29. štev. V Kranju, dne 20. julija 1912. XIII. leto. Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za eelo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 Tin, — Na narocbe brez naročnine se ne orira. — Uredništvo in upravnlštvo je v hiSi itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošdjaji prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjta oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., čo se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniStv i naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo franki rab. — Rokopisi se ne vračajo. Moderna kultura in učiteljstvo. Na Francoskem je vzšlo solnce moderne kulture in pros veti jena je postala Evropa po žarkih kulturnega solnca. Kdor doslej tega m verjel, je bil Človek nižje vrste. Pa to solnce se suče! Letošnje letno poročilo kranjske gimnazije obsega profesorja dr. Dolarja članek, v katerem čitamo tole sodbo o moderni kulturi: .Lahko je to ali ono stoletje v spoznanju resnic napravilo velik korak naprej, toda v hotenju dobrega pa daleč zaostaja. Tudi današnja ponosna moderna kultura, dasi kaže velik napredek, posebno v tehniki, povzroča vedno bolj in bolj — degenerad jo človeštva." S pomočjo moderne kulture človeštvo tedaj ne napreduje srečno, ampak postaja vedno bolj pokvarjeno in tedaj nesrečno. Strašna je obsodba te toli ponosne in hvalisane moderne kulture 1 Saj se je vendar v vseh višjih krogih zadnje stoletje moderna kultura smatrala kot srečno nadomestilo krščanske kulture! Ali ni ta graja moderne kulture pretirana in obsodba krivična? Profesor dr. Dolar omenja, da je isto, kar on navaja, trdil pred nedavnim znameniti berlinski socijolog Sombart v svojem predavanju na Dunaju. Iz glavnih kulturnih središč prihajajo tedaj ti glasovi! Tudi Slovenci smo že deležni sadov moderne kulture. Ta teden je prinesla rdeča .Zarja" članek* v katerem se toži o zanemarjeni, zapuščeni in pokvarjeni mladini. Članek obsega te-Ie trditve: .Ne-le pri nas, po vseh kulturnih državah se silno hitro množi število zaradi hudodelstev obsojenih mladoletnih ljudi. Nezakonskih otrok pomrje mriogo več, kakor zakonsk h, pa tudi od onih, ki ostanejo pri življenju, propade pozneje gotovo CO odstotkov. Velika množica prostitutk se vdaja razuzdanemu življenju že v zelo rani mladosti. Čimbolj narašča število v raznih obrtih in podjetjih službujočih žensk, tem več je prostitucije in nravne pokvarjenosti. Otroci, rojeni v tej strupeni atmosferi, so izgubljeni že vnaprej. Nikogar ni, ki bi se pobrigal zanje, ki bi skrbel za njih vzgojo in moralno silo. Kjer pa ni te, vse razpade. In vedno večja je armada zapuščenih in zanemarjenih otrok. Pokvarjenost prihaja vkljub vsem šolam, vkljub šolskim obiskom; zakaj zdi se, da država ne razumeva, da današnja ljudska šola poučuje, a ne vzgaja." Ta žalostni .Confíteor" rdeče .Zarje" je pa posnet iz knjige: .Socijalni problemi", katero je nedavno izdal neki napredni pisatelj v Schwent-nerjevi založbi knjig v Ljubljani. Od obeh, krščanski struji nasprotnih strank prihaja tedaj priznanje, da vkljub vsemu napredku, vkljub emancipaciji žensk, ča, še celo vkljub vsem šolam človeštvo na podlagi moderne kulture propada. Zdaj pa pridejo na vrsto zdravniki tega zla. Dr. Dolar je mnenja, da treba reformirati šole in mladini vcepiti energičnega, močnega hotenja, katero moremo vzbuditi z delom, in da je zato opravičen klic po pedagogiki dela. Mi pravimo, da to staro špartansko sredstvo ni napačno, prepričal se je pa svet v teku stoletij, da ne zadostuje. — Bolj naivno je mnenje rdečih zdravnikov, da treba mladino dobro krmiti, pa bo moralna. To je prazno, ker vendar isti ljudje dostikrat naštevajo grehe bogatega in presitega sveta. Znani prijatelj mladine, Milčinski, ki se peča s to zadevo prav resno, pa priznava, da pupi-larni oddelki pri sodiščih in sirotinski sveti ne morejo privesti do praktičnih vspehov, ako nimamo privatnih dobrod^uih zavodov, v katerih naj bi se zanemarjeni otroci poboljševali in vzgoje val i. .Ustanovitev takih zavodov mora stopiti v ospredje vseh stremljenj za rešitev zanemarjenih otrok". Ta zadnji stavek je bil celo E. Kristanu, ki je par dni prej v ljubljanskem občinskem svetu rohnel proti dobrodelnim zavodom — tako všeč, da ga je debelo ponatisnil v .Zarji". Luč moderne kulture tedaj ugaša; hvala se izpreminja v temeljito grajo. Moderna kultura razjeda kakor rak, ne samo posameznike, ampak cele narode. Častivci te kulture z grozo in skrbjo iščejo rešenika. V enakih stiskah so, kakor pogani pred Kristusom. Brez Kristusa ni rešitve; brez krščanske morale ni narodnega zdravja. De-generacijo človeštva more preprečiti le krščanska vzgoja, le strah pred Bogom. Naše liberalno učiteljstvo je pa slepo in gluho za vse opomine in hoče naprej tirati naš ubogi narod pod načeli moderne kulture v propad. Zadnji torek se je vršil v dvorani .Mestnega doma" v Ljubljani shod jugoslovanskih uči-teljiščnib abiturijentov in abiturljentk. Shoda so se udeležili absolventje vseh slovenskih učiteljišč. Navzoče je bilo tudi zastopstvo organiziranega svobodomiselnega (') dijaštva. Med drugim je gdčna. Anica Črnagojeva iz Ljubljane imela predavanje o predmetu: .EIlenKey — učiteljica". Ta Ellen Key pa uči novo moralo, uči naravnost, da ni merodajno, če sta moški in ženska poročena, ali ne, Če je otrok zakonski, ali nezakonski, uči da je razporoka dovoljena, če to zahteva le eden izmed zakonskih. — Tak svinjski nauk naj bo tedaj vzor mladi gospodični, ki stopa kot učiteljica med slovenski narod 1 Dosedaj še zdravi del slovenskega naroda bo nastop modernih učiteljskih moči pozdravil — s strahom in trepetom. Tovariši abiturijenti! Slov. kat.