Postnfna o»8f«na v cofovim Leto IVI. V Uubl>?ni, v nedeljo. dne 23 decembra 1928 St. 293 z. 'zda^a st. 3 oir Naročnina Dnevno i gonjo 2a državo 5HS mesečno to Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo me-tecno 33 Din nede |»k« itdaia ceiole no v Hiyloti po 1 it) • n i U.veCh oglnsl nnd O mm v Sine po U.n r ju veliki po I .n 4 l)in. v uredn ftkcmoelu vršilca no 10 l>lD o Pr vec err. g nr.ro ~;ii» popust Ir.uitt ob i ziui> ni razen ponaelirte in dnevn do dr-.zntKU (jmkUiMiko /e L Kopiiarievi ulici ii. 6 III Rokopisi se ne vraCafo, nelranlf Irana pisma se ne spreieatafo * l/rednl.4«uo 'ele/on il. 2050, upravntili a il. 2.126 Političen lisi sa slovenski narod Opravo ie i Kopno»/en ui.Si.b » ( ehoinl rafun: L/ubtiano iiev. I0.050 in KI..149 za inaciaie. Sar o/a o SI. 7S« J. /nij/el) 41. JSI.OII, Praga In lluna, *l. 21.797 Luč, ki ne ugasne Vsaka revolucija človeštva se je končala enako: da je zmagal realizem, povprečni ljudje, preračunajoii meščani nad fanatiki ideje. To staro resnico nam oznanja Lev Trockij v svoji plamleči obtožnici »Resnični položaj v Rusiji*, ki se razširja zdaj po celem svetu. Bridko se ta najbolj nadarjeni ideolog boljševizma pritožuje, da je prevladal nad resničnimi in doslednimi revolucionarji opor-tunislični, zviti in jeguljasli Stalin. Dedščina velikana Vladimira Iljiča, ki ga malikujejo l-alcor božanstvo, je prešla v roke moža navadne inteligence in golega taktika, dočim pa mora kongenialni Ljeninov drug, ki mu je pomagal ustvarjati novo Rusijo, kot krivoverski izobčenec životarili v pregnanstvu. Kar ne more lega razumeli Trockij, dočim vidijo trezno misleči v tem le potrdilo stare resnice, da se stvari na svetu večno vračajo! Zgodovina in psihološki zakoni so vedno {sli; prevratne sile morajo po zmagi nad prejšnjim redom prejalislej neizogibno kapitulirati pred zahtevami srednjega človeka, ki ljubi mir in udobnost življenja. Kakor se je morala v Franciji prenapetost, nepomirljivost in neuresničljivost programa prvih revolucionarjev umakni i špisarskemu direktorju, tako se je tudi v Rusiji, da rabimo besede Troc-kega samega, komunizem zamenjal z meščan-sko-kmelsko birokracijo. Zadcvoljnost voditeljev ter srednjega človeka pa se na tem nepopolnem svetu odkuplja vedno z žrtvami malega; zato nas Trockij nič ne iznenadi, če ugotavlja, da se danes delavski množici v Rusiji niti izdaleka ne godi tako sijajno, kakor sla si svojčas z Vladimir Iljičem zamišljala. Niti se čudimo, če trdi, da je komunis'ična stranka v Rusiji »duševno bankerotna* in da se vzdržuje po vsegamogočni vrhovni policijski upravi, kakor se gospod Mussolini po fa-iistih. Saj mora skrajna duševna napetost, neprestano idejno snovanje in stremljenje duha naprej in naprej že po naravnih zakonih doseči enkrat svoj neprekoračljivi maksimum ter se ustaliti v prilagoditvi k dejanskim razmeram in gotovim nepremagljivim dejstvom in potrebam vsakdanjega življenja, med katere spada žal tudi policija. Tako se je zgodilo še z vsako revolucijo političnega in socialnega reda, ki so jo zamislili pogrešljivi Zemljani. Ne tako nauk in ustanova Jezusa Kristusa, lei praznujemo te dni njega rojstvo. Kot od Boga samega razodeta resnica ne sledi zakonom minljivih stvari in pokretov. Ono je neprestana, vsak dan nova in enako močna zahteva na vsakega od nas, da sebe vsega posveti Bogu, odvrača od greha in dela na izpopolnitvi, na olepšanju in povišanju svoje duše. To je notranja, duhovna, v jedru natega človeškega bistva neprestano vršeča se revolucija. V zakone človeškega delovanja sega milost, ki ga tudi preko časnih zmot usmerja k Večnemu. Kadar kaka doba krščanstva otopi, okameneva in grozi izčrpali se v zunanjostih, pokliče Bog prihodnjo k tem večji delavnosti, poglobitvi in poduhovljenju, tako da je zgodovina Kristusovega občestva na zemlji zgodovina neprenehajočega, zdaj bolj skrivnega, zdaj bolj očitujočega sc obnavljanja. Ne izpreminjajo sc zunanje s'vari in razmere po zunanjih včinkovanjih, kakor v političnih in socialnih preobraHh, ampak prevstvarja se notranjost, gojijo se čcdnos'i duše, izlikvje se človek v popolnost otroka božjega, da more potem preobražaii tudi sebi podvrženi zunanji svet. Odtod neusahljiva življenjskost krščanske religije, ki je ne more ubiti niti časovna notranja mlečnost njenih članov niti zunanja preganjanja njenih nasprotnikov. Fanatični boljševik Marijinski v zadnji letošnji š'evllki moskovskega mesečnika »Novi mirc z ginlji-rimi besedami opozarja svoje somišljenike, kako živo tečejo studenci krščanske vere v oni sovjetski Rusiji, ki je mislila krščans vo