SLOVENSKI lïxlajn f \r rtirij* м'л> tiak« • Utrrklwf^ Rütli Jan h uh« » OfUfvnrm irr.iimk: ''ergrj Vodnjak Tisk« tiskarna >Slnt. pororr»elra« t ItredniAlv«: Ljohljina, !om$ire*e ■lica 5. telefon 28-521 dr 2S-'24 Upr**«: Ljubljana. Cop«'** allea 5в-111.. telefo« 21-575 m ft *21 / Offlasnt oddelekj Ljubljana Cardelje^a nlica 4, telefoe 21-8*4. *e tjol>Ijan«ke naročnike 2* 44* ca zunanje ?t -832 / Poitei predal î# / ГекоЛ* mr ne %», rod n* bank* feft1 »T*-f ' Vteaeêna aaroAeln* {M iir» LETO XIV., ŠTEV. 246 Cen* 1C So K Nekaj ocen angloameričkoga sklepa Bivši britanski minister H. Morrison .'Napaka na najsi abiti način — Britanski tednik »Vete Statesman and Nation« — Trgovanje s koristmi zaveznika — Bivši grški minister L. Spais — Tržaško vprašanje je tudi stvar drugih držav, ki imajo slabe izkušnje z Italijani iz preteklosti N a ši n e o sv ob o j eni k r a j % Miha Maleé: PTOsek Protestna Jugoslovanska nota ttalifi V enem. dnevu tri kršitve jugoslovanskega zračnega p rostora London, 17. okt. (AFP) Biv-*1 laburistični minister za zunanje zadeve Herbert Morri-icn je sinoči ostro grajal skiep Angloameričanov o evakuaciji Trsta in izročitvi cone A Italiji. Svoje mnenje je povedal v oddaji britanske televizije in poleg drugega poudaril, da sta britanska in ameriška vlada napravili v Trstu napako »na najslabši način«. PQ njegovih besedah prizadeti niso bili naprej obveščeni niti se niso z njimi prej posvetovali. »Zvedel sem,« je nadaljeval Mocrison, »da je veleposlanik Jugoslavije obiskal ministrstvo Za zunanje zadeve Velike Britanije dan prej, ko je bila ob- Prve kandidature v Sloveniji potrjene Ljubljana, 17 okt. Po podatkih republiške volilne kom.sije »o bile doslej v Sloveni}} potrjene tri kandidature za zvezno skupščino, dve za zvezn} zbor proizvajalcev in neko!.ko kandidatur za republiško skupščino. Za zvezno skupščino so potrjene kandidature Franca Leskoška, Andreja Petelina in Toma Brejca. Za zvezni zbor proizvajalcev sta potrjeni kandidatur; Avgusta Jazbjnška železniškega uslui. benca iz Novega mesta jn Franca Arha, delavca z Jesenic. Kandidature v Zagrebu Zagreb, 17. oktobra. Predlaganje kandidatov se v Zagrebu Že zaključuje. V vseh volilnih enotah je opaz.ti veliko zanimanje za volitve, čeprav so dogodki okrog Trsta še vedrx> v ospredju. Med drugim} kandidirajo v Zagrebu za zvezno skupščino predsednik izvršnega sveta LR Hrvatske dr. Vladimir Baiar.č, naš sedanji veleposlanik v ZDA dr. Vladimir Popovič, generalni polkovnik Ivan Gošnjak in generalni sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevjč. Za volitve v hratsk} sabor kandidira med drugimi tudi predsednik MIX) Venčeslav Holje-vac. M. B'. i Potrjena je kandidatura Moše Pijada v Beogradu Beograd, 17. oktobra. Davi je sverni volilni komisiji prispelo uradno obvestilo okrajne volilne komisije za volilni okraj Beograd 1. da je potrjena kandidatura tov. Moše Pijade, Proslava desetletnice ustanovitve kosmetskih brigad Pretina, 17. okt. Danes se je r Prištini začela proslava desetletnice ustanovitve kosmetskih narodnoosvobodilnih brigad in brigade KNOJ. Za to veličastno proslavo je Priština vsa okrašena z zastavami in zelenjem. Prispelo je že več borcev kosmetskih brigad iz vse države, med njimi generalni major Petar Brajovć, član izvršnega sveta LR Srbije Mehmed Hodža in mnogi drugi partijski }n državni voditelji. Dvanajst posebnih vlakov bo voz.lo goste jn druge udeležence na proslavo. Po prijavah sodijo, da bo prišlo na zborovanje nad 100.000 ljudi. javljena deklaracija o umiku iz cone A, in očividno je, da mu ob tej priložnosti niso ničesar povedali o tem.« Morrison upa, da bo britanska vlada sprejela predlog o četverni konferenci, ki jo predlaga maršal Tito. Britanski tednik »New Statesman and Natio« je objavil članek z naslovom »Trgovanje s koristmi zaveznika«, v katerem poudarja, da je bila po letu 1948 onemogočena vsaka zdrava rešitev tržaškega problema. ker sta Britanija ln ZDA pred italijanskimi volitvami obljubili Italjl obe coni. To je bilo neodgovorno dejanje, ki naj bi zagbtovlo De Gasperijevo zmago nad Togliattijem. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, piše »New Statesman and Nation«, je sedaj ponovno izkoristilo Trst, da bi vplivalo na italijansko politiko. Čuden sklep, da se cona A izroči Italiji v nasprotju z mirovno pogodbo in brez kakršnega koli posvetovanja z Beogradom, postane še bolj nerazumljiv, če vemo, da je to cena, ki jo hoče g. Dulles plačati za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti po Italiji. »Ce Amerika ln Britanija menita, da je mirovna pogodba košček papirja, in kupujeta podporo bivšega sovražnika na škodo koristi zaveznika, potem ne smeta biti začudeni, če Je ta zaveznik ostro nastopil. Ce lord Salesburrv in njegovi svetovalci zares niso vedeli, kaj Potihne komisije kmetijskih strokovnjakov so pripravke načrt za 10-lstni razvoj kmetijstva. Načrt, ki ga bo sedaj proučeval zvezni izvršni svet, ho dan v javno razpravo. Načrt predvideva, da bomo v desetih letih investirali v kmetijstvo okoli 643 milijard dinarjev, od česar odpade na predelovalno industrijo v kmetijstvu okoli 101 milijarda in na industrijo sredstev za kmetijsko proizvodnjo okoli 52 milijard dinarjev. Največjo pozornost daje načrt razvoju poljedelske proizvodnje, v katero bomo vložili okoli 256 milijard dinarjev. V primerjavi s petletnim povprečkom (od leta 1947 do 1931) se bo povečala proizvodnja žit za 45 %, industrijskih rastlin za 989t>, vrtnin in krompirja za 101% in krmskih rastlin 7Л okoli 200 odstotkov. Tega povečanja proizvodnje ne bomo dosegi’ s povečanjem setvenih površin, marveč s povečanjem hektarskih pridelkov, ki jih bomo dvignili z agrotehničnimi ukrepi, s številnimi melioracijskimi deli, mehanizacijo del, večjo uporabo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. Čez deset let bomo namakali okoli g. Dulles namerava, potem so morali metati zares veliko diplomatskega peska dni* drugemu v oči. »Sedaj je naloga g. Edena.« piše »New Statesman and Nation«, »da prinese nekoliko poštenja v to sramotno mešanico. Predvsem mora izsiliti od g. Dullesa javno izjavo, da je obljuba, ki jo je dobila Italija 1948, nična. Ko bo storil to in ko bo signor Pella vedel, da za italijanski ekspanzionizem na Jadranu nebo imel nikake oopre niti pri Britaniji nit! pri ZDA, tedaj bo postal predlog maršala Tita o konferenci štirih sil glede Trsta praktični predlog. Medtem pa bi bilo dobro, če bi naše čete izpraznile svoje kovčke in se pripravile na to, da bodo ostale v Trstu še nekaj mesecev.* Leonidas Spats, minister v prejšnji vladi, sedaj pa eden izmed vodilnih članov liberalne stranke, je dal dopisniku Tanjuga izjavo, v kateri je dejal: »Ker je znano, da Trst ne more živeti brez svojega zaledja, nastane vprašanje, zakaj Italia noče, da bi bil internacionaliziran. Mar nima zveze s takim italijanskim stališčem nedavna Pellova izjava, da pride na vrsto Istra? Vse to vzbuja pri nas upravičen strah, ker vidimo v tem nevarnost za ves Balkan. Tržaško vprašanje potemtakem ni samo stvar Jugoslavije, temveč tudi drugih balkanskih držav, ki Imajo slabe Izkušnje 500.000 hi zemljišč, razen tega pa bomo ? tem času uredili v glavnem že dograjeni sistem za izsuševanje in namakanje na površini 560.OC0 ha. Pomembno mesto v načrtu melioracijskih del zavzema graditev kanala Donava — Tisa — Donava, s katerim bomo pridobili 500.000 ha najboljše zemlje. Predvidevajo, da bomo za melioracijska dela porabili okoli 175 milijard dinarjev. Po načrtu bo naše kmetijstvo imelo čez 10 let okoli 40.000 traktorjev, 81.000 sejalnic, 40.000 kosilnic, 4.000 kombajnov, 2.000 strojev za obiranje koruze itd. To je precej manj, kakor v zahodnoevropskih državah, vendar bo kljub temu pomenilo velik napredek. Jugoslavija se bo tako uvrstila med kmetijsko razvite države v Evropi. Precej sredstev bomo vložili v proizvodnjo umetnih gnojil. Proizvodnja dušičnih gnojil naj bi se povečaJa od 23.000 na 350.000 ton, fosfornih pa od 33.000 na 650.000 ton. Strokovnjaki poudarjajo, da «o pri nas možnosti za uporabo velikih količin gnojil, ker te ne omejuje niti velikost posesti, niti obstoj zas. lastnine. Zaščiti posevkov z Italijani iz preteklosti. Zlasti mi Grki ne moremo pozabiti italijanskega bombardiranja Krfa in napada v letu 1940. Čeprav nimamo namena, da bi se maščevali italijanskemu narodu, vendar ne moremo biti mirni glede naše prihodnosti. Zaradi vsega tega je tržaško vprašanje danes načelna stvar.« »Prepričan sem, da so čustva balkanskih narodov na strani Jugoslavije,« nadaljuje g. Spais. »Pri nas posebno ne bomo nikoli pozabili, da sta bili Jugoslavija in Grčija vedno skupaj in da je grška vojska tolkla po Italijanih leta 1940 z jugoslovanskim strelivom.* Gospodarski položaj v Trstu Trst, 17. otet. (Tanjug). Po naj-novejših podatkih tržaške trgovsko-industrijske . zbornice industrijska podjetja v Trstu padajo v čedalje večjo krizo, proizvajajo vsak dan manj in zaradi majhnih naročil izkoriščajo čedalje manjši . odstotek svoje zmogljivosti. V sporočilu te zbornice za avgust je rečeno, da je ladjedelnica Sv. Marko izkoristila samo 34,4 "/o zmogljivosti svojih naprav, avgusta lani pa je izkoristila okrog 58 %. Delavnic* mostov in dvigal je izkoristila avgusta letos 73 % svoje zmogljivosti, tovarna strojev Sv. Andrej okrog 23 %, ladjedelnic* Sv. Rok pa kakih 24%. in izboljšanju kakovosti semen bomo prav tako posvečali mnogo pozornosti. V 10 letih bomo investirali v proizvodnjo in nabavo kakovostnih semen okoli 5 mSi-jard dinarjev. Na osnovi vseh teh ukrepov, ki jih predvideva načrt za razvoj poljedelske proizvodnje, strokovnjaki poudarjajo, da se bo poraba kmetijskih proizvodov na enega prebivalca v prebrani znatno povečala; v primerjavi z razdobjem 1947. do 1951. leta bomo proizvedli 20% več pšenice, 60% več sladkorja in 55 odstotkov več mleka. Po porabi žita na prebivalca bo naša država tedaj pred Holandijo. Za razvoj živinorejske proizvodnje bomo dali okoli 58 milijard din. Strokovnjaki so postavili osnovno smer, po kateri naj se ta proizvodnja razvija. Tako bomo zmanjšali število konj in volov na račun povečanja mehanizacije. Povečali bomo število krav. v nekaterih rajonih pa se bo živinoreja preusmerila na proizvodnjo mesa volne itd. Načrt predvideva, da se bo v primerjavi z letom 1951 število goved povečalo za 13% ovac za 30% svinj za 32*/« in perutnine za 52%, medtem ko se bo število konj zmanjšalo za 19% S povečanjem števila živine in posebno s selekcijo najboljših pasemsnih vrst, se bo proizvodnja živinskih proizvodov znatno povečala. Proizvodnja mleka naj bi se povečala v primerjav; z letom 1951 za 8C% mesa za 43%, masti za 30%. jajc za 95% in volne za 52 odstotkov. Program predvideva prav tako precej sredstev za razvoj sadiar-itva in vinogradništva (58 mi'li-•ard din). Ta denar bomo v glavnem vložili v obnovo obstoječih sadovnjakov in vinogradov, sočasno pa bomo urejevali nove. S tem se bo poraba sadia na prebivalca povečala od 64 kg v letu 1951 na 93 kg. Vzporedno z razvojem vseh vej kmetijstva predvideva 10-!cr-nt načrt tudi graditev predelovalnih podjetij v kmeristvu Strokovnjaki pravijo, da ie graditev -eh pod'etij ena izmed naioo-membnriš'h oogojev za oovečanie kmetijske oro’zvodnie in racionalno 'zkoriščante proizvodov. Tarn homo v graditev hladilnic, mlečne indusrriic. mlinov, silosov itd. vložili nad 100 milliard dinarjev. Rim, 17. okt. (Tanjug) "a- stopnik jugoslovanskega poslaništva v Rimu Milan Venisnik je izročil italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve protestno noto jugoslovanske vlade pioti leta'skim in ozemeljskim kršitvam, ki so jih za- Izvedba desetletnega načrta razvoja kmetijstva je tesno povezana z nadaljnjim razvojem socialističnih odnosov na vasi. Prav zaradi tega bodo temeljni nosilci investicij večja kmetijska posestva in razne organizacije kmetijskih proizvajalcev, ki bodo z novim sistemom kreditiranja našega kmetijstva t« program tudi uresničili Delegacija mornarice ZDA odpotovala iz naše države Beograd, 17. okt. (Tanjug). Po petdnevnem prijateljskem obisku Jugoslovanski vojni mornarici je delegacija ZDA odpotovala včeraj jz naše države. V delegaciji so bili poveljnik pomorskih sil 7.DA v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju admiral Wright, kontraadmiral Cruise ter več visokih vojaških pomorskih strokovnjakov. V Jugoslavijo so prišli na povabilo Jugoslovanske vojne mornarice. Odločna beseda ljudstva: Trsta ne damo! Ptuj, 17. okt. Ze sedmič so se sinoči zbrali Ptujčani na protestnem zborovanju proti krivičnemu sklepu ZDA in Velike Britanije, da proti volji ljudstva prepustita Trst in cono A italijanskim imperialistom. Zborovalcem je govoril tržaški rojak Stane Bizjak, direktor tovarne »Kidričevo«. Ptujčani izjavljajo. da bodo tako dolgo protestirali proti krivičnim naklepom in se borili, dokler ne grešile italijanske oborožene sile. Nota protestira, ker so 11. t. m. okro* 1Î. ure trije italijanski vojaki, ki so se ločili od skupine kakih 20 vojakov, prekoračili pri Ratečah mejo in šli kakih 50 m globoko na jugoslovansko ozemlje. Naslednji dan, 12. t. m., je neko italijansko letalo letelo približno kilometer globoko nad jugoslovanskim ozemljem juž-,no od Gorice. Isti dan Je 7 km jugozahodno od Kobarida priletel falijanski bombnik kakih 9 ..m v jugoslovanski zračni prostor in se vrnil v Italijo v smeri Mangarta. Tretja kršitev isti dan se je pripetila na odseku Vrtojba, ko je neko italijansko letalo kršilo jugoslovanski zračni prostor pri Sent Petru v gir*-ini 700 r. Nova ojačetij’a italijanske vojske na naši meji Nova Gorica, 17. okt. (Tan-iug) Italijanska vojska je ponovno dobila ojačenja na od-s-ku južno od Gorice v smeri proti trojni meji Jugoslavija— Italija—STO. Na področje goriš’.' 1a letališča so prišle večje enote italijanske vojske, ki se vkopavajo v okolici vasi Standrež. Sinoči so na odseku zahodno od Opatjega sela v bližini meje proti STO zapazili premik dveh kolon, v katerih je bilo kakih 30 kamionov z vojaki m vojaško opremo. Ojačenja dobivajo tudi karabinjerske enote. Karabinjerska postaja v Gabrju pri Gorici je dobila okrog 20 ljudi več. bo zmagala pravica. Z zborovanja so poslali brzojavko maršalu Titu, v kateri zagotavljajo, da so vedno pripravljeni izpolniti vse njegove ukrepe. Po končanem zborovanju je množica z godbo na čelu krenila po ulicah ter manifestirala trdno odločnost v obrambi naših pravic. V. Danes, dne 18. oktobra, ob 16. ur} bo na Jesenicah pred ntžio gimnazijo veliko predvolilno zborovanje, na katerem bo govoril tovariš Miha Marinko. Obisk v sekretariatu za zunaje zadeve Beograd, 17. okt. (Tamiug). G. Binaj Raojan Sen, indijski veleposlanik v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v Rimu, je obiskal danes dopoldne podsekretarja državnega sekretariata za zunanje zadeve Bogdana Crnobrnio in se z njhn dlje časa raztovarjal. Grški minister za zunanje zadeve o obnovitvi diplomatskih zvez z Bolgarijo ATENE, 17. okt. (Tanjug). — Grški minister za zunanje zade* ve Stefanopulos je izjavil danes, da bodo imeli v Parizu razgovore za obnovitev diplomatskih stikov med Grčijo in Bolgarijo. Grški veleposlanik v Franciji Rafael je dobil nalogo, .naj stopi v prvi stik z bolgarskim veleposlanTom, da se bosta dogovorila za začetek pogajanj. Turška vlada sprejela besedilo sporazuma o sekretariatu balkanskega pakta BEOGRAD, 17. -okt. (Tanjug). Turški veleposlanik v Beogradu g. Agah Axe! je danes uradno obs e* std državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ, da je turška vlada sprejela besedilo sporazuma o stalnem sekretariatu balkanskega pakta. Pričakujejo, da bodo zastopniki Turčije, Grčije in naše vlade te dni podpisali besedi o sporazuma, nakar bo sekretariat balkanskega pakta takoj začel poslovati. Izjava Eisenhowerja o pomoči inozemstvu NEW ORLEANS, 17. okt. — (UP). Predsednik ZDA se je izjavil danes za nadaljevanje ameriške pomoči inozemstvu. Pripomnil pa je, da želi Amerika hkrati, da bi njeni zavezniki postali manj odvisni od pomoči najbolj razvitih držav. ZDA bodo pomagale svojim zaveznikom, da si 'bc.io pridobil: neodvisnost s tem, da buco povečale uvoz iz inozemstva in ustvarile pogoje, da bodo te države lahko kupovale čimveČ elaga v ZDA. Zasedanje Varnostnega sveta NEW YORK, 17. okt. (AFP). Francija, Velika Britanija in ZDA so danes sklenile sklicati sejo Varnostnega sveta, ki naj prouči incidente med Izraelom in Jordanom. Varnostni svet se bo sešel verjetno v ponedeljek. Danes fibfavtjamo : KRŠITEV MIROVNE POGODBE, MEDNARODNEGA PRAVA IN NAČEL OZN — 3. stran KONFERENCA TREH ZUNANJIH MINISTROV V LONDONU — 3. stran PELLA NAPOVEDUJE OSTAVKO SVOJE VLADE — 1 stran O DANAŠNJEM POLOŽAJU IN VLOGI ŽENE — 4. stran PISMO O GLEDALIŠČU SLOVENSKEGA PRIMORJA — 5. stran PRVI DAN ATLETKEGA TEKMOVANJA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V BEOGRADU — 6. sfera* Nacrt za razvoj našega kmetijstva V 'desetih letih bomo investirali v kmetijstvo 043 milijard di nur jev — Poljedelstvo bo dobilo 230 milijard dinarjev in bo imelo čez deset let 40.000 traktorjev — Znatno povečanje porab e umetnih gnojil — 11.0 milijard za sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo lOl milijarda dinarjev za graditev predelovalne industri je Pella nafiotednfe ostavko svoje vlade Rim, 17. okt. (Tanjug). V govoru, ki ga je imel danes ob zaključku senatne debate o zunanji polit.ki, je izjavil predsednik italijanske vlade, da »kakršenkoli sklep zaveznikov, ki bi pomenil popuščanje pred jugoslovanskimi zahtevami ali vrnitev na začeti poti, ne bi dovolil sedanji vladi, da bj nadaljevala s svojo politiko, ker italijanski parlament ne bi trpel take možnosti«. To izjavo razlagajo v italijanskih uradnih krogih kot napoved ostavke Pellove vlade za primer, če zahodne sile ne bodo ugodile nji?n.m zahtevam. »Iste posledice,« je poudaril Pella, »bi imela zavezniška izjava, ki bi zahtevala od rimske vlade, da se odpove svojim zahtevam do cone B.« V svojem govoru je predsednik Pella izrazil zaskrbljenost, da bi se utegnilo okrog sestanka v Londonu nakopičiti »ozračje, ki bi skrivalo v sebi razne možnosti,* ter pripomnil, da njegova vlada čaka, »da bo sklep vlade ZDA in Velike Britanije o izročitvi cone A Italiji izveden«. Í. str. / Sfovenmkl poročevalec 7 вт. 34в I 18. OKTOBRA 19S* Predlogi za nadaljnji razvoj nase industrije pridejo v kratkem v javno razpravo Zreznj zavod za planiranje Џ priprav li O0v.l til uUlVbil mater:*' o povojnem razvoju naie industrij*. Ooenem s tim materialom je pripravi! rudj predlog« za ca-iaJ;nj: razvoj pus-amezn.Ji mdu-err. iških panog. Celotni ta materia! bo dan v ja\no razpravo, ki naj prispeva k os;varitv¡ na pri-. inernepe^a' programa perspektivnega razvoja naše industrije v bodeč л letin. Povojna izgradnja naše industrije ;e bila usmerjena v to, da se cimprej izkoristijo veljk* prirodna pogastva države. 