XA NEKAJ VB* - T
(5 .	iobivate . . .
4	NARODA"
K, ^ ^ ^RAVNOST NA DOM

dmMJ in praznikov)
> v
ClTAJTK,	ZANIMA
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
CI*m Matter September 2Mb 194« mt tli« Po«« Offlre at New Tort. N. ¥.. ond« Art «f Cmirn« «f March Iri 187«
No. -J.'i!» — Stev.
— VOLUME LIII—LETNIK Lili XKW VOH K. TIKSI>AV. DECEMBER
1 ;ur» — TOREK. II. l>i;('KMBKA, 1!)45

I POZOR* NAROČNIKI...		C
NanCnfkMi hiimJmm	t, da ve« ne poH- I	
1 IJamo potrdil a >m1m	o noroCnilio. Zrn-	i flii
«MtaJe potrdilo poleg ■	tulm na ttita—	
I i« katerega dne, mm	» lo leta je na-	
ročnim plrfww.	D p r a »	
TeL CHeleea 3-3242
SPORAZUM PRI FORD MOTOR COMPANY
United Automobile Workers Unija, ki pripada k CIO je včerajj
sprejela načrt Foid Motor Company za ^aniosr in Richard	jg flOtCl plCfllti RllSjjO
Leonard, ravnatelj urada za dejavske zadeve je rekel, da se bo
kompaiiija v sredo pričela pogajati z zastopniki l!AW za povišanje plač za 30 odstotkov.
Ta pogodba pa vrže <*l»c stranki pilile ne-postavne stavke ali pa prenehanja obratovanja, to (pomeni, da ImkIo delavci, ki l»odo neustavno Kastavkali, kaznovani, kakor Im» tiuli kazno-vaita družba, nko Ik» i>o nepotrebnem vstavila obrat.
JNi p<igi>dbi, ki so jo [»odpisali zastopniki V, A. \V. s Fordovo driržlbo. ImkIo voditelji nepo-stavne stavke odpuščeni in stavkarji bodo prvič kaznovani s na dan, drugič pa na dan.
Ford je izjavil, da se ne Ik) podajal glede I »o višanja plae. dokl<*r ni rešeno varnostno vprašanji' in IiTOimnl, ravnatelj urada za delavske Ziwleve. je nato naznanil, da se IhmIo podajanja l4M It* plače pričela v sredo.
1 Zahtevali smo. da se podajanja «prično v Kredo," ji* rekel Leonard, "in tudi, da nam družba <]•> tedaj odgovori na našo varnostno ponudbo."
Fordova družba j«' prvotno zahtevala, da je vsak delavec, ki gre na stavko brez odobren j a svoj«' unije, kaznovan za na dan, toda Leonard je rekel, da bi mogoče vsled nekaterih ne-odgovortiiii voditeljev bila delavska unija razbita.
Med tem časom pa je General Motors Corporation v Detroit, Mich.. naznanila AW. čije d''I a ve i že stavkajo 20 dni. da prekliče svojo potgodho a njo.
V svojem sporočilu družita tudi pravi, da v
odgovoru delavske unije -pričakuje kako jam-ščino proti prihodnjim stavkam.
Niti General Motors niti rbrysler Corporation, ki s Fordom tvorita velike tri avtomobilske družbe, nimate unije niti check-off.
Vsled tega ni pričakovati, da 1h» unija avtomobilskih delavcev pri General Motors in pri Chrysler Corporation ponudila iste i»ogoje. kot so jih ponuditi delavci pri Fordu
Delavski krogi zagotavljajo, da i»omcni zelo malo. a ko je G M preklicala svn>jo po:rodi>o z unijo, navzlic temu. da je na stavki 175,000 delavcev.
Mnoiro večje važnosti je i»onudba l'AW Fordovi družbi, ki je prva te vrrste in prav velike važnosti. Kot se je delavska unija pogodila s Foixlovo družbo, 'bo vsak delava-," ki 1m> proti sklepu unije stavkal, moral plačati kazen *•">, drugič pa	Poleg tega i>at je avtomobilska
unija tudi dala pravico Fordovi družbi, da odpusti vsakega delavca, ki bi na kak tmiiostaven i način ajgit.iral za stavko.
ISavno tako pa je tudi delavska unija pri Fordovi družbi dosegla, da 1m> vs;ik uradnik družite. ki !h> n* kak način povzročil, da bodo^i-meli delavci dovolj razloga za stavko, kaznovan.
Zastopnik unije avtomobilskih delavcev Leonard je predlagal, da doneski kazni, katero bo-do plačali delavci, ki bodo stavkali protipo-stavno, arredo za sklad za otroško paralizo.
Na včerajšnji obravnavi v Nuernbergu sta največ bila izprasevana Goering in Rosenberg, in je bilol Razdelitev lieillškill dognano, da je hotel Hitler spraviti Japonsko v vojno že spomlad-, leta 1941. — Ameriški obtožitelji so sodišču predložili povelje generala Keitela z dne 5. marca, 1941, ki je predlagal Japonski, da napade Singapur, da bi s tem bila poražena Anglija in bi Amerika ostala -.zven vojne.
Atomska doba
in svetovni parlament
Napisal za ONA . . . Harold Laski.
Profesor husk i, predsed nik izvršnetfa odbora anghške delarskc stranke, je bil rarno-kar na kratkem obisku r Z aim jenih tir žarah in jv bil eden poglavitnih govor ni ko t na shodu r Xf'iv Yorku. ki se je baril s pr oblemom civilne uporabe atomske energije.
Angleški zunanji minister Ernest 1 levi 11 je nedavno v teku debate v angleškem parlamentu stavil predlog velike važnosti, o katerem pa je poudaril, da je njegovo osebno mnenje —ki se torej ne tiče celokupnega ministerstva. Poudaril je, da je njegovo prepričanje, da ]*>-trehujemo danes, v dobi atomske energije, nekakšen svetovni parlament, izvoljen od narodov sveta na neposreden način, kateremu naj hi bila poverjena ena sama naloga, namreč skrb za mir.
•lasno je. da ni nobena stvar tako lahka, kot ugovarjati temu predlogu in pokazati ovire in težave, na katere ibo naletel. Pred vsem je to, cla je bistvo ideje pokopati načelo suverenosti. Jiiritrtična hipoteza enakosti držav bi bila tudi odpravljena. Pojavlja se tudi zapleteno vprašanje, kakšni naj bi <bili odnosa j i med svetovnim parlamentom in društvom zedinjenih liariKlov. Varnostni odltor tega društva je predstavnik narodnih vlad in je dominiran od velikih sil.
Dalje — v zvezi s svetovnim parlamentom bi neizogibno prišla 11a razpravo zadeva svetovne vlade, kajti temeljna inlsel svetovnega parlamenta je. da društvo, v katerem se nahajajo le vlade viseli narodov, še ne zadostuje- Bevin trdi torej, da se izrazim nekoliko drugače, da »je treba iti še korak dalje od onih. ki imajo vlado v rokah, prav do ljudstva, ki je edino zares suvereno.
Jasno je, da je zadeva, katero je predložil javnosti sam (zunanji minister velike sile, prenehala biti predmet akademičnega ugibanja in p<»stala del javne del>ate.
Kakorkoli pogledam 11a stvar, je lievin |»o-vsem očrvidno povedal resnico, ako usedamo v daljno ltodočuoKt. Trajen mir je nemogoč, ako ostane ustvarjanje tzunanje politike prikrito narodu, tako da «e zavede njenih posledic šele takrat, ko je razpravljanje končano in se začne akcija.
Prepričan setn na primer, da je pretežna večina britanskega ijfc&da ogorčena nad politiko skrivanja v zadavi* atonwike energije. Narod je
Pred no je Nemčija napadla ;>, ni samo imela za to ltajltolj natančno izdelanih vojaških načrtov, temveč je rutli napravila načrte, kako bo mogla Rusijo kar najbolj gosj»o-darsko oropat i.
Listina, ki jo je spisal Alfred Rosriilterg, ki je bil t«ilaj ravnatelj nemškega urada za vnanje zadeve, in ki je bila včeraj predh žena sodišču v Xueriiliergu, kaže. da so naciji nameravali Rusijo enkrat za vselej odstranili kot kako nevarnost za Xemei.jo s tem. da jo razdelili v več gospodarskih delov in bi jo popolnoma irplenili in prebivalstvu pustil« samo toliko. <la bi se moirlo i pn.fživil i. Ta listina je bila na pisana 21. aprila 1M41 in jo je napisal Rosen lierg po Hitlerjevem naročilu.
Rosenberg ie • napravil načrt. po katerem^i bila celo ruska vlada takorekoč razbita in pregnana iz Moskve in v .Nemčijo bi bile odpeljane vse lokomotive in železniški vozovi. Iz Ilusije je Nemčija hotela vstvariti najmanj sedem neodvisnih držav in sieer Velika Kusi-ja z glavnim mestom Moskva, liela Itusija, glav. mesto Minsk ali Smr»lensk, Kstonija, I.etska in Litva, Ukra jina in Krim. če-garr glavno mesto l>i bil Kijev; pokrajina Don z glavnim mestom Rostovom; Kavi \ a z m Rusija v osrednji Aziji.
llaltske države je RosenlM-rg določil za nemške naselnike. Ta dežela bi morala l»iti kar najin pnilno bi pri-lii morali bili izsel-
vojnih tovarn
PREaNANCI VELIKA NADLOGA V EVHOPI
Ker neprestano prihajajo nemški pregnanci iz Poljske in drugih "evropskih zapadliih dežel, postaja položaj v ruski in angleški okupacijski zoni vedno težavnejši in je delovanje U. N'. R. R. A. vsled tega zelo o-viran. Pnrotno je bilo pri-
ameriške
vojni bi se mogli v ih-želi naseliti tudi -Norvežani, Sveili in Anglež.i po dveh ireneraeijah ipa bi bilo prebiva 1st v > popolnoma nemško in dežela bi mogla biti priključena Nemčiji kot popolnoma nemška pokrajina.
popolnoma nezadosten in skrajno nezadovoljiv kompromis, ki se le ogiba vseh onih zadev, katere bi imel nrzrešiti.
Angleški narod je prepričan, da je imela po-; bol j nemška litika skrivanja, ki je prevladovala vse od dne-1 šli Nemci, va zmage nad Japonsko naprej, skrajno neu-jljeni vsi drugi narodi in še pogodile posledire na polju mednarodne politike. | sobno "letska inteligenca." Po Sejala je nezaupanje in q>ovzročala napetost/ onemogočila ]K>vratek medsebojnega zaupanja in nas ogroža s tekmovanjem oft>oroževanja. v katerem si l«)do vse države prizadevale, da dolie v roke pi-vo mesto v atomskem orožju. Tekmovanje na polju atomske energije pa u-tegne biti mnogo pogubneje kot vse tekme o-Ijoroževanje. katere smo imeli na tej zemlji do-zdaj. I11 vendar je v sedanjih razmerah izražanje javnega mnenja onemogočeno.
Prepričan sem. da bi Bevin sani takoj prizmi L da njegov predlog začasno še ni zrel za razpravo na mednarodnem ]M>lju. Prav iz tega vzroka je ix> mojem mnenju tako modro naglasa 1. da moramo storiti vse kar le moremo, da ojačimo in pospešimo razvoj organizacije zedinjenih narodov. Obenem pa sem preverjen, da je v pravem, ko trdi, da je trajnost miru odvisna od tega. ali bomo znali najti pot do Ijustev izza njihovih vlad.