popolnoma iztrcbVi z lica zemlje. Delavci, vojaki, mladina se zbirajo v krščanskih krožkih, kjer po besedah tega sodruga najdejo ono mirno, blažeče in vzgojno ter nad vsakdanjost povzdi-gujoče ozračje, ki ga v komunističnih klubih zastonj iščejo. Inquielum est cor nostrum, doneč requiescat ln Te. Poraja se krščanska inteligenca, ki uči ljudstvo, da je socializem brez krš anske podlage nemogoč. Ljudje se zovet obhajajo in ljubezen do krščanske lilur-gije je neprimerno globlja nego je bila v nazunaj najbolj nabožnih vekovih stare Rtt-sije. Spričo tega je ateizem brez moči in »s nri iskom sc doseže ravno nnsprotnac. toži i hnljševiški visateli. Korošec za četoornts • 6 IC1|0 Se'a demokratskega kluba — D&vldovifev gover - Se a demokratskega kluba šele po praznikih - Tedas tudi rešitev krize Zagreb, 22. dec. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« priobčuje to-le: »Včeraj je imel Vaš dopisnik priliko razgovarjati se s predsednikom vlade in notr. ministrom dr. KoroSccm, ki mu je izjavil sledeče: Ja« sem za ohranitev četvorne koalicije, ker predstavlja najboljšo rešitev državne politike. Nimam pojma o tem, da bi morala dati vlada ostavko, ker nimam za to posebne potrebe niti stvarnega vzroka. Trenutna nesoglasja v notranjem življenju četvorne koalicije sc bodo uredila. Vlada bo nadaljevala z intenzivnim delom na proračunu in nujnih zakonih, ki so potrebni radi Izenačenja zakonodaje v vsej državi. Vse ostale vesti so popolnoma neosnovane.« Belgrad, 22. dea (Tel. >Slov.<) Ob 10 dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba, ki je bila pa kratka in ni prinesla odločitve niti o stališču demokratskega kluba niti o demisiji demrkratskih ministrov ali vlade. Edino Davidovič je povedal svoje mnenje. Dasi je snoči vladalo v političnih krogih že mnenje, da je kriza vlade odklonjena ali ublažena, jc današnja seja DS-kluba pokazala nasprotno. Seji je prisostvovalo 44 poslancev. Navzoči so bili: Ljuba Davidovič, Izidor Nova-kovič, dr. Milan Miovič, Vlada Krstič, Mladen Nikolič, Ignatije Stefanovič, Jarmil Pavlovič, Dragutin Rajkovič, Voja Veljkovič, Zivojin Rafajlovič, Peran Milanovič, Vasa Ognjanovič, dr. Božidar Vlaič, Aleksa Dimitrijevič, Aca Trajkovič, Gjor^je Manojlovič, Sefedin Ah-mud Begovič, Krsta Markovič, Slavko Duka-nac, Slavko Sečerov, lliia Šumenkovič, Grga Angjelinovič, Pera Markovič, dr. Skerovič, Kosta Timotijevič, Dušan Stevčič, Koeta Ku-manudi, Dragan Bojadjijevič, Dra-jutin Pecič, Aleksa Miovič, Djarmil Jaša, Gjoka Popovič, Miloje Jovanovič, Milan Grol, Rista Jojič, dr. Bolanovid, Velja Pavlovič, Petronije Popovič. Sava Zarič, Dušan Jotič, dr. Pavle čubrovič. Prvi je govoril LJUBA DAVIDOVIČ. Izvajal je, da je med ljudstvom nezadovoljstvo in da ni imelo nezadovoljstvo nikdar večjega razmaha, kakor danes. Sli smo v vlado, da se ljudstvu olajšajo razmere in popravi stanje. Dosedaj ni bilo uspeha, ker zavezniki v koaliciji niso stvari pravilno razumeli. Vsi so gledali skozi svoja strankarska očala. Uprava je radi strankarskih strasti strašna. V nekem ministrstvu so omare polne neizvršenih odlokov državnega svela. Kako je šele v ostalih uradih, če se na najvišjem mestu rie spoštujejo odloki najvišjega upravnega sodišča. Iz istih razlogov nismo imeli uspehov na zakonodajnem polju. Zahtevali smo, da se sprejmejo gotovi zakoni. Rekli so, da je to demagogija. Položaj med ljudstvom je težaven. Njegovega stanja nočejo razumeti. Ako se nečejo sprejeti naši načrti, naj se dajo drugi. Toda, dajo naj se. Zahtevamo, da se ti zakoni, ki jih zahtevamo, sprejmejo pred proračunom. Zakon o korupciji pa se nc sme spremeniti tako, kakor bi oni hoteli. A4i nočemo biti pretirani v zahtevali kot podrejena stranka. Zahtevamo revizijo politike in revizijo stanja. Za ministrske prestopke je mini str. predsednik izjavil, da je odredil preiskavo. Minister je pod preiskavo, pa ministruie še dalje. Vsekakor osamljen slučaj na svetu, Po izjavi predsednika vlade, bi morala ta vlada biti vlada zakonitosti in pcnrrljlvosti. Dovolj stvari pa je, ki pričajo, da ni tako. Zakoni sc niso spoštovali. Poslednje imenovanje tren. M"ks;moviča v Zagrebu ckkazuje, da vlada ni niti pomirljiva. Brez našega znanja se je značaj vlade s tem spremenil. Tako se v državi, ld bi imela postati zemeljski raj človeštva, pa se jo po besedah Ljcninovega najboljšega druga pomeščanila, zopet prižiga v srcih luč krščanstva, da dviga ljudi nad zlobnost, mizerijo in smešnost, ki je neizločljivi del našega življenja. In tudi samo iz te usmerjenosti k Božjemu in Svetemu je mogoče po dvigu naših duš, naših moralnih