Si 28
IZHAJA VSAK DAN
ta« pb Mdeljah ia prunikih ol 5 , «b potedtljklh »k 9. ijtlraj. Pm^bIIbc it«?. se prodajajo po 3 nvč. ntot.) v mnogih lobakaroah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdor-iiini, Dornbergu itd. Zastarel« iter. po 5 nvč. (10 etot.) OALA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« BO et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-■anj pa 40 stot. Oglase (prejema Inseratoi oddelek uprave .■dinoati". — Plačuje te izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in lolljiv« v Trstu.
Trsti v nedeljo, I. marca 1914.
fcPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„F rdino*(t je moč/"
Tačaj XXXIX.
NAROČNINA ZNA$A
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ro^bo brez doposlaoe naročnine, se uprava ne otira. luočntBk m n.t.ljsho lilaaj« „KDIVOSTIitui t ta Ml« lato Kron S JO. aa pal lata Kron t »O.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko« vana pisma ta na (prejemajo In rokopisi se ne vraBajo.
Naročnino, oglaso in reklamacije je pošiljati na upravo list«.
rKEPNI.TVO: ulic« Giorglo Galatti 20 (Narodni daa). Izdajatelj in odgovr mi urednik ŠTEFAN (K)DINA. Lastnik konsorclj lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti itev. 20. PoJtno-hranllniinl ratun Stev. 841-632. TELEFON It. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Burna 6eja kranjskega deželnega zbora.
Pori. Ribnlkar izključen. - Urednik „Slcv. Naroda" izgnan.
LJUBLJANA 38. (Izv.) Včerajšnja popoldanska seja deželnega zbora se je nadaljevala ob 0 zvečer In je trajala do poli b zjutraj. Proračunska debata je bila jako borna. Napredni poslanci so ostro napadali kleriknlno deželno gospodarstvo in deželnega glavarja dr. .Šušteršiča, češ da pristransko vodi zbornične seje. Prišlo je ponovno do ostrih spopadov in posl. R i b n i k a r je bil izključen od 3 sej. Do jako burnih prizorov je prišlo tudi med govorom posl. dr, Ravninarja, ki je temeljito razpravljal o deželnem gospodarstvu, Klerikalci so ostro napadali dr. Rav-niharia, češ da je njegovo postopanje ne« moralno, ker kot odgovorni urednik „Slov. Naroda" pokriva s svoio imuniteto vse laži in obrekovanja tega lista. V tem se je oglasil v časnikarski loži urednik „Slov. Naroda", Rasto Pustoslemšek, ter zaklical proti dr. Šusteršlču: „To ni res !M Po teh besedah je nastal velikanski hrup. Klerikalni poslanci so grozili, da napadejo Pustoslemška. Deželni glavar dr. Šusteršič pa je v tem ukazal, naj sluge odstranijo Pustoslemška iz zbornice. Preden pa so prišli sluge, je Pustoslemšek že zapustil zbornico ob glasnih izrazih simpatije s strani občinstva na galeriji. — Razprava o proračunu se je potem nadaljevala in proračun je bil sprejet šele proti jutru z enim glasom veČine.
LJUBLJANA 23. (Izv.) Z ozirom na to, da je klerikalna deželnozborska večina sprejela pri razpravi o deželnem proračunu vzlic najodločnejšim protestom na-rodnonaprednih poslancev tak način pokritja deželnega primankjjoja, da mora biti po njem mesto Ljubljana gospodarski skoraj uničeno, je odposlal ljubljanski župan dr. Tavčar proti temu sklepu brzojaven protest ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu in voditelju finančnega ministrstva, baronu Englu. Protestna brzojavka na tega poslednjega se glasi:
Večina kranjskega deželnega zbora je v včerajšnji nočni nočni seji sklepala o pokritju deželnega primanjkljaja in sprejela sklep, s katerim se polovica deželnega primankljaja v znesku 1 milijon 600.000 kron prevaljuje na Ljubljano. Sam davek na užitnino se je zvišal i\ Ljubljano na 174 S tem zvišanjem so prizadeti najubožnejši sloji prebivalstva. Takisto pa so ž njim spremenjeni tudi temeni užitninsko zakupne pogodbe, ki sta jo prav kar sklenila mestna občina in erar. Protestiram proti temu brezsrčnemu izkoriščanju deželnega stolnega mesta in apeliram v polnem zaupanju na čut pravičnosti, ki jI je Vaša eKscelenca že opetovano blagovolila dati izraza napram Ljubljani. _
Korupcija v mladočeški stranki.
Mladočehl podpirani Iz vladnega dispo fleljikega fonda.
PRAGA 28. (Izv.) „Češke Slovo" pri-cbcuje danes senzacionalno izjavo bivšega solastnika „Narodnih Listov", brata bivšega ustanovitelja mladočeške stranke, Prokopa Gregra, ki izjavlja, da so
vesti, da so Mladočehi dobivali podporo iz vladnega dispozlcijskega fonda, popolnoma resnične. Dr, Kramaf je sam v seji izvrševalnega odbora mladočeške *tranke leta 1910. poudarjal, če hoče vlada imeti mladočeške glasove, da jih mora kupiti! Leta iyos, je povedal tedanji glavni urednik „Narodnih Listov", posl. Anyž. da so Mladi cehi dobili za volitve veliko denarja U dispo-zicljskega fonda in da je v ižvrševalnem odboru stranke predložil dr. Rašln račun in poudarjal, da se je mnogo denarja prihranilo, kar se je potem porabilo za deficit pri dnevniku ,.Den". Greger je potem meseca januarja očital dr. Kramaru, da stranka dobiva denar od vlade, na kar pa mu je odgovoril dr. Kramaf: „To ni nič Čudnega. Saj imamo svojega ministra. In njegova dolžnost je, da skrbi za to, da zmagamo." Dr. Foft in dr. ihšin sta tudi potrdila, da jo tedanji minister dr. Paciik preskrbel stranki 20.000 K, do čim sta pa dr. Fledler in dr. Foft izjavila v „Narodnih Listih", da sta ta deticit lista „Den" pokrila iz svojega. — Ta izjava Prokopa Gregra vzbuja v vseh poli tičnih krogih, kakor je lahko umevno, velikansko senzacijo.
Goriški deželni zbor.
GORICA 28. (Kor.) Na dnevnem redu današnje seje io bili podani sledeči nujni predlogi: dr. Oregorin [e predlagal, naj ee sestavi strokovna komisija, ki bi študlrela vprašanje uporabe žoltičevja kot sirovine za Izdelavanje papirja; posl. Mik ulf za do volitev 25od<totnega prinpevka iz deželnih sredstev k stroškom za zgradbo mostu čez Idrijco pri Dolnji Trebušl; posl. Prandl za izdajo zakona v svrho omejitve Spekulacije z zemljišči; posl. Ceicluttl v zadevi vzpostavitve bivše Italijanske pravne fakultete In ustanovitve popolne italijanske univerze v Trstu.
Na dnevnem redu io bila nadalje poro ČUa deželnega odbora: 1. resolucija, naj se utrene|o potrebni koraki, da se doseže sankcija sa zakonski načrt v zadevi stavbnega reda sa kraje v ravnini, ki |e bil sklenjen v seji dne 10. februar|a I. 1910.; 2. predlog, naj se sklene državni zakon, da spre|ma država sirotke za cep!Jen|e oiep-nlc; 3. predlog na dovolitev stroškov za nipravo dveh vodnih sesalk v Kate-|anu In §t. Petru ob Soči; 4. predlog na ustanovitev poljedelskih nadaljevalnih Sol aa Goriškem. Vsi predlogi so bili sprejeli. Končno se Je razpravljalo o zakonskem načrtu o kolomkl pogodbi. Poročevalec posl. dr. Bu-
Kito le predlagal, na| se predlog sprejme, si. dr. Po dg orni k |e v Imeau Slovenskega kluba predlagal, naj se načrt vrne kombiniranemu odseku v svrho revizije slovenskega besedila in ps, da aa] odsek porota tekom 48 ur.
Posl. Cesclutti |e Izjavil, da ta zakonski načrt še nI zrel za razpravo v zbornici, In [e poudarjal, da veliki važnost predloge zahteva še nadaljnjih študij la da se mora vsekakor tudi še predložiti komisiji zastopnikov veleposestnikov In kolonov ter Izvedencev.
Zastopnik poljedelskega ministrstva, bs-rcn Uaterrfchter je opozarjal aa to, da se Je predloga že štiri leta temeljito študirala v ministrstvu, kateremu je bil bogat materijal na razpolago, In da bi nada1)n|e študije go-
PODLISTEK,
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Montćpin.
Številne strele s pištolami, ki so se ćuli, kakor bi bili vojaki streljali, so slišali tudi ljudje v gradu Tankredove sestre in so dali povod moškemu siužab-ništvu, med katerim sta se nahajala tudi gozdar in lovec, da so si preskroeli svetilke in baklje ter šli poizvedovat po vzroku tega streljanja,
Nihče ni slutil, da bi šlo za kako hudobno zasedo ali zavratni umor, pač pa da gre za lovsko tatvino v večji meri, vsleu česar je vzel vsak s seboj kako strelno orožje, da bi bilo v slučaju po trebe mogoče odbiti morebitni napad lov skih tatov.
Zelo so se začudili ljudje, ko so začuli glas markija d' llerouville, ki se je glasil z otoka sem. Nekaj jih je takoj odhitelo v grad, da povedo nadvojvodinji o dogodku, drugi so hiteli po čoln, ki ga je uporabljala grajska gospoda za zabavne vožnje po Seini, ostali pa so ostali na
tovo ne dosegle nikakega drugega rezultata, nego |e oni, ki ga vsebuje predloga.