Države so po svojem bistvu organizacije sile. Njih cilj je, da si ohranijo in po možnosti se razširijo polje oblasti, na katerem izvajajo svojo suverenost. 4'ilj suverenosti psi je. spraviti v čim ]>oft>olnejši meri ves narod v službo oblasti vladarjev. Ako so vladarji zlobni in njihovi cilji in namere zle, je vzpričo moderne organizacije vlade skoro neizogibno, da bodo njihovi narodi izostali njihove žrtve, dokler i-niajo vladarji v rokah policijo in kontrolo prometnih sredstev in propagando-
Radi tega je tako važno najti pot do ljudstev samih. Način pa mora biti ta, da se poika-že ljudstvom, da je njhova najvišja državljanska dolžnost, da se prepričajo, da oni na vladi smatrajo mir kot svoj najvišji cilj in odklajija-
Ameriški zastopnik obtožnice pr 1 i nemškim vojnim zločincem Alderman, je rekel, da je bil vpad v Rusijo najbolj hladnokrven čin v zgodovini. <Je->tapo je po Hitlerjevem naročilu že i:j. 111 area P.HO imel ves izdelan načrt, kako bo treba post, :paii z ruskim narodom, kadar bo nemška armada osvojila ruske pokrajine.
Hitler jt* imel namen vpasti v Rusijo juni ja 1!>I1 s 12-*» divizijami, in j<* bil prepričan, da bo rdeča armada j>opolnoma poražena. S sv »jim silnim nai]Knlom med Arhangelskom in i Vo'go j<* Hitler mislil, da bo popolnoma zdrobil rd«*čo armadi v nekaj dnelu Hitlerju je bilo največ za 1'krajino. ki je bogata pol jedel jska dežela, katero je hotel napraviti za živilsko zalagateljico za Neijičijo.
GENERAL PATTON ZELO SLAB
Kot pravi poročilo iz Prank-furta ob Meni. zdravstveno stanje generala Pa 11, ma, ki se je zelo poškodoval pri Avtomobilski i lesni'i, skrajno slabo. Zlomljen ima vrat in zelo po-škodovauo hrbtenico in je popolnoma hrom od vrata do konca hrbtenice.
Pattoiiova žena se je z aero-planom odpeljala iz Amerike v Pariz, kam ir je dospela danes zjutraj. Iz Pariza se bo v Heidelberg, kjer je njen mož v bolnišnici, odpc'jala z aen>|»lanom, če I h i ugodno vreme, če ne. pa z vlakom.
V Nemčiji so zavezniki prav resno pričeli odpravljati tovarne. da Nemči ja ne bo nikdar i pravijeno. da bodo več mogla pričeti kake v<»jne. j oblasti morale presk Zavezniška kontrolna komisija j move za okoli 40,000 je zavezniškim narodom p repu-j ni h ljudi, sedaj pa se je izk stila *_n; velikih tovarn in indu-jZilio, da bo treba skrbeti ; strijskih podjetij v zapadni 100,000 ljudi.
za
Nemčiji, ki predstavljajo vrednost okoli 802.000,000.
Med tovarnami je tudi Krup-pova tovarna v Huttenbergu
Vsak dan prihaja v ameriško zono od l."»0 do 400 ljudi. Y zadnjih mesecih se je v sli 11 tega preseljevanja po neka t e-
t
pri liorbecku, ne pa njegova' r\h vaseh prebivalstvo podv
velika tovarna v Essenu.
Ravno tako je bila izročena velika ti varna Huge! Fischer v Sr'liweinfurtu in velika la-djiilelnica P»lohm und Vos?f v Hamburgu ter ladjedelnica De-Kcheniag-Wi'ser v JSremenu.
od teli tovarn sta Rusija in Poljska dobili 17.S <Hlstotka. o-
lo k
jilo. V novembru je slo skozi Berlin 1700 pregnancev. Nižje proti jugu v taborišču Lam!.--| berg blizu Monakovega je si-d.-ij 1 (»200 pregnancev, dasi je bi! > taborišče namen jeno samo za :H»00 ljudi.
Največ teli pregnancev prihaja iz Poljske- Med temi je mnoiro takih, ki imajo sorodnike v
stalili HJ i»dstot'kov je sio	in so ponavadi posla-
17 zapadlimi zaveznikom- Raz-!. njjm; pozneje pa jiln ,M> delitev med 17 zapadn.li zavez- mlkaJ6fln lastell doln.
Nekaj nenavadnega je. da
nikov i>o iloločila Interallied Reparations Agency, ki se 1«> v kratkem si*stala v Ilruslju.
Miil 17 državami so: Združene države. Anglija. Francija. | I Sel arija, Holandska, Luksen-t burška. Jugoslavija, Celioslova--ka, (Ji-ška, Kgi]>t. Južna Afrika, Avstralija, Nova Zelandija. Kanada. Indija, Danska in Norveška. Po potsdaniskem do-g.»voru bo Rusija dobila '2o od-stotkov vse industrijske <sl-škodnine ik! Nemčije.
Do seilaj je bilo že razdeljenih l!'"» nemških velikih tovarn, izmed katerih jih je v ameriški okupacijski zoni 14, v angleški 11, in ena v francoski.
ti pregnanci nimajo nikakih težkoč. če ie treba iti iz ene o-kuj»acijske zone v drugo. Mnogi grede* celo .->kozi z do za straženo msko mejo.
A'ojaske oblasti so se odlomile, da s temi pregnanci postopajo človeško in jim puste meje med posameznimi zonami odprte.
Zborovanje v Madison Square Gardenu
Leopold Stokowski bo vadil N. X. Filharmonik Simfonični <»rke^ier na velikem zlnirova-nju ' Kovanje Miru" v Madison Sijiiare tianlen. New York <'ity. v torek zvii'er, dne IS. decerning, v j»rid Ruskem relifu.
Konfereiipa treh viianjili ministrov
Angleški vnanji minister Ernest JSevin Iki v [k»tek z aero-planom odpotoval v Moskvo na konferenco treh vnanjih ministrov. ki se prične v soboto. Spremljal ga bo sir Alexander t'adogau. stalni pisltajnik v v mm jem uradu in sir Ronald lan CamplK'11. ki je bil lievi-nov namestnik na konferenci vnanjih ministrov v Londonu.
B O
TRAGEDIJA PO VRNITVI IZ VOJNE
uverjen, da j« sporazum Attlee-Tniman-King jo nasilnost kot sredstw narodne politike.
VOJAŠTVO PREISKUŠALO ATOMSKO BOMBO
Vojni in mornariški urad sta včeraj naznanila, da l»osta skupaj priredila poiskuse z atomskimi bombami na l»ojiie ladje in da so dogotovljene za to že vse priprave in Imi končno oil-Ločena zračna sila proti bojnim ladjam.
Naznanjeno ni bilo. kdaj bo izveden ta pomembni ]>oi»kus. rečeno pa je, da je treba >c pi-enuigsiti nekatere težk če, predno bo atomska sila predstavljena svetu.
Malo prej. p redno sta vojni in mornariški urad naznanila, da l«»sta preiskušala atomsko Ixwiibo, je bila o atom>ki sili važna deUtta v senatu, kjer je nek znanstvenik izjavil, da bo atomska sila .prišla v splošno vporals) za človeštvo v L'0 letih, rekel pa je tudi, da bo Rusija v tem oziru igrala glavno vlogo.
George Barbier (na let ini je bil pred drema mesecema odpuše en iz armade. Ko pa je prišel doniov v dolenjem delu Ketu Yorka, je iz ljubosumnosti ubil svojo ženo in svoja dva otroka,
Angleži porušili vas na Javi	*
Angleški aeroplani so se včeraj posluževali liomb in raketo v, da so popolnoma porušili vas OilKidak na Javi. Poldrugo uro prej so aeroplani raztresili letake z obvestilom, da bo vas ]>omšena, ker so prešnji večer u{iorniki napadli angleški kou-voj.
A*čeraj so Indonezi tudi napadli angleško vojaško tal »o i i-šče blizu Ttata\ije.
Give More Tkan Thanks
«»ro« nmm«««nn
n
hu _
"CLA8 NARODA' '—NEW YORK
T8TANOVIJEN L. 1899
M
Glas Naroda
CTOICS OF tin PEOFLR")
99

by SloTenic PubLuUing Company, (A Corporation) President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. of the corporation and addressee of above officers: 18th STREET, NEW YORK 11, N. T^__
62nd YEAR

Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
MluluUuu Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
£4 ClLO UnO TELIA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO ^ tT.«=J| £A POL LETA —»3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. 7* JUGOSLAVIJO — $8— LETNO; 14— ZA POL LETA Naroda" Uhaja vsaki dsn ixvremSi soboto. nedelj in praznikov.
8Xt WEST 18tb STREET, NEW YORK 11, N. Y. CHelfltea 1—1241
Nepozabni govor dr. Kreka
Pred leti smo imeli v New Yorku župana James J. Walker ja, ki je bil družabnik, ki je prenesel veselje in zabave v City Hall. Nekoč je prišla v njegovo pisarno čedna deklica, ki pa je bila ob pogledu na župana tako zmedena, da ni vedela, če bi ga nagovorila: Your Honor, Mr. Mayor ali Mr. Walker. Mož je to opazil, sko-j čil k punci ter jo posadil na! svoja kolena z veselim nape- i
ske Nemce, ki so tudi katoli-ino, odločno in jasno. Slovensko čani, a ki se svoje vere niso delo je sedaj samo eno in cilj spominjali, ko so kot pogani I je en sam. Vsa slovenska zem-
mučili našo narodno manjšino. In končno kaj kaže strašna sedanjost? Ali niso zverine, ki že ceio leto divjajo po naši sveti zemlji izšle iz istih narodov; ki se ponašajo s tisočletno krščansko kulturo?
Naš narod je sedaj v neizprosnem boju za svojo svobodo. za življenje in obstanek. — • Naša domovina je vsa krvava.
jih šteješ med najboljše po tvojem okusu", županov odgovor: *'Jaz v mojem življenju še nisem čital knjige".
Gabrovina iz dinarskega kra-•stva v Sloveniji nikoli ni či tai govor nekdanjega podpred-!
sednika jugoslovanske vlade, dr. Kreka, ki ga je govoril na londonskem radiu 10. maja 1. 1912, ki se glasi:
"Kot gobe po dežju rastejo ravni predlogi o preoblikovanju
Košulje, alias "srajce"— in zgodovina
Sedaj, ko je fašizem v Evropi vsaj deloma odstranjen in »e Je tudi ''deloma" preselil v Južno Ameriko ter v razna LrediiLfetva našega sindikatskega časopisja, Je umestno nekoliko razpravljati o zgodovini in barvali fašizma.
Pri fašizmu pridejo namreč barve (v pravem pomenu '►esede) v po£tev — in potem tudi košulje, katerim pravimo 4po kranjski"—«rajce. Prvi fašizem, ki se je pojavil v Kvro-,>i, je bil oblečen v črne košulje, in kmalo 11a to se je po iavil v rujavih "srajcah" in tudi v košuljah drugih barv katere so bili oblečeni viojaki raznih ter o stični h vojsk, katere so njihovi voditelji ustanovi?! v svrho vsestranskega terorja in klanja miroljubnih evropskih narodov, <predno s<» postali vodje najbolj nazadnjaške in barliarske politike v Ev-
:*Gjpi.
Prve fašistične čete je ustanovil — kasneje za pete vi-eči" Benito Mussolini, ki je te čete oblekel a* erne košulje; in malo potem, je organizoval tudi Adolf Hitler svoje fašistične čete, katere so bile oblečene v — rujave 4-srajce".
