l^Ao 1? — Stev. CELJ^ TEDNIK Straa V Mojstri Tovarne emaiHrane posode v resolaciji Občnemu zboru OKS napoveduieiojehmovanie vsem moisirom v Sloveniji Mojstri Tovarne emajlirane posode v Celju, zbrani na proizvodnem sestanku dne 14. avgusta 1948 pošiljajo delega­ tom občnega zbora Okrajnega sindikal­ nega sveta tovariške pozdrave. V cilju nadaljevanja velikega delov­ nega poleta, ki je zajel ves naš delovni« kolektiv v Času pred in medkongres- nega tekmovanja, ter da dokažemo, ka­ ko se zavedamo pomena znižanja pro­ izvodnih stroškov, ki pomenijo zviša­ nje življenjskega standarda delovnega Človeka, smo si napovedali dvomesečno" tekmovanje po spodaj navedenih toč­ kah. Obenem skupno napovedujemo po istih točkah tekmovanje vsem moj­ strom kovinske industrije Slovenije. — Rok tekmovanja je 15. oktober 1948. 1. Kateri mojster bo imel v najožji povezavi s sindikalnim pododborom najboljše organizirano podkomisijo za znižanje proizvodnih stroškov. 2. Katera podkomisija bo v povezavi 3 sindikalnim pododborom imela naj­ več proizvodnih sestankov. 3. Katera podkomisija bo dala največ predlogov in jih tudi največ izvedla. 4. Katefi mojster bo v svojem oddel­ ku organiziral večje izkoriščanje od­ padkov. ^ 5. Kateri mojster bo v najtesnejši povezavi s sindikalnim pododborom or­ ganiziral delo tako, da bo imel čim manj odpadkov in izmečka. 6. Kateri mojster bo imel v oddelku več proizvodnih brigad. 7. Kateri mojster bo v najtesnejši po­ vezavi s tarifno-tekmovalno komisijo uvedel največ novih in zamenjal naj­ več izkustvenih norm s tehničnimi nor^ mami. 8. Katerega mojstra oddelek bo imel najvišje presežen plan. 9. Povečanje delovne discipline: a) zmanjšanje izostankov, b) popolna izraba delovnega časa, c) pravilna razporeditev dela in zasedba strojev. 10. Kateri mojster bo vse te naloge izvrševal v kar najboljši povezavi s sin­ dikalno organizacijo. Vse postavljene si naloge bomo čast­ no izvršili, izvršene naloge pa bodo po­ noven odgovor klevetam resolucije In- formbiroja ter dokaz, da čvrsto stojimo na strani našega Centralnega komiteja KPJ, na čelu z maršalom Titom. Vse za Tita, Partijo in domovino! Mojstri Tovarne emajlirane posode Celje Dva saboterja pri odkupu žita obsojena Živimo v času, ko je vprašanje pre­ hrane tudi politično in ne samo vpra- Sanje gospodarskega pomena. Nasprot­ niki naše nove Jugoslavije skušajo prav na tem polju škodovati ljudski skupnosti in si na vse kriplje prizade­ vajo zavirati normalen razvoj naše prehranbene politike. Pred nami je po vprašanju prehrane delovnega ljudstva najvažnejša akcija — odkup žita. Res je, da je v okraju Celje-okolica bil plan kontrahaže daleč presežen in dej­ stvo je tudi, da se pri odkupu semen tudi odlikuje. Predvsem največje razu­ mevanje kažejo mali in srednji kmet­ je, medtem ko večji že gledajo po špe­ kulaciji, kar jim pa nikakor ne bo uspelo, saj vsi mali in srednji kmetje, ter naša ljudska oblast, budno pazijo na njihovo početje, ki bi lahko škodo­ valo vsem delovnim ljudem. Okrajno sodišče je pred kratkim raz­ pravljalo o primeru dveh tipov, ki so na račun manjših in srednjih kmetov hoteli ščititi velike. Ta dva sta: Ropan Adolf, bivši predsednik KLOja v Lju-j bečni in Potočnik Franc, bivši admini­ strator KLOja v