7.araazs!ave vedno bolj zbližujejo narode in pozlabliajo mednarodne odnose. N’a razzavi sodelu-e 34 držav z vseh pet kontìnen’ov s 353 totgraf’iami Na razstavo je bilo pns’anih 2500 fotografij od 700 avtorjev, vendar pa so bila zaradi pomanjkania prosmra razstavljena le najboljša dela. Zanimanje Za raz-s+aco je bilo zelo veliko Razpisane so številne nagrade med drugimi najf-ada preri-serin ka izvršnega sveta LR Hrvatske dr Vladimirja Baka riča in predsednika MCO 7.a greha Većpslavg Ho!i*vca 7lati pokal, ki Ka je poklonil M! O 7agreha, je bil podeljen Portugalcu, kj je razstavil naj-većj " število najboljših slik Razstava bo odprta mesec dni. tev uprave za zunanjo trgovino. Obstoječ* list* proizvodov, katerih izvoz je prepovedan, je razširjena edino za kalcijev molibdat. medtem ko so bakrena žlindra, sirove svinjske kože in hrastov ekstrakt črtani z liste, ki prepoveduje izvoz. Določeni proizvodi, katerih izvoz je doslej bil mogoč samo z odobritvijo uprave za zunanjo trgovino, so odslej izrecno prepovedani. To so belo in sirovo železo, tanin-ski kostanjev les. celulozni les iglavcev in tesani hrastovi pragovi. Razen tega najnovejša odločba predvideva, da se bodo valjani in vlečeni proizvodi iz aluminija kakor tudi aluminijasta žica lahko izvažali samo z odobritviio uprave za zunanjo trgovino. Nova odločba o prepovedi izvoza ne urejuje vprašanja izvoza kmetijskih pridelkov, ker še naprej veljajo objavljene odločbe v uradnih listih št. 29 in 31 letošnjega leta V up-avi za. zunanjo trgovino izjavljajo, da najnovejša odredba o prepovedi izvoza. ne bo nič prizadela blagovne izmenjave naše države z inozemstvom. Delavski sveti in upravni odbori podjetij pa naj pazijo v teh dneh pri nalogih z* nakupe deviz, da se n" bi zaleteli in naj raje počakajo nadaljnjih padcev tečajev. Jutri .se zucne izvajati odlok MLU Ljubljane o taksah v tJrndnew »ist* LRS *t. 35'M je objavljen odlok M LO jrlftvnega niente Ljubljane o mestnih taksah in prometnem davkn. Po tem odloke bodo pobirali MLO flavftesn mesta Ljubljane. občine .O na obmoejn m-esta.. njihovi organi. uradi in proračunske «stanove ter 1 ■predračunske. n«lartnv« ' samostojnim finansiranjem razen predpisanih državnih taka in prometnega da'ka med drujfiro naslednje mestne takse in prometni davek: Takse za vloge po din 20. takse za navadne odjorbe din 75. takse na izpričevala in potrdila. * katerimi «e potrjujejo kake lastnosti, razmerja ali okolnosti« din M, taks« z a potrjevanj« Sitiviativni odbori sea nsiHiiovitev industrijske, zunanje trgovinske in knieti|*ke zbornice BEOGRAD, 16. okt. V odboru uredbe o združevanju ▼ gospodar- JftCPl'UIg rtf 1. 7\Г?7 na-И nlrrf« «rin. D i : 1J .. J. !_ * ÌL B. za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta so bili re dni sestanka iniciativnih odborov za ustanovitev zvezne industrijske zbornice, zbornice za zunanto trgovino in zvezne kmerijske zbornice. iniciativni odbori so sestavljeni iz zastopnikov naših najveejih izvoznih in uvoznih podjetij, tovarn in rudnikov ter kmetijskih posestev ¡n zadrug. Na prvih ses.«nVih so iniciativni odbori proučili nek a; era načelna vprašanja, ki so bila sprožena v dosedanja diskusiji o načrtu Četrti povojni kongres fmiologov Jugoslavije Niška banja, 17, oktobra. V Niški banji se bo jutri lačel četrt, povojni kongres ftjziolo-gov Jugoslavije (strokovnjakov ia zdravljenje tuberkuloze). Na kongresu bodo podani trije glavni referati, tn sicer o epidemiologiji tuberkuloze pr. nas in po svetu, o problemu bolnišnic za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov jn o vplivu vn *ia pljuč na razvoj tuberkuloze ter 10 kore-feratov o tem, kakor tudi nad 50 drugih poročil, v kater h se bodo izmenjala mnen’a ter dosedanje izkušnje v zdravljenju raznih tuberkuloznih obolenj. Kongres bo trajal 4 dni. Po kongresu bodo ftjziologi napravili več krajših izletov znanstvenega mačaia do Surdulice, hidrocentrale na Vlas ni jn Knjaževca. Nameravani so tudi obiski v tobačni tovarni v Nišu, vinarski zadrugi v Sičevu ter v sanato-r ju na Ozrenu in Kneževem selu. Pri Omišlju bodo zgradili največjo hidrocentralo v Jugoslaviji Zagreb, 17. okt. Po dolgotrajnem posvetovanju im proučevanju so se strokovnjaki sedaj zedinili, da bodo zgradili največjo hidrocentralo v Jugoslaviji na sistemu reke Cetine pri Omišlju. Vodno silo bo dajalo več akumulacijskih jezer. Ta hidrocentrala bo proizvajala letno sad i milijarde kil«'.'#taifa u& stvu. Poudarili »o, da sesrava iniciativnih odborov nikakor ne pomeni prejudiciran ¡e diskusije o načrtu uredbe o združevanju v gospodarstvu in tudi ne. da je « nettavo teh odborov diskusija končana. Nasprorno, delo iniciativnih odborov naj prispeva k razpravi o tej uredbi in nadaljnjemu razčiščevanju spornih vprašanj.. Da bi bilo delo iniciativnih odborov čim uspešnejše, jo v vsakem izmed njih sestavili ožji odbor, ki bo izdela! načrt statuta, nato pa ga predložil širšemu sestanku. Iniciativni odbor za zvezno kmetijsko zbornico ima še posebej nalogo, dati pobudo za ustanovitev okrožnih kmetijskih zbornic ▼ ljudskih republikah. ^ 'ШШ ' Lovska letala domače oro izvodu.!« Do 22. oktobra bodo v Mariboru izbrali vse kandidate Kranjski zadružniki postavljajo kandidate pogodb in drugih listin — med temi т.л potrjevanji» poslovnih knjig od vsakega lista din 5.51». takse r.a reklama ne glad« na število ' izvodov po irlikosti IKÌ *0# do ?.5W. tak*;a na zapitek v podaljša ne m obratov einem čase v gostinskih obratih ▼ višini !«•/• od zapitka, turistična taksa r-od nočnin — v glavni sezoni od postelje dnevno din -10, v pred- in posezoni od postelje dnevno din ?0. Prometni davek od potrošnje alkoholnih jtijač v gostinskih podjetjih in obratih znaša 5•/*, od vstopnic r» kinematografske, za fizknltnrne in dru*e prireditve je plačati 5V* davek no bruto cene vstopnice, od nnknpa oziroma prodeje nepremičnin v Ljubljani se plača prometni dav*fc v v«Cjni 10*/» državnega dLav-v« klanje vsake slave živine se pKČ« *\% ICO, drobnice pa din 59. Po živahnem delu v osnovnih organizacijah SZDL. ki je imela v Mariboru o-koli 20 sestankov, predavanj in konferenc, so tudi zbori volivcev v Mar boru povsod dobro obiskani, ¿gibani in zanimivi. Večer za večerom se vrstijo po volilnih enotah. Smotrna razprava o kandidatih kaže, da so bili volivci na sestankih Socialistične zveze dobro seznanjeni o pomeni, vor te v in o vlogi novih ijudskih poslancev v republiški in zvezni ljudski skupščini. Na več zborih so predlagali 7Л kandidate v republiško skupšč no /.enana Poliča, Rudija Janhuho, Vladka Majhna. Ančko Glr>bačm-kovo. Toneta Boleta in druse znane borce in požrtvovalne delavce zgraditev socializma. Za kandidata v zvezno ljudsko skupščino so volivci v središču mesta predlagali Edvarda Kard^ja, t rudi volivci v drugih volilnih enotah so podprli njegovo kandidaturo. Na več zborih sta bi.la predlagana za zvezno ljudsko «kupšči- Živahno predvolilno gibanje, v Prekmurju Murska Sobota, 17. okt. Včeraj in danes je po vsem Prekmurju izredno živahna predvolilna dejavnost. Na številnih zborih' volivcev sc Prek? tnurci predlagali svoje kandidate ta zvezno in republiško skupščino, po mnogih krajih pa so bila tudi velika predvolilna zborovanja. Prekmurje »o namreč v teh dneh obiskali člani izvršnega sveta LRS. ki so na zborovanjih tolmačili najvažnejša politična in gospodarska vprašanja. V Murski Soboti je sinoči v nabito no Franc Leskojek - Luka in tov. Vida Tomšičeva. Volivci v Ra-d-vanju pa so predlagali predsednika MLO Miloša Ledineka in Štefana Pavšiča. direktorja -Metalne«. Sodeč po dosedanjem poteku, bodo zbori rob v ce v do 22. oktobra v Mariboru zakliučeni. Vsi zbori volivcev so rudi ogorčeno obsodili sramotno barantanje / našo zemljo in ljudmi v Trstu. Na poeebno ogorčenje je naletel* tudi izjava papeža Pija XII.'Skorajda vsak zbor volivcev se na koncu zvrsti v povorke demonstrantov. ki na mariborskih ulicah pasno *zražajo svojo pripravlie-nóv- braniti vsak košček naše remije. (jp) Kranj, 17. okt. Te dni so v vseh kmetijsikh zadrugah v kranjskem okraju izredni občni zbori, na katerih razprav-jaljo o kandidatih za bližnje volitve v zbore proizvajalcev. Ne mine pa tudi sestanek, kjer zadružnik; ne bi obsodili imperialističnega barantanja s Trstom. Sinoči je bil občni zbor Kmetijske zadruge v Kranju, ki je ena najmočnejših in najboljših v kranjskem o-kraju Veliko število članov je osri-o obsodilo politiko Angio-američanov glede naših bratov v Trstu Zadružniki so poslali resolucijo zveznemu izvršnemu svetu, v kateri zahtevajo, naj I*r«*d proziavo 20. olifotira v Biografia Beograd, 17. okt. Ob proslavi deveti3 obletnjce osvoboditve Beograd» bo imel v torek 20. oktobra ob 18. uri mestni ljudski odbor slavnostno sejo Tega dre dopoldne bodo zaštopnjki ljudske oblasti in množ.čnih organizacij položili vence na part), zar.sko grobnico v Jajincjh in na grobove narodnih herojev p» Kalemegdanu. medtem ko bodo prebivalci uredili in okrasili grobove padlih borcev v ostalih predelih mesta, Občinsk: odbori Zveze borcev bodo priredili akademije, partizanske večere in razne druge pr.reditve s priložnostnim programom, nekateri občinski odbori pa bodo organizirali partizanske pohode in vojaške vežbe. Mestni odbor 7veze borcev bo tudi nekoliko filmov jz ž.vl.ienj* posameznih vrst orožja JLA ter filmskih žurr.alov »Proti krivični odloč.tvi«, o demonstracijah 8. in 9. oktobra v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu. naše vodstvo ukrene vse. d* se zagotovi pravična ureditev tržaškega vprašanja. Zadružniki so se močno zanimali za vlogo in naloge zborov proizvajalcev. Zahtevali so. naj pridejo na kandidatno listo tisti, ki so znanj kot dobri in vsestransko razgledani kmetovalci in zadružniki. 7,a kandidata v okrainj zbor proizvajalcev so predlagali Janeza Zupana, ki je že pred vojne ustanavljal zadruge in dela’ r njih, kot. drugega kandidata Miho Košnika. kot tretjega pa agronoma inž. Kumpa. Kot kandidati za republiški zbor proizvajalcev so bili predlagani Tone Hafner, predsednik okrajne zadružne zveze. Jož e Puhar, predsednik zadruge v Kranju. za kandidate^v zvezni zbor pa Maks Krmelj, podpredsednik Glavne zadružne zvez* Slovenije, ter inž. Jož.e Frčej, ki je posebno znan kot strokovnjak v živinoreji. Na zborovanju so se zadružniki odločili, da bodo nabavili dva traktorja z vsemi potrebnimi priključki za obdelavo zemlje. —Z. V sežanskem okraju so pripravljeni na volitve polni dvorani Mladinskega do- priredil filmske predstave na ma govoril član izvršnega sva t* LRS Tomo Brejc, na velikem predvolilnem zborovanju v Dolnji Lendavi pa Vid» Tomšič. Danes se je ponovno zbralo v Murski Soboti na Trgu zmage ogromno število ljudi, kjer so poslušali svojega kandidata za republiško skupščino Ft-anca Kimovr» -Žigo. H. Prvi bataljon prostovoljcev iz Kopra in okolice KOPF.R. 17. okt. N* predlog okrajnega odbora Zveze borcev v Kopru je bil danes ustanovljen prvi bataljon r katerem je 500 prostovoljcev iz Kopra In okolice. Hkrati ie bil ustanovljen rudi štab tega Karal jona ¡n določene vsakodnevne vezbe. Te dni bodo ustanovili bataljone prostovoljcev tudi v vseh osmih občinah koprskega okraja. Nove vrste inšpekcijske službe Trgu republike in Trgu Dimitrija Tucovjča. Predvajali bodo Počastitev spomina žrtev fašizma v Murski Soboti Murska Sobota, 17. oktobra. Murska Sobota je obhajala danes 9. obletnico enega najstrašnejših dni, ki so ga doživeli Prekmurci v času madžarske okupacije. Sedemnaj,-stega oktobra 1944 je namreč madžarski okupator Interniral blizu 200 najžavednejšlh Slovencev iz Murske Sobote, od katerih se jih je pa po vojni vrnilo le zelo malo. V počastitev spomina teh žrtev fašizma je bila danes na pokopališču v Murski Soboti svečana komemoracija, med katero je mladina položila pred spomenik padlih žrtev vence. H. Reiterad, 18. oktohr». Med »»jvai- nejše iirvdbe. ki jih jv .prejel trezrti izvršni .«¡v«t na včerajšnji seji. «padajo tirrdbc o ustanovitvi treh vr*t inšpekcijske o-«lovanju gospodarskih oreaoizacij ter predpjeor. ki urejajo obveznosti do skupnosti zasebnih fizičnih in pravnih oseb. ki «e nkvarjaio ■ samostojno гочроНаг«ко delavnostjo. Nadzirala bo tudi delo organov državne uprave slede izvajanja predpisov o odmeri, obračunu in plaeiln davkov. Uredba pooblašča finančnega inšpektorja. da «me pregledovati kn jijee, obračune in dokumente, pregledovati poslovne prosfore. da ugotovi zaloçe surovin io drueesa blasa ter za druse ukrene, ki omosočaio posied v poslovanre sosnodar«kih organizacij Tnšpekciia tržišča bo imela nadror-«*тп nad i-zvaianiem predpisov in ukrepov, ki urejujejo tržišče, blagovni promet in opravljanje uslug. Inšpekcija je pobla.ščena, da nadzoruj« vse gospodarske organizacije, ne glede M AjsboT« flftTM ffoapodftxfk* delavnost, pri njihovem poslovanju ▼ blagovnem prometu in uslugah. Ta inšpekcija ho imela .širša pooblastil« kot dosedanja trgovinska in- Ostali homo pri koledarskem letu? V našem listu smo že pisali o tem. da so naši gospodarski organi imeli namen, zamenjati koledarsko leto z ekonomskim ........ letom. Ta namen je v glavnem Si МЖ opravičeval preudarek da ie mostojn« upr«vne ukrepe. P™ sestavljanju družbenega ^Pfkcij«. Sedanj« trgovinska inšpekcij« je »voje delo nsmerjal« т glavnem n« trgovska in gostinska pod jet ia. pri tem pa zanemarjala velik del blagovnega prometa med drugimi gospodarskimi organizacijami, n. pr. n -i plana le po ekonomskem letu ,1;. , . , . . Razorava o novih gospo- mogoče pravilno oceniti do- ,kl V sežanskem okraju so zaključene priprave za volitve v okrajni, republiški :n zvezni zbor proizvajalcev. Za okrajnega kandidata v zvezni zbor proizvaja,cev je izbran ANDREJ JANEŽIČ ‘z Pivke, ki bo zastopal industrijsko skupino volivcev, kmetijsko pa MAKS KRMELJ. Kandidat za republiški zbor proizvajalcev je JOŽE LEBAN, predsedn it ri,««!-nega sindikalnega sveta iz Sežane, ÌVAN J A KO .vit N j n ALc ji-iJ ZAKRAJŠEK, predsednik n--- ne zadružne zveze iz Postojne. Že prej pa so na zborih volivcev določili kandidate za otira jiu zoor proizvajalcev, Te dni so v posameznih občinah sežanskega okraja tudi zborovanja volivcev, kjer izbirajo kandidate za zvezno in republiško ljudsko skupšč.no. Volivci mestne ob-č ne Sežana so pred neka; dnevi na veličastnem zborovanju od.o-čili, da jih bo v zvezni Liudsk' skupščini zastopal čian izvršnega s-veta LRS IVAN REGENT, a v republiški Ljudski skupščini ERVIN DOLGAN - JANEZ, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov v Sežani. Prebivalci istrskih občin Her-pelje in Crni Kal kandidirajo v zvezno Ljudsko skupščino IVANA Reorganizacija trgovske mreže v Bosni V trgov.nskj mreži Bosne ¡n Herc govjne je bilo doslej 192 trgovskih detajlističnih ter 117 grosističnih podjetij^ Po doseda* nj.h predlogih mestnih in okrajnih komisij za reorganizacijo bo ime-la de-tajlistićna trgovina 1112 samostojnih obratov, od kater h i po eno pro- REGENTA, v repub'.sko p? AVION \ OVĆAR1ĆA. podpredsednika okrajnega Iju-cbkega od'bo-ra v Sezam. V prede.u frrkinoT n« Slovenske Is>:re zahteva večina, volivcev, naj bi j h zastopaj kot kandidat DANILO PETRINJE -I IR l M 02, pred se-dn i k ok r a j n ljudskega odbora v Sežani, k; тд. za zboljšanje življenjskih pogojev teh krajev mnogo zaslug. 2 današnjim dnem bodo v sežanskem okraju zaključene vse pred p -an* priprave za novembrske volitve. J. z. Ajdovci zbirajo odbor podružnice zavoda za socialno zavarovanje V pripravah ra parlamentam* volitve in okrajni zbor proizvajalcev pa Ajdovci s svojo oko-i.co ne podcenjujejo tud: svojih lokalnih volitev, to je izbiro delegator in upravnega odbora podružnice. Zavoda za sociali no zavarovani«. L>os’.ej so imeli namreč v Ajdovščini samo izpostavo Zavolj pri-biizaîo delavcem. Tega sklepa, zadnje skupščine okrajnega za o-da, da dobi Ajdovščina samostojno podružnico, so delavci zelo veseli in aktivno sodelujejo v vseh pripravah. VESTI IZ CELJA IN OKOLICE \lt‘>mi о4Ј)пг КНвгг-га križa ▼ Celju bo r »Tednu Rdffčejra križe« or-trzniziral tri zdravstven« predavanja in koncert, n« категет bode nastopil« pevska društva in ečdbe. V *em tednu bodo požireli tudi pro-ki je ena 1o no e kr (farskih uredbah na Jesenicah V vsoh oodlefiih m delovnih kolektivih na Jesenicah živo razpravljajo o OÄOtjfkih novih en_ snodarekjh uredb. Posebno živahna razprava je v ž-lezarnj, k;er »o uv^dî. v po.sprrmznih obratih posebne seminarje ir,-diskusijske sestanke, ki so dobro priora vi јепј. Na obratnih mniv ?i*n h sestankih in na zaseda. niih obratnih delavskih svatov daieio delavci ít^vüne tebt.n-» Dredlnee k osnutkom Te predlogo bo po 7nlclht*eni rarnravl zbral rentra’ni delavski svet n iih v ob tki resolucije predlo£il odgovornim gospodarskim orga-r-om. stovoljno dejanj« Krvi. rv'."; riV“' dajalno, 34D ?. dvema 275 s tre- "AriaünejSili nalog Rdečega križa, kmetijstva. Ne slede / , * ...____ \ •' '- tv» i 1 Ril na c: Btirimi eli von пгл. hodek iz na mnoge prednosti ekonom skega leta pa je. kakor piše »Ekonomska politika», sedaj bil sprejet sklep, da ostanemo pri koledarskem letu. Ta sklep so v glavnem narekovali razlogi v zvezi z možnostmi planiranja v gospodarskih organizacijah in komunalnih skupnostih. Ce bi namreč sprejeli načelo, da uvedemo ekonomsko leto. bi morale gospodarske organizacije in komunalne skupnosti sestavljati svoje plane v času v katerem še ni mogoče objektivno predvideti vseh možnosti. ki jih bo imelo podjetje ali zadruga v naslednjem planskem razdobju. S PRISPEVKI V VOLILNI SKLAD POKAŽIMO, DA SQ VOLITVE NAŠA SKUPNA STVARI mi. 180 pa s štirimi ali več prodajalnami. To predst-avij* pri. biižno šestkratno povečanje sa. mostojnib trgovjr. v primen i sedanjim stanjem. Zboljšano plačevanje davkov v Bosni Sklep |zvrenege svet* Bosne Im Hercegovine, da se ljudskim odborom^ ki neredno plačujejo davek na dohodek, za-pro krediti za proračunske izdat-ke in še nekaj drugih ukr jpov republ.ške* ga odbora za gospodarstvo je že rodilo pozitivne rezultate. Medtem ko je bilo v juliju plačano vsega 33.9 odstotkov dohodnine, v avgustu pa 48 odstotkov letnega plana, se je do konca sep. tembra ta odstotek ie povzpel na ОД odstotka. T« Hni «e začeli ur«.f**4 pero* celjsk« Dnhro bi bilo. d» bi •« odgoTorni organi pr«d neme-srirvijo raznih napiso-r. reklamnih obia-r itd. pruTOTovali 7. olepševalnim društvom. Celjski peron naj b* r pono« industrijskemu in turističnemu me«in. Na jezeru r Velenju so se. fantj* vozili s čolnom. Po nesreči i« j« čoln prevrnil in r««1ač. 25-letni delavec Gradi«a iz Šoštanja, Frane -Strelec, ki ni znal plavati, je pri tem utonil. — V Plešivcu pri Vefe-nju «e je zaradi neprevidnega ravnan in z orožjem zgodila dru*e ne-«reča. J P iz Velenja je «bstrelil mlado dekle, ki je zaradi poškodb umrla ▼ bolnišnici. M. C. DRŽAVLJAN! Ali si se že prepričal, da si pravilno vpisan v volli* ni imeniki. hWtii#6iWi«SC Kršitev mirovne pogodbe, mednarodnega prava in načel OZN Ker bi pomenil ukrep mu 0М1Пјјц ki j« po mirovni Aragloamenčanov dejansko uki- pogodtol z Italijo j* dalje ostalo nrtev STO kot posebnega sub- ^ ltall]aTlsko suverenosti, jekta mednarodnega prava, mo- NaäBf ki so se ta poslužili ra tu nastopiti Varnostni svet. Angloamericani, je nekaj nena-ki je dolžan zagotoviti neokmje- yadnesa v o^osih med država-nost in neodvisnost STO po- m¡ k¡ bi)c zveznice v dragi sebno ke rgre pri tem hkrati svetovni vojDi, metoda eno-za ogrožanje mednarodnega mi- stranskega vsiljevanja pa tudi Ozemlje, ki eeetavija danes ■Alenili lam maja ▼ Londonu, ru- Za vsako spremembo pa bi nenavadna v odnosih med člani- ' ..............blla ?