4 Tedaj, ob pričetku evropskega fašizma je bil evropski 1 »olitieni položaj tak, da je bilo sploli nemogoče pričeti z Fa-j zaupanje, ki bi ga potem izra t>ratičnini gibanjem, ako vodje tega gibanja niso omislili svojim pristašem raznobarvne košulje, v katere so potem oblekli svoje roparje in tatove. Rumunski fašisti so bili, na primer, oblečeni v sive košulje; madjarski vodja fašistov. Szalasv. je oblekel svoje roparje in morilce v — zelene košulje, in slo-t enaki fašisti ipod vodstvom obeh fašistienih-kvizlinških vodij tvrdke Rupnik, Rozman & Co.	so morali nositi j.rave '-srajce", ki so bile umazano-rumeue in poue-koliko i.ele '*farbe*' • • . kakor se to spodobi za "belogardistične** *vabob ranče. 1
Vendar je pa le malo ljudi na svetu, ki vedo, da raznobarvna srajčarska ideja ni bila izum možganov Mussolini jeze glave, kajti to idejo je Benito posnel iz italijanske zgodovine na ta način, da si je enostavno prilastil Garibaldijevo idejo iz onih časov, ko je Giuseppe Garibaldi osvcAtodil razna italijanska kraljestva in ustanovil združene Italijo.
Garibadi je pričel svojo osvobodilno vojno z ret o, ki tela le tisoč mož. katere je oblekel v rtidetV košulje- To i bila prva vojska, ki se je razlikovala »m1 drugih tedanjih evropskih vojsk na ta način, da je bila ob 1« ven a v rudeče košulje. — Sedaj se je pa tudi dognalo, da je bila GarilKildijeva vojska le po naključju oblečena v rudeče košulje. in da je to naključje nastalo radi slučajnega dogodka med — ameriškim ledajniin podjetništvom.
Kaikor znano je Garibaldi pričel z svojo kampanjo za oavobojenje in združenje vse Italije, v mestu Palermo, na tkrajnem jugu Italije, oziroma na otoku Siciliji. Njegovi prostovoljci so bili oblečeni v sta 11» in ipodrapnne obleke iu oboroženi z puškami raznovrstnih izdelkov. Garibaldi je radi legli sklenil da dobi za to vojsko saj deloma tako obleko, d« fciodb vojaki slično oble eni. ker le na ta način bi jih f<iS«» mogoče spoznati. Potem je slučajno izvedel, da je v luki neka ameriška ladij a, ki je bila uakrcana z blagom iz Amerike, katero blago pa lastniki ladje niso zamogli prodati v Ev-rppi in bi morali to blago jndjjiti nazaj v Ameriko. Med tem blagom je bilo tudi mnogo zabojev živo-rdeč i h košulj iu j<»-j>ičev. katere lastniki ladje niso zamogli prodati v Evropi in too radi tega te zaboje ponudili Garibaldi ju za vsako eeno.
i Garibaldi je takoj kupil vse te zal>oje in naslednjega dne Je bila njegova vojska oblečena v rudeče 44 srajcer\ Pri tem imenovani italijanski junak ni mislil, da se hode njegova ideja po sedemdesetih letih obnovila in pojavila pod znamko fašizma, ki se j'e pojavil tudi v Sloveniji v umazano-rumeno-belih "srajcah" Rozmanovih švabobraneev.
vom: Come to, baby, Beautiful.
Foiografi so se kosali, kdo bo ^ , . A ... „ A ...
... ... XT , Grobovi tulijo. Svet okoli nas napravil najboljšo sliko. Nato j	.	, . -
....	' — nemški, madžarski in ltali-
so reporterji vprašali župana: . ,. . ,	„t . ,
„„ . .	1 ... . .. , . lanski ie nas nečloveški krve-
*Povej imena desetih knjig, ki	„ . ....	, .
i nik. \ tej usiljeni nam borbi
za samoohranitev smo in moramo biti jasni in odločni. Za pr«mer navajam, kar se je zgodilo na nekem kongresu katoliških časnikarjev v zadnjeih
.. ,	... .. . .. [dneh. Naš zastopnik g. mini-
liestva v Slovemu nikoli ni ci-	. „ .	,, T
, ,	„ , i ster dr. Kuhar je odklonu so-
delovanje. ker so se kongresa udeležili tudi zastopnik avstrij-
Ija mora vstati k novemu življenju v prerojeni Jugoslaviji. Tam si bo naš narod — žal le prebogat strašnih preiskušenj — zgradil nov red; red narodne in verske svobode in enakopravnosti. red redi kal ne družabne pravičnosti, nov red, ki bo s največjo dosegljivostjo in možnostjo jamčil za blagostanje in napredek tako celega naroda kot vsakega tvornega in delovnega stanu in poedinca.
Ali ker je jasno kot dan. da je zato potrebna najprej zmaga, zmaga nad neusmiljeno brezobzirnim sovražnikom, ki hoče naš narod izbrisati z obličja zemlje, po zmagi pa svobodna složna, močna narodna država Zato bomo odločno odbijali vse grabežljive volkove, tudi tiste. ki preoblečeni v ovčje ob-
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Mewyorkko dnevno časopisje kalno spremembo planeta na poroča — "da sta dva sloven- katerem živimo in svetuje da ska škofa pribežala iz Jugosla- moramo tej spremembi po-vije v Italijo in da poročata, lagoma priučiti tudi v politič-da tamošnje protifašistično nem pogledu, ako želim'« še v prebivalstvo zatira vero'; da nadalje živeti kot posebna pasta potom vatikanskega posre-jsma pozemskih bitij... dovanja pozvala ameriške ško-j	^
le na pomoč in protest (ker Va-'
ti kan ne dobiva več v Sloveni-! **Tht Xeics" v New Yorku ji nabranega denarja) in da.i/iažajo v svojem uvodniku so radi tega naši škofje napra-j mi.enje in uverenje, tla sta Be-vih "pritožbo". — časopisje ' vin in Churchill v svoji bojazni ki ne pozna razmer, — je po- za obstoj Anglije povabila Zje-zabilo omeniti, da je med "slo- j dhijene države naj se združijo venskimi škofi" tudi naj več j i J v. Anglijo proti Rusiji, da nas k^ izling. ki je "blagoslavl jal" , n\ ta način zopet povedeta v belogardiste, predno jim je dal (vojno ...; in "Herald-Tribune" povelje — moriti slovenske ro-1 pristavi ja : "Ako se Anglija za-
lačilo katolištva preže kako in j skin Nemcev in Madžarov. Imel kdaj bi nas požrli." I je svoji dve predavanji na kon-j V ovčjem oblačilu katoliš-gresu še le potem, ko so se ime- tva govori danes Gabrovina iz ( novani odstranili, češki in polj- dinarskega kraljevstva Sloveni-
za- je. Ali ni tako res Ambroževi-
tirn sc
J neuburška Omana caplja za tliš? Tako je naše stališče dosled- njima. — Partizan.
t ski bratje so se z našim strpni zirali.
bodoče Evrope, zlasti Srednje . .. . ... . . , ., , ^ T , , st>pnikom popf»lnoma solidari- na iz kanadskih gozdov? In rope. Imam trnutno pred oc- i _.„_1;	t______,____^_____
mi posebej tiste propagandiste. j ki se prizadevajo, da bi pod • plaščem katoliške vesel jnosti rešili Nemčijo in njene pomagate pred končno odsodbo in kaznijo, a na račun drugih narodov; tiste, ki se trudijo, da bi zasejali med katoliške in ne-katoliške slovanske narode ne-
1 vo
dot j ube
Rozman — — —
"The /'ost" v Washingtonu, 1). C'., pravi, da je general Ar-1 zave) — izbriše no.d kronologično uredil radi- to*. ...
naša 11a nas glede vojne proti Rusiji, potem je za njo bolje, xako nas (Zjedinjene dr-iz teh načr-
i/.govorov, katere vse moram« ! Ko je začela padati roka na-
strniti v enega samega: ne ču-' rodne pravice po ljudeh, ki so krivega, čemu me po- j pasli lenobo in s svojimi po-
I sestvi in trgovinami služili oku-Da. ta "ne čutim se krive-1 Igorja, pač ni premišljevala, ga" je treba odpraviti in vsem t«'m ljudem, ki imajo ]iolna j usta tako jalovih izgovorov, je!
I treba danes in ne jutri dopo-t
ali ie padla po visoki ali ugledni osebnosti nekdanje gnile boljše družbe. Narod danes clo-bi"> ve. da mu nihče od teh le-
bili za svoje protislovanske po litične špekulacije.-
Mi Slovenci vsem tem odgo-ni: Nikomur ne dovoljujemo in varjamo in kličemo na vse stra-nr bomo dovolili. tty bi špekulirali s katoliško vero in katoliškim značajem slovenskega naroda. Vse te poskuse odklanjamo z odločnim "ne", trikrat "ne". Preveč nas je tepla in učila zgodovina naše zemlje, živeli smo tisoč let v Avstro-
vedati. da so veliki grešniki in;
krivci, ker ne delajo, ker so le-
, - n ,	, . narod od vseh. graščin, grasca
nuhi. Premalo povemo, ko tr-i	^
BREZ KRIVDE?
Napisal <lr. Metod Mikuž.
. Dvoje prinaša čas s seboj 1 stano pazljivostjo, z uspešniir in to oboje je treba danes po-j delom in osebno poštenostjo nov no poudariti. Prvič, da z vso1 B< morda kdo dejal — o tem
dosledno natančnostjo odkrivaj niti najmanj ne dvomim — v .......... ............ ...r______
vse, kar je dobrega in slabega. Kakšno korist je znova odpira- j nam je tudi kup lenuhov, in ti	kalfor da sti se v najtežji
in drugič, da s svojo pestrostjo ti rane, znova opozarjati na | so Zildnji preostanek njegove il,r- .	preživljal narod,
in neprestano vsakdanjostjo to, kar se je že pozabilo in se j 0h(»ie moči in živinske surovo-i spaA{|asllj m ^svojimi sredstvi
sti. In potrebnejše in koristnejše je. rešiti prej to vprraša-
povi
dimo. da nab je okupator in iztlajalec pustil samo kup raz-"ailn. sledove štiriletnega gorja in trpljenja. Ne! Zapustil
i nuhov ni nikdar priskočil na pomoč. Kaj je imel slovenski
1 d v j
ko\. bank. zavarovalnic itd. in > navsezadnje od bogate cerkve-I ne posesti v Gornjem gradu, '.Jelovici in Podkljuki? Nič dru-
prerašča še takt) skeleče rane pobotalo z usodo v prepriča-in vtjdi v pozabljenje. Danes, nju, da pravice pač ni na tem ..vest in dejstvo svobode svetu in je morda samo še kje potrkala in odprla že sleherno na drugem. Pa je že tako, da ni slovensko srce, tako pošteno prav, če pozabljamo stvari, ki kot nepošteno, ko kaže vse z jih ne smemo pozabiti, kot je neizpodbitno zgovornostjo, ka- včasih napačno, če se človek
nje kot pozidati porušeno hi^oj ali vas, čeprav nam teče jesenski dnž na glavo ali za vrat. Huaobni ljudje so to, tisti, ki so vzrok draginje, tisti, ki pov-
dužili najhujšemu slovenskemu krvniku vseh časov — fašizmu. To drži in se ne da ovreči. Ne bo dejal narod: kriv si zato, ker si bogat, temveč, kriv si. ker si se vezal z narodnimi so-( vražniki in si jim dal na raz-
Ogerski monarhiji, ki je špeku- ko lepo bo v najkrajšem času da voditi samo od svojega srca / z ročaj o. tla manjka toliko pre- i	svo'e bogatstvo
lirala s katoliškim naslovom, a j zaživela svobodna domovina, pa i" pozabiti na razum, delala nekrsčansko politko. —j nastaja nevarnost prav poseb-j Danes je čas zgovorno Imela katolii
• rti«	j ""j"	^ , panes je cas zgovorno j»o-
.cla je katoliško dinastijo in."- vrste, namreč, da bi začeli kaza, kolik() zdravih sil jc v
ttoliško večino narodov, pa j pozabljati stvari in da bi se posteneni slovenskem človeku, io katoliški Slovenci bili ves ljudske množice uspavale v ne- pr;lv tako pa tudi k(>]iko jih
p( trebn i h reči. tisti so to. ki jih je fašizem pustil za seme svoje še enkratne rasti.