-narodni abiturijenti prirede v dneh 27. in 28. julija svoj sestanek v Kamniku. Spored je naslednji: V soboto, dne 27. julija, popoldne ob 4*24 prihod udeležencev v Kamnik, kjer bo sprejem na kolodvoru. Ob 8. uri bo pozdravni večer. — V nedeljo, dne 28; julija, dopoldne ob 8. uri zbirališče pred .Kamniškim domom". Ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi, nato zborovanje z naslednjimi referati: 1. Kat. narodno dijaštvo in njegov poklic. (Ref. tov. Vinko Tavčar, Kranj) 2. Kat.-narodno dijaštvo in ljudstvo. (Ref. tov. Ivo Stanovnik, Ljubljana ) 3. Kat.-narodno dijaštvo in umetnost. (Ref. tov. Nartč Velikonja, Gorica) V nedeljo popoldne ob 4. uri igra: Fr. S. Finžgar .Naša kri". Po igri komerz na vrtu ho- PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. VI. Dalje. .Vlahi so bili izvrstni mojstri v tem, da so našli kaj, predno je bilo izgubljeno, in pri volji, kaj vzeti, predno se jim da.* Dirniz, Gesch. Krains, IV. str. 136. Anzelj je zbežal v gozd, ki se je raztezal za gradom . . . Tekel je, kar se je dalo, in ni utegnil toliko, da bi se bil ozrl nazaj ali obrisal krvavi nož in ga vtaknil v nožnico. Lica so mu obledela, pogled je divji, phh. Izpod košatega oreha je stopila ženska postava in hitela pred morivcem. Sproti je spravljala vrhno obleko ržz-se. Še predno je prišla do globokega jarka, se ustavi že preoblečena. Anzelj priteče do nje. .Gospod grof, kar za mano! Evo v jarku dva konja!" V jarku pod debelo smreko je neznan deček drial za uzdi dva konja. Anzelj se ustavi, se čudi lepi deklici, ki je stala pred njim. Črnikastega obraza je bila, dvoje črnih očij je zrlo vanj, da se mu je zdelo, da ga gozdna vila vabi k sebi. Rdeči in modri trakovi so ji prepleteni po prsih, na glavi ji vihra pisan Šal, noge pa so obute v rjavkaste opanke. .Ne obotavljaj se! Čas je dragi Kmalu ti bodo sovražniki za petami." Vzame mu nož iz roke, ga vtakne v nožnico in zakliče ostrmelemu Anzeljnu: .Alo! Brž zasedlaj konja, če hočeš sebi dobro 1 Ali ne veš, kaj ti je ciganka zjutraj napovedala I .Ti si moja rešivka ..." Ali deklica je bila že na konju. Mlad deček pomoli Anzeljnu stremen in rojski vitez zajaše črnega vranca .Ajzdru žun beri.*) Pridi za nama!" reče deklica dečku, ki je molče prikimal na ciganske besede. Hipoma sta konja na koncu jarka in kmalu jezdeca prekoračita kolovozno pot v Lukencu. Konja sta imela navezane cunje na kopitih. Vsaka sled za njima je bila izbrisana. Dobre pol ure potem sta jezdeca že na Otavniku. Deklica skoči s konja, odveze cunje raz kopit, nato potegne čutaro izza pasa in reče spremljevavcu: »Pij, ljubček moji Zdaj smo brez skrbi. Tudi če vraga pokličejo iz pekla na pomoč, naju ne najdejo več." *) Zdaj gremo domov! Anzelj se je že privadil svoje tovarišice. Njen glas se mu je zdel znan, podoben glasu tiste ciganke, ki mu je zjutraj prorokovala srečo. A zdaj je mlada in napravljena kot Vlahinja. Pa vendar, ker je bil tako zmeden, se je ni upal poprašati, kdo da je? Kri njegovega svaka mu je Še kipela pred očmi. Srce mu je težil kamen, očitajoča vest se ga je lastila, da je morivec. Toda tovarišica je zrla v njegovo srce. .Kaj se držiš tako pusto? ljubček moj! Kaj misliš, da si zašel v nepošteno družbo? Le meni verjemi, da tisti, ki po gradovih prebivajo, niso vselej najboljši ljudje. Tebe so imeli samo za norca. Tudi danes so te imeli za norca, posebno mokronoški graščak, ki je podkupil svojega fanta, da je zanj keglje podira). Nič se ne boji Jaz vse vem, vem tudi, kako so te sleparili na kegljišču, samo da bi te pripravili na beraško palico. Toda ne boj se, graščak je dobil, kar je iskal, Bog ga je kaznoval za njegovo sleparstvo. Pij, ljubček moj!" Anzelj je globoko potegnil iz čutare, da bi zatrl sunke vznemirjajoče vesti. .Ali poznaš konteso Regino?" .Kaj bi je ne poznala. To je edina ženska med modro krvjo, da se d A ž njo govoriti." Anzelj je kar strmel nad vsevednostjo svoje spremljevavke. Spet zajašeta hitro In drevita proti Telčam. Deklica mu je ves čas govorila sladke besede. tela .Krištof". — Naš abiturijentski sestanek je predpriprava za skupno veliko prireditev katoliškega dijaštva jugoslovanskega, ki se bo vršila v dneh 1., %, 3. in 4. avgusta v Ljubljani. Tovariši! Pohitite v'naše prijazno mesto Kamnik, da damo svojemu katoliškemu prepričanju in svoji mladosti ognja ter se potrdimo v idealnem stremljenju za vresničenje gesla, ki ga vsrlcj pišemo na svojo zastavo: Z Bogom za narod! Za pripravljavni odbor: Silvester Kranjec I. r. Ivan Stanovnik 1. r. tajnik. _predsednik. Spored sestanku hrvaško-slo-venskega dijaštva v Ljubljani. V četrtek, 1. avgusta, ob 9. uri dopoldne: Sestanek načelstva hrvaškega katoliškega narodnega dijaštva; popoldne ob po! 3. uri: Občni zbor .Slovenske dijaške zveze"; istočasno občni zbor „Saveza hrv. kat. nar. djaštva"; zvečer ob 8. uri: Pozdravni večer v veliki dvorani .Uniona*. V petek, 2. avgusta, ob 8. uri zjutraj: Sv. maša