štev. 160.
O Ljubljani, o ponedeljek, dne 16. julijo 1906.
Leto xxm
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za Jetrt leta „ „ 6-50 za en mesec it „ 2-20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20' —
za pol leta za Jetrt leta „ za en mesec „
10' 5-1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
C M	1 ■ :
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat , . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i' Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod It z
- dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Štev. 2. — ..	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
z mesečno prilogo „Slovenski Tehnik'4.
Drujo Celje.
Dunaj, 15. julija.
»Slana je posmodila mladike volilne re-forme, Nemci so izdani, prodana jc nemška napredna misel, bomba ja padla v odsek za volilno reformo, nemški narod jc ogorčen, omadeževana je njegova narodna čast.« Tako in enako odmeva v gozdu nemškega časopisja, da se lomijo vrhovi močnih nemških hrastov. Ali ni smešna in otročja vsa ta komedija, ki so jo uprizorili in igrali v prvi vrsti tisti Nemci, kateri bi volilno reformo z vlado vred najraje vrgli na smetišče? Z vso silo hočejo sedmi slovenski mandat na Štajerskem proglasiti za drugo Celje, ki je svoj čas razpršilo koalicijsko vlado.
Da grof S t ii r g k h izrablja to priliko ter meče bombe v odsek, temu se ne čudimo, (iroi Stiirgkh postapa logično, dosledno, ker volilna reforma mu je vseh grdob grdoba. A kaj naj porečemo o onih nemških strankah, ki sc kažejo prijazne volilni reformi ter imajo svoje zaupnike v kabinetu, pa navzlic temu delajo vihar v kozarcu vode? Kakor mačka vedno lovi miši, tako tudi nemški levičarji po svoji navadi preobračajo ministrske stole svojim pristašem. Strmoglavili so Auersperga, Stremayerja, Kuenburga, Plenerja, Baerenrei-tlierja, in sedaj lomijo stole Derschatti, Pra-deju in Marchetu.
In zakaj? Iz same nadutosti, druzega razloga pač nimajo. Iztaknili so nemški otok na kočevski ztfmlji. Nemška narodna čast zahteva, da rešijo ta otok slovenske povodnji, katera pa sc ni nikdar razlivala po Kočevju. Nemški Kočevci so vedno mirno iu složno živeli poleg slovenskih sosedov. Vsa agitacija za kočevski mandat je bila uprizorjena v Ljubljani, kjer so napravili bombo ter jo poslali svojim somišljenikom v parlamentu.
Vlada izprva niti mislila ni na kočevski mandat. Ves ta novi volilni okraj šteje 17.469 Nemcev in 3924 Slovencev, dočim pride v slovenskih okrajih okroglo 45.000 duš na enega poslanca.
Dalje je v zbornici nemški radikalec dr. P o m in c r prvi izprožil misel, naj se Slovencem na Štajerskem dovoli kompenzacija za kočevski mandat. Ko je uvidela sedanja vlada, da ne ustavi nemške agitacije, jc ministrski predsednik izjavil dne 6. julija v odseku, in sicer v s p o r a z u m u z ostalimi ministri, da je kočevski mandat le tedaj mogoč, ako se Slovencem dovoli kompenzacija izven Kranjske. To vladno stališče jc zagovarjal tudi nemški minister P rade v zaupnem krogu nemških poslancev. Ker pa je bila ta kompenzacija v Istri ali na Koroškem v teh razmerah neizvršljiva in brez kompenzacije v nevarnosti vsa volilna reforma, odločila se je vlada v dogovoru s slovenskimi poslanci za sedmi mandat na Štajerskem. Ta konipenza-cija nemški ljudski stranki torej gotovo ni bila neznana, saj jo jc že preje razbobnal v svet »Grazer Tagblatt«. Opravičeno jc torej štajerski poslanec Hagenhofer v odseku liberalnim Nemcem vrgel v obraz, da ni narodna izdajica, ako bi glasoval za vladni predlog.
Toda nemški liberalci iščejo sedaj kozla v tujem zelniku. Krščanski socialci so glasovali za sedmi slovenski mandat na Štajerskem. ti so izdali nemško čast, ti so izdajicc, ti so kozli, katerim jc treba polomiti rogove! Da jc greh krščanskih socialcev tem večji, očitajo jim strankarsko sebičnost, češ, da bode tia Kočevskem izvoljen itak lc nemški krščanski socialec. Vsled tega kujejo nemški radi-
kalci nov načrt. Reasumuie naj se sklep ter uničita kočevski in sedmi slovenski mandat na Štajerskem. Ako torej v Kočevju ni izvoljen nemški liberalec, naj raje nemške Kočevce zastopa tudi v bodoče slovenski poslanec! Ali ni to komedija, politična hinavščina?
Ako že hočejo Nemci na vsak način kočevski mandat, ix>tem jc ž njihovega narodnega stališča »gehiipit \vie gesprungen«, ali dobe Slovenci kompenzacijo na Kranjskem ali na Štajerskem. Vsa nemška »ogorčenost« je prazna, umetna in za nemški narod sramotilna. Kakor so iz same nadutosti ustvarili pred leti »celjsko afero«, tako sedaj iz komarja delajo slona ali bika, ki ga dražijo z rdečo cunjo. Toda žival je že utrujena in izmučena, poveša glavo, suče re|) in bržčas »pikadbrjem« uide nazaj v hlev.
Zopet poraz liberalceu
na
javnem ljudskem shodu v Ljubljani.
On je tnuz'kontar bil, je muziciral, pa ie švoli prsi liil sc je ferdirbal.
Narodna pesem.
Tekom dobrega mescca ie »Narodova« klika doživela v Ljubljani že tretji poraz: na shodu radi podraženja mesa v »Narodnem Domu«, v četrtek v »Mestnem Domu« in včeraj na javnem ljudskem shodu na vrtu Gos-sove (Hafnerjeve) pivovarne na Sv. Petra cesti. Ves obširni vrt je bil zaseden, tudi ob straneh so stali gostje. Navzočih je bilo okolu 1000 mož. Tistega »Narodovega« delavstva, s katerim se .ie »Narod« balial, pa ni in če bi ga kaj bilo, ne bi bilo tako neumno,, da bi radi dr. Tavčarja šlo v boj proti splošni in enaki volilni pravici, proti svoji lastni koristi. Tudi Predo-vičevega »instituta« ni bilo, ker so v četrtek gospodje pri »Narodu« sjjoznali, da tudi ves Predovičev »institut« ne reši s surovostjo onega, kar so sami s svojo pametjo izgubili. Na shod so prišli dr. Triller. dr. Tavčar, dr. Oblak in dr. Dermota. Za dr. Tavčarja je bil tak ljudski shod nekaj čisto novega. Kakor kak šo-larček |:>oleg inštruktorja je sedel poleg svojega koncipijenta dr. Dermote. Par drugih liberalcev je tudi prišlo v to »šolo«, a so med množico brez pomena izginili.
Okolu polu II. je otvoril shod sklicatelj Vičič in predlagal za predsednika K o r d e 1 i-č a, ki je bil izvoljen, za podpredsednika jc bil izvoljen Vičič in za zapisnikarja Zahradnik. Kordelič naznani, da sta prišla na shod tudi dr. Triller in dr. Tavčar. (Klic: Pa danes je dr. Tavčar prišel brez muzike! Veselost. Tavčar' Štcfc ta prvi goflo steguje. Drmota Tavčarju: Vsaj ne bo nič hudega.)
Liberalci in volilna reforma. — »Narodove« laži o »izdajstvu štaj. in koroških Slovencev.
Poročevalec o dnevnem redu »Liberalci in volilna reforma« je bil sodrug K r i s t a n, ki ie izvajal: Ako bi kdo Slovencem pred enim letom rekel: pri prihodnih volitvah bodete imeli priložnost namestil IS poslancev voliti 23 ali 24. bi ga bili Slovenci po svoji fatalisti-čni navadi čudno gledali in mislili, da nori. Danes, ko se približujemo možnosti, da bomo Slovenci pri prihodnjih volitvah namestil 15, volili 24 poslancev, danes prihajajo med nas ljudje z umetno napeljanim ogorčenjem, da ni večje nesreče kot taka volilna reforma, ki da Slovencem namestil 15 mandatov 24. (Veselost.) To pravijo politiki, ki od prvega početka niso niti z mazincem ganili, da bi prišli do |ira-vičnejšega volilnega reda, kot ie dosedanji. Zanimivo ie, da so najhujšim napadom sedaj izpostavljeni tisti, ki so vse svoje moči zastavili, da pride sedanji krivični volilni red na kant in da sc pravičnejšemu volilnemu redu odpre pot. Vsak, ki ima do države dolžnosti, naj ima pravice, volilna pravica bodi splošna in tudi enaka. Naj |)adc fevdalizem: Govornik pravi, da jc tudi socialna demokracije za proporcionalni sistem in da bi bili slovenski politiki nanj vezani. Socialno demokratični voditelji so bili
prisiljeni, vdati se soc. demokratičnim masam in pričeti boj za splošno in enako volilno pravico. Dogodki lanskega leta so nam še dobro v spominu; posebno dan 28. novembra. (Dr. Tavčar napram svojemu omizju: Najete Je-gličeve ovce.) Anahronizem najhujše vrste bi bil, ako bi v trenotku, ko spiritist na ruskem prestolu daje narodu volilno pravico, ko izjavlja ogrski kralj, da daje Ogrski splošno in enako volilno pravico, ako bi v Avstriji še veljala tista predpotopna volilna pravica, ki je vladala dosedaj in ki je kriva vse nacionalne in gospodarske stagnacije. (Odobravanje.) Socialnim demokratom niso odločilni pri tem, da se |X)tegujcjo za novo volilno reformo, državni interesi; teh ni treba iskati pri socialnih demokratih; če je Avstriji usojeno, da se razdeli v atome, tega socialni deniokratje ne bodo branili, s propastjo države, pa noče propasti ljudstvo. Novo volilno pravico zahtevajo socialni deniokratje iz demokratičnih ozirov. Vsak gospodarski, vsak socialni boj bo brezuspešen, dokler delavski sloji ne bodo odločevali v politiki. Po vsem svetu se delavstvo tega zaveda in tudi v Avstriji, tudi v Ljubljani sc giblje, kar je pokazal 28. november, ko jc 12.000 oseb manifestiralo v Ljubljani, ki vsega skupaj šteje 36.000 prebivalcev. Ali mislite, da jc ta množica prišla ob slabem vremenu manifestirat, ne da bi vedela, zakaj gre?! Mislimo, da tudi narodno-napredna stranka ni imela te manifestacije za komedijo, ker sicer bi bil dr. Triller, ki je prišel k manifestaciji imenom narodno-napredne stranke, liberalni komedijant. Sicer se pa pri nekaterih mnenje čudovito hitro izpreminja: enkrat so za splošno in enako volilno pravico, tri dni pozneje l>a že |)raviio, da smo osli, če jo zahtevamo. (Veselost.)
Slovenci moremo le z realnim delom kaj doseči!
