54 4 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimuttSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 232 (10.164) TRST, sreda, 25. oktobra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» V Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PARLAMENTARNA RAZPRAVA SE BO ZAKLJUČILA Z ENOTNIM STALIŠČEM DEMOKRATIČNIH SIL Poročilo notranjega ministra Rognonija zbornici o «zadevi Moro» in boju proti pojavu terorizma Rognoni zanika, da bi izročil tisku prikrojen «dosje Moro» - Uredništvo rimskega tednika «Espresso» pa trdi, da manjkajo štiri strani dosjeja RIM — Poldrugo uro je notranji minister Virgilio Rognoni poročal Polanski zbornici o «zadevi Moro« in političnih smernicah vlade v °JU proti pojavu terorizma, ki še ni zamrl in ni bil zatrt, kljub del-uspehom preiskovalcev in policijskih sil. S tem poročilom se je "*Wnsk° pričela parlamentarna debata o «zadevi Moro«, ki se bo fuključila konec tedna z odobritvijo skupnega dokumenta vseh demokratičnih sil. To je vsaj obveza, ki,-------------- '?haia iz enotedenskih pogovorov Predsednika vlade Andreottija, kate-te®u je uspelo utišati še do nedav-t-P ^učno polemiko o odgovorno-st*h za Morov umor. Rognoni je svoje izvajanje pričel * Pozivom vsem silam, naj «s skup-n'mi napori zavrejo proces razkraja državnih ustanov, ki se ob-Casno kaže«. V bistvu je pozval stranke, naj nehajo s polemikami o J*® vprašanju. Takoj zatem je po-~dil «linijo odločnosti«, ki jo je vla-zavzela med obdobjem, ko je bil «oro jetnik rdečih brigad. «V tistih dramatičnih dneh nismo branili formalne ali zunanje oblasti državne “Plitve, pač pa smo odgovorno mi-na državo, mišljeno kot skup-državljanov, na njihovo var-"°at >n sožitje.« , Niti ni tajnost, je nadaljeval no-®nji minister, da vlada ni naspro-mvala humanitarnim in drugim po- budam, ki bi omogočile, da se Moru reši življenje. Po tej načelni izjavi je Rognoni ponovil, tudi d j podrobnosti, sicer že znane aspekte «zadeve Moro«. Novega ni povedal nič, niti ni skušal odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se nakopičila v teh mesecih. Pač pa je pohvalil dejavnost preiskovalnih organov in v imenu vlade zavrnil zahtevo o posebni parlamentarni preiskovalni komisiji. Pri tem morda velja poudariti, da je Rognoni pozitivno ocenil dejavnost generala Carla Alberta Del-la Chiesa, kateremu je vlada «iz-jemno in začasno« poverila nalogo, da se bori z rdečimi brigadami. Pomenljivo je, da je Rognoni pri tem izrecno poudaril, da so člani skupine generala Della Chiese vsi karabinjerji in agenti javne varnosti, ki pripadajo sodnim preiskovalnim enotam in so «kot taki« po- PRVI KOMENTARJI PRED RAZPRAVO Rognonijeva previdnost ni zadovoljila poslancev Navdušeni samo demokristjani in republikanci RlM — Rognoni- je bil previden jr trajnosti, saj je natančno vedel, r® ne sme preko nevidnih in vendar «sno začrtanih meja, ki .ecjine lah-JP zajamčijo «premirje» med stran-*®mi vladne večine. Te meje je y ®stvu začrtal Andreotti v enem te-7® Posvetovanj s strankami vladne arine. V «mejah» je predvsem . °go formalistično vladno zadrža-do stališč, ki so jih stranke za-med razpletom «zadeve Moro«, raa a pozna ‘n upošteva samo «u-rjlue« izjave strank, ne pa na pri-Dri1 Craxijevih polemik in Fanfani-*v‘h bodic. *.y teh okvirih Rognonijevo poro-l‘° ne vzbuja več posebnega zani-jjjia, saj v njem ni nič novega, čp. Presenetljivega. Kvečjemu kon-Jpfa, ki pa nima velike teže, ko j. Rognoni vzkliknil, da «za nas, uoro ni umri 16. marca«, kar je s °S°6e razumeti, da so njegova pi-^la„ avtentična, čeprav poudarja, jr. lih je napisal «jetnik», ki ni mo- 1 svobodno odločati. Hj^ključek poročila notranjega mi-^.'ja je prav tako politično obve-$e j «krizno obdobje se nadaljuje, kr J6. Potcebna enotnost vseh demo-j^tičnih sil«. Med demokristjani le h j kdo posluša, socialisti so nemir-j^adikalci in predstavniki PdUP j^a koncu prvi komentarji, ki da-bo° s*ut>ti, da tudi razprava, ki se >w Pričela danes dopoldne, ne bo ^edla do velikih preokretov ali pečenj. Edino tajniki strank e večine izražajo, strogo for-st®°, priznanje notranjemu minila,}1.’ s katerim tudi sicer ne bi po-Jyr,jz‘r;,h, saj je nastopil službo po °l’0vem umoru. •ko^0 zadovoljen« je La Malfa, golida navdušen Zaccagnini. Lon-Hilj Beriinguer in Craxi so se izog-i8 .^govorom na postavljena vpra-50ra' vendar je vsem jasno, da so alisti zelo nezadovoljni, ^ ni nič, prav nič,« mrmra Manja’ jPrittem ko Aldo Aniasi poudarja • .80 v ministrovi' formulaciji ' vse sonce. Di Vagno me- ti^3 je poročilo «nepopolno». Po-Jt) f.na je mnenje socialdemokratov Pin i0 načelnika parlamentarne sku-|0 ?. RPI Natte, ki meni, da «je ze-**“*a analiza političnega smisla JC®3. ki se je pričel 16. marca«. ]jg.v tako je «šibka in površna ana-to . P°iava terorizma«. Natta skuša g*ritiko omiliti z mislijo, da Ro-* ®*vo poročilo «po meni uvod v Kfij av°». kar daje misliti, da si rn°l‘ča kaj več pričakuje iz po-‘v članov parlamenta. Edino, kar Pravzaprav politično pomembne-hotr"1 ■ zato pozitivnega v poročilu ltQ '"Nega ministra je, po mnenju k, * Pnistov, utemeljitev «linije od- ki jo je vlada potrdila, nedavnim polemikam v okviru ŠčaiT, vladne večine in v sami kr-Jnski demokraciji. Poro-.o nekaterim demokristjanom kj 'Cl'° ni pogodu. Predvsem onim, |iin e Pripadajo ožjim vodilnim sku-»Kot vedno parlament ve ®anj,» je dejal neki poslanec KD. d6r.azPrava se, kot rečeno, prične denes dopoldne in bo trajala ves te-Zvečer, po seji zbornice, se v Palači Monteci torio niso u- gasnile, saj so se sestale vse parlamentarne skupine za uradno oceno poročila in pripravo posegov. MINO FUCCILLO drejeni nadzorstvu sodne oblasti. Bolj zagoneten, oziroma manj prepričljiv pa je bil notranji minister, ko se je dotaknil vprašanja objave «dosjeja Moro«. Rognoni je namreč dejal, da je iz rok sodnika prejel 49 tipkanih strani «dosjeja>> in da je vseh 49 strani fotografiral in izročil tisku. «Sploh nisem rezal teh dokumentov«, je pribil Rognoni. Zadeva je zagonetna zato, ker je uredništvo tednika «l'Espresso» sporočilo, da razpolaga z dokazi, da je «dosje» prvotno imel 53 strani in da so štiri strani iii'i>iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NA PREDVEČER PARLAMENTARNE RAZPRAVE 0 PRIMERU MORO V Rimu obširna protiteroristična akcija Policija aretirala vrsto simpatizerjev RB Med operacijo, ki naj bi se je udeležilo nad sto policajev, so zaplenili mnogo zanimivega materiala - V Milami polemika o objavi vesti o odkritju skrivališča pr ima linea« RIM ’—' V tffiH obširne protiteroristične akcije so agenti rimskega Digosa, bivšega političnega urada, preiskali vrsto stanovanj aktivistov in simpatizerjev tako imenovane «delavske avtonomije«. Preiskave, ki se jih je udeležilo več kot sto policijskih agentov in funkcionarjev, so zadevale skupine tako imenovanih somišljenikov rdečih brigad in so trajale skoraj vso noč. Kljub strogi tajnosti, ki velja za vso operacijo, se je izvedelo, da so agenti Digosa vdrli v stanovanja v Ul. Giu-liana, v Ul. Giunchiglie in v Ul. Silvio Benco. Najemnike teh stanovanj so izsledili in odpeljali na kvesturo, da bi jih zaslišali, potem ko so preiskovalci zaplenili dokajšnjo količino «zelo zanimivega« materiala. Orožja, razen puške s prežagano cevjo, baje niso našli. V Ul. Giuliana so v trisobnem stanovanju, le nekaj sto metrov od sodne palače na Trgu Cbdio, funkcionarji Digosa priprli Federica Set-tepanija, uslužbenca na univerzi, ki so ga poznali kot aktivista avtonomistov. Z njim je bila tudi mlada ženska, katere ime ni znano, ki pa jo je Settepani predstavil kot svojo ženo. V stanovanju so zaple- Pertini obiskal Janeza Pavla II. RIM — Včeraj zjutraj, nekaj minut pred 11. uro, je predsednik i-talijanske republike Pertini, kot prvi državni ooglavar, obiskal novoizvoljenega papeža Janeza Pavla II. Oba moža sta kaj kmalu našla skupni jezik po zaslugi sorodnih značajev in podobnih življenjskih izkušenj. Dvaintridesetminutno srečanje je tako potekalo v prijetnem vzdušju, kjer sta moža predvsem govorila o svojih izkušnjah v boju za ideale, manj pa o politiki. Kljub temu pa s tega obiska prihajajo tudi prvi znaki o bodočih pogajanjih za revizijo konkordata med Cerkvijo in italijansko republiko. Samo po sebi umevno sta govorila predvsem o splošnih problemih, saj so ob tem predsedniške funkcije omej; j. Po mnenju prisotnih italijanskih predstavnikov je srečanje kljub temu postavilo temelje bodočim pogaja; njem. Vatikan, predvsem pa papež, je zagotovil vso svojo razpoložljivost in sodelovanje. Poleg izključno političnih tem pa je bilo srečanje izven vsake formalnosti, kar je značilno za oba moža. Obujanje spominov, citati in dovtipi so neprestano prekinjali nit razgovorov, a prav zato je bil sprejem še prisrčnejši. Janez Pavel II. se je najprej slikal na Pertinijevi desnici. nato še na levici. Izrazil je zadovoljstvo, da je prav Pertini prvi predsednik, ki ga je obiskal. Jutri bo papež sprejel francoskega predsednika Giscarda D'Estainga, ki prispe na uradni obisk v Italijo. Pri včerajšnjem sprejemu pri papežu sta bila navzoča tudi generalni tajnik predsedstva' republike dr. Meccanico in italijanski veleposlanik v Vatikanu Cordero di Monte Srečanje med predsednikom republike in novim papežem (ANSA) papež med splošnim presenečenjem po starem slovanskem običaju poljubil Pertinija na lica. Novi papež Janez Pavel II. nadaljuje torej s svojimi neobičajnimi pobudami. Obisk v rimski bolnišnici po konklavu, dušnopastirski zanos na svečanosti ustoličenja, srečanje s časnikarji, ki se je spreme- zemolo. Pred zaključkom obiska je nilo v neobičajno tiskovno konfe- renco, kosilo s poljskimi škofi in srečanje s poljskimi rojaki, so le prve etape pontifikata, ki marsikoga preseneča. Vodja katoliške Cerkve si je v kratkem obdobju zagotovil simpatije italijanske javnosti. Včerajšnje srečanje s predsednikom Pertinijem pa napoveduje tudi nove odnose med Cerkvijo in i-talijansko družbo, .(voc) nili vrsto žapiskov. letakov in politično propagando: policija bo imela mnogo dela, dokler bo vse pregledala. Stanovanje je v prvem nadstropju. Settepani pa ni nikoli povzročil sumov sosedov in hiinika. Kaže vsekakor, da je v trenutku, ko ga je policija priprla dal lažni priimek Mezzopane. V Ul. Giunchiglie pa so priprli Franca Iaio, tudi on je uslužbenec na univerzi in sicer na inženirski fakulteti. Nedaleč od vhoda v inženirsko fakulteto, na stopnišču cerkve, so karabinjerji pred dvema letoma zasačili tri znar.e rdeče brigadiste: Antonia Lo Muscia, Anno Mario Vianale in Franco Salerno. V o-boroženem spopadu, ki je sledil ko je Lo Muscio potegnil iz žepa samokres, so karabinjerji terorista u-strelili, obe ženski pa sta bili lažje ranjeni. Tudi v stanovanju Franca Iaie so zaplenili politični propagandni material, ki ga bodo preiskovalci morali proučiti. Kar zadeva preiskavo v Ul. Silvio Benco (tam so funkcionarji Digosa priprli najemnika stanovanja, Maura Testo, ki je zaposlen kot nosač in je, kaže, sindikalni aktivist v okviru avtonomistov) pa se ne ve popolnoma nič. Medtem je v Milanu namestnik državnega pravdnika Ferdinande Po-marici. ki vodi preiskavo o protiteroristični operaciji, ki so jo izvedli agenti karabinjerskega generala Dalla Chiese 1. oktobra in ki je privedla do aretacije devetih oseb in do odkritja štirih skrivališč rdečih brigad, odredil izpustitev Marie Russo zaradi pomanjkanja indicev. Zensko so takrat obtožili, skupaj z Domenicom Gioio, ki je živel z njo, udeležbe pri oboroženi tolpi. Namestnik državnega pravdnika Armando Spataro pa ni hotel niti potrditi, niti demantirati vesti o odkritju skrivališča organizacije ^rima linea«, do katerega je prišlo prejšnje dni v Ulici Riccione v Milanu. «Lahko samo rečem,« je dejal sodnik, ki skupaj z De Liguori-jem vodi preiskavo o aretaciji Cor-rada Alunnija in Marine Zoni, «da gre za vest, ki je povzročila zaradi načina in trenutka, v katerem je bila objavljena, dokajšno škodo preiskavi.« To pa je lahko posredna potrditev o resničnosti vesti, ki je baje izjalovila vrsto akcij, ki so jih preiskovalci načrtovali v upanju, da bi izsledili najemnike stanovanja. (if) katerega s[> izstrelili ra(ftl“fJr8tf"pcF licijskemu avtu. Takoj zatem so vrgli nekaj zažigalnih steklenic, ki so izvidnico popolnoma uničile. Zeleni fiat, v katerem so bile baje tri osebe, je nato odpeljal z vso naglico. Pet minut po atentatu je nekdo telefoniral na redakcijo nekega rimskega časopisa ter dejal, da si odgovornost za atentat prevzemajo rdeče brigade. Atentat na policijski avto je bil kot so ugotovili preiskovalci, prava past, ki se le za las ni zaključila s pravim pokolom. Približno ob 18.30 je namreč nekdo telefonira! na «113» in sporočil, da je v Ul. Batteria No-meritana parki ran fiat 500, ki bi .ga veljalo pregledati. Nekaj minut kasneje je na kraj privozila policijska izvidnica, ki je potem postala tarča atentata. Teroristi so predvideli tudi možnost, da bi se izvidnica pri parkiranem fiatu 500 ne ustavila. Zato so nekaj metrov stran posejali cestišče z žeblji, tako da bi se moral policijski avto v vsakem primeru ustaviti. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za neizkušene teroriste, sicer bi policaji ne ušli gotovi smrti. Jutri celodnevna stavka gasilcev RIM — Zaradi negativnega zadržanja vlade bodo jutri stavkali ves dan vsi italijanski gasilci. Zaradi stavke, ki to zajela tudi protipožarno službo na letališčih, bo ustavljen tudi letalski promet. Stavko je oklicala federacija CGIL -CISL-UIL, ker vlada ni sprejela zahtev gasilcev. Ti si želijo predvsem posodobitve struktur, povečanje organikov in o 'obritev zakonov, ki naj usposobijo gasilsko službo, ki postaja iz dneva v dan bolj zapletena. PEKING - Mehiški predsednik Lopez Portillo je včeraj dopotoval na šestdnevni uradni obisk v Peking. kjer ga je na letališču pričakal predsednik partije in vlade Hua Kuo-feng. RIM — Zunanji minister Forlani je včeraj sprejel svojega somatskega kolega Barreja. Govor je bil predvsem o različnih aspektih go spodarskega sodelovanja Atentat RB na policijsko izvidnico Le po naključju ni bilo žrtev RIM — Policijska patrulja je po stala popoldne v Rimu tarča tero rističnega atentata, med katerim je bil agent javne varnosti laže ranjen in so ga prepeljali v polikliniko. Do dogodka je prišlo, ko se je policijska izvidnica ustavila v Ul. Batteria Nomentana, da bi pregledala fiat 500, ki je bil parkiran na bližnjem polju. Prav v tistem trenutku je privozil mimo -fiat 1100, .iZ PERTINIJEVA POSLANICA OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV Predsednik republike ob 33. obletnici OZN V preštevilnih državah sveta se še vedno teptajo najosnovnejše človekove pravice RIM — Predsednik republike Pertini je naslovil na Italijane poslanico ob 33.. obletnici ustanovitve Organizacije združenih narodov. Ta ustanova, ki se je rodila iz vojne katastrofe — je rečeno v poslanici — je danes, bolj kot kdajkoli prej, poklicana, da odigra temeljno vlogo v korist vseh narodov sveta, mimo vsakršne pregrade glede rase, kulture ali družbene strukture. Pomembno je, da je prvi dokument univerzalne vrednosti, ki ga je sprejela ta organizacija kmalu po svojem nastanku, prav deklaracija o človekovih pravicah. «Od takrat — pravi Pertini v svoji poslanici — je bila prehojena dolga Pot ter je bil zabeležen konkreten napredek, kateremu si tudi Italija šteje v čast, da je dala svoj prispevek. Toda pred nami je še dolga pot, da bi deklaracija našla popolno izvajanje v vseh delih sveta. V številnih, preštevilnih državah se še vedno teptajo najosnovnejše človekove pravice, ki so temelj listine Združenih narodov. Jaz — poudarja predsednik republike — ki sem se celo življenje boril za uveljavljanje teh pravic proti tiranstvu, lahko samo najodločneje protestiram.* Predsednik Pertini omenja nato nedavno posebno zasedanje generalne skupščine, posvečeno vprašanju oboroževanja, se pravi eni najliujših groženj za bodočnost človeštva. «Ni šlo samo za formalno pozornost, ampak za izraz globokega prepričanja, da je nastopil čas, da si odločilno prizadevamo, da bi ustavili oboroževalno tekmo in pretrgali spiralo, ki vodi večino držav k temu, da si priskrbi vedno bolj moderno in torej bolj uničevalno orožje.* «V tej perspektivi — se zaključuje Pertinijeva poslanica — moramo potrditi obvezo, da podpremo Združene narode. V ta namen bo prispevek, ki ga bo lahko dal vsak od nas — oblasti in državljani — toliko bolj učinkovit, kolikor bolj bomo budni v obrambi idealov svobode in pravičnosti, ki so sad skupne omikane izbire vseh narodov sveta in neodtujljiva osnova za vsakršno omikano sožitje med ljudmi in med državami.* (tm) RIM — Položaj v italijanskih bolnišnicah je nespremenjen. Bolničarji in pomožno zdravstveno osebje avtonomnih sindikatov nadaljujejo z grobim izsiljevanjem vlade in dežel, saj se zavedajo, da je položaj padel tako globoko, da bo vsaka rešitev do skrajnosti težavi a. Seznam stavkajočih bolnišnic se veča iz ure v uro in le takojšnji ukrep vlade o okvirnem sporazumu na tristranskem srečanju med vlado, deželami in sindikati lahko zajezi stavke, odpravil pa jih bo le s teža Avtonomni sindikati namreč nasprotujejo sporazumu o študijski dokladi 27 tisoč lir mesečno, ki bi jo prejeli pomožno zdravstveno osebje in bolničarji. Delavstvo smatra la povišek kot kompromisno rešitev, ki jo je mimo njih vsilila enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL. Jasno, da je to mnenje vodstva avtonomnih sindikatov, a geslo je z lahkoto sprejela tudi baza enotnih sindikatov, saj so delovni in plačilni pogoji osebja italijanskih bolnišnic nevzdržni. Prav zato je enotna sindikalna federacija delavcev bolnišnic pričela težko, a prepotrebno pobudo osveščanja svojih članov. O-fenzivi cehovskih stavk pa koristi nejasnost odgovornih in dvomljive pobude oblasti, ki sprožijo ostre reakcije. Dovolj zgovoren je primer rimske poliklinike Umberto I„ kjer je prišlo do pretepa med delavci in policijo. V bolnišnici je med stavkajočimi zavladalo že malodušje, a protestu je dal ukrep oolicij- novega zagona in netiva. Včeraj so med mimohodom delavci poliklinike zahtevali izpustitev priprtih bolničarjev, na transparentih pa so bila gesla proti vladi, sindikatom in zdravnikom. Podobne manifestacije so bile tudi v Milanu in v driigih mcstih. Povsod so stavkajoči med drugim protestirali proti poročanju radiotelevizijskega omrežja, i 4P&« mnenju avtonomnih sindikatov je poročanje pristransko irf nieče' slabo luč na sedanji boj osebja bolnišnic. Resnici na ljubo je treba priznati, da javna občila skušajo prikazati čimbolj objektivno položaj, večkrat celo zamolčijo dogodke, ki s sindikalnim bojem nimajo nobenega opravka. Med drugim prihaja iz ure v uro do primerov nestrpnosti med stavkajočimi in osebjem, ki skuša nesebično in v skrajno težavnih pogojih nuditi vsaj osnovne zdravniške usluge bolnikom. Vesti iz bolnišnic pa so vedno bolj dramatične, oddelki se postopno praznijo, v bolniških posteljah ostajajo le težki bolniki, ki nimajo dovolj sredstev, da bi se poslužili zasebnih klinik. Javno zdravstvo je na robu propada, edino korist od vsega tega imajo tiste sile, ki nasprotujejo koreniti reformi italijanskega zdravstva in jim je zasebni sistem najbolj pri srcu. Še nikoli niso avtonomni sindikati pokazali take ostrine kot v teh dneh, kljub temu da ni bil položaj v preteklosti nič boljši. Enotnost in konstruktivni prispevek federacije CGIL - CISL - UIL jim ne gre v račun, zato skušajo na vse pretege izzvati spopad med delavci enotne federacije in vodstvom sindikata. Na sliki (telefoto ANSA) pomožno zdravstveno osebje rimske poliklinike Umberto I. med včerajšnjo manifestacijo. Gromiko v Parizu PARIZ — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko bo danes dopotoval v Pariz na uradne pogovore s svojim francoskim kolegom De Guiringaudom. Namen obiska je predvsem skušati odpraviti določeno «ohladitev», do katere je prišlo v francosko-sovjetskih odnosih pred dobrim letom, prav ob priliki De Guiringaudovega obiska v Moskvi. Takrat sta bili v središču pozornosti vprašanji Šabe in sovjetskih disidentov, glede katerih sta Moskva in Pariz imela diametralno nasprotni stališči. Danes pa je položaj