v stolnici; ob 9 uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v veliki dvorani „Uniona" v proslavo desetletnice .Zarje"; vzporedno po sveti maši: Zborovanje hrvaških srednješolcev: a) Izobrazba duha in vzgoja volje v naših organizacijah (referent iz Banovine); b) Notranja ureditev in delo organizacije (referent iz Bosne); c) Naše priprave za narodno-obrambno delo (referent iz Istre); d) Srednješolci in omladinska društva (referent iz Dalmacije); popoldne ob 2. uri: Seja slovenske narodno obrambne sekcije, referirajo: t. Jež: Kako vzbuditi narodno zavest? t Zavadlal: O izseljevanju, t. Strižič: Taktika češkega narodno-obramb-nega dela, nato seja slov. literarne sekcije ; (popoldne istočasno:) Shod in razgovor hrv. k. akad. pokrajinskih društev: Pavlinovič (Dalmacija), Do-brila (Istra), Martič (Bosna) in omladinske sekcije iz Banovine. Zvečer ob 8. uri: Igra v .Ljudskem domu*, ki jo priredi .Zarja". V soboto, 3. avgusta, ob 8. uri zjutraj: Sveta maša, nato skupno zborovanje slovensko hrvaškega kat. nar. dijaštva; referati: tov. J. Basaj (.Danica"): Slov. kat. nar. dijaštvo in njegovi cilji; tov. M. Bašič (Hrvatska): Katoličica misao u hrvatsko slovenskom kulturnom razvoju; bogoslovec C. Kandut (Celovec): Slovenski duhovnik in narodno delo; popoldne ob 2. uri: Seja slov. organizacijske sekcije; istočasno a) Sestanek starejšin hrv. akad. društev, b) Zborovanje .Hrvatske", .Domagoja", .Preporoda"; c) Sestanek hrvaških bogoslovcev, vodi .Zbor duhovne mlad. zagre-bačke" ; d) Sestanek hrv. bogoslovcev-frančiškanov vodi .Duns Scof (Zagreb): ob petih popoldne: Organizator, sekcija hrv. abstinentov. Zvečer ob 8. uri; Komerz v veliki dvorani .Uniona". V nedeljo, 4. avgusta, ob 8. uri zjutraj: Izredni občni zbor .Slovanske lige kat. akademikov", re-ferirata: tov. Bolkovac (.Hrvatska"): Dosedanje delo .Lige", tov. Šušnik (.Danica"): Njeni cilji za bodočnost; opoldne: Izlet na Bled. Pripravljavni odbor za slovensko-hrvaško dijaški sestanek. Gospodarski del. Vsled lanske suše se je dovolil odpis zemlja rine posestnikom na Premskovem v znesku 815 K 38 v, na Klancu 284 K 56 v, na Hujah 139 K 03 v in na Rupi 419 K 87 v. Skupaj 1658 K 84 v. Občinska naklada od tega znaša 1313 K 98 v. Prldelovavce semena domače detelje ravnateljstvo Kmetijsko-kemijskega preizkušava-lišča za Kranjsko v Ljubljani uljudno prosi, da bi se mu poslalo po pošti 500 do 1000 gramov (1 kg) doma pridelanega neočiščenega deteljnega semena. Gre se namreč za to, da se pred svetom dokaže, da je naše deteljno seme boljše, kakor ono, ki prihaja iz Italije in Francoske, in da se med seme pri nas pridelane detelje ni zanesel južni plevel. Stvar je za naše kmetovavce prav važna, ker moramo gledati na to, da bo seme naše detelje imelo veljavo in visoko ceno in ker se ne sme kranjska dežela preplavljati z malo vrednim semenom domače detelje iz južnih krajev Evrope. Preiskovanje se bo izvršilo brezplačno in se ni treba bati pošiljavcem nobenih stroškov. Tovarna za cement na Dovjem. Prometno poročilo, ki ga izdaja cementna tovarna na Dovjem, kaže v minulem letu znake propada, ki so predlanskim prvič nastopili. L. 1909. je imela tovarna izgube K 124.000. L 1910. je izguba narasla na K 584.000 Kakor je bilo vsled neugodne kupčije pričakovati, presega lanska izguba one prejšnjih let ter znaša K 728.000. Že izgube prejšnih let so napotile upravo tovarne, da je odpisala delniško glavnico po 3 milijone K za polovico ter je potem do višine prejšnje glavnice izdala nove delnice. Vendar pa tudi novi kapital ni mogel zmanjšati izgube, tako da je izguba narasla na prej omenjeno višino. Podjetje ne razdeljuje že od leta 1909. nikake dividende. V letih 1905. do 190S. ki so bila še ugodna za cementne tovarne, so delili 6% dividendo, tako da je odpado na delnico 30 K. Kot vzrok sedanjega neugodnega položaja navaja uprava tovarne krizo zadnjih let in je videti, da za bodoče leto še ni računiti z dobičkom, ker bo treba dohodke porabiti predvsem za pokritje dolgov in starejših obveznosti. Glavni vzrok zadnjih izgub bo deloma splošna kriza, ki tudi stavbinsko stroko zelo omejuje, deloma huda konkurenca novih tovaren, ki cene cementa bolj in bolj znižujejo, posebno pa to, da pri nas vsak hoče imeti dalmatinski cement. Kranjska industrijska družba. Na svojem občnem zboru na Dunaju je kranjska industrijska družba sklenila 27. junija, da zviša delniško glavnico od 14 na 18 milijonov kron. Pivo. V Manheimu na Nemškem je zborovala koncem junija mednarodna konferenca pivovarnarjev in so bile na tem zborovanju zastopane vse večje države po svojih posebnih zastopnikih. Tajništvo konference priobčuje sedaj zaključke sestanka. Največ piva zvare Zedinjene države ameriške v skupni množini 707 milij. hektolitrov, za temi pride Nemčija s 647, potem Anglija 54-7 tako da je Avstrija z 22 milijoni hektolitrov na četrtem mestu. Za nami pridejo druge države s primerno manjšimi svotami. Številke se nanašajo deloma na leto 1909, deloma Anzelj jaše hitro, strastno, deklica mu ne zaostaja ... Pa kreneta navzdol in konja sopihata od truda. .Anzelj, jaz te tiče m. Pri nas se vsi tikamo. Mi ne poznamo nobene razlike v stanovih, mi ne zavidamo sreče drug drugemu, skrbimo vsi za enega in eden za vse. Vsa dežela je naša domovina, naši ljudje so povsod, ljubimo