Posl. Fon se Je izjavil sa takojšnji prehod v podrobno razpravo, nakar se [e se|a ob 3 pop. prekinila.
Z?ečer se |e seja nadaljevala in je posl. Cerclultl umaknil svol predlog nakar je bil zakoniki načrt o kolomkl pogodbi sprejet. Seja se |e končala okrog poli 11. — Značilno |e bilo, da so za predlog na prehod v podrobno razpravo o kolonsirem zakonu glasovali vil Italijanski poslanci ia elovenskl klerikalni novostru|arjl.
Češko-nemški apor. — Zboljšan položaj.
DUNAJ 28. (Izv.) Ministrski predsednik grel Siurgkh Je naslovil na nemikega češkega poslanca Pacherja In dr. Kramafa enaki pismi, v katerih Izreka z ozlrcm na odpor, kl Je nastal med Cehi in Nemci z ozirom na vladne spravne predloge, mnenje, na| češke In nemike stranke vsaka zaie zavza-mete svoje stališče napram vladnemu elaboratu I j o tem stališču obvestite ministrskega predsednika, na kar Je vlada pripravljena Izpremenltl, oziroma med Tclratl svoje predloge. — Te pismi ste po!oža| znatno Izpre menili. NeraSki poslanci, kl bi bili Jutri v Pragi sklenili, da se ne bi udeleževali pogajanj na podlagi iedan|lh vladnih razlogov, bodo morda pripravljeni, podati vladi nove predloge. Prelom se na la način morda le zavleče in ministrski predsednik morda doseže svoj namen, da premaga vsaj največje težave. V nemških krogih se vedno bol| množe protesti proti nemlkemu »National-Verbandu", čtš da Je popolnoma v službi vlade.
Atentat v Debreelnu. — Atentatorji ujeti?
BUDIMPEŠTA 28. (Izv.) Kakor se za trjuje tu, je baje bukareška policija že na sledu atentatorjem In sta to baje vseučlliški dijak Caparau la pa neld ruski mornar To-dorov. Madžarski listi so k celi stvari Iznašli novo senzsdjo. Pišelo namreč, da te z atentatom v zvezi grof Bobrlnskl. Pravijo, da se Je grof Bobrlnskl an svojem povratku Iz Marmaros Sz'geta v BukareŠ u sešel s ta raoŠajlml desperadl la sam najel atentatorje. Saraoobsebl umevno Je ta vest neumna Izmišljotin?. — Sil budimpeštanskih detektivov, dr. Nagy, se je danes zvečer odpeljal v Bukartfit.
Arnavtska deputacija pri cerarjn. — Essad pala odlikovan.
DUNAJ 28. (Kor.) Cesar |e danes dopoldne ob eni v ScfcOnbrunnu sprejel v av-dijencl Essad pašo la 17 članov ainavtske deputacije. Eisad paši Je podelil cesar veliki križec cesar Fraac Joslpovega reda. — Essad paša In člani arnavtske deputacije so bHI ob 2 popoldne pri ministru zunanjih zadev, grofu Berchtoldu, povabljeni na za-julrek.
DUNAJ 28. (Kor.) „Neue Prele Presse" poroča: Ob koncu avdljence (e rekel cesar arnavtskl deputaciji: .Zelo sem se veselil, da sem vas videl, gospoda moja. Upam, da boste ods!e| složni la složno delali za svojo domovino. Ce bedo Albanci složni, Je sreča Albanije zasigurana."
ŠpIJon Jandrlć obsojen.
DUNAJ 28. (Izv.) Aleksander Jandrlč je bil danes po dvadnevnl razpravi obsojen zaradi Špljontže na 4 leta 9 mesecev težke |eče. Z ozirom as razmeroma nizko kazen se splošno sodi, da si |e Jsudrfč velik del
obredju s puško v roki, da bi odvrnili napad, ako bi pretil odkod.
Čoln je bil kmalu na licu mesta. Marki in stari brodnik sta stopila v čoln; Ali, ki je žalostno rezgetajoč iskal z očmi svojeg* utopljenega tovariša, pa je raje plaval proti bregu, kamor je tudi srečno dospel.
Kakih deset minut pozneje ste Tan-kreda sprejeli v gradu njegovi sestri, nadvojvodinja in Matilda, ki ste prestali zaradi njega neizrekljiv strah. Odvedli ste ga v njegovo sobo, kjer je bila peč toplo zakurjena in je bila zanj pripravljena suha obleka.
— V resnici, ljuba sestra — je rekel Tankred, ko se je preoblekel in stopil v vojvodinjino sobo — pravi čudež jo, da me ti in moja ljuba Matilda šo vidite živega. Hog me je očividno varoval. Za-vratno so ml lopovi stregli po življenju; moj zvesti sluga in moj ubogi Hadžl sta izgubila pri tem svoje življenje.
Vojvodinja je nujno prosila svojega brata, naj jej natančno opiše dogodek, ki se mu je pravkar pripetil. Ustregel jej je inje potem začel razmotri vati, kdo bi bil pač oni, ki ga je tako zavratno napadel. Glas, ki je zaklical njegovo ime, je govo-
ril o sovraštvu in maščevanju. Kolikor pa je vedel on sam, ni imel nobenega sovražnika. Seveda se je v svojih razmotriva-njih spomnil tudi barona Lascarsa; vendar pa ni mislil, da bi bil lupež mogel pasti že tako globoko, da bi si hotel nakopati nase zločin zavratnega morilca.
Drugo jutro zgodaj je zapustil Tankred v spremstvu dveh služabnikov na konju grad, da bi si podnevu ogledal pozorišče nočnega boja, v katerem bi bil kmalu izgubil svoje življenje. Ko je tako zložno jahal ob slikovitih Seininin bregovih ob reki navzdol, sta se mu zdela naravnost čudna tišina in mir, ki sla vladala na reki in bila v prav tako nenavadnem nasprotju z nasilnimi in krvavimi dogodki prošle noči. V bližini otoka mu je prišel naproti neki vojvodii\jin služabnik, ki je odšel že pred njim na nočno bo jlšče. Mož je bil videti zelo razburjen.
—	Gospod marki — je nagovoril sluga markija — pravkar sem odkril nekaj, kar nas, kakor mislim, dovede na sled morilskih rokovnjačev. Kakih petsto korakov odtod se je med trsijem v reki zaustavil čoln.
—	Najbrž bo to čoln kakega ribiča — je pripomnil marki.
Informadl, kl Jih Je podal nekemu generalnemu štabu, izmislil.
Albanakl kralj v Petrogradu.
PETROORAD 28. (Kor.) Albanskega kralja [e sprejela danes carlc*-vdova v Aničkovi palači. Nato |e poietil veliko kn«-glojo Marijo Pavlovco In Je pri njej zaltrko-val. Ob 7 zvečer se |e odpeljal v Bero-lin. (Pripominjamo, da tor«| že avstrijski uradni korespondtmčal urad lmenu|e princa W/eda albanskega — kralja! Avstrija |e potemtakem že povišala „kueza* v .kralja".) Avstrljsko-srbsko zbližanje. BGLORAD 28. (liv.) V navzočnosti du-na|skega srbskega poslanika fjv&na Jovano-UĆ4 se je vršil dines ministrski svet, kl se le bav.l z vpraSaaJoiu orljentalske železnice In pa z obnovitvijo avstrijsko-srbske trgovinske pogube. Vol* pomen se pripisuj« navzočnosti Jovanovlčevi ia splošno vlada upanje, da se ugodno rešijo ta zn obe državi vetev&žaa vpr&Šr.cJa.
Zn zgradbo Železniške zoeze med postajama Štanjel In Dlvaio.
Nujni predlog
deželnega poslanca dr.a Gustava Gregor ina in tovarišev v seji deželnega zbora goriškega dne 26. februvarja 1914.
Že ponovno se |e pečal naš deželni zbor z vpraSan|em zgradbe železnUke zveze med posta|ama Štanjel In Divačo, katera železniška zveza bi b\h velikega pomena ne le za one Lra|e, po katerih bt tekla železnica, ampak tudi za Obliko deželo, za toiedno Kranjsko deželo hi za državo sploh, za pos!edo!o posebno v straltglčnem oziru, ker bi vezala zapaduo mejo naravnost s Pulo. Zadnjič se Je pečal n&š d«Želel zbor s tem vprašaš jem v seji z dne 12. febru-virja 1912, v kateri Je deželni odbor po zaslišanju tehnično - žt.« eiulškega odseka In sporazumno s trgovsko-obrtno zbornico v G.rlci prediogal resolucijo, kl |e bila tudi enoglasno spr.jeta in s katero se [e vnovič vabila visoka c. kr. vlada, na| resno vzame v poštev zgradbo omenjene železnice. Vladna predloga, predložena državnemu zboru v zadnjem zasedanju gfeds iiuacčne udeležbe državnega zaklada pri zgradbi in obratu žiieznfc pa ne le, da nI sprejela med železnice, kl se Imajo zgradili v bližaj! bodočnosti, gori omen|ene železnice, marveč pred-' laga zgradbo železnlčne z/eze Opčine—Her« pelje-Kozina, Iz česar bi re dalo ikfepati, da vlada ne misli več na zgradbo železnice med postajama Štanjel—Divača. V motivaciji glede zgradbe železniške zveze Opčine— Herpelje—Kozina se opira vlada le na to« da se more blago, ki prihaja iz severa po novih planinskih železnicah v Ittro, ali pa, kl se mora prevsžitl iz Istre proti severu, spravili na|pre| po strmi železniški progi Opčine—Trii ali pa Herpel|c—Kozina—Trst do morskega obrežja In potem zopet navzgor proti eni ali drugI itranl aa kraško planoto, kar da podrt žuje obrat ter močno obremenjuje železniško progo Opčine-Trst In državni kolodvor v Trstu.