Gautscheva volilna reforma gotovo ni popolna!, a resni politiki bi izkušali porabiti vse svoje zveze, da sc popravi, kar je popraviti mogoče. Dobe se pa slovenski politiki, ki so se postavili na stališče negacije in dejali, naj se vse delo pusti pasti! Preveč bi žalili slovenske meščanske poslance, če bi mislili od njih, da menijo, da v politiki odločuje volja posameznika in da ne bi vedeli, da v politiki odločuje razmerje političnih sil. Socialni deniokratje bi si gotovo želeli volilne pravicc, ki bi bila izpeljana minucijozno po številu enakosti, ki bi dala tudi ženskam volilno pravico, pri kateri naj bi se vsi narodi sešteli in sc vsem po enakem merilu razdelili mandati. To bi bilo idealno. (Tavčar: Da!) Pa kaj pomaga, ako pridigamo ideale, resnici pa fige kažemo! (Tavčar vzame iz žepa roke, da bi pokazal, da on ne drži fige v žepu.) Kaj bi delavstvo naredilo z delavskimi voditelji, ki bi zato, ker stoji v soc. dem. programu osemurni delavnik, odklonili, ako bi tovarnarji hoteli dati devctiirni delavnik, in izjavili: ne maramo deveturnega delavnika, ako ne daste osemurnega, imamo rajši enajsturni delavnik. Take voditelje bi delavstvo oklofutalo! Slovenski narodnjaki pa so vzeli statistiko in so izračunih, koliko je Slovencev po Štajerskem, Koroškem, Istri, Trstu in okolici in potem so zakričali: toliko poslancev nam gre, in kdor sprejme le pol poslanca manj ta je izdajica. (Veselost.) Povedali pa niso ti gospodje, ki stoje na tem stališču, kako moč ima slovenski narod, da hi realiziral svoj politični idealni program. Naj nam to iiovedo, v tem hipu abdiciramo. Slovenski narod ima to moč, katero si more v zvezi z drugimi narodnimi strankami pridobiti! Volilna reforma ne more biti druzega, kot sad kompromisa z drugimi strankami. Lahko sc reče: prepreči-ino volilno reformo, Plantan naj mizo prevrne, Triller lahko vpije, naj dr. Šusteršič prekucne mizo, mi pa na to odgovarjamo :V državnem zboru naj ne prevrnejo slovenski poslanci pri volilni reformi nobenega kozla, sicer jim ho slovenski narod doma kaj druzega prevrnil. (Klici: Živio politični štrajk!) Govorili bomo ž njimi po ruski! Liberalni slovenski poslanci pravijo: To hočemo, pa ne povedo nc v državnem zboru, ne v odseku, nc v »Narodu«, na kak način bi sc to doseglo, ker vedo sami, da je nemogoče, da hi Slovenci majoriziraii parlament in kvečemu morejo preprečiti volilno reformo. da ostanemo pri še slabšem, pri taki volilni pravici, kakršno imamo sedai! In |io-
teni prihajajo naivni glasovi iz Štajerske in Koroške (Klici: V »Narodovem« uredništvu jili pišejo!) da jc nekaterim ljubše, da ostane pri tem, kakor je sedai. Jaz nimam štajerskih Slovencev za tako umoboliie, da bi ne znali do šest šteti in bi ne vedeli, da je 6 ali 7 več nego 4. l očijo se solze o tužnem slovenskem K o-ro t a n u, ki pa doslej ni imel svojega zastopnika in ki ga sedaj dobi in katerega negirajo nekateri slovenski politiki le zato, ker je v okraju socialistov. V Istri dobe po kompromisu Slovani 3 poslance, Italijani 3, na Goriškem Italijani 3 in Slovenci 3. Ce bi jaz mogel sam izdelati volilno reformo in če bi mogel tudi dobiti moč, da moj načrt zakon postane, bi v kak kompromis nc privolil, ker Trst dobi manj en mandat, ki bi bil slovensko-socialno-demokratičen. Ce se ga pa ne da dobiti, bi bilo zlodejstvo radi enega mandata preprečiti volilno reformo sploh, saj kljub temu dobe istrski Slovani tri gotove mandate namestil sedaj negotovega enega in goriški Slovenci 3 namestil sedanjih dveh. Ce je pa volilna reforma za liberalce nevarna, ie to krivda njihove nedelavnosti, in če je ljudstvo zastrupljeno po kle-rikalizmu, zahvalite se nedelavnosti Vaše stranke, zaničevanju ljudstva v liberalnem taboru in premodremu uredništvu »Slovenskega Naroda«. (Burno odobravanje.) Gospodje pravijo, da imajo za sabo inteligenco (In »Narodovo« delavstvo! Veselost) , pravijo, da imajo gospodarsko moč (Klici: Palice Predovičevih hlapcev!), govore o nekem vplivu v mestih, a kaj so storili (Klici: Pili so!), proti klerikalcem. Nad kakim kaplanom so se znesli v »Narodu« in to imenujejo »boj proti klerikalcem«. (Veselost.) Kaj pa delate za narod sedaj? Ako Plantan podpira vsenemško iu laško obstruk-cijo proti volilni reformi, tedaj ne dela ničesar v korist slovenskega naroda! Liberalci vpijejo, da se mora vsakdo, kateremu teče slovenska kri v žilah, zgražati nad krivico, ki se je zgodila koroškim Slovencem in hlinijo ogorčenje vsled tega, ker bodo koroški Slovenci »za večne čase izgubljeni«. Mi smo Slovenci, a se ne moremo tako zgražati. Na shod v »Mestni Dom« tudi niste mogli spraviti takega ogorčenja. Vsi smo solidarni v tem, da bi nam bilo ljubše, ako Korošci dobe 4 ali 5 slovenskih mandatov in Štajerci 9, ker to bi bilo tudi v našem interesu, pa kar sc ne da, se ne da. Za vsakega pametnega človeka pa velja, da je en mandat več kot nič. 6 ali 7 mandatov več kot 4. Mi imamo večje zaupanje v moč slovenskega naroda,, kot sc kaže v liberalnem taboru.
Cc bi Slovenci na Koroškem ali Štajerskem bili radi enega mandata za večno uničeni, potem bi bilo to žalostno za moč slovenskega naroda. Ce dosedaj niso povedali, ko niso imeli nič političnih |)ravic, še manj bodo propadli, če sc jim da pot k političnemu življenju vsaj načeloma po splošni in enaki volilni pravici. (Klici: Kranjski liberalci sc boje le za svoje mandate!) V uredništvu »Slovenskega Naroda« jc sedaj vsaka druga beseda »izdajstvo«, a to moramo povedati, če so gospodje mislili, da je slovensko ljudstvo na tistem stališču, kot oni, so se presneto zmotili!
Govornik je nato zagovarjal postopanje dr. Adlcrja. Dr. Triller: Nemški nacionalec jc. Klici. Vi ste pa norec! — Kristan: Ce jc dr. Adler nemški nacionalec. sem jaz narodni šovinist. Šusteršič in Ploj sta za še en mandat govorila s statistiko, VVastian proti s Statistiko, Adler jc dejal .naj gospodje napravijo kompromis, ker ga pa niso mogli napraviti, ie Adler glasoval za Gautschev načrt. Dr. Adler je moral nastopati za pospešenje volilne pravice.
Delavske kurije in liberalci.
Kristan ie nato odgovarjal dr. Tavčarju, ,l<i je v parlamentu govoril, naj bi se delavcem dale delavske kurije, kjer bi imeli gotove mandate. Mi pa ne gremo v boj za mandate, slovenski klerikalci dobe sedaj gotovo večino — mi ne pravimo, da smo vsi pametni, tudi med nami jc mnogo butcev. Butci pa ostanemo za vedno, če se nam zapre pot do politične izobrazbe, do boja pri volitvah. Potom splošne in enake volilne pravicc bomo imeli več prilike za politično izobrazbo, nego v delavskih kurijah, ako bi tudi v delavskih ku-rijali imeli sto mandatov. Nasprotniki bi s tem ohranili svoje lastne kurije, zato priporočajo delavske kuriie ne iz ljubezni do delavstva.
ampak da zavarujejo svoje krivično posestno stanje, lastne interese.
Sedaj, kar je mogoče .potem pa dalje na delo!
Liberalci zahtevajo, da se onemogoči Gautschev volilni red, ki daje Slovencem 24 namestil 15 poslancev. Za tako igro socialnih demokratov ne bodete pridobili. Zahte-vajmo, da pride sedaj to pod streho, kar je mogoče, in kar ima to prednost, da vpostav-Ija načelo splošne in enake volilne pravice. Vemo, da potem boj ne bo nehal, da ne bo ostalo vse dobro, pa tndi to vemo, da bomo po tej volilni reformi desetkrat ložje šli naprej, kot pa dosedaj! Sedaj je bilo treba podirati fundamente, odslej se bo šlo za orna-mente. Ali naj potem Slovenci dobe 24 ali 30 poslancev, ne bo tako težko rešiti, kot to, ali naj imajo Slovenci splošno in enako volilno pravico ali pa ktirije.ki jim ne dajo ne narodno in ne socialno dihati! Naj naprednjaki ostanejo enkrat dosledni! Vsak dan pripovedujejo ljudem kaj druzega. Ako ste za splošno in enako volilno pravico, tedai jo dajte ondi, kjer imate moč: V mestnem zboru ljubljanskem! (Burno odobravanje.)
»Narod« — lažnjivec.
Govornik je ostro prijel »Narod« radi laž-njivega poročila o shodu v »Mestnem domu« in dejal, da je bilo poročilo infamija. Lastne pristaše ima »Narod« za norca. (Klici: Fej laž-njivci! — Tavčar kliče: Ni trebe mene gledati! (Klici: Pa vas lahko gledamo!) Saj je bilo na shodu nekaj liberalcev in so videli, kaka je bila situacija. (Tavčar: »Slovenec« svojim, mi svojim! — Klici: »Slovenec« je resnico poročal!) »Narod« se je povzpel do in-famnosti, da so po shodu pričakovale zboro-valce nočne tiče. (Klici: Niso bile narodne dame!) S takim orožjem se bojujejo liberalci! Ce bi bili mi tako surovi, tedaj bi ne zaslužili volilne pravice. Leta in leta delajo liberalci s takimi sredstvi in potem se čudijo, da se jim ljudje poživinjujejo!
Stališče »Narodovcev« osamljeno.
Govornik konča svoj govor z zagotovilom, da so slovenski liberalci s svojim stališčem glede volilne reforme osamljeni in če bi poizkušali, kakor v »Narodu« groze, preprečevati volilno reformo, potem bi ne želi niti Pyrrhove zmage, ampak le blamažo. — (Tavčar: Ura je dvanajst! — Klici: Ali se mu že h kosilu mudi?) Ne bolelo bi nas to, ker je liberalna stranka blamirana, ampak zato, ker bi ta blamaža zopet šla na rovaš slovenske kulture. Liberalci vpijejo: »Istra je prodana!« in vendar je kompromis za Slovane in Slovence veliko večje koristi, kakor vse Plan-tanovo razgrajanje. »Arbeiter Zeitung« piše, da so ravno ob tem kompromisu se razblinile vse pripovedke o vlogi italijanske kulture. Jugoslovani so si s tem pametnim, politično modrim kompromisom z Italijani mnogo pridobili.
Resolucije.
Govornik predlaga resolucijo:
V nedeljo, dne 15. julija, v Hafnerjevi pi-varni zborujoči ljudski shod v Ljubljani izreka: Načrt volilne reforme, ki je v razpravi respektivnega državnozborskega odseka, je s stališča splošne in enake volilne pravice v marsikaterem oziru pomanjkljiv. Splošnosti volilne pravice ne odgovarja izključcnje žensk, priznanje volilne pravice samo 24let-nim in starejšim, določba glede enoletnega bivanja itd. Enakost je pohabljena s tem, da so volilni okraji po številu prebivalcev in volilcev neenako razdeljeni. V aktueinem načrtu niso izpolnjene zahteve socialne demokracije; v socialnem in nacionalnem oziru se načrt močno oddaljuje od ideala. Ne kot delavcem, ne kot Slovencem ne daje načrt vsega, kar bi lahko zahtevali po načrtu absolutne pravičnosti. Z ozirom na razmerje političnih moči v sedanjem parlamentu pa izpoznava shod, da volilna reforma v danih razmerah ne more biti nič druzega, kakor plod kompromisa, ako naj se reši parlamentarnim potom. Naloga vseh prijateljev volilne reforme je torej, energično, konsekventno in lojalno pospeševanje kompromisa, ki se kolikor mogoče največ približa splošni in enaki volilni pravici. Z vso odločnostjo pa obsoja shod vsako dejanje, ki bi spravilo v nevarnost volilno reformo sploh in pomagalo ohraniti sedanji, v vsakem ozirti krivični, zastareli, državo, narode in delavne razrede moreči volilni red. Geometrija aktu-elne volilne reforme je nedvomno izdelana na škodo delavstva; tudi Slovenci kot narod so v razmerju mandatov zapostavljeni za nekatere druge narode. Toda načelo splošnosti in enakosti je v reformi statuirano; za delavstvo kakor za Slovence je ta reforma vseskozi velik napredek. Z odstranitvijo kurij je ustvarjena podlaga, na kateri je mogoče izboljšati volilni red potom neizogibne politične evolucije. Shod torej izreka, da sprejema reformo kot obročno odplačilo, ne da bi delavstvo zapustilo svojo načelno zahtevo po brezpogojno splošni, enaki volilni pravici, pa se bode bojevalo za reformo kot najboljši v sedanjih razmerah dosežni cilj z vsemi sredstvi. Shod svari slovenske poslance, naj ne store ničesar, kar bi moglo resno ovirati uresničenje reforme, ker bi smatralo vsako tako dejanje kot sovražno delavskim slojem, političnemu napredku in demokratičnim načelom, pa tudi sovražno slovenskemu narodu, ki pridobi po tej reformi kljub vsem njenim napakam več, nego je politično pridobil tekom cele komsti-tucionelne dobe. Delavstvo bi bilo prisiljeno, da bi izvajalo iz tega sovraštva brezobzirne konsekvence.
Prehlajen snubec.
Besedo jc dobil dr. Triller, ki se najprej izgovarja, da je prehlajen (Klici: Vsa liberalna stranka jc prehlajena!). Prišel sem, ker nihče tako ne obžaluje kot jaz, da ni sporazumljenja med socialno demokracijo in liberalno stranko
in da se je vaš govornik tako zaletaval v napredno stranko. Dolgi Kristanov govor je bil tehnična obstrukcija. (Klici: Naši shodi trajajo po b ur.) Narodno-napredna stranka stoji na proporcionalnem sistemu volilne pravice, razlikujemo sc le v taktiki, v principih ne. (Klici: Oho, zakaj pa »Narod« piše, naj se splošna in enaka volilna pravica obstruira?) Število poslancev v državnem zboru se je sploh pomnožilo, aritmetično torej ni res, da bo 24 poslancev mnogo več kot sedaj 15. (Klici: Za Vas!) Obstrukcijo očitate. Jaz občudujem Italijane. Mi mislimo, da bi z obstrukcijo radi koroškega mandata ne padla volilna reforma. (Klici: Plantan je pa strašno obstruiral!) Ker ni bilo obstrukcije, misli govornik, da jc to narodno izdajstvo, ter pravi: Rad bi razpršil tisto ne-sporazumljenje, ki vlada med narodno in soc. dem. stranko. Vodstvo avstrijske socialne demokracije je zvabilo jugoslovansko soc. demokracijo na kriva pota. Narodno-napredno meščanstvo ne davi med vami. Izgubili ste zgodovinsko podlago pogojev soc. demokracije. Vi pobijate svobodomiselno meščanstvo. Na Nemškem je že skoro izbrisana vrzel med svobodomiselnim delavstvom in meščanstvom. Da bi tako daleč prišlo pri nas, to jc moja želja. Triller se je nato pritoževal, zakaj socialni demokratje postopanja liberalne stranke ne hvalijo in se je z jokajočim glasom pritoževal, češ, da je Kristan delal poklone klerikalni stranki, ki je največja nesreča za slovenski narod. (Klic: Predovič je nesreča!) Oče francoske komune Gambetta je zaklical: »Klerikalizem, to je sovražnik!« Socialni demokratje se pa bore zoper hegemonijo meščanstva, ki je v sredi votla, okolu kraja jo pa nič ni. (Ugovori.) Narod slovenski je demokratičen narod, vsi smo delavski sloji, v socialni demokraciji pa opazujem samo en stan. Boriti se morate zoper hegemonijo tujega velikega kapitala, proti nemški hegemoniji rimske cerkve. Štefe bo gotovo pisal v »Slovencu«, da sem nastopil s pozami Don Juana in snubil socialne demokrate. (Stefe: Ste slab snubec. Prehlajen snubec! Boste korbico dobili! Veselost.) Dr. Triller: »Slovenec« naj piše, kar hoče. Triller konča z izjavo, da bo šlo slovensko meščanstvo s soc. demokracijo, ko bo poleg rdeče zastave vihrala tudi slovenska zastava. Brez odobravanja kot osramočen snubec impotent-nega liberalizma stopi z odra.