se, ne razločujemo med bogatim in revnim, ne zaničujemo nikogar, pravico delimo, enemu vzamemo, drugemu damo. Za nas misli le ena glava, pa vsi ga ubogamo. Kdor se zoperstavi, mu potisnemo bodalo v grlo, kakor si to danes napravil ti mokronoškemu graščaku. Tudi tebe smo hoteli imeti. Ti si naš, ti si za našo družbo! Kaj boš hodil in moledoval okrog tistih graščakov, ki nisi zanje! Tudi ti ne kaže drugega. Umoril si svojega svaka in graščinska vrata so ti za vselej zaprta. Pri nas se ti bo dobro godilo. Izbral si boš deklico, ki bo tebi po volji, delati ti ne bo treba." Anzelj je bil zamišljen. Toda strast ga je premotila in glasno je odgovoril: .Ti boš moja in druga nobena." Dekle se je vgriznilo v ustni in pognalo konja. Bila sta spet v dolini. Drevila sta mimo malina, ki je stal ob potoku. Dve štuli moke sta stali na klopi pred hišo. Kakor bi trenil, potegne jahačka eno štulo in jo dene predse na konja, drugo pa porine Anzeljnu. Jezdeca je pretresel mraz po udih. Mlinsko kolo se je obračalo in loputalo enakomerno: Tat si, tat! Hipoma je deklica potegnila motvoz izpod krila, zvezala vreči, ji obesila svojemu konju na vrat, da se je nejevoljno oziral na novo breme. .Razbremenila sem te, ljubček moji Vidim, da si novinec, da bi kmalu kesanje štulo spravilo pod konja. Kjer je pravica, tam ni kesanja. In pravica je na naši strani. Ta mlinar misli, da mora vse merice sam pobrati od kmetov. Tudi drugi moramo živeti. Ali veš, Anzelj, da se s pravičnega mlinarja klobukom odpravlja jetika?" Anzelj se je zasmejal in pozabil na loputanje mlinskega kolesa. Pot se je vila spet navzgor in in konja sta hropla počasi po strmini Nastopila je noč in so se videle iskre konjem pod kopiti. Tam izza »Babjega kolena" se je zaslišal glas sove, ki je skovikala v temno noč: Baba-hudikl Vlahinja je obvladala svojega spremljevavca. Kakor pohlevno ovčico ga je pripeljala vrh Ro-gačic, koder se je sredi hoste že od daleč čul krohot od velikega ognja sem. .Petka, smo že vkup I" Za hrbtom se oglasi deček, ki je držal zvečer konja v jarku pod mokronoškim gradom na leto 1910. Amerika in evropske države zvare približno 250-270 milijonov hektolitrov piva na leto. Laško turška vojska. Izguba, ki jo trpi naša največja paroplovna družba, Lloyd, vsled zaprtih Dardanel, se sedaj ceni na 600.000 K. Umetni dež. Na Pruskem delajo poljedelci poizkuse s posebnimi stroji, da škrope z umetnim dežjem njive, in so se poiskusi precej dobro obnesli. Nemška poljedelska zveza bo razpisala posebno nagrado za izum najboljšega stroja za umetni dež. češko-nemška sprava se je začela krhati zaradi jezika pri oblastvih v Pragi in v Plznju. Čehi zahtevajo, da naj se prizna samo češčina kot uradni jezik v teh dveh krajih, Nemci pa hočejo imeti dvojezičnost. Na Bled je prišel na letovišče poleg ministra Trnke tudi minister Dlugosz. Oba ministra sta bila slovesno sprejeta. Število Slovencev. Slovencev so pri ljudski štetvi koncem 1. 1910 našteli J,252.940, in sicer na Kranjskem 490.978, na Štajerskem 409 681, na Primorskem 266.614 in na Koroškem 82.212. Od š'etve 1. 1910 smo Slovenci na Kranjskem napredovali, v sosednjih deželah pa nazadovali. Občinski svet v Varaždinu je kraljevi komisar Čuvaj razpustil. Dosedanji župan dr. Magdič je bil obsojen radi razžaljenja časti na 300 K globe, ozir. na 1 mesec zapora. V Splitu je občinski svet sklenil, da se odpravijo dvojezični ulični napisi innarede samo hrvaški. Ruska vlada in Judje so si med seboj v najhujšem boju. V rusko-japonski vojski so bili judovski vojaki za rusko armado coklje. Kaj delajo z ljudstvom judovske pijavke, kjerkoli se naselijo, je znano. Zato jim želi ruska vlada vzeti vpliv s tem, da vedno zožuje tiste kraje, kjer smejo biti Judje naseljeni. V Petrogradu biva 7000 Judov. Toda ker tudi to mesto spada med tiste kraje, kjer se Judje ne smejo naseliti, ne bodo imeli sedaj, ko bo volitev v dumo, volivne pravice. Zaradi tega besne Judje celega sveta zoper Rusijo. Zoper njo hujskajo Zje-dinjene države, kujejo razne naklepe in vprizarjajo revolucije v njeni notranjosti. Ker so Judje bogati, imajo vpliv na dvorih in dostopni so i m ljudje, ki so pripravljeni za revolucijo. Nasprotno se pa Rusija peča z mislijo, da bi izgnala iz carstva vse Jude. Ako bi se to kdaj zgodilo, jim bo morala Avstrija zapreti vrata, kajti v naši državi imamo že itak preveč krivonoscev. V Italiji bodo imeli po novi volivni reformi v prihodnje osem milijonov volivcev za državni zbor, namesto dosedanjih treh milijonov. Volivno pravico bo imel vsak, ki je dopolnil 30. leto, ali ki je odslužil vojake. Ker je v Italiji veliko ljudi, ki ne znajo brati, in bodo zdaj volivci, bodo ravno ti analfabeti uplivali na modro upravo države. Atentat so nameravale napraviti sufragetke na angleškega ministra notranjih zadev Makeno. Dobil je v svoji sobi posodo z razstrelivom, nekaj dni prej pa pretivno pismo. Ministrstvo na Turškem je odstopilo, ker se glede Albanije novi vojni minister Mahmud Muktar paša ni mogel zediniti z drugimi ministri. Turški vojni minister je namesto odsto-pivšega Mahmud Šefketa postal Osmin Paša, .Ah, Ivo, ti si naju došel?" »Pa ne sam, Petka! V eni roki imam pohlevno puro, v drugi ošabnega racmana, kt ima krivce tako lepe, da bi si jih Kljukec, naš kralj, rad zataknil za klobuk." .Akule me čuri" !