Proti temu se da navajati, da bi želes-nlška zveza med postajo olanjel In Divača služila temu namenu v še večji meri, ker bi ta zveza v skupnosti z že obstoječimi progami bila glede litre, in posebno Pule, krajša, nego ona, ki bi se dosegla z zgradbo Železniške zveze med postajama Opčine In Herpelje—Kozina. Raiven tega pa nI dvoma,
— Mislim, da ne bo tako. milostivi gospod — jo odgovoril služabnik. Na tleh v čolnu, ki je ves ponnzan s krvjo, leži človek zelo sumljive vnanjosti; ali je mrtev, vam no morem povedati, premek-nil se ni nič.
Tankred se je spomnil, da je enemu izmed napadalcev zadal s svojim mečem pošten udarec po prsih. Naj je bil torej oni človek še živ, ali pa že mrtev, vsekakor bi bilo morda policiji, če si ga ogleda, mogoče priti po njem na sled rokovnjačem. Ukazal je slugi, naj ga povede do čolna.
V čolnu je ležal naš stari znanec Macaroni v veliki mlaki krvi, kl mu je tekla iz rane na prsih.
Na Tankrcdovo povelje so prenesli truplo na breg, In ko so ga preiskali natančneje, so našli, da življenje v njem ni še ugasnilo popolnoma. Srce je še nalahno bilo, koža je bila šo nekoliko topla in iz široke rane je kapljala kri.
Na Tankredov nadaljnji ukaz so morali služabniki napraviti Iz vej nosllnico. Na to nosllnico so položili nezavestnega ranjenca in ga odnesli v grad.
(Dnlie.)
Stran II.
„EDINOST" št. 28.
V Trstu, dne 1. marra 1014.
di bi bh z reza med poJtrJama Slanje! in Italijanov za »Lego Nazlonale", katero ste i D.veča uaravcoit velikega gofpodarskegi omenili že v sobotni Številk), |e resobčudo-peraena, ne le za »a|rodovl:n?|5! d?l Krasa, vacja vredna. Vsak« številka .Plccola" pri-ampak (udi za bliž«jo Vipavsko doliao h naša celo koioio imen darovalcev vtčj'h in za SenožtŠkl okra). Posebno pa za poiled- msnjšlh zneskov. Zsto tudi ni Čuda, di Iz-n]ft ako bi se enkr.it ustvarila zreza oH za- kazu]« samo Tnt preko 250000 t. j. čelrt h!e?ane železnice z/ez« In s'cer od Storij milijona kron letnih prispevkov za to S!o-preko Senožeč v Postojoo. Na vsak način vane raznarodujoče društvo. Tikom pusta bi pa tudi Železnica sama imela veliko ko- so se po vseh mestih, raeslcclh in gnezdih rlst od lokalnega prometa, k! bi bil ie pre- P<lmor{a in Dalmacije, kjerkoli prebiva kak cej znatea, kakor |e to bilo s podatki do- Ita!!|an, vršili plesi v prid „Lege", pred ka-kizano v vlogi kraške županske tveze na terlh uspehi mora pač vsak Slovan, ki ob-iržaško ravnateljstvo državnih žilez&lc, ka- čut! za nai narod pogubno delovanje tega lera vloga, kakor se zdi, ni bila predložena zakletega društaa, dobiti — respekt. Povsod v sakemu c. kr. železniškemu ministrstvu, Izkazane svote cd 2000 pa do 14000 kron kajti sicer si podpisani ne morejo misliti, čistega dobička 1 Ob takih dohodkih p.-č da bi se bilo meglo poslednje odločiti za l&hfco cdpi'a „Lega Nazlonale" svoje rsz-zvezo Opilr.e —H^rpcljc—Kozina. Ali z zvezo jnarodovalnlce v slovenskih ia hrvatskih va-Snujel—Divača ne bi te okoristila drž*vaa seh Primorja in lovi n»5e olročiče v svoje železnica srmo z lokalnim pronitUm uave- „rlcreatorije". Marsikdo nravi: „Eh, raj to denlh okrajev, marveč bi pritegnili na-se nI tukajšnji den3r, te svote prihajajo po vele promet blaga, ki prihaja od revera po čini Iz — Italije I" S'aba tolažoa! K*j pa |užal železnici, rajmanj cd L^ub'jane naprej nas to briga, od kje in cdkod densr prihaja? In katero blago je namenjeno v Ojrlco Denar je tu, In s tem moramo računati 1 — oziroma v Italijo, kar bi bilo tudi velikega Ia ml, Slovenci, kako v tem pogledu posne-pomena za reatablllteto te zveze. Ako se pa'mamo Italijane? V Trstu prireja naša rala-zgradi železniška zve:a Opčlnc-Herpelje-; dlna že skozi deset let vsakoletni veliki Kozina, nI pričakovati, da bi ze blago, pri- C rll Metodov ples, katerega čisti dobiček hajajoče po južni železjfci od L!ub'jšne dol,! se deli po polovici za slovensko in hrvatsko prevažalo od Divače naprej na Herpelje, od D;užbo. Ta ples napredule od leta do leti. um na Opčine In dalje v Ooilco, ker bi Lsojskl Je u. pr. vrgel K 8600 - čistega bila ta proga daljša.	'dobička. Oede letošnjega Še niso računi
SIedo|lč Je oraen|atl, da bi bila zveza S;anjel—Divača tudi v strateglfnem ozlru primernejša, ker bi bila proti sovražnim napadom bolje zavarovanj, nego zveza Op-člne-Herpelje-Kozina. Z modernimi ladijskimi topovi se zamore ntmrcč z morja naravnost obstreljevati železniško progo, ki bi vodila od Opčln do Hirpelj, ter bi bili vojaški transporti med zapadao mejo In
sklenjeni, a gotovo za lanjskim ue bo veliko zaostajal. Sedaj pa poglejmo, kako ostala Slovenija v tem pogledu posnema — Trst. Od več kraje? — v kolikor smo to zasledovali — so ediso v Gorici letos prvič priredili Ciril Metodov ples. V našem sredliču — beli LJubljani — |e bilo tekom pusta sicer vseh mogočih plesnih prireditev, sli o Ciril-Metodovem plesu pa nI bilo niti ne
Puh, ki bi morali Iti preko Opfiln, naravnost duha ne iluhs. Tak ples bi bil za Lfubl|ano
«> N4ltll»iinall	__II_______*•__• ■ a Oi	> i '
nevarnosti.
Iz vseh teh razlogov smatrajo podpisani, da bi bilo v splošnem Interesu, ako bi vlada odstopila od nameravane železniške sveze Opč!ne-H;rpelje—Kozina, ter sprejela Železniško zvezo Štanjel-Divača, ali pa predlagala zraven prve tudi zgradbo druge.
Podpisani predlagajo torej: n u | u o
Visoki dtželal zbor skleni:
1)	poživlja se visoka c kr. vlada, naj ned železniške proge, ki te Inajo na državne sftoike zgraditi v bližnji bodočnosti, sprejme namesto železniške proge Opčine— Herpeije—Kozina, ali pa event. tudi zraven te poi!eda|e, železniško progo med posta-|ama Štanjel-Divača;
2)	nalaga se deželnemu odboru, da ne* mudoma stori vse potrebne korake pri vseh odločilnih faktorjih v to svtho;
3)	da se ima deželni odbor obrniti do vseh državnih poslancev Oorlške In tudi do vseh poslancev na tem vprašanju interesi-rane Kranjske kronovlne s prošnjo, da se v državnem zboru z vso vnemo zavzamejo zi to vprašanje. _
, Domače vesti.
Uredniltvo natega lista se |c včeraj preselilo v nove prostore v ulici Sv. Frančiška št. 20. Preseliti te Ima še samo Imeratnl oddelek. Radi selitve nUmo mogli današnje številke prirediti v večjem obsegu.
Odborova seja političnega društva »Edinosti" se bo vršila v ponedeljek, dne 2. marca t. I., točno ob 3 popoldse, v „Slovanski Čitalnici'4. - Vabljeul so vsi gg. celboralbl, namestniki In deželni poilaccl, dri se te seje gotovo udeleže.
Imenovanje. Dr. Andrej Novak je
Imenovan za okrajnega sodnika txlra sla-tum in vedtelja okrajnega sodišča v Komnu.
Italijanska požrtvovalnost za .Lego Naiionale" in naša brezbrižnost za Ciril* Metodovo Družbo. Požrtvovalnost naših
najbrže premalo — nobel 11 Slovenski' metropoli so veilno sledila vsa druga mesta: Kranj, Novomesto, Idrija itd Sevtds, riba pri glavi — smrdi I — Ozrimo pa se tudi v nai opevani zeleni Štajer, kjer Je ljudstvo, kakor se vedno poudarja, izmed vseh Slovencev materijalno najbolje situirano. Ali vidimo morda v Celju, Mariboru in drugih spodnještajerskih mestih kako intenzivno delovanje sa Družbo? Kij le I Intenzivni so pač v medsebojnem preklanju Is prerekanju za .svetovna načela In nazlranja" — za „klerlkatlzem" In .liberalizem*, nasproti obrambnim diuStvom so pa z majhnimi, častnimi izjemami pravi »pravični* zaspanci. To dokazuje tudi vsakoletni izkaz D užbe. Skora| pol mlil|ona S o.encev šteje Spodnji Sti|er, a za Družbo nabere 60 000 tržaških Sloverciv skoraj tilkrr.t toliko, ako tudi ti zadnji obstoje skoraj po 90% Iz delavstva In levnlh slojev. — h Štajerci so obme|nl Slovenci. Cujejo se vedno pritožbe, da Jim Nemec sili ne ie pri vratih, temveč že skozi okno v njih lastni dom. Namesto napredek, povsod nazadovanje. A ti obmejni Slovenci so Imeli tekom pusta razue plese, a nobenega sa — Družbo sv. Olrlla In Metedil
—	Pa tudi po Primorskem Je Še raznih kri-|ev, k|er pogrešamo omenjenih prireditev.