Razmesarjeni liberalci.
Nato je Kristan zopet mesaril liberalce. Dejal je, da so soc. demokratje imeli z dr. Krekom in dr. Ušeničnikom konference po b do 7 ur in so jih potem še nadaljevali, torej se dr. Triller že mora privaditi, da shodi dalje časa trajajo. Liberalna stranka ni upoštevala svojega poklica. Dajte mi sem zanesljivega naprednega meščana! (Klici: ga ni!) Da ga ni, to je greh liberalne stranke. Mi nismo delali poklonov klerikalcem, a slovenski klerikalci so bili toliko taktični, da so spoznali na kateri strani bo v boju za volilno pravico zmaga. (Triller začne kot besen upiti: Ce ima Kristan, kaj čuta za dostojnost mora priznati, da nisem nikdar lagal! Vse Trillerja začudeno gleda. Klidi:Ali je tudi v ušesih prehlajen? Triller upije: Repetiram, kar sem rekel. Veselost. Kristan mu še enkrat ponovi svoja izvajanja in pravi: Ko smo imeli shode za splošno in enako volilno pravico, so klerikalci prihajali na naše shode in se izjavljali zanjo. Liberalcev smo zamanj čakali, ostali so na svojem ošabnem stališču. (Triller upije: To jc nedostojno hujskanje mas! Smeh.) Dr. Triller se sklicuje na zgodovino. (Triller kliče: Meščan je prvi položil v Parizu glavo pod giljotino!) Kristan: To jc bil slučaj zgodovine, naj pa pove dr. Triller slovenskega meščana ki bi bil za svoj narod žrtvoval svojo glavo! (Klici: Ga ni!) Kristan zagovarja socialno demokracijo, da je več storila proti klerikalcem kot liberalci. Ce bi bilo res kaj naprednega meščanstva, ne bi prenehal boj na političnem polju, ampak mogoče bi bilo tako kot na Francoskem kooperadija na kulturnem in gospodarskem polju. Klerikalci so bolj praktični kot liberalci. (Dr. Triller: Mi smo idealni! Veselost! Kristan: Politika jc resna stvar, bodite praktični! (Nckii soc. demokrat zakliče: »Saj so praktični, pri Roži!«) Tavčar postane strahovito hud, udarja s palico ob tla iu kriči: Pustite »Rožo« pri miru! Pustite »Rožo« pri miru! Splošna veselost.) Liberalci so sami krivi nesporazumljenja s soc. demokracijo. (Klici: Brez liberalcev bomo lažje živeli!) Do liberalcev imamo še neke gotove neprcmaganc simpatije. (Triller: Zakličite Pereat klerikalcem!) Kristan: Pe-reat klerikalcem I (Oglasi se par klicev.) Tri-lcr: Ni odziva! Klici: Fci dr. Triller!) Kristan ostro prime dr. Tavčarja, ker je v državnem zboru govoril proti splošno in enaki volilni pravici. (Klici: Fej!) Liberalci v sedanji kam-paniji rabijo le doneče fraze o izdajalstvu in govore o obstrukcij slovenskih poslancev s tako obstrukcijo pa bi bolj škodovali slovenskemu narodu kot klerikalci sploh kedaj! Mi nismo krivi, če liberalci večje kozle prebra-čajo kot klerikalci! To jc politični faktum in edino prav je, da propade sedanja liberalna stranka, potem bo šele mogoče paktirati med delavstvom in meščanstvom. Kristan prime dr. Tavčarja tudi zaradi disciplinarne preiskave dež. uradnika Sclnveigcrja, ker sc je udeležil manifestacije za volilno pravico. Tavčar: Saj n!i res. Klici: Res je! V disciplina rnipreiskavi jc! Preteriran jc bil! Tavčar: Radi druzega vzroka!
Dr. Tavčarjevi vzdihi.
Tavčar se oglasi k besedi. Mož je videti pobit in prav nič ni opažati na njem tiste ko-rajžc, ki jo je imel pri protiljudski niuziki v deželnem zboru. Liberalni muzikantar, se je čisto »sferdirbal.« Podoben je bil miški, ki je po neprevidnosti tlekatn zašla in sc ie
vjela v past. Zborovalci mu kličejo, naj gre gor na oder. Tavčar: Nak, gor pa ne grem! Večina hoče Tavčarja spraviti na oder. Nekateri kličejo: Saj je že tako dol, da gor ne more! Tavčar se je končno le moral udati in se ie spravil na_oder. Pričel je »govor« s svojim prijateljem Štefetom. Tavčar gleda na Stefeta in pravi, da govori da ne bo Stefe pisal v »Slovencu«, da nima korajže, ter nadaljuje: Stefe me je takoj ko sem prišel na shod, nahrutil, da sem prišel brez muzike. Rožo se mi je očitalo, trebuh tudi, s takimi argumenti mi ne pride pod kožo, s takimi medklici hočete svojega nasprotnika zadeti.
Stefe naj le ušesa napenja. Kdo bi morda trdil, da smo prišli sem prosit soc. demokracijo. Jaz sem prišel danes le poslušat. (Klici: Se bodete kaj naučili!) Enkrat za vselej naj velja, da ne iščem zveze s soc. demokracijo. (Kaj je pa Triller govoril?)
Glede volilne reforme smo na jasnem, da kdor resno računati zna, mora zahtevati, tako splošno in enako volilno pravico, ki bi Slovanom zagotovila dvetretjinsko večino v drž. zboru. Samo taka volilna reforma je sprejemljiva. (Klici: Kako naj se pa to stori? To povejte!) Tavčar: Drugo stališče je komedija, in iz sebe jaz tudi druzega ne bom napravil kot buržoazijca. To kar se jc danes predložilo, to ni podobno splošni in enaki vol. pravici. Mi stojimo na stališču, da je volilna reforma le na korist privilegijev nemškega naroda! (Klici: Ali je sedaj boljše? Reditelji mire, Kristan opetovani prosi, naj se ne dela tncdkliccv.) Vsi smo umirajoči ljudje, vsak se boji za svoje življenje. Odijozno se vidi, da so zadavili koroške Slovence, samo da nemška ljudska stranka more absolutno vladati na Koroškem. Tudi nas, kranjsko meščanstvo hočejo zadušiti. Vsaj dva mandata naj bi dobili. Na Kranjskem bomo popolnoma zadušeni. (Klici: Ker ste spali!) Kaj neki morejo trije poslanci napraviti! (Klici: Sedaj pa hočete celo obstruirati!) Šuklje mi je rekel: Ko enkrat napredno stranko uničimo, pridejo soc. demokratje na vrsto. Na Kranjskem kopljete tudi sebi grob. (Kakih pet liberalcev se oglasi: »Ziviio Tavčar!«
Po Tavčarjevem govoru.
Vtisek Tavčarjevega govora je bil, da ni pravzaprav nič povedal. Pričakovanih strašnih razkritij o izdajstvu koroških in štajerskih Slovencev ni bilo! Kristan je nato končno govoril, da so tudi klerikalci požrešni in da bi liberalci morali pripoznati, da Šusteršič zastopa ogromno maso. Ce je Tavčar paktiral s Heinom, VVolfom, Malikont in Stei-nom, naj bi poizkušal tudi kompromis s Šus-teršičem. (Tavčar: Kdo se bo s kozlom bodel!) To ni realna politika kregati se, kdo gre ali ne gre v cerkev. (Tavčar: Jaz v cerkev sploh nc hodim!) Sicer pa se nam ne gre za razdelitev okrajev, nam se gre za principi-elno vprašanje, ali je splošna in enaka volilna pravica res potrebna! Sorazmerno malo kateri narod dobi toliko mandatov kot slovenski narod. (Tavčar: Res je!) Rusini dobe mnogo manj in vender nočejo obstruirati, ker boljše je, da storimo deset korakov naprej, kot pa nobenega. Ce bodo slovenski poslanci hoteli prekucniti volilno reformo na Dunaju, potem zna doma ljudstvo kai druzega prekucniti.
Tavčar po tej lekciji izjavi: Ne bom več govoril. Kristan je že truden. Kar se tiče tiste disciplinarne preiskave, je že ustavljena. (Klici: Dotičnik o tem še nič nc ve!) Tavčar: Mogoče — jaz ne vem. Preteriran je pa bil radi bolezni, ker bi službe ne mogel opravljati. (Klic: Preterirati koga radi bolezni je škandal!) Tavčar: Jaz hočem veljati za dobrega človeka, vse drugo mi lahko rečete, lc tega ne, da nisem dober človek. Jaz hočem biti dober človek! (Klici: Zakaj pa potem nastopate proti vol. reformi? Hrušč!) Tavčar: Recite mi kar hočete, »meni ne pridete pod kožo!«
Županova pošta.
Predno jc bil shod končan, jc priletel k dr. Trillerju na shod županov Zancek in prosil Trillerja naj pride poročat županu, kako je bilo. Triller ie Zancku odgovoril, da bo že županu vse po telefonu sporočil. Zupan naj pride sam med delavstvo poročat o svoji županski besedi in o volilni reformi za občinski svet, potem bo tudi on kot sta včeraj dr. Tavčar in Triller izkusil kako je izven-magistratno mnenje!
Resolucija z navdušenjem sprejeta.
Došlo je do glasovanja. Pri glasovanju ie bila resolucija takorekoč soglasno sprejeta. Pri protiglasovanju sc ni dvignila nobena roka. Tavčar in Triller sta jo^— popihala.
Shod se je zaključil z »Zivio« klici na splošno in enako volilno pravico in s pozivom naj se delavstvo v velikem številu udeleži prihodnji petek shoda liberalne stranke!
OORSKI DRŽAVNI ZBOR.
V tretjem branju odobre finančno na-godbo s Hrvaško. Zbornica je vzela na znanje poročilo kvotne deputacije, v katerem se naglaša, da se deputaciji nista zedinili. Pri inarti-kulaciji s Švico sklenjene trgovinske pogodbe naglaša poročevalec: Med nami in Avstrijo danes ni ne zveze, ne nagodbenega razmerja.
V tem položaju smo opravičeni, da odločujemo sami. Odobrili so tudi veterinarsko konvencijo s Švico.
OGRSKA.
Košutovci so imeli v petek zvečer sejo, pri kateri so odobrili proračun finančnega, poljedelskega, naučnega in ministrstva za notranje stvari. Več poslancev je želelo, naj bi odstopil bivši budimpeštanski glavar Botha,
za katerega se je pa jako toplo zavzel An-drassy.
Ogrski državni zbor je pričel v soboto razpravo o proračunu.
VOJSKA MED GUATEMALO IN HONDURO.
Iz Salvadorja poročajo, da je Hondura napovedala vojsko Gnatemali. V Guatemali morajo pod orožje vsi možje, ki so dopolnili 21 leto. Vašingtonski državni departement je pozval pod orožje 40.000 mož.
ITALIJANSKE VAJE OB MEJI.
Iz Rima poročajo: Udelžniki tretjega tečaja turinske vojne šole se vadijo zdaj v visokih dolinah Pievc de Cadore. Vaje vodijo častniki italijanskega generalnega štaba. Na razpolago imajo veliko vojakov raznih čet iu veliko konj. Pieve de Cadore leži v alpski dolini Piave v belunski provinciji, ki leži južno od Koroške in Vzhodne Tirolske! Vaje se vrše samo 20 klm od avstrijske meje. Piere de Cadore je vojaška važno točka, kjer so 1. 1807 premagali Francozi naše čete.
KONGRES JUGOSLOVANSKIH KNJIŽEVNIKOV IN NOVINARJEV.
Sofijske novine pišejo: »Društvo bolgarskih književnikov in novinarjev v Sofiji« javlja, da se kongres jugoslovanskih novinarjev in književnikov otvori dne 26. avgusta dopoldne in bo trajal tri dni. Kongresa se udeleže srbski, bolgarski, hrvatski in slovenski novinarji in književniki. Udeležniki bodo imeli na srbskih in bolgarskih železnicah brezplačno vožnjo.
Štajerske novice.
š Seja pododbora »SI. kršč. soc. zveze«
v Mariboru ne bo v sredo, 18. t. m., ampak v četrtek, 19. t. m.
š Grozno poškodbo je dobila pred kratkim 241etna posestnikova hči Marija V ah t i č iz Gornjega Haga pri Arvcžu. Skočila je namreč s senčnega voza, pri tem se ji je pa kavelj neke verige tako zapičil v telo, da jo je pretrgalo do križa. Prepeljali so jo v graško bolnišnico, kjer je pod groznimi bolečinami umrla.
š Poročil se je v Mariboru g. Vilko Weixl, poslovodja pri gosp. Sepecu z gpdč. Antonijo Trampuš.