>**»* revizija mirovne cam¡ OZN ,z vsega pa i2haja> ^l of’ Л Se ®LaV1 sp0r"z,Jm da W Pomenila izvršitev eno-vseh 21 držav podpisnic. Torej LJUBU AN A, П. «kt. V DruStvu pravnikov LRS Je Tferaj predavaš univ. prof. dr. Ivan Tomšič o tržaškem vprašanju v luči mednarodnega pran». V svojem obširnem in zanimivem predavanju >e s pravnega stališča orisal ves razvoj tržaškega vprašanja vse do samovoljnega in enostranskega sklepa vlade ZDA tn Anglije. Zaključil Je, da bi izvršitev tega sklepa pomenila kršitev mirovne pogodbe, mednarodnega prava in načel OZN. Konferenca treh ministrov v Londonu Neuradni sestanki Dulles-Eden. Bi dault-Eden — Novo besedilo odgvora Sovjetski xvexi —Peturna seja brex sklepov o treh najvažnejših problemih , STO, je bito pod italijansko ob- da sodelujejo pri angloamerički lastjo komaj 26 let, to je od vojaški upravi italijanski dr-rapai&ke pogodbe do sklenitve žavirarai imenovani v Rimu, ni mirovne pogodbe leta 1947. v skladu z mirovno pogodbo, sprememba v upravi cone A se Znano je tudi, da je Italija do- Angloamericani pa bi hoteli se- ne sme izvršiti brez pristanka daj prepustiti Italiji izključno Jugoslavije, ki ima do tega pre- leži bila to ozemlje, Istro in Julijsko krajino na podlagi tajne pogodbe, sklenjene v Londonu leta 1915, kot nagrado za to, da je stopila v vojno na strani antante. Ker pa je v drugi sve- upravo cone A, kar je očitna d<'iд največ pravic, ker kršitev neie mirovne pogodbe, ampak tudi občega pravnega pretežni njegov del na jugoslovanskem etničnem ozemlju in tir/ni vojn; skupaj z Nemčijo in pravice, kot jih ima sam. načela, da nihče ne moire рге- keT je Jugoslavija ob podpisu nesti na nekoga drugega večje Japonsko vodila napadalno vojno proti zavezniškim in pridru- mšrovne pogodbe z Italijo izrecno izjavila, da se s tem ne od- Rrav tako ne drži stališče, ki ~ka Z ™™o nasxoj ga zastopa bival rektor tržaške us,.anoMlo STO- kakOT tudl. pe na¿iii interesov na STO.* ostalemu slovenskemu etnične- stranskega sklepa ZDA in Velike Britanije kršitev mirovne pogodbe, mednarodnega prava in načel OZN ter resno ogrožanje mednarodnega miru. Naša stj^-r je pravična«, je zaključil prof. dr. Tomšič svoje predavanje. »in zato je pravilno, da je naše državno vodstvo, upoštevajoč željo naših narodov, tako odločno nastopilo v obrambo ženim silam, je bilo već kot univerze prof. Cammaraia, češ upravičeno pričakovanje, da bo- da suverenost Italije na teñí do zavezniki popravili krivico, ozemlju še ni prenehala, ker lsi je bila storjena Jugoslaviji ni bil imenovan guverner, in s rapalsko pogodbo. Vendar se da zato gre le za vzpostavitev *o ni zgodilo. Ob sklenitvi mi- italijanske uprave. Temu na- rovne pogodbe z Italijo pa je sproti stoji dejstvo, da mirovna jugoslovanska vlada podala po- pogodba jzrecno ugotavlja pre- . «ebno izjavo, v kateri je poudar- nehanje italijanske suverenosti Trst, 11. ok/ (Tanjug). 5 noči Jeno. da se s podpisom te po- na tem ozemlju brez vsakega *° PIe,biVf!C’ Prosaka odlocpo godbe nikakor ne odreka ozem- pridržka. Nikjer ni rečeno, da obsodili sa.lep poveljnuta ang o- itaii jamska suverenost London, 17. okt (UP) Na svojem davišnjem sestanku v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve so ministri za zunanje zadeve ZDA, Britanije in Francije proučili načrt skupnega opozorila proti vsaki novi agresiji na Srednjem vzhodu, kjer so tri sile jamčile za sedanje meje med Izraelom in arabskimi državami. Trije ministri so se odločili za ta ko-.-ak zaradi napada izraelskih sil na jordansko ozemlje. Nevaren položaj na tem področju je trenutno potisnil v ozadje razpravo o odnosih med Odločni protesti demokratičnega prebivalstva na STO ugasne iju, ki je etnično njeno, in da (i še nadalje lasti pravico do tega ozemlja, ne glede na more- ustanovi. V tem pogledu je inibitile etnične spremembe, ki bi rov.aa pogodba popolnoma jasna ameriške uprave generala Wjn- »eI ustanovitve STO. Mi- mednarodnimi pogodbami, rovna pogodba točno določa tneje tega ozemlja, razdeljenega v cono A in cono B, povrh pa vsebuje v členu 21 izrecno določbo, da preneha suverenost Italije na tem ozemlju z dnem, ko stopi mirovna pogodba v veljavo; to se Je zgodilo 15. septembra 1947. Italija torej nima V sporu okrog tržaškega vpra-tu več nobenih pravic. Mirovna Janja, ki se je zaostril z araglo- Resolucija pozdravlja vse Slovence in Italijane cone A, ki se bore proti vrnitvi Italije in zah- Upamo, da Ifalîfa nikoli ne ko dokiia Treta z okolico? London, 17. okt. (Tanjug). V torek bo začel zasedati britanski parlament. Med prv.mi vprašanji, ki jih bodo obravnavali, je tržaški problem. Britanski minister za zunanje zadeve bo moral odgovoriti na več interpelacij o Trstu. je bilo sporočeno vladama Jugoslavije in Italije o namenih britanske vlade pred angloame-riško deklaracijo o Trstu, in kako dolgo so trajala posvetovanja s tema vladama. Kakor pričakujejo, bodo morali zastopnik, britanske vlade svobodno pristanišče na splošno dilne fronte, na katerem so ob. Laburistični narodni poslanec dati obširna pojasnila v zvezi g raj sestanek aktivistov Osvobo- Leslie Hale bo zahteval od mi- položajem v Trstu. Angloamo. tu smatrajo kot najboljšo najpametnejšo rešitev problema. Verujte ml, da ne samo pogodba tudi jasno določa org»- ameriškim sklepom od 8. okto- jaz, temveč mnogi Nizozemci r< bodo dovoliU, da w Italija STO Laburistični ooslanec Ken- •ta ir» not vrr-č-i niKl.axrf sta hsra i« VikHrm шаЛ PTffumeniA V псл /iodAÌn in s i nt- . * 1-1« nistra za zunanje zadeve, naj riški sklep o umiku okupacijskih navede razloge, ki so vodji, bri- ^ Trsta in izročitvi cone A tertona in poudaril;, da prebi- tansko vlado, ko je privolila na Italiji bo napadlo več laburistič-valci tega tržaškega predmestja sklep o umaknitvi čet iz cone A n¿b poslancev kot ne graviden sodili prepoved generala Win- na, ki naj vrši oblast na področ- bra, je vedno več »v e lo vm ega Ju STO. Do imenovanja guver- javnega mnenja na naši strani. Cerja imajo pravico upravljati Vse pogosteje ec pojavljajo v razumemo Vašo deželo in upar mo, da Italija nikoli ne bo do- spe t prišla v te kraje. Zveza prosvetnih in kulturnih neth Robinson bo vprašal, kaj in izzivalen sklep. bila mesta tn okolice! Mi vemo, delavcev v Trstu je .ogiasno to ozemlje zavezniška vojaška svetovnem tisku, tudi angle- kakšna grozodejstva »o poče- resoluc jo v kateri po- poveljstva, in sicer tako, da »kem in ameriškem, ostre ob- njaJ} Italijani med drago sre- udarja da so kulturni in proJ imajo oblast v coni A, ki obse- sodbe amgloameriskega favori- torno vojno.« ga tudi Trst, Združene države zirara ja italijanskega imperiali-Amerike in Velika Britanija, v zrna. S svojo miroljubno in doremi B pa Jugoslavija. Ta upra- sledno politiko smo si pridobili va ima torej pravno osnovo y mnogo prijateljev po avetu, ki Bivši laburistični finančni nvi- mirovmi pogodbi z Italijo. nam tudj v sedanjem trenutku nister Dulton je označil amglo- V mirovni pogodbi pa ni no- Izražajo svoje globoke simpatije ameriški sklep o Trstu kot London, 17. okt. (Reuter). »vetnj delavci trdno ob strani vseh tjstih, ki imajo pravice jn demokracijo globoko v srcih, ne pa samo na jeziku, ■Skupno z brati iz matične domovine«, je rečeno v résolu. bene določbe, ki bi dopuščala, ter podpirajo odločno borbo, grobo, prenagljeno, kratkovidno ^ minule"”o j n e ^in ^n e Zorno ’ćZ Jordanske čete na Jeruzalema rocju »izraelskemu napadu in kršitvi sporazuma o premirju«. Tel Aviv, 17. okt. (UP). Jor- Jordanska vlada je prosila danska vladaj^ danes^posla- sosedni Irak za pomoč v na- - - stalem položaju. Predsednik da bj smela prevzeti upravo co- Eden takih naših prijateljev n* A Italija. Tako pravico bi je tudi nizozemski univerzitetni in neumno diplomatsko napako voim da b; se spet vrnili časi poudarn je, da bi moral b.ti pre£l ¡*tom 1945. Kulturni in pro. mogli priznati Italiji le z novo profesor dr. K. A. Andriesse iz Titov predlog o konferenci za ^ zahtevamo da pogodbo ob pristanku vseh 21 Lešdona, ki je v pismu svojemu proučitev vsega vprašanja takoj 1 * ’ se la na področje Jeruzalema svoje čete kot odgovor na napad izraelskih sil na tri jordanske vasi. V Amanu, glavnem mestu Jordana, in drugih jordanskih mestih so bila protestna zborovanja proti držav, podpisnic prvotne mirov- slovenskemu znancu Ferdu Ko- sprejet. V govoru, kj ga j« imel ne pogodbe, med n j inri tudi Ju- balu med drugim napisal: na nekem zborovanju, je potem goslavije. Na tem tudi znana »V prvi vrsti bi Vam rad spo- izjavil, da mu ni znano, kdo je tristranska izjava z dne 20. mao ročil, da smo tudi tu z veliko odgovoren za angloameriški Ca leta 1948 ničesar ne spremi- zaskrbljenostjo sprejeli anglo- sklep o umiku Iz cone A STO raja in je v stvari to bil le pred- ameriški načrt za razdelitev log nekaterim podpisnicam mi- STO. Z izjemo profašistlčraih ri-rovine pogodbe za revizijo mi- mokatoličanov, prevladuje tu- mnenju zelo neroden in tudi rovne pogodbe, do katere pa ni kaj mnenje, da bi billa nezasll- napačen. Ta sklep je, kakor je prišlo, ker so te podpisnice ta- šana stvar, če bi Italija brez že posebej poudaril, povzročil ko spremembo odklonile. Prav nadaljnjega dobila Trst in cono zelo nevarno situacijo na eni od s to tristransko deklaracijo pri- »A«. Načrt predsednika Tita za najbolj občutljivih točk na Internacionalizacijo mesta in za zemljevidu Evrope. Japonski predstavnik o oborožitvi te in o izročitvi uprave Italiji, da Pa j* ta sklep po njegovem močno zmanjšati svoje čete na iraške vlade Dzamil al Mad-faj je izjavil, da je izraelski napad hkrati tudi »neposredni napad na Irak« in da mora Irak storiti aktivne ukrepe proti izraelski napadalnosti. Poklical je britanskega in ameriškega veleposlanika in ju seznanil s položajem in stališčem Iraka. Poudaril je, da je Irak zvezan z Jordanom Ker so stavkali proti Italiji... (Od nalega dopisnika) ni še ničesar storil in vse kaže, da bo kominformovskj sindikat potil slovenske delavce na cedilu iz istega razloga kot uprava podjetja, ker so pač stavkali proti vrnitvi Italije v cono »A«. To je samo nov primer, kalko že danes ravnajo s Slovenci v ooni »A« in kaj bi šele bilo, če bi se Italija ret vrnila. S. L. z navajo tri zahodne velesile same, da je še vedno v veljavi člen 21 mirovne pogodbe, po katerem Je suverenost Italije na tem področju ugasnila z dnem, bo Je stopila mirovna pogodba v vel lavo, to je 15. septembra , , , , .... ... ,947. Vse tako dolgo, dokler se та5Т; 17. oW. (p0 tel). Med ta določba m.rovne pogodbe ne Je]avc:, ki so stavkali proti vrnit- mezn; italijanski delavci že zarau-epremem po postopku, ki velja v- T Trst, so tudi slovenski Je yar_ xa meddržavne pogodbe, je torej ¿elavci na.brežinskega tastinolo- n hvea svoje domovine. Stavku-ta določba še nadalje obvezna c Romana V soboto 10. V ?’ 5‘.<>m<>Y1Iie- ht»vku za vse države podpisnice, kakor okroL so stavkaii prori vrnitvi ie^v^ÄT mirovne pogodbe. Vrhu tega pa 5na Lje;<>, pa «o zahtevali ìzpla-je Varnostni svet OZ.N dolžan £j0 zaostalih mezd v mesecu sep-cagotoviti neokrnjenost in ne- terrabru. Dobili pa so odgovor, da odvisnost STO. Zato tristranska podjetje nima denarja, da pa naj deklaracija nima nobenega vpil- vrnejo na delo in da jim bodo va na veljavnost sedanjega zaostanek pozneje izplačali. De-meddržavnopravnega položaja iavc; so prlšU tu
  • фкл • && »A* •** CMÜ Washington, 17. okt (AFP). Bivši japonski minister za finance Atajo Ikeda, ki je na obisku v ZDA kot posebni pd-poslanec predsednika japonske vlade Šigeru Jošide, je izjavil na tiskovni konferenci, da je Japonska pripravljena ponovno oborožiti se, za to pa Japonskem. Ikeda sodi, da to z raznimi obrambnimi dogo-število presega današnje fi- vori in prijateljskimi vezmi, nančne in gospodarske možno- Obvestil je tudi druge arab-sti Japonske. Japonska bi že- ske države o položaju in jih lela prej zvedeti, kakšno sta- prosil, naj priskočijo na po-lišče zavzemajo ZDA do vpra- moč Jordanu, šanja reparacij, ki jih mora Tudi libanonski minister ža Japonska plačati Filipinom, zunanje zadeve se je posve-Indoneziji in Burmi in za ka- toval z ameriškim in britan-tere misli, da so previsoke, skim veleposlanikom. Egip-zahteva določeno ceno, ki jo Poleg tega bi posebni odposla- tovski minister za zunanje za-morajo plačati ZDA. Ikeda se nec japonskega predsednika deve Mahmud Favzi je imel razgovarja sedaj o- tem z vi- vlade rad zvedel, če bi ZDA razgovor z jordanskim vele-sokimi funkcionarji ameriških lahko znižale carine na izdel- poslanikom ter sestanek z ministrstev za zunanje zadeve, ke, ki bi jih izvažali japonski ameriškim veleposlanikom Ca- poslovni krogi v ZDA. O vseh fferyjem o tem vprašanju. teh vprašanjih se bosta dele- ----------------------------- gaci ji ZDA in Japonske pogovorili v prihodnjih dneh- Ce Kairo, 17. okt. V kairskih za-bodo japonski predlogi spreje- porih so danes izvršili smrtno ti, bi prišel predsednik Japon- obsodbo nad tremi bivšimi furak- finance in obrambo ter z zastopniki uprave za pomoč tujini ZDA Cete, da bi Japonska povečal» «voj* »varnostne sile« od 110.000 na 350.000 mož, ameriška vlada pa bi bila v tem primeru pripravljena ske vlade Jošida sam v ZDA cionarji obramfcnega ministrstva, in uradno začel razgovore z ki so bili zaradi izdaje pred tre» zastopniki ZDA. mj dnevi obsojeni na smrt. Pomen socialistične volilne zmage na Norveškem Ko »o bili te dni objavljeni rezultati parlamentarnih volitev na Norveškem, je marsikoga začudilo, ker so dobili socialisti kot najmočnejša stranka z večjim številom volilnih glasov manj mandatov, kot so jih imeli prej. Pri teh volitvah so dobili 827.491 glasov in 78 mandatov, pri prejšnjih parlamentarnih volitvah pred štirimi leti .pa 803.045 glasov in 85 mandatov. To je zaradi tega, ker se je na Norveškem volilni sistem spremenil. Po nekdanjem volilnem sistemu so na Norveškem delali razliko pri določanju mandatov v podeželskih in mestnih volilnih okrajih. Za mandat v kmečkem volilnem okraju je bilo potrebno manj glasov kot za mandat v kakem mestnem volilnem okraju. Do takega volilnega sistema je prišlo po želji in zahtevi meščanskih strank, ki so bile prepričane, da bodo med kmeti pridobile več volilnih glasov kot pa v mestih, kjer so bile socialistične organizacije najmočnejše. Pred nekaj leti pa j« socia-rteAa «веидоа* vo- lilni zakon tako, da je za vse mandate potrebno enako število volilnih glasov in se zaradi tega ob sedanjih volitvah tudi razlikuje razdelitev mandatov v primerjavi z letom 1949. Z novim volilnim zakonom so meščanske stranke samo pridobile, čeprav so pred leti novemu volilnemu .sistemu močno nasprotovale. Tako n. pr. ima agrarna stranka zdaj 14, namesto prejšnjh 12 mandatov, čeprav ni dobila dosti več glasov kot pri prejšnjih volitvah. Volilna zmaga socialistov Je zelo pomembna že zaradi tega, ker je Norveška edina država na svetu, ki ima homogeno delavsko vlado še iz predvojne dobe. Socialistična stranka je na vladi že 18 let in je šla v sedanji volilni boj s programom, ki je samo nadaljevanje zelo uspešnega dela na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Leta 1945 je imela norveška delavska vlada velike naloge, kajti ena tretjina države je bila opusto-šaoa. Med vojno ja bU?^ po- topljena tudi polovica trgovskega brodovja, življenjski standard je bil 40o/„ pod predvojnim povprečjem in tudi v manjših krajih je bilo mnogo brezposelnih delovnih moči. Po sedmih letih socialistične gospodarske politike pa je proizvodnja v vsej državi že za 47»/0 presegala raven leta 1938, trgovinsko brodovje, od katerega ima dežela največ deviz, pa je imelo konec leta 1952 že 6 milijonov bruto ton, kar je za 27o/„ več kot v mirni dobi. Po vojni so zgradili okoli 140.000 novih stanovanj, kar pomeni za Norveško, ki ima 3,2 milijona prebivalcev, da je vsaka šesta družina v povojnih letih dobila novo stanovanje. Z mehanizacijo in modernizacijo kmetijstva so se tudi pridelki zvišali _ za 25o/e in je tako po življenjski ravni Norveška danes med prvimi evropskimi državami. Vse te uspehe so norveški volivci pri sedanjih volitvah pravilno ocenili ter spet dali ■ delavski stranki svoje pooblastilo za movo štiriletno vladanje. ve ratificirale pogodbo o evropske armadi. Čeprav to včerajšnji razgovori trajali pet ur, ni bilo sklenjeno ničesar dokončnega niti o tržaškem problemu niti o odgovoru na sovjetsko noto ter položaju na vzra-elsko-jordanski meji. Po mnenju poučenih pomeni to, da se razgovori o teh treh problemih še danes nadaljujejo. Ob londonski konferenci Vse svetovno javno mnenje nestrpno pričakuje iziao londonske konference treti zuna-nanjih ministrov Dullesa, Edena in Bidaulta, kajti vprašanja, o katerih razpravljajo, so zelo važna za ohranitev miru na svetu. Poleg Koreje in Daljnega vzhoda je najvažnejši problem njihovega razpravljanja nevaren položaj, ki je na-Äal po objavi bilateralnega sklepa o prepustitvi cone »A* STO Italiji. Trije zunanji ministri bodo morali iskati izhod iz položaja, ki sta ga povzročila dva od njih z deklaracijo, katero velik del svetovne javnosti označuje za popolnoma zgrešeno in ki je pozvročila resno vojno nevarnost na jugu Evrope. Kakor poroča nemška agencija DPA, razpravljajo po mnenju londonskih diplomatskih krogov na konferenci o štirih predlogih v zvezi s Trstom: o jugoslovanskem načrtu za konferenco štirih držav, o odložitvi evakuacije anglo-ameriških oboroženih sil iz Trsta, o možnosti, da italijanske čete ne pridejo v cono »A* in o formalnem umiku tristranske deklaracije iz leta 1948 glede izročitve vsega STO Italiji. Od vseh teh predlogov je jugoslovanski predlog brez dvoma najboljša in najpametnejša rešitev položaja, kajti vse druge navedene možnosti ne morejo predstavljati osnove za rešitev tržaškega vprašanja, ker bi sprejem vsakega od o-tnenjenih predlogov predstavljal ponovno enostranski poizkus rešen ja tržaškega vprašanja brez prisojnosti najbolj zainteresirane države — Jugoslavije. Vel. Britanija in ZDA sta s svojimi enostranskimi odločitvami (deklaracija iz leta 1948, londonski sporazum iz Z. 1950 in zadnji sklep o umiku njunih čet ie cone »A«) že večkrat zapletli tržaško vprašanje in preprečili pravično rešitev. To ni samo naša ugotovitev, to ugotavljajo tudi riđn* politiki po vsem svetu in tudi v obeh zgoraj omenjenih državah. Z vsemi tremi zgrešenimi in krivičnimi ukrepi so zahodne velesile le nenehno podžigale italijanski rmjoeriaUzem, ki postaja iz dneva v dan ne-nasitnejši prav zato, ker se zaveda uspešnosti svojega izsiljevanja. Jasno je, da gre to samo na škodo rešitve tržaškega vprašanja. Tudi pred sedanjo londonsko konferenco je italijanski ministrski predsed-ik Pella ponovno poizkusil s staro prakso po eni strani z intervjuj. »Reuterju« in reviji »Esteri*, po drugi strani pa z razgovorom s tremi zahodnimi veleposlaniki v Rimu, katerim je menda razložil nestabilnost položaja svoje vlade in jih opozoril, da bi bil vsakršni umik od angloameriškega sklepa o Trstu za obstoj njegove vlade lahko usoden. Mnenja smo, da bi dosedanje izkušnje že lahko izučile zahodne politike in da bodo