—	Številke, katere izkazu[e Itilljmika agilnost In požrtvovalnost za »Lego Nazlonale", naj nas že vetd»r enkrat zbude iz mlečnosti in zaspanosti, in poprltnlmo se vztralno dela ta nalo mlljenko — »Družbo sv. Cirila in Metoda", ako nočemo, da nas nrš nasilni, mogočni in bogati sovražnik nekega lepega dne ne prežene izpred domačega praga.
Vzor narodnega zaveda. Z Dunaja smo prejeli: Med denarnimi zavodi, ki Izdatno podpirajo Ciril Metcdivo družbo, prvačl brezdvomno »Prva češka zavarovalnica za živijenje" v Trstu. Ne samo, di sklepa zavarovala v prid Ciril Metodovi drulbl, ampak je tudi stalna od.lemalka legltlmactjskih listkov, ki jih je v prid .Družbe sv. Orila In Metoda" založilo društvo svob. slov. akademikov »SavaH na Dunaju. In s tem je že na-
PODL1STEK
Slovensko gledališče K premijeri Gospod Senator.
S to predstavo bo repertoar našega gledalIŠfa begateiši za igro, ki Je Imela na vieh velikih odrih lep uspeh in 5plo8no priznanje. Sel Oithan Ia Kpdelburg, avtorja te igre, da na najem odru že stara znanca, In atcer ljuba znanca, ker se v s/ojlh igrah odlikujeta toliko z zdra/fm humorjem kolikor tudi z dovršeno dramrlso tehniko.
Veseloigra, „dojpod senator" tp-.da — lahko rečeno — med najboljše Igre, kar sta jih ustvarila ta dva pisatelja.
Tu ne kulminiralo začasni zunanli efekti, ampak to je tfpino obdana ig?a, v kateri Je vaaka posamezna oseba v podrob-nr-sll ostro cčr -iri in kar.n- e ?,'■ „■ a. Tu ne gre simo z.i to, d j re z ne! :gičacst|o d.atnske (eh iikf iu « plitvimi d jvtlp) vzbujajo salve !m<3t::', ?mpak v tej ve3elofgri . e ja-.vija c'e|?nje popolnoma naravno — brez pretiravanju.
V g'edalcu vzl^uja smeli la zabavo to, da gleda na odiu tipe, kakršne gleda vsak dan v navadne;n življenju: tipe z zastarelimi
idejami iu nazori, ki mislijo, da |e samo to pravilno In dobro, kar oul hočejo.
Tak je senator, ki se |e povzdignil od navadnega kramarja do ug'ednega drižab-nega lteliSča, ki Ima v gltdallšču stalno svojo ložo, In to samo zato, da po večerji v nji par uric sladko — predreml e, ker mu |e to nujna potreba. Ta človek pa je v 3vo]l družini pravi dzspot ia tiraa. V njegovi hiši se sme zgcd ti in delati — samo to, kar cn hoče. Nihče od njegovih ce sme l.netl svoje lastne volje In svojega lastnega mnenja, ker to bi bila lormalna revolucija v srečnem družinskem življenju gospoda senatorja. Ia kaj takega se ne sme zgoditi.
Soproga gospoda senatorja, s katero žIpI v zakonu Že 27 let, se popolnoma rtri-iija z njegovimi nazori la posipanjem. Rav-rjotako njegova omožena lič', ki ?e uc more ogreli za nobeno fivar na svetu.
Izjemi sta drugi hči, ki §2 cl omcžer.a, In pa sin, Irl se }e na veliko uejrečo gospoda senatorja, zaljubil v lepo fn doitojno dekle, kl je odgojitelje1!, a po nazorih go-rpoda senatorja je to proti dobri vzgoji ia moral'.
Njegov zel, ki je bil poprej živahen h '-esel človek, je sedaj Igrač-i in metla v r> h.ih go3podn stridtoija.
Zato je dobil ni dan poroke od seojega tasta vel k kup vrednostnih papirjev in velike škar,e, „s katerimi Ltž2 kipone*.
klonila ta cavaro?alnica naši šolski družbi prtko 1200 K. — Dejstvo, da je še mnogo Slovescev zavarovanih pri tu|lh zavodih, ki podpirajo tujce, niše narodne nasprotnik«, se Ke mor« dovolj grajali, in Želeti bi bilo, da bi vsak brezbrižne! u ifdel greh In škodo, ki jo je napravil svojemu narodu. — »Na-rod sebi I" ia »Svoji k svojimi" bndi naše geilo vedao ia povsod. Kakor »Prva češka", tako naj bi se vsak rodoljub, ki mu leži na na srcu ohranitev našega naroda, picc .it in blagor mile domovine, ob vsaki priliki postavil v službo narodne obrambe 1 Le tako, te vsak sodeluje, is vselej, je urpeh zagotovljen I — Slovencll Pcdplrajte le nsrotine zavode !n domače tvrdke In ko vam |e Iz-birati zavarovalnico, obrnite se na »Prvo Češko" v Trst I Zgoraj omenjena dejstca vam morajo priporočati ta res vjorui narodni zavod. Ć; pcdpfrate njo, podpirate obenem I našo šolsko družbo. Naj bi bi jo drugi denarni zavodi vzeli z? zgled 1
Manom Anton* Aškerc« bo posvečen gotovo len večer, ki ga priredi elov. akad. društvo »S'ovenlja" na Duna|u dne 11. marca t. I. Komaj Je Anton Alkerc zatlsnil oči in že smo ga skoro pozabi!!. In vendar je bil on skoro edini, gotovo pa največji, ki je kot epik Izpolnil občutno vrtel v slovenski poeziji; slovenski mladin!, živeči v današnjih razmerah, pa bi ce mogli pokazati sHaejšega zgleda kakor njega — moža, ki kljub prigovarjanjem, obljubam In pritiskom od različnih strani ni odstopil od svojtga svetovnega naziranja n-tl p;d Oboje — Anton* Aškerca kot peznika In ket <lo?eka — hoče proslaviti akarfemlčna mladina, združena v »Sloveniji", In prepričani smo, di se temu slavlju pridruži ne le ostalo slovensko diJaStvo, amnsk vsa slovenska kolonl|a na Dunaju. — Da se spomin pokojnega pesnika proslavi kar na;častnejše, Je naprosila „Slovenija" za sodelovanje naše najboljše, na Dunaju bivajoče umetnike (n (zbornega poznavalca Aškerčevega, g. dr. Ivana Prijatelja, poleg katerega sodelujejo: gospa Jtfsette pl. Foedrauspergcvs, fig-jislp Rijavec, Ignacij Gruden, Anton Nelfat ter dijaški salonski orkester. Kra| In spored objavimo tekom prihodnjega tedna.
Umazanosti tržaških Židov. Kakor bi Kutin v svojem vm&zaaem glasilu ne blatil dovolj nrš; narodnoUl, je te dni prevzelo glasilo tržaških Judov v svoje pre> dale par notic, v kiterlh skuša sramotiti revne slovenske služkinje In nas vse c tem, da nas opetovano nazivlje s .ščavi", a slovenske služkinje za navadne lahko-živke I Makakovlčl so prešli, kakor se vidi, Iz Kutinovega repa tudi na Mayerjevo smetišče. „hdlpendente" nas napada v bolj d> stojol obliki ter nam očita, da posecamo laška gledališča In piiš'amo, da naše lastno propada. S tem listom bi se dalo ie razpravljati, ko bi ne bil zatelebao v svojo Itsllanita, ki |e po n|ega pisavi (ne po mnenju) Izključna vladarica v Trstu I Pctajeva-nje naše narodnosti v Trstu (e v krvi vsth laikih novinarjev! — Ni to stran nI niti vredno prepirati se ž njimi, a umazanosti, kakorine rabijo nekatera pod a glasila, presegalo vse meje ned jsiojnoitl. Mi bi lahko vračali milo u drago, ker nsm (e poznanih stotine umazanosti iz tabora nasprotnikov, a se ne ponižujemo v to, ker nočemo radi posameznih slučajev žaliti vsega laškega meščanstva, kakor delajo to velekulturnl la hontkl novinarji!
Koncert pevskega društva »Hijdrlh" na Prošeku dne 15 f:bruvar|a. K ontm redkim pevskim dtufitvom ua tržaškem cz:m'ju, ki gojijo resno petje, spada brezdvomno v prvi vrsti proseškl „H JJrlh". Njegov navdušeni in požrtvovalni pevovodjn, g. C>blc, Je zelo agilen mladenič in ne Štedl s trudom ter stopa pogumno po peti pevske umetnosti. D »segel pa Jo do »sedaj s svojim društvom tudi prav lepe ujpehe; opominjam se zlattl Izvajanja težite jubilejskc
Seveda je za te papirje prodal svoj moški ponos lu svoj »jaz*.