*) hitro opozori Petka fanta. Jezdec se je zganil pri besedi .Kljukec". Slišal je že dosti o tem Kljukcu, a zdaj so se mu zasvitale oči, debelo je gledal okrog sebe in najrajši bi bil daleč, onstran visoke gore. Strah ga je prešinil. Pa le trenotno. Zgovorna soseda mu je takoj odbila vse strahove. .Anzelj, to ti je fant, ta naš Ivo! Ta preseže deset tvojih Fabjanov in dvajset tvojih Jurkov. Celo naš kralj Kljukec, ki se sicer na Dolenjsko le redkokdaj prikaže, ker je rojen Gorenjec, je slišal praviti o njem in je rekel, da bi ga želel imeti poleg sebe. Pa moj mož ga ne da." Bistro je mlada Vlahinja pogledala na svojega spremljevavca. Nalašč se je prej delala, kakor bi bila še neomožena. Anzelj je pogledal razkačen na svojo sprem-Ijevavko in hotel prijeti za nož. Ni ga bilo več v nožnici. Zaklel je, da se je slišalo daleč okoli. Dračje je pokalo na ognju in mast se je cvrla od vrtečega se janca, ki so ga pekli na ognju. __ Ds»!je prih. •) Tiho bodi! priloga „Gor«nlcu" if v. 29 U 1912. ki je bil dosedaj poveljnik četrtega turškega ar-madnega zbora v Erzerumu. — Mahmed Muktar paša, prejšnji minister mornarice, je postal vojni minister. Preprečen napad Črnogo^c Olofrevič je nameraval napasti srbskega kralja Petra pri odhodu v toplice v Kovilac. Policija v Belgradu je pa napadavca pristregla na belgrajskem kolodvoru ter ga odpeljala v zapor. — V Belgradu o vsem tem nič ne vedo. Izmislil si je to .storijo" nekdo na Dunaju. Zveza slovanskih žen. Na sokolskem shodu v Pragi se je sklenilo, da naj se napravi zveza tistih slovanskih žen, ki hočejo stopiti pod liberalni klobuk. Osnoval se je neki pripravljavni odbor v Pragi, ki hoče osnovati to liberalno zvezo žen. Za Slovenke je izvoljena kot zastopnica gospa Minka Govčkarjeva. Ta gospa je v zvezi z gla šilom amerikanskih svobodomiselcev in dopisuje v „Glas Svobode". Nobena katoliška slovenska žena naj tedaj ne vstopi v liberalno organizacijo. Nujno nam je pa potrebna zveza katoliških Sio-\enk- Upor v Albaniji. Turčija pošilja proti upornikom v Albaniji vojake, k' pa se branijo tja iti. Tako je bilo iz Drinopolja poslanih 8 bataljonov, ki so se uprli. Prebivavci v Prištini se bratijo z vstaši ter plenijo javne zgradbe in skladišča za orožje. — 14 vojvod je v Djakovu proglasilo neodvisnost Albanije. Tajar-bei je voditelj upornih vojakov, ki se nahajajo v gorah. V kosovskem okraju se vstaja proti Turkom silno širi. Albancev je za boj pripravljenih že 50 000. Isa Boljetinac strastno agitira za vstajo. Begi so ž njim v zvezi. Tudi šejk v Prevezi je proglasil vstajo. Pridružilo se mu je več begov in uiemov. Dezertirali so turški vojaki iz 15 garnizij in hočejo iti proti Carigradu. V Stari Srbiji so strašne razmere:vse ropa in mori, zdaj vstaši, zdaj Turki. Na črnogorski meji so Turki ubili 9 črnogorskih kmetov, ki so delali na polju. Na Francoskem bodo dobili za volitve proporčni zistem. Izid volitev bo nekoliko drugačen, kakor je bil doslej in mogoče je, da se bo svobodna misel nekoliko umaknila katoliški misli. Ruski pomorščaki so se uprli na vojni ladji .Ivan Zlatoust". 10 pomorščakov je bilo obsojenih na smrt, 5 pa na 6 let težke ječe. Zveza Rusije z Japonsko je baje gotova stvar. Rusi bodo prepustili Japoncem južno Mandžurijo, Japonci bodo pa podpirali Rusijo v slučaju vojske. DOPISI. Iz Lesec. Naši liberalci po gostivnah s posebno slastjo prebirajo poročila .Slov. Doma" in se radujejo priobčenih škandalov. Pri tem pa vpijejo, da so sami čisti, popolni možje, brez vseh napak. Zadnjo nedeljo smo imeli pri nas ženitovanje. Svat je vsi smo bili prav zidane volje. Fosebno dobro razpoložen je bil .zaupni mož liberalne stranke". Ime njegovo iz usmiljenja zamolčimo. Pozno v noč je prikolovratil domov, doma pa se mu je .nekaj" pripetilo, o čemur gre sedaj govorica po vseh naših vaseh. Mi te njeg(ve nesreče ne bomo popisovali, ker .Gorenje«" ni list za Škandale, pač pa pričakujemo, da bode .Slov. Doni", ki ima to veliko koncesijo za priobčevanje raznih škandalov, nam natančneje popisa), kaj vse se je pripetilo njegovemu pristašu. Liberalcem v pouk pa kličemo, naj bodo le malo bolj ponižni in skromni v zabavljanju čez nasprotnike, dokler bodo njihove zaupne može, stebre njihove stranke, zadevale take .nesreče" ... Gozd pri Kamniku. (Izjava.) Šele zadnji čas sem Izvedel, da me je nekdo koncem minulega meseca v .Zarji" napadel, češ, da sem na neki ženitnini tukajšnjega g. župana, ki sem mu — mimogrede omenjeno — tudi jaz nekoliko pripomogel, da je zasedel županski stolček, na-hrulil, pestil, davil, njegovo ženo v drugo sobo poklical, da sem menda potlej mogel iti nadenj s tem večjo korajžo, in ne vem kaj še vse. Hm 1 Kdo bi se ne smejal bujni fantaziji lažnivega kalina 1 Le škoda, da ni Še zraven pristavil, da sem ga naposled vendarle resnično zadavil, obesil na raženj, posušil in nazadnje tudi srečno .pofruštkal". To bi bilo kaj za socijalne demokrate l Bil bi pa to ravnotako .resničen" dogodek, kakor ono v .Zarji" I Samo bojim se, da bi potem g. župan Kuhar vendarle protestiral proti takim iznajdbam .resničnih" dogodkov — in pray bi imel. Glede mene pa bodi povedano, da na ta in katerikoli nadaljni lažnivi napad ne bom več reagiral. Saj je pravzaprav še enkrat preveč in naj potem pise, kar hoče, rdeči bratec, skrit