drugačen, zato pričakujejo, da bosta zunanja ministra lahko odpravila nesporazume ter postavila osnove za obnovitev tradicionalno dobrih, če ne celo odličnih odnosov med obema državama. Gromika bo sprejel tudi predsednik republike Giscard D’Estaing ob svojem povratku iz Rima. Francoski predsednik danes v Kirnu RIM — Francoski predsednik Giscard D’Estaing dopotuje danes popoldne na komaj 24-urni uradni in delovni obisk z dokaj intenzivnim programom. Na sporedu so namreč srečanja s predsednikom Pertinijem, z Andreottijem, Forlanijem in Pandolfijem ter številnimi drugimi člani vlade, kot tudi s tajniki strank ter s predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja. V spored so v zadnjem trenutku vključili tudi sprejem pri novem papežu Janezu Pavlu II. TRŽAŠKI DNEVNIK -j SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE Zaskrbljenost zaradi nevzdržnih tez glede Slovencev v videmski pokrajini Pripravlja se odhod enotnih delegacij Slovencev v Rim k predstavnikom države, vlade, parlamenta in vsedržavnih strank - Pozitivna ocena posveta o športu in o srečanju manjšin - 20. novembra sestanek glavnega odbora Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze se je na svoji seji, v ponedeljek 23. t.m., soočil z nekaterimi aktualnimi vprašanji naše narodnostne skupnosti, predvsem pa z delom komisije pri predsedstvu vlade, ki je zadolžena za proučevanje problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Izhajajoč iz informacij, ki so jih podali slovenski člani posebnega delovnega odbora te komisije in ki so bile objavljene v nedeljo v Primorskem dnevniku, ter iz poročila, ki ga je na seji podal prof. Viljem Čemo. je izvršni odbor izrazil svojo zaskrbljenost zaradi nekaterih teženj, ki so na zadnji seji tega odbora v Rimu prišle do izraza. Očitno je namreč, da je s strani zlasti vladnih predstavnikov v tem odboru, prišla do izraza težnja, da se beneški Slovenci izključijo iz obsega globalne zaščite za vse Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini in da se skuša uveljaviti neke vrste beneško «vindišarstvo» z zatrjevanjem, da beneški Slovenci sicer govorijo neko slovensko narečje, da pa niso pravi Slovenci, t-iki. kakršni živijo na Tržaškem in Goriškem. Ta težnja prihaja do iz-r. tudi v odgovorih beneških o’_-čin na anketo, s katero je delovni odbor komisije predsedstva vlade hotel zvedeti za stališča beneških dejavnikov samih o etničnem in jezikovnem stanju v Beneški Sloveniji. Razen dveh, treh izjem je v vseh ostalih odgovorih opazno, da so bili sestavljeni na osnovi direktiv videmskega vodstva Krščanske demokracije (in namigov prefekture). Za vtem tem je očiten pritisk, da bi se Slovenci kot narodnostna skupnost in seveda tudi Benečani sami odpovedali enaki zaščiti beneških Slovencev kot jo zahtevamo za vse Slovence v deželi. Izvršni odbor se je strinjal z oceno Slovencev videmske pokrajine o stališčih, ki so prišla do izraza v posebnem delovnem odboru in v pritiskih KD na krajevne uprave v Beneški Sloveniji, da so ta stališča nevzdržna in v nasprotju z zahtevami po globalni zaščiti, ki jih vsebujejo parlamentu predloženi zakonski osnutki, prav tako pa tudi v nasprotju s pristajanjem na načelo maksimalne možne zaščite iz uvoda osimskega sporazuma. Izvršni odbor je nadalje ugotovil, da je rok 3. oktobra, do katerega bi morali biti sprejeti normativni ukrepi za izvajanje osimskega sporazuma, že potekel in da ni bilo konkretnega še nič narejenega. Za-t > je soglašal, da mora celotna na rodnostna skupnost ponovno odločno nastopiti pri najvišjih državnih, vladnih in parlamentarnih predstavništvih ter pri državnih tajništvih političnih strank, da se delo posebne komisije pri predsedstvu vlade za pripravo vladnega osnutka za globalno zaščito Slovencev kar najbolj pospeši in konča v kratkih rokih, oziroma da se v parlamentu začne razprava o predloženih za konskih osnutkih. Izvršni odbor SK GZ podpira v ta namen tudi vse dosedanje pobude za odhod enotnih delegacij v Rim, ker jih smatra za nujne v sedanjem trenutku, ko smo priča težnjam po zavlačevanju in izigravanju naših zahtev. Izvršni odbor prav tako podpira vse napore beneških kulturnih društev in drugih sil, da pride njihova zahteva in volja po globalni zaščiti do polnega izraza in veljave. V drugi točki dnevnega reda je Izvršni odbor podal oceno nedavnega srečanja predstavnikov manjšin treh sosednjih dežel ter posvetovanja o zamejskem slovenskem športu na razširjeni seji glavnega odbora SKGZ minulo soboto. Izvršni odbor je soglašal, da je bilo srečanje predstavnikov manjšin zelo koristno. Izmenjava informacij o položaju posameznih manjšin in njihovih izkušnjah je bila izčrpna in zanimiva. Izvršni odbor pa je tudi menil, da bi bilo koristno prihodnja srečanja zastaviti tako, da bi po leg krajših informacij tekla na njih razprava o specifičnih vprašanjih manjšin. Vsekakor je tudi tokratno srečanje potrdilo solidarnost med narodnimi manjšinami v njihovih naporih, da so z uživanjem vseh svojih pravic kar najbolj učinkovit posrednik in subjekt sodelovanja in prijateljstva med sosednimi državami. Glede posveta o športu pa je izvršni odbor menil, da so bile odkrito nakazane vse razvojne dileme telesne kulture pri nas, njene pozitivne pa tudi negativne silnice in da bo treba sedaj s posebmmi o-kroglimi mizami in drugimi oblikami dela pristopiti k razreševanju nakazanih vprašanj, saj bo od tega v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj te naše najbolj množične organizacije. Gre za taka vprašanja, kot so: množičnost ali kvaliteta, širjenje športnih in rekreacijskih panog, gmotno vprašanje športnih društev in tako imenovana «sponzo-rizacija*. vključevanje slovenskih šol v manjšinsko športno dejavnost in to v obeh smereh, nevarnost spreminjanja značaja slovenskih športnih društev, vrhunski šport, športno delovanje v mestu, pomorski šport, raztegnitev športne dejavnosti na desni breg Soče in v Beneško Slovenijo itd. Izvršni odbor bo zato, da bo poslej športna dejavnost v širšem pomenu besede bolj prisotna v organih SKGZ, predlagal glavnemu odboru na prihodnji seji, da se ustanovi pri izvršnem odboru odbor za telesno kulturo. Izvršni odbor je nato določil, da bo seja glavnega odbora 20. novembra t.l. Na dnevnem redu bo poročilo o političnem položaju o našem boju za globalno zaščito ter nekatera vprašanja organizacijskega značaja. V naslednjih točkah dnevnega reda je izvršni odbor razpravljal o vsebini srečanja z Unijo Italijanov za Istro in Reko, ki bo 18. nov. v Umagu, o današnjem obisku jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Joviča, goriškim Slovencem, o tradicionalnem polaganju vencev na grobove in spomenike NOB v prihodnjih dneh ter še o drugih tekočih zadevah, (jk) polne stavke, ker je pač njihovo delo v nujnih primerih nenadomestljivo. Sedanje stanje pa v primeru stavke povzroča le moralne in ekonomske težave osebju ter ne doseže svojega namena. Iz protesta proti sedanjemu nevzdržnemu stanju in proti neučinkovitemu načinu boja, za katerega se je odločilo vsedržavno sindikalno vodstvo, se tržaški gasilci ne bodo pridružili jutrišnji celodnevni stavki. • Na sedežu ustanove za gozdarstvo v Vidmu so včeraj uradno umestili strokovni odbor, ki ga sestavljajo trije člani in ki bo moral izdelati načrt za antološko razstavo o razvoju figurativne umetnosti v Furlaniji - Julijski krajini od leta 1900 Tržaški gasilci ne bodo stavkali Tržaški gasilci se- ne bodo pridružili vsedržavni stavki, ki jo je za jutri napovedala enotna sindikalna federacija CGIL -' CISL - UIL. Tako so sklenili na včerajšnji skupščini, kjer so uvodoma ugotovili, da zakon gasilcem pač ne omogoča po- Predlagani kandidati za deželno komisijo Zakon št. 932 od 22. decembra 1973 je ustanovil posebno komisijo, ki naj bi sodelovala z deželnim šolskim skrbnikom pri reševanju vprašanj, ki se tičejo delovanja slovenskih šol. Komisijo sestavljajo go-riški in tržaški šolski skrbnik, dva zastopnika goriškega pokrajinskega sveta, trije zastopniki tržaškega pokrajinskega sveta in sedem šolnikov iz vrst nadzornega, vodstvenega in učnega osebja slovenski’ šol. Komisija se obnavlja vsaki dve leti, in sicer tako, da posamezne kategorije šolnikov izvolijo po enega predstavnika. Letos bodo volitve v petek, 27. t.m. Goriška in tržaška sekcija Sindi kata slovenske šole sta na seji 14. t.m., sklenili, da predlagata sledeče kandidate: Za učitelje: Antona (Sergija) Korošca z Goriškega. Za didaktične ravnatelje: Stanislava Škrinjarja s Tržaškega. Za profesorje srednjih šol: Kazimiro Paulin z Goriškega. Za profesorje višjih srednjih šol: Sama Pahorja s Tržaškega. Za ravnatelje višjih srednjih šol: Egidija Košuto s Tržaškega. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, da se polnoštevilno udeležijo volitev in glasujejo za zgornje kandidate. NEDELJSKE VOLITVE NA DIDAKTIČNIH RAVNATELJSTVIH Izvaljeni predstavniki staršev v medrazredne svete osnovnih šol Zadovoljiv odstotek prisotnosti volilnih upravičencev na voli-ščih ■ Seznam izvoljenih staršev po posameznih šolah in razredih V nedeljo so bile na vseh slovenskih didaktičnih ravnateljstvih volitve za obnovo medrazredr h svetov. Starši so izvolili svoje predstavnike, imena teh pa objavljamo v sledečem seznamu. Na tem mestu pa moramo še prej ugotoviti, da je bil odstotek volivcev na naših osnovnih šolah še kar zadovoljiv. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. IVAN Volilo je 76 od sto volilnih upravičencev. Šola «Oton Župančič*. Izvoljeni so bili: 1. raz.: Alenka Kravos por. Ru-dež; 2. r.: Sergij Antoni; 3. r.: 0-dinea Bevilacqua r. Zupin; 4. r.: Danilo Sedmak; 5. r.: Oliva Čok r. Vi-donis. Šola Barko vi je. Izvoljeni so bili: 1. r. Michela Prešel; 2. r. Laura Lokar r. Coassini; 3. r. Mira Stocca r. Ferfoglia; 4. r. Barbara Gregori r. Carli; 5. r. Elda Doles r. Veljak. do današnjih dni. mniHHiinn mulim.niminn.. Z OBISKOM STROKOVNE DELEGACIJE REŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE Včeraj v Trstu strokovni razgovori o sodelovanju v pomorskem prometu Sestanek spada v okvir vrste srečanj za krepitev sodelovanja na vseh področjih gospodarstva, za katera so se dogovorili na trgovinski zbornici junija letos V okviru vrste srečanj na ravni strokovnjakov, za katero so se dogovorili ob uradnem obisku predsednika reške Gospodarske zbornice Zvonka Poščiča predsedniku tržaške Zbornice za trgovino, industrijo, o-brt in kmetijstvo Marceli u Modia-nu 8. junija letos, se je včeraj mudila v našem mestu delegacija gospodarskih strokovnjakov z reškega in s koprskega območja. Reška Gospodarska zbornica je na junijskem uradnem sestanku v Trstu predložila vrsto konkretnih predlogov o krepitvi sodelovanja na vseh sektorjih gospodarstva, posebno na področju kmetijstva in predelave pridelkov, industrijskih poddobav, zunanjetrgovinske izmenjave. prevozov in turizma. Predlogi so bili predmet poglobljene proučitve v posameznih sekcijah, oziroma posvetovalnih odborih trgovinske zbornice, čemur so slediii izmenični obiski funkcionarjev obeh gospodarskih ustanov za izdelavo strokovne podlage, ki naj služi kot o-snova za izvajanje novih oblik so- P0N0VNA SPREMEMBA PRVOTNIH ODLOČITEV Razprava v občinskem svetu se nadaljuje v ponedeljek Verjetno »e razprava tudi v ponedeljek ne bo izčrpala in se bo skupščina izrekla o enotni resoluciji demokratičnih strank pozneje Politična razprava o Cecovinije-vem programu se ne bo nadaljevala v soboto popoldne, kot so se bili dogovorili načelniki svetovalskih skupin ob koncu predsinočnje seje občinskega sveta, temveč v ponedeljek, kot so se predstavniki strank, zastopanih v tržaški občinski skupščini, dogovorili pozneje. Položaj na občini se torej ne bo razčistil že ta teden. Verjetno se razprava ne bo zaključila niti v ponedeljek, saj je najavljenih še sedem govornikov in to glavnih predstavnikov posameznih strank. Vsa stvar se bo torej ponovno zavlekla, čeprav so se stvari v zadnjih dneh dokaj razjasnile, in se je dejansko izoblikovala nova večina v občinskem svetu, ki odklanja Cecovinijev program in lahko sestavi nov trdnejši odbor. Pokrajinska vodstva strank ustavnega loka, ki razpolagajo v občinskem svetu s 34 glasovi, so se okvirno dogovorila za predložitev enotne resolucije, o kateri naj bi se ob koncu politične razprave glasovalo. Osnova tej re- (•■■iiii ki ii ■■■■■■■■■ m >■■ n.................................. kihi NUJNA VPRAŠANJA PROF. LOKARJA OBČINSKEMU ODBORU Kje so vzroki za neizvajanje naših narodnostnih pravic? Vabila za seje rajonskih svetov samo v italijanščini, neuresničeni sklepi o poimenovanju ulic po Slovencih, nezagotovlje-na pravica do rabe slovenščine v družinskih posvetovalnicah Svetovalec Slovenske skupnosti na tržaški občini Aleš Lokar je na slovil občinskemu odboru LPT tri vprašanja, ki zadevajo izvajanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. V prvem ugotavlja, da mu je predsednik rajonske konzulte za vzhodni Kras sporočil, da odpošiljajo vabila za seje rajonskim svetovalcem le v italijanščini, navzlic izrecnemu določilu pravilnika, ki predvideva pravico do rabe slovenščine. Vprašuje zato odbor, upoštevajoč tudi, da je dober del članov tega rajonskega sveta Sloven cev, zakaj ni poskrbel za tiskanje vabil v obeh jezikih ali dvojezičnih. V njih naj bi navedli tudi dnevni red sej, kar bi služilo svetoval cem tudi za opravičilo za odsotnost od dela. V drugem vprašanju prof. Lokar obžaluje, da še ni izveden sklep pretekle uprave o poimenovanju nekaterih ulic po slovenskih zaslužnih možeh, zaradi česar zahteva od pristojnega odbornika, da poroča o poteku izvajalnega postopka, da se ugotovijo odgovornosti pristojnih uradov. Prav tako nujen odgovor je svetovalec SSk zahteval glede na pravico do rabe slovenščine v družinskih posvetovalnicah. Njihovo u-stanovitev in upravljanje poverja namreč deželni zakon od julija letos občinam, pri čemer Lokar vprašuje pristojnega odbornika Ga-lazzija, kakšne ukrepe je sprejel, da se zagotovi slovenskim občanom pravica, da se poslužujejo materinščine v odnosih s temi pomembnimi socialnozdravstvenimi strukturami. soluciji naj bi bilo besedilo resolucije, ki ro jo na začetku razprave predložile KD, PSDI in SSk, le s to razliko, da ne gre za zahtevo, naj sedanji enobarvni odbor predloži proračun za finančno leto 1979 do 31. oktobra, temveč naj upošteva aejstvo, da se j. v občinski skupščini izoblikovala nova večina, ki zavrača program Liste za Trst. Vprašanje je, kako bo na vse to reagirala lista. V svojem dosedanjem kratkem življenju je poskrbela že za marsikatero presenečenje. Dovolj je, da se ob tem spomnimo na neverjetno nihanje Cecovi-nija, ki je po prvi izvolit\ za župana kmalu odstopil, koj nato pa spet kandidiral ter s tem pokazal na protislovja, ki vladajo v tej skr-pucalasti politični novotvorbi, kjer se s težavo razbira, od kod pravzaprav prihajajo odločitve in kakšno vlogo odigrava volilna baza, ki je sama po sebi, kot vemo, neverjetno raznolika. Prav s te strani je zaznati določen pritisk na sedanje u-pra vitel je, naj vztrajajo na svojih mestih, medtem ko je mogoče iz zadržanja Cecovinija in njegovih na pol izrečenih besed razbrati določeno predanost v usodo' delovanja med obmejnima področjema. Na včerajšnjem srečanju so opravili pregled izvršnega dela, posebno pozornost so pa posvetili vprašanjem sodelovanja na področju pomorskih prevozov. Glede na pristojnosti, ki so pri tem vprašanju dodeljene pristaniščem, so se sestanka udeležili, poleg funkcionarjev obeh zbornic, tudi predstavniki luških u-stanov z obeh strani meje. Za italijansko stran so se razgovorov udeležili predsednik Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče Zanetti z ravnateljem Colauttijem ter podpredsednik posebne ustanove gori-ške trgovinske zbornice za pristanišče v Tržiču Alberti in njen ravnatelj Gidoni. Z jugoslovanske strani so bili prisotni zastopniki pristaniških ustanov na Reki Tomažič, v Pulju Grbac in v Kopru Požar. Po neuradnih vesteh iz krajevnih gospodarskih krogov so razgovori potekali v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju, zadevali pa so splošno problematiko sodelovanja med sosednimi jadranskimi lukami in delovnih postopkov za ugotavljanje možnosti za uvajanje stvarnih oblik integracije. Zelo verjetno bodo temu splošnemu posvetu sledila delovna srečanja na ravni pristaniških ustanov, ki jim je tudi po osimskih sporazumih dodeljena pristojnost za izvajanje višjih oblik sodelovanja v pomorskem prometu na zgornjem Jadranu. šola Rojan. Izvoljeni so bili: 1. r. Nevja Vitez r. Bandelli; 2. r. Jasna Pischianz r. Pertot; 3. r. Maddalena Ažman r. Selj; 4. r. Valerja Rudolf r. Mikulus; 5. r. Anna Gulič r. Reg-gente. šola Fran Milčinski. Izvoljeni so bili: 1. r. Adriana Guštin r. Godina; 2. r. Marija Rojc r. Petaros, 3. r. Edoardo Bernhart; 4. r. Adriana Gregori r. Blecker; 5. r. Elda Zev-nja r. Lorenzi. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB Volilo je 74 od sto volilnih upravičencev. Šola Sv. Jakob. Izvoljeni so bili: 1. r. Anamaria Zapušek; 2. r. Maria Leghissa; 3. r. Mattia Hmeljak; 4. r. Marta Bevk; 5. r. Mirella Ober-dank. Šola (Ivan Gerbec*. Izvoljeni so bili 1. r. Tatjana Biagi; 2. r. Vanda Canziani; 3. r, Maria Eva Miklavec: 5. r. Sergio Petirosso. Šola «Marica Gregorič*. Izvoljeni so bili: 1. r. Divna Čuk; 2. r. Do-rotea Ostrouska; 3. r. Alojz Debeliš; 4. r. Cvetka Možina; 5. r. Cvetka Možina. Šola «Dragotin Kette*. Izvoljeni so bili: I. r. Majda Pipan; 2. r. Marcela Fajt; 3. r. Vittorio Bravar; 4. r. Aldo Žezlina; 5. r. Vittorio Bra- Šola (Karel širok*. Izvoljeni so bili: 1. r. Sonia Štolfa; 2. r. Alenka Race; 3. r. Ervino Gombacci; 4. r. Anna Maria Albi; 5. r. Giuseppe Gerdol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA Volilo je 91 od sto volilnih upra-v našem mestu ta stavka ne bi sme- vičencev. la povzročiti večjih težav, saj je v avtonomna sindikata včlanjenih le kakih 250 od skupnih 3000 uslužbencev, kolikor jih je zaposlenih v vseh tržaških bolnišnicah. • Predstavniki krajevnega odbora za predel Sv. Sobote ter rajonskega sveta za Sv. Ano so se včeraj sestali na občini z odbornikom za javna dela Tassinarijem, da bi ga seznanili z zaskrbljenostjo prebivalstva tega mestnega predela glede onesnaženja zraka, ki ga povzroča upepe-ljevalnik na Pantalejmunu. Odbornik je odgovoril, da je mogoče na podlagi dosedanjih analiz izključiti vsa kršno nevarnost morebitnega zastrup-ljenja ozračja. Stavka tudi v tržaških bolnišnicah Od danes dalje bodo stavkali tudi uslužbenci tržaških bolnišnic, včlanjeni v avtonomna sindikata CISAL - FISAEL in CISAS - FNO. Tako so sklenili včeraj, ker na vsedržavni ravni še niso dosegli sporazuma za obnovo delovne pogodbe. Vendar pa Sinoči v krožku (Salvemini* Zanimivo predavanje o politiki Kitajske Včeraj je prof. Giorgio Conetti, član znanstvenega sveta italijansko-kitajskega inštituta, predaval na sedežu krožka za socialne študije «G. Salvemini* o zunanji politiki Kitajske, ki vedno bolj išče novih vezi na Zapadu. Poudaril jo važnost sporazuma med Kitajsko in EGS, ki je na videz izključno gospodarskega značaja, v resnici pa ima izrazit politični pečat, saj je Kitajska edina komunistična država, poieg Jugoslavije, s katero je EGS stopila v tesnejše stike. Zaradi dolgoletne osamelosti in zavračanja vsakršnega tujega vpliva, sodi Kitajska med države v razvoju. Zato je nujno, da si pridobi nove zaveznike, ki ji lahko nudijo najnovejše tehnologije in ji omogočajo uvažanje modernih strojev. Prof. Conetti je izr mo po jasnil vsa olitičr.a, gospodarska in kulturna vprašanja, ki so nastala zaradi nove politike kitajskih oblasti. Predavanje se je zaključilo z debato. Danes praznuje 70 let JUST LAVRENČIČ s Katinare Mnogo dobrega, predvsem zdravja mu želijo žena ter otroci z družinami. 