J«; sicer oženjtij), vendar nima žene, ker je svo;o hčer gospod senator prldržil — za se I
V pnvem Čisu pa prihaja dr. Osrbg, pcsev.ii v to sclGino ž.v.Jeaje in provcciia v tej č^slni družini pravo rodbinsko revolucijo.
S?nator noče ulkekcr dovoliti, da bi se njegov slo poročil s preprosto odgo|ltel|lco, ker to ni dostojno za gorp .da senatorja in njegovega sina.
Ko mu pa dr. 0;rlng dokazuje, di je bilo v življenju že dosti iluiajev, ko so se celo knežji cinosl poročili z odgojltHjicjml, mu senator cdgovsrja ponosno: „Ži mogoče, toda nikoli ne 1 tesatonkfml.*
h zdaj začenja delovsnje dra. Gerlrg^, | ki na duhovit nnčln prirede stvar do tega, da sesator dovoli svojemu Finu to poroho, a Oerlngu doje bvejo relajio hčer za žtno s poudarkom, da se snu? v njegovi h!SI /g.diti vselej r.ivt:o to, kar on hoče. Tako se igru zaključuje na te; In duhovit način.
Igra trot taka [e Iztovnn In bo gotovo Žilo ugajala novarau c!ed«It'§lrcmu občiaatvu, ki rajie par ur zabave v zdravem in neprisiljenem Iu m rju. V igvl ccdelujejo np.ge prve meči.
Josip Toplak,
skladbe ,Ecce dolor"!..., ki me Je nad vie presenetilo, !n zato sl nisem mogel kaj, da ne bi šel poilušst tudi zadsjlč tistih vilih pcvcev In pevk.
Jedro pevskega društva „Hijdrlh" tvori mešan zbor. Krepki alti, dobri basi In pi krasen sopran, med katerimi se zlast' odlikuje sopranska solistka, gci. Gorlupova. Mešani sbor je Izvajal vse svoj« točke hvalevredno. Ugajale so narodne pesmi, VH-harjevl .Proljetni zvucl", so se peli zelo na-tacčao in lepo zaokroženo, la tudi doka} sitni Oerblčev zbor »Po zimi" je lepo uspel. Palmo pa je odnesel mešani zbor s Schvva-bovo „Kangllco". Ta ljubka, sicer pa nič kaj globoka skladba, zapušča svoj prijetni vilr, ki tudi na tem koncertu nI izostal. O t-kester je pri Iz '&jatju te skladbe doprinesel svoje, tako da nam je bila podana v svoji priprosto-mehki celoti.
Manj sreč-:n je bil pevovcd;a v Izberi komada ?a moški zbor. Adamičeva „Pesem o beli h!š'c')" — Adamič cam |e ustvarit mnogo boljših pesmi — ima pretežke postopke za prvi tenor. To se Je občutilo pri Izvajanju, ki seveda nI moglo Imeti zaželje-nega thktn. Zato pa |e bil toliko boljši žen-3>.i zbor z Volaričevo »Divjo rožico". Dasl je skladba stara, vendar se prikuplja vrled žive melodite. Ali je mogel ženski zbor peti kak drag dvospev ? Kje naj ga vzamemo, ko slovenska glasbena literatura vse dro* speve našteje lahko na prstih I
Oi!ali del proj(rama je izpolnil orkester. Posebno mi Je omeniti koračnico .Tržaški okolici", ki Jo Je uglasbll domačin g. D;a-gotin Starec. Skladba (e ugajala In se je morala na splošuo željo ponoviti ob splošnih živiokilcih skladatelju.
Zabavci del večera Je stal v znamenju predpusla. Na sporedu bi moralo bili vidljivo, da zadnja točka, šaljiva spevoigra, ni spadala h koncertu, in potem bi marsikatero kritlkovanje izostalo. Spevoigra .Pri krč-marju Z vitorogu" Je bila v zadajem hipu toliko glede besedila kolikor glede glasbene strani ad hoc prirejena od g. Ctblca samega, a Izvajanje Je trpelo na utrujenju pevcev Igralcev. Dasi |e igra nudila poslušalcem neka) zabave, vendar bi sl ledi za zabavni del želeli kaj bolJScgs.
V glavnem smo pa odnesli vsi dober vt!s o koncertu, in to naj bo pevskemu zboru v čast, pevovodji pa v Iipodbujo k nadaljnemu, marljivemu delovanju za dviganje naše lepe pesmi.	V. M.
I. Primorska krčmarska zadrega v Trstu Je Imela svoj redil cbčnl zbor dne 14. 11. 1913. Navzočih Je bilo nad 30 članov. Predsednik g. Filip IvaniScvU Je pozdravil navzoče, naglasujoč, kako koristna Je ta zadruga sa krčmarje v Trstu In okolici. Sledilo |e poročilo ta|oika, ki Je bilo sprejeto soglasno, iz blegajnikovega poročila Je bilo razvidno, da se (e to mlado društvo pridobilo v teku treh let svojega delovanja približno 12.000 K premožen'!, Ob raznih predlogih in željah se {e razpravljalo vprašanje, kako bi si društvo ustanovilo tovarno pokallc, kar bi bilo velikega pomena za zidrugo. Videč pa, da bi nova tovarna stala veliko den&rja, se je poobla-ttlo novoizvoljeni odbor, naj stopi v dogovor s tovarno Adrija, ki |e bila last g. Sirce, posetnika v Dutoiljah. Ta ideja |e obrodila sad, ker Je prišlo do tega, di |e zadruga kupila to tovarno. Sedaj pa je dolžnost vseh narodnih gostilničarjev Slovencev in Hrvatov, da pristopijo kot člani ker to bo v veliko korist za našo krčmar-An obrt. Dekž Iznaša samo 10 K Vodstvo zadruge je bilo primoraco po nameri drugih tovarea sodovke, da ustanove kartel, kar bi bilo slabo za krčmarje In za konsumente, ker bi bi'a, produkcija dr.žja. S tem korakom pa srno se osamosvojili. Zato poživljamo še enkrat nage krčmarje, na) v eml< nentnem tvojem h'.tresu pristopijo k zadrugi. Po vsem dosedanjem delovanju je razvidno, dn |e zadruga re* v dobrih rokah. V novi odbor so b!!l Izvoljeni: Anton Ml-klavec predsednic Filip l*sn!ševlč podpredsednik, I?o B^on'ć ta!n!tr, M3te Tomaž blagajclk, Fran S ranc*r, Leopold Sire?, J jsfp KataJau, Frano Dvorn'k iu Matija Kalin odbornik«. V nadzouiištvu ?o: dr. Edvard SLivlk (predleinfts), Josip Djm'ne% Gregor Zidar, Aute Peilč in Josip Pavela. Z usta-novitiljo te zadrug napravljen zopet ko-rfk v spopolnjen|e naše gospDdFTike organizacije, ki bo tem Udstnejl, čim več prd-pore bo zadrug* debivala od naSega fcrč-marahega stanu in od vse m§? javnost*, ki naj Ima vedno pred ičmi resnico, da po gospe d;?rska os^mesveja je največa povsp«-ševateijica narcdaega In političnega oeamo-3vojen|a 1
Oddaja prr.čičkov čistega Heševega plemena. „Trž Šia kmetijska d užba" oada svlnjice la mrja?č!ce gori navedene pasme tistemu posestniku, Člaou družbe, Ki Ima za

USTREDNi SANKA i4ESK*!>
SPGRITELEK
via tlel Pcntsroaso
Vioge na knjižice in na icko H račun
I-ODRU2NIC4 v T^grj • i--vift JTuov« IS
Ali 01 po8iro?ii-* 12 |o ie® rolo.
Sii-.lne vloge tu vloge po tekočem računu :: po dogovoru najugodnejše. *
Uli U MTU1JA UrftAna afl O. 1Ž.V, Aftp. In 2 M-i. pop.
V Trstu, dne 1. marca 1914.
EDINOST" h. 28
Št ran IIT
to vzoren, primeren stla|ak. Oddajajo ie brezplačno t namenom, da se ta pasma, ki se |e pri nai prav dobro oboeila, še bo j razširi. Pogo| |e, da |lh obdrll za pleme, dokler so sposobni. Kdor |lh Zeli Imeti, na) se oglasi na|kaane[e do 3. marca v družbeni plsarsl ui. O. Oalattl 14. 11, kjer dobi na-tančne|a po|ssolla.
Sadna drevesca, kakor hruške, Jablani, marelice in breskve, kakih 50 kom. po 70 vin. Ima še oddati „Tržaška kmeti|ska družba". Kdor Jih že1!, naf ie zglail v družbeni pisarni ul. O. Oalattl 14 II.
Nakasnlce v frankih, markah in lirah Iterllnah. C. kr. poštno In brzo|avno ravnateljstvo nam javlja, da s 1, marcem stopijo zopet v veljavo poptejšaje preraču-ujevalne razmere glede nakaznic, Izpostavljenih v frankih, markah In lirah iterllnah, torej: 100 tankov == 95 50 K, 100 mark « 117 80 K, 1 lira šterlloa = 24 06. Odslej se morejo torej zopet splošao uporabljati preračunjev&lne tablice za nakaznice, namenjene v Inozemstvo, ki |lh Je treba izpostaviti v tuji valuti.
Tržaška mala kronika.