v svitu rmene .Zarje!" Janez Dežman, župni upravitelj na Gozdu Novičar. Opozarjamo cenjene naročnike, da smo danes označili na ovitkih .Gorenjca", do kdaj ima kdo plačano naročnino. Prosimo cenjene na- da se poslužijo pridobe vsaj še priloženih po enega poiožnic in novega na- ročnike, obenem ročnika! Kranjski deželni zbor bo sklican za torek, dne 23. julija, na tridnevno zasedanje. Liberalni učitelji in lataov koš. Liberalci so tako zmešani, ker njih stranka propada, da pravzaprav sami ne vedo, kaj hočejo. Enkrat pravijo, da ima naš deželni odbor veliko denarja, da ga siplje samo med pristaše S. L. S. in da je vne-bovpijoča krivica, ker liberalci od tega nič ne dobijo. Včasih pa ravno nasprotno trdijo, da deželni odbor nima denarja in da so vse njegove obljube prazne, Dá, še več I Te dni smo brali, da liberalci sploh ne potrebujejo nobenih podpor od deželnega odbora, ker so sami tako izvrstni gospodarji. .Dan" namreč piše: .Klerikalci z obljubami, da bi deželni odbor kaj dal za kanalizacije in druge stvari, nikdar resno ne mislijo, ker vedo, da so tako deželne blagajne, kakor njih obljube prazne, kakor lahov koš. Moščanom (pre-bivavcem v Mostah pri Ljubljani) ni treba nobenih obljub treba samo par dobro gospodarsko-mislečih naprednjakov v občinski zastop in občina bo procvitala v korist vseh občanov." Tako piše .Dan", glasilo liberalnih učiteljev. Prištevajo se ti liberalni učitelji najbrže tudi dobrim, gospodarsko mislečim naprednjakom. Zato ni treba, da bi jim deželni odbor dajal obljube o zboljšanju plač. Če bi pa le silili, da hočejo kaj dobiti, naj jim naš .deželni finančni minister" pokaže prazni lahov koš. Zakaj so nekateri učitelji proti cerkvi? V .Učiteljskem Tovarišu" se večkrat bere, da se učitelji bojujejo le za zboljšanje plač in da so pri nas le zato proti duhovnom in cerkvi, ker jim katoliška stranka na Kranjskem noče' plač zboljšati. To pa ni pravi vzrok. Katoliška stranka na Nižjeavstrijskem in Tirolskem je učiteljstvu plače zelo zvišala, tako da pride na Nižjeavstrijskem učitelj do plače 4100 K, na Dunaju celo do 4800 K in meščanske šole učitelj na črnem Tirolskem ima plače 5467 K, na Dunaju pa 5500 K. Ondotna židovsko-liberalna učiteljska glasila, kakor .Lehrerzeitung", pa vendar vedno zabavljajo zoper katoliško stranko. Vzrok zabavljanju tedaj ni prazni želodec, ampak neredno življenje in tedaj vere prazno srce. Učiteljem manjka katoliške vzgoje ob času, ko hodijo v pripravnico. To zadevo bo pri nas treba najprej zboljšati. Pozabljivost. »Naprednega davčnega uradnika premesti Kliment takoj, če ga zatoži kak iz-priden pop." Tako piše »Narod" na prvi strani, na drugi strani pa pravi, da je bila pritožba poslana na finančno ravnateljstvo in pristavlja: »Res, radi bi vede i, če je župnik Krajec tako mogočen, da na njegovo željo že uradnike prestavljajo." »Narodov" urednik je res pozabi ji v. Na prvi strani čisto dobro ye, na drugi pa pravi, da bi rad vedel. Mogoče je pa tudi, da g župnik Krajec ni spriden pop, ampak prav priden in dober gospod in da ga zato črtijo in tožijo iz-prideni naprednjaki. Lepega poslanca ima Ljubljana. »Dan" pravi, da mladočeška stranka vsied svoje brez-načelnosti in vladinovstva čimdalje bolj propada. V tem breznačelnem in propadajočem mlado-češkem klubu je pa tudi ljubljanski poslanec dr. Ravni har 1 Zvezo z Nemci bi radi skovali zopet slovenski naprednjaki. O tem se je tudi govorilo na shodu zaupnih mož. Nemci pa vedo, da nimajo od take propadle stranke veliko pričakovati. Zato v svpjih glasilih jemljejo v misel Hribarja, ki ni imel toliko poguma, da bi bil nekdaj obstoječo zvezo priznal, awpak je predrzno utajil svoj podpis na zvezini pogodbi še celo v javni seji trg. in obrtne zbornice. Ljubljanski Sokoli bi radi prihodnje leto obhajali petdesetletnico svojega društva ip za to potrebujejo denarja. Naprtili so si že bisago in beračijo za prispevke, pa jako neukretno. Začeli so zabavljati na mestne občinske zastope, češ, da tudi ti ne bodo nič dali. Še celo ljubljanski občinski zastop je dobil klofuto Mladini pišejo: .Včasih smo imeli slovenski narpdoi ljubljanski občinski svet — sedaj tudi tega ni več." in zakaj ne? Župan dr. Tavčar jim je že povedal, da za take reči mesto nima dena-ja. Ako j«m vrhutega še najboljši zaveznik E. Kristan, ki sovraži narodno misel, odreče pomoč, potem liberalci tudi ne bodo imeli potrebne večine, da bi mogli za svoj strankarski zlet kaj dovoliti, in bisaga bo ostal precej prazna. Podržavljenje ljubljanske policije dela liberalcem velike ^krbi. Po znanem geslu: .Liberalcem groš!" se je pazilo na to, da so se med mestne policijske uradnike in stražarje sprejemali možje naprednega mišljenja. Vlada se pa ni nič zavezala, da bo prevzela od ljubljanske občine vse te uradnike in stražarje definitivno, ampak jih bo sprejela le provizorično in jih dala za eno leto na poizkušnjo. Ako bi se pokazali strankarji, jih bo seveda odslovila. To pa napravlja naprednjakom že sedaj težke sanje. O ljubljanskem protestantovskem pastorju zopet poročajo nemški listi čudne stvari. Mož si dovoljuje v brezmejnem sovraštvu do katoliške cerkve vsakovrstne predrznosti. Zadnji čas je pričel nastopati v Gradcu v društvu nemških visokošolcev, katere hoče polagoma pripraviti za odpad od katoliške cerkve. Na enem izmed