š Z Vranskega smo prejeli sledeči dopis: Na podlagi § 19. tisk. zak. prosim, da prinese vaš cenjeni list sledeči popravek: 1. Ni res, da bi se bil hotel kedajkoli obesiti. 2. Ni res, da bi bil jaz kedaj Mariji brke namalal. Slikanje brk Mariji dolžila me je pred 18 leti narodnonasprotna stranka v Šoštanju; sodna in šolskouradna preiskava pa je dognala, da je bila ta trditev popolnoma neresnična in izmišljena. — Se vam za to resnicoljubje zahvaljuje, se beležim odličnim spoštovanjem udani Ivan Kramar, učitelj. — Vransko, 12. julija 1906. Op. uredništva: Ker seveda o vseh krajevnih razmerah na Štajerskem po članih uredništva nc moremo biti poučeni, prosimo gg. dopisnike zanesljivih poročil, ker nam je vsekako neljubo, komu krivico delati.
Dneune novice.
+ Odklonjeni snubač. Kakor se človek, ki je padel v vodo in ne zna plavati, oklepa vsake bilke, tako se sedaj lovi tepena liberalna stranka. Nada, da bi rešili par liberalcev politične smrti z umetno zveriženitni mestnimi mandati, je splavala po vodi, in zdaj so si izmislili, da so hoteli pravzaprav s tem pomagati samo delavcem. Ta izgovor je tako aboten, da sc mu vse delavstvo samo smeje. Liberalna stranka uvideva, da sc jej bliža zadnja ura. in zato je sklenila, da se oklene socialne demokracije, in upa z njeno pomočjo vendar še braniti kako liberalno bitje pri političnem življenju. Koliko premagovanja in osramočenja je bilo treba, preden sc je odločila liberalna stranka za ta korak, ki kaže vso njeno onemoglost. Stranka, ki jc tako prevzetno prezirala pri vsaki priložnosti delavske stanove, in je vsikdar naglašala, da je stranka izobraženih in imovitih stanov, stranka, ki se je s ponosom imenovala zastopnico slovenskega kapitala, je sedaj tako propadla, da gre snubit socialno demokracijo in berači za njeno pomoč. Vsa lažnivost »Naroda« je bila zastonj. Na shodu v »Mestnem domu« je bila liberalna stranka poražena in tepena. Tisto roko, ki jih je tam tako udarila, so šli poljubljat na socialdemo-kratični shod, a ta roka jih je zdaj še hujše udarila po ustih. Včerajšnji poraz je bil še hujši od četrtkovega, kei1 se je množica na shodu igrala 7. liberalnima prvakoma kakor mačka z miško. Po shodu v četrtek so pri »Lloydu« liberalci dr. Trillerja prijemali, Zakai je bil tako neroden, da ni mogel pridobiti socialnih demokratov. To nalogo sta šla izpolnjevat dr. Triller in dr. Tavčar včeraj k Hafnerju. Dr. Tavčar je zaradi tega opustil še Grmckovo slavnost, kjer bi bil gotovo bolj navdušen ob strani gnadljivega gospoda Brccta, nego pa pri neprijetnih demokratih. Dr. Triller se jc svojo vlogo še nekoliko naučil, a dr. Tavčar je v svoji znani nerodnosti takoj iz vloge padci in namestil, da bi socialne demokrate snubil, kot se spodobi, je pa udarila na dan v njem zopet stara baharija in je povedal, da je buržoazijcc in bo tudi vedno ostal. Za hinavca dr. Tavčar res ni rojen — to sc mu mora priznati. On jc gotovo dober človek,
najboljši človek v celi liberalni stranki. Zaradi tega je tudi umolknil o grdi laži glede prodanih Štajercev in Korošcev. Seveda dobri ljudje žanjejo za svojo dobroto le udarce, a dr. Tavčar je vkljub temu ostal dober človek, kar je veliko vredno v sedanjih hinavskih časih. On je sploh predober človek, in zato res ne vemo, čemu hodi krvav pot potit za tako propalo stranko kot je liberalna, ki njegovo dobroto izkorišča. Politik dr. Tavčar seveda bo iz-inil iz tega sveta, a »Slovenec« se bo gotovo otrudil, da mu ohrani slavo dobrega človeka, iamo za snubača je imel le enkrat srečo — daj mu ta posel več ne gre od rok. Najboljši lovek pa tudi ne more biti dober za vse!
+ Liberalci in splošna ter enaka volilna ravlca. Liberalci se lažejo, da pokrijejo svojo inobo v izdajstvu koroških in štajerskih Slo-encevinstem vedno bolj očitno kažejo svoje irotiljudske namene. V soboto poziva »Slov. larod« poslance vseh slovenskih strank, naj e združijo v obstrukciji proti volilni reformi. ' petek hočejo liberalci na svojem shodu pred-agatl to narodno veleizdajstvo kakor so e domenili z Vsenemci! Te klike ni res nič ram! Vedno hoče novih blamaž! Ali je mogoč tako kliko sploh kak kompromis? V korist lovenskega ljudstva svarimo preko te klike! ^ko imamo res ljubezen do naroda, tedaj ima-no tudi dolžnost skrbeti, da gospodarski ne iropade. Vsak kmet. delavec, obrtnik ve, da r sedanjem državnem zboru skoro ni mogoče »rodreti z res koristnimi socialnimi načrti, iospodarsko pomoč in povzdigo ljudstvo nore pričakovati le od parlamenta, ki bo izvoljen po splošni in enaki volilni pravici! To laj bi si zapomnili tudi tisti »Sokoli«, ki kot »rivatni nastavfjenci trobijo v liberalno kliko n ne vedo, da s tem delajo proti svojim last-lim stanovskim interesom. Zato so včeraj na judskem shodu v Ljubljani tudi pristaši »Slovenske Ljudske Stranke« glasovali za predloženo resolucijo. Delo za splošno in enako volilno pravico je pravo delo za povzdigo na-•oda! Vsak pravi napredniak bi moral biti že > stališča gospodarskih reform za splošno in :nako volilno pravico!
+ »Narodove« množice. Narod je pisal la so na shodu v četrtek v »Mestnem domu« jrihajale »napredne množice«, nekaj vrstic spodaj pa piše, da je bilo na shodu »300 na-prednjakov.« Groza nas prešinja ob takih »Narodovih« množicah« v Ljubljani, ki šteje 36.000 prebivalcev! Na vsakem Šusteršiče-vem shodu v Ljubljani je še enkrat, tudi trikrat več njegovih somišljenikov, nego pa je teh »naprednih množic«. Tudi na včerajšnjem iavnem ljudskem shodu na Hefnerjevem vrtu, so se »napredne množice« kar izgubile in so menda ostale med Predovičimi prašiči. Na ian z splošno in enako volilno pravico v Ljubljani združene množice, ki ste nastopile za pravice ljudstva dne 28. novembra 1905!
+ Prvi slovenski protialkoholni kongres
ki sc je včeraj izvršil v mali dvorani hotela »Union« v Ljubljani, je bil izvrstno obiskan. »Abstinent« je lahko zadovoljen z uspehom, saj niso bili zastopani le Ljubljančani, ampak na shodu so bili abstinenti in prijatelji s Primorskega, Štajerskega in Koroškega. Zlasti je bilo na shodu lepo število učiteljic in učiteljev. Nekaj smo pa le pogrešali, namreč zastopnikov onih činiteljev, ki so v prvi vrsti poklicani, da delujejo na omejitev pijančevanja. Ne kranjski deželni vladi, ne magistratu in tudi deželnemu odboru se ni zdelo vredno, da sc udeleži zborovanja, na katerem so bili navzoči prijatelji abstinenčnega gibanja iz vse Slovenije. Drugod sc udeleže takih kongresov ministri, no, pri nas pa zastopniki oblasti nmajo smisla za to. Ob 6. uri je bila nova maša abstinenta č. g. Antona Demšarja na Rožniku, h kateri so bili vabljeni pred vsem udeleženci kongresa in pri kateri jc prepovedoval »Abstinentov« predsednik dr. Krek. Dopoldne so bila pa na kongresu sledeča predavanja: L. Smolnikar o zgodovini protialkohol-nega gibanja; dr. Krek: Alkohol in produktivni stanovi; profesor E. Jarc: Alkohol in inteligenca; gospica M. Stekar z Dunja: Žensko vprašanje in alkohol. Debate sta se udeležila Jakob Milavec in dr. Pegan. Popoldne so pa govorili: dr. Dolšak: Alkohol in telo; dr. Robida: Alkohol in duh; Josipina Erženova: Delavke in alkohol; Fr. Avscc: Alkohol in narod; Anton Jarc: Alkohol in vzgoja; J. Podlesnik: Abstinenčne organizacije; M. Moškerc: Alkohol in tisk. Debate sta se udeležila dr. Krek in profesor Jarc. Shod je pismeno pozdravil ljubljanski knezoškof. Zborovanje je vodil jako spretno profesor E. Jarc. O kongresu priobčimo še obširnejše poročilo, kakor tudi o včerajšnji krasno uspeli veselici.
+ Program otvoritve proge Jesenice-Gorica-Trst dne 19. julija 1906. Ob 12. uri 25 minut sc pripelje nadvojvoda Franc Ferdinand na Jesenice. Na postaji ga čakajo: Knez in nadškof goriški, knezoškof ljubljanski, železniški minister, poveljnik tretjega ar-madnega zbora iz Gradca s predsednikom generalnega štaba tretjega armadnega zbora, deželni predsednik in deželni glavar kranjski itd. Občinski odbori Jesenic in sosednih občin, društva, šolska mladina se postavijo na slavnostnem prostoru. Po predstavljanju blagoslovi goriški nadškof dr. Fr. Sedej železniški tir in vozove. Nadvojvoda nato koraka ob.društvih in se pogovarja z gosti, nato stopi v dvorni salon otvoritvenega vlaka. Gostje se peljejo deloma s tem, deloma s sledečim vlakom. Ob 1. uri 25 minut, ko pevajo šolski otroci cesarsko pesem, se odpelje dvorni vlak. Ob 1. uri 34 minut se počasi vozi čez Vintgar-ski most, ob 1. uri 41 minut pride na Bled. Tam na postaji zopet čaka duhovščina, uradi, društva, šolarji itd. Nadvojvoda izstopi. Predstave. Deklica mu izroči šopek. Ob 1. uri 49 minut odhod z Bleda, ob 2. uri 13 minut prihod v Bohinjsko Bistrico. Zopet kakor na Bledu, odhod ob 2. uri 21 minut, prihod v sv. Lucljo-Tolmin ob 3. uri l minuta. Na peronu čaka: Namestnik tržaški z uradništvom, duhovščina, občinski zastopi Sv. Lucije in sosednih občin, društva itd. Nadvojvoda izstopi, nagovore ga: ces. namestnik, okr. glavar, župana Tolmina in Volč. Predstave. Odhod ob 3. uri 6 minut, ob 3. uri 24 minut prihod v Kanal. Nadvojvoda izstopi. Postavljena je častna kompanija brez zastave in godbe. Ob 3. uri 29. minut odhod, ob 3. uri 48 minut pride vlak pred soški most pri Solkanu. Dvorni vlak se ustavi tako, da stoji dvorni salonski voz na stebru mosta. Nadvojvoda izstopi, po predstavah si ogleda most. Ob 4. uri se pripelje čez soški most in pride ob 4. uri 4 min., v Gorico. Tu zopet čakajo zastopniki vseh uradov, društva, duhovščina itd. častna kompanija z zastavo in godbo, nadvojvoda izstopi, predstave. Ob 4. uri 24. minut odhod, ob 4. uri 50 min. prihod v Reifenberg, kjer nadvojvoda zopet izstopi. Odhod ob 4. uri 55 min., ob 5. uri 13 min., prihod v Št. Danijel Kobdilj. Zopet nadvojvoda izstopi. Ob 6. uri prihod v Trst-St. Andrej. Tu čaka tržaški škof itd., častna kompanija z zastavo in godbo. Nagovori, predstave, potem se odpelje nadvojvoda v namestniško palačo. Ob 8. uri obed, ob 9. uri 30 minut veliki sprejem. Ob 12. uri 30 minut se nadvojvoda odpelje z dvornim vlakom s Trsta čez Gorico in Jesenice nazaj.
+ Sklep šolskega leta v zavodih sv. Stanislava se je v soboto izvršil na prisrčen način. Ker se je zaključilo ravno prvo leto, ni smel biti konec tako prozaičen, da bi bili gojence samo pa alfabetu klicali in jim vročili izpričevala, drugega pa nič. Po sveti maši, ki so jo darovali Presvetli, so gojenci v veliki dvorani |)okazali, da so se učili tudi kaj takega, kar ni strogo obligatno. Deklamacije, petje, godba, predstava igre »Najdenček« — vse to je pričalo, da so gojenci v minulem šolskem letu čas dobro porabili,. Ne bomo pavšalno hvalili uspehov, ki so jih šentviški gojenci v soboto ix>kazali. Kajti lahko bi nam kdo očital: »Hvalite zato, ker ste zavodom naklonjeni.« Sicer si vsakdo sam lahko sam napravi sodbo o letošnjem delovanju zavodov. Naj si pokliče v spomin, kaj so tekom letošnjega leta nekateri listi pisali zoper zavode. Potem naj tc napade primerja z letošnjim letnim poročilom šentvidske gimnazije. Videl bo, da jc poročilo samo najlepša zavrnitev napadov. Vodstvo šentviških zavodov na časnikarske napade principijelno ni nič odgovarjalo. držeč se načela: Dobra reč se sama hvali. — Ne bomo podrobno kritikovali produkcij, s katerimi so prvič gojcnci zaključili delo enega leta, dasi so gojenci svojo stvar izvršili vsekako mnogo bolje, kakor bi kdo pričakoval od dečkov. Opozarjamo samo da je že to veliko vredno, ker je bilo preccj prvo leto mogoče, takšno predstavo prirediti. — Posebno pozornost je vzbujalo to, da imajo gojenci tako od solnca zagorele obraze, kakor bi živeli vedno na prostem. Otrokom toliko gibanja dovoliti, pa vkljub temu z učenci, ki niso sam izbran materijal, vendarle v toliki meri zadostiti zahtevam šole, to jc brez dvoma umetnost.