zaradi tega na londonski konferenci stvarno proučevali tržaški problem in se dokončno odpovedali favoriziranju italijanskega imperalizmO: Pri takem proučevanju ne bodo mogli mimo našega predloga za četverno konferenco, kajti edina rešitev v sedanjem položaju je preklic vseh dosedanjih krivičnih enostranskih sklepov ter proučitev in rešitev tržaškega vprašanja ob sodelovanju vseh najbolj zainteresiranih držav. A. S. Posebna številka revije »Medjunarodna politika« Uredništvo »Mediunarodne politike« v Beogradu je posvetilo 20. številko te revije od 15. t. m. diskusiji o vprašanjih, za katera se danes človeštvo najbolj zavzema. To so vprašanja svetovnega miru. Pri tej diskusiji, za katero je dal pobudo Mednarodni forum za mir, sodeluje 14 uglednih političnih, javnih ie kulturnih delavcev iz 9 držav ter sta med njimi tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in podpredsednik zveznega izvršnega sveta ter predsednika Mednarodnega foruma za mir Moša Pijade. Med prilogami so v posebni številki objavljene tudi teze o mednarodnem gospodarskem sodelovanju, ki jih je sestavil# skupina jugoslovanskih gospodar* skih strokovnjakov. O in današnjem vlogi žene položaju Nehaj odlomkov Í* govora Vide Tomšičeve na IV. ko ngresu AFt V razredni družbi »e sodelovanju žena v družbenem življenju ni postavljala na pot samo splošna zaostalost razreda, kateremu pripadajo, temveč nam Je tudi znano, da sleherna raz' redna družba neogibno pomeni ra ženo neenakopravnost in podložnost, da je žena v taki družbi dvakrat zatirana: prvič kot del izkoriščanega delavskega razreda in drugič kot neenakopravna žena. Zma‘ga proletariata na čelu delovnih množic ustvarja od' pravljajoč sleherno zatiranje, za iene pogoje, da postane popolnoma enakopravna. Socialistična dTUŽba je zainteresr-ana, da žene čimbolj sodelujejo v jav. nem življenju in je tudi spo* sobna, da ustvari vse materialne pogoje za njihovo popolno enakopravnost Toda mislim, da bi ne bilo pravilno, ko bi na tem našem kongresu obravnavali samo splošne načelne posiavke o nadaljnjem razvoju naše družbe, samo govorili o velikanskih uspehih, ki smo jih dosegli na področju enakopravnosti žena v družbi. Saj danes zelo dobro vemo, kaj se skriva za metodami, ki jih uporabljajo Sovjeti pri obravnavanju raznih vpra" sanj družbenega življenja. Pri. kazati hočejo, da se s spreme. nitvijo zakona, z dekretom CK VKP/b, z genialno direktivo vodstva lahko v trenutku spremene družbeni odnosi. Se do danes niso na primer tudi v pogledu položaja žena ničesar povedali svetu o težavah, ki se pojavijo, ko je treba dekret o enakopravnosti spremeniti v življenje. Ravno zato, ker zavestno nočemo niti sebi, niti pred svetom prikrivati problemov, ker v resnici hočemo socializem — ki ne vstaja iz glav genialnih voditeljev, temveč je plod na. pornega in vztrajnega dela de” lovnih množic, — ravno zato je potrebno, da posebej spregovorimo o določenih pojavih v položaju žene v naši družbi Jn da pregledamo, kakšni konflikti nastajajo na tem področju med starimi in novimi življenjskimi pogoji, med sta' rimi in novimi pojmovanji. Večina naših zakonov z vseh področij družbenega življenja je prišla kot rezultat pridobitev, doseženih v ognju dnevnega boja za zgraditev socialističnih družbenih odnosov. — Vendar pa so imeli pravni predpisi pri nas često tudi značaj programa naprednih sil, za katerega se morajo te sile boriti. V splošnem vzeto, rečemo lahko to tudi za uzakonitev enakopravnosti žena. kajti bolj kakor za predpise s katerega koli področja, velja za zakonske predpise o položaju žene, da so le.ti programske smer nice za delo naprednih družbenih sil in da je potrebna zanje še dolga, zavestna in vztrajna borba. Posebna značilnost boja za enakopravnost žena v naši de” želi je v tem, da so postale žene v Jugoslaviji važen činitelj političnega življenja ne po parlamentarni poti, temveč v konkretni politični akciji, v narodno.osvobodilni vojni, v ljudski revoluciji. Taka je stvar z zakonskimi pravicami žena v naši deželi. Tu se nam takoj vsili vprašanje. кет le to je bistvo, koliko uporabljajo žene svoje, z zakonom priznane pravice, v koliko jira je skupnost ustvarila po' goje, da morejo pravice v polni meri uporabljati. Ne bom naštevala pozitivnih uspehov, ki smo jih v tem pogledu dosegli pri nas, pomudila se bom pri nekaterih negativnih pojavih, ki jim moramo še prav posebno pogle” dati v oči. V poslednjih letih opažamo, da se pojavljajo tendence upadanja števila žena v organih družbenega upravljanja —; pa- siviziranja določenega dela nekoč zelo aktivnih žena — in podobno. Sodelovanju žene v družbe” nem življenju izven doma nasprotuje to, da je preobremenjena z gospodinjstvom in materinstvom. Na podlagi naših izkušenj lahko rečemo, da se ta konflikt, ki nastaja med dolžnostmi žene kot matere in gospodinje ter med njenimi dolžnostmi v političnem in gospodarskem življenju, posebno zaostruje v prvih letih po socialistični revoluciji. tično že dvignile in utrdile, a so potem zaradi trenutnih težav opustile nadaljnje delo, se pasivizirale, umaknile v svoj dom. Toda ti razlogi nam po mojem mnenju le ne morejo popolnoma pojasniti, zakaj je tako majhno število žena v političnih funkcijah, zlasti pa nam ne pojasnjujejo tendence njegovega upadanja. Tudi ne gre tu samo za zaostalost vasi, niti ne samo za objektivno težavo ali za določene trenutne posledice družbenega razvoja. Imamo še drugih vrst negativne pojave v odnosu do žena. In reč) moram, da nas Tone Seliškar: Pismo i ar ti za nove žene Vsako noč te čakam do poslednjih zvezd, da boš potrkal, kakor si dejal. Zdaj pa te ni. in dolge, dolge so noči. Ah, dragi moj, na hudo pot si se pedal! Morda, si pol ...? Veš. dete vedno •povprašuje kje hodiš in po svoje snuje borbe, skoz katere blodiš. »Moj očka je junak!«, brblja vsak dan ... »in partizan!« Kaj bo karkoli, dragi moj, za nas se nič ne boj' Skoz vre težave in strahote verjemo v kri, ki zdaj gori po hostah, v ječah in v Gramozni jami! Predragi, vsi smo z varni! ■ 4 Toda Je vedno ni pravega razumevanja za izredno težak položaj delovne žene, ki mora na dokaj primitiven način zdr" ževati v hiši pogoje za življenje svoje družine, kateri še vedno žrtvuje največji del svojega dela in časa, a na skrb za otroke se pri tem se vedno gleda kot na nalogo, ki jo je narava naložila samo materi. Poleg tega mislim, da deluje danes še en faktor, ki je hkrati tudi pozitiven za bodoči razvoj, čeprav povzroča za zdaj določeno upadanje števila žena v političnih organih. Medtem, ko smo ▼ prvem povojnem razdobju volili v naše ljudske odbore politične aktiviste, ki so si pridobili v narodno-osvo. bodilni vojni zaupanje in medtem, ko so bili ljudski odbori takrat bolj predstavniki, reprezentativni organi ljudske oblasti ter je bila njihova dejanska oblast zelo ozka in omejena. 80 se te stvari danes spremenile. Organi družbene samouprave imajo zmerom širše in širše kompetence, volile! pa zahtevajo — in prav je, da zahtevajo — od svojih predstavnikov več sposobnosti in znanja tec to, da posvečajo čimveč moči, čimveč časa opravljanju svojih dolžnosti. Prepričana sem. da me. žene Jugoslavije, nismo nikoli mislile in tudi nikoli ne bomo mislile, da bi bilo v našem sistemu pravilno, da bi nas volili v upravne organe samo zato, da bi bile tam kot nekake zastopnice ženskega spo. la. V prvi vrsti smo me same zainteresirane, da s svojim delom in prizadevanjem dokažemo upravičenost zaupanja, ki nam ga izkazuje skupnost. Zdi se mi, da naše tovarišice včasih ne upoštevajo teh dejstev in tožijo nad zapostavljanjem žena v družbi, medtem, ko je njihovo prizadevanje v družbenem življenju nezadostno. Ne podcenjujem težav, o katerih smo že večkrat govorili in tudi danes mislim, da je res. da se nam pogosto postavljajo težki pogoji, da nas na mnogih mestih sprejemamo z dvomom, če bomo zmogle opraviti to alt ono nalogo. Toda ta dvom povzročamo same in mu prilivamo olja s premajhno aktivnostjo. kar velja zlasti za tiste tovarišice, ki so se bile poli” morajo ti često bolj skrbeti. Stvar je namreč v tem, da so se hkrati z demokratizacijo našega družbenega življenja začele razvijati nekakšne nove, na videz »demokratične« teorije o ženi in družini. Te teorije so se pokazale v odnosu do politične aktivnosti žene, toda v praksi so se najvztrajneje začele Siriti ob vprašanjih, ki zadevajo gospodarsko samostojnost žene, torej tam, kjer se v bistvu dejansko rešuje usoda njene enakopravnosti. Tako so nekateri delavski kolektivi odpuščali žene z dela kot manj rentabilno delovno silo, jih nepravilno zapo-slevali na delovnih mestih ali pa jih kakor koli ovirali, da niso mogle uveljaviti svojih zakonitih pravic. Naziranje, da je žena zaposlena samo začasno zaradi gospodarske nuje, je zlasti škodljivo vplivalo na razvoj ustanov za razbremenitev žene v gospodinjstvu in pri materinstvu, kar sem že omenila. Uvedbe sorazmerno visokega otroškega dodatka premnogi niso razumeli kot pomoč, ki jo socialistična družba daje in jo bo tudi v prihodnje Se bolj dajala v raznih oblikah družini z otroki, temveč so mislili, da je prišel čas. ko ženska delovna sila ni več potrebna, in da je to pot njenega umika z dela v gospodinjstvo, da je njena naravna izključna dolžnost, biti gospodinja, mati in vzgojiteljica svojih otrok. Dalje smo mogii slišati ne samo to. da naj se poročena žena vrne domov, temveč, da je zato treba tudi možev0 plačo povišati do take višine, da ho lahko vzdrževal ženo. Manjkalo je samo še tega, da bi si bil kdo drznil reči, da je treba zaradi tega dati ženi za isto delo manjšo plačo, ker jo bo konec koncev tako in tako vzdrževal mož. Mnogi so decentralizacijo in demokratizacijo družbenih odnosov tolmačili kot vrnitev nazaj, kot vrnitev v kapitalizem. Najrazličnejše malome-ščanščine so se začele proglašati za demokracijo .V odnosu do žene je to pomenilo vrnitev k obravnavanju žene v prvi vrsti kot žene, ki čaka, da se .poroči, ali kot soproge, ki je popolnoma odvisna od zaslužka svojega moža. Mislim, da so razni neprimerni dovtipi in prispevki na ženskih straneh nekaterih naših dnevnikov in drugih listov podpirali taka naziranja o ženi, v ženah samih pa so se razvijali stari odnosi do mode, zadržanja in tako dalje. Nihče ne misli pri tem, da bi v socializmu morati nositi vsi enake obleke ter pozabiti na raznolikost in lepoto, toda to je nekaj popolnoma različnega od očitanih prizadevanj, da se žena spet spremeni v lutko, ki misli, d» je za njen družbeni položaj največjega pomena njen županji videz in da si samo s tem, ne pa s svojim delom zagotavlja mesto v družbi. Taka pojmovanja niso slučajna, temveč so odsev do zdaj obstoječih patriarhalnih odnosov v družbi in družini. Ni naključje, da se taki pojavi v prvih letih po vojni niso pojavili tako odkrito, kajti takrat bi jih bila bolj živa politična budnost in ostrejši socialistični refleks delovnih množic takoj razgalila kot ostanke razredne morale kapitalistične družbe. Danes pa se ta pojmovanja tolerirajo in malo mislimo na to. da se ob takih napačno vzgaja nova generacija, da se s tem podaljšuje življenje ponižujočim, socializma nevrednim odnosom med ljudmi v njihovem intimnem življenju. Ženam je ostalo tico v spominu V pripravah na desetletnico prvega kongresa v Dobrniču je sperejel GO AF2 mnogo pisem, v katerih nekdanje delegatke zatrjujejo, da so tudi danes prav tako kot takrat pripravljene vzeti nase najtežje žrtve, da preprečimo izvedbo krivičnega sklepa zahodnih zaveznikov. Nekatere opisujejo v svojih, pismih tudi spomine na takratne krvave dni, ki so nam vsem živ opomin. Tovarišica Jeleničeva piše med drugim; »Deseta obletnica kongresa, k-bo te dn:, naj bo naš mobilizatoi pri delu za skorajšnjo rešitev naših sest,-a in bratov v com A.« Pošilja tudi pesem, ki so jo žene zložile v dneh boja. Navajamo zadnjo kitico: »S fašisti se naš narod bije, Ki našo si laste zemljo. Nad nam- prapor rdeč se vije, Naznanja mir in svobodo!« Tovarišica Pepca Sesuta pa niza v svojem pismu spomine: »V Črnomlju so si žene od tovariša Cimermana najele veliko njivo, ki so jo imenovale »partizansko njivo«. To njivo so nam ljudje dobre volje zorali, vse drugo smo opravile same. Posadile »mo jo s koruzo, s krompirjem in z zelenjavo. Zelenjavo smo dale naši vojski, koruzo in krompir pa okrajni gospodarski komisiji, ki je razdelila prdelke po svoji uvidevnosti med borce, begunce in druge, ki so bili potrebni. Na njivi smo imeie žene tudi sestanke m po končanem delu smo se s pesmijo vračale na svoje domove.« Pozim leta 1944, ko je močno snež !o, se je premikala hrvatska partizanska bolnišnica z vsemi ranjenci skozi Črnomelj v Rog. Počasi se je pomikala kolona samih volovskih vpreg skozi Črnomelj. Bula je tako dolga, da je segada od mostu do kolodvora. Ko so žene videle uboge ranjence. ki so bili sestradani in premočeni. saj so bili namesto odeje pokriti s snegom, so odhitele domov Kmetica Ivančičev a je govorila na Kočevskem zboru Poleg Angele Ocepek, Mere Ruperta in Lenčke Pirc, ki je kmalu ta tem padla v nemški ofenzivi, je govorila na Kočevskem zboru tudi kmetica Marija lvančičeva, ki je obtoževala fašiste s trčenega zločina, là so ga storili nad njenimi sinovi. »Ne morem si Jeaj, da tudi jaz ne povem nekaj stavkov. Moia sem izgubila v prvi svetovni vojni. Pustil mi je devet nepreskrbljenih otrok. S trpljenjem in muko sem jih vzgojila, da so zrasli v zveste državljane, izveste otroke slovenske domovine. 29. julija pa s» jih zločinsko uničili. Štiri sinove so mi okupatorji pobili. In ko bi jih bili vsaj samo ustreUi. Mu-Т so jih, odrezati so jim roke, porezali so jim nosove, izmaličili sv jih tako, da niso bik podobni človeškim telesom. To So dokazi, kaj so storiti naši ndctjtdü, kaj so storili naši okupatori. Ne morem M dragega, kakor ala telim tem ljudem ne smrt, temveč sramoten pečat za vse življenje. Naj bodo zaznamovani za vse življenje, kajti smrt je zanje prehitra in predobra. Razumeli me boste, da sem to prenesla le zato, ker sem vedela, da sem jih dala v dar domovini, za osvoboditev slovenskega naroda. Povem svetu in vsem na--odom, da za svobodo svoje domovine ni prevelika nobena žrtev. Sinovi m hčere Slovenite! Pojdite z veseljem naprej na kkc nase domovine. Kaj boste pustili brez maščevanja kri. ki se te po nedolžnem prelila? Ali hočete pustiti, da nam nasi sovražniki, tujci, uničijo še to, kar nam je hudobni Lah še prnttä* Vsi in vse žrtvujmo do ruckende naie zemlje, da ijinnéii Nata, da ottone čist*. Krišni pet, kateri sa nas taka dahi pappami, da je toliko èrto, naj Salb kameevam. Slava tem. ki so ЛгеШг kri za Stašo svo-■ - • * ‘ ' le bo serka Borba ženk cone A Je tudi borba žena Jugoslavije Po ulicah slovenskih in vseh jugoslovanskih mest se prelivajo te dni dolge, dolge reke ljudi. Ljubljanske ulice so skoraj sleherno uro polne demonstrantov, med njimi je velik del žena in maiter. Neprestano odmeva po ulicah, po trgih in vaseh klic: »Življenje damo, Trsta ne damo!« To ni samo geslo, izrečeno tja v dan! To je prisega! In izpolnili jo bomo, če bo treba! Ne gre tu samo za Trst, mesto ob slovenskem Jadranu m za nekaj vasP Gre za mnogo, mnogo več! Gre za desettisoče naiih bratov in sestra! Gre za mate:e, ki so jim padli nasilno mobiliziram sinovi daleč proč od domovine, za matere, ki so poslale svoje najdražje v partizane in ki danes s ponosom pripovedujejo, da so padli za svobodo. Gre za žepe in dekleta, ki so se borila ramo ob rami, za one, ki so padle, nekatere celo na ulicah samega Trsta, po katerem takratni mori e: spet stegujejo svoje krvave roke. Gre za -tisoče slovenskih mater, ki so desetletja kljubovale najhujšemu raznarodovanju, ki so kljub grožnjam in zaporom učile svoje otroke ijubiri materinski jezik in svojo slovensko grudo. In prav te matere v Trstu, v Komovel u, Borštu, Devinu, na Opčinah, po vseh vaseh cone A, se dane* spet tresejo za svoje otroke. Spet vidijo pred seboj fašistične učitelje, ki so pljuvali njihovim otrokom v usta, zato keir so Slovenci, — vidijo transporte svoje doraščajoče mladine v Kalabrijo in drugam, da bi jih odtrgali od rodne zemlje in jim vlili v srca sovraštvo do vsega, kar jih je uči-a Slovenska mati. Spet se zapiraio pred Slovenci tovarne in delavnice, odpirajo pa se ječe in taborišča, na vrata družin pa tika glad in trpljenje. Zato so danes ora nažiti sesera z velikim zaupanjem uprte v nas, od nas terjajo pomoči! In ne terjajo je zaman! Dobro vedo, da mislimo resno, ko govoreno: »Življenje damo, Trsta ne damo!« Skupna osvobodilna boriva nas je teko poveeaJa. da smo odi istega triesa, da se po nas vseh pretaka ista srčna kri. fco ep poüü pri mi prri upor- niški streli, je odjekni, njihov glas preko stare krivične meje in je hudstvo, ki je v težkem peoindvaj-setlečhem trpljenju zaman pričakovalo pomoči od stare Jugoslavije, vedelo, da tokrat ne bo razočarano, da ne bo več osamljeno. Borci in borke s te in one strani so podrli vsiljeno mejo in jo v boju prenesli tja do zadnje vasi. kjer je doslej zasužnjeni narod lomil svoje okove. Partija je poslala primorskim bratom in sestram v pomoč svoje najboljše borce in aktiviste na čelu s članicama politbiroja CK meje še mnogo bork, ki so skupaj z domačimi borkami in borci držale slavno goriško fronto in-bile do osvoboditve prenekatero krvavo bitko, med njimi tudi bitko za Trst. Precej bork in požrtvovalnih bolničark je tudi padlo, med njimi junaška Manja Jurič iz Kamnice pri Mariboru. Prihajale so tudi zdravnice, k-i so vodile partizanske bolnišnice, dr. Pavla Jerina - Lah, dr. Franja Bojc - Bidovec, dr. Ruža Germ, dr. Darinka Soban in druge. Veliko je tudi število aktivistk, ki so prihajale na Primorsko in v Trst, predvsem iz Ljubljane. S Svojimi vzkušniami v ilegalnem Takole so žene s preprosto in toplo besedo pomagal« ranjencem do dobra volja, krepka var« i n zdravja KPS tov. Vido Tomšič in Lidijo Šentjurc. Vsii, ki so smeli iti iva delo v takratno Julijsko krajino, predvsem pa v Trst, so to smaorali za posebno odlikovanje. S prvo skupino borcev, ki so odšli na Primorsko, je odšla tudi Vida K rasel j - Marjana, doma iiz Cerknice. Prehodila je vso Primorsko in se ustavljala v marsikateri primorski hiši, kjer so sprejemali svoje borce z nepopisno ljubeznijo. Padla je v Tolminskem Lomu 12. nov. 1942, ko ¡e začelo 12.000 Italijanov ofenzivo proti malo številnim partizanom. Pokopali so jo na pokopališču v Mostu na Soči. 2e prvo noč po pogrebu so zasuli domačini njen grob s cvetjem. Italijani so cvetje razmetali, toda ljudstvo je grob vedno z nota spreminjalo v cvetlično gredo, saj je bila Vida prva partizanka, ki je padla na primorskih tleh in ljudstvo je znalo njeno žrtev ceniti. Zi Vido je prišlo preko stare delu »o pomagale svojim sestram pri političnem in organizacijskem delu, jim pomagale pri delu v tehnikah in pri ustanavljanju slovenskih partizanskih šol, ki so äh Primorke po četrt stoletja poitalijančevanja odpirale s toplo ljubeznijo in tolikimi žrtvami. Vse tovarišice, ki so prihajale med svoje primorske sestre, so iz dneva v dan vedno znova občudovale njihovo neizmerno prednnost Sn, navdušenje, s katerim so žrtvovale za svobodo vse do zadnjega. Občudovale so junaške žene Trsta, ki so sredi največjega fašističnega terorja in bede, v katero jih ¡e pahnil fašizem, visoko dvigale prapor borbe za svobodo Trsta. V skupnem boju in trpljenju se ;e skovala enotnost, ki je ne more razbiti nobena stvar na svetu in zato stole danes žene Slovenije in vse Jugoslavije skupno z ženami in vsem prebivalstvom cone A na braniku za pravice, za katere so skupno prelivale svojo kri. in ie vsaka prinesla, kar je mogla. Vsem nam ¡e ostala v spomenu posebno mari z novorojenčkom. Mati je bila brez moči, skoraj nezavestna, otrok pa je milo jokaš. Pogled na oba je bil pretresljiv. Mati in dojenček sta bila premočena :n prem raže na, sestradana do popolne izčrpanosti. Ko so prinesle žene obema obleko, odej in toplega mleka, je mati šele v mukah povedala, da je brez obeh nog. Marsikatera žena se je obrnila stran, da bi skrila solze, ki so ji privrele na dan. ko so videle to trpljenje matere. ki je komai dala otroku življenje in dojenčka, ki še. ni mogel storiti nikomur nič žalega.