NO. 186 'Ameriška Domovina °'<1 MCRICAN IN SPIRIT ^V/. IN LANGUAGG ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1947 LETO XLIX-VOL XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE *■*■*"* ameriški načrt, da (Došle preko Trsta) ITALIJANSKO SOVRAŠTVO — do Slovncev ne ponehava.' Zagrizenost iz dobe fašizma je pri mnogih ostala. Zlasti goriški list Messagero Veneto ob vsaki priliki in ne-priliki zliva strup proti Slovencem. Vse neumnosti, ki jih napravijo komunisti, naprtijo ti Italijni vsem Slovencem. Pa so vendar v komunističnih vrstah prav tako, Lahi kot slovenski ničvredniži. FURLANSKA AVTOMNO-MIJA. — To sovraštvo je prišlo do izraza tudi ko so Slovenci, ki ostanejo pod Italijo, izrazili za avtonomijo Furlanije z dvema okrožji v Vidmu in v.Gorici, če bi prišlo do go-riškega okrožja, so se Lahi že bali, da bi imeli Slovenci preveč besede. Oni Slovenci torej, ki jim je usojeno, da ostanejo še nadalje pod Italijo, morajo računati na vsak korak z italijansko zagrizenostijo proti Slovanom. STENČAS. •— Le šdor razu- je zbral Svoje in šel in pretepel komunistične terence. Od tedaj je seveda zapisan med bleogardiste in ga bodo “ta pravi" že spravili s poti. NEREDNOSTI V ZAVEZNIŠKI UPRAVI. — Zavezniška uprava je mnogo naredila za Primorsko. Ima pa tudi uradinke, ki ji niso vselej v čast. Tako je Trst razburila v začetku julija afera v urada za javna dela. Zvedelo se je, da so zavezniki aretirali več uradnikov, med njim enega ameriškega in enega angleškega mojarja. Baje so precej na debelo zapravljali s pustolovščinami denar, ki bi moral iti za javna dela. ZA BODEŠO ŽIČNO OGRAJO NA PRIMORSKEM.— Da spoznajo čitatelji, da so tudi na Notrajskem komunistične ustanove kot so koncentracijska taborišča in da dobe malo slike, kaj se v njih godi, naj naveden v naslednjem odstavek iz pisma, ki ga je pisal _ Mkdo, ki je prišel iz takega me vso neprednost partizan- »zavoda- v Ilirski BistrjcI skega komunizma, more dou- Takole piše • meti, kako imeniten je v “novi” dobi stenčas ali stenski časopis., V vsaki vasi terenci skrbe, da je zmeraj tam kaj napisanega, kar vzpodbuja k "ljudskemu" napredku in vodi k pravemu češčenju Stalina in 1 v “Okoli tisoč kvadratnih metrov prostora, ograjenega s 4 m visoko bodečo žičo, to je najnekulturnejši, ampak po vsej žalostni domovini osnovi institut, ki ga je organizirala peščica komunistov za one, ki da belogardiste, župnika in druge, včasih pa se spravi tudi na svoje ljudi, ki niso dovolj pokorni in pridni. Eden takih si ni dal dopasti napada in Prod sem prišel iz tega in dokler bom živ me bo spreletel mraz ob misli na tiste dni. Veliko nas je bilo tam. Sami Primorci različnega stanu, izobrazbe f Dalje na 8, atnrnl)____ Namesto, da bi postala nevesta, ji preti odgon iz Zedinjenih držav Kako se usoda poigra s člove- je kom, kaže slučaj mlade Slovenke, ki je prišla v Ameriko polna upanja na srečno bodočnost, zdaj se je pa vse okrog nje sesulo in ne ve, kam bi se obrnila za pomoč. Včeraj se je zglasila pri nas mlada Slovenka, Elvina Manfreda, doma iz Gorice. Blondinka plavih oči, je zares tip ljubkega slovenskega dekleta. Povedala nam je sledečo zgodbo. Tekom vojne se je seznanila v Gorici z ameriškim vojakom slovenskega rodu, doma iz države Montane. Po vojni ji je pisaril in jo prosil, naj pride v Amerikb, da se bosta poroči la. Njegove goreče prošnje so jo premotile in prišla je sem 27. junija letos ter se napotila naravnost v Monatno. Ženinovi starši so jo prijazno sprejeli, vendar je slišala od več strani, da fant ni več tisti, kot je bil, odkar se je vrnil iz vojske. Nič hudega ni mislila. Toda tri dni pred poroko si je zaročenec vzel življenje. Ker je dobila od ameriške vlade dovoljenje, da pride sem in se poroči z ameriškim veteranom v dobi 3 mesecev-, da se ji dovoli stalno bivanje tukaj, je bilo vse to s smrtjo ženina brez veljave. Zdaj je imela na izbiro samo dvoje: da se vrne v rojstno domovino, ali se pa poroči s kakim drugim ameriškim veteranom. Rok ji poteče 27. septembra. Zdaj se nahaja tukaj v Clevelandu pri teti, materini sestri, Mrs. Mary De Santo na 1630 Hollywood Rd. Telefon CE 1094. Obupano dekle ne ve, kaj bi napravilo, toda vse raje, kot bi šla iz Amerike, te dežele svobode. . Toda čas ji poteka in do 27. sept. se mora odločiti. Prijazno dekle se nam smili in globoko sačustvujemo ž njo, toda pomagati ne more mo. Edino, kar smo mogli, smo ji svetovali, naj apelira na naselniško oblast, da ji vsaj za nekaj časa podaljša rok bivanja v Ameriki, da se v tem času kaj preukrene. se velo omeji Obenem »vari Rusijo, da bo ona kriva, če se razbije Zvezo narodov New York. — Anglija