0 Na tiskovni konferenci, ki bo v soboto, 28. oktobra, na sedežu CISL v Ul. S. Nicolo 5, bodo uradno predstavili novo sindikalno organizacijo SICET (Sindacato inquilini čase e territorio), ki je nastala na pobudo ACLT in CISL. Organizacija, ki je za našo deželo novost, je doslej že delovala v ostalih italijanskih deželah. Sobotni tiskovni konferenci bo prisostvoval tudi generalni tajnik SI CET Tiziano Toni. 0 Občinski zdravnik je sporočil, da so v tednu od 9. do 15. oktobra 1978 ugotovili 3 primere škrlatinke, 4 primere noric, 1 primer ošpic, 2 primera vnetja jeter (eden izven tržaške občine), 16 primerov griže, 2 primera vnetja lasišča in 2 primera salmoneloze (eden izven tržaške ob- šola (Prežihov Voranc*. Izvoljeni so bili: 1. r. Marisa Vodopivec; 2. r. Stanislava Giorgi; 3. r. Guido Laurica; 4. r. Lidija Laurica; 5. r. Alma Canciani. Šola pri Dom ju. Izvoljeni so bili: 1. r. Neva Svetlič; 2. r. Marisa Sancin; 3. r. Angela Mauri. Šola «Ivan Trinko*. Izvoljeni so bili: 4. r. Liljana Bandi; 5. r. Marisa Bandi. šola Mačkol.ie. Izvoljeni so bili: 1. r. Olga Kraljič: 2. r. Cvetka Pa-rovel; 3. r. Marija Gorjan; 4. r. Marija Gorjan; 5. r. Lidija Bandi. šola Boršt. Izvoljeni so bili: 1. r. Lidija Zobec; 2. r. Sonja Zahar; 3. r. Sonja Zahar; 4. r. Silva Barut r. Petaros: 5. r. Marija Žerjal. Šola Žavlje - Korošci. Izvoljeni so bili: 1. r. Ljubomir Božjeglav; 2. r. Frančiška Tonel; 3. razred Corrado Švab; 4. r. Corrado Švab; 5. r. Tamara Zuppin. Šola Pesek. Izvoljeni so bili: 1. in 2. r. Nella Bachi r. Šimionato; 3., 4. in 5. r. Lidija Kavs. šola (Fran Venturini*. Izvoljeni so bili: 1. r. Silvester Koren; 2. r. Silvano Starec; 3. r. Aldo Zobec; 4. r. Ervin Žerjal; 5. r. Vanda Grdina. Imena izvoljenih predstavnikov staršev za opensko in nabrežinsko didaktično ravnateljstvo bomo objavili v jutrišnji številki. • Danes bo ob 19. uri v dvorani v Ul. Teatro Romano štev. 7 predstavitev knjige (Istria pittoresca* Al-da Bressanuttija. Obiskovalci si bodo obenem lahko ogledali tudi razstavo slik o Istri, ki so jo otvorili ob tej priložnosti. POJASNILO V včerajšnjem poročilu s proslave ob 100-letnici dolinskega tabora je pomotoma izostala navedba, da so v kulturnem sporedu nastopili tudi mladinski pevski zbori iz Brega in harmonikarski ansambel, ki so ubrano peli pod vodstvom Ljube Smotlak. Pričetek priprav na «Primorska poje 79* V Sežani so se v ponedeljek s* stali predstavniki Slovenske Pr(* svetne zveze iz Trsta in Gorice ta Združenja pevskih zborov Primor ske. Predmet razgovorov so bile P?" prave na prihodnjo revijo pev.km zborov «Primorska poje 79», ki b<), kot običajno, v marcu in apflln in ki bo imela poseben značaj. K®31; ja «Primorska poje» bo namreč prihodnje leto praznovala 10-letm-co svojega obstoja. To je bilo de-set let neprecenljivega dela za dV‘0 zborovskega petja na Primorskem in to bo morala jubilejna revifi na slovesnejši način tudi P°“" črtati. Na ponedeljkovem sestanku so predstavniki obeh organiz*" cij — prirediteljic revije razpravljali o raznih pobudah, ki bi j® bilo treba izvesti za to jubilejno revijo. Seveda pa je naloga: to® na samih pevskih zborih, da že & daj razmišljajo o reviji ter se rac-nejo nanjo pripravljati, kajti uspen. tako s kakovostnega kot z vidx& množičnosti, bo najboljši način ztt proslavo 10-letnice te pomembne kulturne manifestacije. • Deželna umetnostna zveza sporo1 ča, da se tečaji za izpopolnjevanj« tehnike jedkanic pričnejo jutri v Ippodromo 2/2 z naslednjim umikom; od 14.30 do 17.30 (1. skupin*! in od 17.30 do 21.00 (druga skupin*): IIIKII* uiiiiiiiiiiuiimiiitiiiHiiimiiiiiiiHiiiimiiHiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiHHiiii1 NA POBUDO VSEDRŽAVNEGA TAJNIŠTVA KOVINARJEV Jutri 2-urna stavka kovinarjev zaradi krize v ladjedelništva Delavci arzenala San Marco se bodo zbrali na skupščini, kjer bo govoril vsedržavni tajnik kovinarjev Nando Morra poslenih na tem področju. Sindikalni predstavniki so se v zadnjem obdobju sestali s krajevnimi upravami in predstavniki dežel, da bi temu vpr*‘ šanju našli primernejšo rešitev. Pre“ nedavnim so o tem vprašanju razpravljali tudi na vsedržavnem sestanku v Neaplju, kje. so, tako predstavniki krajevnih avtonomij kot sindikati, odobrili resolucijo, v kateri odklanjajo vsebino področne?* načrta o ladjedelništvu in od vlad® zahtevali, da bi čim prej izdelal* nov osnutek načrta, potem ko bi Podrobneje analizirala sedanje stanje na tem področju in na osnovi za" ključkov raznih komisij. Vsedržavno tajništvo kovinarjev je za jutri napovedalo 2-urno vsedržavno stavko na področju ladjedelništva, da bi protestiralo proti področnemu načrta za ladjedelništvo, ki ga je CIPI pred kratkim odobril in nato predložil parlamentu. Vsedržavno tajništvo kovinarjev je stavko oklicalo ob priliki splošne deželne stavke na Siciliji, ki jo je napovedala enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL. Ob tej priložnosti bo v tržaškem arzenalu skupščina delavcev, kjer bodo razpravljali o področnem načrtu; podrobneje bo o načrtu poročal ter govoril o vprašanjih ladjedelništva vsedržavni tajnik kovinarjev Nando Morra. Ob 13.30 pa bo na sedežu kovinarjev pri Domju pokrajinski aktiv delegatov kovinarjev, ki bodo razpravljali o področnih načrtih in njihovi povezavi s Pandolfi-jevim načrtom, o čemer bo poročal vsedržavni tajnik kovinarjev Morra. Področni načrti na sploh, o ladjedelništvu pa še posebej, so naleteli na odločno nasprotovanje sindikalne zveze, saj jih po njenem mnenju označuje nekakšna (podporna* logika, ki bi zmanjšala tako produktivno dejavnost, kot število za- čine). MIIIIIIIMIIIIIimilllllllllimillllllllllllllllllllimi.K.Hill.I lllllllllll 1(1111111 lllllllll......IIIIIIUIIIIIHIII...Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 12 DNI PO PROMETNI NESREČI USPESNA AKCIJA POLICIJE IN KARABINJERJEV NENAVADNO KRATKA POT 00 TATVINE 00 ZAPORA Tatič, kopec ukradenega blaga m skladiščnik, so hoteli s tatvino poltovornjaka, polnega oblačil, dobro zaslužiti Družino Aurore in Ladija Kobala je osrečil prvorojenček ČRTOMIR Srečnima staršema iskreno čestita, malemu črtomiru pa želi vso srečo v življenju sekcija KPI Devin - Nabrežina V sorazmeroma kratkem času je tržaška policija v sodelovanju s karabinjerji iz Milj in iz Nabrežine v uspešni akciji spravila za zapahe mladega tatu in dva njegova pajdaša. V noči od 14. na 15. oktober so neznanci ukradli poltovornjak z večjim tovorom oblačil v skupni vrednosti 5 milijonov lir, ki ga je tržaška trgovka Nedda Desario parkirala na Rotonda del Boschetto. Ženska je naslednjega, jutra prijavila tatvino in preiskava je nemudoma stekla. Že naslednjega dne je policija našla poltovornjak, seveda prazen, v Istrski ulici. To in še nekateri drugi indici so napotili preiskovalce v stanovanje 22-letnega Adriana Lanzolle v Istrski ulici 25. V stanovanju so našli vsa ukradena oblačila in še 400 parov «jeansov», po vsej verjetnosti ukradenih. Vendar pa je Lanzolla zanikal, da bi bil on ukradel blago, ampak je dejal, da mu ga je izročil v varstvo 39-letni Alberto Chieppa iz Ul. Fonda 2. Po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Brenči ja, ki vodi preiskavo, je policija preiskala še Chieppovo stanovanje, v katerem je našla precej zlatnine, nakita in zbirko znamk; nobenega dvoma ni, da gre za ukradene predmete. Na zaslišanju je Chieppa izjavil, da je vse predmete kupil, čeprav je vedel, da so ukradeni. Pot do tatu ni bila več dolga. Preiskovalci so kaj kmalu prišli na sled 23-letnemu Giorgiu Odoniju iz Ul. Bartoli 28, za katerega domnevajo, da je avtor tatvine. Za vse tri je dr. Brenči izdal zaporni nalog: za Odonija zaradi tatvine, za Chiep-po zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom in za Lanzollo, ker je obema nudil kritje. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V skladu s svojim poslanstvom in v želji, da pomladi ansambel z domačimi igralci, da prispeva k oblikovanju potrebnih kadrov za amatersko gledališko dejavnost in da omogoči vzgojo v lepi odrski besedi vsem, ki si tega želijo, vabi k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO študij se bo začel prve dni novembra, predviden pa je za vse oblike gledališkega dela. Vpisovanje in podrobne informacije do 31. t.m. ob delavnikih od 8. do 14. ure v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265. V Križu srečanje s povratnikom iz daljne Argentine V soboto sta prosvetno društvo Vesna in športno društvo Mladina priredili v vaški gostilni pri Nacjotu družabno srečanje z Borisom Košuto, kriškim rojakom, ki že dolga leta živi v Argentini. Boris, ki izhaja iz znane in napredne družine, je moral zaradi težkih razmer, ki so takrat vladale v naših krajih, za kruhom v daljno Latinsko Ameriko. Tu se je oženil, začel marljivo delati in se kot mnogi Križani, ki živijo v Argentini, vključil v napredne izseljeniške organizacije. Bil je med pobudniki ustanovitve sloven-skega-jugoslovanskega društva (Triglav* v Buenos Airesu, katerega aktiven član je še danes. Kljub veliki razdalji in razmeram, ki ga ločujejo od rojstnega kraja, je ostal zaveden in napreden Slovenec, ki ljubi svojo vas in svoj narod. Gosta je prisotnim predstavil domačin Viktor Bogateč, ki je sam v mladih letih preživel nekaj let v daljni Argentini, nato pa je Košuta zelo stvarno prikazal življenje in delo naših rojakov v argentinskem glavnem mestu. Presenetila je predvsem odločna volja naših ljudi, da ohranijo tradicije in ideale lastnega naroda tudi daleč od domovine in razvejanost njihove prosvetne in kulturne dejavnosti, kot dokazuje delovanje tamburaškega ansambla, pevskega zbora in dramske skupine. Enkratno in zanimivo doživetje so sklenili z obojestransko željo, da bi se čimprej ponovro srečali, (st) Mladi motociklist podlegel poškodbam Na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice je včeraj zjutraj umrl 24-letni Franco Serli iz Ul. Capo-distria 26. Serli se je ponesrečil 11. t.m. v Jeričljevi ulici nedaleč od upepeljevalnika. Z motornim kolesom je pred vhodom v upepeljeval-nik zmanjšal hitrost, da bi omogočil nasproti vozečemu tovornjaku mestne čistoče, da zavije na dvorišče, nato pa je ponovno pognal, a žal ni opazil, da je za tovornjakom vozila cisterna. Tudi šofer cisterne, 45-letni Giuseppe Vecchio iz Ul. s. Giovanni Bosco je pognal in k': je opazil pred seboj motorno kolo, je bilo že prepozno. Trčenje je bilo silovito in mladi Serli si je prebil lobanjo, medtem ko je njegov sopotnik, 18-letni Edoardo Go-ina, ki je sedel na zadnjem sedežu, zadobil le lažje telesne poškodbe. Serlija so nemudoma prepeljali na oddelek za oživljanje v glavni bolnišnici, kjer se je 12 dni boril s smrtjo; vse zdravniške nege so bile zaman in včeraj zjutraj je podlegel poškodbam. Včeraj 4-urna stavka uslužbencev ACT Tudi v Furlaniji-Julijski krajih je bila včeraj nekajurna stav*3 uslužbencev avtobusnih podjetit’ D® sindikalnega spora, ki je vsedržaV-' nega značaja, ie prišlo zaradi P0-novnega izračunanja odkupa delo'” ne dobe, draginjske doklade in u-kinjenih praznikov. Ker doslej j? niso rešili teh vprašanj, je sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL oklicala stavko; tako so včeraj v n3' šem mestu stavkali uslužbenci konzorcija za prevoze za štiri ure. . Stavka se je pričela ob 10. uri' zaključila pa ob 14. uri. Na vse* progah je vozilo le nekaj več k® deset avtobusov, ostalih 150 pa a® je ob začetku stavke vrnilo v ve-mize. Verjetno pa bo prišlo tudi dan®s in pojutrišnjem do nekaterih nevšečnosti v avtobusnih prevozih, ker sta avtonomna sindikata CISAL in C® NAL oklicala stavkovno gibanj®; Kljub temu pa bi ne smelo PrJ"j do večjih težav, ker je pokrajin konzorcij za prevoze poskrbel, bodo avtobusi, predvsem na daljš® progah, redno vozili. Ob 3. obletnici smrti dragega mf ža in očeta Vincenca Slavca daruj* družina 5.000 lir za PD F. Prešeren in 5.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Karl* Štoke darujeta nečak Marjo in Iv* Pipan 20.000 lir za Dijaško matic0- Mirko Cerkvenič daruje 10.000 kr za postavitev spomenika padlim JJ NOB iz Skednja, s Kolonkovca m c1 Sv. Ane. Profesorski zbor in neučno osebje državne srednje šole Igo Gruden v Nabrežini izrekajo iskreno sožaUe svoji ravnateljici ob izgubi drag® mame. _________________ SPD Igo Gruden izrekn globoko a®1 žalje ravnateljici Ivani Milič - Ant®" ninl ln svojcem ob izgubi drage mame Zofije. • Italijanski zavod za grafologijo v Trstu je skupno s pedagoškim centrom dežele Furlanije - Julijske kra- I jine odprl triletni tečaj za psihološ- I ko grafologijo. Predavanja bodo v I prostorih pedagoškega centra v Ul. Mazzini štev. 25 in vodili jih bodo sodelavci profesorja O. Venturinija. Kdor želi o tem točnejše informacije, naj se obme na tajništvo zavoda za grafologijo, Largo Papa Giovanni XXIII. štev. 6/1., Id je odprto vsak torek in petek od 18. do 19. ure. • Jutri ob 20.30 bodo v nemškem kulturnem inštitutu v Ul. Co-roneo 15 predvajali film v nemškem jeziku s podnapisi v francoščini Zapustila nas je naša draga mama ZOFKA GABROVEC vd. MILIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 25. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti. Žalostno vest sporočajo: Nadu ln Boris. Zlatka, Nabrežina, Ljubljana, 25. oktobra 1978 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom V petek, 27. t.m., ob 16. uri MIROSLAV KRLEŽA LEDA °b 85-letnici avtorjevega rojstva GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978 - 79 Prvi abonmajski koncert V soboto, 28. oktobra 1978, ob ‘0.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO TARTINI iz Ljubljane . Na sporedu: Despič. Dvorak m Beethoven. r^roll 1 Pod 18. letom, st era rn tn a t i e° 15.45 «Le pomo hos-(j *p tre dimensioni*. Prepove-n tnladini pod 18. letom. 16.00 «Le ragazze dal gi-,°8o*. Prepovedan mladini pod Ai|8' letom. Ro? 16-30 «KIein hoff Hotel*. B. Id lns°n. Prepovedan mladini pod Ca etom' ^»0lr J6.30—22.00 «Napoli sl ribel-g. • Luc Merenda. Prepovedan mla-Vin * h01! M- letom. -0ri° Vencto 16.00 Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Skupščina odobrila nova zakona o prevozih in o šolski oskrbi Prvi je bil sprejet soglasno, za drugega pa so poleg svetovalcev večine glasovali tudi PLI in LpT Deželni svet je pričel na včerajšnjem zasedanju običajno zakonodajno dejavnost po junijskih volitvah. Na dnevnem redu sta bila dva zakonska osnutka, s katerima je dežela nakazala večje vsote denarja za delavce služb za prevoze ter za šolsko oskrbo. Pred tem pa so pristojni odborniki odgovorili na vložene interpelacije, pri tem pa moramo pristaviti, da sta svetovalca Zanfagnini (PSI) in Tunel (KPI) izrekla kritične besede na račun novega odbora: očitala sta mu, da se njegovo delo odvija zelo počasi, saj so doslej odborniki od govorili le na dve interpelaciji, medtem ko so jih svetovalci v tej četrti zakonodajni dobi vložili že skoraj trideset. Med temi so tudi zelo važna vprašanja, kot sta na primer vprašanji družinskih posvetovalnic ter izvajanja zakona o splavu. Tako je svetovalec Tonel poudaril, da bo 31. oktobra zapadel rok, v katerem bi moral de želni svet izdelati načrte o delovanju posvetovalnic, vendar pa se o tej zadevi še ni izrekel. Skupščina je nato soglasno in brez razprave odobrila zakonski predlog, s katerim je dežela nakazala 2 milijardi in 75 milijonov lir za uslužbence služb za prevoze. Povedati moramo, da je skupščina že dvakrat razpravljala o tem zakonskem predlogu, na dnevni red pa je prišel še tretjič, ker ga je vlada že dvakrat zavrnila. Podelitev prispevka «una tantum» je bila potrebna zaradi povišanja splošnih stroškov ter zaradi izvajanja delovne pogodbe. Deželna skupščina pa se je že pred časom obvezala s predstavniki enotne sindikalne federacije, da se bo spoprijela s tem vprašanjem takoj na prvi seji. ko bodo vsi deželni organi umeščeni. Po seji je svetovalec Proserpio v imenu komunistične skupine izjavil, da ni prišlo po odobritvi prvega zakona četrte zakonodajne dobe do tiste kontinuitete, ki bi se spoprijela z bolj organskim načinom reševanja vprašanja prevozov, pa čeprav je bil ta ukrep potreben. Drugi zakonski predlog pa je predvideval nakazilo treh milijard in šeststo milijonov lir za šolsko oskrbo. Kot je bilo izrecno poudarjeno v razpravi, je ta ukrep le prehodnega značaja, saj bodo nakazane vsote podelili le za letošnje šolsko leto. Poudarjeno je bilo tudi, in predstavniki strank, ki sestavljajo deželno večino, so tudi predložili ustrezno resolucijo, da mora deželni odbor pripraviti okvirni zakon, ki bo urejeval vprašanja pravice do študija. To so poudarili vsi predstavniki večine «La gang del aTk!81”0*' Alain Delon, Gianpietro Rj*a| ert>ni. Barvni film. Ra 5. 16-00 «Juggemaut». Richard Volt nS ^arvn’ H'm- »Paperino & C. nel Far *• Walt Disneyevi risani filmi. Izleti Združenje Union priredi dva enodnevna izleta in sicer v Caorle - Je-solo in v Dobrovo (goriška Brda) v nedeljo, 29. oktobra. Združenje Union priredi tudi dva dvodnevna izleta ob priliki praznikov, in sicer na otok Pag - Zadar in v Rimini - S. Marino od 3. do 5. novembra. Enodnevni izlet bo tudi dne 3. novembra v Oglej. Gradež in Passariano. Informacije in prijave na sedežu Združenja Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure. Mali oglasi PRODAM TEREN - parcelo 1.100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja ter prodam tudi dva soda belega vina količine 6 hi o-ziroma 3 hi. Košuta Viktor - Križ štev. 276. PRODAM peč za centralno kurjavo (ghisa) s priključki s kapaciteto 36.000 kalorij. Tel. 812353 . DVOČLANSKA družina na Opčinah potrebuje pomoč za lažja stanovanjska opravila. Pogoji odlični. Tel. 213233, vsak dan od 15. do 16. ure, razen nedelje. KUPIM stare letnike Planinskega vestnika in sicer: 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901, 1902, 1921, 1923, 1935. Kdor jih je pripravljen odstopiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228375. in sicer Štoka (SSk), Vespasiano (PSDI), Barnaba (PRI), Zanfagnini (PSI), Battello (KPI) ter Do minici (KD), njim pa sta se pridružila tudi svetovalca Solimbergo (PLI) in Bologna (LpT). Svetovalci opozicije Cavallo (DP), Baraz-zutti (PDUP), De Agostini (MF) in Morelli (MSI-DN) pa so bili mnenja, da se s tem ukrepom ne začenja na najboljši način nova zakonodajna doba, ampak se nadaljuje po stari poti. Izrazili so tudi pridržke o koristnosti novega za kona, saj ni ta po njihovem mnr, nju najboljša pot za reševanje tega tako važnega vprašanja. Naj omenimo še, da je svetovalec Štoka v svojem posegu med drugim tudi deial, da pričakuje od pristojnega odbornika Carpeneda, da bi se za vzel, da bi se končno rešili dve zelo važni vprašanji, ki zadevata slovensko narodnostno skupnost: gre za nerešeni vprašanji slovenskega šolskega avtonomnega okraja ter tehničnega zavoda Galvani. Zakonski predlog je bil sprejet z glasovi KD, KPI. PSI, SSk. PSDI, PRI, PLI in LpT, medtem ko so se vzdržali predstavniki DP, PDUP, MF in MSI-DN. NUJNA SLUŽBA Dva študenta kemije oziroma podobne znanstvene fakultete ali izvedenca v kemični stroki dobita takojšnjo službo kot asistenta v kemičnem laboratoriju na slovenski strokovni šoli v Trstu. Telefonirati na strokovno šolo vsak dan od 9. do 13. ure, tel. 765276. Devetdeseti rojstni dan Marije Marsič vd. Sturm Včeraj - danes Hane So, M. SREDA, 25. oktobra DARJA l?.03e ^'de ob 6.34 in zatone ob ha Dolžina dneva 10.29 — Lu-, ob 0.00 in zatone ob 14.00 utr>. ČETRTEK 26. oktobra „ DEMETRIJ V**eni H si! .v^eraJ: najvišja temperatura 17 s,“Plnj .najnižja 11.9. ob 13. uri Mo PlnL zračni tlak 1028,1 mb ra-i&$n0 a<^a" vlfl8a 52-odstotna, nebo Sloji. Veter 11 km na uro iukoza' '•'orL ’,„morie mimo, temperatura Ja 17'6 stopinje. tv Rojstva in smrti Stij , “4. oktobra 1978 se je v Tr-0sej) '““n 7 otrok, umrlo pa je 19 ti, m0’1'1 SO SE: Nicole Benvenu-LuiK: PDPla Pagliari, Paolo Furlan, Eran Salvemini, Edlth Delton, HMbt1;0 Poropat, Giulia Banco. Tul SO: 07-letna Francesca toirizi 0letna Mira Cleva vd. Levi ha t; 00 letni Gino Benussi, 75-let- Wmr5n'a Sardotsch vd. Boscolo le DL 86-letna Francesca Dello-' Eonzar, 90 letna Viviani vd. ‘6tha '. h*-letni Emilio Gorela. 75-^etnr^^ita Reia vd. Biagini, Roijhij1 Hedento Furlan, 72 letna 8 Novel por. Fontanot, 73- letni Ferdinando Vidali, 69-letna Anna Ballarin por. Pause, 74-letni Vittorio Zonta, 55-letna Argia Ko-g"j por. Cipolla, 98-letna Ermene-gilda Menegon vd. Faccanoni, 72-letni Antonio Poletti, 74-letni Fran-cesco Novak, 76-letna Giuseppina Cergolj vd. Colombin in 63-letna Vittoria Bernich por. Carabellese. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia. Ul. Ba-iamonti 50. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM m EN H AS od 22. do 7. ure: telet št. 732 627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; upčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209 197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. Z velikim zadpvoljstvom beležimo razne jubileje naših ljudi, posebno pa je prijetno zabeležiti, da je kak naš človek dočakal visoko starost zdrav, čil in dobro razpoložen. Ena takih je brez dvoma Marija Marsič vd. Sturm, ki je včeraj praznovala svoj 90. rojstni dan v 'domu upokojencev v Sežani. Marija Marsič se je rodila 24. oktobra 1888 v Skednju kot enajsta hči zavedne slovenske družine pri «Benečanu», kot so jim pravili Škedenjci, ker se je pač njen oče iz Kopra preselil v ta kraj. V Skednju je imela družina Maršič veliko vrtnarijo, tako da je morala Marija po končani slovenski ljudski šoli nju je imela družina Marsič veliko jutro so morali Marsičevi peljati svežo zelenjavo na tržaški trg. To delo je Marija opravljala do leta 1977, ko se je poročila s Tržačanom Josipom Šturmanom, ki ga je spoznala v slovenskem društvu pri Sv. Jakobu. Kot zaveden Slovenec je bil Josip preganjan od fašistov in je bil pet le1, konfiniran na otoku Ponzi. Ko se je vrnil domov, je Marija z dvema otrokoma odšla v Maribor, kamor je pozneje prišel tudi mož. Iz Maribora sta odšla za nekaj let v Beograd, nato v Bor, kjer sta mož in sin dobila zaposlitev v rudniku. Za časa NOB sta tako Marija kot njen mož pomagala in delala za našo stvar. Po osvoboditvi sta se z družino vrnila v Trst. Oba otroka sta čez nekaj časa odšla v Avstralijo, nato pa v Ameriko, kjer še živita. Leta 1965 je mož umrl, tako da je naša slavljenka ostala sama s svojimi lepimi in tudi grdimi spomini, kajti kljub devetim križem je Marija Marsič še kar čila ir, zdrava, predvsem pa ima dober spomin ter je veselega značaja. Zadovoljna je, da je v Sežani med svojimi ljudmi, kjer se počuti dobro kot, la bi bila doma. Čestitkam svojcev in vseh znancev sc pridružujemo tudi mi z željo, da bi zdrava dočakala sto in več let. (mm) ZBOROVANJE SOCIALISTOV SINOČI V GORICI KRITIČNE PRIPOMBE PSI GLEDE IZVAJANJA OSIMSKEGA SPORAZUMA Tudi pri izvajanju mednarodnih dogovorov morajo dežela in krajevne ustanove ohraniti svojo pristojnost, je dejal deželni svetovalec Piero Zanfagnini - Izvajanja občinskega svetovalca Marka VValtritscha BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA < • 1' - < s. p. A. TROT - ULICA F. RU»MO,- 'jE; TEČAJI VALUT V MILANU DNE 24. 10. 1978 Ameriški dolar 805.— Funt šterling 1625.— švicarski frank 520.— Francoski frank 189,— Belgijski frank 27,25 Nemška marka 440,- Avstiijski šiling 59.50 Kanadski dolar 650.— Holandski florint 400,- Danska krona 152.— Švedska krona 183.— Norveška krona 158,— Drahma 18,50 Dinar 38,- MENJALNICA vseh tujih valut Italijanska socialistična stranka izraža resne pridržke na račun go-riške občinske uprave in njenega upravljanja osimskih sporazumov. Kritika je prišla do izraza na sinočnjem zborovanju, ki ga je PSI priredil v sejni dvorani Palače hotela ob navzočnosti njenih vidnih izvoljenih predstavnikov v deželni, pokrajinski in občinski svet v Gorici in v Tržiču. Po kratkometražnem dokumentarcu o lepotah Soče pri Gorici, ki ga je predvajala «Italia nostra», je pokrajinski tajnik Trom-betta predstavil občinstvu načelnika PST v deželnem svetu odv. Piera Zanfagninija, ki je govoril o pomanjkljivostih pri sprejemanju in izvajanju osimskega sporazuma. Zanfagnini je dejal, da morajo dežela in krajevne uprave tudi pri izvajanju mednarodnih pogodb o-hraniti svojo pristojnost pri varstvu narave, urbanizmu in pri prostorskem načrtovanju. Govornik je sicer v celoti priznal veljavnost o-simskega sporazuma, vendar je o-pozoril na paradoks, da je ta sporazum negativno vplival na odnose med državo in deželo ter na odnose med deželo in krajevnimi ustanovami, ter je, kar je še najbolj zaskrbljujoče, povzročil neupravljiv položaj v Trstu. Govornik je dodal, da .je bila Gorica odrinjena od aktivne udeležbe pri sprejemanju odločitev v zvezi z Osimom ter se je s tem v zvezi uveljavil hierarhični pristop, navzočnost interesnih skupin ter izvajanje klientelame politike, tako značilne za našo deželo v zadnjem razdobju. Obsežno je nato govoril o akciji PSI na strani drugih levičarskih in demokratičnih sil, da je bil odpravljen krivičen vladni dekret in s tem tudi diskriminacija na račun Slovencev v Gorici in v Benečiji. Obsodil je tudi počasnost delovanja vladne komisije v Rimu. ki bi morala sprejeti zaščitni zakon. Glede .jeza na Soči je obžaloval, da se politične sile niso konstruktivno soočale s tem vprašanjem. V zadevo je kasneje posegel tudi deželni svetovalec odv. Cesare Deve-tag. Zanfagnini je izrecno zahteval, naj deželna komisija za osimski sporazum pride v Gorico in se sez nani z vsemi vprašanji izgradnje infrastruktur, ki bodo, tudi mimo Osima, je dejal Zanfagnini, žago tovile Gorici vlogo mostu v okviru splošnega deželnega razvoja. Potrebno je odpraviti lokalizme ter doseči, da se o osimskem sporazumu govori na območju celotne de. žele. Gre za problem enotnosti dežele. ki je v krizi zaradi omejevanja vprašanj osimskega sporazuma na Trst in Gorico ter omejevanja vprašanj potresa na Furlanijo. Načelnik skupine PSI v občinskem svetu v Gorici Marko Wal-tritsch je kritiziral, da se iz sredstev namenjenih osimskim sporazumom finansirajo druga javna dela na Goriškem in v naši deželi, ki nimajo opravka z nameni tega mednarodnega sporazuma. Izrekel ie pripombe na račun nesposobnosti Gorice, da bi z Novo Gorico razvijala industrijsko sodelovanje, ter obžaloval, da občinski svet ni ne posredno seznanjen s stiki, ki jih občinske komisije vodijo z Novo Gorico. Izrazil je nadalje Drepri-čanje, da bodo na občini, podobno kot na pokrajini v Gorici, kjer vlada odbor demokratične solidarnosti, vprašali ostale politične sile za mnenje in tako preprečili nastajanje napak. Minister Forlani o j m na Soči Zunanji minister Arnaldo Furlani je odgovoril sen. Enzu Bettizzi (PLI) na njegovo vprašanje v zvezi z gradnjo jezu na Soči. Zadeva je bila predmet pogovora, ki ga je senator imel s predstavnikom parlamentarne komisije za Osimo Sar-tijem. Forlani pojasnjuje, da je na podlagi obveze v osimskem sporazumu o italijansko-jugoslovansKem gospodarskem sodelovanju, občinski svet v Gorici skoraj soglasno (proti je bil samo liberalni svetovalec inž. Sergio Fornasir), zahteval pri mešani italijansko-jugoslovanski komisiji za vodno gospodarska vprašanja, da se na italijanskem ozemlju zgradi jez, ki bo povezan z jezom v Solkanu in ki bo urejeval potek vode za namakanje. Komisija je upoštevala ekološko plat vprašanja, poudarja Forlani, ter vse pripombe, da bi izbrala najboljši kraj, kje zgraditi jez. član komisije, ki pregleduje soške bregove, ima nalogo, da se posvetuje z deželnim spomeniškim varstvom. Načelnik spomeniškega varstva je postal član komisije ter bo sodeloval na njeni prihodnji seji. Po drugi strani, dodaja Forlani. so jugoslovanski člani mešane komisije v načelu sprejeli stališča, da se bo «repek» vodnega bazena podaljšal na jugoslovansko ozemlje. Obe strani bosta določili razsežnost tega * repka* in škodo, ki jo bo pla čala italijanska stran. prejšnjih sejah niso izčrpali. Dodali so še nove, med katerimi je več začasnih - namestitev in uvedba nočnega čuvanja županstva in parka. Obnovili bodo najemniško pogodbo z lastnikom hotela «Tri krone* za potrebe občinske podporne ustanove ECA, podpisali bodo sporazum o prevozu šolskih otrok, uredili poti na pokopališču ob Tržaški cesti ter popravili nekaj pločnikov. Sprejeli bodo nadalje ostavko svetovalca Brancattija, ki je bil izvoljen v deželni svet in imenovali njegovega namestnika, mesto bodo razdelili na pet con, kakor predvideva zakon štev. 392. Odobrili bodo vprašalno polo, ki bo pomagala zbrati podatke za konferenco o kmetijstvu, najeli bodo pet posojil v skupni vrednosti okoli 700 milijonov lir, s katerimi bodo zgradili šole, popravili ceste ter občinske zgradbe. Prav tako je na dnevnem redu poimenovanje nekaterih ulic. V petek v Gorici občinska seja Občinski svet v Gorici se bo znova sestal v petek, 27. oktobra, ob 18.30. Na dnevnem redu, ki ga je župan poslal svetovalcem, so še nekatere dodatne točke, ki jih na Sestanek na pokrajini o obsegu javnih del Včeraj je bil na sedežu pokrajinske uprave v Gorici sestanek med predstavniki občin in novim pokrajinskim odborom. Predstavniki posameznih krajevnih uprav so poročali o obsegu javnih del ter o težavah, s katerimi se srečujejo pri njihovem uresničevanju. Namen včerajšnjega sestanka, ki sledi informativnemu sestanku 14. t.m., je bil zbrati kar se da točne podatke o potrebah posameznih občin, kar bi upoštevali tudi pri sestavi pokrajinskega proračuna za prihodnje leto. Predsednik pokrajine pa bo o tem vprašanju poročal pristojnim deželnim oblastem. Na sestanku je bilo govora tudi o načinu, kako poskrbeti za varstvo duševno prizadetih oseb. v zvezi z izvajanjem zakona o odpravi u-mobolnic. Zadovoljivo rešitev bo mogoče doseči le s čimvečjim sodelovanjem vseh krajevnih uprav. Pred koncem sestanka pa so se dotaknili tudi zelo perečega vprašanja, ki zadeva ureditev Doložaja pomožnega osebja v otroških vrtcih. Za to bi morale poskrbeti občine, vendar bi to pomenilo zelo veliko dodatno obremenitev za občinske blagajne. Poleg tega -pa državni zakon še zmeraj prepoveduje najemanje novega osebja. I ■ —— ------ Pokrajinski svet se sestane danes popoldne Danes popoldne ob 17. uri bo seja goriškega pokrajinskega sveta. O-srednja točka dnevnega reda je razprava o programski izjavi predsednika. fonda. Poleg štandreškega in podgorskega rajonskega sveta, se bodo sestali še rajonski sveti na Rojcah, v Ločniku in v Podturnu. Včeraj so o tem vprašanju že razpravljali v rajonskih svetih za Stražice in mestno središče. Kolčno dovoljenje za vrtec v Ronkah Podtajnik ministrstva za šolstvo posl. Alberto Spigaroli je včeraj pošla! sen. Jelki Gerbec brzojavko v odgovor na njeno interpelacijo, kako je z ustanovitvijo slovenskega otroškega vrtca v Ronkah. V brzojavki državnega podtajnika je rečeno: «Veseli me, da vam lahko sporočim, da se lahko ustanovi otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom v občini Konice«. Lovro Novinšek razstavlja v galeriji «11 Torchio» Po razveseljivem naključju se to jesen v galeriji til Torchio» zvr-ščajo doslej samo slovenski slika-rji% Sezono je otvorila Romana Fa vier - Zorzutova, ki je pred dvema letoma (čeprav živi v Avstraliji), prav tu začela svojo ustvarjalno pot. Sledil je Bogdan Butkovič svojo prvo samostojno razstavo. Te dni pa je na vrsti Lovro Novinček. Dobrih 30 let življenja ima za sabo, doma je iz Ilirske Bistrice, diplomiral je na likovnem oddelku pedagoške akademije v Ljubljani, po poklicu je likovni pedagog, živi pa m Vrhniki. Razen nekaj cvetja je izključna tema njegovih temper krajina, ie na prvi pogled napravijo te slike vtis, da se je umetnik z veliko lahkoto i-preuredi!* svoj prostor in vanj uzasadih svoje rastlinje. Pri tem je posegel po klasični perspektivi in jo kar se da dinamično o-bravnaval. Pri kompoziciji si je ponekod pomagal s prožnim očrtova-njem, kar bistveno od’dča pri vsem tem barva, ki v ploskovnih sestavah. in živahnih kontrastih gospoduje kot nekakšen pisan «ch:aro-scu-ro». Slikar ima tu še posebej opravila s sprotnim iskanjem ravnotežja, ki zgleda, da je po večini le trenutno. Razbremenjena predmetnost in svobodna prostorskost se tako pre-lijeia v čistobarmo razpoloženje. Neglede na različne barvne variacije (posebna je zanimiva zelena) tiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiitiiimiiiiiit PROTESTNA AKCIJA BO TRAJALA DO KONCA OKTOBRA USLUŽBENCI ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA STAVKAJO Do konca meseca ne bodo opravljali nadur - Zahteva po zaposlitvi novih uradnikov in spoštovanju kolektivne delovne pogodbe Uslužbenci goriškega šolskega skrbništva so že v ponedeljek oklicali belo stavko. To pomeni, da bodo opravljali samo tisto delo. za katerega so plačani, prav tako pa ne bodo opravljali nador. S protestno akcijo nameravajo vztrajati do konca meseca. Včeraj dopoldne so na razgovor povabili predstavnike krajevnega tiska ter jim razložili razloge, ki so privedb do take odločitve. Dejstvo je, da 28 uradnikov opravlja delo. za katero bi bilo notrebnih še vsaj 20 delovnih moči. Posledica takega stanja je, da morajo uslužbenci opravbati veliko nadurnega dela, večkrat pa opravljajo tudi odgovornejše naloge, niso pa zato primerno in po predpisih nagrajeni. Najbolj pereče pa je vprašanje osebnih dohodkov, kakor so pojasnili na včerajšnjem srečanju. Plače še zmeraj prejemajo na osnovi kolektivne delovne pogodbe, ki je Živahna dejavnost rajonskih svetov Za danes zvečer se obeta dokaj živahna dejavnost rajonskih svetov v Gorici, ki bodo razpravljali predvsem o porazdelitvi področij v zvezi z izvajanjem zakona o pravičnih najemninah. Kakor je znano, morajo občine do 1. novembra poskrbeti za kategorizacijo stanovanjskega STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Sezona 1978/79 ANDRES VALDES GIB IN TIŠINA program pantomime Danes, 25. oktobra 1978, ob 20.3(1 v Župnijski dvorani v ŠTE-VERJANU Jutri, 26. oktobra 1978, ob 20.30 v Prosvetnem društvu v SOVODNJAH V petek, 27. oktobra 1978, ob 19. uri v Župnijski dvorani v DOBERDOBU V soboto, 28. oktobra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu «A. Budal* ' v ŠTANDREŽU. zapadla že pred tremi leti, nove pa pristojne oblasti sploh niso in najbrž tudi ne nameravajo tako kmalu vzeti v poštev. Uslužbenci goriškega šolskega skrbništva so pred odločitvijo za stavko že napravili nekaj korakov, ki naj bi pripomogli k rešitvi zapletenega položaja. Zaprosili so ministrstvo za šolstvo, da bi namestilo dodatnih 15 uslužbencev in to predvsem iz vrst mladih, ki čakajo na zaposlitev. Odgovora pa ni. Danes se bodo usluž-' benci skrbništva sestali s šolskimi sindikati vseh treh sindikalnih organizacij ter jih podrobneje seznanili s težkim položajem. Naj ob koncu navedemo, da sodeluje pri stavki vseh 23 uslužbencev. HiiiiiiiuiiniiMMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii «AMBIENTE 2» V GORICI Strokovna posveta o stanovanjski kulturi Strokovnjaki za stanovanjsko opremo bodo primerjali svoje izkušnje - Pohištvena obrt in mladinska brezposelnost V razstavnih prostorih Espome-ga v Gorici bodo v soboto, 28. oktobra, odprli salon pohištva in stanovanjske opreme «Ambiente 2». Prireditelj te gospodarske mani-festocije, trgovinska zbornica, si nadeja, da bo letošnji sejem presegel uspeh lanske, prve izvedbe, na kateri so prvič primerjali italijanske in inozemske, zlasti jugoslovanske izkušnje na področju stanovanjske kulture. Letošnja prireditev obeta, da bo zanimivejša, ker jo bodo povzdignila srečanja strokovnjakov. Tako bodo na otvoritveni dan priredili razpravo o «Hiši danes*. Na njej bodo strokovnjaki naše dežele in njenega zaledja predstavili izkušnje pri reševanju zapletenih vprašanj s področja stanovanjske opreme. Svojo udeležbo so napovedali številni italijanski zastopniki, strokovnjaki jugoslovanske pohištvene industrije v naši soseščini, tehniki specializirane skupine z Dunaja in risarji iz Budimpešte, ki bodo predvajali 20-minutni film o dosežkih na Madžarskem. Kakor je razvidno iz tega, kar srno napisali, bo prireditev nadvse pomembna za vse, ki spremljalo gradbeno in pohištveno proizvodnjo. Kdor želi sodelovati v razpravi. se lahko že sedaj prijavi na telefonsko številko 87466 (poklicna številka 0481) ali pa v paviljonu C na sejmu, kjer bo zborovanje. V sredo, 1. novembra, pa bodo priredili drugo strokovno srečanje, na katerem bo tekla beseda o pohištveni obrti ter zaposlovanju mla- dih. Na shodu bodo sodelovali tudi politični in sindikalni dejavniki. O-svetlili bodo možnosti, ki jih ta sektor nudi pri reševanju vprašanja mladinske brezposelnosti. Zdravstveno stanje Adrijane Maraž se izboljšuje Včeraj popoldne smo izvedeli, da se je stanje 16-letne Adrijane Maraž, dijakinje iz Rupe, ki se je v soboto zvečer poškodovala v prometni nesreči na Malnišču precej izboljšalo. Dekle je včeraj že začelo govoriti, zdravnik: pa so menda že izrazili ugodno mnenje, da jo v prihodnjih dneh zaslišijo tudi preiskovalci, ki bodo skušali ugotoviti, kako .je do nesreče prišlo. Izgubljeno - najdeno V uradu za najdene predmete na goriškem županstvu imajo že spet kar pisano zbirko stvari, ki so jih ljudje pozabili ali izgubili v zadnjem času. Naj omenimo samo nekaj bolj vrednih predmetov; kakor recimo ogrlico in drage kovine, žensko zapestno uro, dve denarnici, moped, žensko kolo, zaponko iz drage kovine, nekaj nadomestnih delov za avtomobil, ženske čevlje in seveda lepo zbirko ključev. Kdor lahko dokaže, da je zakoniti lastnik katerega od omenjenih predmetov, naj se zglasi v uradu za najdene predmete, v Ul. Mazzini. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Predlagani kandidati za deželno komisijo Zakon št. 932 od 22. decembra 1973 je ustanovil posebno komisijo, ki naj bi sodelovala z deželnim šolskim skrbnikom pri reševanju vprašanj, ki se tičejo delovanja slovenskih šol. Komisijo sestavljajo go-nški in tržaški šolski skrbnik, dva zastopnika goriškega pokrajinskega sveta, trije zastopniki tržaškega pokrajinskega sveta in sedem šolnikov iz vrst nadzornega, vodstvenega in učnega osebja slovenski' šol. Komisija se obnavlja vsaki dve leti, in sicer tako, da posamezne kategorije šolnikov izvolijo po enega predstavnika. Letos bodo volitve v petek, 27. t.m. Goriška in tržaška sekcija Sindi kala slovenske šole sta na seji 14 t.m., sklenili, da predlagata sledeče kandidate: Za učitelje: Antona (Sergija) Korošca z Goriškega. Za didaktične ravnatelje: Stanislava Škrinjarja s Tržaškega. Za profesorje srednjih šol: Kazimiro Paulin z Goriškega. Za profesorje višjih srednjih šol: Sama Pahorja s Tržaškega. Za ravnatelje višjih srednjih šol: Egidija Košuto s Tržaškega. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, da se polnoštevilno udeležijo volitev in glasujejo za zgornje kandidate. je razpoloženje vedno tako, da nas prevzame s svojo vedrino, ponekod celo s svojo igrivostjo. Ob tej tako prijetni sproščenosti imamo občutek, da smo pobliže razbrali poteze Novinškovega temperamenta, se pravi njegovega optimizma. Prav tako so te svojske krajinske predelave zgovorne v tehničnem pogledu: kajti čeprav zgleda, da se slikar izraža s preveliko lahkoto, zna pa vendarle ostati pri odmerjenem, pri bistvenem, se pravi biti harmoničem. (m.r.) Prva seja sovodenjskega Mladinskega odbora V torek, 17. oktobra, smo imeli v Sovodnjah prvi redni občni zbor Mladinskega odseka Sovodnje. Pred tem datumom smo imeli za sabo že skoraj enoletno delovanje, zato lahko rečemo, da je bila to le uradna predstavitev Mladinskega odseka širšemu občinstvu. Pohvaliti je treba predvsem mladince, ki so se množično odzvali vabilu. Zahvala gre tudi vsem predstavnikom organizacij, ki so prinesli pozdrave novoustanovljenemu odseku. Na sestanku smo slišali zeb dobro predsedniško poročilo, iz katerega so razvidne smernice, ki jim bo odsek sledil. Predsednik pripravljalnega odbo,u Rajko Petejan je namreč spregovoril o najrazličnejših problemih, ki se tičejo 'mej-skih Slovencev in sicer od globalne zaščite pa do spoštovanja osimskih sporazumov. Poudaril je nevarnost, ki preti Slovencem od strani črne drhali in ob tem tudi skrunitve spomenikov NOB na Tržaškem in predvsem v Bazovici. Poudaril je tudi to, da se bo sovodenjska mladina zavzemala in tudi borila za ideale, za katere je slovenski narod pla- • čal težak krvni davek. Po poročilu se je razvila diskusija, katere so se udeležili skoraj vsi prisotni. Mladinci so izrekli vsak svoje mnenje o bodočem delovanju. Precej važno pa je tudi to, da so se prisotni zelo zavzemali za problem angažiranja mladih v odsekih in društvih. Na dan je prišla vrsta predlogov, kako pritegniti v naše kroge mladince in jih angažirati. Vse predloge je novoizvoljeni odbor vzel na znanje in s pomočjo teli bo skušal pritegniti mlade v svoje vrste. Danes, 25. t.m., je prva seja odbora. Seja je odprta, zato lahko prisostvuje vsakdo, ki je za to zainteresiran. Tu bomo izbrali še nekaj članov za odbor. Zbrali se bomo v sovodenjskem Kulturnem domu ob 20. uri. Rafko Butkovič Drevi seja občinskega sveta v Tržiču Drevi ob 20.30 se sestane tržiški občinski svet. Na dnevnem redu je poleg programske izjave nove levičarske uprave, ki jo bo prebral župan Maiani, razprava o porazdelitvi občine na posamezna področja, kakor predvideva zakon o pravični stanarini. Prevladuje mnenje, da bodo največ pozornosti na današnji seji posvetili prav slednjemu vprašanju, medtem ko bodo razpravo o programski izjavi začeli na prihodnji seji. Do sobote vložiti prošnje na pokrajino V soboto poteče rok za predstavitev prošenj za izredne deželne prispevke v korist poklicnih šol, šol za pomožno zdravniško osebje, socialne asistente in otroške vzgojiteljice, ki delujejo na območju dežele Furlanije - Julijske krajine. Prošnje je treba vložiti preko goriške pokrajinske uprave, kjer tudi dajejo podrobna pojasnila o dokumentaciji, ki jo je treba predložiti skupaj s prošnjo. Jutri stavka gasilcev Za jutri napovedujejo celodnevno stavko gasilcev, ki pa ni stavku v pravem pomenu besede, saj bodo v primem potrebe redno priskočili na pomoč. Odpadle bodo le nekatere službe. Tako ne bo osebja, ki je običajno zaposleno na ronškem letališču in prav ta okoliščina utegne povzročiti, če že ne prekinitev, vsaj zastoj v letalskem prometu. «La s‘gnorina Margherita» drevi v gledališču Verdi Z delom «La signorina Margheri-ta» brazilskega avtorja Roberta Ar-thavda, prevod je oskrbel Giorgio Albertazzi, ki je tudi režiser predstave, se bo drevi začela gledališka sezona v Gorici. Glavna igralka na drevišnji predstavi, ki je bila še do nedavnega prepovedana za mladino pod 18. letom starosti, je Anna Proclemer. Do 8. maja se bo na odru gledališča Verdi zvrstilo osem del, od tega štiri v abonmaju in štiri izven. Dreviš* nja predstava je izven abonmaja. Kino Nesreča na delu V tržiški ladjedelnici se je včeraj zjutraj ranil 50-letni Ervino Braf, ki stanuje v Tržiču. Ul, Dani 8. Stroj mu je hudo poškodoval prste na levi roki. Zdraviti se bo moral 40 dni. Gorica CORSO 17.30-22.00 «Formula 1 • feb-bre della velocita*. S. Rome, sodelujeta Mario Andretti in Niki Lau-da. MODERNISSIMO Zaprto zaradi obnove. VERDI 20.30 «La signorina Marghe-rita*. Gledališka predstava. VITTORIA 17.00-22.00 «Giuochi d’a-more alLa francese*. J. Huver in S. Bernard. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 «Giudice d’as-salto*. i:\CELSIOR 16.30—22.00 «1 peccati di una giovana moglie di campagna*. A«ra Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Noč, ko je nastal striptease*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Inšpektor Kluz v akciji*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Kino za groš*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, U-lica Romana 147, tel. 40-497. Mali oglasi NUDIMO možnost takojšnje zaposlitve v pisarni uradniku z opravljeno vojaško službo. Pogoji: srednješolska izobrazba ter znanje slovenskega, italijanskega in srbohrvaškega jezika. Telefonirati na 0481/ 81279 - 83394. PRITLIKAVA, A ZELO RODNA HRUŠKA Naš stari sodelavec upokojeni časnikar Andrej Pagon - Ogarev se ukvarja tudi s sadjarstvom. Gornja slika kaže, da tudi uspešno. Njegova mlada pritlikava hruška vrste Butira Clairgeau mu je obrodila 26 zelo debelih, do 30 dkg težkih sadov. NA POBUDO KULTURNEGA DRUŠTVA «RECAN» Lep uspeh petega sejma beneških pesmi na Lesah zgrnilo sporedu je bilo deset novih pesmi - Na prireditev se je na stotine mladih ljudi iz Nadiških dolin in od drugod V nedeljo, 22. oktobra, popoldne je bil v telovadnici na Lesah 5. že tradicionalni «.Semjan beneške pjesmh, ki ga je, kot vsa leta doslej, priredilo kulturno društvo «Rečan». Letos je program napovedal deset novih pesmi domačih avtorjev iz različnih krajev Benečije. Najprej bomo navedli pesmi po vrstnem redu kot so bile zapete, avtorje besedila in glasbe ter izvajalce. rSonce seje* je bila na vrsti prva. Besedilo in glasbo je prispeval Luciano Chiabudini, izvajala jo je skupina otrok iz Kosce. Za pesem «Preblisk» je besedilo in glasbo prispeval Chec-co Dernjak, pela pa sta jo Chec-co sam in Ana. Za «Mojo vas* je besedilo napisala Mariagrazia Gariup, glasbo Angela Petricig, izvajali pa sta jo topoluški dekleti Mariagrazia Gariup in Karla Loszach. Sledila je pesem «Misle», za katero je besedilo dal Aldo Cio-dig, glasbo pa Nino Specogna, zapela pa sta jo Lucia Costape-raria in Aredio Rossi. Pesem «Marinca je v Benetke šla* sta sestavila, uglasbila in zapela Franco Cernotta in Guido Qu.a-lizza. Za naslednjo pesem «Sreča moja si ti» je besedilo dal Izidor Predan, pesem je harmoniziral Nino Specogna, občinstvu pa so jo predstavila sevška dekleta. Za pesem «Korito» je besedilo napisal Aldo Clodig, glasbo pa je prispeval Antonio Qualizza. Zapela sta jo Checco in Ana. Pesem «Tonca in Marjanca* z besedilom Marine Cernetig in glas- ■ ■inmiimliimiiiiiimiti.umu.......................................................................................milili........................................................................iiiiiiiiiiiiiiiu AMERIŠKI POSLOVNI UUDJE SE VEDNO ZNAJDEJO... Nabrežinski osnovnošolci na izletu po Sloveniji V nedeljo, 8. oktobra, so otroci nabrežinske osnovne šole šli na šolski izlet, ki so ga priredili starši in učiteljice. Preteklo šolsko leto so nabrežinsko osnovno šolo poimenovali po Virgilu Ščeku. Ob tej priliki je pripravljalni odboru sprožil nabiralno akcijo, s katero so nabrali sredstva za delno kritje stroškov. Ko so ugotovili, da je od tega še nekaj ostalo, se je porodila misel o izletu v vas, v kateri je Šček preživel trinajst let svojega življenia. Vsi otroci, tudi lanski petošolci, so se izleta udeležili brezplačno. V nedeljo zjutraj so torej z na-brežinskega trga odpeljali trije avtobusi s pričakovanja polnimi otroki, starši in učitelji. Prva postaja je bila v Avberu, to je v vasi, v kateri je bil šček 13 let župnik in kjer j j tudi pokopan. Otroci so v cerkvici prisostvovali maši, ki jo je daroval nabrežinski župnik Brecelj, nakar so o-biskali Ščekov grob. Nanj so učenci položili venec. Izlet pa se ni tu končal. Iz Avbera se je vesela druščina odpeljala v Bistro pri Vrhniki, kjer je v gradu znani tehniški muzej. Otroci so si z zanimanjem ogledali razne oddelke, od gozdarskega do lesarskega, od oddelka, v katerem so nagačene živali, do tistega, kjer so razstavljena stara prevozna sredstva. Po tem obisku so se izletniki odpeljali v Postojno, kjer so se najprej ustavili v restavraciji. Ni treba posebej poudarjati, da so prav vsi naglo posedli okrog miz k okusnemu kosilu. Zadnja zanimivost je bila Postojnska jama. Učenci s > presenečeni in navdušeni sedli na e-lektrični vlak in si z velikim zanimanjem ogledali ta biser med kraškimi jamami. Ob mraku so zadovoljni učenci in prav tako zadovoljni odrasli posedli v avtobuse in se trudni, a veselo razpoloženi vrnili domov. P. T. Prisprvnjle za H!JAŠKI) MATKO Tudi poroko in gostijo spremenili v industrijo Poroka Carterjeve nečakinje je sprožila polemiko - Bahaštvo bogatih pa tudi manj bogatih - Vse to pa ne veže ljudi, ki se prav tako ali prav zato ločujejo NEW YORK — Bila je to poroka, ki naj si jo zapomni vsa Georgia. Večer pred poroko je družina neveste priredila večerjo za 800 povabljencev, ko pa je naslednje jutro oče peljal nevesto na svečanost, kjer naj izreče svoj «da», jo je peljal čez most, ki so ga postavili nad družinskim bazenom samo za to priložnost. V bazenu pa sta plavala dva velikanska plastična laboda okrašena s stotinami vrt-nič, ob bazenu pa je bilo kakih 30 velikih miz, ki so se šibile pod bogastvom hrane, vina, piva in šampanjca za nad tisoč gostov. Že prvo uro po začetku banketa so izpraznili 85 zabojev piva, čez dve uri pa ni bilo niti kaplje šampanjca. In tedaj je oče neveste n'vdušeno rekel: «Zadovoljen sem, da so moji gostje zadovoljni.* In to je rekel ■nmiiuiim»»M»««in««»nni«iiiiiiiM»imi»i»iiin»M»n»ini«uiiuiiunin»i«m«»iiM4y.mH«A»i>»!^»«i»HW>n»m»i|>>IJI»llWMWA>»>|Wigmw»fUy>f>lll*w>llllllll>llltl>IIIIM TRENUTNO ENA NAJBOLJ AKTUALNIH TEM V ITALIJI Preureditev pokojninskega ustroja Z novim letom vsi na novo 'aposleni v en pokojninski zavod V zadnjih sestavkih smo seznanili bralce zlasti iz vrst upokojencev z zakonom, ki bo urejal najnujnejše ukrepe, ki bodo stopili v veljavo že s 1. januarjem 1679. Glavni princip zakonskega osnutka se nanaša na prihodnjo prilagoditev tekočih pokojnin, ki bo stopila v veljavo z istim datumom. Minimalne pokojnine ne bodo okrnjene, pokojnine nad mi-nimalo pa bedo povišane kot v zadnjih treh letih s fiksnim zneskom izhajajočim iz premične dra-ginjske lestvice. Namesto prej predvidenega dod. tnega poviška 5,9 odst. na celotno pokojnino, bodo uporabljali 2,9-odstotno mero. Ker tega poviška ne bo deležna vsota fiksnih zneskov, ki so bili izplačani v zadnjih treh letih (odkar so jih uvedli), je od pokojnine odšteti 77.000 lir. Sedaj je vlada dokončno sestavila besedilo zakonskega osnutka, ki ga bo predložila v odobritev parlamenta in ki daje okvir pokojninske preureditve za daljšo dobo. Iz besedila bomo danes izvlekli najznačilnejše predlagane določbe. INPS, edini zavarovalni zavod S 1. julijem 1978 b;;do vsi na novo zaposleni privatni in javni odvisni delavci, tako civilni kakor vojaški, vpisani v splošno obvezno zavarovanje pri državnem zavodu socialnega skrbstva — INFS. Vsi. ki bodo vpisani ali so bili upokojeni pred tem datumom pri drugih zavarovalnicah (n.pr. Zakladno ministrstvo), bodo ostali do smrti pri prejšnjih zavarovalnih upravah. Tako ne bodo izgubili morebitnih pridobljenih pravic. Namen reforme je poenotiti upokojitvene pogoje vseh odvisnih delavcev, kar bodo dosegli seveda šele v dobi ene generacije. Šele tako bo odpravljen pravi pragozd sedaj razdrobljenih po kojninskih režimov. Upokojitvena leta Kot znano, ima pravico do upokojitve pri INPS odvisni delavec. ki je dosegel 60. leto starosti, pod pogojem, da ima najmanj 15 let delovne dobe. Ogromna je v tem pogledu razlika z javnimi nameščenci, ki se lahko upokojijo, če so dosegli najmanj 19 let in pol delovne dobe. Ženskam zadostuje 15 let. Niso redkost primeri upokojitve pri 35-40 letih, kar predstavlja verjetno svetovni rekord. Načrt, ki bo predložen v parlamentu, predvideva za vse, torej tudi za varovance INPS, možnost nadaljevanja dela do 65. leta, če pri 60. letu starosti niso še dosegli 40 let delovne dobe, ki daje možnost do najvišje pokojnine (80 odst. od poprečja najboljšega triletja v zadnjem desetletju). Redko se zgodi, da odvisni delavec, zlasti če pripada umskim poklicem, doseže tako dobo pred 60. letom. Podaljšanje delovne dobe je tudi sedaj možno, če na to pristane delodajalec, ki se lahko po sedanjih delovnih pogodbah poslu-ži klavzule o upravičenem odpustu pri šestdesetih letih. Zakon bo take klavzule razveljavil, če se bo delavec poslužil možnosti nadaljevati delo do dosege štiridesetletne delovne dobe. Podaljšanje delovne dobe -bo v korist zavarovalne ustanove, saj se s tem zviša doba prispevanja in se zmanjša doba uživanje pokojnine. Znano je, da se v drugih deželah pokojnina doseže v glavnem šele s 65. letom starosti. Osnova za izračun pokojnine Za izračun pokojnine ne bodo upoštevali nekaterih elementov prejemkov kot so: dnevnice in povračila stroškov, reprezentančne izdatke, razne nagrade «una tan-tum* ter vse zneske za nadure, ki presegajo letno 250 ur. Ostre reakcije je sprožila določba. ki omejuje izračun pokojnine na največ 12.600.000 lir, tudi če so bili letni prejemki višji in so bili plačani za to tudi višji prispevki. Stare pravice bodo o-stale vsekakor neokrnjene. Nove kategorije vpisanih pri INPS pa tem pogledu oko- ristile s postopnim višanjem maksimalne meje za vse varovance. Posebna določila za avtonomne delavce O prispevkih trgovcev in obrtnikov za prihodnje leto smo že govorili. Osnutek zakona pa predvideva pomnožitev prispevkov za 2,3 - 2,5 - 2,8 in 3-krat za leta od 1980 do 1983. Za naslednja leta naj bi ostal množitelj 3 neizpre-menjen. Osnutek zakona je končno upošteval želje avtonomnih delavcev (tokrat tudi kmetov) za možnost, da se pokojninski prejemki zvišajo s prostovoljnimi prispevki prizadetih. Poleg tega naj bi s 1. januarjem 1981 izenačili minimalne pokojnine avtonomnih z minimalnimi pokojninami odvisnih delavcev. Pokojninska amnestija Mnogo upokojencev, ki uživa, več pokojnin, prejema minimalno mero na več kot eni pokojnini. Prav tako kaže, da je znatno število državljanov deležnih socialne pokojnine, čeprav bi do nje ne imeli pravice, bodisi ker dobivajo druge pokojnine, bodisi ker so njihovi dohodki višji od tistih, ki dajejo pravico do te posebne pokojninske podpore. Socialnih upokojencev je sedaj blizu 850.000. Ker socialni zavod zaenkrat ne razpolaga z anagrafom vseh upokojencev, iz katerega bi razbral dvojne upokojitve, in ker se pokojnine in njihova višina če-sto določajo na 'podlagi preprostih izjav prizadetih, je nadzorstvo nad zlorabami praktično nemogoče. Zaradi tega bo po osnutku zakona, ki ga obravnavamo, razglašena amnestija, po kateri ne hodo izvajali kazenskih posledic in ne bodo zahtevali morebitnih povračil vsem, ki bodo v določenem roku naznanili uživanje neupravičene pokojnine. Dvomimo o učinku amnestije. Vsekakor pa gre za pobudo, ki jo bodo pri nas prvič uvedli in ki bo verjetno doslej edina na svetu. S. O. Horoskop se bodo lahko v ■llliiilliilliliini...............nun...IIIIIIIIIIIII.m..mili............ nim partnerjem. V čustvenem oo-gledu boste imeli srečo. STRELEC (od 23. 11. do 20 12.) LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne ra- Usmerite svoje energije za do-čunajte s tem, da bi vam kdo u tegnil pomagati. Ukrepajte naglo v neki čustveni zadevi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ponovno si boste pridobili smisel za oobudo. Zvečer se boste udeležili neke prireditve. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Uspešno boste premagali nekatere težkoče. Bodite bolj previdni do prijateljev, ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne zaupajte sebičnim poslov- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sprejmite kompromis, ki predstavlja edino možnost za rešitev vprašanja. Izpolnjeni boste z veseljem do življenja BIK (od 21 4. do 20. 5.) Ne ukvarjajte se z zapletenimi vprašanji in mislite na praktične st vari. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) S svojo intuicijo se boste izvlekli i zagate. Razjasnite čimprej neki nevšečen primer. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Obvladajte svojo nestrpnost. Ne ka-Žito prevelike radovednosti do svojih sosedov. segj cilja. Skušajte ugotoviti oo sledice neke odločitve. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Odličen dan za vse tehnične dejavnosti. Posvetite se nekoliko tudi športu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Da bi prišlo do poslovnega tekmovanja, pokažite več vztrajnosti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden odkrijete načrte, še enkrat pomislite. Ustvarile se bodo nove možnosti. Billy Carter, «sloviti brat* — velikega brata*. Gre za brata a-meriškega predsednika in za poroko njegove hčerke, o kateri pa ni govorila le Georgia, pač pa vsa Amerika. In vendar ni bila ta poroka nič kaj izrednega v primerjavi z drugimi podobnimi porokami, seveda bogatih ameriških družin. V Ameriki doživljajo sedaj val stare generacije* kot temu pravijo. Vtem ko so pred desetimi leti imeli zelo veliko tako imenovanih bosonogih nevest in ženinov ter porok, na katerih je dišalo po marijuani, imajo sedaj poroke in druge svečanosti družinskega značaja, na katerih prevladuje smoking. Kaže, da je stara generacija s svojimi konservativnimi koncepti prevladala nad tisto miadino. ki je šla prej v drugo skrajnost in ki je hotela porušiti vse konvencionalnosti. „U>gičt)o je, da je v bogato poslovno tenkočutni Ameriki ta val konvencionalnosti postal vir nove industrije. S primerno propagando se je uvedla nova industrija — industrija poročnih gostij, o katerih piše ameriški tisk, ki se sicer zgraža nad tem, ki pa ne more prav nič proti temu. Od tod poroke oziroma banketi, ki stanejo od 10 do 15 tisoč dolarjev, to se pravi od 8 do 13 milijonov lir v naši valuti, torej toliko, kolikor more v letu dni zaslužiti srednjeplačani c neriški strokovni delavec. «Niti sam ne vem, kako so se stroški, ki so bili predv;deni na 6 tisoč dolarjev, povečali na 10 tisoč* pravi neki prizad 'i oče, ki toži, da se bo «vključil v 'rsto tistih brezglavih očetov, ki jih je hčerina poroka spravila r boben*. Sicer pa je «Daily News* v zvezi z »industrijo poročnih gostij* zapisal tudi to: »Vsi so vedeli in vedo, da je oče hčerke edinke pripravljen na bankrot* in zato vsi, ki so vključeni v to «industrijo», pohi.ijo, da jih konkurenca ne prehiti. In tako se pri očetu mladenke ""javijo re-stavraterji, cvetličarji, lastniki modnih saloni •, celo ti kar ji vabil na poroko. Vsi ti s" «povezani v isto bratovščino*, kot je zapisal pravkar omenjeni list. V Ameriki ne želijo kuhati za svoje goste doma in zato se vse, kar je s tem v zvezi, naroča pri posebnih podjetjih, ki prinese jr na določen kraj vse, kar je za gostijo potrebno, od : ibotrebca pa do deserta in kave. Ta 'odjetje živijo od tako imenovane ameriške industrijske družabnosti, svatba pa je ena izmed najbolj izrazitih makov in dustrij:ke družabnosti. Seveda je vse to na amtriš način c jato, po ameriško neokusno, hkrati pa tudi po ameriško drago. Res je, da je u zriška ekonomija dražja od evropske in res je tudi, da ne povabi vsakdj na por' j po 800 ali celo tisoč ’ju~i, kot jih je povabil brat predsednika Carterja na poroko svoje hč'. James Earl. Toda vzemimo poroko s sto povabljenci in navedli bomo s tem v zvezi nekaj računov, k. jih bo moral plačati ne-zstin oče. Najnižja cena ~ poročno gostijo je 15 dolarjev na gosta. Sto gostov je «skromnih» 15C dolarjev. Tu je potem strošek glasbe: Najmanjši orkester: 150 dolaijev na orkestraša in, seveda, hrana in pijača. Fotograf, brez katerega ne more, stane 400 dolarjev. Lahko pa naročiš tudi filmsko e-kipo, ki stane 700 dolarjev. Vabila, ki iih napravi poseben dizainer, stanejo 1 d 'arjev, seveda všt ■ ši pošto. Obleka nevest-' 500 dolar jev, cvetje n jmanj 30. dolarjev. Potreben je ti 'i vtomobil, seveda poseben avtomo’ ". Čeprav pride v ZDA na en avtomobil komaj 1,9 prebivrlca je za poroko potreben razkošni cr.dillac*, ki stane 400 dolarjev. Tako so An zričani izra čunali da stane «naj: .jn jše* za poroko 4.' 