sil, naše notranjosti doseči v stopnjujočem sc napredku oni pravični zunanji politični in socialni red, ki ga terja dostojan-8>vo f>o Kristusu povišane osebnosti človeka. Nauk sinu Božjega, ki k temu rodi, se ne popari kakor se je Ljeninov, ampak je čist, j nepotvorjen in užigajoč kakor je bil ob svojem rojstvu. Zagreb je naše najrahločutnejše mesto v notranji politiki. Proti njemu se mora voditi zelo rahločutna politika. Vojak na tem mestu poleg vseh svojih sposobnosti in vrlin nt na svojem mestu, ker ne pozna zakona. Prizadevati se trto-mamo, da se z Zagrebom sporazum doseže. To jc v interesu države in naroda, ker je sporazum z Zagrebom absolutna državnr potreba, in ako Zagreb vztraja na tem, da se razpusti narodna skupščina, je DS tndi zato, pa če jc radi treba, bo izstopila tndi iz današnje vlade. V poročilu, ki ga je dal časnikarjem dr. Vla-jič, tajnik DS-kluba, pa je Davidovičev govor znatno omiljen. Za Davidovičem je govoril Kosta Timotijevič, ki je prosil klub, naj nihče nc govori. To je klub sprejel. Nato jc Timotijevič predlagal, da se Davidovič pooblasti, da v sporazumu z ministri, poslsnskim klubom in glavnim odborom DS nadalje vodi p^sle. Klub ie tudi to sprejel. Nato se je seja zaključila. Poslanci so hoteli, da bi se seja ponoldne nadaljevala. Nato je Davidovič izjavil, da bi sc seja popoldne nadaljevala edino pod pogojem, da bi se na njej o položaju nc razpravljalo. Nato sc je r-klepilo, da sc razprava o položaju preloži na čr.s po praznikih. Po seji DS kluba sc jc zvedelo, da jc Marinkovič klubu poslal pismo in da sc to pismo na seji kluba ni prcčitalo. Marinkovič je v tem pismu razločil svoje poglede na položaj in izjavil, da vlada dela na podlagi sporazuma, ki ga jc sklenila ob sestavi. Sedaj sc mora zahtevati od nje samo to, kar sledi iz sporazuma, čc že to ni storjeno. Marinkovič jc v tem pismu naglasil, da se druga vprašanja niso zapostavljala. Jutri ob 10 dopoldne bo Davidovič obiskal predsednika vlade dr. Antona Korošca in mu bo poročal o seji kluba DS. V pondeljek ob 4 popoldne pa sc bo vršil sestanek vodij koalicije, na katerem se bo k"?nSn.cve!javno rešlo, ali naj vlr.da ostane, ali naj poda ostavko. Danes sc šc ni mogla napovedati dcmisiia, ker govorijo veliki momenti za to, da vlnda četvorne koalicije ostane. Vsekakor pa bo od Davidovičcve taktike na seji četvorne koalicije to zavisclo. Božični večer bo prinesel odločitev o vladi. IComeRtarli Kakor je bilo pričakovati in kakor se je včeraj v političnih krogih govorilo, je bila današnja seja demokratskega kluba lo informativnega, ne pa načelnega pomena, ker so demokratske zahteve o zakonih, ki naj se sprejmejo v narodni skupščini, že davno znane. Zato demokratska seja ni prinesla v politiki nobenega novoga momenta. Zahteva, da se čimprej pride v slik z Zagrebom tndi ni ničesar novega, ker vsa vlada pa tudi njen predsednik g. dr. Anton Korošec ?eli najiskre-nejše ravno to, da prirto čimpreje do tesnih ednešnjov mod prestalico in Zagrebom, oziroma med vsemi državljani naše države. Predsednik vlade dr. Anton Korošec je danes dopoldne prebil v notranjem ministrstvu. Nekateri optimisti pravijo, da zahteve dem. stranke nc bodo spremenile položaja. Dc, mokratske zahteve bodo sicer še predmet posvetovanj med posameznimi klubi, zlasti med ridikali. Vendar pa ne bodo pomenile ničesar novega, ker so n. pr. agrarni zakon vladne s.ranke že dane3 sprejele v načelu, v ponedeljek pa se bo izdelalo končno besedilo tega zakona. O zakonu o razdolžitvi kmetov se da govoriti, enako tudi o drugih zahtevah. Neki radikalni minister je o se(i demokratskega kluba in govora I.jubc Davidoviča izjavil sledeče: »Culi smo, da je Davidovič takoj na začetku seje dejal, da bo on na seji govoril in da nihče drugi ne bo dobil besede. O tem, kdaj bo klub ra7pravljal o položaju, sc bo odločilo pozneje. To za nas pomeni, da Davidovič samo reiitev odlaga. Zagreb, 22. dec. (Tel. »Slov.