Ljubečni. Oba sta sto­ rila škodo gospodarski in državni po­ litiki. Ropan Adolf je svojevoljno spreme­ nil od Okrajnega Ljudskega odbora po­ trjeni razpored obvezne oddaje žita, v katerem je bilo navedenih samo osem velikih posestnikov, sorazmerno na velikost njihovega prirastka in površi­ ne posejane zemlje. Vsak delo\Tii člo­ vek, posebno pa še predstavnik Ljud­ ske oblasti, mora vedeti, da naša nova državna ureditev ščiti malega in sred­ njega kmeta pred velikim, saj je vse­ skozi bil mali in srednji kmet pod di­ rektnim pritiskom in vplivom velikega. Ropan pa je brezobzirno na našo dr­ žavno notranjo p>olitiko storil baš na­ robe in zavestno zaščitil nje, ki so na­ ši novi državni ureditvi najbolj na­ sprotni. Svojevoljno je z administrator­ jem Potočnikom Francem naredil nov razpored, po katerem bi pod obvezno oddajo prišlo 31 kmetov, od katerih to­ rej 23 sploh ne bi prišlo pod obvezno oddajo. To prvič ne bi bilo izvedljivo (obtožena sta trdila obratno in zago­ tavljala, da bi le na ta način dosegli plan) drugič pa je to z nasprotjem z državno politiko. Kaj bi lahko izgubili na politični zavesti tamkajšnjega ljud­ stva, če bi naša Ljudska oblast tako budno ne pazila na pravilno iz;vrSeva- nje odločb. Kakor smo omenili, sta se obtožena, zagovarjala s tem, da bi plan odkupa laže potekal {na škodo 23 malih in srednjih kmetov seveda) nikakor ne mora opravičiti njun postopek. Razpra­ va pa je odkrila še večjo nesramnost obeh obtožencev, to je, da sta oba ime-, la poleg protidržavnih interesov tudi osebne interese. Tako sta z obvezno oddajo obremenjeno Ropan Ivanko (po pomoti) izpustila iz spiska. Trdita sicer, da je bila to pomota, dejstvo pa je, da, je Ropan Ivanka svakinja obtoženega Adolfa Ropana in dobra prijateljica Franca Potočnika. Tako je v KLO Lju­ bečni postala familijarnost in protek­ cija. To ni samo primer, v katerem bodo krivci kaznovani. Ta primer naj bo opozorilo ostalim, kako je treba budno gledati in kontrolirati tudi delo funk­ cionarjev Ljudske oblasti, kjer je to, potrebno. Prav čudno je, da Ivimparij teh dveh škodljivcev niso v KLO Lju­ bečni že prej zapazili, saj to vendar ne more biti prvi primer slepega hI apče- vanja velikim kmetom? Obenem pa je razprava dokaz, da naša država res stopa v socializem, da ščiti male kmete pred velikimi, da stremi za tem, da se mali in srednji kmetje čim prej osvo­ bodijo izpod vpliva velikih kmetov — izkoriščevalcev. Olcrajno sodišče je na osnovi tega, da ni bilo nikakršnih olajševalnih doka­ zov, obsodilo oba krivca: Adolfa Ropana na 8 mesecev odvzema prostosti, in Franca Potočnika na 6 mesecev od­ vzema prostosti. Oba sta obsojena tudi na poravnavo sodnih stroškov. Ce pogledamo njihovo krivico, vidi­ mo, da je obsodba celo mila. Vprašamo se, ali sta ta dva protiljudska tipa do­ volj kaznovana, če sta izkoristila svoje položaje za proti državno delovanje in za protekcionaštvo? Zaslužila bi, da jih ljudska skupnost izloči iz svoje sredine in jima v bodoče onemogoči vsako po­ dobno delovanje. Stopamo v socializem. Kmetje, ki bi z njihovo nakano bili oškodovani, bodo sami izločili take ti­ pe. Pa ne samo v Ljubečni, tudi drugod bodo kmalu stopili takim tipom na pr­ ste. In to bo končno prava kazen za nje. Delovni kolektivi