne davčne kolekcije znižalo za $547,000,000.
Izraža vero v narodno produkcijo v znesku 2000 milijard
Zakladniški tajnik je ob pre-
dložitvi načrta za ravno redukcijo izrazil vero v bodočnost ameriškega gospodarstva. Rekel je:
"Vojna je dokazala, da je ta dežela sposobna letne produkcije v znesku 200 milijard dolarjev. Prepričan sem, da smo pod obstoječimi cenami sposobni obdržati deželo na isti produkcijski višini."
K temu je Vinson dostavil, da visok vojni davek in odgovornost, ki jo ima dežela napram 85 milijonom osebam, ki lastujejo vojne bonde, zahtevata, da se pri sestavljanju novega davčnega zakona postopa oprezno. Poudaril je, da se davki v prihodnjem letu v nobenem slučaju ne bi smeli znižati za več kot pet milijard dolarjev.
Predno je Vinson predložil svoj program, so republikanci v kongresu zahtevali 20-pro-centno davčno redukcijo, rekoč, da je to mogoče, ako se vladni izdatki drastično znižajo.
Vinson je izjavil, da bodo davčne obveznosti za koledarsko leto 1946 pod obstoječim zakonom znašali okrog 32 milijard in pol dolarjev, in da bi redukcija davkov v znesku pet mihjard znižala vladne dohodke za prihodnje leto na 27 milijard in pol dolarjev.
NOVI GROBOVI
Stalin je povedal sen. Pepper ju, da Zed. države in Rusija lahko jamčita mir sveta
KAIRO, 1. okt. — Demokrat-1 ingtonu. Mene je spremljal ame-ski senator Claude D. Pepper iz riški poslaniški namestnik, Floride, ki je član senatnega od- George F. Kennan, ki je tolmačil
PROGRESIVNE SLOVENKE KROŽEK ŠT. 3
Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje, ki se vrši v sredo ob 8. uri zvečen v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Krožek se lepo zahvaljuje Mrs. Antoniji Tomle, ki je darovala $1.00 in Mr. Jack Strekal, ki je daroval $2.00, ker se nista mo-
seka za zunanje zadeve, je danes tukaj podal obširno izjavo o svojem nedavnem obisku v Kremlinu, kjer je govoril s pre-mierjem Stalinom. Senator Pepper je izjavil:
"Na 1.4. septembra zvečer sem v Kremlinu skoro polno uro govoril z generalisimom Stalinom. To je bilo veliko doživetje, kajti ko sedite ob isti mizi z njim, se zavedate, da ste privilegirani govoriti z možem, ki ima v rokah večjo oblast kot kak drug človek na svetu—z možem, ki bo v veliki meri odločil, kakšen bo naš svet v bodočnosti.
"Z generalisimom sta bila zunanji podkomisar Vusinski in neki mlad tolmač, katerega seni
zame.
"Generalisimo je imel na sebi armadno uniformo z eno.samo zvezdo nad srcem. Njegovo vedenje je bilo skromno in neprisiljeno. Kadar čaka, da se njegove besede prevedejo, navadno riše vsakovrstne figure na papir, ki ga ima pred seboj.
"V splošnem sedi zelo mimo in govori z nizkim glagom brez večje živahnosti, ampak pride na vrsto predmet, ki zbudi njegovo zanimanje, njegove velike rjave oči zažarijo, njegov obraz poSjtane živ in izrazit, in zroč vam naravnost v oči, govori gladko in z velikim poudarkom. Včasih podkrepi svoje besede z odločno gesto s sklenjeno pest-
spoznal, ko se je nahajal v so- jo, ki nam pove o njegovi ne-
gla udeležiti zadnjega piknika, vjetskem poslaništvu v Wash- zlomljeni volji.
"Vprašal sem Stalina, ako bi mi povedal, kakšni so cilji Sovjetske zveze v notranji in zunanji politiki sedaj, ko se je na zemljo zopet vrnil mir.
"Stalin je odgovoril precej obširno in bistvo njegovega odgovora je bilo, da Sovjetska zveza želi popraviti od vojne povzročeno škodo in zgraditi industrijsko moč dežele ter s tem dvigniti življenski standard ljudstva. V ta namen je sovjetska vlada že pred šestimi meseci prosila Zedinjene države za posojilo v znesku šest milijard dolarjev.
"Potem sem vprašal, kakšen odgovor bi se moglo dati kritikom, ki pravijo, da ako se dovoli posojilo, katerega želi dobiti Sovjetska zveza, da bi se denar ne porabil za zvišanje življenskega standarda med ljudstvom ali za zgradnjo produkcijskih sred-(Dalje na 3. strani)
LOUIS LEUSTIK
Po večletni bolezni je preminil na svojem domu dobro poznani Louis Leustik, p. d. Ul-čarjev, star 59 let, stanujoč na 1059 Addison Rd. Doma je bil iz vasi Skrlavica, fara sv. Gregorja, kjer zapušča očeta, brata in več sestra. Tukaj je bival nad 40 let in je bil član društva Borštnarjev, dvor Baraga. Zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojeno Pajnič, doma iz Ga-sparce na Hrvatskem, sina Louisa mL, hčer Angelo, poročeno Kastelec, vnukinjo Lois Ann, brata Josepha, bivajočega v Kanadi, bratranca Frank Debelak na Hale Ave., in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:15 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. Ker se pričakuje sina, ki je na poti domov iz Califor-nije, bo truplo položeno na mrtvaški oder v sredo ob 2. uri popoldne.
» * »
THOMAS TEKAVEC
Nagloma je preminil za srčno kapjo poznani Thomas Tekavec, podomače Brinar, star 65 let,
stanujoč na 1122 E. 68 St. Doma je bil iz Št. Vida na Dolenjskem, kjer zapušča dva brata Antona in Louisa, dve sestri, Ano in Leopoldo, ter več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let. Zapušča sinova, .Johna in Josepha, štiri hčere: Mrs. Mary Brandu-la, Mrs. Julia Kure, Mrs. Emma Vicic in Mrs. Carol Menart, ki je pred par dnevi postala mati, ter se nahaja v bolnišnici, 10 vnukov in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:15 uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
King neče biti senator
Ko je admiral King v nedeljo prišel na slavnost v Lorain, O., kjer so ga počastili njegovi nekdanji sosedi, ga je governer Lausche, ki se je udeležil slav-nosti, vprašal, če bi sprejel sena-torski sedež. Admiral, ki bo v kratkem stopil v pokoj, je ponudbo odklonil. Opozoril je governer ja, da je njegov dom v Washingtonu, in da bi torej ne bil kvalificiran za senatorja iz države Ohio.
STRAH 2
ENAKOPRAVNOST
2. oktobWi
IN
^okl
4o,
d
ENAKOPRAVNOST
w
I
Owned and Published by iUmiCAn JCOOSLAT PBINTINO AND PUBLISHINO CO. ^ faai BT. CliAIR AVENtrE — HENDERSON 6311-1:
lasued Ever} Day Except Bundaya and Holiday# BUBSOBIPTION BATES-#OENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
<Po raznažalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
ITor One Year — (Za oelo leto) .......
Por Half IK ear — (Za pol lata)	______
Por 8 Month« — (Za • mesece)______________
40-60 . IJKI . 3.00
By MaU In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Glevelandu, Kanadi In MehlU): For One Year — (Z# celo leto) , ,
For Half Year — (Za pol leta)__
For V Montlu — (Za ■ meeec#)--
-$7JS0 . 4.00 _ IJfi
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Juino Ameriko In druge inoxemike dri»T«):
For One Year — (Za celo lety)--##.00
, For Half Year — (Za pol leta)---------------------------160
entered m Second Glasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congreu of March 8rd, 1878.
104
NAČRTI ZA SVETOVNO VZGOJNO ORGANIZACIJO ZA MIR
Naš državni oddelek (State Department), je nedavno objavil uvodni carter za svetovno organizacijo, ki naj bi pospeševala svobodno in neomejdho izmenjavo medsebojne izobrazbe in vzgoje vseh ljudstev sveta, kot tudi svobodno in neomejeno izmenjavo medsebojnih idej. Ta carter je bil zasnovan v Londonu, kjer je neka mednarodna skupina tekom zadnjih par let razpravljala veliko o tem, kako bi zamogla vzgoja doprinesti k blagostanju človeštva in k trajnemu miru na svetu. Ta skupina je tudi proučevala način, po katerem bi mogli Zed. narodi čimpreje obnoviti razdejane predele dežel, kjer so bile obenem uničene tudi vse šole in vsa sredstva za obnovitev vzgoje. V tej skupini so uradni predstavniki nekaterih evropskih dežel, kot tudi predstavniki Kine, in od zadnje pomladi naprej tudi predstavniki Amerike.