je pred generalno skupščino Zveze narodov svarila Sovjetsko Rusijo, da bo s svojim nesodelovanjem in svojim hotenjem, da zavlada vsemu svetu uničila Zvezo narodov. To je govoril angleški minister McNeil, ki je dal Rusiji eno najbolj ostrih besednih lekcij, točko za točko, v zobe Andreju Višinskemu, ki je zadnji teden napadel Ameri-kance, da hujskajo na vojno. McNeil je zagotavljal ne-omejno zaupanje v Zvezo narodov ter označil trditve Višinskega kot “nespametne,” “gorostasne” in “neodgovorne.” “Noben narod nima monopola na resnico, noben narod ni vsemogočen in noben razumen narod ne bo pričakoval, da bodo vsi drugi vselej sprejemali njegovo mnenje,” je trdil McNeil. Ako sovjetska vlada pričakuje, da mora biti njena moč raztegnjena vsepovsod, ako mi ■ sli, da mora vselej obveljati njena volja, potem izjavljam brez vsakega pridržka, da s skrušen v prah, kar nam bo vsem prineslo usodepolne posledice. Na to nas opozarjajo besede g. Višinskega.” McNeil je tudi z vso odločnostjo zavrnil trditve Višinskega, da bo Marshallov načrt ogrožal neodvisnost, katere koli dežele ter je obdolžil Rusijo, da ovira kontrolo atomske sile in da je paralizirala delo varnostnega koncila s svojim 20 vetiranjem. MESTO POBIRA DAVEK NA RAZNE VSTOPNINE Sinoči je clevelandska zbornica sprejela predlog, da mesto pobira 3 odstotke davka na vstopnice k raznim zabavam. Ta davek je pobirala dozdaj država, ki neha s tem koncem tega meseca. Od I 1. oktobra naprej bo davek pobiralo mesto in ga tudi samo' spravilo. Ta davek na vstopnice bo torej isti, kot je bil dozdaj; Razlika bo samo taj, da bo šel denar v mestno, namesto v državno blagajno. Zp je glasovalo 30 councilmanov. Ameriške vojake dolžijo da so oropali bolnišnico v Sežani pred odhodom Praga. — Urad. jugoslovanska časnikarska agencija poroča iz Belgrada, da je zunanje ministrstvo obdložilo amerške vojake, da so razdejali bolnigni-co v Sežani in odnesli iz nje vrednote, predno so odšli na nove postojanke. Dalje dolži jugoslovanska vla-dada ameriške vojake, da so v mnogih slučajih brutalno napad-jugoslovansko prebivalstvo. Tak slučaj se je pripetil na cesti med Tolminom in Kobaridom, kjer so Amerikanci napadli in poškodovali več jugoslovanskih delavcev, ki so popravljali tele- ™ Amerikanci zažgali barake,” trdi jugoslovanska agencija. “Od Kobarida so Amerikanci oddali tri topovske strele na jugoslo- konferenci, vansko ozmelje in izzivali s tem,1 da so streljali s puškami,” trdi poročilo iz Belgrada Ameriški odvetniki so slišali bojni klic, da se ustavi Stalina Cleveland, O. — Včeraj je bila otvorjena v tem mestu 70. konvencija Ameriške obvetni-ške zbornice. Do 3,000 odvetnikov z vseh krajev dežele je prišlo v mesto. Tako tudi zastopniki iz Kanade in Anglije. Ognjevit otvoritveni govor je imel predsednik Carl B. Rix, ki je pozival ameriške odvetnike, naj se zberejo za trdno, odločno tujezemsko politiko v podporo demokratskim vladam proti nevarnosti totalitarizma. Rix je obdolžil Sovjetsko Rusijo, da je njena politika zasnovana za svetovni revoluciji, katero hoče povzročiti z vsemi mogočimi sredstvi. Florida je izgubila ogromno sadja Washington. — Poljedelski urad računa, da je zadnji vihar v Floridi uničil od 5 do 7 milijonov zabojev oranž in citron. Iz raznih naselbin Joliet, 111. — Z obiska v Duluth, Minn, se je povrnil J. Verbič iz 1104 Harrison Ave. Pravi, da se je tam prav dobro imel. Imperial, Pa. — Dne 3. sept. je umrla Mary Čerin, rojena Založnik, stara 71 let in doma iz Ločnic pri Medvodah na Gorenjskem. Bila je članica nemškega drutva v Pittsburghu in v Ameriki 37 let. Tukaj zapušča tri sinove in vnuke, v stari domovini pa one hčer in druge sorodnike.. Novi gospodarji v Pulju obtožujejo zaveznike Pulj. — Ko so jugoslovanske oblasti zasedle pristanišče Pulj, ki je bilo dano Jugoslaviji, so sklicale na glavni trg vse mestno prebivalstvo. Temu so na vsa usta pripovedovali, da so počenjale zavezniške čete (Amerikanci in Angleži) v Pulju hujše stvari kot pa Nemci. Iz mesta so zavezniki zbežali kot pravcati bojazljivci, so govorili novi gospodarji. Množica jih je poslušala brez vsakega zanimanja. Novi gospodarji niso bili deležni nobenih ovacij. Mesto, ki je prej štelo vedno do 30,000 prebivalcev, šteje zdaj komaj kakih 10,000. Stanovanj v Pulju torej ne primanjkuje. Med Zed. državami in Rusijo |e prepad vedno večji Povoda pa ni muliti, da bi prišlo kaj kmalu do vojne New York. — Na zborova- VIHAR JE VRGEL STRUPENE KAČE NA OBREŽJE Razne drobne novice b Clevelanda in te okolice Gulfport, Miss. — Tropični vihar, ki je divjal zadnji teden preko Mehiškega zaliva v drža-'/x KaUfornije_ vo Louisiano, je