«) Vsi zagrebški listi ugotavljajo, da ni današnja seja kluba DS prinesla nobene odločitve, kakor se je SDS nadejala. »Obror« je mnenja, da demokrati nočejo iti za SDS in da zato odlagajo odločitev. Značilno je, da ugledni člani SDS, cclo iz vodstva, širijo vesti, da je dr. Koroiec prosil gospoda Kennarda, da bi se v Zagrebu prizadeval, stop ti v stik s KDK. V zvezi z razgovori KDK s Kennardom sc širito v vrstah 1 KDK zeio optimistični« vesti. Nova de avska pogodba z Nemč"o Uspeli, ki ga je dosegla naša delegacija pod vods.vom dr. G o s a r j a v Berlinu, seveda ne da miru gospodom pri »Jutru«, ki menda smatrajo za svojo glavno žurnalit-tično nalogo, da nikdar ne pripoznajo nobenega uspena nasprotnika. Tako je »Jutro« objavilo tudi zaradi pogodbe z Nemčijo glede nezgodnega in starostnega zavarovanja delavcev članek, v katerem trdi, da je doživel g. dr. Go-sar v Berlinu same neuspehe. Je pač tako, da je po »Jutru« vsaka reč neugodna, če je ne vzame v roke pristaš dr. Žerjava, ki je po svoji sreči itak po vsej Sloveniji več ko znan. Pa da odgovorimo na »Jutrova« izvajanja ludi čisto stvarno: Predvsem je treba »Jutru« povedati, pred« no so spravi na vprašanje o naših pogodbah z Nemčijo, da ue loči invalidnih (onemoglost-nih) od starostnih in nezgodnih rent. Ko bo enkrat to razJikovalo, potem mu bo majsiknj v »Slovenčevein« poročilu jaisno, česar sedaj dotični poročevalec ne razume. Tako n. pr. ne bi mogel obesiti »Slovenčevemuc poročilu, da so pogodba na invalidnino (onemoglostno) zavarovanje no nanaša, ke^ pri nas tako zavarovanje ni izvedeno, stavka: »Torej za starost nič, samo za slučaj nezgode.« Iz »Sloven-cevega« poročila je za vsakogar, ki ima le malo vpogleda v nsžo socialno zakonouajo, jasno, da bodo po novi pogodbi prejemali pri nas no samo rudarji, ampak tudi zasebni nameščenci nezgodne in starostne prejonike. Ne bodo prejemali, da še enkrat poudarimo, samo invalidnih (onemoglostnih) rent. Pri tem je treba upoštevati, da je pokojninsko zavarovanje nameščencev izvedeno samo v Sloveniji in Dalmaciji, da pa bodo nameščenci kljub temu pre!emali iz v^eh krajev naše države nemške »'arestne in ne/godne rente. >Jutrovo< modrovanje, da ja denar, ki ga delavci, oziroma nameščenci prejemajo v obliki rent, prav za prav njihov denar, je v glavnem resnično. Resnica je pa tudi, da so skoro vse državo rade postavljalo na stališče, da se renta mora uživati v tisti državi, kjer se jo izvedla. Zalo so bili in so potrebne med državami posebne pogodbe o območju prejemanja rent tudi v drugih državah Modrost, ki jo je >Jutrov« poročevalec zagrešil, ko govori o zavarovanju naših sezonskih delavcev v Nemčiji, je naravnost zgledna. Ce je res, da bo Nemčija imela denarno korist od lega, ker bo našim poljedelskim delavcem izplačevala v vsakem slučaju nezgodne rente v domovini, potem je pač najbolj pamelno, da vsako socialno zavarovanjo entsta\no odpravimo. Bistvo zavarovanja obstoja ravno v leni, da plača eden več kot pozneje od zavarovanja prejme. Zato pa dobi drugi, ki ga zadene nesreča, več kot je vplačal. Nismo vedeli, da imajo v >Jutro-vemc. uredništvu take fenomenalne strokovnjake o socialnem zavarovanju, kot je ta, ki se je spravil na uspeh in neuspeh nače delegacije. »Jutra« pa povemo na uho, da so prišle iz Francije precej kritikujoče vesti, oziroma neke obdolžitve, zakaj je naša država prej sklenila z Nemčijo to, za nas tako ugodno pogodbo, predno je slopila v uradna pogajanja s Franc jo- Tudi zapacna prijateljska veles.la priznava, da so pogoji našo pogodbe z Nemčijo najboljši in da se je čuditi, da se je naši delegaciji to sploh posreč.lo. Ali je sedaj vse to *Ju'ru« jr.sno? Ali potrebuje še nova pojasnila? Ali res misli, da je pri vsaki stvari važen le strankarski interes? Sera f nančnega odbora Vsi naši dolgovi znašajo 26 milijard. Belgrad, 22. dec. (Tel. Slov.) Ob 10 dcpol-dne se je vršilo nadaljevanje razprave o proračunu v pedrobnestih v finančnem cdboiu. Na dnevnem redu je bila razprava o tržavnih dolgovih. Finančni minister je pedal poročilo: Imamo tri vrste državnih dolgov: srbske in črnogorske predv ' dolgove, vojne dolgove in del av-stro-ogrskih dolgov. V celoti znašajo dolgovi 26 milijard 600 milijonov Din. Od teh je letečih 70C milijonov Din. Nadalje imamo dolgove posameznih pokrajm avstro-ogrske monarhije, ki pa po sklepu senžermenske mirovne pogodbe ne pri clejo v javne avstro-egrs! j 'olgove. Minister podrobno našteva zneske, obrestovanjc in odplačila ter vse pojave, ki so j tem v zvezi. Pri glasovanju s. bile postavke spreje' t 22 proti 2. Nato se je izvolil dvočlanski cdbor za proučevanje zakona o uradniškem pokojninskem sklada. Od Jugoslov. kluba je v njem pc6lanec Vesenjak. Radi katoliških božičnih praznikov bo prihodnja seja v petek ob 0. docoldne. Bedarlie bvšega avstrijskega generala So pač na svetu ljudje, ki se nikdar nc ; morejo vživeti v nove razmere, ki vedno sanjajo le o stari slavi, in eden takih ljudi je bivši avstrijski general Sarkotič. Se vedno sanja o onih lepih časih, ko je bil deželni šef Bosne in Hercegovine, ko je bil gospodar dežele, v kateri ne bi smel o poslanskem mandatu niti sanjati, če bi vladalo takrat demo-' kratično načelo in bi si ljudstvo samo izbiralo svoje šefe. In