I ras nosi s seboj tudi poza-
bo. In danes je slovenski narod ( N'adal ievanje na 'I. str.)
čas krivično zatirani in vkljub vsem našim bojem in naporom ostali brez osnovnih naravnih in torej božjih narodnih pravic. In kaj se je zgodilo v zadnjih 24 letih Slovencem ob Rabi. na Primorskem in na Koroškem, to je 24 let sramote za Italjane. Madžare in avstrij-

"A NATION OF NATIONS"
Adamičevo novo knjigo Ameriki "A Nation of Nations" je večina ameriških kritikov sprejela z veliko pohvalo. Je pač to nekaj novega v ameriški literaturi, odpira marsikateremu popolnoma nov videk o nafti novi domovini in njeni zgodovini, razprostira med nami polje imigracije in njenih doprinosov pri zgradbi Amerike, in na tem polju je prvak-dela-v<*c Louis Adamič, naš častni predsednik. Do sedaj je bilo natisnjenih le 42*600 izvodov te knjige in opaža se veliko po-
o jo kot po višjih šolah in javnih in šolskih knjižicah. Našim rojakom, ki razpolagajo z denarjem, priporočamo, da kupijo čim več iztisov te knjige in jil. podarijo domačim javnim šolam in knjižnicam. V decem-berski izdaji reci je "Book-of-the-Mont Club News" piše slovita ameriška pisateljica Dorothy Canfield, da pisatelja A-damiča ameriški čitatelji zelo občudujejo in spoštujejo. Nobena ameriška knjižnica da bi ne smela biti brez te knjge.
--1» Mirko G. Kuhel,
.tajnik SANS-a. J
POŠILJANJ E DEjNA K J A V STARI KRAJ
Sedaj je odprta denarna pošiljatev v staro domovino. Denarne pošiljatve se nakazujejo v dolarjih, v Jugoslaviji pa so izplačane v dinarjih po kurzu dneva izplačila.
ZA VSAKO 1'OŠII-JATK.V DENARJA JE TREBA i/polniti listino. 11a kateri mora pošiljatelj navesti ime prejemnika in fe ima družino, tudi število oseh v družini in mora listino s črnilom podpisati. Po te listine pišite nam in Vam jih bomo poslali, da jih izpolnite.
DENAR S STROŠKI IN PRISTOJBINAMI POŠI-IJ.UIO SEDAJ ro NASLEDNJI CENI:
i>o sno. — ......
Od $50. do «100.
za st roške s I .nr» " «1.50
KDOR HOPE POSLATI PO KABLI, NAJ DODA ŠE
$2.25 za kabel; po zračni poti pa 30c.
t^ Zaradi ^edanjih ra?.iuer je |»ri|»or»>Čljivo za d«-s*' nama nakazila (n»služiti se kal>elske služhe.
\e pošljite denarja, ako ni.ste urerjeiti, da se prejemnik nahaja na dotičneni nasloni.
POZOR!
Listino ali prušujo izpolnite, podpišite iu jo pošljite nam skupno z denarno nakaznico. Jsa zadnji rt-'aui listine pa fie prej nataueno prel>erite pojasnile de izjilačljivosti denarja, itd
SLO VENIC PUBLISHING CO
:: :POTX I Š KI ODDELEK: :: 316 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
resnici spričo svoje dobrohot- še spi neizrabljenih. Ne more-, nosli. Nikdar se to ne sme zgo- m„ danes reči? da dela vsak|
diti! In če nam je količkaj s]oVenski človek z vso silo. z mar, da se ohrani težko pribor-J VS(. moč jo in pametjo. Imam« jena svoboda, se moramo tudi nazorno primero o vpreženih zavedati, da io j? treba braniti _ konjih, nd katerih le eni vle-z vsemi močmi. Zaenkrat sicer ■ čejo z vst> silo voz in še svoje j ne več z orožjem, pač pa smo j sovprežnike. Tudi pri ljudeh je doižni braniti jo z našo nepre- tako, da eni vlečejo s tako silo
da obenem z dobrim, ki prinaša njihovo delo, vlečejo v src čo in boljšo bodočnost tudi vse tiste, ki jih ni bilo nikdar volja, da bi se pri delu pretesnih. Sprva je slovenski narod vse to mirno gledal in trpel enako kot prospodar, ki tudi leni živini ne odteguje potrebne krme. upajoč, da se bo poboljšala in mu sčasom le koristno služila. Pameten je tak gospodar in pametno bo storil, če nazadnje nepoboljšljivo žival proda. Enako se danes slovenski narod zaveda, da ima v svoji sredi še lepo število velikih in malih lenuhov in da je pri šel čas, ko je treba obračunati tudi z njimi. Prišla je namreč težko pričakovana jesen in polja so rodila kar in kolikor pač so. Pogrnjena je torej skupna miza slovenskega naroda, toda samo za ene, — in za lenuhe nikakor ne. Nikdar in nikoli nismo dejali nekrsčansko: kdor ne dela. naj tudi ne je, temveč vselej prav in pašteno: kdor noče delati, naj tudi ne ie. In ko bo narod sedel k mizi svojega pridelka, bo prav kmalu uvidel, da bodo hoteli delati največjo silo in drenj prav tisti, ki vseh teh dobrot niso zaslužili. Ne bo po nobeni postavi nepošteno, če bo vse te napodil. A naletel bo na tako r.eoolžne obraze, da mu bo dvig njena roka omahnila. Udaril pa bo kljub temu, čeprav bo sto
-V
- . / — ■ "*r ■
V\Z\ \MLO in ZMIVM.A
• . t •. 11 > I k • • pol rt»'iT:i -r«*; I!,t/ii;j II j;; lil -i.um In: k« »Ul. £Uail«'<MIl ti prijateljem. >!:i !<• moja ljuliljena /s-ua ••/. mati
Frančiška Sternisha
|M-t«'k. d m*
• Gospodu zaspala.
leta Isnii v va>i /.a menoj ji> pri-
l«i iriletiH-m i«o|*»haiiju radi mrtvoudu. uo\i-ail>ra. ol»	uri p ipoldti«1. mirilo \
I'i>koj>ia l• i i: 1 r«>ji-na dlie !♦. luariii. Sfln |iri liate/.u. 1 »olfiijski«. V t • • <ic/.«-l<» šla v juniju leta 1!«M in -i.-.-r v Pittshiirjili. l*a.. ."IkiMliT n v jo-cni i^te^a N-ta presolila tu ><'iu v Oowaitdo. f*«
milic, žal jujiM^-trn s.ipro^a, v.apnš<?i |M>kojni«~i vi'«liuor<» «>tii>k iu <in'r -ost simo-. <»| katerih trije <•» liili v ameriški armadi onstran morja.. t»-r	pra\<M"a-j|o povrnili, da jih
j«1 vid« la. tor i-iio ht'-er. še-t vnukov in	vutlkinj :
^a lirala in dva sostri v ^Uiri <h>movini. alio so živi. IN vreli so jo vršil ravno na tretjo obletnico, odkar jo je liolezen položila v liosteljo. to jo ^ |H>iidi.*ljek. dne -'{. dei*etu lira. 1 I« l<>. uri »loijoludno s peto ^v. Maš«< zadiišnieo. na uiirodvor sv. Križa.
l'ri tej priliki .^re naša iskrena zahvala Urnštvu sv. .lože fa. stev. S!>. A. U. Z., za tako t»H"-ti«» izphnVvaiije l««lnili |mmI|mii' skozi njeno i|o!^otrajno IhiIozoii iu slednji«1 /ji jVMlar-jen<* kras ie evotlieo, in tako izvrstno ureditev eastiie stniže in 1 m vrel ia. l>alje Društvu Zarja Svofw«lo štev.	S. N I*. .}..
Slovenskem Kliihu. Društvu Mimim-, tlowanda l"ir»- Depart ment. Mother's <'lul»u. 1 Vitli Hiw «'o. \o I. in tlownnda Rasel mi II < "111I m.
Dalje številni sosedje iu prijatelji, katerih imen mi ni iihvimV |Misamoz!Ui |Mipisati. Dalj«- vs«>ui daroval, ein v:\ sv. Maše, in za avtonioliih'. in za vse, kar -te mi koliknj do l»r>*:ra storili v tem 741 mene najltolj žali»stneui ftisti mojega življenja.
Toni j šo enkrat tisoeeni hvala v^-ni
Ti moja -kozi «; let volim ljubljen* žena oz. mati. pa počivaj 1 m 1 končanem tnidajwilnetn dolu. v svrfniiliil ame riški zemlji in naj Ti sveti veeua ln<".
Žaluj««*-i ostali:
< HAKI.KS STKRMSHA, soproc: CHAHLI-X UH I>. ANTHONY, FRANK. THOMAS in » JOSF.ril. sinovi; ANA, liferka.
KVKIJNK. ISAHKI.K. OU«A. DORIS iti (itOKIJA, simhe;
VERNON PINE. zet. šest vnukinj in pet vnukinj, ter en brat in dve sestri v stari domovini, in ver sorodnikov.
Cowanda. N. Y.. dne I. iln-euihra, 1!»1."
"GLAS NARODA"—NEW YORK
TUESDAY, DECEMBER 11, 1945
V STANOVI JEN L.
Pisma iz Dolenjski'
BREZ KRIVDE?
(Nadaljevanje a 2. strani.)
RIBNIŠKA DOLINA
'Sudbury. Out.. Canada.- — Cenjeni: moja žona, Ana Ma roll, je prvjelai pismo od se tre Mici Mibelie i/, starejši kraja, (ionujo v<i*t pri Hihniri. ter prnibemn glavne novice iz njega o<l tam tekom vojne. —
Ooreiija vas minirana, zidovi his močno podrti. sttflu* razbit«', šipo pol »i t**, — še sedaj nimajo oktMtj. so zabita s deskami iti tu iu t s: 111 kako luknja v deskah za ven pogledati. Pogreli so skoduji K ji livarjev, Jaikopov in Jerekon.
Fantje padli: Kovav«*v m len. Hurčev eilen, Jak lava dva, Zupanova dva. Nežen eden, Ma-h šičeva dva.
Iz vasi Kukavica, poteg drugih, je padel tudi Žukčev Ludvik. Pranre je bil v internaciji iu se še ni vrnil.
V internaciji sta bila Karana Anton in A-lojzi. prišla domov,da jim je vsi* iz noir teklo; sedaj sta ž«' malo pozdravila v boulci v Ljubljani.
Iz (torenje \asi je bila v internaciji tudi mlada dekle Nežitia Francka.
Fnirli ipa so v sled starosti in tako stiiišuih časov moja mati Frančiška Marolt, rojena 4Jel ze; Korenov Karel. K topila va Cila. Jejžev France gospodar in Nosanov oče.