nametal poj EieanOreMauser,14105Syl- morskem obrežju vsepolnostruJvia Ave„ poWlja svojim prija. pemh kač iz bližnjih močvirij teljjc8m p02draVe iz KaHforni. m otokov. Narodna garda in . nju generalne skupščine Zveze J civilisti jih zdaj hitijo pobijati, i gret)rna poroko— narodov je po prvem tednu za-| Po tem mestu kroži policij-1 y aredo bosta prazn0Vala sre-sedanja opažati, da se prepad ski avto z zvočnikom, ki svari brnQ porolco Mr in Mrs. Joined Zed. državami in Rusijoaljudi, naj ne hodijo na obrežje' . , , 7nnn Hecker Ave vedno bolj širi. Kaj se bo zgo-,radi številnih kač. Nekaj so jih\XeiiU se bosta sv. maše ob dilo zdaj, ko je znano mnenje že našli in pobili na dvoriščih 6.30 y cerkvi gv yjda prjja. obeh nasprotnikov, se ne more rezidenc blizu obrežja. Dozdaj j telji jima ieatitaj0 in žele še še vedeti. Toliko je gotovo, j še m ugotvoljeno, če je bila ' zadovoIjnih iet, trdijo opazovalci, dokler bosta kakšna oseba ugnznjena. - - - - - - obe, Amerika in Rusija člani-1 Pozdravi iz Colorade— John in Jerry Glavač pošiljata vsem prijateljem lepe pozdrave iz države Colorade. Iz Arizone— Mary Dolmovich se je oglasila iz Časa Grande, Arizona, povedati, da so se v pondeljek, kjer se nahaja v bolnišnici. V Jugoslaviji je bilo vse pripravljeno, da se polaste Trsta Trst, — Neka poročila vedo ci Zveze narodov, do vojne ne bo prišlo. Višinski v svojem napadu na Ameriko ni z ničemer omenil, da misli Rusija izstopiti iz Zveze, narodov. Obratno, trdil je, da se hoče boriti za principe, katere misli Moskva, da so pravični. Na tej bazi računano nimajo nobene podlage govorice v gotovihi krogih, da je Zveza narodov zapisana smrti in da je vojna samo vprašanje časa. Toliko je pa gotovo, da se razdor med Ameriko in Rusijo vedno bolj širi in da ni nobenega izgleda, da se bo moglo obe deželi kaj kmalu zbližati. Na zborovanju skupščine se 11616Ts kSotlmed Uh dveh le tam taine seie'. Vs0 nož 80 to je en dan pred menjavo Morganove črte vršile priprave, da jugoslovansko vojaštvo in civilisti zasedejo Trst. Vojaštvo, da bi korakalo v Trst od severa, civilisti pa od juga. To se Pravi, da ne ve, koliko časa bo tam. Zaroka— Johnny Mauser iz 9411 Birch-wood Rd., Garfield Heights, O. se je zaročil z Miss Jean Tabaj je faktično tudi poskušalo, toda iz 4829 E. 86. St. angleške in ameriške čete niso dovolile prehoda jugoslovanskim četam. Glavni stan je bil pa v Kopru v ljudskem domu, kjer je sedež da jo vrne na 1197 E. 61. St., Izgubljena torbica— Od Bonna Ave. do 68. ceste je bila izgubljena ženska ročna torbica. Najditelj je .prošen. komunističnih organizacij. Vso noč od pondeljka na torek so bi- suite 1. Važna seja— ji sija gotova samo svojih vazalk iz .vzhodne Evrope, kot je bil to slučaj na pariški i mirovni ?A PREDSEDNIKA NA KONVENCIJI 4 . HBZ JE ODV. BUBAN Pittsburgh, Pa. — Za kon-venčnega predsednika HBZ, ki se vrši že drugi teden v tem mestu, je bil izvoljen George Buban, odvetnik, iz St. Louisa, Missouri. Njega je kandidiral komunistični blok, ki ima vsekakor večino na konvenciji. Proti temu bloku je ButkovičLadeši-čev blok, ki je sovražen Titovemu režimu. 11 na avto- brže z navodili, kako naj se vrši korakanje na Trst. Zavezniški častniki so že zadnji teden poročali, da je bilo zbranega pred mejo v Jugoslaviji do 76,000 vojaštva. Kaj je bil vzrok, da Jugoslovani načrta niso izvedli, da bi zasedli Trst, ni znano. Vzpričo tega, da je tam komaj 10,000 ameriških in angleških vojakov, bi bili z lahko korakali v Trst. Toronto posije živila kot dar Elizabeti Toronto, Ontario. — Župan Saunders naznanja, da bodo meščani poslali v Anglijo veliko pošiljko živil. Vsak meščan bo k temu prispeval. To bo kot poročno darilo princezi Elizabeti. nice naj se gotovo udeležijo. Šubel je bil tukaj— Včeraj se je ustavil za nekaj ur v Clevelandu Anton Šubel, ko je bil na potu v Chicago in Detroit po uradnih opravkih. V bolnišnici— V Polyclinic bolnišnici se nahaja Mrs. Helen Petkovšek iz 1119 Addison Rd. Srebrna poroka— Danes praznujeta 25-letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Anton in Angelca Grošel iz 15616 School Ave. Sinovi, hčerka ter številni prijatelji jima čestitajo ter želijo še mnogo let zdravja in sreče. -------------o—4— NOVI GROBOVI Dominik Škufca V domu za ostarele je v soboto umrl Dominik Škufca, star 80 let. Svoje čase je bil zaposlen pri Miller Becker Bottling Co. V Ameriki je bil 60 let. John Gnjidich Poizvedovalni kotifek Alojz Kastelc iz 15517 Saranac Rd. Cleveland, Ohio, je prejel pismo od svoje sestre Francke iz starega kraja, ki želi zvedeti za naslov svojega moža Franka Kokelj. Pred 33 leti je živel v Clevelandu, pozneje