teh shodov se je v nenavzočnosti vladnega zastopnika predrzni 1 neposredno napasti našega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo visoko gospo vojvodinjo Hohenberg, ker sta oba trdnega katoliškega prepričanja in najudanejša otroka katoliške cerkve. To seveda temu znanemu bogo-tajcu ni všeč. Pri tej priliki se je tudi jezi} nad nemškimi nacionalci, ker so pri zadnjih dunajskih občinskih volitvah podpirali krščanske socialce mesto brezverske socialne demokracije. Skrajni čas bi bil, da bi ljubljanski in sploh kranjski protestantje dali slovo temu človeku in ga poslali čez mejo tja v rajb. odkoder je prišel. Zavarovanje proti požaru. O zavarovanju proti požarnim škodam je predaval dne 15. t. m. v »Ljudskem domu" v Kranju g. dr. M. Malnerič. G predavatelj je pojasnil v svojem predavanju velik narodno - gospodarski in kulturni pomen zavarovanja proti požaru, pojasnil njega ulbgo v socijalnem življenju, njega tehnično in juridlČno stran. Obrazložil je vzroke nastanka požarov in pokazal na njih grozne posledice, pojasnil sredstva obvarovanja pred ognjem in opozoril zlasti na pravilno ravnanje pri kurjavi in razsvetljavi, razložil osebne momente pri presojanju požarne nevarnosti kot so različne lahkomiselnosti in večja ali manjša površnost pri kurjavi, razsvetljavi, stavbi i. t. d. ter stvarne momente, ki zahtevajo različno precenjevanje požarne nevarnosti, pri čemur je ločiti med večjo ali manjšo nevarnostjo izbruha ognja, njega prenosa in moči, visokosti škode i t. d. Požigu je posvetil posebno pozornost in pokazal, kako je mogoče najuspešneje zasledovati požigavce. Začrtal je nato na kratko zgodovino požarov, pokazal na velikanske škode, ki jih je ogenj že povzročil, ter je pojasnil, kako so veliki požari vplivali na razvoj zavarovanja. G. predavatelj je razložil bistvo zavarovanja, zarisal na kratko njega zgodovinski razvoj od prvotnih primitivnih oblik do sedanjega zavarovanja na podlagi zakona velikih števil. Pokazal je razliko med načelom dobička in pa načelom skupne, vzajemne pomoči, med akcijskimi druž bami in vzajemnimi zavarovavnicarai, med zasebnim in javnim zavarovanjem, med socialno pravičnostjo in kapitalizmom; pojasnil nadalje ,glavna načela, po katerih se mora vršiti zavarovanje : varnost obrata, pravičnost in resnicoljubnost pri poslovanju; orisal je razmerje med za-varovavnico in ljudstvom ter razložil obojestranske dolžnosti in pravice zlasti pri določitvi premij, cenitvi, obračunu i. t. d. Podal nam je nadalje pregled o razvoju zavarovanja v Avstriji, pojasnil razmere pri tujih kapitalističnih zavarovavnicah in opisal razvoj in napredek našega domaČega podjetja: Vzajemne zavarovavnice v Ljubljani. Glede zadnjih napadov na .Vzajemno zavaro-vavnico v Ljubljani" soglašamo z g.predavateljem, da je namen te grde agitacije prozoren in da se bo ta agitacija maščevala nad tistimi samimi, ki so jo začeli. Predavanje je bilo skozinskoz stvarno in podprto s statističnimi podatki ter ravno zaradi tega zeld poučno. Te vrste predavanja se bodo vršila tudi drugod. Želeti je, da bi se jih ljudje povsod udeleževali V velikem številu, da ta-o pokažemo, da se brigamo za svoje narodno-gospodarske dolžnosti in da z veseljem pozdravljamo napredek naše domače zavarovavnice ter njeno poučno delo med slovenskim ljudstvom. O zavarovanju samem nismo danes rekli zadnje besede. Ljubezen socijalnih demokratov do kapitalistov. Rdečkarsko časopisje piše sicer zoper kapitaliste in se huduje nad njimi, češ, da sp pijavke, ki pjjejp kri delavstvu. To je v$e res in mi bi to odobravali, ako bi socijalisti tudi izvajali primerne posledice. A kaj se v resnici godi 1 V državnem zboru je najlepša prilika nastopiti proti kapitalistom s pomočjo novih postav, ki bi omejile oderuško početje kapitala in naložile za razne luksuse primerne davke. Ko so krščanski poslanci predlagali v dunajski zbornici, naj se obdavčijo avtomobili, s katerimi se vozijo ošabni mogotci, tedaj so brez verski sodrugi glasovali proti temu davku, ker se niso hoteli zameriti milijonarjem, od katerih dobivajo pod roko razne podpore, zlasti za časa volitev. Taka je dejanska ljubezen rdečkarjev do bogatašev. Dr. Šusteršič v Mostah. V nedeljo popoldne je imel deželni glavar dr. Šusteršič na shodu v Mostah imeniten govor o političnem položaju. Opisal je razmere našega parlamenta do Ogrov. Toplo se je zavzel, ko je govoril o jugoslovanskem vprašanju, za zvezo Slovencev s Hrvati. Upravičil je taktno in resno postopanje naših poslancev za odpravo krivic na Hrvaškem in povdaril: .Slovenci smo ravnotoiiko Hrvatje, kot Hrvatje Slovenci. Kadar bo treba iti v resen boj za pravice naroda, bomo stali mi v prvih vrstah. Omenil je tudi postopanje dr. Ravniharja, ki po .Narodu" vedno bobna o najostrejšem nastopu proti vladi, v državnem zboru pa vedno IfftflvA H llfll AiMfIA t Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev llUttlfV 11 VUlOUllIv ■ fluid z znamko .Elsafluid*. Ta je res dober. To ni sama reklama! Dvanajstorica za poizkušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg 264 (Hrvatska). I. 148—21 glasuje za vlado. Ko je govoril dr. Šusteršič o deželnem gospodarstvu, je omenil, da ima kranjska dežela, kakor pač vsaka druga, dolgove, pa ima več kredita, kakor druge dežele. Kranjska dežela je dobila na