so v med' in predkongresnem tekmovanja dosegli velike uspehe na vseh poljih njihovega dela Peti Kongres Komunistične partije Jugoslavije je po vsej državi vzbudil med delovnimi množicami nov polet in novo ustvarjalno silo. Milijone delovnih ljudi je stopilo v tekmovanje, da s tem dokaže svoje zaupanje Partiji v času njene preiskušnje. Delavci so dvignili produkcijo, znižali proizvodne stroške ter obenem poglobili študij v ideološki izgradnji. Poleg tega so nas v kongres­ nih dneh na vsakem koraku spominjali na velik dogodek številni slavoloki, pa­ role, transparenti in izložbe. Vse to šo storile roke naših graditeljev socializ­ ma. Delovni kolektiv celjske Cinkarne je uredil izložbo v Ljudskem magazinu, postavil slavolok na Mariborski cesti, a svoj obrat je vzorno okrasil. Imeli so debatne krožke, študijske krožke in predkongresno zborovanje. Obenem so v med in predkongresnem tekmovanju prekoračili plansko proizvodnjo: fini cink 5.37 odst., cinkovo belilo za 9,45 odst.. žveplena kislina za 2.03 odst., cin- kografske plošče pa za 35,02 odstotka. Postavili so tudi 43 delovnih brigad, mižali neupravičene izostanke na 0,37 odstotkov ter postavili realne norme in normative. V Železarni Štore so delavci in na­ meščenci v tekmovanju znižali porabo na materialu, znižali proizvodne stro­ ške za 3 odstotke. Proizvodnjo so pove­ čali za 8 odst., povišali so tudi delovno disciplino s tem, da so neupravičeni iz­ ostanki bili znižani na 0,1 odst. V pred­ kongresnem tekmovanju so imeli 9 de­ batnih krožkov, na dan otvoritve pa baklado in pevski koncert. Delavci so se naročili na partijske in delavske ča­ sopise in v čast Kongresu ustanovili otroško zavetišče. Mehanična delavnica pa je izdelala deset kosov za Majdan- peg izven plana. Tovarna žičnih sit ni zaostala za drugimi. Tamkajšnji kolektiv je usta­ novil tri debatne krožke, imeli so mno­ žični sestanek, okrasili so delavnice in vhod v tovarno. Sodelovali so tudi pri kulturni prireditvi na dan otvoritve Kongresa v Tkalnici hlačevine. V Kladivarni Vitanje so imeli dva debatna krožka, množično zborovanje, okrasili so delavnice itd. Produkcija v tekmovanju je bila zvišana za 4 tone sekir in 4 tone krampov. Naredili so 700 prostovoljnih' ur in s tem najlepše dokazali svojo ljubezen do Partije. V Tovarni emajlirane posode so bile tekmovalne obveznosti prediskutirane in sprejete na 13 proizvodnih konferen­ cah in to po vseh oddelkih, posebej še mladina za mladinske proizvodne bri­ gade. Obveznosti so bile stoodstotno iz­ vršeno do 18. julija. Plan je bil dosežen s 104 odstotki, 9 pokvarjenih strojev popravljenih, število mladinskih de­ lovnih brigad povišano od 17. na 27. O pomenu znižanja proizvodnih stroškov je bilo 13 predavanj, posebej za mladic no 5. V zvezi z resolucijo Informbiroja je bilo v vseh oddelkih 13 predavanj, posebej še v vseh oddelkih in po briga­ dah debatni in študijski krožki. Tovar­ na in ves delovni center okoli tovarne je bil v času kongresa ozvočen, prena- šani so bili referati s Kongresa. Teden­ sko je bil dvakrat pred tovarno koncert godbe Ivan Ključar. Osnovan je bU klub Ljudske tehnike s 4 krožki, v ka­ tere je vključenih 179 članov podruž­ nice. — 18. julija je bila proglasitev udarnikov, racionalizatorjev in