je odšel pa v Pennsylvanijo. Doma je iz Št. Vida pri Stični. Ce kdo vq zanj, naj blagovoli sporočiti na gornji naslov. Janez Bida, kovač iz Bukove, ki se nahaja sedaj na Koroškem, bi rad zvedel za sledeče osebe: Marijo Jeraj iz Vodic; Antona p0 kratki bolezni je umrl Čebul iz Vodic in Franceta1 Jer- John Gnjidich, star 64 let. Sta-man iz Dobruše. Naj mu pišejo j noval je na 1521 E. 41. St. Tuna naslov: Janez Bida, Treffling kaj nima sorodnikov. Za po-K-3, Post Seebaden, Kaernten J greb skrbi prijatelj Georfce Austria. I Gornik. Doma je bil iz Dalma- John Bradač iz Loške vasi, fa-'Cije. Pogreb bo v sredo pop. ob ra Toplice, bi rad zvedel za pri- i iz Zeletovega pogrebnega za-jatelja Puriberja, ki je živel v voda na St. Clair Aye. in na Clevelandu in ki je imel Darov- Da ne gre, se je uprl pujsek mlademu gospodarju. Menda je slutil, da je namenjen za klobase, tie vemo, kdo je kontno zmagal. Slika je bila vzeta na glavnem trga v Garzon, Colombia. Whitehaven pokopališče. —--------------o------- WALLACE KANDI-iDAT KOMUNISTOV covo Pepo. Naj se zglasi ali naj piše na naslov: John Bradač, 18101 Marcella Rd. Cleveland 19, Ohio. Kdo ve, kje bi bil Mr. Kolar, ZA PREDSEDNIKA doma iz Planine pri Rakeku. Prišel je v Ameriko leta 1904 ali 1905. Ce ve kdo njegov naslov, naj ga sporoči našemu uredništvu. Portland, Ore. — William Z. Foster, predsednik ameriške komunistične stranke je povedal na sestanku stranke v tem mestu, da bo stranka podpirala za predsednika Zed. držav Henrya Wallace-ja prihodnje leto. Foster je govoril o Wallace-u kot o možu, na katerega je Idealna starost za matere je 20-25 London. — Profesor Sutherland na Oxford univerzi trdi, da je najbolj idealna starost postati padel plašč predsednika Roose- mati v letih od 20 do 26. velta. MAIOB DEB1VS0. KttOf) OmktM NAROČNINA: Za Ameriko pol leta »4.00; » W Cleveland in MeVAO. _________________ KDO; ea Oleralaad In Kanade po pptU pot leta HM »»■ BOBSORIPTKHt MIH: United State« tIM P«« »Ki Oereland «pd jssjssar&M-i.«- riaMSss.-* n Bt IM tor 9 nouw iw šaua,ssJ5W&«»s mOAMler • mootba, riM S* I ertt UM, at the F prijatelju in zavezniku pove kako novico? Vse to je seveda £ubel prepisal iz komunističnih jugoslovanskih listov. Pa p*de ta neumnost tudi nanj., Ko tako prekolne zaprtega Furlana, pa začne z obrekovanji londonske jugoslovanske vlade. Mi nimamo nobenih razlogov, da bi to vlado zagovarjali čez drn in strn. Marsičesa je bila kriva srbska klika, ki je prevladovala v njej. Toda Kuhel ji očita grehe, ki jih ni imela. Postavi namreč trditev, da jugoslovanska vlada v Londonu ni bila za jugoslovanski Trst. Potem pa še hoče svoje “napredne” prepričati, da tudi vodilna slovenska stranka (Slovenska ljudska stranka) ni bila za Jugoslovan- ski Trst ■ * v svojem v članku se norčuje Kuhel iz Furlana, da so mu “nekatere stvari v treh letih popolnoma ušle iz spomina.” Ah se je to zgodilo tudi Kuhlu ali je namenoma pozabil, kako je bilo z zahtevami po Trstu. Naj bo kakor hoče, mi mu hočemo samo par stvari poklicati v spomin............. Pravi, da jugoslovanska vlada ni bila za jugoslovanski Trst. Dejstva so nasprotno tale: 27. julija 1943 je napadana vlada poslala Britaniji, Ameriki in Rusiji formalno zahtevo po ztpadnlh majah in zahtevala seveda tudi Trst. Tako je Kuhleva trditev, da jugoslovanska vlad« ni bila za jugoslovanski Trst čisto iz trte izvita. Navadna laž! (Kako pravimo človeku, ki namenoma govori nayesnico?)) Kuhal dalj« dobro ve, da je ia-ta vlada izdala in založila več knjižic, kjer je postavila in razložila svoje zahteve po Trstu. Tako v knjižici: “Yugoslav documents No. 3.” Tam so zahtevane meje točno: povedane. Ravno-tako je izdala vlada: “Ethnology of tile West-North Frontier of Yugoslavia.” Vse to je izšlo predno je Kuhel slišal o Titu ih videl kake njegove “čudežne korake.” Pa tudi Sans sam je založil knjižico dr. Ivana M. Čoka. Ta je sedaj tudi “izdajalec” v Titovih očeh in v komunističnih listih. Takrat je bil v milosti pri Sansu in pri londonski vladi. Plačevan je bil od londonske1 vlade, ko je pisal za Trst. Meje, ki smo rekli, da so omenjene v jugoslovanskih uradnih zahtevah, je poslala v London “Slovenska zaveza,” skupina vseh slovenskih strank, razen komunistov, kot slovensko narodno zahtevo. Vodilna v tej “Slovenski zavezi” je bila SLS. Torej je bila tam doma za jugoslovanski Trst. Tega dejstva ne spravi s sveta nobena Kuhleva laž. Naj le vpraša profesorja Melika. Ta je še v milosti pri titovcih. Slovenska ljudska stranka je torej doma in v tujini vedno zahtevala, da mora Trst pripasti Jugoslaviji. Naj se Kuhel tudi na glavo postavi, ne bo našel izjave, ki ne bi bila V tem smislu. Naj le bere izjavo zastopnikov te stranke,.ko je bila jugoslovanska vlada še v Jeruzalemu po begu iz Jugoslavije. Prav nič ne spremene na tem izmišljotine Kuhleve o sedanjem voditelju katoliških Slovencev dr. Miha Kreku. Krek je bil član londonske vlade, ki je bila kot smo goraj zapisali, zi Trst. Kuhel pravi, da je nasprotoval priključenju Trsta in da so to brali “napredni” v nekih depešah iz Italije. Prav nobenih takih depeš kakih resnih časnikarskih agencij ni bilo. Naj Kuhe! kar pove, kdo in kaj je pošiljal. Naj poda za svojo trditev kak dokaz. Pred nami leži dokaz o nasprotnem. 