posodo denar po 4 v, %. praška občina pa po 4*/, %. vrhutega je dobila naša dežela posojilo izplačano v polnem znesku, praška občina pa je dobila za posojenih 100 K le 90 K. Ljubljanski občini, v kateri gospoduje dr. Tavčar, pa nihče še pod temi pogoji ne posodi, kakor prašk<, ker nima kredita. Dijaška nogometna tekma je na Kranjskem specielno liberalna iznajdba Ne delajo pa uspehi te tekme kranjskim dijakom nobene časti že za-raditega, ker so kranjski dijaki vedno lepeni. Ljubljanske dijake so pred kratkim Tržačani in nemški Celovčani dejali pod klop, sedaj so pa ti slabi tekmeci premagali dijake kranjske gimnazije, tako da je bil rezultat 4 : 0. Izgovarjajo se sicer kranjski liberalčki, da jim jc na mokri travi preveč drselo, pa ta izgovor ne velja, saj imajo vaje na Gašteju, kjer je trava tudi večkrat mokra. Abiturijentska veselica v „Ljudskem domu" v Kranju. Veselica zadnjo nedeljo bo ostala v prijetnem spomnu vsem, ki so bili navzoči v ,.Ljudskem domu". Občinstvo se je v obilnem številu odzvalo vabilu in par minut čez osmo uro je bilo v dvorani vse zasedeno. Med gosti smo opazili g. okr. glavarja Schitnika, g. gimn. ravnatelja Fajd'go, č. g. dekana Kob larja, lepo število gg trgovcev ter več gg. profesorjev in drugega odličnega občinstva. — Zaigral je dijaški orkester iz zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano in s prvo koračnico je že navezal občinstvo nase. Ko je orkester odigral drugi komad, je nastopil abiturijent Vinko Tavčar, ki se jc v lepih besedah poslovil v imenu abiturijentov od prijateljev in dobrotniko - dijaštva in začrtal je cilj delovanju nastopa v HlebSevi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vjak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne Izven velikih praznikov na razpolago. 183 29 ZgIo redka prilika! Velika tvorniška zaloga mi je zaupala več tisoč krasnih in težkih 223 6 2 tigrastih, flanelastih, spalnih kocev z lepim pisanim robom. Koci so pripravni za vsako gospodinjstvo, so gorki in trpežni, okrog 190 cm dolgi in 140 cm široki. Zahtevajte tedaj takoj na dom 4 kom. tigrastih, flanel., spalnih kocev za 9 K 85 h vštevši razpošiljanje, brez vsakega doplačila, poštnine prosto s povzetjem. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s pošiljatvijo zadovoljen in zato naj jih z zaupanjem naroči. Zamena je vsak čas dovoljena. Gospodična Margareta Ahrens, Wlesbaden, VVaterloostrasse 4. Srečke v korist »Slovenski Straži prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju bogastvo. Nihče naj ne zamudi žrebanja turških srečk dne 1. avgusta t. 1.9 pri katerem bo vzdignjen glavni dobitek čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" gosp. Valentin Urbančlč, Ljubljana Kongresni trg št. 19. 220 3-3 Zidarji, pozor! Portland-cement najboljše Dalmatinske znamke za izdelovanje strešne opeke, za zidanje zelo priljubljen, traoerzef Eternlt ter druge stavbinske potrebščine priporoča po Velika izber zajamčeno dobrih travnih kos lastnin znamk ter bergamsklh brusilnih kamnov. zelo ugodnih cenah 216 6 99 veletrgovina 99 Merkur Peter Majdič, Kranj. Onojnične sesalke. porabljive za poljubne globočine. Raznovrstno gospodarsko in poljedelsko orodje. Imi dobrcft «ajboljSc! Sii|e>e>+e}e>e>e>#*^ Hf HT 25elo važno!! Za vsakogar je neprecenljive vrednosti zdrav želodec, v dosego tega Je pa glavni pogoj redno prenavljanje. zeliščni liker sr »Ilirija" je najboljše sredstvo za dohro prebavo in kr ep čilo. Samo en poizkus in prepričali se bodete o izvrstni kakovosti in njenem nčinkn. Pristni samo z imenom .Ilirija* in tvrdko Franc Berjak, Eranj. 9452-26 Zahtevajte izrecno povsod pod tem naslovom! Bruselj In Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade m mW %Jßmmm PodraŽDlca Ha Dunaja Dunaj, III., Am Heumarkt Itev. 21. Patentne 8 26—21 vročeparne lokomobile z brezventilnim KSSSi« Originalno »trojedeMvo Wolf . . . 10 — 800 k. i. Obratni stroji % najvišjo popolnostjo in dobičkom za industrijo in poljedelstvo. Posedaj Izdelanih nad 800.000 k. s. 1 I: )' 1! IVI;')! Ii I: 1:1 ;i i 1! 1; I: Ii I! )!( i ffît) Y Y Y Y Y Ii V Hi \\ ' Y 1 Kmetje! Ifllinaril! Katarji! mizarlil m^^m^v^ KllučaDnICarJf f Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze f Naprava takega motorja z montažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do frest vinarjev. Kmetje! proč z gepeljni, živina pri njih veliko trpi In so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. TI neprekosljivl motorji se dobivajo edino le pri FRAN ZEMLAN :: LJUBLJANA Dunajska cesta „pr»i Flgovcu". 41 y, m j: m y ii y »i y li ki; j: Wm y i: ym a y. mim-y y y yït)"jïï f Kranjska deželna banka u Ljubljani iSfSSS^SSl 1 Obrestni* hranilne vloge po 4»/4°/o U brez vsakega odbitka. Obresti se H pripisujejo glavnici poluletno. a Vloge v tekočem, giro-računu in B na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje kcmnnalna posojila občinam, okrajnim in šolskim od-boro m ter zdravstvenim zastopom v 4»/2°/o komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4«/a°/o 128 52- 19 Eikomptaje menice denarnih zavodov in daje lom-bardna posojila. Prodaja laatne pnpilarno varne ko mnnalno gedolžaioe in zastavne Hite Banka je pupilarno varen zavod ter Jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. nre do poldne de 1. nre popoldne. 3Q