Problem, ki ga skuša rešiti predloženi čarter za mednarodno vzgojo, je postavil v pravo perspektivo že pokojni predsednik Roosevelt v svojem zadnjem pripravljenem a nikdar podanem govoru — govoru, ki ga je imel nasloviti deželi na dan obletnice rojstva preds. Jeffersona. V (tem govoru stoji zapisano: "Danes stojimo nasproti dejstvu, ki nam narekuje, da ako hočemo ohraniti civilizacijo, moramo kultivirati znanost medsebojnega človeškega sožitja — možnost medsebojnega sožitja vseh ljudi, vseh vrst, da bodo skupaj živeli in delali v istem svetu, ter v miru."
Predstavniki Zed. narodov, ki so, zasnovali zgoraj omenjeni čarter, so znabiti imeli v mislih baš to poslanico pokojnega predsednika, ko so izjavili, da sta dva glavna namena vzgojne in kulturne organizacije Zed. narodov kooperacija in razširjenje znanja in kulture vseh ljudstev, bodisi na polju literature, umetnosti ali znanosti, in sicer v svrho uspešnega mednarodnega razumevanja in miru. Dalje bi medsebojna vzgojna izmenjava tvorila temelj na katerem bi se gradilo ekonomsko stabilnost, politično varnost in splošno blagostanje za vse ljudi po svetu. Čarter navaja načine, potom katerih bi se dalo udejstviti namene mednarodne vzgojne in kulturne organizacije. Vzgojni in kulturni voditelji miroljubnih dežel bi imeli tesnejše medsebojne stike in posvetovanja, kar bi pospešilo svobodnejši tok idej in informacij med ljudstvi sveta potom šol, vseučilišč, knjižnic, tiska, radia; dalje potom izmenjave učiteljev in učiteljic ter dijakov, itd.
Mednarodna vzgojna organizacija bi dajal pobudo za porast vzgojnih programov v posameznih deželah, in ti ^programi naj bi podpirali mednaroden mir in varnost. Po pravilih predloženega čarter j a, bi postali člani nove organizacije vsi Združeni narodi. Drugi narodi pa bi bili sprejeti z dve-tretjinsko večino glasov in sicer po priporočilu vrhovnega sveta. Vzgojna in. kulturna kooperacija je bila cilj konference v San Franciscu, zato bi bila nova organizacija v skladu z dokumentom sprejetim na tem važnem zborovanju. Uvodni čarter bo za enkrat služil kot vzorčni načrt, ki ga bo vzela v pretres konferenca predstavnikov 50 Zed. narodov, ki se bodo sestali v Londonu v novembru letos. Državni oddelek je objavil ta čarter v nadi, da se bo o njem razvila "široka razprava" v javnosti.
pa vršil ples v obeh dvoranah,; v zgornji bodo igrali godci Vad-nalovega orkestra, in v spodnji bo pa domača godba. Vstopnina za k programu je 75c in se lahko zabavate od pol štirih do polnoči, ker vas stane povprečno lOc na uro (jako poceni) in za one, ki pridejo samo na ples se bo računalo pa 60c.
Slovenski ameriški narodni svet je dobro udomačena organizacija med nami ameriškimi Slovenci. Zaupanje in spoštovanje si je pridobila pri izvajanju zamišljenega programa in nalog, ki jih je določil Slovenski narodni kongres v letu 1942, to je, da pomaga osvoboditi jugoslovansko ljudstvo izpod jarma tujih in domačih izkoriščevalcev in preganjalcev ter pomagati od vojne obubožanim ljudem. SANS je danes edina organizacija med ameriškimi Slovenci, ki deluje za obojestransko pomoč našim rojakom v domovini! To pove dovolj, da se resno zganemo in priskočimo v njegove vrste in posečamo prireditve njegovih podružnic. Ne ozirajmo se na klevete, ki jih trosijo "izgnanci" iz Rima in Švice ter kričijo kot priprti kužki. Ti ljudje so se "izgnali" sami zato, ker s6 v domovini izdajali naše ljudi oku patorskemu fašizmu in nacizmu, ker so upali, da bo ta zmagal in jih postavil ponovno na stolčke, s katerih bi šikanirali in izkoriščevali naše preproste ljudi v domovini. Ta fašistična propaganda in ječanje bo le začasna zato, ker je preveč "fa-briciranja" in pisma od ljudi naravnost iz domovine že sedaj pobijajo in dokazujejo, da sta se bila v Jugoslaviji le dva eks trema to je, partizani nasproti fašistom, oziroma nacistom in srednje poti ni bilo, kar se pravi, ali si se boril v vrstah par tizanov ali pa v vrstah fašistov vse drugo je "bunk". To je do bro, da imamo pred očmi kadar nas dovede kakšen dogodljaj ali laž, da dvomimo,
V nedeljo, 28. oktobra bo pa prireditev Centralnega odbora SANSovih podružnic v Slovenskem narodnem domu na St Clair Ave. Ob tej priliki bo dramski zbor "Ivan Cankar' vprizoril veseloigro "O, ta vraž ja vdova", ki je bila pred ne kaj leti zelo uspešno podana po Cankarjevih igralcih. Igra je v treh dejanjih in je polna, zanimivih in veselih prizorov. Zato rezervirajmo si tudi ta dan.
Louis Kaferle.
dekleta razumejo kako postreči udeležencem, ter obenem store tudi nekaj za svoje društvo, kar je v korist cele skupine. Po možnosti vedno prispevajo za najbolj potrebne ustanove.
Torej vsi v soboto zvečer v Slovenski narodni dom, ko bomo šele petintrideset let stari.
N. K., predsednica.
izobraženci, mladina.
Zara-
UREDNIKOVA POSTA
Priredba podružnice 48 SANSa
V nedeljo, 7. oktobra bo prireditev podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Popoldne bo podan varijetni program, ki bo vseboval pevske, godbene in plesne točke. Vprašalo se je tudi jugoslovansko poslaništvo, da nam pošlje govornika iz starega kraja in ob tej priliki bo posetil našo prireditev in nastopil v govoru glavni tajnik SANSa Mirko Kuhel.
Za sodelovanje so se dosedaj
priglasile sledeče kulturne sku pine: Pevski zbori Slovan, Jadran, Zarja in kvartet Glasbene Matice Belle, Plut, Nosan in Kogoj in Mladinski zbor SDD. V soli zapoje Florence Unetičeva, v narodnem plesu 'pa bratec in sestra poznahe družine Frank Siskovič in umetne in baletne plese bodo pa proizvajali učenci in učenke plesne šole Miller Dance Studio. Kot je razvidno bo program pester in bogat. Začetek programa ba ob pol štirih popoldne,
Po programu bo večerja v spodnji dvorani in zvečer se bo
Ob petintrideset letnici
CLEVELAND, Ohio. — Doba petintrideset let šteje več kot eno generacijo, tako, da bi človek, ki gleda v bodočnost slutil, da jo bo težko dočakal. Ko pa preživi vsa ta dolga leta, pa je še vedno ostalo nekaj nad in korajže za bodočnost.	I
Že je preteklo letos petintrideset let, odkar je bilo ustanovljeno društvo "Svobodomiselne Slovenke". Še se spominjam mnogih p r i ustanovitvi pričujočih. Iz obrazov vseh ji sijala zadovoljnost, ko je bila začrtana pot, kjer se bomo združevale v pomoč in potrebi ena drugi.
Še so članice med nami, ki so preživele to dobo. Oni dan mi je ena odgovorila, ko sem jo vprašala, kako se počuti: "Veš, kaj", pravi, "Včasih se počutim, da sem sto let stara, včasih pa tudi, da sem šele petintrideset."
Prihodnjo soboto bo to društvo obhajalo svoj jubilej v avditoriju Slovenskega narodne-
Zahvala, pojasnilo in priporočilo
Cleveland, Ohio. — Na nede-jo 23. septembra, ko se je kazalo slike iz stare domovine v Slovenskem narodnem domu, kamor je prišlo polno ljudi, so se dogodile neke neprilike, ki so neljubo vplivale na posetnike.
Bila je velika neugodnost čakanja, predno se je vse uredilo, in odbora dolžnost je, da pojasni kaj je bilo temu vzrok. Namreč, podarjen aparat (projector) za brezplačno rabo ni 3il pravilen, kajti pričakovalo se ni tolike vdeležbe in odbor ni hotel imeti preveč stroškov, ter s tem je hotel prihraniti v prid pomoči stari domovini. Upamo, da nam bo vse tisto občinstvo oprostilo. Kaj pa je ta mala neugodnost v primeri žrtev, ki so jih prenašali boritelji za svobodo v stari domovini?