13. aprila 1944 piše “Messaggero,” da Krek kot jugoslovanski delegat uradno zahteva Trst za Jugoslavijo. Tudi iz nekega Krekovega pisma bi Sans rad iztisnil, da Krek ni bil za Trst. Baje je Krek pisal neko pismo, kjer opisuje, kako težka bo borba za Trst. Izrečno pravi v tem pismu, da bi moral biti jugoslovanski. Ce ta ne gre, da ga treba napraviti za mednarodno pristanišče. Iz tega dela Kuhel svoje malo modre zaključke. Previdno pa je zamolčal, komu in v kakšni zveri je Krek pisal to pismo, (Ali ga je kot Furlana zapustil spo- min?) . Tako je tedaj Sansov tajnik spet napravil nekaj “čudežnih korakov,” da rabimo njegovo besedo. Ti “čudežni, koraki” so podobni partizanskim korakom. Oni so morili in kradli po Primorskem, on obrekuje in tako krade dobro ime. “Tovariši” so z zločini zapravili Trst, Kuhel bo s svojimi izmišljotinami zapravil še zadnje simpatije za Slovence in njih usodo v Ameriki. iff sedaj morajo “tovariši” zbirati obrambni fond radi tajnikovega predolgega jezika. More se zgoditi, da pride dr. Miha ngl[e nedelje pp 3V maSi i r-j-jse? cast prepisal iz titovkih virov. Za svoje “čudežne korake” bo moral j0tla gj Da tudi ni dala dvž sam odgovarjati. progom. Oženjeni so namreč trije sinovi in pet hčera omo-ženih — tri sinahe in pet zetov se je pridružilo slavnosti z njih 11 otroki oziroma vnuki zlato-poročencema. Od tretje ure popoldne je bil sprejem gostov na domu na 721 E. Sheridan St, (ti so prihajali do pozne desete ure zvečer. To so bili sorodniki, prijatelji in sosedje slavljencev. Iz Virginia, Minn, je bil prišel bratranec Mrs. Markovich Mr. Stam-pohar, župnik Rev. Mihelčič s pomožnim župnikom Rev. Oeti-ker. Družini Markovich je bilo rojenih 13 otrok, dva sina sta u-mrla, John v 28 letu v Ely, e-den pa v starosti 14 mesecev v starem kraju. Enajst otrok pa še živi. Naj starejši sin Joe bo kmalu obhajal 50. rojstni dan. Mr. Joseph Markovich je bil rojen leta 1875 v Rumanji vasi na Dolenjskem. Ko še ni bil star 17 let, je že delal v restavraciji v Trstu; nekaj mesecev pa je bil tudi v Slavoniji pri drvarjih za kuharja. Pa tamkaj ni bilo zaslužka, ker so njegovi drvarji preveč radi vino pili. Z dvema goldinarjema denraja se je napotil peš domov. Od tam pa potem v Kanižarico pri Črnomlju hraste sekat in tesat. Bili so to hrasti velikani, katere so potem obtesane pošiljali v dolgih kolonah v Trst in Reko. Nato je bil šel z mojstrom Beričičem in s par drugimi tesarji stavit kozolec v vas Vranovče. Tamkaj pa je bi) opazil postavno dekle, ki je z dvema prstoma dvignila škaf vode uk glavo, da jo nese domov. In čim večkrat jo je videl s škafom vode na glavi, tem bolj se mu je vzljubila in mu prirasla na srce. Naposled je sklenil “ta in nobena druga” — bila je to ( Schvajgerjeva Bariča, ki ji je | družinskega očeta. To tudi priznavajo še živeči sinovi in hčere. Zato pa z ljubeznijo vračajo svojim staršem za njih trud, da so tako starši lahko ponosni na sad svojega truda sedaj na jesen svojega življenja. Prav gotovo pa jima želijo vsi njuni otroci, sorodniki in prijatelji, da bi zlatoporo-čenca Bog ohranil še za diamantno praznovanje. John Rožance za council-mana 32. varde Iz San Francisca so nas po-setili Mrs. M. Markovich in Mr. John Grahek. Pred par tedni sta se vrnila iz Elyja nazaj v San Francisco Mr. in Mrs. M. Markovich. Mr. Matt Markovich je tam preddelavec v izdelovalnim zob. Vsi obiskovalci pa so se čudili, da imamo tukaj na Elyju povsod tako lepe vrtove. — J. W. P. Usmiljenim srcem Cleveland (Collinwood), — Želim sporočiti vsem tistim, ki imate usmiljenje do siromakov, da bo Slovenska katoliška pomožna akcija zbirala tudi obleko in obuvalo in seveda tudi denarne prispevke, kar se bo poslalo v Jugoslavijo in beguncem na Koroško. Ta odbor dobiva veliko prošenj iz. domovine in od beguncev. Sedaj je prišel iz italijanskega taborišča slovenski fant John Škrabec. Bil je na seji Slovenske katoliške pomožne akcije in nam je prinesel veliko zahval od beguncev za vse Amerikance, kateri kaj pomagajo pri tej stvari. Rekel je, da si ne morete misliti, koliko molitve in zahvale gre k Bogu in Mariji nebeški, materi, da bi nam vse stotero povrnila, ker nam sami ne bodo mogli nikdar. Ce pa jim bo kdaj mogoče pomagati s povračilom, bodo to iz srca radi storili. Poroča tudi, da je narod imniiiMHHt‘-““...... ■.........