+ Za zasebne nastavljence. Dne 25. julija bo imela sejo gosposka zbornica ter bo skoro gotovo v tej seji rešila zakon o zavarovanju zasebnih uradnikov.
+ Goriški Slovenci in otvoritev Bohinjske železnice. Za včeraj je bilo na Goriškem naznanjenih osem shodov obeli združenih slovenskih strank. V Gorici sta bila sklicatelja dr Pavletič in Andrej (iabršček. Dnevni red
shodu je bil: Bohinjska železnica, njena važnost in pomen za slovenski narod. V zadnjem trenotku so bili shodi odpovedani, ker so nem-školaški napisi na goriškem kolodvoru izginili Otvoritve nove železnice se torej goriški Slovenci udeleže.
+ Umrla je mati ministra za unanje stvari grofica Goluchovvski*
— Grmekova slavnost v Sori se je tako izvršila, kot smo pričakovali. Domačih ljudi so prišli samo Grmekovi 'ju Brcetovi pristaši, znani liberalci so prišli iz vse okolice, in požarne hrambe iz Škofje Loke, Stare Loke, Št. Jurja pri Kranju in iz Pirnič oziroma Šmartno pod Šmarno goro. Da so prvoime-novaue prišle, če tudi v majhnem številu, se ne čudimo, obžalujemo pa može iz Pirnič in Šmartna, da so šli na lini Grmeku in Brcetu. Sicer ie pa jako mnogo naših ljudi, ki so šli od krščanskega nauka, ostalo v Sori, ter so poslušali godbo iz Kranja, ki je dobre igrala, pokrepčat pa so se hodili k Kofolu, v tako znano Brajčevo gostilno. Pri veselici je Brce govoril, in povdarjal, da treba dejanja. Upamo, da njegov govor ni dosti škodoval, ker ni imel več pazljivih poslušalcev. Ob pol enajstih zvečer je prišel Brce trkat na vrata občinskega odbornika v Sori Andreja Dolinar, in se jezil nad njim, da naj mu preskrbi orožnikov, češ, takrat ko so mene izganjali iz Sore, si pripeljal dvanajst orožnikov. Ali ima Brce pravico zahtevati od občinskega odbornika, naj mu preskrbi orožnikov? Ali ima Brce pravico priti v ta namen razbijat po vratih mirnega moža, ga klicati na odgovor in mu vznemirjati vso družino? Ali ni to kalje-nje nočnega miru? Sploh je vsa udeležba pokazala, da je imela veselica namen, pomagati, kakor smo že prej pisali. Grmeku in liberalizmu na noge. Ločani so bili prišli na veselico samo s pogojem, da se ne govori o politiki. Ko je pa začel zabavljati Brce, so vstaLi in odšli.
—	Otoče-Brezje. Na postaji Otoče, kjer izstopa vsako leto mnogo tisočev romarjev, napravlja državna železnica čakališče, ki bo veliko in prostorno kakor — majhna drvarnica. In za tako kolibo so morali prispevati bližnji občanje in cerkev na Brezjah! Kje bodo čakale ob neugodnem vremenu stotine ljudi? Ali novci slovenskih romarjev nič rre veljajo? Ali se bo upoštevala splošna želja tisočev, da se ondi napravi napis Otoče-Brezje, ker je na Otočah samo zaradi Brezja največji osebni promet na vsej progi? Zakaj ne ostaja sedaj ob nedeljah in praznikih vozeči prvi zjutranji vlak na Otočah? Drugod se vse stori za udob nost potujočega občinstva, in pri nas? Ali se romarji vozijo mar brezplačno? In kedaj se bomo Slovenci vozili po svoji zemlji s slovenskimi ali vsaj povsodi s dvojezičnimi voznimi listki? Državna železnica ima od postajališča Otoče več dohodkov kakor od vsake druge postaje zlasti tudi več kakor od Bleda, a vendar ima Bled lepo štacijsko poslopje, Otoče pa nič. Človeku se ubogi romarji v srce zasmilijo, ko jih vidi na Otočah ob vsakem vremenu posedati in trpeti po hlodovih in golih tleh! Tako brezobzirnost bi v nemških krajih plačali s tem, da bi uto, v kateri se izdajejo vožni listki razdrli in razbiti. —
Slovenski romar.
—	Novice iz Aleksandrije. Dr. Celestin Liebsch iz reda usmilejnih bratov se je 2. t. m. pripeljal iz Tanturja v Aleksandrijo. Danes, dne 4. julija, se odpelje v spremstvu enega so-brata v Trst, od ondot pa v Gradcc. Okreval je preccj, želimo mu iz srca, da bi se do dobrega pozdravil v domovini. — P. Ignacij Strukič, znani hrvaški književnik, sc je 30. junija radi zdravja podal na Libanon v hospic Harissa. — Prvo nedeljo julija jc naš prevzv. nadškof Avrelij Briante trem dijakonom (2 Salezijanccma in misijonarju iz lijonske družbe podelil sv. mašniško posvečevanje v cerkvi sv. Katarine. — Pred kratkim so Arabci blizo Tante napadli patruljo angleških častnikov. Stotnik je bil umorjen, nekaj častnikov ranjenih. Sodišče, ki je bilo nalašč za to odločeno, je obsodilo nad 50 napadalcev in sicer 4 v smrt na vešala, ostale pa deloma v dosmrtno, deloma v večletno ječo. Štiri krivce so dne 28. junija ob 2. popoldne obesili na kraju, kjer so napadli angleške častnike. V nedeljo bomo slovesno obhajali praznik sv. Cirila in Metoda, kaor vsako leto.
—	Umrla je v Trstu Frančiška Zavrl roj. Ažman.
—	Kedaj dobimo vodovod? Z Rakeka se nam piše: To vprašanje jc vsak dan bolj važno! Sedaj jo moramo kupovati od južne železnice, da napajamo živino tujih voznikov. Kraji, ki imajo studence, potoke in reke, in za katere sc jc plačevalo tisoče kron, da bi sc jim odpeljala voda, imajo vodovod, mi pa, ki nimamo ne studenca ne potoka — nimamo pa nič! Je to prav?
—	Razglas o sprejemanju blaga na železnicah. Od dne 23. julija 1906, to je od dneva otvoritve državne proge Jesenice-Gorica-Trst so v Trstu sledeči z oddajo in sprejemom blaga poslujoči železniški uradi: Trst c. kr. državna želcznica,*) Trst juž. železnica, za promet v carinskem ozemlju. — Trst presta Inka c. kr. drž. žel., Trst prosta luka juž. žel., za promet v carine prostem ozemlju. Trst-Škcdenj, Trst-Sv. Sava, za promet v carinskem ozemlju. — Za carinsko ozemlje poslujoči uradi sprejemajo oziroma oddajajo vsako blago carinskega ozemlja ne glede nato ali sc isto prevaža po državni ali južni železnici, v kolikor ni določenih izjem v
*) Na novi postaji Trst c. kr. drž. žel., stara postaja Trst- Sv. Andrej se je opustila.
»Pojasnilih in določbah za premet s Trstom.« Natančneje določbe pravic v Trstu poslujo-čih žel. uradov imajo »Pojasnila in določbe za promet s Trstom.«
Ljubljanske novice.
lj Pllnova družba in občinski svet. Danes je bil občni zbor plinove družbe. Ker je pa prej »Zivnostenska banka« po naročilu obč. sveta kupila 255 akcij, je danes dosedanji upravni odbor ostal v manjšini s 170 glasovi in js bil izvoljen slovenski upravni svet tako, da ima plinarno v rokah takorekoč občina.
lj Zlata maša č. g. prelata Rozmana. Pri serenadi, ki se priredi ziatomašniku mil. gospodu Janezu Rozmanu v soboto, dne 21. t. m. poje pod vodstvom g. vodje Gerbiča ad hoc sestavljeni pevski zbor, pri katerem so obljubili svoje delovanje gg. pevci sledečih slavnih ljubljanskih pevskih društev: »Glasbene Matice«, »Slavec«, »Ljubljane«, društvo »Merkur« in »Ljubljanski Zvon«. — Gg. pevcem se naznanja, da bodo skušnje za serenado jutri in v petek zvečer v veliki dvorani »Glasbene Matice« ob 8. uri ter se gg. pevci uljudno prosijo, da sc blagovolijo teh skušenj udeležiti.
lj »Slovenčev« predlog sprejel ljubljanski magistrat. Kar je bilo v »Slovencu« najprej nasvetovano, naj se Ljubljančani nekoliko bolj zanimajo za okrašenje svojih okenj in balkonov s cvetlicami po vzgledu Dunaja in Prage, ki je Dunaju v tem sledila, je upošteval ljubljanski magistrat in poizkušal sedaj to zadevo pospešiti s tem, da je razpisal po 50, 40 in 30 kron za one hišne posestnike, katerih hiše bodo imele na oknih in balkonih najlepše cvetlice. To je prav hvalevreden sklep! Priznati mora vsak, da je bil sedaj pogled na marsikatero ulico v Ljubljani jako pust, mrtev. To bi se izpremenilo, da tudi magistrat porabi tako kot na Dunaju vsak svoj prostorček za okrašenje s cvetlicami in zelenjem, vsaj na Dunaju celo okolu kandelabrov vise cvetlice, kar napravlja jako lep vtis. Ali bi kaj takega ne bilo mogoče? Na rotovški balkon je magistrat že postavil tiekaj zelenja. Tako je »Slovenčev« predlog, katerega je »Narod« nekaj dni pozneje deloma posnel, sprejet v korist olepšanja bele Ljubljane. Občinstvo naj bi se najživahnejše odzvalo inagistratnemu pozivu, ki naj bi bil tudi tako objavljen, da bi zanj izvedelo najširše občinstvo!
I j Pozor Slovenci! Davčni urad ravnokar razpošilja plačilne naloge davka na osebno dohodnino. Z žalostjo in ogorčenjem pa opažamo, da davčni urad niti v Ljubljani ne prizna Slovencem pravice, ker jim pošilja nemške plačilne naloge. Ako bi se na Štajerskem ali Koroškem kaj tacega zgodilo proti Nemcem, da bi dobili slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine, bil bi že ogenj v strehi in velikansko javkanje med Tevtoni. Zato pa Slovenci vračajte nemške plačilne naloge ter zahtevajte slovenske. S tem pokažemo germanskim uradnikom, da morajo z nami občevati slovenski.
Ij Antialkoholna predavanja v tobačni tovarni. V tobačni tovarni so tamošnji tovarniški zdravniki v mesecu juniju in juliju predavali o alkoholu in njegovem vplivu na človeški organizem. Predavanj sc je udeleževalo na stotine tobačnega delavstva ter jim je sledilo z veliko pozornostjo in zanimanjem. Gospodje predavatelji, doktorji Košcnina, Hog-ler in Zaje so koncem svojega predavanja želi obilo priznanja, kar je dokaz, da bodo predavanja rodila vsaj nekaj uspeha in pripomogla delavstvu do boljšega socialnega stanja.
Ij Epidemija legarja na Rakovniku. V zavodu salezijancev na Rakovniku obolelo je zadnje tri dni v vsem 17 dečkov za legarjetn. Mestni mogistrat je po naznanilu bolezni takoj odredil najstrožje zdravstvene odredbe, da se zabrani razširjevanje te bolezni. Desin-fckcija vrši se ne le ob bolniških posteljah in v bolniški sobi, temveč po celem zavodu. Posebna straža brani vstop vsakemu tujcu. Prepovedano je občinstvu obiskavati kapelico in svetišče v zavodu. Ker je prav mogoče, da so zanesli dečki z nekega izleta kal te bolezni v zavod, ter da so vodnjaki okuženi z bacili legarja, dal je mestni magistrat takoj vodnjake uradno zapreti, vodo iz njih pa bakte-riologično preiskati. Velika spalna soba v stranskem poslopju določena je za bolniško sobo; bolniki so v oskrbi zavodnega zdravnika, strežejo jim strežnice-redovnice. Mestni magistrat nadzoruje strogo izvršitev podanih varstvenih odredb in jc trdno upati, da sc epidemija otneji.
lj Umrl jc v Sarajevu gospod Henrik K o \v a n e t z , prvi strojnik deželne tiskarne, star 45 let. Pokojnik je več let posloval v Ljubljani.
Ij Sklep šolskega leta na uršulinskili šolah.