ne more g. Sarkotič pozabiti onih še lepših časov, ko je komandiral v vojski in vodil avstrijske vojake, da iztrgajo Črni-| gori Lovčcn, s čemer se g. Sarkotič še danes ponaša, pa čeprav jc tudi njega rodila jugoslovanska mati. Ker torej g. Sarkotič nc more pozabiti prejšnjih časov, ker še vedno sanja, da bo prišla tudi zanj ura, ko bo zopet odločevala v Jugoslaviji njegova oseba, je načelno i« osebno vedno proti tistim, ki hočejo, da je Jugoslavija močna in krepka država. Zato je .g. Sarkotič bil za frankovce, zato sedaj ljubi radičevce in skrajneže med njimi najbolj in zato napada danes g. Korošca, ker ta z močno roko preprečuje, da bi vladali zopet v Jugoslaviji razni generalobersti. To in nič drugega je jedro članka, ki ga jc objavil plemeniti Lovčenski v katoliški reviji »Schonere Zuktsnft«. Da se je ta, sicer ugledna revija, spozabila tako daleč in objavila Sar-kotičev pamflet, je neodpustna in slovenskemu duhovniku po taki pogreški revije ne preostane nič drugega, ko da jo nemudoma vrne. Kajti tudi o jugoslovanskih razmerah nepoučen urednik revije bi moral spoznati, da vendar ni mogoče o jugoslovanskem škofu trditi, da podpira starokatoliško gibanje. Še manj pa bi mogel biti vesten katoliški novinar tako površen, da bi sc zavzemal za ljudi, ki javno propagirajo, da naj kmetski narod ne hodi v cerkve! A take gorostesnosti so v Sarkotičevem članku. »Schonere Zukunft« je članek objavila še s posebno pohvalno pripombo! S tem je javno povedala, da ne reflek-tira na slovenske in hrvatske naročnike in res ne vemo, zakaj jej ti ne bi ustregli. Zato proč od »Schonere Zukunft«, naj si ta najde lepšo bodočnost med ljudmi, ki sanjajo kakor g. Lovčenski o starih in nedemokratičnih časih! Pa da se vrnemo k članku g. S a r k o • t i č a. Kaj je njegovo jedro in njegov zadnji namen, smo že povedali. Treba sedaj samo še povdariti vse naivnosti, grobe neresnice in nevednosti, ki so nagromadeni v tem članku. , T Najprej giede staro katolikov. To tfibanje so povzročili oni hipernacionalisti, ki so danes jedro onih Hrvatov, za katere se zavzema g. Sarkotič. Ti ljudje so priskrbeli tej vedno bolj ginevajoči »cerkvi« tudi državno dotacijo. Da pa starokatoliki na Hrvatskem napredujejo, je samo iznajdba g. Sarkotiča in pobožna želja njih škofa Kaludj-jre. Rcsnica pa je čisto nasprotna in »cerkev« g. Kaludjere ima vedno manj pristašev. To vsakdo na Hrvatskem ve, le g. Sarkotič ne. Zakaj neki? Treba je bilo seveda članek priporočiti katoliški reviji in zato je bilo treba pisati o nevarnosti, ki da preti katoliški cerkvi, ko je šef vlade katolik. Da je resnica baš nasprotna in da se to zlasti jasno vidi pri novem šolskem zakonu, pa seveda plemeniti gospod Freiherr Lovčenski pozablja! Absolutna neresnica je tudi vse, kar piše g. Sarkotič o hrvatski duhovščini. Naj bi samo enkrat pogledal v »Narodno Politiko« in videl bi, kako hrvatska duhovščina podpira ta list, da bo z novim letom začel izhajati že kot dnevnik. Seveda to ne gre plemenitemu gospodu Sarkotiču v račun ir. zato tudi tega ne navaja. Omeniti pa moramo tudi še drzne napade g. Sarkotiča na škofa Aksamoviea. Ali naj te napade zavračamo, ko pa jih g. Sarkotič podkrepljuje le s trditvami onih, ki javno propagirajo bojkot cerkve? In drzni ter zlobni napadi na dr. Korošca, ko se upa ta zastareli generaloberst očitati g. Korošcu, da hoče katoliške Hrvate vtopiti v velesrbskem pravoslavju! In še drznojša žalitev, da si upa govoriti ta zabavljaški avstrijski propagator o dr. Korošcu v zvezi z 20. junijem Noben liberalec se tega danes ne upa več, in tudi g. Sarkotiča bomo še naučili, da bo tudi on zaklical, in nc samo slišal besedi: Pater, peccavi! Pa zadosti teh Sarkotičevih drznosti. Kaj misli o njem jugoslovansko ljudstvo, je povedal pl. Lovčenski sam, ko je postal emigrant. Kaj pa mislijo o njem slovenski katoliki, to je tudi sam povzročil, ko si je upal objaviti svoj članek! Ta konstatacija nam zadostuje, kakor bo zadostovala tudi reviji »Schonere Zukunft«, ki je z objavo tega članka zaigrala Za sebe vsako lepšo bodočnost med Slovenci. Velika eervev oogorefa v New Yorku Newyork, 22. dec. (Tel. »Slov.«) V New-yo-ku se gradi največja ameriška ccrkev baptistov, ki jo je ustanovil Rockefeller. Gradbeni stroški so dosedaj dosegli 4,000 000 dolarjev, j Ta cerkev je včeraj zvečer popolnoma pogorela j do tal. Smatra se, da so požara krivi gradbeni delavci radi svoje malomarno«*. £m™« Srtev ori požaru ni bilo. Otoorifeu rcmim. parlamenta Prestolnl govor - Vladne nacovedi o reformah - Decentralizacije ln agrarni zakoni BnkareSt, 22. dec. (>TeI. Slov.