« »H. julija 1944 je vse kazalo, da nameravajo vdreti Nemci s hrvatske strani v Cmomdj. Naše brigade so skupaj s. hrvatskim! držale noč in dan svoje položaje. Ker smo dobili obvestilo, da borci brez hrane ne bodo vzdržali, vino v naglici nabrale tri vozove hrane. Sklenile smo. da «premim transport nabrane hrane prav do položajev in jo predam bor cran. V zgodnjih jutranjih urah sem odpeljala h-ano do Metlike, od tam pa na položaje. Vso pot so nas mitraljirali iz zraka in zato smo pot le počasi nadaljevali. Ko smo prišli do vasi Drašiči, je bila ie trda IKK. Oddala sem hra.no in dobila od tovarišev potrdila zanjo. Ni mi treba posebej poudariti, da. so bili hrane zelo veseli, saj je bila že »krajna sila. Tovariši so mi svetovali, naj ostanem nekaj časa pri njih, ker je bil povratek reto nevaren. Toda jaz sem se kljub temu vrnila, ker sem imela tujega koma in sem vedela, da bo lastnik zanj skrbel. Borci so mi dali znalke razpoznavanja m podala sem »e na pot. Točno o polnoči je padja v Metliki -tik poieg mene in konja bomba. Temu je sledilo več kot četrt urno mitraljiran je iz zraka. Ko sva se oba s konjem nekoliko opornog-z, sem nadaljevala pot proti Crnom! in. Noč je biia temna. zato sem zgrešda por. zlasti še, ker ie b:’o v smer;, kjer so biti ¡položaj:, vse v ognju. Ustavila me e naša straža in ko sem povedala znake razpoznavama, mi je pokazala pravo pot. Konj je bil izčrpan in lačen, zato sean le počasi napredovala, predvsem še,, ker so bili vsi mostovi porušeni. Komaj sem po povratku v Crnome: j oddala odboru AFŽ potrdila za hrano, se je že začela hajka.« Še živi borbeni duh žena izza prvega kongresa (Ob desetletnici prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske rveze) Ne vera, če Je Mor koli. ici se Je udeleži! »li kako drugače sodeloval v naît veliki osvobodilni vojni, lahko pozabil na tisto zmagoslavno občutje, ki nas te vse prevzelo v jeseni leta 1943, ko je' italijanski fašizem moral klecniti jo je Itali ja priznala svo( polom. Da, teda! so zeleno jn črnosrafčnjk! panično zapustili svoje položaje, ki so jih dotlej še vsaj za st'o držah in bosopeti in brez pušk so kar utonili preko Soče v Furlansko ravnino. V fašističnem brlogu Je zavladala velika panik»; prevzel jih je strah, čutili so. da se jim bliža končni bankrot. Nemci «o tedaj hiteli urejati svole sile, pripravljali so se na zadnji obupni napad. Cas po zlomu fašistične Itaiije S. septembra leta 1943 pa do ponovnega napada nemških okupatorjev, smo v osvobodilnem gibani« dobro izkoristili. V ta čas padajo prve svobodne in tain.e volitve poslancev tlovensk naroda. znamenit) Kočevski zbor, za nlim pa tudi kongresi obeh množičnih organizacij: mladinske in ženske. Prav spomin na prvi kongres Slovenski protifašistične ženske zveze v dneh 17. in H. oktobra 1943 v Dobrniču na Dolenjskem le za nas danes prav posebno živ. Pripravil naj bi namreč vse naše zaledje, katerega večino so tedaj sestavila, le žene, na poslednji napad. Zlom italijanskega fašizma je bil tedai za nas go ova stvar in ni priba ¡alo njkomnr nit« na misel, da tej zveri glava še ni odločilno odsekana. V čem le predvsem pomembnost tega kongresa, kaj je pokazal? Nekaj, kar nam je prav danes zaradi poslednje izdale, ki smo Jo doživeli, posebno potrebno: elementarno navdušenje za bot do končne zmaae in pripravljenost na vszko žrtev, predanost do kraja. Zbrane zastopnice žena iz vseh pokratin Slovenije niso kazale ne vem kakšnega učenega razumevan a mednarodnih pollti-nih zap'etHalfv, naš tedanji polofal so razumele preprosto, toda pravilno m globoko. Nobena sebičnost se n; mogla polastiti njihovih src in misli, svoboda domovine j» bilo prvo, lahko h| rekli skoro edino n jihovo občutje. Mar nam ni ta preprosta vzamost. ta borbena gorečnost potrebna danes prav teko kot tedaj pred desetimi leti? Naš položaj takrat Miub zlomu fašizma v Itali'! ni bil rožnat. Osvobojenega ozemlja le b;lo še malo verino našega ozemlja Je ie tlačil škorenj nemškega vojaka, k* Je prav tedaj, v šutnji neizogibnega pogina, počel peklenske zločine. Toda vse to žena hi moglo zmotiti. Preko sovražnikovih zased so iz vseh pokrajin Iskale pot na morite Je nemška ofenziva žs ustavjla. (¿oren ke so celo s smrtjo ene ot? delegatk morale plačat« svoj pogum. Ce danes mislimo na ta pogum, na to pripravljenost, nam j« razumljivo, da ni mogla usahniti kot studenec na peščeni zemlji, Ver raste pogum in junaštvo «z celotnega živega človeka. Da, šele mrtvi bomo latoko ¡zgubili pogum, borbenost ln pripravljenost, živi nikoli! »... osvoboditve ni prinesla sara0 partizanska puika ... prineslo (o je tudi popolnoma enakopravno, enakovredno delo naše žene, nam je ženam govoril na nekem zborovanju pokojni Kidrič. Misiim, da je važno, da tega prjznania ne spravimo v zakladnico zgodovine, ker ne velja le za preteklost, marveč je prav tako živo danes, kot je bilo včeraj in ho živo tud! ju-trj. Naš bo), na žalost, še ni končan. V sovražnikovem briozu si morda zaradi tega manejo roke. Toda naj ne pozabljajo, da tudi naš pogum še ni utonil, da naša borbenost še ni predmet za muzej in da je naše navdušenje danes prav tako e'ementamo, kot Je bilo pred kratkimi desetimi leti. Kdor je znal v dneh črne teme fašisMčn-ea nasilia videti luč, jo vidi tudi danes. Kdor je b¡1 tedaj pripravljen in pog-men. je tudi danes. Slovenske žene smo to bjie. Malodušja nismo poznale jn kmetica, ki je spr-govorila na kongr su v Dobrniču, postala skoro naš simbol. Imena ii ne vem — v fsfih dneh smo se poznali le po obrazih in ognju v oreh —. V običajnem dolgem kmečkem krilu j» stala na odru jn visoko dvigala «vole revne, zgarane r0ke: — Kaj ali je spion mogore pe zaupati v na«o zmago' Mar jo n» zidamo na kri naših lastnih sinov? Sama s-m ze izgubila tri, pa bi jih še poslala v borbo, če bi bh imela še kal « Ko so Angloamerikanci kovali podlo deklaracijo o Trstu, tega gotovo n>so vedeli. Njso vedeli, d-> natoi€bja m je približno sto let že mrtva, je pri nas še зогажм-emo majo proučena. Hekel ì>i ceso. a so skoraj povsod na teh spomenikih v e*ku večja konservatorska aeia, bodisi na restavriranju arhitek- tur ali slikarstva, je bila hkrati dana priložnost, da se nekatera vprašanja na kraju samem v razgovoru pojasnijo in smo bili tako vsaj malo deležni njihovih velikih izkušenj. Dobro opremljeni z foto-in kino kamerami ter praznimi beležkami smo se s Putniko-vimi »Leoncinom« odpravili iz Beograda proti jugu. Pot sprva ni zanimiva, ker je pokrajina precej enolična in tudi kulturnih spomenikov ne premore toliko kot južnejši, hri-bovitejši predeli. Tako smo se prvič ustavili šele po dobrih 200 km vožnje v še danes obljudenem manastiru Studeni-ci. Mimogrede naj omenim, da so tudi srbski manastiri bili v času svojega nastajanja prav tako kot slovenski samostani (Stična, Kostanjevica, Žiče, Bistra itd.) kulturna in še posebno likovna središča, pa ni čuda, da so še danes v spomeniškem pogledu najpomembnejša, kar se je v deželi ohranilo. Studenica spominja po svoji oddaljeni legi v dnu stranske doline na naše štajerske Žiče. Obzidan manastir s tremi cerkvami stoji na desnem bregu istoimenske rečice. Samostan j€ nastajal 13П let jn so pri tem sodelovali srbski kralji od Nemanje do Miloša, od okoli 1220 do sredine 14. stol. Najmanjša cerkev je nekako iz začetka 13. stol. in spominja po svoji arhitekturi z enola-dijskim obokanim prostorom in polkrožno apsido na malo romansko arhitekturo zahodne Evrope, ki tudi v Sloveniji kot kip ni neznana. Freske srbskega mojstra na kar kažejo v letu 1950 odkriti napisi v domačem jeziku, so dobre kvalitete. Marijina cerkev, ki jo je ob koncu 12. stol. pozidal Stefan Nemanja, je zidana razen kupole iz belega marmorja in je važna po svoji obliki za nastanek drugih cerkva raške šole, ki so se zgledovale po njej. Poseben čar ji daje kamnoseški okras, ki se zbira na obeh portalih in na tridelnem oknu v apsidi ter očitno kaže na dalmatinsko predelane severnoitalijanske vzorce. Pravkar je v teku obnova vse notranjščine, kjer so izpod ometa odkrili močno naklju-vane ploskve stenskih slikarij. Nedvomna posebnost je okno pod kupolo iz 13. stol., v katerem se je ohranila prvotna »zasteklitev«, pločevina izrezana tako, da se kažejo v profilu izrisane različne živali. Razume se. da je vsa cerkev znotraj poslikana. Med naslikanimi prizori se posebno od- likuje Križani na zahodni steni s svojo monumentalnostjo. Stil teh fresk se je razvijal skozi vse 13. stol. in je dosegel svoj višek s freskami v Sopočanih. V okviru istega samostana pa je še tretja, »kraljeva cerkev«, posvečena Marijinim staršem, ki jo je pozidal leta 1314 kralj Milutin. Centralna stavba srbsko-bi-zantinske arhitekture pa je najimenitnejša s freskami iz začetka 14. stol., ki se odlikuje po risbi, kompozicijah in barvah. V pogovoru s Francozi o tem, ali kaže med freskami pustiti neometan oni del zidu, ki je zanimiv po svojj strukturi gradnje, so se gosti izrekli proti temu, češ, da je treba pri umetninah predvsem upoštevati estetsko plat in da dobra fotografija za dokument kar zadošča. V lepem dnevu so Sopočani, do koder se pride z glavne ceste po ozki donni, ki je značilna za dostop do skoraj vseh manastirov, pravo doživetje. Cerkev sama stoji na vzvišenem prostoru sredi očitno in dobro obnovljenega zidu ter je samo še kultruni spomenik. Na to nas opozarja čedna ko-vinasta plošča pri vhodu. Sicer pa objekt tudi v polni meri zasluži to oznako. Velika stavba je zidana vsa iz rezanega lehnjaka in je bila že na pol razvalina menda leta 1929 rešena propada s tem, da so ponovno pozidali zrušeni obok in stavbo pokrili. Zgradil jo je kralj Uroš I. Nemanjič okrog leta 1255 in obsega enotno ladjo s polkrožno apsido na vzhodu. nad križiščem nad prečno ladjo pa je pozidana kupola, ki je kot centralni motiv tako značila za vso arhitekturo bizantinskega umetnostnega kroga. Poznavalci te umetnosti trdijo, da so stenske slikarije v njeni notranjščini najvažnejše med vsemi srbskimi in pomembne posebno po tem, ker je v njih slikar rešil nekatere probleme slikarstva že v času, ko so bili zahodni Evropi še popolnoma tuji. Spot se pojavljajo tu prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja, slikani zelo monumentalno. Obširna monografija bi komaj zadostovala za skromno pred-r stavo o tem, kar hranj ta spomenik. Tudi tu so v teku velika restavratorska dela in je cerkev znotraj tako poodrena, da seveda nismo dobili o njej pravega celotnega vtisa. Prav o pozno se pokrajina, ki je imela doslej skoraj pustinjski značaj, odeva v zelenje. Približujemo s« zahodni meji Srbije proti Albaniji, ki jo označuje veriga visokih gora. Na cestah se pojavljajo kolesa, ki smo jih doslej skoraj popolnoma pogrešali, in po nošah sklepamo, da so Srbi moč- no pomešani s Siptari, kar se v albanskem jeziku pravi »ljudje z gora«. Silno zanemarjena predmestja z nizkimi hišicami nas navdajajo s strahom, ker se bliža noč in z njo vprašanje prenočišča. Neizmerno p>a smo presenečeni, ko zapeljemo proti središču Peči, kjer nas pozdravi široka promenada ob zares bistri Bistrici, živahen vodomet na trgu in neverjetno udoben hotel. Že večerni sprehod nam je razkril nekaj izredno lepih starih hiš z lesenimi konstrukcijami, ob katerih so Francozi kar glasno pomislili na Gor-busièra. Na spodnjem trgu je še v obratu tako imenovani »ban« z velikim skupnim prenočiščem y nadstropju in z odprtimi hlevi v pritličju, kar bi po naše lahko primerjali z nekako predmestno gostilno, kjer se zbirajo kmetje ob prihodu in odhodu v mesto. Kar čudno se nam zdi, da se tu. čim globlje gremo proti jugu, izboljšujejo klimatske in hotelske razmere, saj res dobre kavarne Francozi kar prehvaliti niso mogli Stara p>ečka patriarhija ni daleč od kraja. Postavljena je ob vodi pri vhodu v Sotesko, skozi katero polje cesta v Cmo goro. Središče srbske pravoslavne cerkve je poetalo po letu 1253, ko se je moral škof iz Žiče pred Bolgari umakniti semkaj in je bila pod Dušanom leta 1346 povzdignjena v patriarhat. Vso to središčno pomembnost že na zunaj izpričuje kompleks stavb, označenih s celo skupino kupol za obzidjem pod veliko cesto. Gre za združitv treh cerkva, povezanih na zahodu z enotnim narteksom, to je preda vor j ern ali priprato, kakor ga imenujejo Srbi, nekako vhodno vežo, кј je рк> svoji funkciji in okrasu p>riprava za glavni cerkveni prostor. Ta preddvorja so značilna za vso srbsko srednjeveško cerkveno arhitekturo in izhajajo preko Bizanca iz rimskega starokrščanskega stavbarstva. Vsaka od teh cerkva je enota za sebe. Poseben čar jim dajejo pisane zunanjščine, zidane iz kamna, pomešanega z dekorativno uporabljeno opeko. Velikopotezno restavracijo je v letih 1931-32 vodil beogigjški arhitekt in sedanji profesor na Tehniški visoki šoli Djurdje Boškovlč, ki se je nekje kot restavrator podpisal »Djurdje Neimare«. Uspjehe te restavracije je težko oceniti, ker ne poznamo prejšnjega stanja. Francozi so rekli edino to, da oni ne bi uporabljali umetnega kamna, ki tako zelo kriči po cementu, za napravo novih okenskih tranzen. Najstarejše freske so v cerkvi svetih Apostolov, medtem ko so ostale večinoma iz 14. stol. (Konec sledi) GLAVNA ZALOGA USNJA înt«mha podfcOq, KmrtHtlte tadratfe. te»l|nr»ke lodrnđe T Trgovske podjetie PP Usni LJUBLJANA TRUBARJEVA UUCA 41 »» Van инН KwHMw qm)* hi Min koti vffiNiip inp li ausati iMOsisnčNo skladišče ivi nskHi Д ttdlMtki LJa№» Trubarjeva 41 tel. 22-281. и>«о|и#»«4и I «»♦««».«^О»# 00»4^.>«И»..>.0| И|*4н|<>|м|4>|н|ч1»1»|н«м«1 •#1о|и|оо|оо|м|н|н|оо«<о|н»оо|м||<|4 Мм«о^м«оо«о»4«о«ооам«оо«оЦ k ХКХЛСВАЛ KeWK 18. oktobra: Luka. Travic*. ЛМИЈЛ. 18. oktobre: Etbto. žrfehav. * 18. X. ift» — TJm.rl v Kranju peeu «ffc Simon Ј?9тко. 28 X. isaa. — Umrl Tomaž Al v« Edison., ki je izumil žarnico, fo-ttogpref -Stđ. Po štovihi izomov je orefe-osil vse »voj e prednike in •vnnstodk»- 18. X. 1981. — Partizanski odred LÌtìb» Sercecrje je napadal Lož ft« Notranjskem. miavwiSka dežurna Ж/üSSRA ^^ÍWMÍaaj«.: ze nujne primere — Äftfcltoifca. ACkiožičeva c. 20. tel. SME; eofootna in. nedeljska služba — v soboto od 3« do nore. deljk* do 8. ure ; nočna dežurna flhj£bft vaak dan od 20. do 6. ure ■ftÄrej. ^ KARTALA Moreno æ zahvaljujem еечзје-ftan zdrawukom larurtfičn.*«* od-đeSoa ljubi jameífce bolnice, рго-ftacnrju dr. Ouzel.iu. asistentu dr. Igôafîcu. sobnemu zdravniku dr. Cftou ter etjneáotfHKi osebju, kete-â eo z operacijo rešili življenje moji ženi МАВ1Л MUHIČ, ko bo te vat dru^f obupelj nad nöerrlm ozdravljenjem. — Jernej Mulde. DoAcbonftóo dìwrteejj» bo branit X tsrndo 23. oktobpa ob 9. url v sejni dvoraju Univerz« v Ljubljeni tov. Stanonik Ja mer. asi-seminarje za деттвт^ко fi-lotegljo _ fiiozovaifce fakultete v Ljcft>ijens. Naslov disertacije — »Oftjatoki arednjtveSceff« nemškega slovstva ne Kranjskem«. Vstop KHWt. — Dekanat filoŒOdMfce £a-Indhefce. 1 ji r*m. efteirjev terena. C^UtdSS^e-Univerra v Ljubljani in te^enaki odbor Zveze borcev vabi va* diane svojega podirodja. dat se JB. t. m. (v ¡ponedeljek) ob 20. vri PD^ooßtfvilno ud«6ežijo sestanka v dvaSani Ekoywmsfce srednje šole v I^dbljeni- Obravnavali borno orssrfesLcijska vprašanje in poelu-ai^taaino predavanje. S seboj papsirao. da iprifn-esete tudi voj aSco 'l$i društveno lbrltimecijo Ko ®ртевг\'5 krompir za шо, ga роацј • »K&OSANOM«. Dobiš ga v -jasniifl se dobi pri PogrefcmVn zavodu v Kočevju. SKUD Tine Rož an*. LJaWaiu, Г/tvarja plesno šolo za začetnice <-ke) v ponedeljek 19. t m ob 58. uri y dvorani v Pražakovi ulici 19. Vpisovanje v šolo bo v nedeljo 18. t. m. od 10. do 11. ure ter uro pred pričetikom šole v istih proetorib. Sole bo pod strokovnim vodstvom diplomiran esa plesnega učitelje Simončič Ludvike. Društvo z* varilno tehniko LRS »poroča. vsem zainteresiranim podjetjem in ustanovam, da je prostih še nekaj mest v naslednjih varilskih točajih: nadaljevalni tečaj za obločno varlenje z zaključnim izpitom v Ljubljani <4. XI. do 25. XI. 1953): . — nadaljevalni tečaj t zaključnim izpitom za plamensko -varimje v Ljubljani (4. XI. do 18. XI. 1953): — osnovni tečaj Za obločno varjenje v Mariboru (26.. X. do 14. XI. 1953): — cenovni tečaj za obločno varjenje v Mariboru (18. XI. do 7. ХП. 1963): — nadaljevalni tečal zn obločno varíen j e z zaključnim izpštcm v Mariboru (10 .ХП do fis. ХП. 1953). — Prijave to ostale toforrrtacije: Društvo zn varil-|w> tefteSso LRS. Ljubljene. Erjavčev« it. tel. 22-318. Gynta jo «adadatelj Hju raki Saetvemd -komponlrei na željo dramatika Jekoba Nielsma. kor » slednji ni strinjal z Griegov*m Uconcejptcm. Prva izvedba eaeverudov-fisa Peer Gyirta je bila v nedeljo. 18. oktobra ob 14. uri z 2al. kapelice sv. Jožefa. Žalujoči hčerki, sinovi in sorodniki. GBVLSI CEPLJENJE PROTI DAVICI V LJUBLJANI Od 20. do 23. oktobra bodo cepljena z drugo injekcijo vsi otroci ki bo pred 4 tedni dobili prvo injekcijo po naslednjem razporedu: v torek. 28. okt. od 14 do 17 Mastni dom. Krakov trg 2; ob 14 Barje, osnovna šol«. Ižanska cesta. ob 15 Rudnik .osnovn* Šole Rudnik; od 14 do 37 .Bežigrad osnovna šol«. Vodovodna c. 24; v «rado 21. otet. od 14 do 18 Spodnja Šiška, osnovna šola Gasilska c. 17; od 15 do 17 Zgornja Šiška, osnovne šok. Vodnikov« c. 136: v čatrtefc. 22. okt. od 14 do 17 Most«, osnovn« šola Bazoviška 1: od 14 do 17 Kodeljevo. Mladinski dom; — v petek. »3. akt. od 14 do 17 Šolska poliklinik«. Aškerčeva 26. od 14 do 17 Vič gkneiesija Tržaška 72. Poudarjamo, tf« t« cepljenj« mu varuje hkrati prati derlei in tetanusu, ako se dobi dve injekciji v štiritedenakem razmahu. Po dni® injekciji «e bodo delila uradne zdravniška potrdil«, ki «o potreb«« tudi z« vpi« v šolo. Cepljenje je po zakonu ofevaan*. Vsako odsotnost J* opravičiti, v primeru bolezni Je predložiti zdravniško potrdilo javn* zdravstvene ustanov«. Starši tlet* otrok: f« ndeo bili cepljeni, dob* pojaanila cya kraju cepljenja in naj иЈр«1ј«јо otrok* « sebod. San&tarao e lotfea mesta Ljubljana PRESELITEV Obrtna, nabavna in organs zaci j-sks^ zadruga »PTwoantkov«. Ljub-ljato^. Streliška ulic« 34. к je preeftjita v nove poslovno prostore « «edežem Ljubljana. Koblerjeva ukce , 7. — Prosimo Vse do-sedionj ©'?poelovn-e zveze, da e« za naročila prevozov obračajo na naš novi naslov od 22. oktobra 1953 dalje. „•— Čekovna številka 60U-T-17 in' telefon«^ številka 22-885 ostaneta do nedaljnjesaa nespremenjeni — Zadru s* prevodnikov. Ljubi jan«. RAZPIS Tajništvo *a nlravsevp in «oci. alno politiko MLO ranpdsuj« specializacijo v naslednjih panogah zdravstva: l pediater. 