7 dolarje Seveda se obeu Američan, ki kaj velja, ne bo zadovoljil s tem in zato i nič čudnega, če se tudi p...prost Američ nati čudi, da je načrtoval poreko ’ 1 troč dolarjev, a ga je stala 10. Kajti. .. Ko je na ravlj.n račun za naj- cenejšo poroko in gostijo, nastopijo spretni poslovni ljudje iz krogov te «industrije\ začenši s samim fotografom, ki pride na dom neveste, «da bi se prepričal v to, s katere strani je nevesti bolj fotogenična in bolj privlačna*. In to je dodatni strošek 150 dolarjev. Seveda stane poročna obleka 500 dolarjev. Toda tudi tiste napredne ali kolikor toliko naprednejše mlade Američanko, ki govore, da je nesmiselno «vreči» 500 dolarjev za obleko, ki ,j imaš na sebi enkrat, klonejo pred predstavniki modnih hiš in kaj kmalu se obleka od 500 dolarjev z~ menja v obleko tudi do tisoč dolarjev. In potem se zgodi, da po nekajurni nervozni svečanosti v množici znancev in neznancev n.vestin o" toži: «Ogulili so me do iže». Sicer pa znani novinar Eoger Rosenblatt v «Wariiington Postu* o vsej tej za "i zaključuje tak 'e: »Ceremonija poroke se ni v bistvu spremenila nič in to že 11 stoletij. In kot da bi živet v samem začetku fevdalizma in ne v družbi, kjer je večina ljudi prepričana, da za ustanovitev ljubavne skup:::sti ni potreben vristan ' st„. .v kot tudi ne posebni državni in cerkveni dokumenti. Sa.i je tudi vsem znano, da gre za lažen začetek, ki je že sam po sebi dovolj za bližnjo razporoko*. In res, vse to razkošje, vsi ti tisoči sicer ne več tako trdnih dolarjev ne zadoščajo, da bi trajno vezali zakonce, saj je znano, da je Amerika dežela z najvišjim odstotkom razporok. In čeprav si mlada nevesta in mlad ženin v razkošnem ambientu o-bljubljata večno zvestobo, gresta zelo pogosto narazen že po nekaj letih in 83 odstotkov ločenih mož ter 75 odstotkov ločenih žena bo spet obljubljajo večno zvestobo drugemu zakoncu, drugemu partnerju. Sicer pa nam o tem govorijo še naslednji zgovorni in točni podatki, da se namreč a-meriške ločenke ponovno omožijo v povprečju pri 29. letu, moški pa pri 33. letu. Nekdo je v zvezi z vsem tem napisal, da je v Ameriki nanaglo sklepanje zakonskih zvez in prav tako nalah-ko ločevanje že nekakšna folklora. bo Angele in Valentine Petricig je zapela Narodna klapa. Besedilo pesmi «Sestrica» je napisala Silvana Dugaro, glasbo Valentina Petricig, zapel pa jo je Aldo Clodig. Program je zaključila pesem «Vsakdanji kruh*, za katero je besedilo in glasbo prispeval Luciano Chiabudini, ki jo je na programu tudi izvajal. Vse pesmi je odlično spremljal orkester The New Diamonds iz Q 'alsa. Nedeljsko popoldne je bilo zares lepo popoldne, vendar pa že jesensko hladno. Toda dobra propaganda društva «Rečan» je prispevala k temu, da je prišlo na prireditev na stotine ljudi iz vseh beneških vasi, pa tudi nekaj rojakov, ki sicer živijo v Furlaniji. Že pred začetkom programa je pred telovadnico na Lesah ter v bližnjem Klodiču kar mrgolelo ljudi. «Semjan beneške pjesmh je odprl predsednik kulturnega društva *Rečan» Aldo Clodig. V svojem kratkem pozdravnem nagovoru se je zahvalil avtorjem besedil in glasbe vseh desetih pesmi, mladincem, ki so se potrudili pri organiziranju festivala, pa tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali za uspeh te pomembne kulturne manifestacije. Dvorana je bila nabito polna in marsikdo je moral ostati tudi zunaj, ker v telovadnici ni bilo prostora za vse. Izvajanje vsake pesmi so poslušalci pozdravili z navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem. Na okusno urejenem odru so za hrbtom pevcev med izvajanjem posameznih pesmi predvajali diapozitive' z najrazličnejšimi motivi iz Beneške Slovenije. Prvo pesem «Sonce seje* so, kot smo že povedali, zapeli otroci iz Kosce pod vodstvom gospoda Rina Markiča. Zadnjo pesem «Vsakdanji kruh» pa je zapel sam avtor Luciano Chiabudini iz Sčigli v Nadiški dolini, ki nastopa z rajnimi skeči pod psevdonimom Tonca Ponediščak. Njegova pesem se je povzpela na prvo mesto. Po pravici povedano je imela žirija kaj težko nalogo pri dodeljevanju nagrad, saj so bile vse pesmi lepe. Večina popevk obravnava narodnostno tematiko, pa tudi selitev in boj za vsakdanji kruh. Gre za pesmi, ki izražajo željo po boljši prihodnosti za narod, ki živi v deželi pod Matajurjem. Hkrati"'pa gre za pesmi, ki dajejo pomemben prispevek k ustvarjanju naše kulture ter k narodnemu osveščanju. Zasluga za vse to gre kulturnemu društvu «Rečan» ter vsem tistim, ki mu pri tem plemenitem delu pomagajo. Na drugo mesto se je uvrstila pesem «Korito». ki jo je zložil Aldo Clodig, uglasbil pa Antonio Qualizza. Tretje mesto je dosegla pesem «Sestrica». Za besedilo pesmi Moja vas* je dobila prvo nagrado avtorica Mariagrazia Gariup iz Topolovega. Dobila je lepo plaketo, ki jo je dala na razpolago občina Sovodnje. Luciano Chiabudini - Tonca Ponediščak je kot prvo nagrado dobil delo, ki ga je napravil predsednik društva beneških likovnih umetnikov Giovanni Vogrič. Na koncu so vsi avtorji ter izvajalci pesmi dobili spominsko plaketo. Ob zaključku te pomembne kulturne prireditve je pozdravil prisotne med katerimi je bil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Lojze Kante, grmeški župan Fabio Bonini. Zahvalil se je vsem tistim, ki so sodelovali in prispevali k tako lepemu uspehu petega «Semjana beneške pjesmh. Hkrati je spodbudil mladino, naj nadaljuje po tej poti. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Theodore Gericault 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemščine 17.00 Zmaj: Tom in Jerry ter Fink Panter — risanke 17.15 Smešni poklic 18.00 Argumenti 18.30 Hertz — glasbeni program 19.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 Rottampoli: Radio — film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 PO KALIFORNIJSKIH POTEH TV film 21.35 Zgodbe o ogledalu 1. epizoda 22.05 športna sreda Ob koncu DNEVNIK Danes v Parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 — IZ NAŠIH STUDIOV 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Stari poklici, nov . šola 17.(k Program za otroke: Paddington 17.05 Komični filmi 17.25 Od glave do nog: OKO - 3. nadalj. 17.45 Risanka 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORTNE VESTI 18.55 Programi pristopanja 19.10 Tom in Jerry 19.20 Okrog sveta v 80 dneh risani film 19.45 Dnevnik 2 ODPRTI STUDIO 20.40 LA GATTA 3. in zadnje nadaljevanje 21.50 Preteklost in sedanjost: Terorizem in država: PRiMER NEMČIJE 3. in zadnje nadalj. 22.50 SKRIVNOSTI TOVARIŠ TV priredba Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 8.50 IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije 13.50 Bukarešta: nogomet ROMUNIJA — GOSLAVIJA, prenos 17.25 Z besedo in sliko: Deklica Delfina in lisico Zvitorepka 17.35 Poskočna domišljija 18.00 Obzornik 18.10 Mostovi — oddaja v rna džarščini 18.30 POT PO ONKOLOŠKEM INŠTITUTU 18.40 Naša pesem 78 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: SMRT V BENETKAH 22.10 DNEVNIK L in kronika IX. kongresa Z S* 22.40 Razvoj popularne glasbe 23.30 DNEVNIK Koper 20.01 Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNIK 20.35 Maldone Film, v katerem igrajo Pie*; re Vaneck. Elsa Martinc® in Robert Hossein. Bukarešta — nogomet: ROMUNIJA VIJ A Gimnastika — svetovno Pr venstvo Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Modro zlato ŠVICA 18.05 Program za najmlajše 18.10 Otroški film 19.15 Doma in zunaj doma 21.35 Glasbeni program iz SW' dia 3 JUGOSU TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2: 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Kaj nam pomenijo danes?; 9.40 Ritmična glasba: 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Odlomki iz operet; 13.15 Naši zbori; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Mladi pisci; 14-20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Mesečnik; 18.25 Za ljubitelje operuč" glasbe.' KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. .12*30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Crescendo v glasbi; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Kitarist Al Caiola; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Popevka dneva; 10.4J Glasba in nasveti; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah: 14.00 Samoupravljavec; 14.10 Plošče; 14.33 Ital. zbori; 15.00 Trenutki kulture, danes; 15.10 Jug. motivi; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 7.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz r.aše glasbene produkcije; 20.00 Zbori v večeru; 20.23 Rock party; 21.00 Jazz. RADIO 1 7.00, 8 00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6 00 in 7.30 Jutranje nrebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni program; 9.00 in 10.35 Radio anch’io: 11.30 Srce, radij, priredba; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Musicalmente; 14.30 I. Svevo 50 let oozneje; 15.05 Bodite z nami: 16.40 33 obratov; 17.05 Globetrri ter; 18.00 Humoristična oddaj*’ 18.3U La strada di Katmandu. 19.35 Glasbena pavza; 19.55 P®' pel .a, radij, priredba; 20.35 Od daja z A. Lualdi; 21.05 Tukaj 8*® sba; 22.05 Ital. Popevkarice; 22^ Je govor je o. . .; 23.18 Za laliK0 noč. v- ' RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 18.30, Poročila; 6-011 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 TV v rrisbi; 9.32 Življenje Alfreda N* bela; 10.12 Telef. pogovori; Up Jaz tega nisem vedel; 12.45 Gl*' sbeno-govorni spored; 15.00 ® 1*5.45 Tukaj Radio 2; 17.55 Izp0® deset tisoč; 18.3" Prostor X. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10.69, H-00' 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 P®: roči!a; 6.00 Dobro jutro, roja® na tujem!; 6.20 Rekreacija; Dobro jutro, otroci!: 7.30 Iz o*’ ših sporedov: 8.08 Glasbena m**1’ neja; 9.05 Pisan svet pravljic ® zgodb; 9.25 Zapojmo pesem; Aktualni problemi marksizffl*' 10.15 - 11.00 Kdaj, kam. kako in P° čem?; 10.45 Turistični napotk1, 11.03 Po Talijinih poteh: 12.10 Ve liki zabavni orkestri; 12.30 Kme tijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe. 13.0 Danes do 1". ure: 13.30 Pr' poročajo vam; 14.05 Ob izvir' ljudske glasbene umetnosti U' . Glasba po željah; 15.30 Glasben' intermezzo: 15.45 N. Krupsk*’ Srvmini na Lenina; 16.00 Loto vr tiljak: 17.00 Studio oh 17.00; 1% Robert Stanič - klarinet; 13 • Koncert za besedo - Vojak: 1®'" Lahko noč. otroci!; 19.45 Min® z ansamblom Slavko Žnidai'š,c; Koncert iz našegr študij S festivalov jazza; 23-^ 20.00 22.20 Literarni nokturno; 23.15 Revi)^ jugoslovanskih pevcev zabav'11 glasbe; 00.05 - 4 30 Nočni Pr° gram — glasba. Prvi slovenski knjižni klub SVET KNJIGE Ne zamudite ugodnosti, kakršnih doslej še niste imeli OD 1. NOVEMBRA LETOS SVET KNJIGE TUDI V TRŽAŠKI KNJIGARNI Po najugodnejših klubskih cenah boste lahko kupovali toliko knjig, kolikor si boste želeli. 3 knjige lahko izberete po polovični ceni. To je darilo za vas pri vpisu v knjižni klub SVET KNJIGE. Hkrati s knjigami boste brezplačno prejeli tudi lepo, modno torbico. Klubska pravila so preprosta. Določajo le to, da kupite v vsakem četrtletju eno knjigo, lahko pa seveda tudi več. Znesek nakupa ni pomemben, članarine ni. OD 1. NOVEMBRA SVET KNJIGE V TRŽAŠKI KNJIGARNI Do 30% POPUSTA pri nakupu knjig Štirikrdt na leto nov barvni katalog Še veliko drugih zanimivih pobud, predvsem pa prihranek. ZGLASITE SE ČIMPREJ V Tižaiki knjigami. Ulica sv. Frančiška 20 J NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA EP Komuni j a - Jugoslavi j a Srečanje bo danes v Bukarešti (14.00) - Tekmo bosta neposredno prenašali ljubljanska in koprska televizija - Optimizem v obeh taborih NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Tudi danes bo dokaj pestra šport-a nogometna sreda. V glavnem bo-; nastopale državne reprezentance, j .‘o y srečanjih za kvalifikacijski e‘ PnkalEi narodov. 14- uri bo v Bukarešti dvoboj . M Romunijo in Jugoslavijo. To fr “fuga tekma te kvalifikacijske npine, v kateri nastopata še Ci-r >n Španija. Trenutno vodijo Panci, ki so v edinem dosedanjem ecanju premagali «plave». v^našnja tekma je delikatna pred-sem za Jugoslovane, ki si ne smeri«*^ privoščiti nikakršnega spo-jsjjaja. Vsi jugoslovanski repre-ntanti so iz Beograda odpotovali ■ ® optimistično razpoloženi. Očitno J ■ da se še spominjajo na lanskolet-o srečanje, ko so osvojili nepozab-:i. ,zrndg° (6:4). šurjak je pred od-: ouom izrekel nekaj besed, ki ze-sk.yazjasnijo nrav vseh jugoslovan-nogometašev. Poudaril je na-na dejstvo, da «plavi» igrajo : an° dsbro, ko jim nihče ne priso-Ln°b?ne možnosti, obratno pa ra-^arajo, k0 imaj0 Vsa predvideva-ja na svojj strani. Jutri bo torej slo do prvega primera in upati J - da se bodo Šurjakova mnenja ^ uresničila. ^a včerajšnji tiskovni konferenci tar, zyezna kapetana obeh reprezen-nc le odkrila svoji postavi. Tre-r Romunov, slavni Stefan Kovacs, s nekoliko taktiziral s tem, da ^ ni časnikarjem osebno predsta-.^mveč je poslal enega izmed Sv$ih sodelavcev. fadni postavi pa sta naslednji: KOMUNA- Raducanu, Angheli-nv X1?*1, Sames. Stefanescu, Bolo-h(.;'^nsan, Romila, Iordanescu, Do-Tlorinucolae. tj j. .OSLA VIJ A: Borota. Mužinič, šit-',abdid' Trifunovič, Stojkovič, p lak, Žungul, Cukrov Halilhodžič, ^rpvič, Susič. ri domačinih ne bo torej igral nan.i Dudu Georgescu. n„,n Jugoslovanih pa je prišlo do . aterih novosti. Mladinič bo na i-sce poslal zelo solidno moštvo, ya moč pa bi morala sloneti na Najboljša pri gostih sta bila Lu-kovič (34 točk) in Živanovič (25), pri domačinih pa so se izkazali Dalla Costa (16), Falconetti (15) in Tonut (12). TURIN — še mesec dni in dve tekmovanji manjkata do konca prvenstva, vendar si je fiat 131 že drugo leto zaporedoma zagotovil svetovni naslov. V 3. AMATERSKI LIGI Kras izkoristil priložnost Union — Kras 0:3 (0:1) KRAS: Ferfolja, Škabar. Šegina, Kravanja, Verša, Dilič, L. Milič (v 29. min. d.p. Rebula) žužič (k), Ražem, M. Milič, Grmek. UNION: Brossi, Čepar, Apollonio, Spallino, Bencich, Petronio (k), Totto, Čepar, Zolia, Caucich, Zu-cheri, Nemis. STRELCI: v 5. min. p.p. Grmek, v 11. min. d.p. L. Milič, v 28. min. Ražem KOTI: 7:4 za Kras V četrtem kolu prvenstva 3. a-materske lige, se je Kras v nedeljo spoprijel na igrišču 1. maja z ekipo Union. Tokrat so imeli kra-sovci' dokaj šibkega nasprotnika, ki je v prejšnjem kolu doživel katastrofalni poraz. Tokrat se je ponudila našim napadalcem enkratna priložnost, da bi čimvečkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Pri tej nalogi, pa so bili nekoliko prikrajšani, saj je v njihovih vrstah manjkal izrazit strelec Colja. No vendar so krasovci brez težav povsem zasluženo odnesli z igrišča obe točki, s tremi goli prednosti. Na tej tekmi je imel res črn dan M. Milič, ki je v tem srečanju najmanj 15-krat poskušal doseči gol, a vedno brez uspeha. Upajmo, da bo drugič bolje, ko bo Kras igral v Križu z ekipo Inter SS. S. Z. Breg boljši od Primorja med najmlajšimi Prosečani so med cicibani slavili lepo zmago nad Fulgorjem NAJMLAJŠI Primorje — Breg 2:4 (1:2) PRIMORJE: Ostrouška, Martella-ni, Sedmak, Meden, Metelko, Sardoč, Celeia, S. Sedmak, Sullini, Rupel, Rocchetti. STRELCA za Primorje: Rocchetti in Sullini. Breg je nedvomno zaigral bolje od Proseč anov, ki so že od začetka tekme ubrali bolj obrambno taktiko, gostje pa so imeli več pobude in so ustvarili tudi več prodornih in nevarnih akcij pred vrati »rdeče - rumenih*. S tako organizirano igro je gostom uspelo tudi realizirati kar štiri gole, medtem ko je Primorje bilo uspešno (v protinapadu) samo dvakrat. H. V. Vesna — Costalunga 0:2 (0:0) VESNA: Savarin, Zarotti, Chiarel-li (Lusehemani), Puntar, Buri, Mu-sizza, Bratos (Švab), Delorenci, Del-bello, Candotti, Kostnapfel. STRELCI: v 14. in 19. min. d.p. Costalunga. Sedmo kolo prvenstva najmlajših je prineslo Vesni prvi poraz letoš- ATLETIKA TROFEJA POMLAD (DEČKI IN DEKLICE) srort-' . .°c Pa bi morala sloneti n S(e®n' igrišča, saj bo v vlogi pr« k]J... branilca po nepričakovani i: ali k^vi Rožiča zaigral ali Šurjak (,o°Jj verjetneje Trifunovič, ^canje bosta neposredno prena-,■ 11 ljubljanska in koprska televizi-Jy začetkom ob 13.50. j. , Prvi skupini tega tekmovanja o0 Irska pomerila z Anglijo, Sesku11* ■ ^ka pa z Dansko. V tej .. apmj po pj^jh spopadih vodi tro-D a reprezentanc Anglije, Irske in . nske z dvema točkama, treha pa : o^-^Postovati dejstvo, da je Danska A °raia že tri srečanja, Irska dve, nvghJa Pa le eno. drugi kvalifikacijski skupini bo ^sporedu le ena tekma in sicer na^t . otsk° in Norveško. Po prvih topih odločno vodi reprezentan-a*jtrije, ki je v dveh dosedanjih j topih osvojila prav toliko zmag, v na tostvici je Belgija, ki je reTiziV jobk'b srečanjih le dvakrat Važ skupini bo odigrana zelo vj:na tekma in sicer med Jugosla-bri ln Romunijo, ki sta ostali še v L tod*t’ v°di pa Španija, ki je rj^toem doslej odigranem sreča-vi;„v teJ skupini odpravila Jugosla-to v Zagrebu z 2:1. j. adnjo tekmo bosta danes odigra-in * feprezentanci Walesa in Malte Uj v sedmi kvalifikacijski skupi in » rePrezentanci Walesa in Malte „j to v sedmi kvalifikacijski skupi-n' b'*a °d*8rana še nobena Bodo Inter la te°Kiaai.no pa b° danes nastopili ekipa Interja in to v sreča-°h,-za Pokal pokalnih prvakov: ne-tije ain° zato- ker so prvo sreča-gai • ^raU šele pred tednom (zrna h>kJe Ipter s 5:0). Za anticipiranje horv Pr°silo tehnično vodstvo hu eske ekipe Bodo, zaradi stra-slabim vremenom; mestece ko £ Se namreč nahaja daleč pre-severneaa povratnjka. 2maga Beograjčanov *ld V,darajšnji prijateljski košarkarska , . * v Dolini je beograj-gj j®kiPa IMT, ki nastopa v dru-« Jugoslovanski ligi, premagala tr-k° Alabardo s 118:91 (53:42). LEPI USPEHI NAŠIH TREH KLUBOV Borovec David Poljšak je skočil skoraj pet in pol metra daleč Konec prejšnjega tedna je bilo na Kolonji zadnje letošnje tekmovanje za «Trofejo pomlad* rezervirano za dečke in deklice A in B kategorije. K tekmovanju je bilo priključeno tudi pokrajinsko prvenstvo dečkov in deklic C kategorije (letniki od 1968 do 1971). V vseh treh kategorijah so nastopili tudi atleti in atletinj-; ŠD Adria, ŠZ Bor ter AK Levstik in to dokaj uspešno, saj so skupno odnesli kar 8 prvih mest (4 borovci in 4 atleti Adrie), poleg drugih dobrih uvrstitev, med katerimi velja omeniti kar štiri druga mesta pokrajinskega prvenstva C kategorije. Najboljši tehnični rezultat je tokrat vsekakor dosegel borovec David Poljšak, ki je v skoku v daljino z rezultatom 5,49 m dosegel letošnji najboljši pokrajinski dosežek in drugo mesto v deželi. Poleg njega so osebne rekorde popravili še adrijevec Saksida na 80 m ovire, borovec škerlavaj v daljini ter atleti nja Levstika Andreina Menegatti n? 83 m; vsekakor 'jč 'bil to uspešen zaključek sezbnb. /T.i .«... . Ob koncu je treba še posebej pohvaliti vseh pet atletov C kategorije, ki so se res srčno borili ter so bili v dveh primerih le za las ob pokrajinski naslov. REZULTATI DEČKI KATEGORIJA A 80 m ovire: 1. Peter Zupančič (Bor) 2. Aljoša Gašperlin (Bor) Višina: 1. Alojz Laugan (Bor) 3. Igor Meden (Bor) 4. Fausto Bonanno (Adria) 6. Tibor Gordan (Adria) Daljina: 1. David Poljšak (Bor) 2. Edi Škerlavaj (Bor) Mala krogla: 1. Igor Rakovič (Adria) KATEGORIJA B 80 m ovire: 1. Marko Saksida (Adria) 80 m: 8. Alfred Zudek (Adria) Daljina: 1. Vasilij Pečar (Adria) Mala krogla: 1. Bruno Seleš (Bor) Višina: 1. Andrej Čok (Adria) 2. Walter Verduno (Adria) 2.000 m: 10. Fabio Brigadini (Adria) DEKLICE KATEGORIJA A 80 m: 4. Andreina Menegatti (Lev.) 11”6 Krogla: 2. Tatjana Milkovič (Bor) 8,13 3. Karmen Menegatti (Lev.) 7,23 4. Klara Stefani (Levstik) 7,21 14 ”0 14"5 1,55 1,40 1,30 1,20 5,49 4,63 36,84 15”8 13”1 3,87 19,89 1,10 1,10 9’09”9 Disk (izven konkurence): Giordana Nugnes (Bor) Tatjana Milkovič (Bor) Karmen Menegatti (Levstik) KATEGORIJA B Daljina: 3. Tiziana Natural (Bor) 5. Irena Gerdol (Bor) 10. Irena Kebar (Bor) 23,20 20,79 16,70 3,63 3,20 2,78 POKRAJINSKO PRVENSTVO C KATEGORIJE DEKLICE 50 m: 2. Irina Ferluga (Bor) 8”3 DEČKI Daljina: 2. Aleksander Lorenzi (Adr.) 3,01 800 m: 2. Danijel Jakomin (Adria) 3'19”9 50 m: 4. Gianni Lukan (Adria) 8”5 Kroglica: 2. Fulvio Salsedo , (Adria) 15,36 V nedeljo so atleti Adrie nastopili na drugem tekmovanju v hoji in tekih, ki ga, jg, gvganiziral klub S. Giaeomo pod imenom «Palio dei Rio-ni». Tokrat je bilo tekmovanje speljano po cestah okraja Sv. Sobote in je bilo razdeljeno na kategorijo dečkov, mladincev ter članov. Zla Adrio je nastopil j šest atletov (1 v hoji ter 5 v tekih), ki so na končni lestvici po društvih zasedli nepričakovano dobro tretje mesto. Rezultat je vsekakor zelo pozitiven, če pomislimo, da so na tekmovanju nastopili tudi furlanski atleti. Od naših atletov velja omeniti dečka Alfreda Zudeka ter Davida Gregorija, ki sta oba pokazala lep napredek ter zelo dobre rezultate, prvi v hoji, drugi pa v teku. REZULTATI DEČKI A + B Hoja 4 km: 5. Alfred Zudek (Adria) 27’06”3 Tek 2.000 m: 6. David Gregori (Adria) 11. Marko Saksida (Adria) 17'20”4 18’43”5 MLADINCI 5.500 m: 5. Aleksander Zudek (Adr.) 22'12”3 ČLANI 5.500 m: 5. Egon Renko (Adria) 18'44”2 7. Fabio Ruzzier (Adria) 19’20”1 LESTVICA PO DRUŠTVIH 1. San Giaeomo, 2. CSI - TS in 3. ŠD Adria. R. F. * # # Memorial Zianl Na sobotnem tekmovanju za «Me-morial Guido Ziani* v Gorici so nastopili tudi trije slovenski atleti. Za ŠD Adria sta na razdalji 200 m tekmovala mladinec Aleksander Zudek ter član Fabio Ruzzier. Medtem ko je drugi z 26” dosegel svoj sezonski rekord je Zudek s časom 25”8 popravil društveni rekord, ki mu je sicer že pripadal. Za Bor je nastopil v skoku v daljino Adrijan Lasič, ki pa je z rezultatom 5,28 m dosegel zanj bolj skromno mero. R. F. RUGBY V PRIJATELJSKI TEKMI Italijani nepričakovano premagali Argentino ROVIGO — V prijateljski tekmi so Italijani dokaj nepričakovano premagali argentinsko reprezentanco z 19:6 (13:3). Argentina, katero pravo ime je sicer «Pumas», je doslej na dolgi turneji po Evropi dosegla' samo pozitivne rezultate, čeprav je igrala z .močnimi ekipami, kot so Anglija, Irska in druga postava Walesa. M‘ 11 Za Italijane je torej ta res zelo pomemben uspeh, novi trener Ville-preu pa je že v svojem krstnem nastopu pokazal svojo vrednost. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Poraz Spličanov CANTU' — V košarkarski prijateljski tekmi je Gabetti doma premagal splitsko Jugoplastiko s 111 proti 98 (57:50). Tekma je bila na zelo visoki tehnični ravni. V vrstah Gabettija sta bila najboljša Američana Neumann (21 točk) in Batton (33), pri gostih so se odlikovali Vilfan (32), Jerkov (21) in Krstulovič (23). OBVESTILA ŠZ BOR Košarkarska sekcija obvešča, da so novi urniki v mi-nibasketu naslednji: — igralci letnika 1967-68 imajo treninge ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in ob četrtkih od 17.30 do 19.00; — igralci letnika 1969 in mlajši imajo treninge ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00. * * # ŠD Polet obvešča, da so treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. nje nogometne sezone. Izid nedeljske tekme vsekakor preseneča: domačini so zaigrali medlo in neprepričljivo kot že dolgo ne. Poleg tega niso izkoristili številčne premoči vse od trenutka, ko je bil v 20. min. p.p. izključen napadalec gostov. Nasprotno: Costalunga je nevarno napadala in prišla v vodstvo v 14. min. d.p. po dvomljivem prostem strelu v kazenskem prostoru Vesne. Križani so se pognali v napad, pri tem pa so nekoliko popustili v obrambi, tako da je Costalunga lahko podvojila in s tem zapečatila usodo domačinov. M. K. CICIBANI Primorje — Fulgor 2:1 (1:0) PRIMORJE: Comino, Debernardi, Reina (Černigoj), Micheli, Sardoč, Fagin, Daneu. Cicibani Primorja so slavili lepo zmago. Potem ko so vodili v prvem polčasu z 1:0, so takoj v začetku drugega dela igre podvojili, nato pa zelo dobro branili doseženi rezultat, čeprav je Tržačanom uspelo realizirati častni gol. H. V. Soncini — Breg 8:0 (5:0) BREG: Bandi, Ota, Maver (Bone-ta), Olenik, Parovel (Gregorič), Sancin, Švara. Brežani so tudi tokrat zapustili poraženi igrišče, vseeno pa se je poznal pri ekipi znaten napredek. Igralci so se začeli med seboj že nekoliko spoznavati in so zato zaigrali bolj skupno. Imeli so tudi dve izredni priložnosti za gol, zaradi neizkušenosti pa so ju zapravili. Soncini sodi med boljše ekipe tega prvenstva. Nogometaši so že nekoliko izkušeni in se odlikujejo predvsem z organizirano igro v napadu. SMI Mladost — Italcantierl 1:3 MLADOST: Dario Zanier, Lakovič, Gerin, De Lorenzo, B. Frando-; lič, D. Zanier, Lavrenčič, Marušič, Vižintin, M. Frandolič, J. Jarc. Naši fantje so v prvem polčasu dobro igrali, v drugem polčasu pa je prišla na dan boljša telesna priprava gostov, saj so ti prav tedaj osvojili tekmo. Prvi polčas je bil sicer zelo zanimiv, saj sta obe ekipi predvajali hitro igro in sta u-stvarili mnogo priložnosti za zadetek. V nadaljevanju so gostje prevzeli pobudo in celo dvakrat premagali domačega vratarja. Kljub pritisku gostov so domačini {»vedli z M. Frandoličem. Nekaj minut pred zaključkom tekme so gostje zopet povedli in takp strli yse .upe dbma-čiopv. . . u D. Gergoiet NARAŠČAJNIKI Azzurra — Sovodnje 1:0 (1:0) SOVODNJE: Dottori, Devetak, Žago, Monti, Bemardis (Medeot), Čev-dek, Cotič Bruno (Costi), Pete jan, Simonetti, Costantini, Frandolič. Nadaljuje se serija porazov mladih Sovodenjcev. Domačini so si priborili zmago v prvem polčasu: z dobro organizirano igro so večkrat spravili v težave obrambo gostov in prišli tudi do zasluženega vodstva, dvakrat pa je samo vratnica rešila sovodenjskega vratarja. V drugem polčasu se je stanje na igrišču preobrnilo v korist Sovodenj. Naši so zaigrali bolj prepričano in so z večjo odločnostjo iskali pot do zadetka. Toda pazljiva obrambo domačinov je bila vedno na mestu in rezultat je ostal nespremenjen. Med Sovodenjci je treba pohvaliti Costantinija, ki se je, kot vedno, dobro izkazal na sredini igrišča. čf KADETI Breg — Libertas 0:1 (0:1) BREG: rnotlak, Tritta, Grizonič, Slavec, Ražem, Glavina, Jez, Pero-ša, Matichecchia, Zontat (Mahnič), Kočevar. Tudi v četrtem kolu so odšli Brežani z igrišča «'”aznih rok. V 16. minuti prvega polčasa se je nekdo izmed Bregovih ''»'onilcev z roko dotaknil žoge v kazenskem prostoru in sodnik je dosodil enajstmetrovko. Nasprotniki so strel uspešno izvedli in si tako prisvojili še dve točki. V prvem polčasu je bila tekma lepa. V drugem delu tekme pa je bur- ja precej ovirala potek tekme. Igra se je zato odvijala predvsem na sredini igrišča in večjih priložnosti za gole ni bilo. Med igralci se je pojavila živčnost, tako da je moral sodnik kar štirikrat opomniti nogometaše. Do konca tekme se rezultat r: več spremenil. SMI Op. Supercaffe — Primorje 1:0 (0:0) PRIMORJE: Adamič, Majcen, Čok, Timeus, Zupin, Verča Lauzana, Albi, Brizzi, Dolce, R. Milič. Opicina Supercaffe je osvojila zmago le nekaj minut pred koncem srečanja, ko je sodnik dosodil dvomljivo enajstmetrovko. Igra je bila zelo poprečna, saj e-kipi na majhnem openskem igrišču nista znali graditi igre; vse preveč sta pošiljali žogo izven igrišča. Tudi po odmoru je kazalo, da se bo tekma končala brez gola, kar bi bilo pravilnejše plačilo za obe ekipi, toda domačini enajstmetrovke niso zgrešili. H. V. ZAČETNIKI Primorje — Fortitudo 2:3 (0:2) PRIMORJE: Spadoni, Simat, Zan-colich, Depase, Micheli, Briščik, Marcuzzi, Antoni, Debernardi, Comino, Kemperle. STRELEC za Primorje: Debernardi (2). ■ Na domačih tleh Primorje ni odneslo niti točke, potem ko je bilo stanje .samo 10 min. pred koncem tekme pri 2:2. Le v zadnjih minutah srečanja je gostom uspelo realizirati zmagoviti gol in odnesti s Proseka obe točki. H. V. Breg — Esperia SA 0:1 (0:1) BREG: Žerjal, Schiraldi (Vergi-nella), Barut, Rapotec, Tul, Olenik, Pregare, Ciacchi, Biagi, Štrajn in Družina. STRELEC: v 19. min. p.p. Černuta. SODNIK: Zancola iz Trsta. V nedeljo so Bregovi začetniki o-digrali svojo najboljšo letošnjo tek- niiiiiiiniuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiniimmniniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V MLADINSKEM PRVENSTVU Naši uspešno startali Jadran je premagal Alabardo, Bor pa Servolano Jadran — Alabarda 95:78 (59:32) JADRAN Ferluga (0:2), Volpi, Da-nev 5 (1:1), Piccini, Stare (k) 14 (2:2), Vitez 26 (4:5), Ban 27 (5:8), Perini 6, (0:1), Prašelj 10 (6:8), Sosič 7 (3:4). SODNIKA: Policastro in Zucchi iz Trsta. Združena ekipa Jadrana (ki jo sestavljajo igralci Poleta in Kontove-la) je v nedeljo uspešno opravila prvi nastop v letošnjem mladinskem prvenstvu. Nasprotnik ji je bila tržaška Alabarda (bivši Italsider), ki je pa, resnici na ljubo, nastopila brez nekaj standardnih igralcev, ki so bili zaposleni s prvo ekipo, ki je i-stočasno nastopila v C ligi v Tržiču, saj bi sicer bila naloga Jadrana dokaj težja. Jadranovci so si priborili veliko prednost že v prvem polčasu, ko so s pazljivo obrambo in zelo točnim napadom, v katerem- sta-zlasti še izstopala Marko Egn, i^ Borjs Vitez, naravnost 'pregazili' nasprotnike. Žal, so «plavi* v drugem polčasu začeli zelo nezbrano in pustili nasprotnikom, da se razigrajo, poleg tega pa sta še sodnika ubrala izredno strog kriterij sojenja ,kar je vneslo v vrste Jadrana neupravičeno živčnost, če upoštevamo veliko vodstvo, tako da so igralci Alabarde celo dobili drugi polča-. Vseeno pa moramo povedati ,da ni bila zmaga prav nikoli v dvomu. SERGIJ TAVČAR Scrvolana — Bor 79:92 (36:43) BOR: Koren 6, Pelan 15, Trevisan 21, Udovič 2, Pegan (k), Mesesnel 4, Kneipp 14. Jančar 4, Race 16, Dovgan 10. SODNIKA: Brusadin in Policastro iz Trsta. V soboto popoldne so Borovi mladinci prvič v tem prvenstvu stopili na igrišče. Spoprijeli so se z ekipo Servolane in so jo po razmeroma dobri igri premagali s prednostjo 13 pik. Borovci so vodili skoraj vso tekmo, zanesljivo in odločilno prednost pa so si pridobili šele ob polovici drugega polčasa. Tedaj so z zrelo in hitro igro dokončno strli upor nasprotnikov. Prve minute srečanja so potekale v medsebojnem preučevanju in borovci so negotovo in z nekoliko strahu sledili nasprotniku. Na srečo pa jg negotovost. zelo hitro minila in borovci so se fot 'prerdjSii začeli »oddaljevati*. Dobra igra v obrambi, obenem pa tudi v napadu, kjer so bili «plavi*' izredno točni, je. doprinesla prednost,,7 točk že ob začetku prvega polčasa. V nadaljevanju pa so prednost še povečali do 15 točk, zatem pa so delno popustili. Najboljši v vrstah «plavih» je bil Lauro Trevisan. Meko mo. Igra je bila dopadljiva in zelo borbena. Igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča, sledili pa so razni protinapadi na obeh straneh. Prav ob koncu polčasa pa je uspelo nasprotnikom zaradi napake Brežanov povesti. Žerjal je slabo podal naravnost v sredino kazenskega prostora, kjer si je žogo prisvojil Černuta in jo neubranljivo poslal v mrežo. V drugem polčasu pa so se do-mečini odločno pognali v napad in potisnili nasprotnika v njegov ka-ženski prostor.' Napadali so skozi ves polčas, sreča' pa jim ni bila naklonjena, čeprav so imeli nekaj izrednih priložnosti. Pohvaliti je treba sodnika Zancola, ki je res dobro sodil. SMI Staranzano — Mladost 2:0 (1:0) MLADOST: R. Devetag, A. Deve-tag, Rosin, Delorenzo, Grillo, Ferfolja, Pahor, Frandolič, BruzzacChe-se, Kobal, ViŽintiri. ‘ . - ' Gostje - niso slabo igrali, vendar so morali kloniti boljšemu- nasprotniku. Naši fantje so prav v prvih minutah imeli več priložnosti za zadetek, a te je nerodno zfcpravil napad. Pobudo so nato prevzeli domačini, ki so pritiskali na vrata gostov. Kljub množičnim napadom so domačini povedli šele po napaki domačega vratarja. V nadaljevanju so vajeti igre prevzeli domačini, ki so zopet (po napaki obrambe) podvojili. Po tem zadetku so naši fantje skušali doseči vsaj častni zadetek, a jim zaradi neučinkovitosti napada to ni uspelo. D. Gergo'et KOŠARKA Barcoiana — Bor V okviru priprav na bližnje promocijsko prvenstvo se bosta drevi ob 20.30 v prijateljski tekmi spoprijeli košarkarski ekipi Barcolane in Bora. Tekma bo v telovadnici šole G. Oberdan. V soboto start Že v soboto se bo pričelo prvenstvo v minibasketu za košarkarje letnika 1967 in mlajše. Vse slovenske ekipe bodo nastopile v isti kvalifikacijski skupini. SPORED 28. 10.: Kontovel - Breg (ob 17, uri na Proseku) 2. 11.: Breg - Sokol (ob 16. uri v Dolini) ;9.1Lf greg,- Polet (ob 16. uri v 16. 11.: Breg - Bor (ob 16. uri v Dolini) Prispt>rnjlo zn DIJAŠKO MATKO V nedeljskem vzhodnokraškem nogometnem derbiju 2. AL je enajsterica Gaje v tekmi z Zarjo doživela poraz MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) Po2 ^edal in poslušal jo je preplašeno. Ne, takšne še ni v^1- Čeprav je govorila smehljaje, vedro, je bilo v ^ mnogo trdega, surovega. Le kako je mogla biti bth° -*rda> in to kar naprej 1 Povrhu je čutil, da ga je «urejenega», »zlikanega«, podobnega lepemu rw U' yzela v roke in zmečkala. DA, čutil se je zmečka-a kakor cunja. bie *^ana-* i® zastokal bolestno. »Zakaj si takšna?!* V Zda^.Se Je dvignilo mučno razočaranje. Zares — prvič E0j1 J® bil nar' njo do kraja razočaran: ko se je on z ksori^0 kako bi rešil to zanj tako zapleteno in to • 0 vprašanje, kjer res ni mogel prek, je ona vse ^jelernala lahkotno, igraje, površno, popolnoma neresno. W ,Zanj° to sploh ni bilo nikakšno vprašanje. Ker on je ženo. In našel je žensko, ki jo je vzljubil in ki bi živel z njo. V vsem mu je ugajala. Zadel pa je ob §6Preke, ki bi jih moral kako »odstraniti«. V njem se Vedno bije dvoje, kar bi rad združil in verjel je, da V>j . Prebolel. — Toda kaj pravzaprav hoče ona? se je a^l. Ko se je, kakor vse kaže, tistemu glavnemu od- rekla?! Glavno, vsaj zanj, je bil zakon. A zanjo? Rekla je, da se za nobeno ceno ne bi poročila! Zaradi otrok seveda. Ali je potem tu ljubezen še možna? Ali je to potem še ljubezen? Kakšna grda ljubezen! 'Kakšna mučna stvar, brezizgledna, brezplodna! Kako naj se srečata, ko imata drugačne cilje?! In kjer je on sebe postavljal visoko nad njo! Bil je razočaran. Začudeno jo je gledal in nato dejal: »Zakaj tako govoriš, Dana? Ne bi smela tako!« Njene roke so ga božale po obrazu, po tilniku, kakor da ga hoče pomiriti. Odvrnila je smehljaje: «Glej ga, kako je užaljen, ko sliši resnico! Kaj bi pa dejal, če bi ti rekla ali že kar zahtevala: .Andrej, vzemi me! Hočem biti tvoja žena!’ —. Dejal bi resno« .Počakaj, -Dana! To je treba premisliti! Štirje otroci — to ni kar tako!’ In imel bi prav. Le ne vem, kaj se je treba pri tem mučiti! Drugo so sanje, drugo resničnost! Rada te imam. Ne vem, zakaj. V meni vse kipi! Ali smem koga rada imeti? Zakaj ne? In zakaj ne bi smela tebe rada imeti? — Pusti to problematiko!« se je posmehnila z izrazom, kakor da je na sestanku. »Življenje gre prek nje!« Oklenila se ga je z vso strastjo, se vsesala z usti vanj. In ko je hotel še nekaj povedati, mu je s svojimi usti zamašila njegova. Predal se je sladki opojnosti. Povabil jo je bil k sebi na obisk. Prišla je. Na mizi je našla izbrane rože, v tesni sobici je našla preprosto domačnost in osamljenost človeka; in našla je njega, ki se je še vedno motovilil v nerešljivih vprašanjih. Naj je Andrej še tako čedalje bolj tonil v kipeči, strastni ljubezni, naj je še tako brezmejno hrepenel po njej, se v trenutkih treznejšega razmišljanja ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi si Dano napravil samo za ljubico in da mu ne bi postala tudi žena. Ljubezen se je neodvojeno zlivala z mislijo na ženitev, ta ljubezen je terjala od njega nadaljevanja, popolnosti, brezskrbnosti. Zdelo se mu je, da ni in ni prava ljubezen, če že naprej veš, da je vse to bežno, prehodno. Krivil jo je, da ji je vse le golo igračkanje in tešenje strasti. «Kako moreš!« je bruhnilo iz njega včasih. «Ko pa veš, ko sama hočeš, da se jutri, pojutrišnjem konča!« »In kaj, če se konča?« je dejala. »Ali je potem še ljubezen, če veš, da ima svoj klavrni konec?« »Si že spet pri svetem zakonu?« je dejala. Obmolknil je. Čutil je, da sta .se spet približala začaranemu krogu. Tja ni hotel, tam je on obtičal kot krivec s svojo neodločnostjo. In vendar so njeni obiski samo večali v njem željo, da bi postala za vedno njegova. Še nikdar v življenju ga ni ljubezen navdajala s tako opojnostjo, s tako nenasitljivostjo, s tako silo po nepretrganosti. Čutil je, da ti njeni obiski niso konec koncev — in vsaj v glavnem ne — iskanje priložnosti za potešitev strasti, za nekaj grdega, opolzkega. Dana je polnila njegov osameli dom z vedrino, z radostjo. Njene roke so se vsega dotaknile: rož, prtička na mizi, podob na steni, njegove neurejene obleke, pepelnika in nazadnje še njega, a vsega z isto ljubeznijo, z istim blagoslovom. Vse je nameščala po svojem okusu, vsa je urejala, vsemu je dahnila opoj življenja. Potem mu je pripovedovala zgodbo svojega življenja, podobno žalostni pravljici. Pripovedovala je, kakor da sanjari in kot da hkrati dela tudi račun o tem svojem gren- kem življenju. Njemu pa se je še zdelo, da hkrati obračunava tudi z njim. Njene oči so se zagledale skozi okno, v bledo jesensko meglo, ki je ležala nad strehami. Pripovedovala je brez strasti, preprosto, skoraj z neko ne« navzočnostjo: «Trikrat se mi je zgodilo... Prišel je prvi. Rad me je imel in jaz sem imela rada njega. Vedel je, da sem vdova, in vedel je, da imam otroke. Ni pa vedel, koliko jih je. ,Ne zaljubi se resno vame,’ sem mu rekla. .Imam otroke!’ — Dejal je široko, dobrohotno« ,kaj zato! Ali otroci .morejo biti na poti njim, ki se. imajo radi?’ — ,Pa še kako!’ sem mu odvrnila. Kadar sva se zapletla v razgovor o otrocih, je vselej dejal« .Vseeno — tudi z otroki te imam rad. Prav tako jih bom rad . imel kakor tebe, kakor svoje! Brez tebe ne morem živeti, če ti sama lahko živiš z njimi, oba bova še laže!' čedalje bolj je silil, da se poročiva. Ko mu že nisem vedela kaj odgovoriti, sem ga povabila k sebi« .Dobro, pa pridi k meni. Tam se pomeniva do kraja!’ Povedala sem mu, kdaj naj pride. Jaz tedaj nalašč 'nisem bila doma. Pač pa je v kuhinji našel vse moje štiri otroke, tiste, ki je prej o njih tako široko govoril, kako ne morejo biti človeku v napotje, v breme. Otroci so mi pripovedovali, kako je bilo« ponudili so mu stol, sedel je, ostal ves čas nem, začel pogledovati na uro. Tudi otroci so molčali, še igrali se niso. Potem je čez pol ure odšel. — Ni ga bilo nikdar več. Ni mi prišel česa očitat, ni mi pisal, ni me iskal, še naključjem se je ogibal. Zdaj je že oženjen in srečen, če se srečava, me pozdravlja. Od tistih dob nisva nikdar več govorila. — Še dvakrat se je tako zgodilo, skoraj za las podobno. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir Letna naročnina zo inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeliah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|on«. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 iflji') 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 v Italiji pri SPI. 25. Oktobra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja | in tiska I . Član italijanske [ZTT zveze časopisnih |Trst založnikov FIEG PO^ OBISKU DELEGACIJE FUENS V AVSTRIJI Kaj še ostane od danih obljub? Novo vodstvo Federalistične zveze za evropske narodne skupine (FUENG) je takoj po svojem kongresu v Luksemburgu, ki je bil sredi oktobra, dopotovalo na povabilo avstrijskega kanclerja Kfeir sl$ega v Avstrijo.. V Avstriji' se je delegacija mudila teden dni in o-biskala Dunaj, Gradišče in Koroško, kjer živijo Hrvati in Slovenci. Ta obisk brez dvoma priča o zanimanju te evropske organizacije za položaj hrvaške in slovenske narodnosti f- Avstriji, saj so o tem veliko govorili v Luksemburgu, kot tudi na prejšnjih kongresih. Dejstvo, da je za ta obisk prišlo formalno povabilo od avstrijskega kanclerja Kretskega, govori, da se je tudi avstrijska vlada odločila storiti korak, ki bi vsaj nakazal željo, da se z mrtve točke premakne nestrpen odnos do manjšin. Organizacije Hrvatov in Slovencev v Avstriji so tudi članice te zveze, doktor Reginald Vospornik pa je celo njen podpredsednik. Razumljivo je zato, da so njihovi predstavniki na vsakem kongresu opozarjali, da Avstrija ne izpolnjuje obvez do svojih manjšin, ki jih je prevzela z državno pogodbo leta 1955. Na lastnem kongresu v Železni Kapli na Koroškem so sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri je celo izrecno rečeno, da se je položaj manjšin v Avstriji znatno poslabšal. Sprejet je bil tudi predlog, da se ustanovi komisija, ki bi se v Avstriji zavzela za rešitev v smislu zahtev, sprejetih v resoluciji. Vendar doslej se komisija s temi pooblastili še ni pojavila v Avstriji. Namesto nje je prišla delegacija te zveze s svojim predsednikom doktorjem Mitterdorferjem na čelu, ki je predstavnik južnih Tirolcev v Italiji — torej avstrijske manjšine v drugi državi. Ta delegacija pa je očitno imela znatno bolj skromne ambicije: želela je samo obvestiti o položaju hrvaške in slovenske manjšine in o tem sestaviti poročilo. Torej delegacija je bolj poslušala in se zanimala, manj pa predlagala. In še to je najprej poslušala stališča centralne'in pokrajinsko - deželnih vlad in šele potem predstavnike narodnostnih skupin. Vendar, četudi je njena misija imela informativen pomen, prevladuje vtis da niti ena niti druga stran, vsaj kar zadeva srečanje delegacije s Kretskim, ni želela, da javnost pride do prepričanja, da ni dobre voVe storiti kaj za izboljšanje resnično nezavidljivega položaja manjšin. Delegacija se je najprej poldrugo uro pogovarjala z avstrijskim kanclerjem, potem se je v Gradišču sestala s pokrajinskim poglavarjem Kerrgjem, s predsednikom Hrvat-skega kulturnega društva doktor- jem Ivanom Muellerjem in s predstavniki asimilantov, ki v resnici ne morejo predstavljati Hrvatov saj jim je za osnovni cilj germanizacija gradiščanskih Hrvatov.. Pogovori s Kreiskim so zanimivi zato, ker je bilo v njih slišati nekatere nove tone. Med drugim je kancler priznal, da zakon o narodnostnih skupinah pomeni iminimal-no rešitev» in da torej obstajajo možnosti njegove morebitne revizije. Mogoče je bilo tudi razumeti, da bi sodelovanje v svetih za narodne skupine, predvideno s tem zakcMom, ne pomenilo tudi priznanje tega