«) Danes je bil otvorjen novi romunski parlament s skupno sejo senata in poslanske zbornice. Poslanci večine so burno pozdravljali vlado in regentski svet. Vladna ▼»čina je bila zbrana skoro polnoštevilno. Od opozicije je bila zastopana liberalna stranka z Vintllo Bratfa-nom na čelu in dr. Lnpujeni, manjkala pa sta Jorga in Avarescn. Prestolni govor je čital prlne Nikolaj. Najprej se v prestolnem govoru ugotavlja, da dovoljuje vladi veliko zaupanje, ki so ga ji dali volivci veliko, veliko avtoriteta napram inozemstvu in doma, da more izvršiti potrebne in nujne reforme in tako konsolidi-rati državo. Dalje govori o delih pokojnega kralja Ferdinanda, kraljice Marije in onih državnikov, ki so pripomogli k zedinjenju države in uresničenju narodnega ideala. Zunanja politika se naslanja na željo naroda po miru. Politika vlade ostane tudi nadalje pri sistemu prijateljstva in zvez, ki so nastale v času skupnega trpljenja in po skupni sreči. Romunija hoče dobre razmere z vsemi državami in želi, da se sedaj pozabi vse, kar se je zgodilo v preteklosti. Plemenito delo Društva narodov bo podpirala z vsemi silami ter je r rečna, da je pristopila h Kfllogovemu paktu. Kar se tiče notranjepolitičnih reform, namerava vlada izvesti decentralizacijo uprave in ustvariti obsežne krajevne avtonomije. — Reorganizirati namerava orožniStvo in policijo. Da se izboljša gospodarski položaj naroda, se bo produktivnim slojem dala možnost uspešnega razvoja. Pri tem je treba paziti na poljedelski značaj Romunije, ki ima štiri petine kmetskega prebivalstva. Agrarni I z Vafkana Morfns vivertdi med Prago in Vatikanom. Praga, 22. dcc. (Tel. Slov.) Po povratku praškega nuncija Ciriacija v Prago iz Rima se pričakuje, da se bodo hitro rešila vprašanja, ki so v zvezi z modusem vivendi. Ker je cerkvena komisija pod predsedstvom nuncija že končala pripravljalna dela, se čaka na konec posvetovanj vladne komisije, da se morejo začeti direktna pogajanja med nuncijem in češkoslovaško vlado. Glavne točke pogajanj bodo razmejitev škofij in imenovanj: slovaškega nadškofa. Rim, 22. dec. (Tel; »Slov.«) Novi avstrijski poslanik pri Vatikanu dr. Kohlruss je danes po predpisanih obredih izročil papežu svoja po-verilna pisma. Na pozdrav poslanika je odgovoril papež z zahvalo. Po končanem oficielncm delu avdience je pozval papež poslanika v svojo knjižnico, v kateri sa sc še dalj časa raz-govarjala. Nato je avstrijski poslanik posetil kardinala državnega tajnika Gasparrija in šel potem v cerkev sv. Petra pred Petrov grob, kjer jc opravil pobožnost, kakor je predpisana za zastopnike katoliških držav. Med fašisti Rim, 22. dec. (Tel. *Siov.«) V senatu je danes sporočil Tittoni svoj namen, da bo odložil predsedstvo senata, kar jc utemeljeval z visoko starostjo. Kot njegov naslednik je izbran bivši kolonialni minister Federzoni, ki je bil šele sedaj imenovan za senatorja. Kakor je omenil Mussolini, se bo poverilo Tittoniju vodstvo važnega urada, kakor sc zatrjuje, vodstvo nove italijanske akademije. Tittoni je bil devet let na čelu senata, kateremu je pripadal 27 let. Fišistovrki or^an strokovnih zvtz »Lavoro d'Ita!ia« je bil ustavljen ter ga bo nadomestoval novi list »Lavoro fascisf?.« kot organ delavskih zvez, industrije, poljedelstva, trgovine, bank, premeta, prostih poklicev in umetnikov. Soremembe v ooVskU v'ad1 Varšava, 23. dec. (Tel. Slov.) Odstopil je pravosodni minister Majstrov/icz, ki je zastopal v kabinetu konservativno krilo. Njegov naslednik bo finančni minister Stanislav Car, ki pripr.da naje žjemu Pilsudakovemti krogu. Car je avtor izjemne cdr:cibe državnega pr:daednika, po kahri je bila začasno ukinjena neodstavljivcst sodnikov v svrho omogečenja radikalnih cccbnih refor •. AkcFa ©roti m!n. frtodži Praga, 22. dec. (Tel. Slov.) Pc.di neštevilnih vmešavanj v zadeve druge države ostro napada tisk opozicije prosvetnega ninistra dr. Hodžo. V bolgarskem sobranju se je očitalo bolgarski agrarni stranki, da jo vzdržuje tuj '-apital. V te' zvezi se navaja, da je bil lic'"a predsednik zelene internacionale. Hcdža jc izjavil narrr^-tiku ministrskega predsednika šrameku, da ni niti v Polgiri;', niti kje drrgod kupoval pHfedeliska podjetja. Opozicijski listi pa sedaj trdijo, da se Hrdži ne o"!ta nakup podjetij, temveč dovolje vanje posc;'l. Dunajska vremenska napoved: Mr/lo, večinoma tasno, ponekod nižinska megla. zakon se mora popolnoma izvesti, podpirati so mora zadružništvo, dati poljedelske kredite kmetom in omogočiti hipotekarne kredite. V svrho pospeševanja trgovskih zvez z vsemi državami se bo reformirala