Ker se mnogo ljudi ni moglo vdeležiti prireditve na tisti dan, zato vam bo dana prilika, da vidite te pomembne slike, katere se bo predvajalo v sredo, 3. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in v petek, 5. oktobra pa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek pri obeh prireditvah je ob pol osmih (7:30) zvečer.
Ako bo mogoče, bo pri prireditvah navzoč član Jugoslovanske trgovske mornarice, poročnik Zvonimir Jurešič, kateri se je udeležil partizanskih bojev proti okupatorju.
Torej, naj ne bo Jugoslovana, da ne bi videl teh slik, ki pokažejo jugoslovanske begunce \ Egiptu, kaj vse zamore človek, ki vkljub vsemu trpljenju, ostane nezlomljiv, čist, pošten, dostojen, samo da je prost vseh okov. V Vesnici nekaj zelo poučljivega za nas tukaj. V slikah, se vidi boj in osvoboditev Belgrada, tu vam pokaže jugoslovansko in bratsko rusko armado, ki se snideti skupaj. Ako bo čas dopuščal, se pokaže še par drugih slik, katere so vse zanimive. Da pa ne bo kakih ne-prilik, kot se je to zgodilo prejšnjo nedeljo, se vam zagotavlja, da boste to pot zadovoljni, kajti aparat (projektor) prikazuje slike zelo čisto in tudi zvočnik je v popolnem redu.
Torej, poslužite se te prilike, da vidite slike. Vstopnina je samo 35 centov in čisti preostanek gre v prid pomoči Jugoslavije.
Vabi vas
Odbbr
Združenih clev. Jugoslovanov.
renjski korenjaki; potem plan-
Gorenjska v svobodi Jeseniško slavje
Dvajsettisočglava množica Slovencev iz vseh krajev naše domovine se je v soboto in v nedeljo, 1. in 2. septembra zbrala na Jesenicah. Jesenice so sprejele vse nepregledne množice naših rojakov, ki so prihiteli na slavje od juga, vzhoda, severa in zapada naše slovenske domovine.
Nedeljska kulturna manife-staxjija na Jesenicah je bila
plod skupnega zanosa in tvor-ga doma na. St. Clair Ave. Cla- j ne moči naše ljudske enotnosti, ni in članice bodo navzoči in z Triumf pa je vendarle mogel bi-
njimi njih domači in prijatelji. Ppleg pa upamo, da nas poselijo tudi člani in članice društev, ki pripadajo organizaciji S.D.Z. Pravijo, da petintrideset let
ti tako popoln predvsem zato, ker je bilo vse to delo zgrajeno na bogati, iz roda v rod čuvani kulturni dediščini naše Gorenjske. V vseh ljudeh tega kraja
je najlepša doba v življenju. In j je nekaj pokončnega, vedrega; ravno pri tej skupini je opaziti v njih je slovenska in slo van-
toliko življenja in delavnosti, da bi nikdo ne sodil, da je katera starejša. Te naše žene in
ska zamozavest in širina
Prihiteli so na Jesenice tisoči in desettisoči — delavci, kmetje
di obilice narodnih noš, "narodnih šeg in prikazov narodnih običajev bi se le težko kakšna podobna prireditev mogla primerjati s slavjem "Gorenjska v svobodi".	»
To, kar se je zgodilo zadnjo nedeljo na Jesenicah, se je lahko zgodilo le v resnično svobodni domovini, ki je stoletja in stoletja iz zatiranja težila k svobodi in novim dnem. Prosta vseh protiljudskih sil je Gorenjska v dneh svojega kulturno - prosvetnega slavja zavris-kala na glas kakor še nikoli. Vendar pa osvobojena Gorenjska ni praznovala svojega praznika sama. Povabila je svojo vlado, svoje rojake Primorce, Gorenjce, Korošce, Dolenjce, Štajerce in Notranjce.
Že v soboto so prispeli na Jesenice prvi gostje, najdražji in najljubši: Primorci in Korošci! Primorcev je bilo skoraj pet tisoč. Korošcev samo šestdeset — oblast jim ni dovohla poti k bratom. Večina so morali Dra vo preplavati. Do danes Gorenjska še ni nobenega gosta sprejela tako prisrčno kot te svoje brate, ki ob Žili in Soči hrepene po združitvi s svojimi rojaki to-stran nasilno postavljenih mej in črt. — Nato so prihajali drugi, na vlakih, vozovih, na avtomobilih in peš. Dva in trideset kilometrov vencev so spletle jeseniške žene in mladina, 700 smrekovih mlajev so postavili jeseniški fantje in možje.
V soboto ob petih popoldne so na igrišču "Bratstva" pod Me-žakljo zadonele fanfare in naznanile, da se je pričelo slavje. Solnce, ki je zahajalo za Mežak-Ijo, je bilo priča nepopisnemu navdušenju, ki je žarelo iz oči svobodnih Gorenjcev. Slavnostni streli so odmevali od Me-žaklje in Jelenkamno — kot 3imbol, da tod živi ljudstvo, ki je in ki bo vedno branilo svoje pravice.
Zvečer so bile Jesenice slavnostno razsvetljene. Mladinci so iz tovarne prinesli prižgano bak-Ijo, s katero so na prostoru prižgali luč. Nato se je vršila Klinarjeva drdma "Plavž". — Vso noč od sobote na nedeljo so rakete vseh barv razsvetljevale nebo nad Jesenicami, ležečimi v dolini Save in obdanimi z vencem gora — Karavank in Triglavskega masiva. Svetloba raket jo ožarjala obraze tisočev ljudi. Narodna in partizanska pesem je odmevala v noči.
Ob petih zjutraj je jeseniška godba odigrala budnico, nato pa koračnico "Komandant Stane". Primorci so se srečali s Korošci. "Vi še ne veste, kaj imate", je rekla primorska starka ženi, ki je krasila Titovo sliko. Morje narodnih noš je vzvalovalo. še nikoli toliko narodnih noš v enem dnevu in v enem mestu, švabski nacisti so hoteli vse to zatreti. Toda sedaj; poglej, tovariš!" In koroški rojak je dejal: "Prišli smo na Gorenjsko močni in borbeni, odhajamo pa nepremagljivi!"
Ob devetih so prispeli iz Ljubljane člani narodne Vlade. Nato pa se je skozi Jesenice razvila vsa ogromna povorka, kakršne Gorenjska še ni videla. Na čelu povorke je šla partizanska konjenica. Ti so nosili slovenske in jugoslovanske zastave ; pa tudi zastavo naše naj, dražje zaveznice —: Sovjetske zveze. Tem so sledili pionirji, oblečeni v rdeče - modre-bele kroje; potem jeseniške matere, katere so žrtvovale svoje sinovi in može v veliki osvobodilni vojni. Tiha hvaležnost je spren;-Ijala te velike žene. "Matere so krvavele, a lesovi so zašumeli in partizani so se pognali v boj" — Dachau, Mauthausen in vsa nešteta taborišča smrti nam vstajajo pred oči. — Mimo nas stopajo Primorci in Korošci — "Hočemo našo vojsko, hočemo republiko!" Beseda za besedo se trga iz ust naših še nesvobod-nih rojakov. Za temi pa prihaja naša vojska, sami mladi go-
šarji, kmetje, mladina s Titovo in Prešernovo sliko, delavci, tiskarji, ogljarji. Skupina za skupino se vrsti. Skoraj dve uri je trajal ogromen sprevod, ki je pokazal Gorenjsko takšno, kakršna v resnici je. Po povor-ki se je ljudstvo zbralo na igrišču "Bratstva". Na tribuno so stopili predstavniki naše vlade z generalnim poročnikom Peko Dapčevičem. Množicam je spregovoril predsednik narodne vlade tov. Kidrič.
Po govoru tov. Kidriča so govorili tudi zastopniki Primorcev in Koroščev. Nato je tov. Klinar prebral resolucijo Gorenjcev, Primorcev in K o r o -šcev zaveznikom. Medtem so na tribuni sedeli člani naše vlade v družbi z materami padlih partizanov. In vsi tisoči so bili srečni, da so doživeli dneve, kakršnih še niso doživele Jesenice.
Glede finančne moči Anglif
v Washingtonu se te c di skupina zastopnikov Britanije z namenom nekako povojno financn® od Amerike. V zvezi s clevelandski dnevnik C ( ^ Press dne 14. septe^br^^ ^ vil uredniški članek, ki J zanimiv, da ga v nasleW dajamo v prostem
"Britiško-ameriška
za nadomestilo 'Hend-l®
se pričela v megli pr"? ^
To je slabo. Propagan
meša občinstvo. Ona
mevanie faktov mednar .
SVOj"
Hočemo svobodo, za katero smo prelivali kri
soke finance, ki so v
meljih primeroma	^js
"Ena vrsta propag^^ ^ vi, da če Stric Saw P igrati vlogo Santa pomenilo, da se bom"
izolacijo. Resnica je
želja za mednarodno »T ^ nje ni bila nikdar pr®i ^ ka kot je zdaj. Vse, ^ čani hočejo, je, da naj
delovanje* obojestransko