2 ftiziolo-ga. 1 otolog. 1 starnatolo«. 1 šolski higienik. 1 komunalni higienik. —; Specie lázantorm je v času specializacij e zasâgtcrana plač«, oo opravilni specializaciji pa odgovarjajoče mesto v adaravalvmi ustanovi. — Prosilci naj vlože pismene prijave ¡pri Tajništvu sa zdravstvo áPoklical bi Vas, profesor!* Obsodba vatikansko-rimskega imperializma Val ogorčenj* «uradi krivične odločitve vlad ZDA in Veiiit Britanije je zajel tudi večino katodi* ške duhovščine ▼ Sloveniji Izvršni odbor CMD katoliških duhovnikov je na tvoji »eji dne 12. t. m. odločno prod takšni odločitvi protestiral in tprejei resoduci-V kateri sočasno obsoja tudi agoslavljanje iredentizma s strata najvišjih predstavnikov katoliške cerkve. Po vseh okrajih se na pobudo CMD vršijo protestna zborovanja, na katerih duhovniki sprejemajo Z* vae fera®» aožaUa Jn coklo. c iene vence oi> smrti naàeaa ljubega IGNACIJA RAKARJA « vsem nejtopljej» zahvaljujemo. KaTcarjwl. Isfcreno •• eahvalhijente vsesa, ki »o mina ob emirti na1;«*eea ljubljenega moža In brete JUUJA ERKERJA Jricazeli pozornost, nama ustmeno ali piameno izrekli sožalje in pokojnika v tako ve- . . . , .. . ¡¡kam iterata spremili do grob. m podpisujejo protestna pisma in ter mu poklonih toliko cvetja, resolucije naslovljene na OZN, nemu odboru in upravi ¡Direkcije lzvrsnranu svetu, duhovniioqi co-PTT. Šahovski zvezi Slovenije, he A STO itd. Protestnemu zbo-™*n trem govornikom in pevcem rovanju v Ljubljani dn» 1-4. t. ra. keK™ Sša 'ssrs^ars; ртек°- T- tr,OT- brat Jcuniko. — Ljubljana. 18. mkov m bogasloTcrv iz Ljubil jane, oktobra 3953 Bu-rno poz^irarijen je dekan te©- v*m. Tri. «t« nafte«« dr«*®*« loške fakultete т Ljubdijami dr. moža. đobre^n in tnenoealmefta Stanko Canjkar orisal ¡razvoi tar* oöeta JOSIPA KUHARJA, mizar- *11.^ ^ skega mojstra, v dolgoletni bolez- za“^a 1 . ’ “* ni obiskovali, ga spremili ne nje- se rodi duhovsema pridružuje pro-govi zadnji poti. darovalcem ven- testom milijonov naših ljudi. Od-cw sm cvetja in za v-ç* izražen« to i ^ pismena sožalja neSa jSkren« ra- ,e o4>9odl'1 i“orS,c?fIe hvala — Kuharjevi. Šentvid ned *km čustev s strani katcii^te cerk-LjTiblje*». ve v Itaüiji v iredentistične na- Nalprisrčneje »e rahvaljejemo mena Vsi prisotni so na osnovi re-vsem S1:on.'. Bistričanom, ki ste ferita sprejeli in podpisali pro-spremili našega dragega «teka • ZjIj-JOŽETA JUSTINEK na njegovi teiCQ0 resoêucijo. zadnji poti ur ra« poklonili v*. j dne n » proteatna zbo-ce « Šopke. — Posebej »e zah va. P ~*v , . Ijujemo gasilcem, godbi tovarne rovanja duhovnikov vrt tla s» ▼ »Impol« in tov. Galu ra njegov Kočevju, Postojni, Krškem jn Ce-gsnljivi govor ob odprtem grobu j:u n duhovnikov iz okraja Kote, r vsem za izkazano sožalj«. — J , . “*7*” “ ootra^. Žalujoča žena Justinek Jožefa in CCY>1* a»ed drugim v svoji resolu-ostaili sorodniki. ciji pravi: »Noben blagoslov n« vsem sorodoikiofln in vsem. ki more spremeniti krrrioe v pravico, ste Ш1 poklonili vene« ter cvetje kot «i to nekateri domišljajo. « in «premili na zadnji poti JOŽE- jU™.!; i. -i trriSt««» FA MEDVEDA, se rahvaljuiet* Duhovndsi _ ra okraja Kliko v žalujoča žena Marija in hčerk, svoji resoluciji ezvršnemu «vetu Tončka. — Petrovč* ljudske skupščin* LRS . pravijo: vsem. ki so »premili mojega si- »Sočasno globok» obžalujemo iz— ne. brata ln strica JANKA PRF- ¿v* vatikanskih krogov T zadevi D O VI CA v njegov poslednji dom T • p :n nam ferazili »ožalje se najlep- 1ПС1 .m Primorja. Mnepja še zahvaäjujemo — mame. sestra »mo, da vrhovno vodstvo katou-Mariia. svak Matko in nečakinja ške cerkve ne »me podpirati knpe-Zdenka. rialističnih zahtev italijanske vla.- атојо poáonioo vsem duhovnikom in vsej katoliški javnôsti v svetu. V poslanic imed drugim pravijo: »Si ovenski katoliški duhovniki smo ogorčeni nad izjavami visokih cerkvenih in državnih funkcionarjev v Italiji,, ki se v svoji iredentistični, gonji proti naši državi in našim narodom sklicujejo na Vsemogočnega ter pri tem zlorabljajo dostojanstvo,‘vero in Cerkev v temne namene. Žrtev in barbarskega početja italijanskih okupatorjev v II. svetovni vojni ne bomo nikoli pozabili. Tudi takrat so Italijani pri nas klali v imenu Kristiisa in svete katoliške cerkve.« Z zborovanja so poslali tudi škofu dr. Držečniku pismo, da naj tudi on proti taki zlorabi vere in cerkve protestira. Slične resolucije so sprejeli duhovniki tudi v Slovenjem Gradcu, Murski Soboti, Ptuju, Ljutomeru, Šoštanju, Postojni, Gorici, Tolminu in Sežani. Zahvala transfuzijske službe LRS pred tednom RK de. Take izjave uradnih cerkvenih krogov izredno slabo vplivajo na naše vernike, ki «e čutijo užaljeni v »voji narodni zavesti.« Z navdušenjem je 2« duhovnikov •prejelo to resolucijo. Tudi duhovniki iz celjskega okraja. «> z ogorčenjem sprejeli, ne samo vest o kupčijah s Trstom. “7Í «*«> “tí“ Г ÄÄÄrsVT blokih volilnega sklada! préko 40 duhovnikov naslovilo OGLAŠUJTE V SLOVENSKEM POROČEVALCU Člani Socialistične zveze MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA •»••••М#М(мап4нв*«0Нв»^> «••••«•tufuflffufi^gMCuCnCNtM VLAGAJTE STOJE PRIHRANKE PRI MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI ▼ j LJUBLJANI, ČOPOVA UL. ST. 3. VLOGE OBRESTUJEMO PO 5 DO « IN POL %. | TAJNOST VLOG STROGO ZAJAMČENA. j VLOGE SO VLAGATELJEM VSAK CAS NA RAZPOLAGO. { POSLUŽUJTE SE PREMIJSKEGA VARČEVANJA. — DELAVCI IN NAMEŠČENO! | ODPIRAJTE PRI NAŠEM ZAVODU TEKOČE RAČUNE. NUDIMO PpTJEO&člSKA POSOJILA T SMMLU UREDBE O FOTHOj KREDITIH CA POSOJILA T SMISLU UREDBE O i» tTgodntsii POGfrM ¡«S>iS*«Sn4M l.>*»S««S»«t«HntHSt»>«iS4SnS«»tH>:tt4|»»iMi»«t|MtnttittiSHti»SwtM»HtHS>iSriin»MSi|«SM«»«Siia»fi.|»T|t,|.,t1f|,tf.^..t..t. Organizacija Rdečega križa Je januarja letos pokrenila široko zasnovano akcijo zbiranja prostovoljnih, nenagrajenih darovalcev krvi v tranfuzijske namene. S tem, da je Rdeči križ, po zgledu vseh naprednih dežel na svetu, sprožil in v praksi uveljavil sistem brezplačnega dajanja krvi za pomoč bolnikom, je bilo naši transfuzijski službi prihranjena vrsta tehničnih težav, ki ao jih sproti povečevale naraščajoče potrebe. Človekoljubnemu pozivu Rdečega križa se je že do danes odzvalo častno število prostovoljnih krvodajalcev širom Slovenije, tako med prebivalstvom večjih krajev, mest in industrijskih središč, kakor iz vrst Jugoslovanske ljudske armade. Nad 12.000 brezplačnih krvodajalcev je tako že izpričalo svojo človekoljubno in državljansko zavest.- Njihova zasluga je, da so bile do danes vse bolnišnice v Sloveniji iz meseca v mesec v zadostni količini oskrbljene s krvjo za transfuzijo, s čemer je bilo rešeno življenje in omogočeno zdravljenje sto in sto bolnikom. Obenem so prostovoljni krvodajalci prispevali dragocen delež k ustvarjanju krvnih zalog ter na ta način dosti pripomogli tudi h krepitvi obrambne sposobnosti naše socialistične domovine. Smo tik pred Tednom Rdečega križa. Ob tej priliki se Transfuzijska služba LRS zahvaljuje vsem dosedanjim številnim darovalcem krvi ter članom oziroma okrajnim in občinskim odborom Rdečega križa za agitacijsko in organi- "Rdor ljubi slovensko knjigo, jm naročnik • PpfflfTnuve družbe* zacijsko pomoč pri izvedbi akcij prostovoljnega krvodajalstva z željo po nadaljnem skupnem sodelovanju in prizadevanju za pomoč bolnikom. . Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani, s postajama v Mariboru in Celju. шаввавл •UNION«: emeriéki barvni film »DUMBO«, Tednik Filmske novosti 41. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. »KOMUiM A« ; franc, film »VOLPONE« Tednik. Predstav* ob 15. 17. 1» in 21. •SDOGA«: amer film »ZLOČIN V NEVADI«: Tednik. Predstav« ob 15. 17. 19 ki 21. »S O CA«; etnei film »KRVNA OSVETA«. Tednik. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Prodaje vstopnic v vseh štirih kinematogra-íto od 9. do 11. ter od 14. dalje •SISKA«: einer. f:kn »POHOD V DŽUNGLO« Tednik. Predstave ob 16 18 in 20. Prodaja vstop- nic od 9. do 11. t«t od 15. dalje. •TRIGLAV«, angi film »DOLGO JE POMNIL«. Tednk. Predstav« ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10. do H. ter od 15. ure daLje. LITOSTROJ : engl, film »TrerrtL-tek obupe« to tednik ob 19.30 Predaja vstopnic eno uro med pričetkom. CELJE - UNION: amer. barvni film »Kapitan Horatio«. CELJE — DOM: amer. füm »Tereze«. BLED: amer barvni film »Rudniki kralja Salomona«. KAMNIK: amer. film »Pohod v džunglo«. ZADOBROVA: emer barvni film »Broadwayske melodije«. VE V CE; einer, film »Nevidni vek« DOMŽALE: angl. fitol »Izobčenec z otokov«. NOVO MESTO — KRKA: amer. glasbeni film »Rapsodija otožnosti«. ROGAŠKA SLATINA: amer. film »NaTX)lnimp Čašo«. ŽALEC: amer. film »Cauri»« bree tednika. KRANJ — STORŽIČ: jugoslovanski film »Ciganka« ob 15. 17 im. 19. Ob 21 uri »Mesečnik Bonifacij«. Ob 9. in 11-20 barvne risanke. vstopnina za m la dno 10 din. za odrasle 20 din. Ob 30 un matineja »Mesečnik Bonifacij«. KRANJ — SVOBODA: francoski film »Mesečnik Bonifacij« ob 15. 17 in 13 Ob 21 uri »Cez noč rojena«. Dopoldne matineja ob 10. uri »Ciganke«. Ob 14. uni barvne risanke: »Filmske novosti 40«. »Pluto — pošteni pes«. »Zlato jajce«. »Dolneld preganja izo-stank&rje«. »Orehovi lupini«. — Vstopnina za mladino 10 din, za odrasle 20 din. Obsodba gospodarskih saboterjev Novo mesto, 17. okt. Potrošniška mrzlica se je konec prejšnjega tedna pojavila tudi pri posameznikih v Novem mestu. Medtem ko je večina naših delovnih ljudi protestirala proti krivičnim sklepom Angloameričanov in je pripravljena tudi na največje žrtve za obrambo naših pravic, pa so se našli posamezniki, ki so mislili zgolj sami nase. Hiteli so od trgovine do trgovine in nakupovali velike količine živil in drugih potrebščin, ne oziraje so na posledice, ki bi jih lahko imelo tako kopičenje zalog za večji del prebivalstva, ki nima ne želje ne možnosti, da bi si ustvarjalo zaloge in ki zaupa ljudski oblasti. MARIBOR DEŽURNA LEKARNA Nedrije. 19. oktobre: Lekarne »Tabor«. Trt? Armadi, 3 RADIO MARIBOR Nedelja. 19. oktobra: Od Í. do 12. Prenos sporede Radia Ljubljana; Od 12. do 12.20 Oddaja v madiaSčini: Ob 12.20 Prenos sporeda Radia Ljubljana KINO MARIBOR PARTIZAN: franc, film »Pravna identiteta«. UDARNIK: ameriški barvni film »Oatržek«. POBREŽJE: Jugos!. fHm »Kekec«. STUDENCI: amer. film »Morski volk«. KINO PTUJ: nemški film »N'fcl« KTNO MURSKA SOBOTA: amer. barval film »Konec sveta«. Namera je takim posameznim grabežem tem laže uspela, ker so tudi v trgovski mreži še ljudje, ki jim gredo na roko in ki jim je le za dobiček. Ena takih trgovskih uslužbenk je tudi bivša trgovka in sedanja poslovodki-nja občinske trgovine v Mirni peči Vida Košir. Dasiravno je gospodarski svet OLO Novo mesto že 9. oktobra opozoril vse trgovinske poslovalnice, naj prodajajo živila in drugo blago le v normalnih količinah stalnim odjemalcem, Koširjeva tega ni upoštevala. Prodajala je posameznikom tudi po 25 do 50 kg soli, po 50 do 100 kg moke in prav tako nesorazmerno velike količine sladkorja, olja in masti. V dveh dneh je prodala več soli kot prej v treh mesecih, moke in sladkorja pa v enem dnevu več kot prej ves mesec. Celo njena mati, ki je sama, je kupila kar 50 kilogramov soli. Šoferju Fav-linu iz Novega mesta je prodala 100 kg moke in 25 kg soli, čeprav ne spada v Mirno peč in ni nikdar tam nakupoval. Blago je prodajala tudi izven rednega obratovalnega časa. Okrožno sodišče v Novem mestu jo je zaradi te očitne gospodarske sabotaže obsodilo na 6 mesecev zapora in 3000 din globe. Za podoben prekršek je bila obsojena na 6 mesecev zapora tudi poslo-vodkinja trgovine kmetijske zadruge v Novem mestu Rozalija Brune. Več podobnih grešnikov pride pred sodišč* še prihodnji teden. K. . ìt. мв I le. OKTOSHA MM '/ parnfrrnlec 7 str. 7. mali oglasi вжшшз T SU ZBO SPREJMEMO: «вгсјЈг*, tehnika r. znanjem m vrseljcin dd finomchanik« in optik« i«r r«»č fiuomehamkov i-n optikov ra izdo lavo opilke io montažo optičnih i"»j rumvn ¡o v TOS — Ljubljana -Metelkova 15. 17705 i BACI N O v ODJO i najmanj 5-1<чло Drak-io išče podjetje t Ljubijiai Nastop takoj. Ponudbe r oglasni odd pod »Zastopstvo«. 17588-1 1IV*A IRGOVSKA POSl.OVODkl-N JA i*če primerno zaposlitev v Ljubljani alt bližnji okolici Ponudbe r oglasni oddelek pod »samostojna m spodobna«. 17363 1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, po •tono in spretno «prejme družina odraslih. Naslov v ogl. orld. 17582-1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA ra velike kose. dobrega. sprejmem takoj Naslov v ogl odd. 17577-1 TEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV f rakojšnjitn nastopom «prejme Drž. podjetje »čevljarna«, Rožna dolina сема IX.-3. 17538-1 KEPI B! IŠKA KOBI! ARNA LIPICA, Prest ranek, Sprejme takoj v službo kuharico i večletno prakso. Ponudbe. Republiška kobilarna Lipica -Prestranek 17632-1 PRVOVRSTNEGA CETI f A RSk EC A POMOČNIKA ra dnmrito delo po namrilth. «p-ejmem takoj Plača nn dogovoru. Ko«čak, Ljubljana, Tre revolucije 3. 176Л5-1 S\ A/II KO «prejme Gradbeno pod-i«tj« Ljubljana, Mo.«te. 173Q6-1 DП WCK ZA SKLADIŠČE «prejmemo v stalno rnpnriij^T. Gradbeno podjetje Ljubljana, Moste. 1759-5-1 DELAVCEV SPREJMEMO v «talno zaposlitev. Mladoletniki dobe lažje delo Gradbena podjetje, Ljubljana - Mo«te. 17394-1 KV A LIEI GIRANE KOTAČE ta. «trojno obdelavo išče Tovarna kovanega orodja. Kamnik. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati ali *e osebno zglasiti ▼ tovarni. 17636-1 ISCFM MESTO ZOBNE INSTRUMENTA RKE ali otroške negovalke kjerkoli. Naslov v ogl. odd. 17519-1 TEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV zn boljša šivana dela išče podjetje >Z\ezda«, ročno izdelovanje modnih čevljev, Ljubljana, Vodnikova cesta 42. 17699-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k otrokom iščem. Vera Mlakar, Ljubljana. Koblarjeva 3. 17692-1 TRGOVSKE ZASTOPNIKE ra vve republike, ki bi bili voljni poleg dosedanjih ra«top*tev prevzeti zastopstvo tega podjetja išče manjše teksti lin» podjetje l pozamen-teri iškimi izdelki v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mala kolek cča — ugoden zaslužek« ali telefonano 22 053. 17654-1 ŠIVILJSKA POMOČNICA Išče ka vFc kršnokoli primerno zaposlitev v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd. 17691-1 KMEČKEGA FANTA «prejmem h konjem. Njegošev* |5, Ljubljana. 17690-1 DVA PAPKETARSKA POMOČNIKA sprejmpin takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 17686-1 AVTOLIČAR TA «prejme takoj podjetje »MEPROM«, Ljubljana, Savska oesta. 17660-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA, lahke začetnica, dobi «iužbo. Naslov v ogl. odd. 17667 1 T SU ZBO K OMEČI A LISTA «prej-meno z ekonomsko visoko šolo ali v-a; popolno «red njo šolo ali njej enako in FAKTURLSTKO s popni no «redn jo šolo ali njej enaka z znanjem najmanj nemškega in angleškega jezika oz. v«oj ncm«kega Fiata po tarifnem pravi liriku ali dogovoru-. Prven«tv» imajo «amci. Pismene ponudbe na -Sfasiamo »Bori« Kidrič« v Rogaški ■'latini Na«top takoj. 175’t-i TEC CFVLJARSKIH POMOČNIKOV «prejmem za zbile in šivane goj/arje. Eugina Jože, Ob Zeleni jami 19. 17714-1 KLEPARSKEGA POMOČNIKA -sprejmem Puc Guatar, Tržaška crk A R^K A POMOČNIK A. do b-a. «prejmem. Ielčič J., Galeto-ла O 1772* I HONOR ARNFGA SKLADIŠČNIKA « poznavanjem kovin«ke in lesne stroke «prejme takoj Remont IV, Ljubljana, Kolezij«ka 4. Prak«a 17726 ! o«ebni « v-— Vodno Ljnblia na, 17723-1 Pontid-ogla«ni nd-17658-1 sp rej. oddfl 175'6-1 za/el jena SOFFRI A. ve«fneg«. rt tomnbd. potrebujemo co'podar«ka uprava C rtom trova 4 PLETILJA LACE SLUŽBO, be pod »n p re tu a« d ek k. C Ut' I UMSKO KUHARICO metno. Naslov v oglasnem kn. DELAVCA 7 A KMETIJO, treznega iti «podobnega iščem. N a« k» v t oglasnem oddelku 17746-1 KROJAŠKO POMOČNICO, «amo «lojno, z večletno prakso «prejmem. Naslov t ogl. odd 17742-1 ZA POMOČ IN DÌU ZB O «ta re j At gospe iščemo ljp za opravljanje RAZPIS SLUŽBENEGA MESTA pri Giern em odboru Počitniške zv«*« Slovenije. Glavni odbor Počitniške e-veze Slovenije *- razpihuje me-to •talnega uslužbenca «a administrativne in finančno-inateriainc - posle. Pogoji dopoldanski in popoldanski delovni čn» (7 ar,, usposobijonori râ administrativno, knjigovodsko »u fifiančno-materialno poslovanje plača po dogovora, nastop službe 1. novembra. Prošnje « kratko navedbo življenjskih podatkov vložiti oa gornji na«!oT: Trg revolucije It. i, do 25. oktobra. 17771-1 ZDRAVSTVENI FOND UNIVERZE in Visokih šol v Ljubljani razpisuje morio upravnika te ustanove Prednost imajo o«ebe • fakultetno izobrazbo Potrebno je jozna^anje finančuega poslovanja, po možno «ti z večletno prakso v zdravstveno administrativni stroki. Nastoji službe v novembru Pismene prr>š nje n h Zdravstveni fond Univerze in Visokih šol Miklošičeva c**-*:h 14-1 nadstropje 17744-1 REKTORAT TEHNIŠKE VISOKE SOIE v Ljubljani razpihuje mesto pomožnega uslužbenca kurjača za lončene peči Prošnje Je vložiti najkasneje v roku 7 dni od objave razpisa v dekenatu Fakultete za arhitekturo TVS, Ljubljana. Coj-zova*5-II 17763-1 GOSPODINJO ZA ŽUPNIŠČE, sta rejšo. «olidno fpo možnosti upoko Jenkot iščemo Župnijski urad Tr «tonik, p Golnik. 17763-t NOVO USTANOVI IENO GOSTI N ŠKO PODJETJE, restavracija »KRANJ« v Kranju iič« za takojšnje zaposlitev dve kvalificirani na takariei. «ervirki r znanjem r«aj enega turega jezika in «farejšega natakarja z dališo prakso, ki bi b'i чро-oben voditi strežbo. Interesenti naj •« »nebno zgla.se v npravi podjetja. 17762-1 PERFEKTNA STENOGRAEKA TN STRO TEPfSK A. samostojna kores-pondentka in administratorka za slovenski, hrvatski in nemški jezik želi menjati «lnžbo Ponudbe nod »Odlična« r ogl. odd. 17757-1 MLADO DEKLE sprejmem za 4 are popoldne k otrokom v centra metta. Ponudb« r »glasaj odd. pod »Mlada«. 17362-2 SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE Vam izdelamo v dveh arah. Fot» »Pauli« Trubarjeva 38. 17469-2 POSI BEZNICO sprejmem. Vprašati po 2. n ri popoldo«. Naslot v ogl. oddelku. 17684-2 PRIKKOJEVALNI IN AIYALNI TEČAJ ondi »aloe »Knclor« Tomšičeva 4. 17670 2 PREPISOVANJE NA STROJ prevzamem delo na dom. Na-Iov v oglasnem oddelku. 17660-2 1 OSEBNA AVTOMOBILA S ŠO- FERJEM za Slovenijo i* Hrvatsko nujno potrebujemo za en meeee Dnevno oca 50 km Ponudbe p«»! »Takoj — aujno« t ogUeni oddelek. 177212 PUSTREZNICO ZA DOPOLDNE -iščem. Nariov v oglasnem oddelka. 17715 2 HITRO, SOTTDNO TN POCENT -Vam pobavra usnjen« plašče, jopi-ee. površnike in podobno edina delavnica t Sloveniji, Barvanja Dobravc, Stari teg 17, Ljubita na. 17732-3 POSTRE7NTCO. poštemo aa trikrat teden«k» iščem. Mirje 29 17"’20 2 ELEKTRO POD1FTJE EDI SNOJ. Stros«maverjeva 4, opravlja signalne, raotoreke. lučne florescent-ne in neon »oŠtalaeij« hi sprejema v stroko «padajoča popravila. — FUtra postrežba — »olidDa cena! . 17743-2 wammrn 2 VAJENCA STROJ. KLJUČAVNI- ČARSKE STROKE, sprejme takoj Tovarna zdravil »LEK«, obrat Mengeš. Prednost imajo interesenti /* okolice Mengša. Vsa pojasnila dobijo v obratu Mengeš. 