nova- torjev, razdeljene nagrade in prehodne zastave najboljšim oddelkom, aktivom, mladinskim brigadam in posamezni- kom-udarnikom. Prireditev je filmalo podjetje Triglav iz Ljubljane. — Pro­ čelje tovarne in vsi oddelki so bili o- krašeni, na cesti proti tovarni je bil postavljen slavolok, prav tako so bili okrašeni vsi sindikalni prostori. Obve­ za za prostovoljno delo je bila 3000 ur, opravljenih je bilo 4000 ur. — Obveza za ljudsko posojilo je bila 900.000 din, do 17. jul. je bilo vpisanih 970.000 din, 18. julija (dan proglasitve udarnikov) pa 1,016.000 din. Najbolj so se izkazali udarniki in racionalizatorji. — Na dan otvoritve Kongresa se je celoten ko­ lektiv, razen tistih, ki so bili na delu, udeležil mitinga pred MLO. Po mitin­ gu je KUD Ivo Ključar priredilo kul­ turno prireditev z moškim zborom, žen­ skim in moškim zborom ter folklorno skupino. S podobnimi delovnimi in kultumo- prosvetnimi uspehi, kakor tudi z uspe­ hi na ideološki izgradnji članstva se lahko ponašajo prav vsi kolektivi po tovarnah in ustanovah. Toda ne samo V med in predkongresnem tekmova­ nju, temveč tudi vnaprej se bodo ti ko­ lektivi teh uspehov držali in jih skušali še povečati. Saj je naš Centralni komi­ tet izjavil, da bomo z delom in z zgra­ ditvijo socializma dokazali pravilno pot naše Partije in če je to izjavil CK je izjavil misli in voljo vseh komuni­ stov, vseh naprednih delavcev, kmetov in inteligentov, vseh graditeljev naše bodočnosti — socializma. Prišel je čas, ko je hlapec »Jernej« našel pravico Ob vsaki predstavi »Hlapca Jerneja in njegove pravice«, je moral vsak, količ­ kaj pošten človek čutiti krivico, ki se vleče iz davne preteklosti, pa še v da­ našnjo dobo. Na tisoče hlapcev, Jer- nejevega kova, je dalo našemu ljud­ skemu pisatelju Ivanu Cankarju sveto dolžnost, da ožigosa to krivico, ki je po­ stala sramota slovenskega kmečkega življa. Toda kje je največ takih Jerne­ jev. Pn malih kmetih sigurno ne. Hlap­ ca Jerneja, ki je mladost zapravil na polju in v hlevu, Jerneja, ki je zdravje z.gubil ob neurjih in nesrečah, vidimo skoraj v vsaki vasi, pri vsakem velikem kmetu. Ce boste srečali, sključenega možakarja, v obleki nedostojne člove­ ku, ki morda preživlja zimo svojega življenja nekje v oskrbi usmiljenih lju­ di in če boste vprašali iznemogle v Do­ movih onemoglih, kje so preživeli svo­ jo mladost in trdna leta? Odgovorili vam bodo: Pri tem ali onem velikem l'jmetu. Veliki kmetje, ki so v oblasti imeU :Tiale in srednje posestnike, so še prav posebno vcepili duh suženjstva v duše hlapcev in dekel. Pustili so si hvalo peti, češ, lakote sem te rešil. Naročali so naj v cerkvi hlapci molijo za svoje dobrotnike. Isti hlapci pa, ki so vse živ­ ljenje vedeli samo za delo in napor, ki so ob nedeljah imeli le štiri ure prosto (za mašo in večernice), so dobivali od njih ponošene cunje in nekaj smešnih bankovcev na leto. Gorje če se je tak »nevedni suženj« ponesrečil, če je zbo­ lel. Bil je obsojen na beraško palico, v najboljšem slučaju pa na dosmrtno pre­ našanje zbadljivk in zaničevanja. Ta najnižji sloj na podeželju je trpel. — Končno pa je prišel čas, da tudi nji­ hovo trpljenje vzame konec. Kdo drugi je kopičil velikim kmetom bogastvo kot hlapci in dekle. Vprašajmo se: ali bi veliki