Samo ruševine, samo golo, spraskano in ožgano zidovje se dviga tam, kjer je nekdaj stala prijazna vasica Cesta.
Tukaj so Nemci zažgali. 50 hiš ter ubili tri vaščane. To je bilo 2. junija 1944 leta. Ljudje pripovedujejo, da so to storili samo zaradi tega, ker so borci XXX. divizije pred vasjo napadli nemški tank.
V eni izmed požganih hiš je takrat zgorela tudi Bizjak Pavla, ki je bolna ležala in ni mogla bežati.
Toda vaščani so delg.li za našo stvar kljub temu. Sami pravijo, da bi jih bilo sram, če ne bi bili skoraj vsi moški v partizanih. Mnogo so ti ljudje žrtvovali. 14 najboljših izmed teh sedaj manjka. Nekaj jih je padlo v vrstah naših borcev, drugi pa so pomrli v internaciji. Tudi belogardisti jim niso dali miru. Ljudje ne morejo pozabiti, kako grozno so Antonu Ži-bertu razbili glavo in ga i azme -šarili po vsem životu, ko je bil že mrtev, pa so ga še z mitra-1 jezom prerešetali. Od 1941 leta naprej je bil eden naših najboljših aktivistov.	^
Pred nekaj dnevi smo se oglasili v tej vasi.
Med ruševinami so delale same žene in mladina. Prenehale so, ko smo prišli k njim.
"Kaj se vam čudno zdi, ker ni med nami nobenega moškega? Veste, vsi so še v vojski, tudi tisti, ki so bili v internaciji, se še niso vrnili. Samo eden je že prišel domov. Le poglejte, kako spet gradijno našo vas! Kar nas je, delamo skupaj, ljudje iz sosednih vasi nam posojajo orodje. Delo nam gre kar hitro od rok. Nekaj hiš je sedaj že uporabnih, da se za silo la"hko v njih stanuje. Skoraj vsi pa smo nastanjeni po sosednjih vaseh."
To so nam pripovedovale pridne delavke. Obenem pa so si z rokavi brisale potne obraze.
Stor Angela, močna in zarjavela, pravi lik delovne žene, ja stopila malo naprej. K zidu je prislonila lopato in oprla močne roke v bok ter nas pričela s^ira-ševati, kako je sedaj pri nas.
Razgovarjali smo se tudi o volitvah; ko smo omenili pobiranje podpisov za pripadnost k Jugoslaviji, je Angela pomaknila ruto s čela nazaj in nam z močnim glasom pripovedovala: "Pri nas smo podpisali prav vsi. Poglejte, med borci Jugoslovanske armade je padel tudi en moj sin, drugi pa je zgubil roko. In sedaj naj bi mi to pozabili in dopustili, da nas drugi pregazijo? C3 bi moralo biti tako, je boljše, da nas še danes pokončajo s plinom."
Trde so bile njene besede, ki so izražale misel vseh vaščanov in vse bližnje okohce.
— Mladina
"Druga propaganda'
izida nedavnih britišk' Ta vrsta propagande P ^ bi Washington moS® ^ business s Churchillom toda ne bo dovolil P°^^.|(
ritski vladi. Predse<^|^ man Je take govoric® pravilno označil za be'
A<-
bi
ma več imetja, in da li mi, kot bogati P'-^ dati več bilijonov do ® y sugestija je tudi	n
"Neka nadaljna vrst^.ll gande poudarja, da
Hi
Si
.SI
s< kd H
5%
ON: U 41
U 41 H
>0
s
N
J-Nto
S
%
'4
ja' ni bankrotna. Zelo ni viri naravnih
li vsled vojne manj naši.	^ _
"Anglija ponuja gim narodom. Ti	^
njenem lastnem trgoV ^ij. ter^su. Dobro. Toda,	' 2V(
šim denarjem? 2akaJ .^Jti jem, ki bi moral P''j ^ ameriških davkopl^c®	j
katere pride delež	^
dolga v približno
na davkoplačevalce	%
se nam predstavlja ko ^ % na? Kaj je napačne^^^j^^ govskega v naši sug nam Anglija odstopj j'h drage baze v naši a j ^ rambni zoni? Te (i'' vrednost za nas, nie .v/C«) menjajo za Anglija sko breme.	A,
"Nikdar v svoJ! S ni Anglija podarila bi % kemu narodu,—po^® igp ^ rodu, ki je bil posedoval aktive,	-
vrednost za Angliji'.	,
to storili? Odgovor J®'r
takega ne bi smeli
"Mi želimo Ameriko v bodočih a-
sta-
tesno povezani kot ^ se to doseže, je tre ^
naše medsebojne bi^ saje na bizniško P®'
trajna."
"Nova Doba/' ^