V četrtek so sklenile notranje šole, zunanji šoli pa skleneta šolsko leto v soboto. Iz letnega poročila posnamemo sledeče: V uršu-linsketn samostanu je bilo šest učilnih zavodov s pravico javnosti in sicer: 1. otroški vrtec s 50 deklicami, 2. slovenska vnanja pet-razredna ljudska šola s 10 razredi in s 478 učenkami, 3. slovenska trirazredna vnanja meščanska šola s 3 razredi in 149 učenkami, 4. slovenskonetnška notranja petrazredna ljudska šola (obenem vadnica) s 5 razredi in 233 učenkami, 5. nemška notranja trirazredna meščanska šola s 3 razredi in 121 učenkami in 6. učiteljišče (letos I. in III. letnik) s 64 gojenkami. Poleg tega jc bil šc prosti tečaj. Skupno je torej bilo v 25 razredih nad enajsto učenk. Izmed učiteljic ima 14 učiteljic usposobljenostno skušnjo za meščanske šole. Poleg rednih mesečnih konferenc, kjer so se obravnavala važna temata je bilo tudi tudi več hospitacij. Gojcnkc (180) in večje učenke so se udeležile duhovnih vaj, ki jih je vodil vč. g. P. J. Gerz D. J. Razni oddelki so naredili izlete v Postonjsko jamo, na Bled in Vintgar, v Šmarje in na Šmarno gore. V svrho domovinoznanskega pouka je
imela ljudska šola -'0 izhodov. Meščanska šola je večkrat obiskoval muzej in šla v me-nažerijo. 40 revnih učenk je bilo obdarovanih pri obdarovanju za ljubljanske ljudske šole. Gojenke so poleg tega obdarovale 33 revnih učenk in Marijine kongregacije 42. Znatno so se pomnožila učila. Naj še omenimo, da se poleg obveznih predmetov tudi podučuje francoščina, igranje na klavirju, na goslih in cit-rah, stenografija. Zelo se goji tudi risanje in slikanje. Uršulinska šola je najstarejša šola v Ljubljani in sedaj največji učni zavod na celem slovenskem ozemlju. Uršulinske šole uživajo simpatije ne le ljubljanskega prebivalstva ampak tudi daljnih krajev. Najimenitnejše ljubljanske gospe so hodile v te šole, in najboljše družine pošiljajo svoje hčerke v uršulinske zavode. Mnoge č. gospe in gospodične s svojo radodarnostjo, ki naj bo po njihovi plemeniti želji skrita, kažejo naklonjenost in hvaležnost. Šola pa tudi po pravici zasluži. Tekmuje lahko z vsako šolo na Kra-pehov pri učenju. Zal, da ljudje ne zvedo toliko laskavih priznanj in pohval iz visokih mest, katere dobre učiteljice v svoji ponižnosti kar lepo svetu prikrijejo ter jih niti v letnem poročilu ne omenijo, kaor se je tudi letos zgodilo. Letos se zopet šole nekoliko popravljajo. Napravi se semtertje novi tlak, nove stopnjice v zunanji šoli. nova tla v mnogih razredih, napelje se elektrika še v one razrede, kjer do sedaj ni bila napeljana itd. Ako že smemo delo hvaliti zaradi vspehov moremo reči, da so te šole najboljše šole. Prebivalstvo se tega zaveda in so šole prenapolnjene akoprav nekatere osebe na vse moči agitirajo in delujejo proti njim.
lj Park ob Bleiweisovi cesti je dobil tudi že potrebno število novih klopij, za kar je bil že skrajni čas.
lj Tatovi stavbnega lesa so se zadnje dni pojavili pri stavbah P. Turka in Iv. Bonača. Kakor srake so drzni tatovi. Največ se ga po-krade po noči, ko odidejo ljudje spat, ker ni na stavbiščih - straže!
Ii Zaprti Fr. Perdan pride pred poroto v III. seziii.
lj Pomnožitev delavskih hiš za Bežigradom. Kranjska hranilnica oziroma društvo za zgradbo imenovanih hiš, zgradi v kratkem še dvoje takih poslopij za delavske sloje.
lj Ljubljanska draginja — odganja tujce! Medtem, ko jenaNotranjskem (Planina, Cerknica, Rakek, Logatec) prijavljenih že nad 50 letovičarskih družin za mesece: julij, avgust in september, se jih je za Ljubljano oglasilo, kolikor smo poizvedeli, do zdaj komaj 10.
lj Zgradba tovarne za kartonažo g. Ivana Bonača se gradi v Čopovih ulicah in je že 1 m visoko nad cestnim nivelom. V kratkem zgradijo ondi tudi potrebni kanal, ki bo speljan skozi novi del Čopove ceste v onega na Res-Ijevi cesti.
lj Ustanovni občni zbor vdovskega in si-rotinskega penzijskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem vršil se je dne 10.
t. mes. Izvoljeni so bili: Predsednik dr. V. (iregorič; prvi podpredsednik dr. J. Jenko; upravitelj imovine dr. J. Geiger, namestnik dr. O. Krajec; zapisnikar dr. J. Zaje, namestnik dr. Dolšak; revizorja dr. Alfred pl. Va-leta, dr. J. Oražen; delegata društva zdravnikov dr. L. Bock, dr. I). vitez Bleiweis. Z ustanovitvijo penzijskega zaklada, ki razpolaga sedaj že z glavnico 19.000 kron, storila je organizacija zdravniškega stanu na Kranjskem izdaten korak naprej. Pristopilo je dosedaj 30 zdravnikov. Preverjeni smo, da ga ni zdravnika na Kranjskem, ki bi ne upošteval važnosti te institucije in ji ne pristopil.
Ii Stražniku se je zoperstavil. Dne 3. junija t. 1. je bil sobni slikar Ljudevit Stopar iz Zagreba v družbi več rojakov Hrvatov v Car-manovi gostilni na ljubljanskem Gradu. Vsled pijače razgreti so neki drugi družbi postali sitni. Stopar je na kegljišču nalašč ubil šipo in vrgel tri vrčke ob tla, da so se razdrobili. Poklicali so stražnika. Nadstražnik (ioričan je Stoparja aretoval. a ta se je temu s siio uprl ter ga telesno poškodoval in še pripomnil: »Če me ne spustiš, te bom tako ob tla obrisal, da se ne boš več pobral.« Stopar je bil obsojen na osem mesecev težke ječe.
ij Orgljarska šola cecilijauskcga društva v Ljubljani je zaključila šolsko leto v četrtek 12. t. m. Mirno deluje ta šola že lepo vrsto let v svojih zares skromnih prostorih; a pokazati more jako lepe uspehe, kajti ves preporod naše cerkvene glasbe temelji brez dvoma ravno na tej šoli. Leto za letom pošilja ta šola v svet nekaj več ali manj izurjenih organi-stov, po katerih se potem širi cecilijanska ideja. V javnosti se pokaže ta ..šola vsako leto enkrat, namreč ob sklepu šolskega leta, ko se
vrši javna preizkušnja. Pri letošnji preizkušnji so po navadi izpraševali velezaslužni učitelji: g. ravnatelj Foerster iz harmonije, kon-trapunkta, modulacije in fuge, g. dr. Karlin iz liturgike in cerkvenoglasbene zgodovine, g. P. Angelik iz korala. Poleg tega so učenci pokazali lep napredek tudi v petju ter igri na klavirju in orgijah. Letos zapusti šolo sedem abiturijentov, kateri so pač jako različni po svojih zmožnostih; eden med njimi, Ravnik Janez, je izdelal z odliko. Pri preizkušnji se je pokazalo, da prave uspehe doseže le tak učenec, ki je res nadarjen za glasbo. Zato naj se nihče ne vsiljuje v šolo, kdor nima potrebne nadarjenosti za glasbo. To ni kako rokodelstvo, kateremu se lahko vsakdo priuči, temveč tu je treba posebnega talenta od Boga; kdor tega nima, naj se loti raje kakega drugega opravila. To naj bi imeli pred očmi zlasti oni stariši, kateri hočejo včasih po sili spraviti v orgljarsko šolo kakega sina, ki pa nima nadarjenosti za to. Tak bi morda v kakem drugem stanu dosegel lepe usehe, kot or-ganist pa bo vedno mojster skaza. F—č.
Ij Prijeta tatica. V Otočah pri Celovca je bila 13. t. m zjutraj prijeta 16-letna deklu Katarina Oblak iz Celovca, katera je v Ljubljani več tatvin izvršila. Orožništvo je oddalo tatico deželnemu sodišču v Celovcu odkoder jo bodo pripeljali v Ljubljano deželni sodniji. Orožniki so jo zasledili po popisu policijskega lista za Kranjsko.
Ii Pogreb Lozarjevega Pavla. V soboto ob petih so pokopali nesrečnega Pavla Lo-zarja. Ker se je konstatiralo, da je storil žalosten čin v stanju duševne zmedenosti, je bil cerkveno pokopan .Na pokopališču je bilo navzočega primeroma malo občinstva. Pevec je brez pesmi v slovo legel v grob. Če bi cerkveni pogreb ne bil, bi pa nekateri strašno vpili. — Tudi Jesenkota so včeraj cerkveno pokopali.
I j V trgovini Sevar na sv. Jakoba trgu se je našla kratka srebrna verižica, ki se dobi na magistratu.
Socialne stvari.
Samouinori in veroizpovedanje. Na Nemškem kaže statistika samoumorov zanimive podatke. L. 1004 se je umorilo 9704 mož in 2764 ženskih. Tu se opazuje, da je število samomorilcev nad katoličani mnogo manjše, nego med protestanti. V katoliški Bavarski pride na 100.000 prebivalcev 13-9 samomorilcev, v protestantovski Saksonski pa 31 '0, v drugih protestantskih državah celo do 41-8 (S.Čoburg-Gotha). V Prusiji imajo najmanj samomorilcev katoliški \Vestfalci in Poznanjci. A tudi v teh katoliških krajih prihaja največ samoumorov od prisiljenih protestantov.
Telefonska in brzojavna poročila.
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
Dunaj, 16. julija. Odsek za volilno reformo je odložil danes posvetovanje o Tirolski, ker je Schraffel protestiral, da h kompromisu niso bili pritegnjeni tudi krščanski so-cialci. Popoldne bo posvetovanje o Šleziji. BRZOJAVKA LJUBLJANSKEGA ZUPANA.
Gorica, 16. julija. Ljubljanski župan je brzojavil goriškim Slovencem: Čestitam goriškim Slovencem, katerih složni in odločni nastop v zadevi postajnega napisa je rodil važen uspeh. Naj se iz tega rodi in necessa-riis sloga, katere nam je proti vladi ter njenim laškim iu nemškim proteževancem tako nujno potrebna! — Zupan Hribar.
ZAROTA SRBSKIH PODČASTNIKOV.
B e 1 g r a d , 16. julija. Vlada je prišla na sled zaroti srbskih podčastnikov, ki je nameravala odreči poslušnost onim častnikom, ki simpatizirajo z morilci kralja Aleksandra. V Nišu je že mnogo podčastnikov aretiranih. Posebno med artiljerijo in kavalerijo ni več tiste discipline, kot je bila prej. V Belgradu so podčastniki imeli shod z dnevnim redom: Ali so Obrenoviči ali Karagjorgjeviči več storili za svobodo srbskega naroda. — Večina se je odločila za Obrenoviče.
BOJ PRI POŽARU.
B e r o I i n , 16. julija. Tu je bil včeraj v takozvani »obrtniški hiši« velik ogenj. Med policijo in občinstvom se je razvnel boj, ki je trajal dve uri. Nekemu pomočniku Karolu Schumanu je roka skoro popolnoma odsekana. 40 oseb je aretiranih, mnogo ranjenih.
NA CESTI UMORJEN GENERAL.
Peterburg, 16. julija. Na promenadi umorjenega generala Kozlova je morilec za-
menjal s Trepovoin in je mislil, da je umoril Trepova.
ff
SLOVENEC
- se prodaja =
odslej v naslednjih tobakarnah, oziroma trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; Češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina \Veinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agn., na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pih-ler Ivana, Kongresni trg 3; Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud., Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Florijanske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej. Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52, Grajžar Ivan, Sv. Martina cesta; Hotel »Union«.
Na Bledu: J. Oblak, trgovec.
V	Celju: Marija Miklavc, »Nar. dom«.
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
Črni vrh: Dominik Rudolf.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2 in Marija Raunik na kolodvoru. Pet. Krebelj.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec.
Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102.
V	Ilirski Bistrici: Roza Tomšič.
Na Javorniku: Leopold Zore, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec.
Na Jesenicah: Adela Baloh. Dav. Tancar.
V	Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trg.
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl., knjigotržnica.
V	Opatiji: A. Tomašič.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: 1. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražici: Mariia Krnc v Kmet. društvu.
V	Spodnji Šiški: Meden I.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk, (kon-sumno društvo).
V	Škofji Loki: Janez Potočnik.
VŠt. Petru na Krasu: A. Schmelzer, knjigarna.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič, (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič. Piazza Caserma 1, Štefan Staniči, trgovec.
V	Tržiču: I. B. Mally.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
Logatec Gornji: Mravlja I., trgovec.
Divača: A. Schmelzer, knjigarna.
Nabrežina: A. Schmelzer, knjigarna.
©©©©
Kupujte
narodni l^olel^!
r
HM

Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijattljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, mati in sestra, gospa
Ivanka Černivec roj. Hafner
dne 14. t m. po kratki in mučni bolezni, v 27. letu svoje starosti nagloma preminula.
Pogreb drage raji.ice bode v ponedeljek, dne 16. julija t. 1., ob '1,6. uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnji trg št. 69. na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljeno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Škofji Loki, 15. julija 1906.
Žalujoči ostali.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je našo ljubljeno hčerko, ozir. sestro, nečakinjo, gospodično
-A-iiico
učenko VIII. razreda
po dolgi mučni bolezni, večkrat pre-videno s sv. zakramenti, včeraj, dne 15. julija, ob eni uri popoldne Bog poklical k sebi.
Pogreb se bode vršil dne 17. julija ob 6. uri iz hiše žalosti, Škofje ulice št. 12.	1585 1-1
Ljubljana, 16. julija 1906.
Žalujoča rodbina VUisjak.
000O®® (g)©©©
ft)e5Čan$Ki l^ctcl „Llcyd"
Danes, dne 16. Junija, priredi
ljublj. društvena godba
koncert
pri vsakem vremenu.
Začetek ob polu l/, 8. uri. Člani prosti. Nečlani plačajo 40 vin.