dosedanja politika zaščitne carine. Ščitile se bodo samo one industrijske panoge, katerih naraven razvoj je v državi mogoč ali ki služijo obrambi domovine. Reformirali se bodo zakoni o vodnih silah, rudokopih, o komercializaciji državnih podjetij v smeri sodelovanja z inozemskim kapitalom. Inozemskemu kapitalu se mora zagotoviti enakopravnost z domačim kapitalom. Ravno tako namerava vlada reorganizirati prometno službo, pešto, brzojav in telefon. V tekočem letu je vladi v državnem gospostvu ostal precej velik primanjkljaj. Da omogoči ravnotežje, je vlada ukrenila razne ukrepe za šte-denje, moralo pa se bo pospešiti tudi izterja-vanje zaostalih davkov. V to svrho se bodo uvedle tudi r.ovc takse in reformiral zakon o kolkih. Ko bo proračun prišel v ravnotežje, nc bo nobene ovire več ra inozemsko posojilo in stabilizacijo valute. Uredile se bodo vse finančne diference z drugimi državami. -- Nato govori prestolni govor o socialni zakonodaji, o pristojbin-skih kaznih in o organizaciji vojske. Vlada bo zagotovila vojski v ckv:m finančne možnosti vse njene življenjske poirebe in dovolila vsak firedit. Glede narcrlnih manjšin bo vlada na temelju obstoječe ustave in v duhu časa enako kakor z Romuni postopala z vsemi verskimi in narodnimi manjšinami. — Parlament je prestolni govor živahno odobraval. Ob treh popoldne sta se senat in poslanska zbornica zopet sestala k verifikaciji mandatov. Aman-U ah zmagife London, 22. dec. (Tel. Slov.) Po indijskih vesteh se je na kraljev poziv velik del prebivalstva pridružil kralju. Smatra "e, da vstaši pri Kabulu niso napredovali. Po ruskih vesteh so bil vstaši pregnani iz neposredne okolice glavnega mesta. ReformistiČni plani afganistanskega kralja Amunallaha Hana so izzvali pri domačem prebivalstvu upor. Zanimiva je vest, da vstaše vodi zloglasni mednarodni pustolovec Anglež Ignacij Timotheus Trebitsch-Lincoln. Rojen je bil leta 1682 v Pates (druga verzija pa pravi, da je bil rojen v Osijeku na Hrvaškem), kjer je imel trgovino. V začetku 20. stoletja je odšel v Kanado. Prvotno je bil izraelit. V Kanadi pa je prestopil v angleško cerkev, kjer je postal radi sijajnega govorniškega talenta celo duhovnik. Toda tu mu ni ugajalo. Zato je odšel v Anglijo, kjer je leta 1910 bil za liberalno stranko izvoljen za poslanca spodnje zbornice. Za časa svetovne vojne je služil kot vejaški špijon v angleški službi. Ker je osumljen špijonaže tudi za Nemčijo, jo je popihal v Newyork. Tam je izdal knjigo »Dogcdljaji špijona*, v kateri je v resnici potrdil, da je špijoniral iudi za Nemčijo. Ker je bil obdolžen tudi falzificiranja menic, je bil izročen Angliji, kjer je odsedel triletno težko ječo. Na koncu svetovne vojske je ponudil svoje službe Viljemu II., polem je deloval na Madjarskem v prid nadvojvode Jožefa, nato zopet v Berlinu pri Kappcvem puču. Radi neuspeha je zbežal preko Rima v Ameriko, kjer je bil izgnan. Nato je postal svetovalec kitajskega maršala Vu-pej-Fu. Kmalu je obogatel in por'al plantažnik na Javi. Obiska! je Mcnte Carlo ter izgubil ves imetek. Odšel je na Ceylon, kjer je zamenjal svojo vero za budistično. Vstopil je celo v samostan te veroizpovedi. Njegov sin je bil v marcu 192C) v Angliji radi zlcčinstva justificiran. Pred kratkim je bil zaporen v veliki amerikanski telegrafski agenturi in je zaslovel kot novinar svetovnega slovesa. Zdaj vc vstajo v Afganistanu, da bj se maščeval nod Angleži, ki podpirajo kralja. Razstava Karle Btdovčcvc. SnoČi 22. t. m. zvečer se je v mali dvorani prostorov Narotne Galerije »tvorila razstava kiparskih del in risb kiparice Karle Bulovčeve. Razstavljenih je nekaj desetin ilovnatih portretov in manjših osnutkov (za spomenik kralja Petra) ter več risb s kredo, mod temi dve veliki skici za figuralno dekoracijo glasbene dvorane. Bulovčeva po svoji, na prvi hip tuji maniri, preseneti gledalca, vajenega sodobnega plastičnega izraza — gladkih, arhitektonski mirnih praoblik. Ona misli kiparski na svoj način, poudarja nnj-rahlejši plastični detajl kot pretirano močno vzbo-klino ali zarezo — je nekaj 2>mikro3kopičnega« v tem gledanju. Je pa to vendarle plastično gledanje stvari, dasiravno vzbujajo mnoge sence tudi zeio slikovite dojme. Zna tuli zanimivo dinamično razgibati plastično maso; v kartonih Harfa in Činela je nekaj, kar spominja na barok (Tintordtove risbe, diagombia kompozicija), tudi sem našel v osnuiku za spomenik pesn ku (i. M ) nekaj sledov avtoričine ljubezni do Michelangela (Giulinno Medici), ki ji more bHi le v korist. Kakor je manira Rulovčeve danes nekam na strani stoječa od ofieielne ^sodobno«, ima vendar svoje individualne vrline. Imponlra tudi neki, pri ženskah redki zamah, s ka'crim koncipira večje stvari. S. V. Oblastna dav&Pna na nočni obisk javnih olcrcpčcvališč in zabavi- lisč sc po odredbi ljubljanskega oblastnega odbora v božični noči nc bo pobiralo. Naša Dravda Naša primorska pravda je pravda med hlapcem in vsemogočnim gospodarjem. Gospodar je vzel hlapcu vse, zdaj mu sega še po duši s silo in s poudarkom, da samo radi tega, ker je gospodar. Italija zdaj dan za dnem in ob vsaki pri« liki poudarja heroizem svoje avstrijske ire-dente, postavlja nesrečnim Žrtvam spomenike, jih proslavlja v pisinu in pesmi, občuduje njih junaštvo, ker se niso vklonili avstrijski sili, obenem pa s kruto silo tira naše ljudi na Liparske otoke, ker imajo samo to nesrečo, da jih je rodila in učila prve besede slovenska mati. Političen umor jo ostuden v rčeli kultur, negn človeka, umor, tudi če bi se s tem rešila velika dobrina! Kaj naj rečemo nad političnim umorom pol milijona in čez naših primorskih rejnkov, ki jim je dan na dan po fašizmu prizadejano več duševnih muk, kakor jih more povzročiti telesna smrt? Narod štiridesetih milijonov davi pri« morsko tretjino našega naroda, ki ima to tragično usodo, da je majhen. Če bi tolpa tolovajev razpršila eno samo družino ter bi ukradla otn ke, bi se ves svet zgražal nad krutostjo tolpe; zdaj ko je naš narod razdeljen in je njegov najboljši del pod tujo oblastjo, je to v redu. In ko ga mučijo, mu jemljejo najmanjše človeške pravice, je I vse v redu, ko preganjajo jezik materin, je vse v redu. in ni ga, ki bi to grajal javno. Mi nimamo moči, da bi šli po brate, ml ne grabimo po meču, da ne zagrešimo umora, mi hočemo miru, miru, mini! Toda ne sam« miru, mi hočemo tucli pravice, samo člove-čanskih pravic, samo pravice, da boš smel peti slovensko pesem, da boš smel moliti slovensko molitev. Da, da boš smel moliti slovensko moli-tev. Ti, tvoja mati, ki te jo je učila, tvoj dtrok, ki jo že pozablja. Zato polagamo to svojo pravdo med močnim in nemočnim, polagamo pred sodni stol Boga, Gospoda narodov in vojsknih trum: Mi smo nemočni, mi hočemo le miru, mi hočemo le pravice. Zato predlagamo svojo stvar Naf višjemu sodniku, ki ne sodi ne po moči ne p« bogastvu, ki sodi samo po Pravici. Ali je greh in nedopustno, da Te molimo v besedi materini? V besedi, v kateri sta Tvoja apostola prinesla k nam Tvoje veselo sporočilo? Ali najde nemilost v Tvojih ofeh naša trdna vera v lepoto slovenske pesmi, ki si nam je Ti navdihnil! Mi smo v dno duše prepričani, da je pra« vica samo ena, kakor je Pravica samo ena, da je resnica samo ena, kakor si Ti edini Resnica. Zato polagamo mi nemočni svojo pravde na Tvoj pravični sodni stol, da razložiš pismo, v katerem je pisana pravica poedinca is narodov. Mi verujemo Vate in ne bomo osramff čeni vekomaj! Kakor ni bilo osramočen Tvoje izvoljeno ljudstvo ob rekah babilonski! Uporaba m^norjoilskega POSO 113 Delgrad, 22. dec. (Tel. »Slov.«) Financn! minister je izdal na podlagi § 3 zakona o mo-nopolskem posojilu pravilnik za iz.lačilo drž. ob vez iz prejšnjih let. Prvi obrok najetega monopolskega posojila 5,000 0C0 dolarjev se porabi na sledeč način: 1. za izplačilo dolžnih invalidskih podpor do 31. marca 1928 100 milijonov dinarjev, 2. za izplačilo dolžrih pokojnin do 31. marca 1928 25.C00.C00 Din, ostanek 150 milijonov dinarjev se bo porabil za izplačilo dolžnih razi k in prevedb po zakonu o državnih urednikih iz 1. 1923. sa čas cd 1. okt. 1923 do 1. maja 1921. Kolikor se ne bodo Izplačale vse obveznosti iz prvega obroka, se bodo izplačale iz drugega. Odlikovanje policistov. Belgrad, 22. dec. (Tr<. Slov.) V notranjem ministrstvu so odlikovani sledeči policisti: Anton Budak, višji stražnik v Celju, Ivan Stok, v. s. v Mariboru, Matija Mušica, v. s. v Celju, Matko Markošič, Ivan Kovačič, Franc Rudek, vsi v. s. v Mariboru, Justo Uclovič, v. s. v Celju, Franc Semič v Ptuju. V Mariboru: Anton Simičič, Ivan Jelavec, Ivan Mcrič, Anton Penko, Jos;p Banko v Ptuju. Mihael Dintinjan v Celju, Franc Grač-ner in Josip Obrsnel v Mariboru. Anton Mušič, i Mihael Srok, Josip Požar, Ivan Kae, Franc Ga-lup v Ptuju. Franc Binan v Celju. V Ljubljani: | Agenti policijskega ravnntelistva: Viktor Bučer, | Anton Vrenar, Franc Mcčan, Jcsip Lušpek, Maks j Turina. Alojzij Fabernik. Višji stražniki v Ljuh-I Ijani: Franc Sešek, Josip Jagodica, Franc Med-vešček, Ivan Jenko, Anton Sojer, Ivan Zižimonda, Ivan Krstič, Josip Bemubič, Anten Lasič, Franc Anderlič Simon Hlebec Franc Bugmar. ČUDOVITO pa dokazano: « C 9 » R g^-5 i o 5 o a o E ~ O «