17612-3 UČENCA ZA KOLARSKO OBRT — pod »Zaž.elje- 1* 1 74 »r. «trnjari-c « n»ak«n. rn лца- «4 kleparja, ra d-.->* cVktrot«0 h ni- кл in r« dna nika 1 555-1 7 \POvTTTFV SPRE TMFMO - 1 irradiaría: 5 7Л arm* I’»o0 TS-' «mie. knii?nrnd;n ra n^rat St. VH r>rj Srični: «kladi šč ni ka Ja- viri *c ur»ra vi Kovin«’--'' r»du ‘-1Г1- r. pr’ T iuhliani. P1 n ^ i 1 u i po- goji po tn «”iГпr-Tvt pravilniku KOnF9PO\DrVTKO zn « n ,J znan u rlcšči’ «p re Men engeš. 17725-3 VA fF.NCA, močnega, ki ima veselje do bakro-kotlarske obrti, sprejme Kapelj, Aljaževa c. 4. 17549-3 ИПТШ STROJE-Nariot v 17729-1 ki ima v«eh grxpo-indu- d-irskih dd v gorenjskem stTîj«kem me«tu dobi hrano in «innovarne. Ov»alo plačilo po do-govoru. Pi«'neTte ponudbe v :gl. odrlelek pod »Ve.«ten«. 1*3511 FE/TK МЛТ INSTITUT » ÎOZEFA STFF^NA« SAZU, I.jubljaiia raz-pistlje mp-fn: ra enega «trn mega a = ¡ « i eu t a ali geodeta za ko-n-urik-ei r« opričnih aoaratov, za епесгл •trojnega a«i«-tenta — fermodlnn- Trika. za enega a«i«tentH kemije za auoriran=ko prem rotimo 17*'? 1 perfektnim eventoejn'm frn e U:-i. p<- !пг''"П(,тп Pimene ponudbe- Ç'-'kln Fr nort. Ljubljana. Conov* •»Ben -n TI r6i«-! KO-»*»5KFG4 V \ ÎFNC K TN SO-F^T» T Л k trsVfnriii «preimemo »Kurirom T jublrann. Ma«arvkova e^cta »5-П t*8?6-i B47V\*M.VO za '*nrI>^ian|^ ra«o-pi'or zn Rožno dobno in Zaloško p^erp epreimomo ns*»i Ta v* ti «-e v Upravi Ljubljanskega dne> ni-- ka NOVO KABINO za avto Reuolt, trodam Kogoj, Vcrovškova 32, jubljaua. 17589-4 MOTORNO KOLO PUCH 500 ccm prodamo ali zamenjamo za 250 ali lažje. Ogled in cena pri upravi kamnoloma Poljčane. 177573-4 OBRANA JESENSKA JABOLKA, prodam Naslov v oglasnem oddelku 175S0-4 PULTE IN POLICE ZA MANUFAKTURO in špecerijo, zelo dobro ohranjene prodam. Pauer, Braslovče 17568-4 BELA OTROŠKA POSTELJICA s predali in mrežo naprodaj. Tomšičeva 4-1 1^559-4 DIATONIČNO HARMONIKO, skoraj noro; 3 krat uglašeno in če-beljnjak prodam. Cena po dogovoru. Prapreče št. 14, pošta \ ran«ko. 17515-4 PRODAJA GOVEJE ŽIVINE. Klinična bolnica-ekonomija, Ljubljana, Zaloška it. bo 21. oktobra ob 10_ uri prodala na licitaciji 2 breji kravi in dve telici, interesenti naj «e zgla«ijo v določenem času v hlevih ekonomije Ljubljana, Zaloška ce«ta 11. 17517-4 TRAKTOR »MERCURI«, angleški. ugodno naprodaj Informacije pri Hauptman. Vodnikova 1*. 17546-4 NOV INOZEMSKI ELEKTROMOTOR 1.75 K9 « črpalko in bojler za vn-dmod prodam najboljšemu ponudniku. Opresnik. Laško 46. 1*544-4 KOTEL RUDA RUS za centralno kurjavo prodam. Naslov SP Celje. t7543-4 CONTA TOV RFPRODUKC! JSKI aparat. original 35.000 din. električna ura ra ekspo-niran je Agfa Secara-tuhr 23 000 din in Bergheil zelena luk«uma kamera 6.5 Y 9 « Tlclia-rorn 3.5 25 000 din : v«e «ko ra j novo prodam. Naalor • oglo«uem oddelku 17**5-4 ZfAfSKT SUKNJIČ. nov (burn n«) prodam Na=lov v ogl. odd. 1*576-4 POKRIVALO ZA KAMION prodam. N**!ov v »gl odd. 17652-4 OTRORKO POSTUT TO 7 MRF70. prodam Seea. Polfan«ka 21. 1*631 4 ZET.EZFN ŠTEDILNIK. pro«to «toicč, p-odam Vipav«ka ulica 7. I.piblin-na. 1T649.4 R\ПТП BT ATTPTTNKT. magično oko. odliiefl. prodam Bftvc. Menci n ra <■-TPr» 4. Ko’-e^ira. Тгл»тп 1*613 4 K OTET, TA ZOANÎFKUUO prorlnm Nasl»T t »gla*nem «dd. 17696 4 AVTO STÉYR 53, generalno popravljen, prodam. R^¿>ernak Nežka, Maribor, Kacova ulic« 3. 17640-4 ■Ll’TZOVO« PEC, največjo, v odličnem «ta n ju p vod am. Strniša, Gregorčičeva 9. K rao j 17650-4 POI i (WORM Avrò OPEL. 500 kg, nosilnosti, v dobrem stanju u go divo»', prodamo I n te refendi "« ga lahko ogledajo v§ak dan razča Oedelj« v tovarni kovanega Orodja Kamnik. t7655-4 4 KOMPLETNA OKNA, dvojna in enojna, zateklem*. 137 X 86 in 106 X 87. prodam, Ljubljana, Robbova 25. 17626-4 MOŠKO STRATACNO KOLO, mio virano, prodam. Artič, Wolfova ulica 10 17622-4 MOŠKI DEŽNI PLAŠČ. nov. nepre močljiv. za srednjo poetavo prodam za 8.000 din. Na*lov v oglasnem odde*ku 17721-4 STVALNT STROJ r. оАгго-ültan M’.n‘č-kom. krojaški, predana Trnovce OSirska 25. Blokt 1*620 4 MOTOR /UNDAPP 3(vj rrm. prodam Ponudhe pod »Odličen^ v ogla«ni oddelek. 1*393-4 ŠKORNJE št 43 v prav dobrem «ta n ju prodam. Ben-nik, Celo vika ec «t« 63. 17610-4 STROJ 7.A REZANJE SALAME, tveč kraljica. ptin«ki kuhalnik naprodaj Rožna dolina e-fl 17615-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, do bro ohranjen, prod*m. Naulov ♦ ogl. odd. 17616-4 NOVO POHIŠTVO ZA SAMCA prodam Kupec dobi lepo «ončno «obn v vili » Ljubljani, t kateri je t« pohištvo. Ponudbe v oglasni od delek pod »Takoj *»ratR «elitre« 176044 ZENSKO KOLO »Bianchi«. wlo d» bro ohranjeno prodam. Klemenc, Kebetova зр (Šiška med hlokit. Dnevno od 14. - 16 urei 17653-4 • MOŠKO KOLO • prestavami prodam M a «nog lav, Gradišče 14. 1*600-4 LEPO ZENSKO ITALIJANSKO KO LO tn moško prodam Ogled rim «ko kopališče. Celovška 3. 17592 4 ELEKTROMOTOR znamke Bergman 8 HP in mlinske «tope — proda Kmetij«ka zadruga Savlje - Kleče. Ljubljana 17*01 4 PERZIJSKO PREPROGO 3.20-4 PRODAM: globok, lep, tapeciram otroški voziček: Novo i« «taro ciao. Športna otroška vozička. Kvas, Ravniknrieva 5. 17754-4 KLAVIRSKO HARMONIKO t kmč kom, 24 basov, brezhibno in kita-« ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 17716-4 PLETILNE STROJE it 8x50 in elektromotorja prodam. Podmilščako va ulica 3a. 17713-4 OPEL OLIMPIJA ugodno prodam Ogled: Stožice 47, — pri Ljubljani: 17712-4 PRODAM OSEBNI AVTO »Opel -kapitan«, limuzina, 4 vrata, avte j« v prometu, pač pa je potrebe» popravila. Cena ugodna. Pismene in form acije daje Solni an Franc Podsused. 17710 4 PRODAM AVTO FIAT - BALLILA v brezhibnem stanju. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Novo mesto. 17709 4 UNIMOG, skoraj nov, brezhiben — takoj proda Kmetijska zadruga na Vranskem. 17*06-4 NOV ŠIVALNI STROJ »PFAFF« -prodam. Vitkaa. Novi Sad, Aleksa Santiča 19. 17769-4 PEC ZEPHIR, še«t grelcev, primerna za lokale — delavnice, prodam. — T pnšč k. Poljanska 73 17*04-4 PRODAM: posteljo z žičnim vložkom, deško obleko, modro, «a 9—12 J«t DoWska re«fa 48? 17702 4 CTNKOVO PLOČEVINO raznih dimenzij in črne berffman cevi pre-m-°-a 29 in 56 u «rodno proda ONP7, eb»h f riča rtrv, Ljubljana, Gospo-• vet «k a 16. 17710-4 STVALNT STROJ, ženski, malo rabljen, r»oe«ni prodam. Celovška 44. t. nadáronte, levo. 17718-4 AVTO »VOLKSWAGEN«, vojaški tip, prodam. Ponudbe na oglasni odd. pod »Ned z p ra ven«. 17717-4 RADIO »TET F FUNKEN«. 6-cevni. z magičnim oče«om. prodam. SiŠka, Nori bloki 8-A. prit!., levo. 17687-4 EKONOMI. GOSPODINJE, SNAŽILKE. poz.or! Odlično parketno loščilo »Bali«; prodaja »Mavrica«. Resljeva cesta !. 1*693-4 CEMENTNO (folci STRESNO OPEKO prodam. Cerne Alojz, Medno št 5. 17682-4 KRZNENO OTROŠKO VRFCKO. inozemsko, prodam. Vrhovčeva št. 14 I. 17681-4 ZRAČNO PUŠKO, vodno «koliko, predn«*čico. železničarski kovček, prodam. Prečna 8. 17680-4 ETEKTRTCNT GRAMOFON in 50 plošč nGsnc glasbe z mapami prodam Na«Mv v ogl. odd. 1^676-4 FT AVTO »ROHM« ugodno prodam Naslov v ogl odd 17677-4 NOVO KUHINJE O OPRAVO in rabljeno h-^tovo spalnico prodam Čučnik. Florjanska 24. pritličje, četrta vrata de«ndam Vodnikova 54. t '664-4 O^ERNT A VTO štiri sedani »Sfeier- Ruldog 53/ prodam Oglad dnern« od 13 nrp daim T.rubljana. Rož-na dolina c V-40 1*663-4 PIHALNI STROT »UNDERWOOD«, “nisamiški. brezhiben, prodam Naslov v ogl odd 17661-4 CESN TF.VO SPALNICO, dobro ohra n tene, prodam. Vrhnika, Idrijska «esta 28. 17655-4 ÄADIO AEG riper 4 -b L prodam. Gačnik. Rožna ul- 59. 17657-4 'UNIMOG S PRIKOLICO (kiperj. original z zračno zavoro, nosuuost 3 ione, t vitlo, skoraj nov naprodaj. Naslov v ogl. òdd. 17372-4 Q.SjvBNi A,V ГО L i A l 1500, geueral-no prčftčvljen in VW prodamo. Virman. Ogled Avtomehanika, Titova >5. 17552-4 MOTOR 500 ccm « prikolico, brezhiben, poceni prodam. Ogled RčsUvvg 3. 17646-4 PH ODA dober pisalni «troj v kovčku in moško kpio Naslov v oglasnem oddelku. • . 17766 4 MOTORNO KOLO »Sachs«, 98 ccm, prodam Slájpah, Slomškova ulica át 6 17760-4 PLETILNA DELAVNICA Z VSEM INVENTARJEM iri pletilnimi «t-o-ji štev 3, 7. 8, 10. 2 navi ¡alna «troja, «troj za enilanje t. lokalom v me«tu na Štajerskem, brez konkurence. naprodaj zargdi boreznt. Ponudbe pod »Brez konkurence« v og! odd 17759-4 MOŠKO П Al ! 1 A N 4 K O KOI O -prestave) prodam Cesta dveh Cesarjev $1. 2 1*758-4 EXCENTER QTISRAI.NÌCO. 10 fon. noro prodam Na«lov ▼ oglasnem oddelku l**55-4 MOSK C KOT O prodam za ta pop r»; Tn* SJpkan. Celovška 12¿ i“~6”-4 STEDTTAÎÎK f gostinski) in »BD IT.FR« * va«j>i »«talimi deli. kapaciteta 204 abonentov, na prodal po ugodni сет1 takoj Naslov v ogla«nem oddelku. 1*768-4 (Р'41'||ШИј| KUPIMO TAKOJ ZAMAŠNJAK - (Schvriingscbeibe) za kamion Alfa romeo Kemična tovarna Domžale. 176545 MOŠKO IN ZENSKO KOLO - res dobro ohranjeno ter rabljen pisani •troj kupim Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Ohranjeno« 17631-5 MOŠKO IN Z F N S K O KOTO. novo ali dobro ohranjeno, kupim. Po bu d be pod »Dobro« v oglasni oddelek 17627-3 DKW 97 ROCICNO GRED i ojnico, nrtvo tli dobro ohranjene, kupi Nusdorfer, Črnuče 106 (pri trafo-postaji) 17623-5 1 T u Namesto dosedanjega tednika »PF« bo t četrtek, 22 t. m., začel izhajati nov tacili Ìli »TEDENSKA TRIBUNA« ALI KRATKO: »TT« Novi list, ki bo izhajal vsak četrtek v velikem format« «a osmih straneh in v dvobarvnem tisku, bo prinašat zelo zanimive, živahno in poljudno pisane članke z najraznovrtifnejših področij, novele in črtice, roman v nadaljevanj«, razne zanimivosti, različne rubrike (družinsko, knltur-no, filmsko, sportuo itd.), bogato slikovno gradivo, karikature in križanke, anekdote itd. ter si bo zaradi svoje vsebinske pestrosti gotovo na mah pridobil številne bralce. Uredništvo je poskrbel« za širok krog dobrih «©delavcev, ki bodo s svojimi prispevki polnili strani novega lista. INaročnike prejšnjega tednika »РЕч. tki bodo p re jedi $*çvo -dHe-vHko novega lista. bonoHvrstili med njegove naročnike in jih prosimo, da ostanejo naročniki tndi v prihodnje. . ...... Posamezna številka norega, po ob«egn znatno obširnejšega in vsebinsko bogatejšega tednika, bo stala v prodaji 15 din. K n pijte in naročajte novi tednik II T T U ŠTEDILNIK, prosto stoječ, sa oca 50 ljudi, kupim takoj. Naslov v o glasnem oddelku. 17613-5 LEICA APARAT MODEL III., lahko brez objektiva, kupim. Ponudbe pod »Leica Ш« v ogl. odd. 17695-5 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, nov ali dobro ohranjen kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Štedilnik«. 17724-5 DOBRO OHRANJENO LUTZOVO PEC §t. 4 kupimo. Internat ESS. Veselova 2. 1*758-5 K L FIMO TELEFONSKO AVTOMATSKO CENTRALO z najraaoj 8 priključki 7. 1 do 2 liniji V poštev pridejo samo uporabne v odličnem stanili. Pismene ponudbe na »S KIP«, Vižmarje 170, telefon 27-52 1*749-5 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO Z dvorni koleri, nosilnost do 1 tone. kupimo. Pi«mene ponudbe na »S KI P«, Vižmarje 170, telefon št. 27-52. 17750-5 SENO večjo količino, kupimo. Nje-gpčr»va 15. T-Tublinna. 17689-5 PIÀNTNO KUPOL Lazar, Rimska cesta ?1a. 17671-5 SVTNF.C, star, rabljen, v vsaki količini Hipu Temo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo. z.a«top«fro v T.iuMjani. Kroiaška 6 16749-5 PIANINO ALT KLAVIR kupim: Strašek, Cilenškov® 21. 17756-5 ENO AU D V ODRU 21N S RO HlâO küpiifi Naslov r Ogl. odd. 17576-7 D\um i »OvAN JŠRU HIŠO iosča proaiutu> • /. vrtom, toed Rraajem in 1 rziceiii zemoiijam m euosiauo-vanj«Ko ali prodam. Naslov t po-•diUisnuiu »Slpvciisüega pdroèevalcat» kraujU 17Ö38-7 ARON DIRANO POSESTVO v blizini Brežic t lepo hi«o, gospodarskim poslopjem, 3 h« zemljišče t vino gradom., njivam, иапцкош, pasat-koiri in gozdičem prodam ali zamenjam za tpši. v «-cejeni mestu i’o-nutlbe pod »1 500« v oglasni oddelek l"6¿9-7 MANJŠE POSESTVO * prevžiikom, najraje na Gorcojskem. prevzamem. Ponudbe v ogl odd pod »Dom«. 17*35-7 ENODRUŽINSKO HIŠO * rvtn kómf£>rtotn. Uk pred dokončanjem notranjih del, takoj vseljiv», aa severni «frani Ljubljane. 5 minut do tramvaja, prodam Ponudbe pod »PtHrebno 3.0W) 909. — « v oglasni oddelek Г7М 7 ZA \i E N I A M MAM SO F. N ON A D STROPNO hišico r lokalom «red: Ljubija-te za enodružinsko krerkoli ▼ Sloveniji Ponudbe pod »Prptsto« v ogl rtdd 176*9.“ ENOSTANOV AN IŠKO H190 prodam zarad« -elnive. Galjevca 72 176*8-* 425 m? VRLA PRODAM t t ni o v «kem predme«! jn v Ljublmni; bliz« tramvaja Naalov t »gl. »dd. 1*662-7 STANOVANJE brezplačne štirinajstdnevni POČITNICE na Bledu debi, kdtfr preskrbi dvema ttudentkama «obo . Plačata dobro Naslov v »fi&eneoi oddelku. t*3W-V iKi.noBNO stanovanje v dom ZALAH zamen ram sa enako ve«tko t Ljubi jata. Naslot t ofin^nem oddelku. 17556-9 Z A M h N j A M LEPO STANOVANJE (sobo, kuhinjo, predsobo) т Pulju za enaki» v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku 17492-9 ZAMENJAM SOBO tn fcafcinjo Sto žice 62, rodam Ponudbe v oglasni odde-ek pod »Zenith«. 17754-6 I м 14883, Radin 14975, Sing» 17551. Spodnji Sifkt, Srčni 17285, Satno tfvòvretn». Subotica, Skladiščnik, Tcvec 17375, Šiška, Terjat 16917, Takoj denar, Tovoriti avto 16217, Takoj 20*2. Trnovo mooe 164*6, Takoj 17228. Udobno 17258, Upokojenka 11548, Upokojenka 11241, Ugbdeo nakup 152^3, Ugodna prili ka 16753, V dobrem «tanju 17136, Vrtnar 1784. Zaposlitev 16314, Zamenjam .takoj -17195. Zamenjava 16686 25П Dt>0. - 1*448. 73 600 - 16215. 5u 0U0.— 17506, 3 čian«ka družina -n Dntštvp sîov»nsk»h RkladaioUev tn Ak¿d<«tf'ii« re s'.a sbo on retins v zbornici tTn'verze Trg révb«u-c:ie. dve credo ven is na kalev:b 'bo govoril univ T>rof dr A E Che-rbtiitez :r Zürich« o trmah : »S-odobn' tokov v evrorrki ? ?.<=-b’» in »Odnosi m-d Uudsko gas bo in glasbeno zn an osti o« Pre- davatu* hosts (v tiMrnAk-m i»zik-u) 19 iti 2« oktobixa vsakokrat ob 29 ur V«b:mo Č'« ne !>?=?. profesori e A’Wdem i* ze glesbo tn ostalih glasben ћ 5oi ter Stu dent* ri HnbUeìle glasbe afilia Nalio-vM 7* n«lel|o. drf IS ofc tobr* 1WS: do or-t-i no oO>čor. s кгв!олппИ oae't>r>ni f«r- m/iviji nudi ¿aranti jv ra sn (Idbno ,т . ut- peš ttf}.y?u¿<> zob f n ■ tisi t Zahtevati* jo e oseh tr ¿ovin ahi Proizvod tovarne »ZLATOROG«. Maribor. Drama Nbd-.ja 18 oktobra ob 20: Linhart »Ma-tičtuL st- thaï* Lrv«n in za oodcžcije. Torek 20 oktobre ob 20: Molière »Z.ahtm meščan« Abonma red ^C« Sreda 21. oktobre: Za orto Četrtek. 22. oktobra ob 20: Molière »Žlahtri’ meščan» Abonma red »S* Dramski Petek 23 oktobra; Zaorto OPERA Ne-d- ia. 18 oktobre ob 11: Mati-«з^Ја v okviru Oiotestnih manifeste c: j Vstop or ost Òò 19.30: Gounod »Faust« IX. ven :n za oodbželoe Pon» de H ek 19 oktobia ob IS Dr libes »Coppehe« Bèlet- Abonma retí »H« Torek 20 oktobra ob 19 30: Vertí’ »R:,soletto« Ab mm e red »A«. Sreda 21 oktobre ob 19.30: Gounod »Faust« Abonma retí »B« MESTNO GLEDALIŠČE L.ÍÜBUANA Gledališka pasa?» Nedelja .18 oktobre ob 20: M G S« uva j on »Trinajst Uh bo« laven Tor? k. 20. oktobre ob 20: R Tagore «Chitre« Red TOREK — Vstopnice so tud= v prodaji Sit-da 21 oktobra ob 29 V Oo vlrk »Ko b oedli oživel i« Iz- V4tl Četrt.-k 22 oktobra ob 20: M G Sauva ■ on »Trina ist ii h bo-«. Red ČETRTEK v vèlia vi vsiconce od 8 t m Petek 23 oktobra ob 20: V Ocvirk »Ko bi Dedu oživeli* GT In TSS П Sobota 24 oktobra ob 20: M Bor * Raztrgane!« Iz v m N-de’i ja. 25. enktobra ob 20: M. Bor »Raztrganci« Izvin. Šentjakobsko 1 GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mesto» «Jera Npd<*!:e 18 tf>ktobre ob 15: Nest r o y L1<а i * A 6 ta : i u b'*»? :-n srne-ntene« veseloigra z godbo, petjem »i plesom, ob 29: N«rsti‘jv-Iv kei »Ah ra 'iubezen «mentane« Pred ^rcd-aia votomi c v Mestnem domu od 19 do 12 in o-d 15 do 17 ure RfZ r virane telefonicelo na štev 20-923. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Marionete Levstikov fSem takebskri trg Ned-:;e 18 oktobra ob li: Геи-f^r Ñr>\»y «Mojca in tivaln« ROČNE LUTKE Resljeva cesta ?8 Ned*:ia !3 rvkt.hH* . />b 17: Stem-mle »Oerovrii klobuk« Prodfi-ie vstopnic za »Cerovnl klobuk« bo od 11.30 do 12.30 pri b'a.gâ'jmi Mestnega gledališča v gl'èdôl'ftkî pasati tn pol urp orel vsako predstavo dp gledališki blagajni. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja. 18 oktobra ob 18: KIa~ bund »Krog s kr^do« Izv?n. Torek 20. oktobra ob 20: Cankar »HTSOC'«. Izven. V vio si žurni k a gostuj* član Ibi M j »inske Drame Maks Furi-Jan. Petek. 23 oktobra ob 20: Cankar »Hlape» « Izven v vlogi žunnfka gostuje 61an ljubljanske Drame Maks Furi-jaci. Npd**!.ie 25 oktobra ob 16' Cankar »H'apc!«. Izvrp. v vlogi žurni k a gostuj« Í19» ljubljanske Drame Dîaks Furi-jan. OBRTNIŠKO GI.EDALlSCE Rokodelski dom N-delia ob 15: »Uč»tol1ice« To je edina predstava »Učiteljice« popoldne. Begaira od 14 игђ dalie LE NEKAJ DNI JE SE čas, rta se s poravnavo narornine тл oktober «»varujete »,a primer ne«Rode, kajti rok та plačilo poteče 20. v mesecu UPRAVA SLOV. POROČEVALCA •••»..»..»-.•.•..••.«..•-•-•-•-•-••••-o» »,IU G O T A N I N« SEVNICA kupuje kostanjev tanmski les po najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe s cenami izvolite nasloviti no t.IUGOTANIN*. SEVNICA PROSTOREN LOKAL v centra Rek« (otažrid «vojina). 90 in? površine, v>el}iv, naprodaj. Simonič, Trg Fijade 8, Rijeka. 1763Г-7 RAZNO PO POMOTI JE BILO ZAMENJANO KOLO. Lastnik kolesa naj s« zglasi pri »Volna«, Nazorjeva 3 proti vrnitvi svojega 17683-11 PR t K LICU J L M NERESNIČNE BESE DE, ki sem jih govoril v gostilni Bohinc ▼ Medvodah proti komandirju LM lot. Starič Ivanu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Kocjančič Matko, Medvode 23. 17745-11 * V OGLASNEM ODDELKU DVIGNITE XASÌEDNJE PONUDBE: Aviti 1567“, Bežigrad 16783, B ¡derma ver 15854, Bližina centra. Dogovor, Dobra in stalna služba 13758. Doplačilo 168.18, Glasba 17540. Grad beni material 16202, Generalno popravljen, Inženir, King. Koleri ja. Knjigovodia. Krznen plašč 16779. Kopalnica 1*306, Lahko delo — dobra plača 1*1 S. Lastno perilo 1740*. Ljubitcliica o«rj>k 16422, Ljubljana 16558, Lutzova peč. Lepa vila 16092. Moški 1996. Mizarstvo 15635. Ocrodje 15604. Poceni. Pridna 2052, Prednost imajo starejši. Prijetno in «ončno 14552 Plačam tnkni. Posestvo 15825. Poštena 17560. Pr.alnica, Posojilo 16645, Rahne 16882. Radio- j dlacunsie® ! strete • za vsp S računske operacije oa ročni pogon, znamke • »ZÂCrRÉJΫ (X + : —po zelo usodni nabavni ceni, • v solidni konstrukciji z paranojo, lahko nabavite v « Î domačem podjetju. • • ¿ Lepo zunanja oblika in zelo eno- ¿ • staven- ugoden postopek, je velika • Î prednost vsakega računskega stroja. • t • Zahtevajte prospekte in ponudbe od • TVORNIC& rocunsQh sirot ere ’. 'VG B, «5 ca Pr ć Kn- určo 21 elefon 35-469 ! fraovska pod et?a kmet js^e zodruoe! шшшвашшшшт■ммпмпг« 'шаштшшж' шшшшшшшввшш^тшашшвташакт^штшл V grcslshínl postovaWci za cbytev Trgovskega podjetja »U en LJUBLJANA E RAD IŠČE 10 imate veliko izb ro Û8UTVE ZA JESENSKO )N ZIMSKO SEZONO. j Trpežno delovno obutev, športno in smučarsko obutev | čevlji za ples in koncert j velika Izbira otroške obutve in copat. Grosistična poslovalnica za obutev Ljubljana, Gradišče 10, tel. 20-517 j .••••t.