zakona. Glasilo gradiščanskih Hrvatov «Hrvatske novine» je to priznanje komentiralo kot znamenje dobre volje. Poleg tega je Kreiskg predlagal zvezi, naj prevzame neke vrste vlogo posrednika in naj predlaga, kako takoj izboljšati položaj manjšin v Avstriji — skratka naj postane neodvisno telo, na katero bi se lahko o-bračale manjšine. Deželni glavar Gradišča Kerry pa je obljubil, da bi z začetkom prihodnjega leta lahko uvedli na Gradiščanskem hrvaški jezik■ in sicer ob otvoritvi gradiščanske radijske postaje. Govori se tudi, da ni izključeno, da bi v program nove kabelske televizije v Gradišču vključevali tudi nekatere oddaje zagrebške televizije. Delegacija je potem odpotovala na Koroško, kjer se je sestala z deželnim vladarjem Wagnerjem in s predstavniki koroških Slovencev, ki so ji pojasnili svoja stališča. Kakšne rezultate bo dalo to potovanje predstavnikov evropske zveze, je za zdaj težko oceniti. Glede na dosedanje izkušnje je v vrstah narodnih skupin slišati črnoglede ocene. Opozarjajo namreč, da so tudi poprej dajali podobne obljube, ki pa nikoli niso bile uresničene. Padle so tudi resne kritike, češ da je ta obisk na pobudo avstrijske vlade imel za cilj, da vlada z njim pridobi mednarodno priznanje za svoj zakon o narodnih skupinah. Te kritike temeljijo na izjavah zelo odgovornih austru-skih funkcionarjev — avstrijskega zunanjega ministra Pahra in koroškega deželnega glavarja V/agne-rja. Na tiskovni konferenci je Pahr prav med obiskom delegacije izjavil, da je z omenjenim zakonom o narodnih skupinah Avstrija ne le izpolnila državno pogodbo, temveč je storila še več od tega; Wa-gner pa je trdil, da je za revizijo tega zakona potrebna privolitev tudi drugih dveh strank — konservativne narodne in liberalne — ki je pa, kot je dejal, gotovo ne bodo dale. Seveda se potem logično zastavlja vprašanje, kaj še ostane od obljube. JURE PENGOV Tudi tukaj skrivališče rdečih brigad? Vhod v stanovanjc v Ul. Giuliana v Rimu, kjer so preiskovalci odluili veliko količino «zanimivega» materiala (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitsmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuuiin* VČERAJ V TEHERANU, K SREČI BREZ HUJŠIH POSLEDIC Ponovne demonstracije iranskih študentov zoper šahovo politiko «Iova na čarovnice» Uradni podatki o posledicah nedeljskih izgredov govore o trinajstih človeških žrtvah • Dvomljive obljube glede demokratizacije na univerzah TEHERAN — Mnoge četrti iranskega glavnega mesta so bile včeraj ponovno prizorišče pouličnih izgredov, ki pa, kakor vse kaže, niso zahtevali človeških žrtev pa tudi ne ranjenih. Šlo je za množično demonstracijo višješolske mladine, uperjeno zoper zatiralno politiko Reze Pahlavija. Tudi tokrat je nastopila policija, vendar ni segla po o-rožju, temveč le po pendrekih in solzilnih plinih, s katerimi je razmeroma v kratkem času razgnala demonstrante...Očitno so tudi sled-iyi~’f>SMi:i[wL, dokajšnjo mero čuta odgovornosti s tem, da niso reagirali na ravnanje agentov, z druge strani pa ti zopet menda niso imeli ukaza, naj študente in študentke odženejo s kakršnim koli sredstvom, ampak so jim pristojni dejavniki priporočili »mehak* nastop. Ostrejša oblika represije se šahu tudi sicer ne splača, če smemo verjeti tistim, ki trde, da se mu prestol pod nogami temeljito maje. Včerajšnji neredi so pomenili seveda le privesek vsem dotedanjim. V ponedeljek je bilo n.pr. med srditimi spopadi kakih 5.000 srednje- in višješolcev s policijskimi agenti v Koramabadu ubitih in ranjenih več oseb: policija je nastopila, potem ko so demonstranti z zažigalnimi steklenicami delno uničili več kinematografov in denarnih zavodov. V nedeljo pa je bilo v Kermanšahu hu- (Telefoto ANSA-UPI) je ranjenih osem ljudi, med temi policist. Istega dne je prišlo do krvavih obračunov tudi v Hamadanu, in to zaradi silovite demonstracije šolske mladine kot protesta, ker si je neka 15-letna študentka v zaporu vzela življenje. Pojasnjeno je bilo, da se je za to odločila, potem ko so jo agenti zverinsko mučili. Enaka usoda naj bi doletela po pisanju dnevnika «Kayhan International*, ki izhaja v angleškem jeziku, tudi njeni tovarišici. Dekletovi starši so od sodrffli'-Oblasti Takoj kahteVSU' m-čiščenje zadeve ter izsleditev oziroma sojenje krivcev. Z druge strani je odposlanstvo pravnikov in verskih osebnosti zahtevalo javno razkritje imen tistih častnikov, ki so v nedeljo med demonstracijami ukazali svojim podrejenim, da streljajo v množico. Vsega je bilo tedaj ubitih trinajst ljudi. Med včerajšnjimi izgredi se je po dvajsetih dneh popolne stavke zopet vrnilo na delovišča 10.000 poštnih uslužbencev. Hkrati je minister za znanstvena vprašanja in višješolsko izobrazbo Panjan na tiskovni konferenci najavil predložitev novega zakona o u-reditvi univerz. Besedilo tega zakona naj bi izrecno omenjalo načeli »neodvisnosti* in »svobode izražanja*, razen tega naj bi predvidevalo takojšnjo izpustitev priprtih študentov, ponovni vpoklic na službeno mesto profesorjev, ki so bili odstranjeni iz političnih razlogov ter odstranitev policijskih sil iz univerzitetnih naselij. Minister je tudi naglasil, da ne bo vloga rektorja v bodoče več politične narave. To so za sedaj seveda le gole o-bljube in morda bodo takšne tudi ostale, sodeč po izjavah šaha Pahlavija teheranskemu dopisniku pariškega lista »Le Figaro* Desjardin-su. Brž po naznanitvi amnestije za politične jetnike je šah v eni sapi najprvo dal razumeti, da je «utru-jen* in «malodušen», nato pa, da si še zamisliti ne more drugačnega načina državne uprave kakor je njegov: to kajpak pomeni, da bo še naprej vztrajal pri svojih dosedanjih nepopustljivih stališčih do vsega, kar diši po demokraciji, oziroma, da se bo še dalje šel lov na čarovnice, (dg) prišlo zaradi kratkega stika, ki je povzročil razbeljenje električnega prekinjala, čemur je sledila eksplozija. Ob tej priliki jo je pošteno skupil tudi 40-letni Virgilio Scanu, ki leži v brezupnem stanju v travmatološkem oddelku turinske glavne bolnišnice; opečenih ima kar 60 odstotkov telesa. Ponesrečeni delavec ustanove ENEL umrl TURIN — Včeraj popoldne je izdihnil 32-letni uslužbenec ustanove ENEL Edoardo Arrighetti, ki ga je-predvčerajšnjim v električni centrali v Villanovi d’Asti oplazilo vrelo gorilno olje. Pokojni zapušča ženo in 3-letnega sinka. Do nesreče je Dim solzilcev v Mašadu med demonstracijami proti šahu .....MIH.......................MM..IIMHIII........................................I..IHHIIUlMHHIHMHIllUIIHHMt Poročilo tajnika Ceschie na kongresu časnikarjev Reforma založništva in RAI-TV, zasebne radijske in televizijske postaje ter avtonomija časnikarjev glavne teme razprave PESCARA — Odobritev in izvajanje reforme . založniške dejavnosti, reforma RAI in novi zakon o zasebnih radijskih in televizijskih postajah, odnos s Političnimi silami in avtonomna vloga časnikarjev v sedanji težavni fazi so osrednjj teme, ki naj karakterizirajo razpravo na vsedržavnem kongresu italijanskih časnikarjev. Tako je v svojem uvodnem poročilu poudaril tajnik časnikarske zveze — FNSI Luciano Ceschia na včerajšnjem drugem dne yu kongresa v Pescari. Ceschia je obtožil politične sile, da so se z zamudo lotile problema reforme založniške dejavnosti, kar je omogočilo ustvarjanje dveh velikih blokov koncentracij: Rizzolijevega bloka, ki že razpolaga s približno 22 odstotki celotnega italijanskega tiska, in nastajajočega Mondadori-jevega bloka. Tajnik FNSI je prav tako obžaloval zamude pri uresni čevanju reforme RAI-TV ter se nato dotaknil vprašanj avtonomije INPGI in nujnosti spremembe poklicnega zakona, ki naj zajame tudi nove o-blike časnikarstva, tiste namreč, ki so se rodile v zasebnih radijskih in televizijskih postajah. Na koncu se je Ceschia lotil še problemov novih tehnologij in obnovitve delovne pogodbe, glede katere je ugotovil, da ne ustreza več modernemu pojmovanju časnikarskega poklica. O vprašanju delovne pogodbe je spregovoril tudi predstavnik založ nikov, predsednik FIEG Giovannini, ki je med drugim ponovil predlog, naj bi delovno pogodbo obnovili vsaka tri leta namesto sedanjih dveh. Glede tehnologije pa je izrekel mnenje, da niso samo sredstvo za modernizacijo časopisov, - ampak tudi orodje proti prevelikim dolgovom in finančnim težavam. Včeraj je govoril tudi predsednik INPGI Moretti, ki je orisal predloge ministra Scottija glede pokojnin. V tej zvezi je ugotovil, da načrt zagotavlja določeno upravno avtonomije INPGI, ki pa se bo morala vključiti v pokojninski sistem INPS. Na kongresu so tudi odobrili protestno resolucijo, ker sovjetska vla-. da še ni dala vstopnega vizuma mo skovskemu dopisniku «Corriere del-la Sera* Sandru Šcabellu. (tat) .-j Vittorio Emanuele se gre «demokrata» RM - Sin nek^njega italijanskega kralja Vittorio Emanuele Savojski, ki j? pred časom s puško hudo ranil Dirka Hammerja in čaka na proces v lastni vili v Ajacciu, je časnikarjem povedal, da je ra-njenčevim svojcem izplačal že 100 milijonov lir odškodnine. Ne samo, pripravljen jim je dati še mnogo več, sicer do 700 milijonov. Ob tej priliki se je znova šel «da-lekovidnega politika*: po trditvi, da bi čimprej rad nazaj v domovino, se je izrekel za «vlado družbenega odprtja*, o komunistih je de ja1, da jih je njegov bratranec, španski kralj Juan Carlos povsem utemeljeno »priklical v parlament*, nazadnje pa je »svetoval* Italijanom, naj bi v Rimu vnovič omogočili levosredinsko koalicijo. IMENITEN DOSEŽEK SARAJEVSKEGA KOMEDIJANTA Borštnikovo srečanje v Mariboru zakoračilo v drugi del programa Maribor v slavnostnem oblačilu za sprejem udeležencev IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (Od našega poročevalca) MARIBOR — Program Borštnikovega srečanja je prekoračil pol poti. V ponedeljek je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo delo Federica Garcie Lorca «Dona Rosita* ali «Kaj pravijo rože*. Dramo je režiral Zvone šedelbauer. Slednjemu gre pripisati velik del zaslug za solidno predstavo. Lorcov tekst je namreč večkrat oddaljen od naše današnje problematike. Drama ženske, ki ostane sama, ker se utaplja v iluzije, da se bo nekoč z obljubljenim Ženom poročila, nima v današnjem času tistih dimenzij, ki jih je lahko imela nekoč. Neporočena ženska pač ni več falirano in osamljeno bitje. Ženski problemi imajo čisto drugačne razsežnosti. Zaradi teh dejstev je moral Še-delbauer izkoristiti z dramskimi predlogi tiste elemente, ki še lahko govorijo današnjemu času. Osredotočiti se je moral v poetičnost drame, v bivanjske utripe in stiske njenih junakov v ustvarjanje določene atmosfere. Pri-svojem delu je režiser uspel in poskrbel za dobro 'uprizoritev. Tudi igralci i-majo pri izvedbi predstave veliko zaslug. Kljub dobri izvedbi pa moramo ponovno zapisati, da nam je bilo delo v svoji celovitosti precej tuje. To tudi v smislu branja Lor-covih pesmi v «Dori Rositi*, ko o-staja namreč pesnikova moč v marsičem prikrita. Živa. sodobna in nadvse zabavna je bila nočna predstava monodrame Z. Sokoloviča »Igralec je igralec*; Mladi umetnik iz Sarajeva je komedijant v najžlahtnejšem pomenu besede. Uspelo mu je najti svojevrstni stik z občinstvom, iz Dogovora z gledalci in dovtipi je umetnik naravno prehajal v igro. Izvajanje je prekinjal z improvizacijami, svojo igro je stalno podčrtoval z zavestjo, da je pač le igra. No, njegov nastop nas je kljub temu zvabil v past, zelo neposredno brez pregrad smo se znašli v magičnem polju pristnega gledališča. Sokolovih je vodil občinstvo iz smeha v tišino, iz dramske nabosti v katarzično sproščenost. Vse to je dosegel brez šminke in brez prave scene. Uporabljal je le dva reflektorja, stolico in navadno posteljno pokrivalo. Včasih je tudi to dovolj za pravo, polno gledališče, včasih zna kdo tudi z malenkostnimi sredstvi ustvariti pristno umetniško in človeško doživetje. Nadalje je včeraj Slovensko ljudsko gledališče iz Celja uprizorilo Šeligovo »čarovnico iz Zgornje Davče*. Predstava, ki jo je režiral Dušan Jovanovič, je doživela že več uspehov. Posebnih priznanj je- bilo delo deležno na jugoslovanskem festivalu malih in eksperimentalnih odrov in pa Ste-rijinem pozorju. S «Čarovnico iz Zgornje Davče* je celjsko Slovensko ljudsko gledališče zastopalo Jugoslavijo na letošnjem beograjskem mednarodnem gledališkem festivalu. V nočni predstavi je nastopil Janez Klasinc z monodramo »Centrala* F. Hadžiča. Ob zaključku našega poročila naj zapišemo, da si je te dni Maribor nadel praznično obleko. Vse je nared za sprejem 430 delegatov, ki bodo danes pričeli z delom IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Na ulicah plapolajo zastave, v izložbah so izpostavljeni plakati, fotografije in družboslovne knjige. Pripravlja se tudi vrsta prireditev, ki naj podčrtajo velik pomen kongresa, ACE MERMOUA SANREMO — Cvetličarska dejavnost v Sanremu stalno napreduje. Posebno velike kupčije krizantem je bilo mogoče zaslediti na cvetličarskem sejmu v zadnjih dneh. Že pr- vi dan sejma je bilo namreč odda-nih nad tisoč košar krizantem; vl' šek dobička pa pričakujejo v a*' slednjih dneh. Franz Josef Strauss na Južnem Tirolskem BOČEN — «Bavarski medved*, voditelj CSU Franz Josef Strauss se je te dni mudil na Južnem Tirolskem. Uradno je na «počitnicah», čeprav ni mogoče mimo dejstva, da na tem področju poteka volilna kampanja. Strauss ni zato po naključju pohvalil Andreottija in KD, ker sta «rešila Italijo iz krize*, nadalje «m°-drost voditelja SVP Magnaga*. Jaj tem pa napadel evrokomunizem, ceS da je to le italijanska izmišljotina*- Jablonski pri Andreottiju Predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti je sprejel na vljudnostni obisk predsednika državnega sveta LR Poljske. Henrika Jablonskeg* (Telefoto ANSA) MIROVNO POGODBO NAJ BI VSEKAKOR PODPISALI PRED 19. NOVEMBROM Izrael ter Egipt zahtevata popravke k osnutku washingtonskega sporazuma Danes dopoldne nadaljevanje prekinjene seje izraelskega ministrskega sveta TEL AVIV — Vse -kaže, da se bo-pta izraelsko ter egiptovsko odposlanstvo, katerima je bila poverjena naloga izbojevati mirovno pogodbo med telavivsko in kairsko vlado, po-povno sestali jutri, seveda v wa-shingtonski Blair House. Tako vsaj lahko razberemo iz vsebine posegov na včerajšnji seji izraelskega ministrskega sveta, ki so jo sicer kar dvakrat prekinili; prvič po štirih in .drugič po sedmih urah razprave. Na dan so pač prišla določena nesoglasja, kljub temu pa je zelo verjetno, da bo Beginova vlada danes odobrila «washingtonski kompromis*. V resnici je beseda tekla o osnutku mirovne pogodbe, kakor naj bi ga pogajalcem posredoval ameriški predsednik Carter; le ta je medtem brzojavno priporočil Beginu, naj o-menjeni osnutek čimprej odobri, ali bolje — kakor se uradno glasi zadevna vest, naj v najkrajšem času »ratificira v Washingtonu podpisane sporazume*. Ti niso celotno pogodu niti Izraelcem niti ne E-gipčanom: eni in drugi zahtevajo določene popravke, a ti zadevajo v splošnem žgoči problem povezave ločenega iziaelsko - egiptovskega mirovnega sporazuma s še bolj pekočim vprašanjem Palestincev oziroma bodoče upravno - politične u-reditve na tleh Cisjordanije in Gaze. Dejstvo, da zahteva popravke k «washlngtonskemu kompromisu* tudi Sadat, sodi kajpak v korist iz raelskega predsednika: Beginu pač ni bilo treba predstaviti ameriških dogovorov ministrom kot »že rešenega problema*, ampak je lahko ministrskemu svetu dokazal, da so nekatera sporna vprašanja še vedno predmet pogajanj' Tudi to je se veda kompromis. Ob povratku v domovino minulo nedeljo je izraelski zunanji minister Dajan izrecno naglasil, da Izrael ni kakor ne more sprejeti teorije o kakršni koli »juridični* zvezi med dvostranskimi mirovnimi pogajanji in palestinskimi zadevami. Hkrati pa je omenil možnost «politične povezave* med problemoma. V resnici se je razširila vest, po kateri naj bi uvodni — programski — del o-snutka mirovne pogodbe vseboval tudi neke vrste klavzul, ki se sklicujejo na palestinsko problematiko; pričujoča nesoglasja naj bi se v tem primeru nanašala zgolj na formulacijo tovrstne povezave. Pri vsem tem se Izraelci vsekakor lahko ponašajo z dvojnim uspehom: z ene strani so pregovorili Sa-datove pogajalce, naj ne zahtevajo revizije bodoče mirovne pogodbe po petih letih, z druge pa so izbojevali vsaj načelen dogovor, po katerem naj bi »zgodovinska bližnjevzhodna nasprotnika* vzpostavila diplomatske odnose na veleposlaniški ravni po prvem odmiku izraelskih vojaških sil s Sinaja. Po prekinitvi včerajšnje seje ministrskega sveta, ki se nadaljuje danes dopoldne, niso prejela javno-obveščevalna sredstva nobenega u-radnega sporočila, pač pa sta s časnikarji kratko spregovorila ministra za finance in energetske probleme Ehrlich in Modai. Prvi je poudaril, da »bo z odobritvijo washingtonskijj dogovorov sprejeta usodna odločitev*. Drugi pa je dejal: «če je resnični namen vvashingtonskega sporazuma, ki naj bi se skliceval tudi na palestinsko vprašanje, dosega pravega miru. potem je mirovna pogodba sprejemljiva, če pa gre zgolj za neko taktično, torej nevarno potezo, je seveda vsebina pogodbenega osnutka nesprejemljiva.* Modai sodi v ožji krog ministrov, ki utegnejo osnutek mirovnega sporazuma odkloniti; med temi so zastopniki «nacionalne verske stranke* Burg (notranji minister), Ham-rr.er (minister za vzgojna vprašanja), Abu - Hatzeira (minister za verske zadeve), kmetijski minister Šaron in minister brez listnice Lan-dau. Politični opazovalci so vsekakor mnenja, da prevladuje tako v Tel Avivu kot v Kairu zmeren optimizem in da utegne priti do podpisa mirovne pogodbe še pred 19. novembrom, to je obletnico Sadatove-ga obiska v Izraelu, (dg) Eksplozija v Tcxasu BROOKSIDE VILLAGE (Texas) -Huda eksplozija neke plinske cevi je povzročila v Brooksidu v Texasu smrt šestih oseb in mnogo ranjencev. 43 oseb so takoj prepeljali v bližnje bolnišnice zaradi opeklin višjih stopenj. Zaradi varnostnih ukrepov so bili premeščeni tudi prebivalci bližnjih naralij. Vzroki eksplozije, ki jo je bilo slišati celo v Houstonu, pa še sedaj niso znani. LOS ANGELES - Hud požar je izbruhnil včeraj v bližini Los Angelesa in sicer v Brentvvood ., kjer žive važne osebnosti Los Angelesa. Požar je močno poškodoval nad 60 stanovanj in več kot tisoč petsto ljudi so morali evakuirati. Na kraj požara je prihitelo nad 200 gasilcev, ki pa niso mogli ugotoviti vzro ko" požara, ki se je zaradi močnega vetra naglo širil daleč naokoli. Za radi vetrovnih sunkov so padle šte vilne električne žice, ki so požar na ta način še povečale. Množična psihoza zajela Ferraro FERRARA - V mestu se širi Psl. hoza katastrofe. Nekdo je narnri začel govoriti o možnosti, da bo F® rara v soboto uničena in govofjv se je razširila z bliskovito nagi1® • O tem govorijo povsod: v domov)i > po ulicah, v trgovinah. Telefona* centrale časopisov, policije in ga® cev morajo odgovarjati na tisQta. vprašanj, ki so v bistvu vsa ka: Je res, da 1 prav v s°b°^. Kaže celo, da so mnogi najeli ® le avtobuse, s katerimi se bodo peljali na week end, nekje na , no. Ni bilo nogoče ugotoviti, kdo J. sprožil ta va' alarmantnih veSj’ Vsi so slišali o tem govoriti od P jatelja. Nekdo naj bi celo bral n kaj takega v knjigi Nostradarm1 j vedeževalca iz 16. stoletja, ki naj predvideval, da bo Ferrara unic® 28. oktobra 1978. Kdor pa je šel » kat omenjeni odlomek, je bil ra čaran: o Ferrari je sicer go"'' ^ krat, nikjer pa ni omenjeno, da uničena, še ma..j pa prav ta ted Kongres nemške CDU LUDVVIGSHAFEN - Na kong®«^ nemške krščanskodemokralske stl... ke (CDU) so nadaljevali z razP vo o osnovnem programu straJ?stj-ki je praktično prva tovrstna na v tridesetletni zgodovini Generalni tajnik stranke Geissle® ocenil osnutek kot dokument duh ne obnove stranke. Kalija na prvih mesift v uvažanju whiskyja mm ----- £jU1 ua je VVIIIOOJ , U0 priljubljena pijača v Italiji, saj jg ob koncu letošnjega leta do® RIM - Zdi se, da je whisky II vsota izdatkov za whisky nad -milijard lir. V letošnjem letu o° .j, talija uvozila kar 61 milijonov trov v primerjavi s 53 milijoni. a v žonimi v lanskem letu. Italija Jeaj, uvozni lestvici whiskyja, in to n^g, boljše znamke »Blended*, kar na ^ trtem mestu, medtem ko so ZDA. jj. prvem mestu in to s 263 milijoh' trov letno.