T r s t, 28. februarja
Nasilnež. Kočljaž Karel Mayetberger, afer 20 let, stanujoč v ulici delia Fabbrfca št. 9, je šel včeraj dopoldne na mestni magistrat. Imel Je opravka pri tajniku občinskega sveta, dr. Oentiilu, da bi dobil seko dovoljenje. Ker pa nI dobil, Česar |e zahteval, [e začel razsajati In psovati omenjenega urad alka. Prišel |e mestni stražar, da bi ga bil pomiril, a ni vse nič pomagilo. Ko mu |e siražfir napovedil areticijo in ga hotel odpeljati, se |e upiral na vso moč. Priti Je motal ie en stražnik. Ko sta ga mestna stražnika pripeljala na itaromestnl policijski komfsarljat, |e zopet tamkaj razsajal, djkler ga, niso spravili v luknjo. Na policiji Je bil kaznovan i o; minil dnevi, ostalo dobi na sodišču.
Neznan utopljenec. Pred neka) dnevi so nalli na pesku prlOrcd žj mrtvo moško truplo. Utopljenec |e bil oblečen v Crno obleko, Je Imel perilo zaznsmenovano s črkama ,1, P." in |e imel v Žepu listnico s 574 K dsoar|8, na kateri sle bili isti začetnic). Truplo je bilo vsaj pet dni v vodi.
, Na nevarnega Učka |e oaleltlo včeraj crožnlštvo v Devinu. Bil |e to neki Henrik Barufaldl, rodom Jz Mantove, ki ga Je var cojtna oblast zasledovala Že cela itiil leta, a se jej |e znal vadno pravočasno umeknlti. Sedaj pa so ga vendar zalotili devinski orožniki (n so nalli pri nJem različno vlo-milno orodje. Toda Btrulildl se nI dal tako lahko prijeti. S rgal |e orožniku bajonet s pulke in žojlm napadel drugega orožniki, Josipa Paladioa, In ga ranil na l«7em očesu, polem pi pobegnil. Za nJim sta se spustila ? d* oba orožnika In tudi neka] kmetov, k| so videli ves prizor. Barufaldl pa |e potegnil It žepa revolver ter začel streljati na scoje zasledovalce, kar Je le-te toliko zaustavilo, da |e lopov v tem pobegnil. Po sreči ni bil nihče zadet. Barufaldl Je visoke, vitks postave, rajavega, podolgastega lica, nekoliko orlovskega nosu, ima majhne, pristrižene črne brke In črne oči. Ko |e pobeg ali, Je bi! brez klobuka ia površnika. NaJttž Je tudi Ishko rasjen.
Ženska CM pod. v Trstn priredi v aedello 8. t. m. ob 5 popoldne v telovadnici CM Šole pri Sv. Jakobu pred j h vo v pokritje stroškov za „božičn'o*. Uprlzcrl se Meškova „Mati", ki Jo bo proizvajal Iz posebne prijaztosti dratrailčnl odsek vrdelj-skega Sako I a. Vljudno vas vabimo, pridite v«i, kemur Je le možno, ker že Igra sama nudi Izrednega užitka, kajti preveva |o toli žarka domovinska ljubav, da mora vžgati še tako mrzlo srce. Da se tudi razmeroma prav dobro prolz*aja, smo zadnjič videli na vrdeljskem odru. Ćfrti dobiček |e namenjen v pokritje streškov za bož čnlco, za kater« se je letos izdalo nsd 3000 K, a katere svote ri bilo nikakor mežno nabrati na poie, četudi so se naše pridne Ctillovkc Jako trudile za to. Upamo torej prav go tovo, da se vsakdo udeleži te lepe p.ed-stave In prinese Še mat dar domu ca oltar.
V sredo 4 t. m. ob 5 odborova seja ženske CM pod. v Trstu v šoli na A:qu-dottu. Predmet važen, zato Je želeti popolne vdeležbe.

Velezaloga kolonijalnoga in špecerijskega blaga, deželnih pridelkov
M. TRUDEN • TRST
Itlva Grumula St. 12. - Telefon 8t. 231 iti ltii:>.
Glavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" V Budimpešti.
Brzojavi: TRUDEN — TB3T.
Društvene vesti.
Pevsko druftvo „Adrlja* v Barko v
IJah. Danes, t'ne 1. marca, ob 3 30 popoldne bo nadaljevanje občnega zbora, ki se Je vršil dne 1. f.bruaija. Vabljeni so "ti pevci, delujoči in podporni člani ter drugi prijitefjl društva, da pr!de|o polno-ftevilno tn ločno.
Tržaško podporno in bralno druitvo naznanja srojlra članom, da društveni zd av-nik ordinira vsak delavnik od 10 do 11 zjutraj ter ob sredah ob 6 30 zvečer, kakor tudi ob sobolah oi 6-7 zvečer v društvenih prostorih v ulici Torre Blauca ši. 41. I.
Oibcr.
Kolonjska podružnica CMD sklicuje za danes, dne 1. marca ob 3. popoldie v prostcrli novega vrtci I. redni občni zbori s sledečim dnernlm redom: I) Pcz.rav predsednika in predsednice, 2) Poročilo tfj-nika, 3) Poročilo blagajniki?, 4) Volitev novega odbor?, 5) Slučajnosti. P<> občnem Z'.vru se vrši v istih prostorih v korist podružnice čajev večer.
Petindvajsetletni redni cbSnl zbor pevskega diustva „Vcte^la« v.Štednju se bo vrSil v nedeljo, dne 8 marca 1914, ob' 3 popoldne z dnevnim redem: 1) Nagovor prediedalka, 2) Porcčllo t3jnlka, 3) Poročilo j blcgnjnlka, 4) Sluča|nostl, 5) Volitev od-brra. — Po občnem zboru pevska za* ba 'a v gonilni N0:spodarskfgi društva" v Sxedn|u.
Trgovsko Izobraževalno društvo bo
i trdo dae 8. t. m. ob 10 predpelJue na-' dtt'jev.-nje dne 12 oktobra 1913. pretrgala občila zboru. Aln zbor ob določeni url ue bi bil »kfepčes, 8;.- v r51 iro pozneje nadaljevanje zborovanja fv:7. cz'ra n3 Števil » navroč:h.
Narodna delavska organizacija
Podružnica NDO pri Sv. Jakobu aklicujeza danes 1. marca ob 10 do poldne |aven shod v dvorani „Delavskega kons. društva" pil Sv. (akobu. Dnevni red: 1) Položaj organizacije In soovac|e novih skupin, 2) deiovasje podružnice in vprašanje podpor, 3) občni zbor deželne organizacije v Trstu, 4) slučajnosti. — Vabimo šentjakobsko delavstvo, da se v obilnem številu udeleži tega shoda.
Zveta Jngosl. lesnik delavcev vabi svoje člaue na sestanek, ki bo v torek ob 7 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Zidarska skupina. Za sredo ob 6 zvečer sklicuje zidarska skupina važen sestanek v društvenih prostorih, ui. S /. Frančiška St. 2. Razpravljalo se bo na n|em o bodočem občnem zboru skupine In o zidarskih strokovnih vprašanjih.
Zopet terorizem. Socijalisti so se vrgli v zadn;em času na lesno delavstvo. Na shodih, ki so Jih priredili, so se izjavljali ia n&JostreJŠI boj proti vsem tistim lesnim delavcem, M bi se ne hoteli pokorili zahtevi socljalno-demokratlčne organizacije, ki Je ia, da mora biti vsak lesni delavec organltlran, In sicer samo v njihovi Id v nobeni drugi organizaciji. V tem smislu so Že začeli po stopati aocifalno-demokratlCnl zaupniki omenjene delavske stroke. Vie kale, da bi se radi povspeli do tli tega terorizma, ki je vladal svoj čas pri zldar|ih. Mi svetujemo sodrugom edino le (o, da na) se ne Igrajo z ogljem. Ce mislijo, C a se Jtm to pot po sreči uvesti strahovlado, se temeljito motijo. Pri zidarjih ni š!o, pri marsikateri drugI slrokl ni šlo, pa tudi iu ne pojdel Tudi .Narodna delavska organizacija" zehletp, da morajo biti vsi delavci organizirani, ker pomeo|a naravnost sramoto, če stoji v se danjih tako slabih časih delavec Is ven organizacije — a pti tem Je treba dati delavcem svobodo, da se organizirajo tam, kjer je nJim po volji, tam, kjer vidijo več koristi! Nikakor ue bomo dopuščali, da bi socijalno-demokratični teroristi uganjal!, kskor bi se Jim poljubilo, pač pa bomo tudi v bodoče — in mor d j Še bolj nego dosedaj — zastopali stališče, da morajo bili vil delavci or-giuisiranl v delavskih strokovnih druitvih, toda v takih, v katerih sami želijo biti vpt-raci. Slovenskemu dela»ci mora biti popol noina svobodna pot v vrste naroduih stro kovnih organizacij I Vsaka ovita pri tem bo strta In p)te;t)os. Ste os; razum:!!, sodrugl
DAROVI
— Na družinski zibavl .Adfije" v Bar koilj h doe 14 f<?fcruf.r|a so darovali oziroma
Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju
proizvaja najfinejše pšenične moko in krmne izdelke. Z»8topatvo in zaloga za Trst, Kras, htro in Furlanijo
Umberto de Ca!6 — Trst — Via Lazzaretto veoohlo St. 17.
Telefon: 523 - 84. — Brzojavi: Umborto C*16 — Trst.
Kontoristinja
perfektna korespondentinja v slovenščini, nemščini in ital. neomaileževune prošlosti
se takoj sprejme.
Ozira se le na najboljšo moč. Plača po dogovoru.
Ponudbe a prepisi spričeval — katera se ne vrnejo na
Žganjarna Robert Diehl, Ctfje.
blsdm Hcfreidles
= zoboteimlk = ,1'bo^nu Dr. Ferdinanda Tanzci
Sprejema od S—7 in od 3—6. Trst,. Pl&zza C. GoldouJ St. 5 II
VHDm zaloga o trstu
NqJoeneJI« ograjo Iz H6n* mrože, pohištvo železno In Iz modi
dobavila, kakor J« dokazano, tvrdks
VALBNTIN BBR&MAN
ORADEC
Podružnica Trst
«1. Nuova it 27.