;ilO


Društve^
19 45
kol«

t
6. oktobra, sobota« ^ci'' "Brooklynski Si® S. D. Z. priredi mu zapadnih Si® Denison Ave.	?
6. oktobra, sobota- p, j
C.F.U. — ples v ^ / 'i* 6. oktobra, sobota -.a
veselica ob oble^-^eC ne.
2 "S. D. Z. v SIO'; gt.
Svobodomiselne

rodnem domu Avenue. ' ^ 7. oktobra, nedelj®-
collinwoodsko ok
reditev v SDD
■J}
' ,/'
Ji
oktobra, nedelj®-
niča št. 48 SA^p gram popoldanj'^^ginoy v korist poffloci pfi Slovenskem del^ na Waterloo

t

A
1945
ENAKOPRAVNOST
BTEUkH 3
^ ^'fvenski ameriški narodni svet
N»!
3935 W. 26th Street, Chicago 23, HI,
(prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 3. in 3. sept. 1944 "■ ^0 bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani sir-
ČASTNI ČLANI:
Dod •	ADAMIČ, MUford, N. J.
I	MABIE PBISLAND, 1034 DiUingham Avenue,
n'ycSf"' Wis.
' F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: I	KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich.
• JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. 1, 0%^ FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23,
C KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU.
f^kkai. ,	CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
• JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, IlL
AKk^'^OVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, 111.
lEOPoin	1636 W. 21st PL, Chicago 8, IlL
KUSHLAN, 6408 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Novak, 6II7 SL Clalr Ave., Cleveland 3, Ohio.
ZAITz, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, IlL
NADZORNI ODBOR: I	predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, UL
I	7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
'EETNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N, J.
SIBŠI ODBOR;
1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
Ke P 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
[ivJ'^SjV	527.No. Chicago St., Joliet, lU.
334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
jJfiOVj- IP Route No. 4, Princeton, III.
«	^SIN, 4670 Washington St., Denver, Colo.
223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
bj * ^LtTvr '	571x1 ot*) IrltlSDurgll X> Ira.
' 604—3rd St., N, W., Chisholm, Minn. *^36 So. Kenilworth Ave, Berwyn, 111.
17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
N
I Ith	Station St., BridgeviUe, Fa,
K\>^	' ^^65 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
Menahan St., Brooklyn, N. Y.
oIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio, s *658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
Iteh H-	1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
Lr^SW Vlhtt 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. |J(3N	706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
A. F. U. Bldg., Ely, Minn. ' 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, HI.

h

lO^l
I® povedal sen. Pepperju, da Zed. 'n Rusija lahko zajamčita mir sveta
^t(

'Oda.
s 1. strani)
i ^®"ivec za liadalje-v!*', \liij	produkcije.
P^"'' da. o 'nasmejal in od-Hei	trditve
lite di
smes-
''	bUo samomo-
h_,' Sovjetska zveza racial ■
f*): >doki
z masno Jo- Rekel je, da
to, da Sovjet-
je	vojno pro-
X' N žm	da je demo.
'	trinmijon^
in	mož Rdeče
^ da
'"^jev	demobiliza-
"jA?	Pokier ne bo
# Svoip	samo eno
-sdj^lSroi:
j® poudaril,' da Namerava pla-
lO J '^' Se bnt,4. ^^(:Glnega spo-1^ vladi lah-^ podrobnosti
ioC
|ti. i4
/ ko
tO i« Iv'OVi li
go
So
z vzajemnim poraženi naši je rekel Sta-slfe ''O ohr,'^ iiaša dežela ,j i' J®5^fansko podla-\	v
Ta s . ^ So .^^ša

mirnem ca-

T	upa, da
sodelovanje
najdena z lahkoto.
" 'Lahko to ne utegne biti,' je odvrnil, 'ampak Kristus je rekel : Iščite in našli boste.'
"Stalin je bistroumen prouče-valec mednarodnih zadev in ve, da nam ne bo vedno lahko razumeti drug drugega. Ampak ko govorite z njim, se čutite ponovno zagotovljene, da želi delati roka v roki z Zedinjenimi državami in drugimi zavezniškimi narodi za zgradnjo boljšega sveta.
" 'Naše ljudstvo je doprineslo največje žrtve med vsemi zavezniki,' je rekel Stalin. 'Tekom dolge vojne ni imelo niti zadostne hrane, oblačil ali stanovanj. Bilo bi samomorilno za nas, ako ne bi posvetili vseh naših naporov in virov temu, da se ljudstvu da stvari, radi pomanjkanja katerih je toliko časa trpelo.'
"Stalin je pokazal veliko zanimanje za možnost ameriških posojil za rusko obnovo. Prepričan sem, da je Rusija sposobna uveriti našo vlado, da se bo ita denar rabil samo za produktivne svrhe in končno nam samim v korist, kajti industrializirana Rusija je za nas ena najbolj vabljivih trgov v bodočnosti.
"Povedal sem generalisimu, da me vznemirja, kaj naj bi se napravilo, da se prepreči Nemčiji in Japonski, da postaneta zopet agresivni državi. Stalin je udaril s pestjo po mizi in rekel:
" 'S tema dvema narodoma moramo biti« ostri. Po zadnji vojni smo napravili zmoto in Nemčiji pustili, da se je iznova oborožila. Bili smo preveč popustljivi. Posledica je bila, da je bilo Hitlerju dovoljeno zgraditi ogromen vojni aparat in podvze-ti nevarno in smrtnonosno vojno.
" 'Zdaj, ko je Nemčija poražena, moramo gledati, da ostane razorožena. Toda storiti moramo več. Nemčiji moramo vzeti moč, da bi še kdaj v bodočnosti podvzela vojno. Ako se hoče to doseči, se mora Nemčiji vzeti Ruhr, kajti tam je dobila večji del svoje moči za vodstvo vojne.'
"Generalisimo je govoril z velikim občutkom glede Japoncev. S^rbi ga, da sedaj ravnamo z Japonsko tako kot smo po zadnji vojni z Nemčijo. Dal je jasno razumeti, da bomo storili silno napako, ako bomo dopustili, da se Nemčija in Japonska zopet dvigneta kot vojni sili.
"Vprašal sera generalisima, da-li ne veruje, da so Zedinjene države in Rusija skupno v veliki meri sposobni zajamčiti mir na svetu. Odvrnil je, da smo skupno tega sposobni.
"Potem je iznova izrazil globoko hvaležnost Sovjetske zveze za vse, kar je Amerika storila, da jim pomaga v borbi z naciji.
"Povedal sem generalisimu, da ima mnogo občudovalcev v Zedinjenih državah in da se če-sto o njem na najbolj prisrčen način govori kot o 'stricu Jožetu.' Z nasmehom je odgovoril, da ne ve, s čem si je to zaslužil in da je jako hvaležen ameriške- j mu ljudstvu za njegovo dobro j voljo napram njemu in Sovjetski zvezi.
"Ko se je pogovor bližal koncu, sem mu rekel, da-li bi mi hotel dati kako poslanico ali sugestijo, ki bi me spominjala ha moj pogovor ž njim. Po partre-notnem obotavljanju je Stalin rekel:
'' 'Enostavno to-le: Sodite Sovjetsko zvezo stvarno. Nikar nas niti ne hvalite ali grajate. Samo spoznajte nas in sodite nas kot smo in delajte svoje zaključke o nas na podlagi dejstev in ne na podlagi govoric'."
Ameriški častnik na Primorskem
Newyorski dnevnik "Glas Naroda" je dne 10, septembra priobčil sledečo,zanimivo črtico:
V četrtek se je v našem uradu oglasil ameriški poročnik Lt. Vincent Quinn, ki je bil z ameriško armado v Italiji, se je boril na raznih bojiščih ter nazadnje ob Padu, kjer je bila prebita zadnja nemška obrambna črta in je njegov polk bil prvi, ki je prekoračil široko reko.
Lt. Quinn je s svojim polkom podil Nemce mimo Gardskega jezera na južnem Tirolskem, čez Brennerjev prelaz do švicarske meje, nato pa je prišel skozi Celovec na Primorsko, dalje doli v Trst, v Gorico ter je bil nazadnje dalje časa v Suzidu pri Kobaridu, kjer je mnogo občeval z našimi ljudmi, ki jih sedaj nikakor ne more prehvaliti.
Ko je s svojo armado prijel v Italijo, se je takoj pričel učiti italijanščine in se je tudi s Slovenci na Primorskem razgovar-jal v italijanskem jeziku, ker je mladina obiskovala italijanske šole in se je naučila italijanskega jezika. Med seboj pa primorski Slovenci vedno govore samo slovensko.
Ko je Lt. Quinn prišel v urad, je najprej prosil urednika, da mu prestavi pismo, ki ga je dobil iz Kobarida. Pismo je bilo pisano v slovenščini in se prične:
in
"Dragi Vincent , ,
me!" pravi poročnik.
družina."
Pisala mu je Zora Breška iz Suzida pri Kobaridu in so mu v pismu zahvaljuje za vse, kar je njeni družini storil dobrega. Poročnik je povedal, da je sem pa tam družini prinesel kaj sladkorja ali kave, ali kaj drugega, kar je mogel dobiti v vojaški kantini. Nato ga dekle vpraša, ako se še spominja, kako so na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, 4. julija kurili kres.
"It was beautiful," je rekel Lt. Quinn.
Dekle ga prosi, da ji še kaj piše ter mu pošilja svoje pozdrave in pozdrave svoje družine.
Lt. Quinn pravi, da so Slovenci zelo dobri ljudje in prijazni in pridni. Delati prično zelo zgodaj zjutraj in delajo do poznega večera. Sploh tako pridnih ljudi ni še nikdar videl. Sami imajo le malo živeža, toda kakemu gostu še vedno položijo na mizo kak prigrizek. Obleke imajo zelo malo, toda je čista. Sploh so hiše zelo snažne in v sobah vse lepo čisto.
Jedo največ polento, mleko in sir. Vsaka družina ima po dve kravi, čemur se je čuditi, ker so Nemci imeli navado odpeljati vse, kar je njim prišlo prav.
Polja so vsa lepo obdelana in ob njegovem času so ravno kosili in sušili seno.
Mesta, trgi in vasi niso nmogo poškodovane, kajti Nemci jih niso imeli časa rušiti, tako se
That's jim je mudilo iz Italije. Razbite
pa so železnice in ceste in razbili so jih slovenski partizani.
Vsi primorski Slovenci želijo priti pod Jugoslavijo in so na Titovo povelje takoj pripravljeni prijeti za orožje.
O Italijanih Lt. Quinn nima tako dobre besede, ker Italijani so jim pokradli vse, kar so mogli; pri Slovencih pa je lahko pustil denar na mizi, pa nikdo se ga ni dotaknil.
Nekatera italijanska dekleta so razuzdana in nemoralna, toda Slovenke stoje na visoki stopnji morale in za ljubimkovanje niso dostopne. Če se kdo hoče ž njo poročiti, je vse v redu.
Lt. Quinn je na Primorskem največ občeval v hiši družine Breško v Suzidu pri Kobaridu. Domača hči Zora je partizanka in je pobila 13 Nemcev. Sploh je vsak Slovenec partizar^ in pripravljen iti za Jugoslavijo vsak čas v boj.
Slovenski duhovniki po Primorskem še vedno opravljajo svoja cerkvena opravila. Ljudstvo bi rado odprlo šole, toda ni-
di, mnogo pa so jih pobili Nemci. Mnogo je deklet v starosti od 18 do 30 let, toda ne fantov, da bi se ž njimi poročile. V Suzidu sta samo dva moška, pa še teh eden je bil ranjen, drugi pa je bil odpuščen iz Titove vojske.
Ljudje zelo radi gledajo filmske slike in ameriška armada ima s seboj prenosljive filmske aparate in ljudem ob večeiih prireja predstave.
V splošnem Lt. Quinn ne more izreči zadostne pohvale za Primorske Slovence.
V POMOČ DELAVCEM ZA STANOVANJA
Vodstvo Ohio Bell Telephone Co. je podvzelo korake, da se pomaga onim delavcem tvrdke, ki stojijo pred težkočami zaradi stanovanj, ko se jih je premestilo na delu.
S poiskan jem stanovanj, skuša kompanija pomagati tem delavcem potom gotovega načrta. Delavci, ki ne morejo najti stanovanja, se javijo tozadevnemu odboru, ki jim potem nudi potrebna navodila
ma učiteljev. Moških je zelo ma- j m pomoč z ozirom na najemalo. Nekateri so še v Titovi arma- nje stanovanj.
Choose Up for Boys Ail-American