K mnogobrojnemu obisku vabi z velespoštovanjem Dragotin Tauses
1592 1 -1	restavrater.
mmmmmmm
/T"
Ladislav Regvart	1	Zdravko Leskovic
posestnik	I	trgovec in hišni posestnik
Mirni Regvart roj. Meden	!	Ivanka Leskovic roj. Meden
poročena.	1	poročena.
Zagreb
Begunje pri Cerknici
dne 16. julija 1906.
Ljubljana
1583 1-1
j>
I*
I I
I
I I
K
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo 000000000
svojo zemljiško posest no Friškovcu
mej vojašnico pešp. št- 27 in Martinovo cesto
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od
9. do 12. ure dopoludne. hssio-?	PIVOVARNA AUER.
porceM j mmm
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignac!) Žitnik.
Tisk »Katoliške Tjskamp» v Ljubljani.
Priloga 160. štev. »Slovenca" dnč 16. julija 1906.
Obrtno reforma.
D n n a j, 14. julija.
Včeraj jc zbornica tudi v tretjem branju sprejela načrt obrtne reforme. Zakon je jako obsežen, zato je naravno, da sta se odsek in zbornica bavila ž njim skoraj 18 mesecev. Baron Gautscli je vladni načrt predložil dne I. jan. 1905. Obrtni odsek se ie nekaj tednov bavil z načrtom, a ga lani pred parlamentarnimi počitnicami ni mogel končati. Zato je državni zbor s posebnim zakonom sklenil stalni obrtni odsek, ki je zboroval skoraj celo lansko poletje v raznih točkah predrugačil vladni načrt izvzemši nekatera načelna vprašanja, katerim se je vlada upirala do zadnjega. Ko se je v zbornici pričelo drugo branje, sta nagla-šala glavni poročevalec dr. M a I a c h o \v s k i in tedanji minister grof Auersperg, da je novi načrt kompromis na eni strani med vlado iu odsekom, na drugi strani med večino in manjšino v odseku. Kot kompromis ima načrt s strogo obrtniškega stališča razne nedostatke. S temi hibami pa so se morali zadovoljiti tudi najodločnejši zagovorniki obrtniškega stališča, ker drugače bi padla sploh vsa reforma pod mizo. V avstrijskem parlamentu so kompromisi neizogibni. To vidimo tudi pri volilni reformi.
V imenu sedanje vlade je izjavil novi trg. minister dr. Fort, torej veščak v trgovskih iu obrtnih vprašanjih, da zagovarja le kompromis ter odklanja načelne izpremembe.
Navzlic temu je zbornica sprejela razne izpremembe v smislu obrtniških zahtev. To se je zgodilo v prvi vrsti zato, ker je večina poslancev obračala svojo pozornost na volilno reformo in na razprave v delegaciji ter proračunskem oddelku. Večkrat je bila zbornica komaj sklepčna. Temu slučaju je torej pripisovati, da je zbornica sklenila izpremembe, ki jih bode odklonila gosposka zbornica. Utegne pa se zgoditi, da poslanska zbornica vzdržuje sklepe. Ako se to ponovi dvakrat, potem se v smislu zakona z dne 30. julija 1867 izvoli odsek iz obeh zbornic, ki izdela kompromis in skupno poročilo za obe zbornici. To pa je pred jesenjo izključeno.
Dr. M e i i i n g e r je sicer klical v zbornici, da naj se vsa obrtna reforma vrže na smetišče. Mož ima sicer dobro voljo za obrtnike, toda tem bi bilo malo pomagano s smetiščem. Nova reforma je navzlic vsem nedo-statkom velik napredek glede zadružne organizacije, obrtnega pouka in usposobljenosti. Obrtne zadruge dobe po novem zakonu velike pravice, ki bodo šele omogočile in pospešile zanimanje za zadružno organizacijo. Doslej so sploh tožili zavedni obrtniki, da zadruge nimajo zakonite opore in privlačne sile. Te tožbe so bile povsem opravičene. In ravno v tem oziru vstreza novi načrt željam obrtnikov in rokodelcev. Ker sem že lani raztolmačil in pojasnil ves načrt, pripomnim le še to, da je zbornica odklonila zahtevo poljskih poslancev, naj so obrtni inštruktorji podrejeni deželnim vladam in ne trgovskemu ministru. Poljaki to zahtevajo kot avtonomisti. S stvarnega stališča pa pozdravljamo sklep zbornice, ker obrtni inštruktor ima vedno bolj proste roke, ako je odgovoren le trg. ministru. Tudi z našega narodnega stališča .ie ta sklep umest-nejši. Tudi mi kličemo s poslancem Pacher-jetn: Bog obvaruj obrtno reformo pred gosposko zbornico.
Književnost in umetnost.
+ »Grand hotel Union v Ljubljani« je naslov jako lepi knjižici, ki smo jo dobili te dni. Krasne so slike, ki nam predstavljajo Ljubljano hotel »Union« od zunaj, Postonjsko jamo z raznimi prizori. Bled z višave, tako da se vidi cela scenerija, potem pa posameznosti iz no tranjosti hotela: stopnjišče z apartement-salo-noui, veliko koncertno dvorano, vinsko klet, restavracijo, kavarno, bilardni salon, spalnice za goste, kopelj, kegljišče, strojnico iu načrte poslopja. Poleg tega so še slike: (jrad Pred jama, Bohinjsko jezero, Vintgar, Triglav, Pe-ričnik, Aljažev stolp iu zemljevid železniških zvez z Ljubljano. Slike so krasno umetniško izdelane, tekst pa popisuje hotel »Union«, dalje zanimivosti kranjske dežele in Ljubljane, prijetne izlete iz Ljubljane, zložne gorske ture, visoke ture v Julijskih alpah, Karavankah iu Savinjskih planinah. Knjižica, ki je namenjena, da povzdigne promet tujcev v kranjski deželi, je izšla v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. To knjižico razpošljejo v kratkem na vse velike hotele, letovišča, deželne zveze za promet tujcev itd. Želimo, da se jako razširi, zlasti po potnikih v tujini in privabi mnogo tujcev na lepe izlete v kranjsko deželo. S tem tudi »Union« izpolnuje svojo lepo, javno koristno nalogo.
Po svetu.
85-letni zaročenec in 14-letna nevesta. Te
dni je tožil 85-letni starec 18-letno ženo na Junaju zato, ker mu je ta pred štirimi leti obljubila s svojimi stariši vred, da ga bo poročila, če bo skrbel do 18. leta zanjo. Starec je izjavil, da je tako storil, a nezvesta zaročenka je poročila drugega. Zahteval je torej, da se mu povrne ves denar, ki ga je zanjo potrošil. Obtoženka pa je trdila, da je vse skupaj laž. Razprava je bila zelo zabavna.
Koliko voznih listkov je potreba za pot okolu sveta? Kako preprost je danes promet okolu sveta, kaže dejstvo, da je potovalni urad »Hamburg-Amerika Linie« izdal potnikom, ki so bili namenjeni okolu sveta, le pet vožnih listkov; in sicer en listek iz Hamburga do Ne\v Yorka, druzega od Ne\v Yorka do Vancouverja tretjega od Vancouverja do Hon-kona, četrtega od lionkona do Genove in petega od Genove nazaj v Hamburg. Pri tem ima popotnik popolno prostost, pretrgati vožnjo kadar in kolikorkrat hoče. Neznatne karte, ki odpro srečnemu potniku pot okolu zemeljske oblje, niso večje, ko pol dopisnice in se popolnoma lahko spravijo v telovnikov žep.
Koliko davka plačujejo zasebne avstrijske železnice? To je silno zanimivo vprašanje. Lani je plačala južna železnica devet milijonov kron davka, čistega dobička pa je imela 18 milijonov kron. Severna železnica je plačala davka osem milijonov kron; priv. avstro-ogr-ska družba državnih železnic šest milijonov kron, avstr. severozahodna železnica dva in pol milijona kron. Koliko pa druge manjše železnice !
Napad na zdravnika. Veleški, skopeljski iu solunski Grki so zelo razburjeni na Bolgare. Trije Bolgari so namreč 7. t. m. vdrli v Velesi na kliniko grškega zdravnika Lonysa in ga težko ranili. Lonyja so odvedli v Solun. Grki so tembolj nejevoljni na Bolgare, ker se Lony ni udeleževal politike.
Preizkušnja novega avstrijskega topa.
Vojno ministr. je ukazalo, da preizkusijo top 8 mM 1905, iz katerega so izstrelili dva tisoč strelov. Cev je ostala popolnoma neizpre-njena in tudi uspeh pri streljanju ni nič trpel. Pričetna hitrost kroglje ni nič trpela. Gorkota ni razširila cevi. Tudi lafeta je ostala ne izpremenjena. Uspehi preizkušnje 7 mm 1899 poljskih topov in 10 cm poljskih havbic so tudi izborili.
Zganjarska povest. V Hagnu na Vestfal-skem sta sedela dva pijanca iu stavila, kdo bo izpil več žganja, ne da bi bil pri tem pijan. Prvi pregovori pri tem krčmarja, naj mu da v steklenici vode. a drugi stori isto. Nato pi jeta oba vztrajno kozarec za kozarcom in se jezita na tihem drug na drugega, ker noče biti nobeden pijan. Končno zamenjata pijači in spoznata, da pijeta oba — vodo. Navzoči se smejejo, a žganjarja osramočena od ideta.
Človeškem truplo v vodovodnem rezervoarju. V Bradfordu na Angleškem so izve deli meščanje, da leži v rezervoarju, iz katerega pije vse mesto vodo, truplo nekega sa-moumorilca. Zahtevali so, da se ga odstrani, a inženirji so bili proti temu, češ, da je škoda, ki jo bo provzročilo trolmeče truplo, dosti manjša, kakor tista škoda, ki jo bo provzročilo odpeljavanje vode iz rezervoarja; samo na ta način bi bilo namreč mogoče priti do trupla. Inženirji so zmagali in ljudje pijo zdaj nadalje vodo iz rezervoarja, kjer gnije člo veško truplo.
Samoumor v vulkanu. Nedavno je skočil neki Japonec, kakor poročajo iz .lokohanie, v žrelo vulkana Azamajame. Svojim starišein je pisal prej, da je že več mesecev ves obupan, da je pobegnil zato od doma iu bo skočil v žrelo Azamajame. Pisal je, da bo tako njegova smrt sijajna iu da se bo dvignil vulkanovem dimu v novo iu lepše življenje onstran neba. Pravijo, da so na Japonskem taki samoumori precej navadni.
Usnjarska razstava pod zaščito oldenbur-ške princese se bo vršila letos v Peterburgu Razstavljeni bodo tudi razni usnjarski izdelki Zastopnik za Avstrijo je Artur Gobiet, Praga Karolinška dolina.
Najdaljšo brado v vsej Evropi ima sedaj v okraju Novara v Italiji živeči Josip Ronchetti. Sam je visok šest črevljev, a brad; je skoro istotoliko dolga.
Cebelin pik za zdravje. V Filadelfiji je pustil neki Frank Mac Glyun, da so mu če bele opikale ves hrbet. To je storil v navzočnosti 2000 ljudi.i, ki jim hoče dokazati, da pomaga čebelin pik zoper revmatizem. Istotako se je pustil ravnotam opikati Henrik T\virnig učenec prvega, po vsi roki. Dozdaj še to zdravljenje ne kaže uspeha. Za enkrat ima
prvi ves otečen hrbet, a drugi vso zateklo roko.
Groi in perica. Iz Frankfurta javljajo, da se je poročil grof Erazem pl. Erbach-Erbach z mlado iu lepo hčerjo neke perice. Seveda nasprotujejo iu so nasprotovali temu grofovi stariši iu sorodniki. Naposled se jim je posrečilo mladi par razdružiti. Grofa so spravili v neki institut za bolne na živcih, njegovi soprogi so pa odredili mesečno 200 mark. Hotela je sicer potom sodnije več, a so jo zavrnili.
Most preko slapov Niagare. V Ne\vyorku se je osnovalo društvo z glavnico 25 miljonov kron. To društvo namerava sezidati most preko slapov Niagare tako, da bi po njem vozila tudi železnica.
Smrt vsled tnušjega pika. V Roveretu je pičila 13-letnega Avgusta Aldrighettoijan muha. Deček je umrl če/, dve uri vsled, za-strupljenja krvi.
Zoper opernega pevca Prohasko prihajajo, kakor poročajo iz Ljubila, še vedno pritožbe. Iz Hamburga se je javila neka sobarica, katero je ogoljufal Prohaska za svojega bivanja v Hamburgu. Obljubil ji je, da jo bo poročil, iu pod to pretvezo je dobil od nje 2000 mark in zlato uro. Višje deželno sodišče v Gradcu je pritožbo 1'rohaske zoper to, da so ga zaprli, odločno zavrnilo.
Velika železniška nesreča se je pripetila v Ameriki pri postaji Čast Martinsville blizu Newyorka. Osobui vlak je zadel ob tovorni vlak. 6 potnikov je mrtvih in 45 ranjenih. —
Rockefeller kaznovan. Državni odvetnik v O hi u je obsodil znanega milijonarja Rockefellerja radi krive konkurence na eno leto bivanja v prisilni delavnici in na 25.000 kron globe. To zadnjo vsoto plača milijonar, kadar je dobre volje, za žajutrek, in mu torej ne bo delala sitnosti. Drugače pa bo s pri silno delavnico.
Železniška nesreča. Iz Vratislave javljajo da so se včeraj popoldne pri Sobkovi trčila en tovorni iu vojaški vlak. Trije železniški uslužbenci iu pet vojakov je bilo umorjenih, več kot 5(1 ranjenih.
Smesnice.
V gostilni. Zakaj se je to pivo podražilo?