kmet lahko brez hlapcev in de­ kel obdelal zemljo in zredil živino? Prav za prav on bi se moral hlapcem zahvaliti za kruh. Pri nas pa je nastal novi red. Stopa­ mo v socializem, ki pravi: Vsakemu to­ liko kot zasluži. Prišel je zakon o za­ varovanju poljskih delavcev. Mnogo hlapcev in dekel pa tega še ne ve. Za­ kaj? Premožni gospodarji so se ustrašili tega, da bi hlapec zahteval svojo pra­ vico. Cankarjev duh bi se prebudil y njih. Začeli so jim prišepetovati, češ, to itak ne bo dolgo trajalo. Zakaj bi plačeval, ko bo pa itak propaglo. Na ta način je hotel odvrniti izkoriščeva­ lec izkoriščanega s poti, ki bi ga pri­ peljala do spoznanja. Pred kratkim smo dgbil 4opis:. . , . KRICAJEVA DEKLA in PODLOGARJEV HLAPEC katerega nam je napisal po resničnem doživetju tov. Tone Stražar. Slučajno sem se napotil v znani trg Vitanje. Tam imam znance, pri katerih sem se kajpak oglasil. Imajo tam čez 50 let staro deklo, ki je šele prvo leto pri tej hiši. In zaupala mi je: — Poprej nisem bila tu. Oh, zakaj vendar nisem prišla sem že prej. Tu so dobri ljudje. Pred tem pa sem bila daleč od tu pri bogatem kmetu Kričaju celih 15 let. Koliko težkih košev sem znosila... Pa z veseljem sem delala^ kajti gospodar mi je obljubil, da bom opravljala le lahka dela, ko obnemo- rem. Leta so minula, gospodarjevi otro­ ci so doraščali in me začeli zaničevati. Pomisli in temu kmetu sem delala za borih 1000 din na leto. Sprevidela sem, da me moči zapuščajo in odšla, ker pri tej hiši mi onemogli ne bi bilo kruha in strehe... To je eno ..., a drugo? Prišla sva skupaj s starim možem, ki je pri nekem kmetu pletel košare. In ta mi je povedal: Dvajset let sem služil pri bogatem kmetu Podlogarju v bližini Celja. Dan za dnem sem bil s konji na cesti. Ko pa je umrl stari gospodar mi je »mla­ di« dejal: Veš kaj, Jože, star si in za vožnjo nisi več. Ce hočeš, ostani in krmi živino. Seveda plače ti ne morem dati. Pa sem šel.., Vidiš tako se nam godi. Dokler si mlad lahko garaš, ko pa obnemoreS... pojdi.. .1 Kaj niso to besede Cankarjevega »Hlapca Jerneja«? Hlapec Jernej v Cankarjevi drami na koncu zažge do­ mačijo gospodarju. Pri nas pa je po­ vsod zažgal v srcih teh izkoriščan- cev ogenj upora in kjer ga še ni, ga bo s pomočjo ljudske oblasti. Vse tisto, kar s pridigami o »krščanski ljubezni« niso dosegli, bo za te zakrknjene izko­ riščevalce dosegla ljudska oblast z glo­ bami, in to kaj kmalu. Hlapci in dekle bodo vsak čas spo­ znali pridobitev borbe Komunistične partije in potem jo bodo prav tako od­ ločno zahtevali od svojih gospodarjev. Hlapcu plačo po zaslužku. Zavarovati ga, da bo prav tako kot delavec sigu­ ren za leta, ko si bo zaslužil počitek. Zakon nove Jugoslavije mu to zajamči. Tovariš Tone, ki na koncu dopisa sprašuješ: — Ali se te ljudi da rešiti? — S tabo, ki prav tako verjameš v mož­ nost, potrdim: Rešitev je tu. Raznesi- mo jo med ljudi in izkoristili jo bodo. Prišel je čas, ko mora tudi hlapec Jernej priti do svoje pravice 1 KULTURA IN PROSVETA Kniižnicarski te^aj v Celju bo imel nalogo zgraditi nov kader, formirati nove in urediti stare knjiinice Knjiga je vir znanja... tako nekako je veliki pisatelj M. Gorki označil vlo­ go napredne knjige v razvoju družbe. In vprav tako vlogo ima knjiga v na­ šem