Trju Kibuica je bila lionubardivan; pogorela. I »osebno pa od Johanove lii>«' doli. Cerkev po-i^orela in sedaj dobijo novo ostrešje za njo. (>}H'kai'iia je uničena; le hi>« stoji, lina parna ž.a.na obratuje seda j: Rmleževa na kolodvoru — da bodo imeli vsaj d«*ike-
Vas Dane, dve tretine uničena. Kako so pa dru^e vasi ni moyixV popisati v enem pismu.
Tako vidite, drain rojaki: Ribnica se je borila za svoImmIo.
Pozdrav — Anion Marolt.
na poti, da pozabi stvari, ki jih i pušča, iskrene so njegove am
__________ne sme. Ne sme pozabiti svojih j n^stije, vso pravico pa ima, od-
.. I lastnih izdajalcev, čeprav se [puščati koliko, kaj in komu. bilo nikogar. A' dolini pa je bilo čez HO mrli-jmarsikje že sliši: -odpustimo Dan za dnem človek lahko čev. V Podcerkvi. v Danah, v Ložu v Jermen je gaj je tu<J. Kristus». _ dolu je kosilo 10 polcev in 80	1
pobili. Vse se je treslo od groze-
posluša: Naš ni prav nič kriv. In tako miselnost razume pri ženi, materi, sinu ali hčeri. A
jih kar gredoc geveda je, a je odpuščanje u-
- N ašega Janeš. temeijeva|: "saj ne vedo, kaj(_____
zi. so ravno v naši Bezgovici dobili z vozom de)ajo» TeJ,a ne moremo trditi = ta danes se neizprosno drži in hoteli zvedeti, kje so partizani. Seveda ; 0 naših izdajalcih, o vseh tistih,| vseh tistih časov, ob katerih se revež uič vedel iu se ni mogel rešiti, tudi ee ki so podpiraii in hoteli ohra-Jčlrvek upravičeno vpraša, kako
bi se bil v smrtnem stralm hotel, in so ga'niti fašistično suženjstvo na so vse te žene, matere, sinovi vpričo žene iu otrok ustrelili. Vole iu voz so|naših tleh Neverni Judje pač ali hčere mislile takrat, ko je jim vzeli; Anico in otroke pa v internacij«* od-;niso vedeli, da križajo Kristu-jeden od teh, ki danes ':ni nič
sa, narodni izdajalci pa pravrkriv", odhajal v nemške cape
gnali na tisti strašni Ra!b. Ravno tako so na-1
redili z Mntjoiiom s Pudoba, samo, da so njega uničili. — so mu debel žobel v čelo zabili.
(Vz meso«* se je opogumila in ga je šla z via-1 različa, da sta Rupnik ali Rož-koin is kil t M a jo nka; čez par dni pa je šla po'man več grešila kakor domo-
HELP WANTED ::
__MOŠKO DELO_
(3) POLISHERS
TRAINEES on METALS
STEADY JOB P LAST 11 * 1N D t STI 11 i :s 715 FULTON ST..	BROOKLYN
('Sil—23!»i
BODY FENDERMAN j
Experienced; ON DE SOTO TAXI CABS .
Cooit Pay: Steady Job. — Pleesml Working Conditions
DAVID SMITH
1S7U Garrison Ave., Bronx, N. Y.
(Cor. nf Bryan Ave.)
(2.74 - 240j
:: HELP WANTED
Help Wanted (Male)
EXPERIENCED
CABIN KT MAK K H
oN
F INK F I R N I T I R E
STEADY WORK S K Hi; F. CINyUINI 122* SECOND AVE., >. Y. <*. _______(SH -2t::>
FIREMAN & ELEVATOR RELIEF OPERATOR
HAY WEEK (ill) )li PAY PLEASANT SI RK< >1'N 1 »INGS A|»|>lv II. BERRY
PL
dobro, kaj delajo.	(oblečen v ofenzive proti last-
Vemo in priznamo, da je vlnemu slovenskemu človeku. Mesec dni sta ležala nepokopana — partij velikosti krivde vseh teh izda-! ge so danes ljudje, ki jim »mi so jih v naglici samo z vejami pokrili. | jalcev neka gotova lestvica in pravičnost narodnih sodišč ni
všeč in ki namerno ali nenamerno, vsekakor pa neopravi-Janeza tvoja sestra Mica, pa so bile že same braneč — bolničar. Prav tako.£eno, opletajo z jezikom, da so
kosti.	r^L™ T-*»liiMii» <\» sodbe prestrogo krivične, neza-
služene. Priznati je treba, da je še marsikdo na svobodi, ki1 je nikakor ne zasluži, vendar pa vsi napori in nesebično delo
narod dobro razlikuje, da je novopečeni ubežni kaplanski gorečnež, ki je, tako naučen, videl za vsakim grmom boljše-viško nevarnost. — nedolžno
Po Loški dolini pa so hodili (Jtaljani) od vasi do vasi in pobirali moške in ženske za katere so vedeli, da pomagajo ali drže s partizani. Moji sestri. Angeli, je že prej umrl pri vojakih mlajši sin, starejši je bil pa dve leti poivčen. Kiicga fantka sta imela. J<* neki ve.- j jimi in starejšimi sobrati. Prav čer prišel domu, pa so obkolili hišo in so gaj zato danes narod ne more de-ujeli in takoj za vasjo ustrelili. MJmi je vzela i jati; pridite nazaj prav vsi,
CARPENTER
EXPERIENCED
ON
STORE FIXTURES
perman est position I; o o 1» PAY EV 4-02fi!»
C-:T—iMot
• -40
S K I L L K D
GLASS WORKERS
Gatherers; Blockers; Blowers on LARGE IIJ.I'M INAT1NG WARE
oleason-tiehout glass co
.!!♦-.>i ,74th ST.. MASPETH. L. L EV 7 i;7»H>
< —244 >
IZ LOŠKEGA OKRAJA
Pa ratline Hill. Sask., Canada. — Prosim, da hi to uioje pismo prioličili v (Jlas Naroda, katerega scrl dobil pred par dnevi od moje prijateljice iu sosede. Pismo je polilo gorja in strahot iz imše rojstni* domovine. Jugoslavije. Pismo j«* pisano bolj razločno, zato upam. da '"»sle lahko razumeli.—J/#>. Helen Palsich
USA VAS, 5. o ki. LU45.
Ljuba Lenka! Z velikim veseljem sem prejela 1'voj«' pismo. Milo se mi j«* storilo, ker sem \ idla. da se smilimo še Vam« ki stv že tako dol-^•t «h1 ua> loč«-ni. Lgnlm Lenka, zalivali ltoga. da si od;ia in se tako i»gniia strahotam. ki smo jih ilo/.iveli.
Moje doživljaje praviš, da si brala v "'Glas Narodu \ Da sem upala, da 1k> moje pismo sploh prišlo v Ameriko, bi bila obširneje pisala Tudi jaz sem pisiuo od«lala ameriškemu letalen in sem vesela, da je prišlo na cilj. — Ampak po tistem je bilo še mnogo mnogo uorja. Partizani so s«* morali večkrat umaknt-li jneniiH'i in domobranci, Nemci iu čet ni k i s«j prizadjali m* ilosti gorja. (Ib samo eilem domobranskem napa«lu ji* bilo mrtvih, pa ne samo partizanov, aiu]»ak tudi tri vi lov. Ljudje so kot bre/.iimiii liežali. kadar so se bližitli d«»iiiohran«*i. Jaz dane> ne morem i*azumeti kaj so ti ljudje mislili. Namesto, da bi sli proti Okii)Mtorju. so šli proti tistim, ki so se borili za mvobodo in ki so izganjali tujca. Toda vem, da težko čakaš, kako je pri vas veš Letika žalostno je bilo. 29. junija, 1915 leta, ko >«• j«* začel« prva italijanska ofenziva pn»ti partizanom. st» vaši im<*li še precej K«'iia v Reptiiku. Zjutnij niso veleli ali bi Ali po s«*no ali ne. Ja/. sem jim na vs«» načine branila in jih pm-Ha. naj ln»j«» v t;tkih časih doma iu res mi kar «l«»neli na vozu, lie vnloc, ali b* ^li ali ne; «» pa zagledali Matjouovc h l*ihl«»ba. da arrvjo. s«» |ki š*» oni \-»|i^ii]i in
za svojega sinka moževega brata, in ga je tudi zelo rada imela. — so ga t-udi ubili. Z Vrhnike so jih en dan ubili 10; s Pudolta 17; s Podeerkve S; z Dan 10. — ženske in tri moške; z Loža čez JO s S marate 7; s Kozaršč N — iu tako s«* vtv iz vseh vasi.
Iz F ga vas i so Mauhlovega gospodarja ubili; je bil župan Loške <loline; v Babnem polju j<* hilo ubitih 00 ljudi. Koliko je bilo ljudi v in-ternaeiji, pa ni za pove<lati. Samo v Igavasi manjka zaradi te vojske JO ljudi. Pa jim ni bilo dovolj, da so toliko ljudi pobili, povsod so vse izrupali in požgali. Vaša hiša ni pogorela. od nase se je prijela Piira stala in (innrailova hiša. Pa Muhlavo. Mihovo, Duliče-vii so zažgali. Vi«leovo liišU» p;i razbili.
Polica je vsa požguna in vsi ljudje, kar jih ni v gozd ušlo, <o liili poslani v internacijo. Na Poljanah je vse požgano. Do sedaj so bili Matičuovi v Igavasi, z<laj s«> si za silo nakri-li iu se vrnili na Poljane. Živi so še v*ii, tudi oče. Jakob je od začetka v partizanih in je podporočnik. I lostov je pa kapitan. So lepi fantje. Dubčev Lojzetov siti France je major; Stanko je padel v Žužemberku. Vidic je tudi poročnik. Kadar jih vidim še žive in zdrave, mi je milo, ko Vinkota ni več. A kaj brez žrtev ni zmage. — On je padel za <lom. za svobodo. — P»il je partizan, prostovoljec, in nas n«? bo sram, kakor b«> sram tiste, ki so se družili z Italjaui in Nemci. Le težko je. ko je človek na stara leta sam. pa ko bi imel vsaj streho in gospodarska |>oslopja Zdaj ni žviine, ni gnoja, ni moških moči. Moram pa le kaj obdelati, pa je zelo zelo težko.
France m* ni nič oglasil z Argentine. Angelce mož je bil :» leta v internaciji. Chui je zdrava, ima otroke; Mimcen fantek tudi živi.
Tvoja sestra Mica je še živa. Dobro ji ni k.it ji nikdar ui bilo. Ko t<» pismo pišem, je Itila zraven, iu te lepo pozdravlja. Micki s Pobili sem tudi pokazala pisuit*. Anica je jokala, ko sem brala tvoje pismo. Mati so še živi, pa čisto gluhi. Micka je že lepo dekle. Ivan pa je v vojaški službi že od decembra, lanskega leta. Mat rajo se ludi brez živine — so jim vse pobrali Italjaui- Ko so Janeza ubili, so vzeli le}x* vole; doma pa š«' kravo 111 p reši če in obleki*. žito in mast. — sploh vse.
Sploh si ne more nihče misliti, koliko gorja ii» škode so ti ljudje naredili; pa saj mwo lrili ljudje. — to s«i l»ile zveri.
jagrnje v primeri s svojimi tež-j velikega dela Slovencev le prez-j
govorno kaže, da je pri nas že zavidanja vredna resnična svoboda. ki jasno vodi še v boljše in lepše (fni.