V«L 10-7». Oflnik it 1 lutonj.
Odvetnik
dr Josip Ferfolja
v Trstu via Molin pieeolo štu. 7. II.
sprejme takoj
plsarnovodjo in pisarniškega uradnika.
Slovenski urar
F. Pertot
Trst, ulica Caserma II
tik LJub'JamVe kreditu buk«
Briljantna eksistenca
Za prodajo nove izborne kavi (ne počeni ječmen) se iščejo
zastopniki
ki bi obiskovali zasebnike proti proviziji 20 %. Poskusni uzorci brezplačno.
Franc ftrsner, Ki. Vlnoindl 1533.
Cenejša kava!
Najfinejša Soja-Perl bobova kava, enako pečena, izvrstnega okusu in izdatnosti. Nikako Žito ali pa sladje. Pošiljatve na vee kraje Avstro-Ogrske. Poštne pošiljatve netto 4 in pol kg.
K 480 poštnina posti
Najcenejšo in najboljše kavi enako b):t#>.
Mm kove J«ntoMM
Kralj. Vinogradi 1573, Češk .
Jile s« za prvovrstni mlin zastopnik za Trst in Istro.
Isti mora biti v tej stroki dobrovpeljan ter mora pole žiti kavcijo. Ponudbe pod , Besonders lUchtig P 1185" naHusei-stein & Vogler A. G. Dunaj I
Javljamo p. n. občinstvu, da smo na« kupili VELIKE PARTIJE KRME in s no radi tega v stanu ponuditi BOSANSKI OVES	po kron 19 50
OGRSKI OVES	„ „ 18 50
(ESKI OVES	„ „ 17-50
BENEŠKE DROBNE OTROBI „ „ 13 50 SENO PO DNEVNIH CENRH.
H, Fiirstezuiild &N. BrandolInJ.it
Via del Bosco Stev. 50,
f
KABARET MAXIM
RhvnaHj-iastnik K. MAURICE Pri gla»ovlrju F. LEOPOLDI. Režieer BARKAY
SPOHED OD I. DO 16, MRCA 1914.
Gusti Dor.ć
komedijtntka.
Rita Rewik
trtaformatork«.
Tordor Llndan
komik.
Marija Edltk
i t B1 ij ttH Vh KVejtu
____KON-gg ? ? ?
1 Vstopnina: I, prostor Kron 2, II, prostor Kron 1. j j
Csus i Bcekcr	Eni Dernay	(A « •O M .» 1»
Qptieln;i pevka	deklHii)»<or!ca.	
£11 a Forlti	Frlda Flora	t- $
plenalkn	pevka	«
Jliizl S udkM	Enrlco Hoppć	JI« ^ S
Bubrrta.	poHDcmu.nlec.	
U ao P«Lhy	Aucto Norden	^ T.
ii|r»«lfeH jpvka. P H/ĆETE t T0Ć170 OB 0 UBI ZVS0SB.		
I
TtaMMi 9 Bftifi I Draže m n odiiKovone dsnentke ioiiGrne drot so dosesie do^edni vserausoa n^aoati žgya iiorodn & S isUVU i rKRi! naročajte pil sisninti Ml, hi Vam postreže po konkurentnih cenah.J. J. SOBAN. Trii,
Tla Taiart 10
Telefon >'. J250.
Stru IV.
EDINOST" St. 28.
V Trsta, dne 1. marca 1014.
prtplaCall vstopnino gf.: Jaka Pcrtot 2 K, Nlk. »ovljanski 1 K, Ščuka 1 K. Č«rgol 1 K, Oultln 1 K, Riko krtoar 1 K Milanlć Ruđoif kroJaSkl mojster, 1 K, Srčiko Marte laac I K.	'
-	Za Ciril Metodov ples so darovali: Hrvatski Sokol Zadar K 25, g. Ivaa K 20, gge. Deklevova K 4, Bandel K 4, gg Bo-hlacc & comp. 18 kosov tolletnlh predmetov, 2 kartona z Izkazn'caml 20 K vrednosti, L. Zgur 4 buteljke desertae pijače, Vondra-ček 1 steklenico ruma, 1 ikatljo ča|a, 4 Ikitlje bombonov, A. Žgur 1 butel|ko vina, L Ivacllevfć 1 venec smokev, C Kamenaro-vič 6 steklenic refoika, I. Čergol| 5 steklenic likerjev, K. Pfe.fer 4 steklenice ruma, 2 steklen'cl likerja; ge. O. DaMnovtć Radi-mov.č 1 iardialero, L. Zvvitter 2 butel|kl vermo; tha, M. Blaakonl 10 parov klobas, 5 ŠkatelJ sardla In hren, P. dr. Pertotova pecivo, Scbnelier 2 butel|ki r<laika, S Ka-Hster 100 krofov, gdč. Milke 4 kn|lge, 1
Slan te ril »kl predmet I. Komperle 6 p. klo s, J. CernigoJ 20 p. klobas, gorčico, Zidar 100 lemljlc, g. jug 1 sliko.
—	O priliki svojega petdesetletnega delovanja na trgovskem polju Je g. Fran Skapln daroval dne 5. 2. 1914. molki po druln'ci Družbe sv. Cirila In Metoda 100 K. (Pomotoma Izoitab Iz .Edinosti*). Vrlemu aarodn|aku In uzoroemu trgovcu ob te| priliki Čestitamo, volčlmo Še mnogo mnogo let In želimo, da bi Imel posnemovalcev.
a Dražbi av. Cirila In Metoda* Je nakazal po »Kmetski posojilnici l]ubl|anske okolice11 g. 1. Koder, pol ni ravnatelj v p. K 15 02. Na svatbi mladega Spana se Te nabralo K 2023, vsolo Je poslal g. Pogačnik. Q. Ivana Dolete v Trstu Je poslala K 10 —, katere Je nabrala ob priliki svstbe g. Dolenčeve In g. Jakopiča za „nalo mHfeako-. O. Mar. Hočevar v Strugah |e poslsla K 6 —, nabranih na svatbi g. K. Fakulje. Na svatbi g. Josipa Oruntarja v Kobaridu se |e na-bralo K 17 -, katere Je poslala ga. Marija Oaberlček. O. bančni uredolk Rudolf Sark Je ob svoji poroki s gdč. Mar. Javnikarlevo daroval K 1'35. O. J otip Orel |e nabral na ženltnlnl g. Henrika Zoru št. 107 v PrvsCInl K 13 20. Družblnl nabiralniki v Trbovljah so b>!l tudi ta mesec zelo plodovltl. Marljivi g. blagajnik Fr. Oset Je poslal Iz tega vfra K 3205. Seda| Je pridobil prvenstvo nabiralnik pri g. Jos. Letniku, pohvalo pa zaslužijo tudi oni pri Ooropevčeku, Fortelu In Volktrju. Na gostiji Ooznlk v gostilni Oolob v Vuitergu se Je nabralo K 2 -. Na svatbi
&V. Bona oa Raki Je nabrala g. Anica raitnlkova za Družbo K 8
Vesti iz Goriške.
Slovensko gledališče v Oorfcl. Dramatični odsek »Sokola* v Gorici naznanja, da pf novi vsled splošne želje danes, dne
1. marca t. I. v velIM ivoranl Tr doma Igrokaz v ;ti.t de|an|«h .Bratje sv. Bernarda". Igra Je dobro nsštudlrana In upamo, da bodo naši vrli Igralci nudili tudi pri te| ponovitvi Igre mnogo užitka. — Slovenci I pokažite |lm, da cenite n|ihovo delo, s tem, da napolnite dvorano do zada|ega kotička. - Na sdsrl
Telovadni nastop In veselica .Sokola- v Divači 21. t. m. sta uspels aad vse pričskovaaj« dobro. Prvikrat Je pokasst dlvalkl Sokol sad delovanja tekom štirlb mesecev svojega obsto|a. Telovadnica la galerija ste se napolnili do zadnjega kotičk«, tako, da |e preostal telovadcem la najmanjši prostor, kar ga Je mogoče odmeriti za telovadbo ene trste. 200 vstopnic |e bilo prodanih k telovadbi. Poseil'a rta nas tudi po en brat goriškega in ljubljanskega Sokola. Domačini Tn ožja okolica so bili častno za-stopsa1. Točao ob 5 |e z?, s vir al tamburaški zbor sokolsko koračnico la <r<ta osmih telovadcev prikoraka k oroo(u. Točen nastop cel« vrste Id Izvajsnja vaj posameznih telo vidcev so nadkrillla vsa pričakovanja gle dalcev, posebno pa več onih tujih narod nostl, kl so prišli k telovadnemu nastopu. Nastoplvša vrsta |e žela pri odkorakan|u navdušeno pohvalo, spremljano po zvokih sokolske koračnice. — Po polurnem odmoru se Je uprizorila veseloigra „Rdztresenca", ki Is splošno ugalala In gre vsa hvala pridnim Igralcem In režiserju. — Ubrano petje moškega zbora po končani Igri Je bila zadola točka, kl |e pripravila veselo razpoloženje za večerno veselico in ples. Z\ hip se je dvorana Ispraznila, da so |o pripravili za ples, med tem so gostje v gostilniških prostorih brata staroste pridno Iskali sreče v bogato opremljenem srečolovu. Kmalu pa so zvabili zvoki pridnih tamburašev mladino nazaj v dvoraso in Še marsikatere star« kosti so Izvajale okrogle gibe, kakor pred davalml časi. Kdor Je le ostal hladnokrven, ita vrla bratca Longln In Benjamin s svo-Irai dvospevl spravila v dobro voljo. Tako je šlo vse v najlepšem redu, le neki vsiljivi pek (e hotel Ga vsak ncčln spraviti v modo svoje aa poseben načlo pečene in pred-pustno zavlhnjene preste. Ko |e vie prodal, e veselje le bolj narsstlo, kajti vsak kupec |e prišel do preprlčan|a, da mu bo presta najbolj teknila, Če Jo obeti na svo| nos. la napre) Je Ho v veselju, dokler |e zmsn|kalo časa in prodajalcem materl|ah. — Vsem, kl so na katerikoli način pripomogli k lepemu moralnemu aH gmotnemu uspehu te lepe prireditve, bodi na tem mestu Izrečena naj-lepia zahvala. — Na vsestransko željo se
Kao vi v nedeljo, dne 1. marca, nastop le-radcev, Igra In pet,e. Tudi brata Longln In Benjamin bodeta le enkrat povedala v dvospevu svoje Življenjske dogodke. Začetek ločno ob 4 pop. Vstopnina za odrastle 50 vinarjev, za otroke 20 vin.