*. Trije zunanji ministri končali razgovore o tržaškei vprašanju 1taz prava o dal j nem vvhodu in odgovor na zadnjo sovjetsko noto — Še cefilift nesoglasja glede udeležbe na politični konferenci — Danes popoldne uradni komunike o londonskem sestanku London, 17. oikt. (Tanjug). ¡Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem po današnj.i popoldanski seji, da so trije ministrei ime lij dolge razgovore o vprašanju Daljnega vzhoda ter da so sprejeli odgovor na sovjetsko noto od 17. septembra. Odgovor so že poslali Sovjetski zvezi. Dodal je, da so ministri končali razprave o tržaškem vprašanju, da pa ne more ničesar reči o sprejetih sklepih. Predstavnik Foreign Officea je izjavil., da ministri niso spdejeli nobenega sklepa glede na sovjetsko zahtevo, da se tržaško vprašanje prouči v Varnostnem svetu. ÖV obveščenih krogih se je zvedelo, da na današnjih razgovorih m prišlo do polnega soglasja Pri proučevanju korejskega PARIZ, 17. okt. (UPI Ob sporočilu, da bo pariška vlada zah levala «klicanje Varnostnega soda zaradi zadnjega izraelsko-jordanskega incidenta, jc predstavnik francoske vlade izjavil, da se Francija pridružuje Veliki Britaniji v protestu Izraelu ter potrdil vest, da bo francosko veleposlaništvo o Izraelu izročilo izraelski vladi protestno noto v leni smislu. PARIZ, 17. okt. (A V P). Predstavnik izraelske vlade je danes izjavil, da bi bilo >že!cti, da tri zahodne Delesile proučijo tudi izvor sedanje napetosti na izraelsko-arabskih mejah*. To izjavo jc rial o zvezi z vestmi, da so trije ministri razpravljali n nedavnih incidentih med Jordanom in Izraelom. Izraelski radiu je sporočil, da bo vlada imela jutri dopoldne sejo, na kateri bo določila svoje stališče napram sirijski pritožbi proti Izraelu. Po poročilih antenskega radia je bilo ubitih nad 70 prebivalcev jnr-dar.ske vasi. ker so našli nova trupla. AMAS, 17. okt. (A F P}. Jordansko zunanje ministrstvo je prejelo danes memorandum britanskega velcposla- Načrt Colombo New Delhi, 17. okt. (APP). Danes se je končala konferenca posvetovalnega odbora načrta Colombo, ki je zasedal v New Delhiju od 13. oktobra pod predsedstvom indijskega finančnega ministra Dešmuka. Konference so se udeležili predstavniki 15 držav ter delegati Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ekonomske komisije za Azijo in Daljni vzhod in biroja za tehnično sodelovanje. Po konferenci je bilo objavljeno sporočilo, ki pravi, da je najvažnejši sklep Sveita ustanovitev informacijskega biroja v Colombu. Poročilo poudarja, da so razne države Jugovzhodne Azije dobile od konca 1951. leta do danes pomoč v skupnem znesku nad milijardo dolarjev, ki so jo dali v glavnem Avstralija, Kanada, Nova Zelandija. Velika Britanija, ZDA. ter Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Prihodnja seja posvetovalnega odbora bo v Kanadi septembra 1954. leta. vprašanja. Videti je, da se ZDA še vedno zoperstavi j ajo predlogu o sodelovanju ¡nevtralnih držav na politični konferenci, za kar se posebno zavzema britanska vlada. Uradni predstavnik Foreign Officea je do- Atene, 17. okt. (Tanjug). Poslanec progresivne unije centra EPfîK Zanis je izjavil danes, da je enostranski angloamerički sklep o Trstu prizadel jugoslovanske narode, čemur se je bilo treba izogniti. Po njegovih besedah je ta sklep izzval neugoden občutek in presenečenje v Grčiji. Zanis je izrazil mnenje, da je najboljši izhod iz sedanje- nižtva. n Amanti, ki izjavlja, da smatra britanska vlada izraelsko agresijo proti jordanskim vasem -y kot doslej najresnejšo kršitev sporazuma o premirju<, kar predstavlja nevarnost za mir v tem delu sveta. Zaradi tega je britanska vlada dala navodilo svojemu veleposlaniku o Tel Avion, du izraelski vladi sporoči >razočaranje britanske vlade v zvezi s m premišljeno agresijo. Britanska vlada pričakuje od izraelske vlade, da poslani pred sodišče in obsodi osebe, ki so odgovorne za In agresijo in da plača odškodnino družinam irteo.< BEIRUT, 17. okt. (AFP). Libansko zunanje ministrstvo je objavilo uradno sporočilo, ki pravi, da Liban smatra »izraelsko agresijo proti jordanskim vasem kot dejanje, ki je nevarno za varnost in mir na Srednjem vzhodu< ter poziva podpisnice deklaracije od leta 1911 ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, naj preprečijo nadaljevanje >ponovnih izraelskih. napadov*. Sporočilo je bilo objavljeno po razgovorih, ki ga je imel libanski zunanji minister najprej z jordanskim veleposlanikom, nato pa z veleposlaniki treh. zahodnih velesil. Aman, 17. okt. (AFP). Jordanska vlada je danes sklenila zahtevati od političnega komiteja Arabske lige sestanek v Amainu zaradi razgovorov o »izraelski agresiji« in položaju na meji. Sporočilo tiskovnega biroja jordanske vlade pravi, da je vlada tudi pod vzela ukrepe za pomoč prebivalcem vasi Kibija, ki so bili napadeni. Obrambni minister je dobil povelje, naj takoj pošlje motorizirane sile na mejo, da bi se zoperstavile vlsaki novi »agresiji« . Število prebivalcev ZDA se je v treh letih povećalo za nad devet milijonov WASHINGTON, 17. okt. — (AFP). Po podatkih, ki jih je objavil urad za pop:*; prebivalstva, so imele ZDA 1. sep'embra 1953 16C.22S.000 prebivalcev. Od zadnjega popisa v letu 1950 se ¡e število piebivaicev ZDA povećalo za 9,095.000 prebivalcev. dal. da nocoj ni treba pričakovati nobenega uradnega sporočila o današnjih razgovorih. Po njegovi izjavi bo jutri popoldne objavljen uradni komunike treh ministrov, ki bo vseboval vsa vprašanja, ki so jih trije zunanji ministrei proučevali, Dames popoldne se je francoski zunaji minister Biadult drugič v teku dneva sestal z britanskim zunanjim ministrom Edenom. V diplomatskih krogih menijo, da sta ob tej priložnosti razpravljala o sodelovanju Velike Britanije v predlagan; zahodnoevropski obrambni skupnosti. ga položaja predlog maršala Tita za sklicanje četverne konference. V razgovoru z dopisnikom Tanjuga je minister v bivši Plastirasovi vladi Varvutuis izjavil, da »s popolnoma razumljivim razburjenjem spremljajo razvoj tržaškega vprašanja« ter je dodal, da so napori za obrambo neodvisnost.; in demokracije za ČBsa vojne ter ustvarjalno delo v miru, postavili maršala Tita med najbolj slavne državnike. Napake je treba popraviti LOXDQX. 17. okt. (Tanjug). Narodni poslanec in minister biv-•бе laburistične vlade. sir Hartley Shaw-eros ле izjavi I nocoj, »da je bila potrebna konferenca z zainteresiranimi strankami« pred ob" javn atisrloameriškega sklepa o umiku čet jz Trsta. Dodal je: »Jugoslavija sedaj zahteva, tako konferenco in upam. da bo do n j« prišlo«. Govoreč o sovjetskem vmešavanju v tržaško vprašanje, j* Shaweros dejal, da so Husi vedno poskušali poslabšati to vprašan je in da nenadni rti glo-amerjški sklep mi niti najmanj računal. da daje Rusom izredno priložnost. da jo izkoristijo. »Res smo srečni, da so Jugoslovani jasno spregledali namen ruskega poskusa. Povsem naravno pa je. da Jugoslovani čutijo, da smo jih zapustili in da je pršlo v Jugo-silaivjlt do protiibTitirinekjh alketj. Moramo, storiti vse. da odpravimo te jugoslovanske občutke« — j c dejal Shaw ros. Tokio, 17# okt. Tu je bil objavljen komunike, da je bil načelnik glavnega štaba južnoko-rejskega letalstva general Coj Jung Duk povabljen od načelnika generalnega štaba ameriškega letalstva generala Nathana Twininga v Ameriko, da bi si ogledal vojaške letalske naprave. Južnokorejski general bo odpotoval 28. oktobra in bo ostal1 v Ameriki do konca novembra, v \ i : k л .6 CARIGRAD. 17. oktobra. (Tanjug). Skupina 30 študentov arhitekture iz Beograda s profesorjema N esto rovi če m in D aro kom je prispela v Carigrad na enotedenski študijski obisk, obiskala bo tudi Bursu. SAIGON. 17. okt. (r.) V Pnom* penhu je bil nocoj podpiran sporazum med zastopniki Kambodže in Francije o izročitvi vojaške oblasti poveljstvu Kambodže. S tem so bila odstranjena velika nesoglasja med Kambodžo in Francij-'), posebno zaradi poveljevanja francoskim silam na področju Kambodže. LONDON. 17. okt. (AFP). Francoski zu hm an ji ministen* Bidault je Izjavil danes na .konferenci treh zunanjih ministrov da Francija ne more privoliti na neodvisnost Vietnama, razen v sklopu francoske unije. Bidault je to izjavil v zveri s vestmi, da je vietnamski nacionalni kongres zahteval, da Vietnam ne more biti član fra«" roške unije, ko postane popolnoma neodvisen. Maršal Tito kandidat v Železniku in Žarkovem Beograd, 17. okt. Danes so na volilnih zborovanjih, v Železniku m Žarkovem v sedmem volilnem beograjskem okraju kandidira H z a posl a nc apr ed s e din iik a republike maršala Tita. No zborovanjih v Zeieaniku je maršala Tita predlagal za kandidata predsednik upravnega odoora kmetijske delovne zadruge Ceda Garič, v Žarkovem pa direktor osemletke Dmitar Gazivoda. Voltici, med katerimi je bila večina kmetov, so «prejeli kandidaturo maršala Tita z dolgotrajnim odobravam jem. Francija zmanjšuje zasedbene sile v Avstriji Dunaj, 17. okt. C A KB). Avstrijski notranji minister Oskar Helmer je izjavil danes v Гп-nsruoleu, da bo Francija umaknila svoje čete iz Tirolske in Vorarlberga, kjer bo ostal samo »simbolični« odred 40 orožnikov. Dodal je, da je to informacijo dobil od francoskih okupacijskih sil v Avstriji. V zvezi s tem poudarjajo v francoskih merodajnih krogih, da »še ni sprejeta nobena dokončna odločitev« ih da- je vsaka danes obja-vljena številka lahko netočna. Državni sekretar v -notranjem ministrstvu Ferdinand Graf pa je izjavil, da zmanjšanje vojaških enot zahodnih sil v Avstrij; ustvarja popolnoma nov položaj ter opozoril, da predlog državne pogodbe dovoljuje Avstrij; ustanovitev lastnih oboroženih sil v jakosti 53.000 vojakov, vključno 8.000 do 10.000 orožnikov. Priprave naših smučarjev za svetovno prvestvo Beograd. 17. okt. Da bi sp naši smučarji čim bolj pripravili za svetovno prvenstvo, k-; bo konec februarje in v začetku marca D*r-ihod«ijeiSn leta n« Švedskem j* plenum Smučarske zveze Jugoslavije na svojem današnjem sestanku v Beogradu sklenil, da tekač' v decembru trenirajo n« Pokljuki ood vodstvom finskega trenerja, skakalci v Pianici z norveškim trenerjem, alpski smučar, ji ,pa na Jehorini in v Avstriji Naš smučarji bodo sodelovali tu-d na mednarodnem smučarskem tednu v Bad-Gestein u meeeca januarja. v marcu v tekih v Šv:ci v tekmovanju za »Cup Kurikala« in za »Kandahar cup« pa tudi v marcu r Gaimisch-PartmkirOinu. Mladinci bodo v februarju tekmovali v alpskih disciplinah v Franciji 7. najboljšimi mladinci vseh srednjeevropskih držav. To tekmovanje ' bo tradicionalno in bo v bodoče- vsako leto v dingi državi. Pole,g državnega prvenstva 3d bo v alpskih disciplinah na Ja-ho-rini prvo nedeljo v februarju, v tekih in skokih pa v Delnicah in Mrkpolju, bodo v naši držav1 tudi nekatera mednarodna tekmovanja. Ob sodelovanju najboljših smučarjev Srednje Evrope bo 20. in. 21. marca tekmovanje z« »Jari orin skl nokal«. 27. in 28. marca Pa z a »S arpian inski pokal«. Za dvajseto obletnico tekmovanja v skokih bo n e Planici 14. marra veliko mednarodno tekmovanje na 120 metrski skakalni e:. na katerem bodo pol'g najboljših jugoslovanskih skakalcev ''sodelovali tudi najboljši skakalci iz Avstrije. Nemčije in Svice. VRST A 11 RIM. 17. okt. (AFP). Veič deset-tisoč delavcev je začelo dames stavkati v velikem italijanskem •idu serijskem središču Terni. Stavko so organizirale vse sindikalne centrale v znak protesta, ker so delodajalci ponovno odpustili večje število delavcev v tovarnah jekla. Čeprav je bil pred nekaj duravi po posredovanju državnega podsekretarja v mi-ai str-sfcvu za delo dosežen načelen spo" ; razum o prenehanju odpuščanja delavcev. ATENE, 37. okt. (Reuter). V zadnjih 24 urah je bilo na otoku Kelafoniji 35 potresov, med njimi trije močni. Prebivalci mesta Argos toli so prebili noč na prostem, vendar ni bilo nobenih žrtev. PAN MUN JOM. 17. okt. (r). Predstavniki Kitajcev so raztovarjali danes * novimi kitajskimi ujetniki, ki so odklonili repatriacijo. 7. namenom, dä bi jih pregovorili naj spredene svoj sklep. Od skupno 430 ujetnikov s kate" rimi so raztovarjati, se jih je 9 odločilo vrniti se domov. Predstavniki Sevennih morajo raztovarjati še 7. nad 20.000 ujetniki. Eden sprejel jugoslovanskega veleposlanika London, 17. okt. (AFP). Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je zunanji minister Eden imel nocoj razgovore z veleposlanikoma Jugoslavije in Italije, ki ju Je obvestil o razpravah treh zunanjih ministrov v Londonu. Izraelsko-jordanski incident Najboljši izhod je sklicanje konference štirih Državno prvenstvo т atletiki Crvena zvezda in Mladost-vodita Nov državni mladinski v teku na 1500 m (3:55 Beograd. 17. okt. Prvi dan tek-mo vanj a ze *edmo ekipno prvenstvo FLRJ v atletiki j s Cell an Vipotnik dosegel nov državni mladinski reko-rd v 1500 m z rezu Ita tom 3:55.8. medtem ko le Toma S'Č (Mladost) z rezultatom 43.8 postavil nov hrvatski rekord, v teku na 400 m Ostali rezultati so bili povprečni. Po prvem dn^vu te-kmovan'a ki ga spremlja zelo majhno število gledalcev. 1e vrstni red med moškimi ekipami naslednic Crvena zveeda 15.166. Partizan 17.088. Dinamo 15.952. Mladost 14.739, Odred 13.856. v ženski konkurenci pa takle: Mladost 7.193. Kladivar 7.061. Crvena zvezda 6.086. Dinamo 5-960. Odred 5.905 :n Sloboda 5.470. Tehnični rezultati: — ženske: loom: 1 Babovič (M) 12 6 2 Bo-gič (M) 122.7. 3. Stefanovič (C z J 12.9. 800 m: 1. Safer (M.) 2.21 6. 2. SWe-novič (C. 7. ) 2.23.4. 3 SUm-nik (K) 2 24.4 štafeta 4x100 m: 1. Mladost 50 3 2. Kladivar 52.3. 3. D'narao 53 5 skok v daljino: 1. Majcen (K) 5 26 2 GePč (D.) Francija : Jugoslavija Danes ob 15. tiri bo na stadionu Dinama t 7agrehn ena najvažnejših mednarodnih nogomefnih tekem Jugo- 1 slavi je, in sicer rued Francijo in Jugoslavijo kot priprava za kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo, ki jo bo naša izbrana enajstorieo v kratkem igrala proti Izraelu. Xlnülïi hruf. 1, r n.. rekord Celjana Vipotnika 6) 5 07. S. Babović (M.) 5.05. krogla: Kotlušek (O.) 11.16 2 Borovec (S.) 11.11. 3- Ceiesnik (K) 10.88. kopje: 1 Pristovšek (K > 33 43. 2. Orehek (O.) 32.89 3 Jamiškovski (M.) 32.44. moški: — 100 m: 1. Jo-vančir (C z.) 10 8 2. Lorger (K ) 11.0. 3. Saboiovič (K ) 11.2. 400 m: 1 Sebo'-ovič (P.) 48 7. Tomašič (D.) 48.8 s Hočevar fP ) 49 4 1500 m- 1 C ere j fP.) 3:54 4. 2. Mu-goša (C z.) 3:54.8 3 V:ootnik (K.) 5:35.6. 10.000 m: 1. Mihalič (P.) 30:S7 0. 2 Ilič (C z.) 31:16.«. 3 Cetinič (P.) 31:17 2 110 m z zaprekami: 1 Lorger (K.) 15.0 2. Zupančič (K.) 15.8. 3. Cipčič (C. z ) 15.9. skok v višino: 1. Dimitri jevič (P.) 187. 2 Marjanovič (P.) 184 3 Nikolič (C. Z) 273. skok v daljino: 1 Pokom (O.) 6 88 . 2. Kopše (K.) 6.87. 3. Miličevič (C. z.) 6.86 kopje: 1. Dansu-b:č (C. z) 62.45. 2. Vuječič (P) 61 18. 3 Stankovič (C. z.) 58 65, krogla: 1. Se-rčevič (C. z.) 15.53. 2 Miller (O.) 13.78. 3 Kuiušič (M.) 13.51. Štafeta 4 x krat 100 m: 1. Crvene zvezda 43.1. 2. Partizan 43.3. 3. Dinamo 43.5. Kje bunio med giedalei ? Ljubljana: meddržavna rokometna tekma Avstrija : Jugoslavija, -mednarodna nogometna tekma Puch (Gradec) — ?.Nrk Ljubljana, obe na '•radionu Železničarja od 13.45 nre dalje. otvoritev novega nogometnega igrišča v Gerbičevi ulici v izvedbi SD Svobode Vič « pestrim športnim sporedom dopoldne in popoldne. prvenstvene tekme v nogometu: Odred R Slovan-, (mladina) Ljubljana : Grafičar in (1 moštvi) Novo mesto : Grafičar, slednji dve od °. h re dalje na igrišču ob Linhartovi cesti: Maribor: prvenstvena tekma sloven--ke lige Železničar : Rudar (T), odbojkarska tekma za državno prvenstvo Partizan (Beograd) : Branik; Izola : Ljubljana,tekma hrvatsko-slovenske ligt Prvenstvene tekme v slov^noo Lokomotive ki j« že velikokrat uspešno zastopala jugoslovansko odbojko v Inozemstvu, prav tako pa tud- ljubljanskog« Železničarje in Tekstile«. Videz je da ie to največj-i uspeh v zgcoov ri novomeške odbojke, saj si ie domača ♦•■kipa Partizana pribor U častno četrto mesto. V ekip so odlično igiali Pučko. Do'.mct Sonc in Medic, ki so s pomočjo drugih tovarišev priboril5 Partizanu' iz Novega mesta to zeio vidno mesto. Lokomotiv« iz Zagreb« in Železničar iz Ljubljane sta se v trm tekmovanju slabo Izkazali posebno ras preseneča slab plasma ljubljanskih Železničarjev. Id so v vsem tekmovanju zmagali vanje v TT zvezni šahovski liel. izžreban ie b:l naslednji vrstni red: 1 Železničar < Me rib or). 2. SĐ Vinkcvac. 3. Radnički (Kra-guj^vac).* 4. BSK Sla vije (Beograd). 5 SD Suartak (Subotica). 6 SK Student (Skoplje). V I. kolu so bili dosežen* nesi cdn.L rezultati: ESK — .Radnički 6.5:0.5. Vinkovac — Spartak 5.5:2.5 Student. — Železničar 3:3 (2). Posamezni rezultati so bili naslednji: Guzel — Bide*'/ 0:1. Malin — Šoriroški 0:1. Babič — ivanovski prekinjena. Crepinšek — Zeha>ries prekinjena. Kos — Krstič 1:0. Malešič — Ciro 1:0 Toš — Ognianov 1:0. Stefe — Vuka-novič 0:1. le dvakrat desetkrat P2 so zapustili igrišče poraženi. Ne v r mo. pravzaprav kaj je vzrok saj igrajo v ekipi skoraj ist: igralci kakor lani. Tekstilec pa je pokazal borbeno igro slavil pa le enr> zmago, in še to nad staro rutini« rano ekipo ljubljanskega Železničar; a Povemo naj še to da «p sf» slovenske ekipe razen ljubi jan» skeg« Zele7ničai ia v tekmovanju kar dobro držale in zasedi* tista mosta, ki jim p ri ne daj o Z n kaj več sreče pa bri bil lahko tudi Branik orvi v um zahodnem delu tekmovamna. Veii-ko zanimivejše p« j ° bilo tekmovanje ženskih ekip. Branik ki je bi! do zadnjeg« srečanja nepremagan, je moral v zadnji tekeni z ekipo ljubljanskega Zt*_ lezničarja spraviti piv-: poraz. Seveda pa s rim ni bila spom-a n j ego vд končna zmaga, ki s' io je priboril v prejšnjih ko' h. Ekipa Branika, čeprav okr,vp jena s starimi igralkami Florjančičevo Kikijevo n Mlakarjevo, јз bil® najboljša v vsem. tekmova^ nju. Veliko presenečenje je T>ri-rc-dilfl ekipa ljubljanskega Železničarja. ki je do zadnjih tekmo, vanj igrala siabš*. kakor smo cd nje pričakoval: Toda zadnje tek- me je odigrala v velikem stilu in. pretna ga la prav vse nasprotnik a S tem so si igralke iz Ljubljane priborile nadvse častno drugo tuesto. ki jim po prikazani igri tudi pripada. Dostav:mo naj do >na največ zaslug z«q tako cdlič n uspeh igralka Griškova. ki je š* vedno steber te znane ljubljanska ekipe. Mladost Iz Zagreba, ki le b:!a vseskoz' druga, ie po tem nen-:d_ nem uspehu ljubljanskega 2e: z-ričarja padle na tretje mesto kar je kljub temu lep uspeh, č* računamo. da v zadnjih letih gr e b čanke v ženski odbojki riso mnoso pomenile. Mariborski železničar ki im« v strojih vrstah dve državni reprezentantki se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. ker n'ma v svojih vrstah več boljših igralk. N'č manj pa nas ne preseneča slabi plasmen, ekipe AOK. ki se je plesi: ala pred obe zagrebški vrst; — Lo_ k omoti vo in Slobddo. Vemo. da so igralke AOK še mlad*1 toda k'riub t«mu smo pričakovali od n j’h boliš: uspeh. Manjka ilm s^-veda smotrni -:n redni trenn g. ki j« pogoj za uspehe. Obe zagrebški ekioi ste kakor srno že огпо_ n rii zasedb zadri ii m osti v prvenstven1 lestvic: S'^boda se if» po- kazala tokrat boljša od Lokrmo^ tl v e. vendar ’ah ko mimo trdimo, da sta se obe ek:pi na vseh t-rimah borili z začetniškimi napakami Tekmovanje пз šp. ni končar.o. Dne 25. t m. in 1. novembra bodo vse ekipe tekmovele Še za posa, mezna mesta tako da bomo dobili končni razpored :n tudi no-v