EXPERIENCED ALL AROUND MAN IN
AWXIXG BUSINESS
<jim.mI Pay; Stwiily Jul*.
jhtsou. STA It AWMNi; ro. 41! .JAMAICA AVE.. HUO« »KLYN
<2!i7 -24::»
enakopravni in enake časti vredni. Narod je pameten, živ in si zato ne želi nesmiselno in kratkovidno svoje zopetne živ-ljenske nevarnosti. Narod od-
help wanted
CABINET MAKERS
EXPERIENCED MACHINE & BENCH HANDS on Frames. Sash, ;uh! Doors
Call iu Steady	Pleasant working itmiai-
fious: OinM>rtnuity f«»r ri^rbf mail. BEDFORD I.TTMBER <;n4 m-KAJAt AVK., P.ROOKI.YN MA J-SlHi
(Slov. poročevalec, dne 12. sept. 1945.)
SANS.
delavkeTišcejo
MUST CLASS MAN ON*
MARQUETRY WORK
STEADY J OR: «JOOI> PAY PHI MP Rl.MAIIiF.H r.12 EAST T1T11 ST..
lit: s-.mis?
(2: >7—•
help wanted
g i n L
FOR GENERAL HOI'SEWORK SMALL FAMILY Own r»M>!» with RMlin. Vitv Hjrtit
O P K R A T O n S
ON SINOER SINGLE NEEDLE MACHINES WORK ON DOLL DRESSES
laundry. Plain cooking. — Refinod Steady Wort:	Pay: Pl^asaut
l>rivatf» tjeiirhlM>rl)<HKl.	Must Working C-«mditi<wis. — Aj»t»ly:
steady and reliable. <;»».•.! salary.	LINDA DOLL
TA turj^l	j ;I4<I E. 4 lib ST.. (5th fl<v»r> N.Y.C.
Cj:ai- 24.",» !	- 244 >
EXPERIENCED
ARTIFICIAL FLOWER WORKERS
STEADY WORK. liOOD PAY 1'LEA S ANT WORKINt; CONDITIONS THOMAS PACE	i
-7(17 WEST RROADWAY, N. V. «'. GR 7-4I77S
(2ti >
WOMEN
TO SORT NEW RAOS
S625 FOR 411 HOCKS EX« ELLEN T Wi >RK I N<; CONDITIONS TALLY Ho TRADING CORP. 4.71 W. BROADWAY	X. Y. C.
I 'SiS —244)
C O O K
LIGHT HOUSEWORK
NO LAO DRY FOND OF CHILDREN own R<k>iu and Hath: <;«mj<| Salary:
Pleasant Home. CALL MORNINGS. IF" No ANSWER. CALL AFTER .7 P M — SA 2-H017
(2o4—2a»
DOBER KOVAČ
ali K V ROPE-IS KI "ŠLOSAR"
STALNO SLI Žito DUP.RA PLAČA NATIONAL CUl'l'lNG DIE CO.
N. Y. «*.
N	( - 247 C ETRE ST..
CA 11-725*2
i 2JKi— 2)
POLISHERS
ExjH'iien<«il on METAL HANDBAG FRAMES ami ORNAMENTS
Pleasant w«»rkintf ennditious: Steady;
Good jmv «"I I ESTNl'T METAL SPECIALTIES liMKi CHESTNCT AVE., BROOKLYN BMT Sul»way Brighton Line to Ave -M" Station	ES ,7-G70!l
(23tt—242 >
OPERATORS
ATTENTION — MEN
PRESSERS
HEM M EES; SK.VMERS; t'LOSERS FOR (MATS AND APRON SCPPLY on I'OU) SHIRTS	1	Fay: So-ady Work: Ij^ht Clean
Faetorv ; 1'Ieasiint Working Conditions
IU ICRS — $1.— H«»CR & I P APPLY TO-DAY — DON'T DELAY
ROBERT (iOIJ) 87, Green St., (ror. Spring) N. Y. C.
i 2:i:«—24<>»
GIRLS AND WOMEN
INEXPERIENCED 011
LIGHT ASSEMBLY WORK
Oood pay: Steady jiili: day w«-ek
ATLAS CONSOLIDATED CORP 21IS JI'MFS ST.. BROOKLYN, N. Y. D1 2-21 »To
< 2.{b 247 I
Ym
l>ni^o t i |K>jo že Hestiv pisale. Sedaj te vse I« |wi pozdravljajo, kakor tudi jaz tvoja uesree-
njimi so -Ii <t"Ni'i. Z%ečer pa ni na prijateljica. — Malka.
JI (;0SL. ZLOČINCI DOBILI I »o&lovanske komisije, ki preiz- ubežni .vladi v Londonu. — Mi-
Z.WET JE V AVSTRIJI
Dunaj. — List "Volksstim-mt' glasilo komunist, stranke, je objavil poročilo, da so vo-dilni jugoslovanski vojni zločinci dobili zavetje v Avstriji kjer yodijo agitacijo proti Ti-\ tovi vladi v Belgradu, kakor tudi proti Avstriji.
Obdolžitev je izrekel polkov-nik Andrija MilW, načelnik ju-
REVMATIČNE
BOUCI
PAIN-EXPaiXR
i
Od 1067 god . . . Zimsljiv Imiment ffintjimi
k tre delovanje jugoslovanskih vojnih zločincev v Avstriji. — Dejal je, da ima njegova država dokaze, da se general Milan Nedič, srbski kvizling in dr. Ante Pavelič, hrvaški kvizling, skrivata v Avstriji.
Milic je dalje rekel, da ima Jugoslavija dokaze, da so hrvaški ustaši v jetniskem tabo rišču v St. Gerautu na Koroškem, da sklicujejo politične konference in izdajajo letake s propagando proti Jugoslavia ji. Niti en jugoslovanski vojni zločinec ni bil izročen jugoslovanski komisiji. — Prosveta
J2_

LOV NA GENERALA MIHAJLOVIČA
London. — Naznalilo iz Bel-grada pravi, da jugoslovanske čete iščejo generala Dražo Miha jI oviča, bivšega poveljnika četni kov in vojnega ministra v
hajlovič se menda skriva v gorovju v vzhodni Bosni.
Oe in kadar bo Mihajlovič ujet, bo postavljen pred sodišče kot izdajalec, da mu naloži kazen, pravi naznanilo. — Prosveta.
ICE SKATERS
Figures 5'4" — 5'6" BRING OWN SKATES
Apply Tuesday morning, Dec. lltli 10 A. M.
IRIDIUM ROOM HOTEL ST. REGIS 2 E. 55th Street. N. Y. C.
OPERATORS and
EXAMINERS
TO WORK ON DRESSES
STEADY WORK	TOP WAGES
Ph*i«n.ut Working Conditions Apply
147 E. 12,7th STREET Now York City — Room 21-
(23S— 244 t
SHIRT IRONER
fJOOD PAY: STEADY JOB PLEASANT S C R ROC N DI N< 1S UNIVERSAL HAND LAUNDRY
<»K7 COLUMBUS? AVE.. N. Y. C.
,4238—2441
Operators & Finishers ,
Experienced on LADIES COATS AND SUITS
LIGHT CLEAN FACTORY STEADY WORK AND GOOD PAY
CLAIRE COAT CO. «; VARET ST.. BROOKLYN. N. V.
(ZK7 241 I
DANIELS LINEN SCPPLY	CO
4 HARRIOT ST., YONKERS,	N. Y. MA T'-tTCS
i	242»
New Jersey
(FEMALE HELP WANTED)
Š I VAL KE
I/urjene ši\"alkf na •'Saturn" slami Garantirana sezona 5 mesecev. $65 na teden. Mnogo nadurnega dela. Vprašajte pri: LAPOFE & SAUL, U W. 36th Street. New York City.
(12—121
GIRLS AND WOMEN
for FOOD PACKING
STEADY CLEAN WORK MODERATE PAY STEIN E R Kitrj OAK POINT AVE BRONX, N. Y.
«2:u»—242 <
liI Y A VICTORY Hi)ND TO DAY !
N E ON SI G N M E N G L A S S R L O W E R S
AND
NEON SERVICE MEN
[*ay: Steady .lol> for Right Mru FOLL or PART TIME COR VIN NEON 787 Con»-y Isliirid Ave., B'klyn. N. Y.
(2:17—-S RO
CMAI.E & FEMALE HELP WANTED)
<iIKLS WANTED
TO WORK IN
LAUNDRY
ALL DEPARTMENTS
«;« H ID PAY	STEADY WORK
PI jEASANT Wi »RK1N G CONDITIONS APPLY NOW	DON'T DELAY
HOBO KEN INDIVIDUAL LAUNDKY
WH.IyOW AVoNCK H« »B« »KEN. N. J.
|2TR* 243»
Drill Press Operators and Milling Machine Operators
NO SET-CP REQUIRED
PERRY POINT 2S8 E. 1.7th ST^	N. Y. C.
2^8—2441
OFFERINGS TO BUYERS
DELICATESENS; BARS; GRILLS LUNCHEONETTES;; STATIONERIES ; RESTAURANTS, ETC.
IJood Loeatious in All Localities — Bargain Priee«. — S H E L D ' P 172-07 Jamaica Ave., JAMAICA. L. I. RE 0-4480
(287—243)
EXPERIENCED OPERATORS
On LADIES COATS and Sl lTS. Good pay. Time and ^ over 3.1 hours.
MAIN NOVELTY MFG. CO.
93 Harrison St. (n«-ar Straight') PATERSON, N. 4.
CANDY MAKER
i MALE >
CHOCOLATE DIPPERS
1 FEMALE > STEADY WORK - GOOD SA1JVBY KE«»SAY1AX THIRD AVE..	N. Y. C.
«^ff* 24.7»
GIRLS & WO M E N
FOR
P A C K I X (f
ANI>
LKjIIIT FACTORY WORK
TAYIA>R JEWELRY 2.77 W. 30tJi ST.. 3rd fiortr, N. Y. C.

KUPITE CN "EXTHA" BONO OANIS
:: New Jersey
HOrSEWlYES!!
Here is 1111 exc-ellent opportunity for WOMEN ..f I»aterson. Clifton. Hawthorne, and Fairlawu ONLY to earn ^J.— por hour in your fr*>e time. — DON'T DELAY!! Telephone — LAMBERT 34S4SJ TO-DAY
(233—23»)
FILE CLERKS
.7 DAY WEEK SALARY OPEN
ACCIDENT & CASUALTY 1X8. CO.
Ill JOHN ST.. N. Y. C. MR. KELLY
_____(23t»- 2421
OPERATORS
Experienced, also lirarners. DtmMe Jt Slnjple Machines. — Children's pajamas, slip. — Steady all year. HIGH SALARY. —STRAUBER BROTHERS IS3 Broadway. V Y. C. «BMT Sul-way: Canal Broadway Statbn — Kit-cr-Oil.* IRT Sprinc St Station. •
«2:tS 241)
FRAMERS (3) At Once!
Exi>erienfed on Rattan-like Furniture.
All y«>«r work: Expenses paid from N. V. C.: Top pay for rij;bt man. Also One (1) RATTAN WINDER
EMERSON FURNITURE C< > 12^7 Ronton P<xt R.1.. LA RCHM« »NT, N. Y. - Larclimont 2-3iXtt!
(233—2:fl>l
PIAXO RUBBERS or Foniiture POLISHERS
EXPERIENCED <;«>D PA7*: STEADY -IOP. HARDMAN PECK & CO.
.742 W. :72nd StreeL	N. Y. C.