I

¥
// nC«''
iP'
ci /:
gA''^
,// A
X /
^hteva po delnicah
.	SE NAPROŠA DELNIČARJE
American Bank Co.
hitro mogoče vrnete tako svani
S«, "WARRANF
V ' ^sia 1-
)r do 1	plave barve, na kateri je ozna
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
Babe Ruth, pilot of the Eastern nine, and Ty Cobb, manager of the Western nine of the Esquire All-America boys, "choose up" just before the start of the Boys East-West championship. They took time out to demand ball parks for every 1,000 boys in the United States. Ruth and Cobb still remain heroes to thousands of sand lot players.
v BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OCETA
Joseph Levstik
ki je v Bogu zaspal večno spanje dne 1. oktobra 1944.
Eno leto v hladnem grobu soprog in oče že počivaš,
toda v sredi našega srca.
Tvoj dragi spomin vedno živi.
Tihe solze nam silijo v oči,
ker Te več med nami ni,
k Bogu prošnje pošiljamo,
da srečen si zda j nad zvezdami.
He v delnic je opravičen vsak delničar. C'	kupiti tisto število nadaljnih delnic,
podpisati spodaj svoje ime in naj
Dih g
9i d 1	drugi, eni, ki bi radi ku-
kakor jim je dovoljeno, zopet dru-^ novo kupili več delnic. ^	vam bomo hvaležni, ako nam
morete vrniti tiste listine, da bo na kon ^o mogoče nakup delnic končan. To
1.S
za vrnitev do l3, oktobra, al^o p$
delo izdajanja


žalujoči ostali
JOHANNA LEVSTIK, soproga; VERONICA, hči.
Cleveland, O. 2. oktobra 1945
> ^	^o toliko bolje in
^Vai, ^o prej skončano.

Q Se za naklonjenost v imenu direk-**8ke banke,
Anton Grdina, predsednik.
"Tliis little book presents a few facts and figures on what tjie Nazis did to the Slav peoples, and what they intended to do. It also presents a few hints of the Slav peoples' epic struggle against the Nazi enslavers, which contributed so. mqch towards saving the world from Hitlerism. ... j "Only if we are sharply aware of these facts can wc fully
understand why the Slav peoples are so determined not to permit this to happen again. Only so can we in America strive with due resolve to have America underwrite fully all steps necessary to assure that it shall never happen again----"
LOUIS ADAMIC in his Prefate
W per copy Bundle Orders. / 5/ per copy
'tsuou by
An:cric(en Slav Congress
.r
I I I I
I I I I t I I I I
tear off ANP mail TO:
AMERICAN SLAV CONGRESS 2b5 iZnd Stroe*
New York 17. N. Y.
Plcdi* (end m#-.
.copifj of "SLAV PEOPLES' VOW ,
, NCYE:i AC/.:::;'
my check (money order) for
<« encloied.

Addri
Cify...
-Zono No...