Is Oorlce. Sredi avgnsta mladega leta so obfas|all na Barbanl skozi več dni slovesno petdesetletnico kronanja Device Marl|e. L|udstva — tudi slovenskega — bilo |e mnogo vsak dan. K sklepu |e bila sijajna procesija z D. M. na otok Oradež. Vst to je opisal laški »Ecov-Popolo" prav natanko — z opazko, lesko ds Je hotel hudobni duh z oblaki In z dežjem popačiti ves program, pa da se mu nI posrečilo.
Tega krivoverskega odstavka, kakor a bi bil sli duh gospodsr vremena, al list popravil v naslednji številki. Nad njim so se „igražali" celo navBdol Ooričaal. Pričakovali smo, da se oglasi oni duhovniški odbor (consllium viglisotlae) ter di pove Jasno, da Je le Bog gospodsr lepega In grdega vremena, zato da so mclltte ln prošnje ae le pti sv. maši, smpak tudi med litanljaml. Ker se nI nihče sganll, Izgovorili so se gg. s počitnicami. Kmalu pa |e pokazalo, da so bili na delu in sicer proti .(Jarici' in ,P;i-morikemu listu". Zakaj — bila sta oba obsojena v pcstbnl slovenski okrožnici, češ, da sta Indirektno povzročila izvolitev samostojnih deželnih poslat cev, da sta indirektno nastopila proti abstinenci Itd.
Ker sta pa ilsta kljub temu dalje Izha-|ala In se sa novo leto po navadi priporočala, — trelčila Je na to druga latinska okrožnica med duhovlčlno, kl prepoveduje pod grehe m vsako sodelovanje In širjenje že prepovedanih listov — la sicer zato, ker |e večina duhovnikov Indirektno pod pirala lista a tem, da ni prečllaia z (ece poprejšnje prepovedi — In ker sta lista ob novem lelu Indirektno šuntala ljudstvo proti domačemu škofu In njegovi oblasti. P.otl koncu Je žugal ukaz le s hujšim, Če bi to ne Izdalo. Zda| pa, l|udje božji, po vejte nam, knj bo štle takrat, kadar bodo strel|all in grmeli topovi z goriškega grada dol Indirektno kar na škofijo?
Kb« naj zdaj pišejo za potrebo duhovniki? Pa sa| Jih je vedno manj I — Zdaj Je v vrtincu zaslužni i. K. Seveda so laški na razpolaganje. Mnogo |lh pastiruje ca naši strani. Morda jih Je poprej tudi ks| doletelo od Lege — vsaj v di{ašklh letih. Zdaj se pri nas učijo slovensko — la ljudje se |lm smejejo celo v cerkvi. Celo po dve duhovnijl Imajo na skrbi. Naši pa--
Poreče kdo: Si| Imate naraščaj v novem malem semenišču. Ali od tega luksu-rl|oinega zavoda bo imela naša domovina jako malo I Škoda milijonov.
„Naš čolnlč otmlmo 1" Samobrau I To Je naša potreba I
Kdo spoltuje nas la naš jezik? Glejte o, pr.: pred par leti sta pilila s daljnega severa dva duhovnika. Prvi si |e Izbral izmed dveh deželnih Jezikov lalkega. Učil te ga |e pridao — tako, da Je v njem že prav sladko »konverziral*. Zdaj je premeščen med Slovake. Ka| mu tam hasne toskanlčlna?
DrugI, Prus, vnemo slovenščine ter |e vzel že 100 !ekcl| pri učitelju R. Ta bela vrana se Imeauje: Josip MGIItr.
oprijel s« le s vso
IckcJI
Mali oglaal
Gospodična
Seli službo ▼ trgovini ali tottt-kaml. Ponudbo pod „Zmm-ljiv»", glavna poŠta, Gorica.	1M
Hotel-Restaurant-Buffet Kosift
olica Carradori itv. 15 (vogal ulica Oeppa). - Priporočam 06 slave emu občinstvu ct obiion obisk, kjtr se dobi več vi»t vina in pivo Dreher, vsakovrstna gorka in mrtla jedila ob vsakem času. Sob« u pr« aočiiče od 9 K naprej H1NKO gOaiĆ, laatnik. 1T4
Mlokarna-slaščičarna
mesečni dobiček 220 kron. Izredna prilika ca sko žensko, te takoj po ceni proda v ul. delle Acnu« itev. 9.	172
Mesnica Josip Zobec v;.riT./i:
6kcrklja-Sv. Peter. — Vulovsko meso prve vrite po-
E 1 20 do 1-36.	17»
Meblirana soba
a hrano ali bres iste, tn —Vfh» ali d?o osebi, a«
cddasti v ulici Oommercale D. pritličja._337
Nnva hfiunim Vi" Belvedere It 4 se pri-nUVd urivnibđ poroča slavnemu občinstva.
Uda ni MuljeviČ Jurij, bivši pomočnik V. Gjurina.
2006
Odda
re meblirana soba v ulici Miramor It. 83, vrsta 13.	160
Odda
se aolnČoa, na novo meblirana sob« a prostim uhodom. Belvedere ¥3, II, levo.
1SS
Odda
ee soba in sobica s hrano v ul. Bjschetto
40, poiunaditropje, vrata 2._171
ftilfl«! pe nceblovata soba v ulici Boschetto 10, UuOa II, vrata 8.__1
170
Hilfin PR postelja »ladeuiču ? ulici Ooroneo 1 UUUa v, demo.
16»
Proda se
kuklnjiko pohiltro. — B. Marco Itv. 18, II. n.	176
Predajo se Sp&b*"** ubW
Piccardi Stv. 18.
otebri itd. v uliei 171
se vrled oHpotovanja ljudska kuhinja. B /ennone 8.	16$
star SO let, leprga vedenji, išče bolj So službe v Trstu. Nastop 14. marca. Ponuibe „Poštno ležeče It. 1823", Koper.
163-
Mladenič
olji «P
Sprejme ae kontorlst ali kontoristinja
z znanjem slovenskega in hrvatskega jezika, stenografije in strojepisja. Prosilci, ki so zmožni tudi še laščine, ---dobijo prednost.----
Ponudbe pod ,Poštni predal 47", Ljubljana«
Živnostenska
Ekspozitura Oradež. Podružnica ▼ Trstu. Ekspozitura Opatija.
V poletja „„,,,„,,, ,,,,.,„,,,, i-, 11.111* 1111 i:.i i, «,* i smiim I n m m,iiiiih—m IM 1.411111M tu 1111 •>:•.! IIJ111 rirrrsiriiminr mm« m m i m >iww» i ii«Mfiim«n «
Dne 15. marca 1914 ob 10. uri dopoldne
se vrši
v dvorani palače živnostenske banke v Pragi, na PHkopih 30
redni občni zbor delničarjev
Živnostenske banke v Pragi
h kateremu se vabijo s tem k glasovanju upravičeni p. n. delničarji.
SPORED:
1.	Letno In računsko posojilo.
2.	Poročilo računskih preglednikov.
3.	Predlog upravnega sveta k razdelitvi
čistega dobička-
4.	Volitev upravnega sveta.
5.	Volitev nadzornega sveta.
GoBpodje delničarji, ki se žele tega občnega zbora udeležiti, naj blagovolijo v dokaz glasovalne pravice po § 12. bančnih pravil potrebno število delnic, v kolikor so z dnem 31. decembra m. 1. v delničarskih knjigah na njih ime vknjižene, položiti pri blagajni v Pragi, oziroma pri blagajnah podružuic, najkasneje do 8. marca t. 1. proti prejemu legitimacije. Bilanca in račun dobička in izgube je gospodom delničarjem na vpogled v bančnih prostorih.
Upravni svet
V PRAGI, dne 26. svečana 1914.
Člen 12. pravil se glasi: Na
leta v delničarskih knjigah kot
občnem zboru glasovati upravičen je oni, kdor ima najmanj 20, na njegovo ime se glasečih
* .L ..... ... £
njegova last označenih delnic, lnice, ki so potrebne k izvrševanju glasovalne pravice, se morajo 8 dni ki jo v to določi upravni svet.
in dne 31, decembra Kdor ima več delnic, ima ža vsakih natTaljnih 20 delnic en glas več. pred občnim zborom z nedospelimi kuponi vred položene pri olagajni,
(Nenaročeni ponatiski se ne plačujejo).
mm