Ker je vse dražje. — Ječmen se vendar ni podražil. Kaj mi je mar ječmen! Kdo pa sedaj v pivu išče ječmen! V pivu je to, o čemur noben ne ve, in to je vsak dan dražje.
Potrpežljivi. Mlad zdravnik (prišedši v sobo, kjer čakajo bolniki): Kdo izmed gospode najdalje čaka? — Krojač (z računom): Jaz gospod doktor, čakam žc tri leta na denar za obleko.
Nepoboljšljiv. Bogat tast zetu: »Torej si od dote moje hčere svoje upnike zadovoljil?
Zet: Da, ali ko so slišali, da imam tako bogatega tasta, zopet so mi posodili.
Stedljivost. Tina: Le mi povej, zakaj sc sama mučiš s kuhanjem? Tina: Da bi ka prištedila za obleke. Od tistega časa, kar sama kuham, sne moj mož za polovico manj.
949 23 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singeree". Kot mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki ,izvirni Singerjevi stroji' k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
................................................
—aaaaaaaaaaaaaaa aaaatt»aa»a»»»aa»»Ma«««M«iaa
Kaf oliška Tiskarna
priporoča raznovrstne
8Qf v i z i t n i c e "Tžt
po nizki ceni.
ssgssamsssjTiamaBimBaaBa™
lit 1«* i 11111 miti M Mtttttit t!« »t »t aif iti 111 i ti
Borzna poročila.
,Kreditna banka1« Ljubljani.
Uradni kurzl dunajske borze 16 julija 1906.
Na Gorenjskem v Spod. Gorjah pri Vinko Jan-u sc odda
wež lepih sob
z opravo in tudi kuhin|o po zmerni ceni. V hiši je gostilna ter se dobč pristna vina in dobra jedila. Za p n. turiste prenočišča in dobra postrežba Hiša ima svoj ribnjak. kjer se lahko ribari, svoja sprehajališča z utami in senčnat vrt ter verando s krasnim razgledom. — Oidaljeno od Bleda 20 minut. Na razpolago tudi vozovi.	1561 it—2
InštruKcI jo
sprejme abiturijent.
Ponudbe na upravn. .Slovenca'. 1582 3-1
Mladenič
star 20 let, zmožen lepe slovenske pisave, želi vstopiti v kako pisarno. 1584 1 l Naslov povt: upravništvo ..Slovenca".
Zaloibonl papirji.	Deo.r	HI.««
	99 65	99-86
	99 lio	99-80
4'/. avstrijska kronska renta .	99 70	99 90
4"/, , zlata renta . . .	117 85	11806
4*/, ogrska kronska , ...	9505	9625
4•/. , zlata ....	113 40	113o0
4'/, posojilo dežele Kranjske .	99 20	100-20
41/,'/. posojila mesta Spljet . .	100-60	101-60
4V/. , , Zader . .	99-70	100 70
t1/*'/, busn -herc. žel. pos. 1902 .	100 55	101'66
4'/, češka dež. banka k. o. . .	99 50	loo-io
47. . . . lo. . .	99 BO	10030
4l/i'/. za8t- pisma gal. d. hip. b. .	100 10	10110
4'/,•/. pešt. kom. k. o. i lo'/, pr.	106 30	106 30
4ilt'l, zast. pisma Innerst. hr.	100 —	100 10
4V/, > • ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 25
4'/,•/. . n . hip. banke.	100 —	100 60
4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	100-—	101 —
4V/. obl- č<>ške ind. banke . .	100-60	101-60
47. prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
47. prlor. dol. žel......	99 60	100"
37. . Juž. žel. kup. '/.7,	320 90	322 90
4'/,7. avstr. pos. za žel. p. o	100-35	101-36
Br e A k a.		
Srečke od 1. 18607, • • •	213 —	219 -
. . . 1864 ......	279 50	281 50
„ tizske.......	155 65	167 66
„ zem. kreditne I. emisije	286 —	293 50
	287	293 60
, ogr. hip. banke ....	258 —	265 —
„ srbske i frs. 100-— , .	97 —	104'
. turške.......	163 60	161-50
Basilika srečke . . .	22 26	24 25
Kreditne , ...	4ti4 60	474-—
Inomoške , ...	78--	84 —
Krakovske . ...	87 —	92—
LJubl|anske , ...	66 —	61-50
Avstr. rud. kriia , ...	49 :io	61-30
Ogr.......	30 25	32 26
Rudolfove ,	68 —	63-—
Salcburžke , ...	75 —	81'—
Dunajske kom. , ...	815 50	625 50
D • 1 n 1 a a.		
	167 —	168- -
Državne železnice......	673 90	674 90
Avstr. ogrske bančne delnice	1686-	1G9V-
Avstr. kreditne banke ....	667-60	6117 50
Ogrsko , .....	80f> 50	807-60
Zivnostenske .....	242 -	243- -
Premogokop v Mostu (Brtlx) .	677 —	681 ■
Alpinske montan......	672-50	673-50
Praške žel. Indr. družbe . . .	2740 -	2742
Rima-MurAnyl.......	669 75	67O-75
Trbovljske promog. družbe . .	268 —	269 60
Avstr. orožne tovr. družbe . .	590-	694 —
Češke sladkorne družbe . . .	137 -	139-
V a 1 a t e.		
	11-34	11-38
	19-10f	19*13
20 marke.........	23-47	23-65
Severeigns........	23-97	24-05
Marke.........	117-375	117*57
	9660	95-70
	261-25	262 25
	4'84	6 0-
Kavarna in restavracija.
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lifft, električna razsvetljava, mm
Hotel BALKAN, M
Kavarna in restavracija.
— Kopelji. ——— mer Cene zmerne.
Počkaj & Kogl.
W91 173
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruftnioa v CELOVCU.
KnpnJ. in prod«J. ▼m vrst* rent, ustavnih pisem, prijorltet, munalnlb obligacij, srečk, delnic, valut, nt ln devii.
Prom.ee Izdaja k vsakemu žrebanja.
ko-BOVCIT
Akcijski kapital K 2,100.000 -. Rezervni zaklad K 200.000 -
Zamenjava In ekikomptnje	Daje predujme na rrednoatne papirje.
Uirebane vrednostne papirje ln vnovčuje Zavaruj* ireik« proti kurzal lapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje volauke ženltnlnske kavcije.
MT Kakoapt tu lnkaaao ■anla. nt	JUT Borsna naroilla. 1.
Podpuinioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejem*
v tekočem računu ali na vložne knjiiice proti ugodnim obrestim. Vloženi deaar obrestuj« od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
"•'VJS Od sobote, 14. julija, do torka, 31. julija
^^	se bo v trgovini	1559 3-3
„Pri slir i Ljubljani, PreSernoTE »lice 51
(nasproti pošti) radi takojšnje izpraznitve |» ■*<» <1 njnlo
na drobno različno blago. Lepi jesenski paletoti za dame, zajamčeno pod polovično ceno,
črno ter tudi barvano fino blago za obleke. Flanele — Lawn Tennis —, prej meter 22 kr., sedaj 12 kr., flanele za spodnja krila, barvane in iz turško-rdeče čiste volne. Srajce za gospode, bele in barvaste, kravate ter še nekaj lepega blaga za moike obleke. — To blago se bo oddalo pod tovarniško ceno, ker se mora prodajalna izprazniti 1. avgusta. — Ondi se oddajo lepe šte-laže, pult (pudel), zrcala za izložbeno okno, in 2 svetilki.



Razglas.
Na Savi ob južni železnici
se bodo izvršila sledeča popravila :
Streha na cerkvi In zvoniku ler okna v župnIHu.
Proračun 4456 K — Minuendo-dražba — ustmena — bo v župnišču na Savi dne 22. julija t. I. popoldne ob 4. uri. Načrt in proračun na razpolago istotam.	1558 3-3
Stavbeni odbor.
Mesečna soba,
zelo lična, meblirana, s posebnim vhodom, v bližini kolodvora, je oddati prav po ceni za enega gospoda. — Več se izvč v Spodnji Šiftki, Nove
ulic 6t. 228 v pritličju.	1561 i 2
igid.
otroška obleka
od 3 do 10 let, obstoječa iz
suknjiča za vesllače, hlač in kape.
Angeško skladišče oblek
O. II<rii »<«»«' !<• ,
Ljubljana, Mestni trg 5.
Vila
1356 12 — 7
na proda] na Prim-skovem pri Kranju.
Hiša s štirimi sobami, verando, kuhinjo in kletjo, na novo zidana pred petimi leti. Jedilna in spalna soba je z novo elegantno opravo opremljena.
Večje zemljišče, kakor lep, krasno urejeni park, sadni vrt z več sto sadnih dreves, vse z železno mrežo ograjeno, kakor tudi vodnjak pri hiši, se proda za ceno 8500 gld.
Vpraša se pri lastniku H. Suttnerju v Kranju.
Dva mizarska pomočnika
sprejme takoj v trajno delo
Ivan Markeš
1563 3-2 v Bohinjski Bistrici.
Abstinenčna o S g restavracija f
k	" Ljubljani,
H m Sv. Petra cesta št. 27. m M
M	m
||g V prijetnih in snažnih prostorih kj j§|j se dobi dobra, okusna hrana, ££ kava, mrzle jedi in brez- g & alkoholne pijače so vedno ^ M na razpolago.	|§f
Stalnim gostom na celo hrano ^ se cene znižajo.	1533 6-4
4 Na obilni obisk se priporoča j||
Pt
velespoštovanjem
Alojzija Tratnik.
Razpis.
Na koru stolne cerkve Djakovaške se mora čim preje popolniti
me$te psu ca I. tenorja.
Za popolnjenje tega mesta razpisuje se natečaj do konca avgusta tekočega leta s sledečimi dogodki :
1.	letna plača 1200 K,
2.	stanovanje v naravi s prostranim dvoriščem in vrtom,
3.	šest sežnjev (24 kub. metrov.) drva za kurjavo. — Prosilci naj dopošljejo svoje prošnje na prečastni stolni kaptol v Djakovem do gornjega roka, in osobito dokazati, da niso prekoračili 40 let, da so telesno zdravi, da figuralno notacijo brzo čitajo, in osobito da razpolagajo s polnim močnim zvonkim glasom I. tenora. V svojej prošnji naj posebe izjavijo, da so pripravljeni, ako se to od njih zahteva, priti v Djakovo na predhodni poskus, v tem slučaju dobe za pot v Djakovo in nazaj od stol. kaptola 40 kron.
V Djakovem, dn£ 8. julija 1906.
1574 3-2	£tclni RaptcI.
KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXS
* Slavno p. n. občinstvo! *
X X X
Podpisani se priporočani prečastiti duhovščini in slav. p. n. občinstvu za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela, za izdelavo kompletnih rakev na novem pokopališču, rakvenih plošč in okvirov za železno ograjo le iz najboljšega, trdega za zimo trpežnega Kraškega, Repentaborskega in Dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, kateri se sedaj vpeljava in ni za zimo stanoviten: — izdelam vse solidno, za zimo trpežno po najnižjih cenah.
Imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granita in belega laškega kararskega marmorja in iz trdega kraškega kamna, prav umetno zdelane in jih prodajam po nizkih cenah.
Imam v zalogi nagrobne okvire po lastni iznajdbi pred 13 iz umetnega kamna, za katere dam samo jaz garancijo in se ne dobt: nič več pri grobokopu, ampak le samo pri meni v zalogi. X	Z odličnim spoštovanjem
-	Ignacij Čamernik
kamnoseški mojster in sodnijski izvedenec 1379 12-5	Komenskega ul. št. 26 v Ljubljani.
tcxxxxxxxx>ooo<:o<xxxx>oocx>cxxxxx
X X X X X X X X
X X
MJ
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
Missale Romanum
a)	za kapele in manjše cerkve:	Kron
Oblika male četvorke. Velikost 30X22 i/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....25 80
isto z zlato „ „ „ ....	27 50 Oblika četvorke. Velikost 31X22 >/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo..........................32 40
isto z zlato „ .............34 80
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	42'—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto zeleni teletnini . . .	49 20
isto z drugobarvanimi vložki..........54 —
b)	za večje cerkve:
Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo......................35 50
.....zlato ............38—
bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu	50-—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	53 —
isto z drugobarvanimi vložki...........54-—
Oblika male pole. Velikost 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............43 20
isto z zlato ...............44 40
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	52 80
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	57 60
isto z drugobarvanimi vložki...........60 —
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 27 '/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . 3 84 Ritus benedictionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedictionis signi vel campanae ex ponti-
ficali romano depromptus. Vezano.........2 76
Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano
excerptae. Vezano..............3 75
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale
Romanum etc. 36X25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . 33 60 Graduale de tempore et de Sanctis juxta ritum
sanctae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano . 5 28
Isto rdeč in črni tisek............768
Pontificale Romanum summorum pontiticum etc. Sine
cantu eleg. vezano..............9'72
Isto cum cantu eleg. vezano..........15 60
Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39x241/2 cm (stranske 14x24 1/2 cm). Cena cele garniture 16 70 Isto v velikosti 40X27 1/2 cm (stranske 16x27'/2 cm). Cena cele garniture..............16 —
Missae pro defunctis. Oblika četvorke 31X22 </2 cm
platno, rdeča obreza.............3 48
usnje, „	„ ...........
zlata „ ...........
Isto Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza
usnje,
826	„ zlata „
m
Dannerbauer-Pugnet, Praktisches GeschSfts-
buch ftir den Gurat-Clerus Oesterreichs. Vezano ... 24-
Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe-partout robom, velikost 57X44'/2 cm, brez okvirja.
z lepim lesenim okvirjem in šipo.......
Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jegllč-a v isti velikosti in slični
izvršitvi................
z lepim lesenim okvirjem in šipo.......