Orginlsttion
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
»niAN 3
ENAKOPRAVNOST
2. oktob^
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje) Na Gamhofu je bila cela vrsta
tatov. Joggi, Cosimo, Leonhard, Ida, Matevž, vsak je že kaj malega izmaknil in vsi sojo dobili po grbi; toda čudno, če bi se kdo drznil in bi te ljudi imenoval tatove, bi si nakopal hujšo kazen kakor je doletela tatove, namreč takojšen odpust.
Če si tatvino naznanil, je bila to po Mullerjevem čednost, če si tatvino kaznoval, nujnost, toda če bi tatu rekel tat, bi bilo po njegovem brezprimerna podlost. Saj so ga vendar slišali, kako je dejal: da se mu takoj umakne, če je kdo na Gamhofu, ki ni še nikdar ničesar izmaknil.
Nič čudnega torej ni bilo, če je obhajala tudi na Gamhofu pred upokojenim vladnim svetnikom nekaka zdrava bojazen, bojazen, v kateri je bilo pol strahu in pol spoštovanja, in da so ga lahko isto uro ali isti trenutek zdaj ljubili in zdaj sovražili.
Tereza Etienne je tisto jutro spoznala, daje bil zelo bogat in zelo velikodušen. Nikdar pa ni mislila, da bo še ta večer nekoliko okusila njegovo darežlji-vost. Šla je z Rothlisbergerjem k poslopju, kije ležalo bolj ob strani in je bilo na pol skedenj, na pol stanovanjska hiša. Tam seje Rothlisberger približal mladi ženski.
"Hedi," je dejal, "ta deklič prihaja iz Sittena. Dela išče. Premislil bom, kaj bo jutri delala. Prenoči jo!" Hedvika, visokoraslo bitje, precej lepo oblikovane glave, pokončne, napete drže, modrih oči in košatih bledosvet-lih las, je opazovala Terezo z ostrim pogledom.
"No ja," je pripomnila, "vsak teden je kaj novega. Zidaj pa še Wallisanka. Sveti Sebastijan! In po vrh vsega še tako drobna stvarca! Kaj neki bo delala, če smem vprašati?"
"Vrče za mleko bo pomivala, ker bo šel Adrijan prihodnji teden k vojakom."
"In kaj bo rekel gospod Mul-ler?"
"To je moja stvar; kadar ga ni, boste plesali, kakor bom jaz žvižgal. Tako torej, pelji jo zdaj s seboj in ji daj prenočišče!"
Po teh besedah je potisnil svoj črni ponošeni klobuk nazaj, da je skoraj povsem pokril svoj rdeči, močni tilnik in je odropo-tal s svojimi okovanimi škornji.
Hedvika seje vzravnala. Obleka ji je čudno visela okoli bokov in Terezi seje takoj zdelo, da je v drugem stanu.
"No da, kje so pa tvoje stvari?" je vprašala Hedvika.
"Nimam ničesar!" je šepetaje odgovorila Tereza.
"Kako ti je ime?"
"Tereza Etienne."
"Je to vse, kar imaš?" "Vse," je priznala Tereza. Hedvika je iztaknila stanovanje za Terezo. Majhen prostor iz neotesanega lesa, prizidan k skednju. Precej visoko na zunanji steni je bilo edino okno. V sobi sta stali dve postelji, dva lesena stola, omara in jelova mi za. Tereza se je zahvalila in Hed vika jo je zapustila. Sedla je.
svetloba je pojemala. Nazadnje seje zganila, šla k oknu in pogledala ven. Pred njo je ležala kmetija, ki so jo obkrožala poslopja. Nekoliko dalje je stala stara, lepa hiša, ki jo je od kmetije ločil sadovnjak. Imela je strmo sleme, ogromno leseno streho in mnogo malih okenc; njihove zelene oknice so se stiskale pod ostrešje. Kamnite stopnice so vodile k izrezljanim lesenim vratom in leseni opaži na zgornjem delu hiše so bili fino izoblikovani in okrašeni. Na desni strani je rasla orjaška lipa in v njeni senci so stale klopi. To je bila bogatinova hiša. V motni daljavi je ogledala Tereza luči, ki so utripale v Gamu, dolgi vasi z raztresenimi hišami.
V daljavi so zvonili gamski zvonovi. Tereza je začutila la koto. Ta dan ni še ničesar zaužila. Denarja ni imela, da bi si kaj kupila in beračiti ni hotela. Iskala je dela. Mož po imenu Rothlisberger ji je obljubil delo. Dobro, je pomislila, saj brez hrane ne gre več.
Rothlisberger je sedel zvečer na svojem običajnem stolu na čelu mize. Joggi je ždel nad mizo, njegove jezne stare oči so zgubljeno bolščale v svetilko na stropu. V svoji krivenčasti levi roki je držal vrč sadjevca.
Na Gamhofu so sedeli možje, navadno vedno na gornji strani mize in ženske na spodnji strani, ne glede na njihove medsebojne odnošaje. Cosimo, deček, kije prvi govoril s Terezo, je pripovedoval zdaj o njej jn rde-čeličen fant, Adrijan, seje postrani naslanjal na mizo, podpiral glavo z rokama in poslušal.
"Kaj je z njo?" je vprašal Rothlisberger. "Ali ne bo jedla?"
"Morda ni lačna," ja dejala njegova žena.
"O, lačna je gotovo," je pripomnila Hedvika. "Mislim, da bo kmalu prišla."
Ema in Hanca, mladi dekleti, ki sta sedeli na koncu mize, sta jeli opravljati novo deklo.
"Ha, z ogrinjalom je prišla."
"In s čevlji na zaponko!"
"Iz Sittena! Sveti Sebastijan! Preko Lotschberga! Kdo bi ji to verjel! To dolgo pot!"
"Morda se je pripeljala z vlakom," je pripomnila Ema.
"Kje neki!"
"Leonhard," je dejal Rothlisberger in svečano rezal kos črnega kruha, "pojdi in jo pokliči."
Tereza je bila še vedno v svoji sobi. V temi je sedela na postelji. Nenadoma je zaslišala ro-potanje težkih škornjev in moški glas. "Hej, kje pa tičiš? Pridi, Terezika, mi že jemo."
Odložila je svoje ogrinjalo, si sezula čevlje in nogavice, nato je odprla vrata.
"Pojdi, Terezika."
"Že grem!" je dejala.
Bosa je zapustila sobo in sledila Leonhardu.
"Pridi in sedi!" je rekel Rothlisberger, ko se je pojavila na vratih. "Sedi in jej. Ida, Ema, Hanca, odmaknite se ji!"
Tereza je sedla in nenadoma je vse obmolknilo.
Vsi so buljili' v dekle. Možje
slutili so njena nežna prsa, ki so se dvigala in padala pod črno zanikrno bluzo. Ženske so gledale raztrgane čipke, ki so obkrožale bluzo, in njene zelo tem-norjave lase, ki so imeli rdečkast blesk, bili gladko nazaj počesani ter so se v velikih kodrih umikali od ozkega, bledega čela.
"Tvoj oče je bil kmet, si dejala?" je vprašal Rothlisberger.
Tereza je zardela in rekla: "Da."
"Ali je imel lastno posestvo?"
"Da."	•
"In zdaj ga nima več?" »
"Ne, prodal ga je."
"Torej je delal drugje?"
"V goricah."
"Kaj počne zdaj?"
"Mrtev je."
Po kratkem odmoru je vprašal Rothlisberger: "Kdaj je umrl?"
"Prešnji teden."
"Moj bog! Kako žalostno!"
Tereza ni ničesar več odgovorila. Molče je večerjala in se zelo trudila, da ne bi bila videti preveč lačna. Ostali se niso več zmenili za njeno prisotnost. Skoraj samo po sebi umljivo je bilo, da je sedela za to mizo, da, zdelo seje skoraj, kakor da ti ljudje niso le njeni rojaki, marveč kakor da bi bila Tereza iz iste dru zine. Poslušala je njihove pogovore. Videla je, da se nekateri izmed njih dobro razumejo, medtem ko so bili zopet odno-šaji med drugimi zelo napeti. Zvedela je, da se je odpeljal Anton Muller na živinsko razstavo v Thun, kjer je razstavil nekaj svoje govedi, in da se bo v par dneh povrnil. Govorili so o mladem Gottfriedu, Gottfriedu Six-tu Muller ju, sinu Antona Muller j a, kije študiral na univerzi v Baslu.
"Oh, kakšne norce smo brili, ko je bil tu Gottfried Sixtus!" je dejal mladi Adrijan. "Natvezel nam je, da bo postal advokat, pa niti kopice sena ni mogel dvigniti na stog."
Za delavce Za delavce