*** BESEDA IZ NARODA .....«>AiiiiiiiiI«a*aa**I Zlata poroka na Elyju Ely, Minn. — Dne 30. avgusta je poteklo 50 let, odkar sta si zaprisegla dosmrtno zvestobo pred oltarjem župnijske cerkve v Podzemlju v Belo krajini Jožef Markovich in Barbara Schvajger. Za to redko slavnost so se njihovi sinovi in hčere pripravljali cel mesec in zraven prosili Boga, da bi se nič neprijetnega ne zgodilo njihovim staršem pred slavnostnim dnevom. Tudi oba slav- ljenca sta težko pričakovala svoje zlat« poroke. Obljubila sta, da j o-žalita praznovati, kakor se spodobi katoliški družini in to se Je tudi zgodilo v polnem obsegu. Slavljenca, njiju šest hčera in pet sinpv so pri slavnostni sveti maši* prejeli sv. obhajilo v čast Vsemogočnemu. Na tako slavnost tudi ni bilo predaleč potovati prav iz San Francisca, odkoder je prišel njiju sin Stefan s soprogo in dvema otrokoma; hči iz Chicaga s so- I JIV MU ------- ------- | Ona si pa tudi ni dala dvakrat reči in sledila je poroka 30. avgusta ijš97. Kmetija je bila majhna in bilo je treba še naprej hlode tesat od ranega jutra do poznega večera za en cel goldinar. Slišal pa je, da je sosed poslal svoji ženi iz Amerike lepo vsoto denarja; to je tudi Jožeta napotilo v Ameriko. Dospel je v Joliet leta 1899, kjer je delal par tednov. V Ely je bil v tistem času njegov brat John, ki ga je napotil, da pride delat v Ely v mrzle jame oziroma rudnike. Tu v Elyju je delal in si pri-štedil, da je dvakrat potoval domov, v tretje pa je vzel še svojo družino s seboj v Ameriko. Družina se je množila in je rastla in vzgojiti dvanajst otrok nj bila nobena igrača za _ _______, _______ ...___________ _ v neke nedelje pp sv. maši razo- j Jugoslaviji bolj veren, kot pa . . - - ■ ’ J '— ';ot ona bil pred vojno in vse to je vuGerkmsao J ženica, srcih, drugače pa molčijo in istega predi trpijo in čakajo preobrata in1'"*'” ' da je tam veliko ljudi brez obleke in obuvala. Dragi Slovenci po širni svobodni Ameriki ste prav vljudno prošeni, da jim pomagate. Vem, da vas je nekaj, ki nimate nikakih svojcev, da bi jim pošiljali, pa imate nekaj obrabljene obleke, ali mogoče kakšne čevlje. Vsi iz naše fare in okolice, če imate kaj takega, prinesite v spodnje prostore cerkve Marije Vnebovzete za te reveže. Saj smo si vsi bratje in sestre po Kristusu. Vedite, da je zima blizu, katere se sirote strašno boje. Ako pa imate kaj več, da vam ni mogoče prinesti, pa pokličite MU 4737 :in bomo prišli iskat. Za “Odbor stoterih,” Mary Ižanec. Cleveland, O. Kakor na tisoče in tisoče Slovencev, tako je tudi kandidat za councilmana, John Rožanc v svojih mladih letih prišel iz stare domovine v A-meriko in se nastanil v Clevelandu (Collinwoodu). John je takoj uvidel, kako važno je, če je človek zmožen angleškega jezika. Vpisal se je v večerne šole ter se v kratkem času privadil pisati in govoriti angleški jezik. Leta 1924 je začel delati pri Telling Belle Vernon družbi kot razvažalec mleka, kjer je bil v stiku z ameriško govorečimi odjemalci in delavci. Kot zaveden delavec je pomagal organizirati linijo mlekarskih delavcev Local 449 AFL in ostal aktivni član do leta 1942. Leta 1924 je kandidat Rožanc odprl lastno trgovino z modnim blagom na Waterloo Rd. Leta 1939 je prephstil trgovino starejšemu sinu Ivanu in začel je s prodajo zemljišč in zavarovalnino z državnim dovoljenjem. Leta 1944 je v Columbusu, O. prestal preizkušnjo in dobil državno poslovnico Real Estate Broker in vodi sedaj prodajo zemljišč na lastno roko. Kandidat Rožanc pa ni gledal, da bi le sebi pomagal, ampak je bil aktiven tudi pri kulturnih in podpornih društvih kakor tudi politiki. Vedno je žrtvoval svoj čas in denar za napredek naroda. Narod, kakor tudidru-gorodci, ki ga poznajo, in poznajo njegove zasluge, ga spoštujejo, visoko cenijo in mu zaupajo. Kandidat Rožanc je bil več let aktiven član dramskega društva Anton Verovšek in tudi predsednik istega. , Bil je 10 let predsednik dr. Waterloo Camp WOW št. 281, večletni blagajnik društva Blejska jezero št. 27 S. D. Zveze,-soustanovitelj društva V! ■h vitve, član gl. finančnega vwuw ra SDZ, član društva Struglers s SNPJ, Slovenske moške zveze št. 3, Hrvatske bratske zajednice in Loyal Order of Moose. Skušnje, katere si je John Rožanc pridobil kot trgovec, narodni, kulturni in politični delavec, naj vam bodo garancija, da bo dober in uspešen zastopnik naše varde. Delujte in volite za John Rožanca. Kampanjski odbor 32. varde. V zraku še ni nihče obvisel Hlapec Luka je padel z lestve in si zlomil nogo. 