CJ33—2:W >
New Jersey
HEIP WANTED — (MALEl
KOUSKWORKER
LHaiT LAUNDKY SI»-»-j< in :	St-biM'b-liiblrfD :
Pleasant H>«iu*> — «Ktn Room «>ood Pmv NA 8-4*757
REAL ESTATE — BROOKLYN
IMMEDIATE OCCUPANCY j
TWO FAMILY BRICK. 11 Rooms—2 baths. 5 room apartment vacant. Finished basement ; Heat. Cypress Hills section. Bargain at $.7500.—For thifc and many others see: PANITZ <L WAGNER. Ii41 Creseent St., at Fulton St., B'klyn. AP 7-G007 also AP 7-520t»
(237—230
GIRLS	—	GIRLS
For LIGHT FACTORY WORK
NO EXPERIENCE NECESSARY
WE WILL TRAIN YOU . FOR INTERESTING, STEADY. WORK WITH A FUTURE AS
MICA CUTTERS — POWER PRESS OPERATORS ASSEMBLERS — FOOT PRESS OPERATORS
Excellent Working Conditions — Cheerful, Modern Plant
DAY.SHIFT
IIIOH RATES — Ai VANCEMENT
AUTOMATIC MANUFACTURING CO.
900 PASSAIC AVENUE	EAST NEWARK, N. J.
Buses .'iO — 38 — 41 — 102 from Rutherford
(233—239)
OPERATORS
Experienced BUTTON HOLE and
BLIND STITCH : — Also S GIRLS on SINGER MACHINES on Silk Dresses: Housei-oats & Sport Wear. — Apply :
MRS. M. BABAERGER «72 E. llilst ST., BRONX, N. Y.
New Jersey
HELP WANTED (MALE)
EXPERIENCED HELP WANTED TOOL MAKERS
Thoron-hh experienced on blank-ins and forming dies.
TOOL MAKERS
Thormieh> experienced «m fixture*.
MECHANICAL DRAFTSMEN
Experienced on small tool and product design in cutlcry manufacturing preferred.
Ciill or writ«- to Mr. F. A. Sehoenwisuer Personnel Mjrr.
ENGLISHTOWN CUTLERY, LTD.
ENGLISHTOWN. N. J. Phone Enfflishtown 3311
(239—245)
FIREMEN
BLACK SEAL LICENSE OR BETTER
and WATCHMEN
GOOD HOURS — GOOD PAY PERMANENT JOBS
APPLY 0 AM TO 5 PM BUS WITHIN BLOC'K OF PLANT APPLY NOW
THE EGYPTIAN. LACQUER MEG. CO.
JACOBUS AVFTNUlt'
SOUTH KEARNY, N. J.
<.233—239).
"GLAS NARODA* '—NEW YOI
TUESDAY, DECEMBER 11, 1945
▼BTANOTIJEIN L 1K99
HEKTORJBVMEO
ROMAN
Spisal RENE La BRUYERE
Predsednik slovenske vlade odgovarja na pastirsko pismo
ild., skratka vsega onega, česar v Sloveniji kratko in malo — ni. Mi nismo krivi, če tega ni. Ali mogoče kdo iz političnih vzrokov želi — da bi vse to bilo in da bi bil potemtakem hrup malo bolj unpravičen?
(T)
Nad glavnim vhodom so štrlele rogovile 1110-g«»čilega jelena osemnajstemkn, znamenje lovske pravice. NoIkmi častilec sv. IIum<herta jim ni pomnil enakih. Pripovedovali so. da jih je prejel eden izmed markizovih prednikov, velik lovec, a tudi krvolok in Urezliožnež, o polnoči iz rok samega IJelcebuba in da so ti rogovi do tistega trenutka krasili hudičevo lastno glavo..-
Tako mi je zatrjeval tudi moj vodnik, ki 11 k* j«« orividno izkušal zastrašiti s temi zgmilnimi o Inijih. oblegali in srečanjih s prebivalci ] tekla.
"O. to so vam hud gospod, naš baron d" Ilodeboek, markiz de Maw-hezaJlier!" je govoril starce. "Kadar se lovci vračajo z veliki 1 pogonov, se včasih zgodi. da najdejo vrata zaprta, niostič dvignjen in brano spuščeno; gospod markiz trobijo na starodavni rog in čuvaj v svoj stražnici odpira gostom kakor nekdanje dni."
Vse to je bilo kaj pomirjevalno^ Neopredeljen strah me je obhajal in zdelo se mi je. da stopam v pravo srednjeveško razl>ojniŠko gnezdo, kjer me čaka smrt pod nožem krviželjne-n;i Sinjebradca ali pa smrt na dnu mokrih pod-zemeljskih temnic . . .
Toda liamsetu oboroženih grajskih hlapcev in j' carjev sem uzrla na dvorišču samo kokoši, ki so brskale po travi, in dve dekli, ki sta v rebru o*žemali perilo. Sprejeli sta nas s takim vikom in izpraševanjem, da se Je končno prikazal mi stopnicah lakej v oguljeni livreji. ? omelcetn in metlo v rokah. Ko je zagledal na-mi procesijo, je kar zazijal.
"Nu. ali 1>:» kaj !" sem vzkliknila. "Mar naj s-* postaram na tem dvorišču? Zel»e me in mudi se mi domov. Rekli ste, da me peljete k markizu de Marehexallier; tak peljitc me že. ako mislite!"
Skočila sem s konja, ne da bi čakala poziva.
Gospod markiz so v svojih sobanah," je odgovoril lakej v obledeli livreji. "Spremim vas k njim-"
Ne da bi odložil metlo in onielo. se je postavil na čelo in nas je peljal v stražujo dvorano, r.ila j«' ogromen prostor s stropom od hrastovih tramov. Po stenah je viselo vsakojako orožje, ki >0 ga rabili iu naplenili markizov i predniki v svet (»pisemski h čiisov j>a <lo nedavnih
iglo kakor nekdaj Penelopa slavnega spomina.
Ko nas je zagledal, je presenečeno vstal; njegove štrene in klol»čiči so se razleteli xx> tleli, med tem ko se je iz globokega naslanjača, ki ga v prvem trenutku nisem opazila, začulo bev-skanje majhnega ščeneta iu kislo mevljanje sta re ženske:
•'Kaj pa je to.' . • . Kaj pomeni ta čudni nastop ?*'
Zaključek
j Kočno še vprašanje duhov-' nikov, ki smo jih baje po osvo-brez pravega procesa
'V pastirskem pismu' — mno ^ ^ .
ga hrupa zanič. Kdor cerkveni ' "	,
J ..	* .-i -i , ti Ibrez možnosti obrambe, brez
zakon zeli, ga vselej lahko skle-|ppavih zagovornikov obsodili trudi, da čim bolj zadovoljivo
na smrt, postrelili in pobesiliJuredi odnose z duhovščino in
IZ DETROIT A
Detroit, Mich. — Dne 16. okt. je umrl Joseph Virant, po domače Vreščajev z Iga pri Ljubljani, star 58 let. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer, v Lorainu, O. pa dva brata. —
Naša narodna oblast se je j Dne 10. nov. je umrla v bolni-ves čas osvobodilne borbe tru- šnici Helen Glasic, rojena Kun-
dila, da pritegne duhovščino in tudi oficielno cerkve v sveti boj za osvoboditev domovine. Ves čas po osvoboditvi se naša narodna oblast z vso iskrenostjo
n°. Svobodi sklepanja cerkvenega zakona noben civilni zakon v ničemer ne nasprotuje.
Pravijo, da smo zatrli katoliški tisk. Samo eno dejstvo v odgovor: 'Družba sv. Mohorja', najstarejša in med slovenskimi
Zares je moralo biti pojavi jen je mladega dekleta v spremstvu dveh lovskih čuvajev in ka;oliSkimi množicami najbolj razcapanega divjega lovca prizor, kakršnih 111- razširjena s]0venska knjižna in li v burkah ne kažejo.	tiskovna organizacija, je bila
Xisem se dala spraviti v zadrego. Točno po navodilih svojega plesnega učitelja sem napravila priklek št. 4, priklek za visoke iinenitnike.
"Gospod," sem izpregovorila, pred varni stoji grešnica. ki vas prihaja prosit milosti.** •'Vi—grešnica?" je vzkliknil. "Gotovo gre z;i kak rop, ki so ga zakrivile vaše krasne oči! Ne upam se jih oprostiti, ker bi takoj iskale novih žrtev."
Kar je Slovenija osvobojena,[cerkvijo. Navedel bom samo nekoliko dejstev. Znano vam je na primer, da je stanovanjska stiska prizadela vso Slovenijo, vse njene institucije. Prizadela je tudi mnoga poslopja, ki so last cerkve. Mi smo že pred
ni bil ubit niti na smrt obsojen niti ustreljen ali obešen — niti en sam duhovnik! Ker torej nikogar nismo obsodili na smrt nikogar ustrelili in nikogar obesili, tudi nobenemu na
čic v Lescah na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Stara je bila 67 let. V Clevelnadu zapušča brata Josepa Kunčiča, v Genevi pa sestro.
letini izdali vsem našim odbo-
pred kratkim na iniciativo narodno zavednih duhovnikov in s pristankom svojega protek-torja, mariborskega škofa gospoda dr. I. J. Tomažiča, v celoti obnovljena. V teku štirih okupacijskih let je morala v glavnem molčati. Njena imovi-
na, po kateri je bil segel oku--Za.otil sem princeso v gozdu, kjer je spu- p.,tol% je vrnjena. Da je ime.
paj je v Sloveniji zaprtih dva-
šcala tegale svojega človeka na vaše srnjake." ia naprimer Narodna vlada"fe- na]st duh°VnikoV- Cakaio na se je oglasil čen.erikavi lovski čuvaj.	Idealne sWptiHp „	redno razpravo pred sodiščem.
"Srečni srnjaki!"
'"Obtožba je povsem resnična. gospod, kdo Zfisluži kazen, jo zaslužim jaz."
deralne Slovenije za obnovitev ~	,	„„ .
■<-n -u nT -u • » , ;Razprava bo javna. \ si ti Družbe sv. Mohorja popolno' ... Vko	• ji . . j.. . iliovniki so
razumevanje, dokazuje tudi od-! ,	, T . . . osumheni
•borovo zahvalno pismo, ki so .
smrt obsojenemu nismo mogli
nuditi pravnih sredstev, ki pri- r'nt direktivo, naj poslopja, ki tičejo na smrt obsojenim. V 'so ,ast cerkve- izpraznijo in jih nobenem koncentracijskem ta-,vrnei'° v normalno cerkveno u-borišču v Sloveniji se ne naha- I»wabo. Marsikje je bila direk-ja noben duhovnik, kajti v Slo- tiva že izvedena. S tem bo tudi veni j i koncentracijskih taborišč rpšeno vprašanje raznih seme-
sploh ni. V nobenem kazenskem	itd. Dalje. Znano je, da^- se tudl 0 tem cu'e zol<' mn|
zavodu se
j a noben duhovnik, vsega
' iali le omejene vsote denarja (vprav smo doslej celotno vsoto izplačali le v izjemnih pri-
val drugih dejstev, čeprav so pomembna. Skratka: razvoj medsebojnih odnošajev je bil na najboljši poti, vsi zares <Io-l.akor smo jih že postavili v ■ kot lajiki — ki so ga poznali, so ga bili veseli, no, pa je prišlo vmes — kot nalašč — "Pastirsko pismo!"