0 VAŠA PRILIKA DO DOBREGA DELA JE TU! = The National Tube Co., Lorain tovarna, ima na S ducate dobrih del še na razpolago za moške
Izkušnja ni potrebna.
Dobra plača s časom in pol za nadurno delo.
Dobre delovne razmere.
Običajna predmestna in lokalna transportacija do tovarne.
Zglasite se pri
NATIONAL TUBE COMPANY
LORAIN. OHIO
Podružnica U. S. Steel korporacije
"Česar nima v rokah, ima pač v glavi," je rekel Cosimo. .
Tereza je povečerjala. Vstala je in vprašala, ali sme oditi Hedvika ji'je dejala, naj si vzame svečo v temno sobo in ji povedala, kje jo bo dobila. Frida jo je opominjala, naj ugasi svečo takoj, ko bo v postelji. In Rothlisberger je pristavil: "Ob petih zjutraj! Lahko noč!"
"Lahko noč," je rekla vsem in mešani zbor glasov ji je odgovoril. Nato je odšla, medtem ko so ostali obsedeli za mizo.
Šla je k vodnjaku, da je pila in se umila. Nato je legla, Kakor hitro se je ogrela, je zaspala.
Dosedanje življenje Tereze Etienne je bilo naporno in bridko. Ko je imela sedemnajst let se je povrnil njen oče iz ječe Petnajst let je dobil, ker je pri lovu na gamse v Val d'Hernonu namenoma ustrelil svojega soseda. Kmalu, ko se je povrnil, ga je protin popolnoma ohromil. V hiši je manjkalo matere. Terezi-no rojstvo je velj?lo njeno mater življenje. Samo Tereza je bila doma, zapustila je službo pri daljni sorodnici, da bi pomagala
očetu. Ona, Tereza, je morala delati. V gorice ni hodil njen oče, kakor je pripovedovala ljudem pri večerji, marveč ona sama. In če ni delala v goricah, je delala na poljih, v pralnicah, da, celo v hotelih in vedno kolikor mogoče daleč od svojega bednega doma pri Sittenu, kolikor mogoče daleč od onih ljudi, ki se jih je bala, ki so kazali za njo s prstom, ki so marsikdaj klicali za njo: "Tereza, hči morilca Etienna." Stari Etienne je imel kravo in dve kozi, ki jih je kupil z denarjem, katerega je zaslužil v ječi. Tereza je te živali oskrbovala, dokler jih končno nista morala prodati.
Ljubezen do očeta je dajala dekletu vztrajnost, kije daleč prekašala običajen pogum človeka njene starosti in njenega spola. Masirala je starega Etiennea kakor je odredil zdravnik, nosila ga je na ramenih iz postelje in zopet nazaj in ta nadloga je dan za dnem izčrpavala njene moči. Tako je minila njena mladost do dvajsetega leta, v mračnosti, Drez vsake igre z enakostarirhi tovarišicami, brez upanja, brez tolažbe. Prisiljena ponižnost in samozatajevanje sta se vtisnila v njen značaj.
Ko je morilec Etienne začutil, da se mu bliža konec, je poslal Terezo po duhovnika. Ko je ta prišel, niso veljale poslednje besede starega Etienna njegovi veri v sveto cerkev, marveč so bile besede hvaležnosti do neba, ki mu je dalo tako dobro hčer. Pro-
Zdaj ni občutila časa. Dnevna so motrili njeno vitko postavo,
FINE HIŠNE POTREBŠČINE!
V vašo izbero imamo lepo izdelane Skrinje iz cedrovine (cedar chests), izborne Sealy Innerspring modroce z bombažem in suk-nom, postelje za eno ali dve osebi in Coil fedre.
Zima prihaja in treba bo grelce. Pri nas si lahko ogledate in izberete grelec na plin, premog ali elektriko.
THOR pralne stroje smo ravnokar prejeli
Gospodinje vabimo, da obiščejo našo trgovino in si natančno ogledajo ta stroj, ki je nekaj nenavadnega.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK
sil je duhovnika, da oriše Terezo svojim vernikom kot vzor čednosti in ljubezni, čeprav je bil on morilec in je za življenje zaigral vse pravice poštenega državljana.
Z očetom je izgubila Tereza tudi svojega edinega prijatelja, poslednjo vez, ki jo je spajala z življenjem. Ko seje vrnila domov, je našla tam občinskega uradnika in biričA. Sporočila sta ji, da morata po nalogu popisati imovino. Stari ni nikdar plačeval svojih davkov. Obe sobi, v katerih je prebival, sta zapečatila. Osirotelemu dekletu so prepustili prazno sobo. Tereza je iz izkušnje vedela, daje bil njen oče že od nekdaj izročen na milost in nemilost zakonom in njihovim izvrševalcem. Več dni je živela v tej prazni sobi, sama s svojo bridkostjo, potem pa se je nenadoma ogrnila z ogrinjalom, si obula čevlje na zaponko in šla na popotvanje. Nehote je ubrala pot proti Oberlandu. S trudom je prekoračila bernske gore in po nekaj dneh težkega popotvanja in bridkih nadlog je dospela v vasico Gam.
(Dalje 'prihodnjič)
THS WSAWEft
M o DERATE WINDS WITH ume CHANGE IN TEMPERA. TURE - litiU
changa althar, tn Ih* vital na«d for ut*d cooking fsti.
Hurricane and Fires Strike Florida Keys
Za delavce
TEŽAKI
80c na uro Stalno delo
LINO PAINT CO. 16908 Waierloo Rd.
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas
6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj.
Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901
od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Naprodaj J®
hiša s 10 sobami, ^
sobo in kdpalnico o) ^
stropju. Kokošnja)^
nnn.
lota. Cena LI 9837;
B. J. RADIO 1383 E. 45 St.
Prvovrstna popra^ vrst radio


8P>r»'
C
1001 E. 74 St.




More than 200 persons were reported injured in a fire at the Richmond navy blimp base as a tropical hurricane reaching a peak velocity of 143 miles per hour swept across the Florida Keys. More than 50,000 persons were driven to seek emergency shelter in South Florida alone. Hundreds of homes were reported damaged and destroyed in the Keys.
Tokyo Lying in Ruins Struggles Back to New Life



This bombed-out area in the heart of Tokyo, near the imperial palace, shows the devastating results of American Are bombing attacks. Each section of the city is responsible for clearing away its own debris and the Japanese have been ordnred to do a good job.
VAŠI
bodo zgledali kot no'''> V popravilo zaneslj'*® vedno Izvrši prvovrsttt
Frank Md*"
16131 St
Išče se
ZIDARJE IN TEŽAKE
Dobra plača
Kdor se zanima, naj se oglasi na
960 E. 185 St.
i oglasi
NOVA IZDAJA
Angleško-slovenski besednjak
( English-Slovene Dictionary)
Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue
A.
#1
čeviJ'
^«1
ao *
Waterloo
15333 WATEBt
V Slov. del. 0 I*
OBLEKE ZA
DO MEB®
Izdelujemo popravljamo obleKe-vensko.
obleKe^,ci^^
Dekle ali
za hišn3 delo. Nic
laž«'
10:
( »k *01
se isce Stalno
likanja. Dobra P veseli, naj se N ottinghamB^2,_^ J
K
h
K
(I,
Proda
pralni stroj, ki i
na 1043 E^20_S^ hij.
3 sobe v n®'
Odda se v sff^, sprejemno sobo _
Tudi kopalnica- ^ dem brez o trojna 391 E. 165 St čite IV 1988
In"'
Natakarica «•' d
dobi dobro si , vsak petek ^"„30^' ure zvečer do • .f $15. Naslov se P
du tega lista
Imm#.
Kupujfe vojne bonde!
Peasant Design— And More Bonds
Feasant styles, popular for summer wear, have been dressed up for the winter season. The brown jersey blouse has a low drawstring neckline and slit dropped shoulders. Similar patterns at local stores. Buy victory Bonds with the money saved.	v. S. Trtotury Dtpartment
• lifi '
Forneze inštal^^ 24
79
pravimo z novimi ali r* 1172 £ HE 4146


ZavaroJ;
JANKO N-y
ENdic^
S
OGLABAJ'^L «enakop»^