'Gospodar se, je vznevoljil in ga oštel: — “Da si mogel tako nerodno pasti! Zdaj dolgo ne boš za nobeno rabo.” Luka je odvrnil: “Veste, v zraku še ni nihče obvisel.” fo VERJAMETE Al PA NE pazil, kdaj bom jaz zapustili Brcnil sem Jakšiča z nogo' prijazne ljudi, lepo postrežbo, postojanko in se potrudil, da I pod mizo, enčeš da ne ve, kaj kamor smo prišli. Strašansko ... .... m ■ i i-ii.-i; T - Ko je zjutraj Mr. Grdina štorkljal doli po stopnicah, ko je sonce še pomišljalo, ali bi se podalo na obhod' ali ne, sem se jaz šele prav dobro obrnil v mehki postelji in trdno upal, da me Jakšič v prihodnji sobi ne bo pustil na cedilu ter storil enako potezo. Današnji dan in nastopna noč bo huda preizkušnja za nas, ko jo bomo rinili proti Clevelandu, sem si dokazoval, zato si je treba nabrati moči zdaj, ko je še prilika za to. Mr. Grdina je sicer parkrat močno za-kašljal, rekel pa ni nobene v smeri moje sobe. Izkušnje zadnjih dni so ga dodobra prepričale, da ne bo ne Jakšiča ne mene spreobrnil, da bi prej gor vstajala, kot je pa neobhodno potrebno. Šele, ko sem uvidel, da imam spanca več kot preveč, sem se ‘počasi zvlekel in se šel pretegovat doli v kuhinjo. Jakšič je bil kmalu za menoj. Menda je ne bi kaj zamudil. “Kje je pa Mr. Grdina?” sem vprašal gospodinjo Mary. “O, ta je že davno pokosil in zdaj je zunaj v garaži, kjer mu naš Bob pripoveduje, kako je vaš Buick potempial, da vas bo lepo pripeljal v Cleveland. Kar vsedita se z Jakšičem, bosta malo pojedla. Jejhata, kar inako se mi če, ko se odpravljate od tukaj. Nekako navadila sem. se vas.” “Kako- se je pa Mr. Grdina obnesel z žganci?” bi jaz rad vedel. “Ali si je- pomagal do njih?” “Aha, saj so mu res še nekam šli v slast. Koruzne sem mu danes skuhala, pa se je kar kontenal ž njuni Vse preveč hvali, ko vendar nisem nič po-Ce bi našim govori in da naj se nikar ne'smo se zadolžili tukaj. Le kaj govori m ua naj se inaar ue sinu se zauuiiui umoj. ... . brani popotne, ki nam bo prav boste rekli, ko bomo odšli!” prišla; kaj bi govoril take reči v imenu vseh, ko ga v to ni nihče pooblastil. Naglas sem pa poprijel: “Saj res, Mary, kakšno jabolko bi se pa res ugriznilo na poti, pa ki jih imate toliko. Saj bo Jakšič tudi rad del kaj v usta, pa se brani zastran lepšega.” “I, saj vem, kako je v takih okoliščinah. Kajpada, nekaj malega vam bom zavila, pa boste prigriznili, če boste hoteli. Ampak veste, Mr. Jakšič, jaz nisem nobena gospa. Kar Ma- “Kaj bomo rekli, drugega ne bomo rekli, kot da ste bili vse premalo časa tukaj. Še bi ostali,” pravi prijazna gospodinja. “Dolžnost nas kliče domov, Mary. Saj veste, kako je, ko se moramo pehati za kruhkom, kakor vi tukaj, tako tudi mi doma.” “No, kaj bosta zdaj cel dan pri mizi 1" se oglasi v vratih Mr. Grdina. “Alo, prinesita svoje stvari skupaj in na Buick ž njimi, da odrinemo. Robert je popravil Buick, da poje motor pravi j ate. Vsaj kakih štirinajst dni bi se rad oddahill, pa se drugače ne smem (pri tem je poredno pogledal svojo Mary), kot če imam obisk v hiši, da se nekoliko porazgovori-mo.” “Je res priden ta naš Tone,” ga vpričo vseh pohvali žena, “par dni oddiha mu res ne bo napek hodilo, saj je dan za dnem vprežen.” “Oba, Mary, oba,” popravlja Tone, “tudi tebi ne bi škodovalo par dni urlauba.” sebnega skuhala, ce u. » —— -- r- predložila vsak dan žgance, bi du,” sem konštatiral od mize, mi ušli. Vesta, vam bom kaj kjer sva z Jakšičem mlatila po spravila skupaj, da boste imeli zajtrku, za popotno. Kakšno jabolko,1 “Ti misliš reči: po banketih, ry mi recite, ki smo domači, j kot zvon. Mojster je, vam re-Saj ne gre, da bi gospa praši-j čem. Zdaj pa račun in potem če in putke krmila in opravlja- pa grem«, mama.” la gospodinjska dela.” “O računu pa kar tiho!” se “Dolg čas nam bo po Willar- razhudi Debevčeva mama. “Kaj —1 -J —pa vendar mislite! Vi ste bili naši gostje in amen.” “Vesta, v Cleveland pridita in nam vrnita obisk, pa se bosta oba oddahnila za nekaj dni,”a sem ju povabil v imenu nas vseh. “Saj ne rečem, da ne bi enkrat res prišla,” potrdi. Tone. “V Lorainu nisva bila že dolgo in tam je doma naša Mary, pa moja fantovska leta sem tam pustil. Jej, takrat je bilo pet- J «1 suaijc Ul aouui. pustil. Jej, takrat je bilo pet- “Še eno naj mi kdo zine o ra- ja v Lorainu, takrat, Jack,” se mn na hn im pl nnravka 7. me- __-• ___1: rr^^„ av ua o Nič več ni bila nedostopna Jolanda, nič več lovski mladec, ki je jezno pogledoval: “Ne predrzni se me dotakniti!” hlepela je po dobri besedi