življenju, ki nas odvrača od za­ starelih navad, od konzervativne mi-, selnosti, nam dviga čelo in daje jasen pogled v bodočnost. Bereš klasična dela marksizma-leninizma — pa vidiš pra­ vilnost naše poti, petletnega plana, vi­ diš modrost našega vodstva, naše Par­ tije, razumeš pomen zadružnih domov; bereš Fadajeva Mlado gardo — nehote postaneš revolucionaren, ne bojiš se več težav v delu, v tebi se dviga pesem — Zupančič jo piše. Narodno osvobo­ dilna borba nas je kalila, kalila je naš značaj in knjiga ga oblikuje: smelo brani pred svetom svobodni Jugoslovan resnico. Toda mi nimamo samo naprednih knjig. Naših knjižnic še nismo dosled­ no izprašili. V marsikateri knjižnici na podeželju še kraljujejo take, ki opravi­ čujejo inkvizitorsko kapitalistično pre­ teklost in obljubljajo siromaku zveli­ čan je nekje za soncem. Ob slabi knjigi se mladoletnik še pokvari — zato proč s knjigami reakcionarne vsebine. Kjer je doma napredna knjiga, tam raste zadružni dom, je življenje veselo. To je lepo, toda kako pa naj ločiš do­ bro od slabega, če knjižničar ni na jas­ nem o svojem naslovu pa ti ponudi fantoma z burnimi slikami. V mesecu novembru se bo vršil tri­ tedenski knjižničarski tečaj za tovari­ še knjižničarje iz. okraja Celje-okolica. V precejšnji večini so do sedaj oprav­ ljali knjižničarski posel tov. učitelji ali učiteljice, ki s svojimi sposobnostmi lahko pri drugih delih še bolj koristijo. Knjižničar pa je lahko vsak kmečki fant ali dekle. Le začeti je treba, pa ga bo vsak z ljubeznijo opravljal. Pred krajevni ljudski odbor, pred ljudsko prosvetni svet in ostale masovne orga­ nizacije se je postavila naloga poiskati primernega tovariša ali tovarišico za tečaj po navodilih OLPS Celje-okolica. Tovarišem, ki bi bili določeni, je bilo treba vročiti seznam nekaj dobriji knjig, da jih do tečaja prečitajte, da bo uspeh tečaja še večji. Zato je bilo po­ trebno tovariše takoj določiti. Rok je dovolj dolg. Tam, kjer so se funkcio­ narji zavedali prej navedenih dejstev, niso odlašali. To so dokazali odgovorni tovariši iz KLO Dobje, Rečica, Bra- slovče, Zg. Ponikva, Stranice, Franko- lovo, Nova cerkev, Ljubečna, Vojnik in Vrbno. Dvomimo, da bi tovariši iz osta­ lih krajev ne razumeli velikanskega pomena razvoja knjižničarskega kadra in s tem pravilnega razvoja njihovih knjižnic, ker bi to pomenilo, d^ tudi sami nič ne čitajo, a take bo razvoj nujno prehitel. Se je čas, da to malomarnost odpra­ vimo in tako dokažemo, da pravilno razumemo razvoj vsega gospodarskega, političnega in tudi kulturnega življe­ nja nove Jugoslavije. — S Z okrajno reviio bo mlidina pc»kazala svojo kuUyrno prosvetno dejavnost Se nikoli doslej ni imela mladina ta­ ko široke možnosti razvoja, kakor rav­ no v novi Jugoslaviji. Mladino so ne­ koč razbijali na številna društva in or­ ganizacije. Njihov namen je bil temen in nazadnjaški. Bil je to namen raz­ dvajanja mladine v cilju medsebojne­ ga sovraštva, namen oddaljevanja mla­ dine od skupnosti in edinosti. Tega pa kar bi mladina najbolj potrebovala, ji nekoč nihče ni nudil. Edino Komuni­ stična partija je v organizaciji SKOJa in v organizacijah, kjer je bilo vodstvo naprednega duha, vzgajala mladino kulturno in politično in jo pripravljala na veliko borbo, katere sad