Ne bom se ukvarjal z vprašanjem, zakaj, komu in kje je bilo slabo utemeljeno 'Pastirsko pismo' potrebno. Povem le,
_____ _ itd.
v Sloveniji ne naha-'KO na osnovi zakona naši finan.'go komentarjev .... I uh ovni k Vsega sku- or^ani ob zamenjavi izda-t Vsekakor, naša pnncipielna
pot je začrtana, od nje nas tudi klevete ne morejo odvrniti. Na istih prinicipielnih osnovah.
du-
obdolženi. odnosno takih zločinov, da
sem vas prositi za ime in naslov.-	borov predsednik mariborski
* Hen net te Renee du Chail de la Komade. ",stolni kanonik in ^neralni vi-Pa ne da bi b.li hčerka vrlega Antoina du har dr Cukala odborov tajnik ( ha, . k. sem mu prodala Romado pred kaki-ižllpnik F g Finž&ar> odborov ina dvema letoma.* se je zacul kisli, starikavi,£.lan progt dr Munda
g'as. I„ zgrbancena, siva. naprašena in nali- Imovina «KTD' (Katoliške ti-cena glavica se je dvignila iz naslanjača kakor skovne družbe) je biU na§jh
škrat iz čarobne škatlice.
"IiaŠ ona. madame, na uslugo." ''Vrli Antoine! Nisem vedela, da ima hčer; pripovedovali so mi samo o njegovih srebrnja-kih- Tak vi ste tista, ki jo imenujejo zalo Chail-lete? Dajte. srč(?ce. stopite bliže . . . Občuduj jo vendar. Horric: kak angelski obrazek!*'
'•Pravkar ste me prosili milosti, dražestna gosjtodična." si- je naklonil gospodar, -a spričo takih čarov morem le jaz prositi milosti za svoj šibki razum."
Najbolj smešno je bilo to. da je razdiral svoje priskutnosti z glasom konjeniškega ]x»l-kovnika. kadar ukazuje naskok. Pri vsakem "r" S(» zažvenketala stekla v oknih.
"Zdaj, ko vas imava v pesteh, preljubezniva.
<cl scžciijski 1i1«mI. se je ošabno svetil £rb ba-lofiov Ib>d(-bovkov s jM»nosnim geslom: "Ho-delNN'k. trd ko rog!"
dob. Na pročelja kamina, v katerem je gorellniorate ostati pri naju do pomočile jnžuie/' je
nadaljevala vdova, ki st»ni jo najmsled uzrla v globini njenega naslanjača, oblečeno v rožnato obleko zastarelega kroja in q»estujoč<» ko<lraste-PogbMl po tej strašni dvorani je bil grozen ga psička, ki je neprestano l.evskal proti meni.
A vsaka stvar ima svoje smešno nasprotje, j "Tisočkrat hvala, madame; vaša dobrotnost Dedič vseli teh mečev, oklepov in čelad, 1111- me spravlja res v zadrego; toda oče 1110 priča-i-iv <lolgin z zavihanimi brki, orlovskim nosom, kuje 111 moja odsotnost ga mora navdajati z ».'•mi bulječiiui i z p < m 1 naježenih obrvi, z obra- ^nueno skrbjo. Dan je tako kratek v tem letat o tu širokoustneža in z gizdavo vnanjostjo ba- nem času!"
jiača, je sedel za vezilnitn obročem ter vbadal	(Dalje prihodnjič.)
%
I Razveselite svojega I prijatelja za Božič
ff Pošljite 11am $2.50 in mi mu bomo v
Vašem imenu pismeno voščili božične ^ praznike, poleg tega mu bomo pošiljajo li tudi štiri mesece "Glas Naroda."
Uverjeni bodite, da bo Vašega vošči-5j| la in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta naročilni listek
Hrvatsko pevsko društvo
"Jedinstvo" ima v nedeljo 16. decembra velik koncert v Palm Garden, 306 West 52nd Street, New York. — Društvo "Jedinstvo", ki je znano po svojem lepem petju, bo proizvajalo več partizanskih pesmi, ki so zadnje čase prišle iz Jugoslavije. Pričetek koncerta je ob 5 popoldne.
. V
* Se vedno je velika potreba za porabljene maščol»e. H rate in izročite svoje porabljene maščobe pri vašem mesarju.
i:
I ''GLAS NARODA" I 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
Pošljite za
mesece "Glas Naroda** |
j na naslov; h\ —
Theatre Guild predstavlja
CAROUSEL
Nova prhishena i^rt jmj slavni evropski ijrri "Lilliom" od Molnarja. Glasba Richard Ropers-a. Knjipa in l>ese<Iilo Os<-ar Haramersteina 2-ffeffa. Pod vodstvom Rouben Mamouliana. Plese: A^nes de Mille. John Raitt — Jan Clayton MAJESTIC THEATRE 44th St. pri Broadwayu. CI 6-0730. Zvečer ob 8.30. popoldne Čet. in sob. ob 2.30 Zračno hlajenje
si!
i i?
Mojc ime je: Moj naslov:
I
I I
J Tukaj priložim M. O. za $- ^ | Pričnite pošiljati dne----
j Za 4 mesece $2.50^ za pol leta $3.50; za-celo leto $7. J i Za JUGOSLAVIJO f8 za celo leto; $4 Zii jx>l leta. I
Glasbena privlačnost Theatre Guild
OKLAHOMA!
Glasba Richard Rogers Knjiga in besedilo Oscar Hammerstein 2-gi. — Pod vodstvom Rouben Mamoulian Plese: Agnes de Mille Joseph BuLoff * Ruth Weston Harold Keel * Betty Jane Watson ST. JAMES THEA. W. 44th St. Matinee: v četrtkih in sobotah Zračno hlajenje
zakonih seveda v celoti zaplenjena, toda ne zaradi tega, ker je bila last "katoliškega tiskovnega društva, temveč zato, ker je služila — notorično, pa tudi po vseh iuridičnih (pravnih) predpisih do podrobnosti dokazano — v narodno izdajalske svrhe. Komur je žal zaplenjene imovine, odnosno kdor si je malo kasno prišel na jasno o negibnih pravnih posledicah svojega početja, se pač naj hkrati zaveda, da imovina ni bila zaplenjena zaradi tega, ker je njen bivši lastnik tega ali onega svetovnega nazora, temveč da je bila zaplenjena zato in zgolj zato, ker je bil njen lastnik narodni izdajalec. Istovetiti svobodo tiska, odnosno svobodo tako zva-nega katoliškega tiska — s svobodo narodnega izdajstva — pa je danes vendarle malo preveč. Jaz vsaj mislim, da velika večina naših vernih množic jemlje na znanje tako istovetenja kot grobo žalitev.
Vprašanje agrarne reforme. Mnenja sem, da je v današnjih modernih in socialnih časih pravzaprav res več ko odveč odgovarjati podrobneje na ta ta del 'Pastirskega pisma'. Naš delovni kmet se že stoletja beri za zemljo ... S tem je povedano vse, prav vse. če niti mi ne bi bili voljni in sposobni izvesti resnično agrarne reforme, potem naj nas jemlje vrag! V ostalem pripominjam, da zvezni zakon o ograrni reformi glede na svoje višinske meje ne prizadeva v Sloveniji skoraj nobene župnije, drugič pa da zvezni zakon vrhu tega še dopušča federalnim organom pri izvedbi agrarne reforme zadosten okvir za upoštevanje vseh resničnih potreb škofij in važnejših samostanov.
Ko govori Pastirsko pismo o moralnih nevarnosti, ki da jim je izpostavljena naša mladina in o ovirah, ki da jih povzroča udarniško delo nedeljski maši. pač pozablja — ne vem, zakaj — da je bila Osvobodilna fronta tista, ki je že precej pred "Pastirskim pismom" u-darila po ponočevanju, neume stnih plesih itd., hkrati pa svojim organizacijam naročila, naj udarniško delo organizirajo tako, da ne bo motilo prve nedeljske maše. Zopet hrupa za nič.
"Oho, stvar je jmi tem takem resna. Priim>ran?a meddrugimi podpisali" od-':!* ™ °Sn°vi do,o5il
sne amnestije nismo mogli izpustiti. Mi nismo nikogar silili. na i bo narodni izdajalec. Hkrati naj pripomnim, da smo izpustili odnosno da sploh za pri i nismo vrste duhovnikov, ki bi jih kljub amnestiji morali postavit pred sudišče, če bi hoteli dosledno izpolnjevat zakon. Zadovoljili smo se z obljubo generalnega vikarijata ljubljanske škofije, da jih bo cerkvena oblast sama kaznovala. Doslej nimamo še uradnega obvestila, da je kdor koli med njimi bil deležen kakršne koli cerkvene kazni.
Menim, da ne bom izdal nobene tajnosti, če povem, da bi dobil dokaj čudno sliko, čim bi do podrobnosti vrtali, kako je med okupacijsko dobo ravnal ta ali oni duhovnik ljub-
merih ob zares dokazani potrebi, je na primer ljubljanska škofija dobila v dinarjih izplačane že skoraj vse lire, ki jih
kakor smo jiš že postavili v prvem letu Osvobodilne fronte in jih v praksi dokazali zlasti po osvoboditvi, bomo tudi v bo-
le od zamenjavi položila. Da-: ,loC'e uravnavali svojo politik, lie: Kljub pomanjkanju kre^' jin sv°j"e odnose.
smo dali doslej ljubljanski; V ostalem ne smete pozabiti škofiji 1 milijon dinarjev za la v katoliški cerkvi niso sa-popravilo poškodovanih cerkva.jvišji pastirji in tudi ne
mariborski pa pol milijona. _j:-:g'>lj duhovščina. V katoliški
Projektirane so bile še nadali-jenrkvi so tudi ljudske množi-r.je večje vsote. Dalje: Vršila ce- slovenske katoliške mno-se je vrsta sestankov in konfe- so sestavni del Osvobodilne r?nc z dobronamerno in narod-1fronte in sonosilec nove obla-nc zavedno duhovščino. Xa teh,sli- Slovenske katoliške množi-sestankih in konferencah so bi- so sotvorec naše svobode, le izmenjane osnovne misli in ''.Knih okoliščin in njenih poje bilo doseženo soglasje. Predsedstvo SX0S-a je imelo nampn ukiniti dosedanjo Versko komisijo kot svoj posvetovalni organ in naložiti Predsedstvu via de na i imenuje svojo Verske komisijo kot urejevalni oblastveni organ za vsa vprašanja ki se tičejo odnosov med cerkvijo in narodno oblastjo. Po nr. črt ii vladnega predsedstva
Ij<>nske ško/ije. Mi tega nismo	. ...
storili. Gospodje so svobodni. V b° v tej komis1^ Polovica du-
zalivalo nas dolži 'Pastirsko pismo' smrtnih obsodb duhovni-
ho\nikov, samih uglednih ljudi tako našem javnem kot cerkve-
kr,v, koncentracijskih taborišč nem življenju. Xe bom našte-
g'-.iev.
Kar se duhovnikov tiče. jih ie tako rekoč vsak dan več. ki žele — da se izrazim pre-pi-csto — naj že končno spregovori — pamet. Torej se tudi
v tem pogledu zboljšuje.
Kar se končno nas tiče — mi verujemo v načelo: Kdor noče delati prav, se v ljudski demokraciji, v pogojih resnične sv-jbode. razgibane, zato pa hriati pravilne ljudske presoje — razkrinkuje sam."
(SANS)
NOVI FILM
THE LAST CHANCE'
Dva angleška častnika in en ameriški saržant, vsi iw^>egli vojni ujetniki, »so izdelali načrt, da vodijo skupino Ziusledova nih mednarodnih beguncev čez mejo v svobodo. — E. J. Morrison, .John Hoy in Ray Reagan v prizoru iz filma ''Tlie Last Chance*', ki ga prednala Lazar Wechsler in (predstavlja MG M International Films — v Criterion Gledišču na Broadway in 45. ulica, N. Y.