svojega tovariša. On je pa v zadregi molčal; da se bo prigoda končala tako, ni pričakoval. Njegovo zmedeno molčanje je pripisovala svoji obleki. Usmiljenje, usmiljenje so prosile njene oči, ne omenjaj obleke! In okoli ust ji je ganljivo drhtelo. Nenadoma se je dvignila: “Domov grem!” In spričo Jolandinega trpljenja se je omehčal tudi Lovrenc. S prijaznimi besedami ji je ponudil roko. Tedaj je naslonila Jolanda ^lavo na mladeničevo ramo. Jn je zaječala: “Lovrenc, odpustite mi, v tej obleki me ne boste nikoli več videli.” Vroče'solze se se ji udrle po žarečih licih. In zmeden je premišljeval mladenič, kako bi potolažil svojega ubogega prijatelja. Nenaden domislek: poljubil je Jolando. Ih vsa v solzah je zasijala od sreče. DR0BW VESII IZ UOVDUE (Mia preko Treta! (Nadaljevanje • 1. strani.) in poklica. A vsi brez razlike, moški in ženske, starci in nedorastla mladina, smo enako občutili sovjetsko knu-to. Kaj smo storili, da so nas ponižali na stališče živali? Eden je bil uradnik, ki ni bil politično dovolj z a n esljiv. Drugi je pri čaši vina mislil na glas in rekel: “Ali mislite, da so ljudje res tako neumi, da bi taki oblasti zaupali?” Tretji je imel lepo mehanično delavnico. Treba jo podržaviti. Preiskava. Našli so staro avtomobilsko zračnico, ki ni bila pripravljena. Obsojen na šti-leta in zaplembo premoženja. Po štirih mesecih se mu je zmešalo in odpeljali so ga v norišnico . . Kaj bi našteval! Vsi slučaji so si podobni. Prvo vprašanje, ki mi ga stavijo prijatelji, ki me po vrnitvi srečujejo, se glasi: “Kaj ste pa delali tam”? Vselej, kadar odgovarjam na to, imam v grlu fižičen občutek grenkobe. Kaj smo delali? Kopali smo premog v premogovniku. Vlačili smo na rokah kamenje za ograjo. Sami smo morali vpletati bodečo žico okoli taborišča v nBjhuj-šem mrazu. Vpregli so nas po 10 v velik gnojni koš in smo tako vpreženi s sklonjenimi glavami in s skrivljenimi hrbti vlekli koš po njivah, živina pa je stala v hlevih. Prekopavali smo njive, ko je plug ležal šupi. Delali smo na cesti, topili katran, žagali drva, na-kladili premog itd. In kaj smo dobili za hrano? Skoro nič. Izračunali smo, da je celodnevni obrok hrane stal 12 lir (uradno je dolar 225 lir). Kruh kg. 30 lir. Dva meseca smo vsaki dan brez izjeme enega samega dne dobivali opoldne pest koruzne polente, zečer pa četrt litra koruznega močnika. O higijenskih razmerah ni govoriti. 50 ljudi v eni sobi barake. Stranišča — luknje v kotu Ko smo prišli noter nas je zdravnik pregledal. (Vsa čast mu. Edina svetla točka v tej grozi). On je odredil, kakšno delo sme posameznik delati. Uprava taborišča pa se za to ni zmenila. Ko smo kazen dostali, smo bili spet pregledani. 90% nas je bilo bolnih, pa smo zdravnika prosili, naj zapiše, da smo zdravi. Drugače bi morali spet v partizansko bolnišnico. Upravnik taborišča je bil neki kriminalen tip doma nekje od Kopra. Svječano je radi umora zbežal na Francosko. Za časa španske vojne je bil v mednoradni brigadi. Tako je kot borec za “napredno demokracijo”, bil imenovan za upravnika taborišča. Govedo! Njegov namestnik (komisar — politični vodja) doma nkje z Vipavskega nas je vsak večer, ko smo bili do smrti utrujeni in lačni, pital z marksistično i d e ologijo, z Marksom, Engelsom, materializmom . . stvari, ki jih sam ni prav nič razumel. Ko sem napisano prebral, sem osupnil. Ali se da o takih strahotah pisati tako bledo? Kje je vse tisto gorje, ki smo ga prestali, kje vsi tisti trenutki obupa, ko bi se naj- raje obesili na kljukp pri vra-!v*duje najpopularnejši sloven- tempu svoje kampanje za žu-Kje tisti srčni krč, ki te'ski pisatelj Kraver Meško o pana. Skušal bo, da bo pred trpljenju pod naziji med voj-j volitvami obiskal vsako vardo no. Je to črtica, ki bi jo moral v mestu. V sramežljivosti in vzburjenosti je jecljala nespametne besede, sveti ljubavni opoj je vriskal iz njih, nenavadna moč čustva. Vendar je bilo vse, kar je govorila, presunljivo čisto. Težko sta se ločila mladenič in dekle. Potrt in z otožnim srcem je stopal Lovrenc Gruber v Puschlav. t Jolanda v deški obleki, o, le- tru pridružil lovski mladec s1 p0 ji je pristajala! Toda kar klobukom na glavi in s puško se je bilo prebudilo v mesečini, ■čez pleča. “Zdaj sem Landolo!” se mu je nasmehnil lepi mladec. “Študent mu je pa v tesnobi zadregi segel v roko. “Ali vam tako ne ugajam?” je vprašal Landolo z izrazom strahu in drobni obraz je žarel od brezmejnega sramu. "Navaditi se moram šele na DO YOU OCT KNOUOH VITAMINS? it» etat M eed tak b«* •ta. r~ * *» «• •" ta*hi «e tata V" *• ■“** *• Mmtog M m w> *k. tal e »■*■»» d **!• O"*-*' tar (Uta) ewupu v*»i> 'Cepasta. Tok* «m capuU