je sedaj ogromen razvoj naše mladine na vseh poljih kulturnega in političnega udej- stvovanja. Dokaz temvi napredku so kultumo- prosvetne revije in festivali (okrožni, republiški in zvezni). Ti festivali bo­ do mogočne manifestacije kulturnega življenja mladine v svobodni domovi­ ni, ki stopa v socializem. Ta velika kulturna manifestacija bo začela z okrajnimi festivali, od koder bodo najboljše točke izbrane za okrož­ ni festival in od tod za republiški. Z republiškega festivala pa bodo najbolj­ še točke izbrane za zvezni festival v Beogradu. Na ta način bo vsa mladina Jugoslavije zastopana na zveznem fe­ stivalu in množična udeležba bo dokaz, da je v Ljudski republiki Jugoslaviji postala kulturno prosvetna dejavnost last širokih ljudskih množic. V okraju Celje-okolica bo okrajna revija v soboto 21. avgusta zvečer. Po­ leg recitacij, solo petja in razstave kul­ turno umetniške samodejavnosti bodo nastopali: Folklorna skupina iz Tovarne emaj­ lirane posode, ženski in mešani pevski zbor, pionirski zbor in dramatska skupina okrajnega LMS- aktiva Celje-mesto. Na tej reviji bomo videli našo celj­ sko mladino in njen razvoj na kultur­ no pro.svetnem polju, pozneje pa bomo na okrožnem festivalu videli najboljše točke iz vseh okrajev bivšega celjske­ ga okrožja. V Tr no vila h SO igrali Jurčičevo trodejanko nRasvalina življenja** v nedeljo 15. avgusta 1948 je igral­ ska skupina Trnovi je igrala Jurčičevo trodejanko Razvalina življenja. Dvora­ na je bila nabito polna, z navdušenjem so gledalci aplavdirali pri vsakem de­ janju, ker so igrali res dobro, čeprav je bilo precej novih igralcev prvič na odru. Vsi skupaj so dobro prikazali raz­ valine življenja. Tov. Majerič je dobro karakteriziral vlogo žganj ar j a Urha. Dobro je odigrala vlogo Lenčke tov. Marica Kodela, enako so bili dobri Tončka, Prešel Ana in Mica, Pilih Ka- rolina, Martin, Hrastnik Adolf, Ferjan, Ferme Anton in Sirk, Košenina Jo­ žef, ki je res dobro prikazal zapravlji­ vega kmeta in pijanca; vsi imenovani zaslužijo pohvalo za svoj trud. Tov. Majerič je z velikim trudom in požr­ tvovalnostjo in s svojo šaljivostjo pri­ tegnil že precej članov v igralski kro­ žek. Vsi igralci so med tednom na delu v raznih industrijskih tovarnah, med prostim časom pa se učijo vloge, da lahko ob nedeljah razvedrijo delovno ljudstvo. Ce bi vsi podeželski prosvetni aktivi res tako delali kot dela vaška ekipa v Trnovi j ah, bi se čimprej zgradili in pripomogli delež k petletki. Vsi so z navdušenjem in z voljo igrali. Ljudje sb odnesli s prireditve dober vtis in bili zadovoljni. Denar, katerega so dobili, je name­ njen za zgraditev Doma ljudske pro- svete. T. V. Vsem I nozemslcim delavcem I Poverjeništvo za delo MLO Celje- mesto, Slandrov trg št. 8, poziva vse inozemce, ki si še niso nabavili »Do­ voljenja za delo«, da to store takoj in sicer najkasneje do 30. avgusta 1948. Istočasno pozivamo vse one, ki ni­ majo »Dovoljenja za delo« podaljšane­ ga do 31. decembra 1948, da ga ne­ mudoma podaljšajo. Za podaljšanje »Dovoljenja za delo« je potrebno pred­ ložiti »Izkaznico za bivanje inozemca«. Podjetja naj s svoje strani pokrenejo vse potrebno glede nabave in podaljša­ nja »Dovoljenja za delo« do določenega roka. Poverjeništvo za delo Celje-mesto