Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lli

VENEC
Ček. račan: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 zn inseratc; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 t =
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, rožen ponedeljka in dneva po prazniku
Za rešitev gospodarske krize
Ni je države na svetu, ki bi se danes ne nahajala v gospodarski stiski, kakor ludi ni vlade, ki bi se z vsemi svojimi silami ne borila s to občo nadlogo, dobro zavedajoč 6e, da je z omilje-njem ali s poslabšaujem gospodarske krize združen njen obstanek, oziroma njen padec. O vzrokih gospodarske krize so si danes vsi državniki in vsi narodi na jasnem in tudi pot, ki pelje k rešitvi, že vidijo pred seboj; pač pa pogrešajo vlade enotnega vodstva, kakor so glasoviti angleški javni delavci, člani društva za širjeuje ideje Zveze narodov, nedavno ugotovili v svojem pismu uredniku »Timesac. Pismo je nosilo razburljiv naslov: »Civilizacija v nevarnosti« in je zbudilo veliko pozornost tudi hladnih Angležev.
V kolikor so vzroki gospodarske krize političnega značaja, lahko danes z zadoščenjem ugotovimo, da smo se vendar pomaknili z mrtve točko. Med te vzroke moramo prištevati v prvi vrsti vojno. Z lozanskim sporazumom so bile odstranjene ovire normalnega izmenjavanja gospodarskih dobrin, ki jih je postavila versaillska mirovna pogodba z reparacijami. Najnovejše izjave senatorja Boraha, da je Amerika pod določenimi pogoji pripravljena pristati na črtanje medzavezniških dolgov kažejo, da se z naglimi koraki bližamo času, ko bodo države končno napravile križ čez vse kvarne finančne učinke svetovne vojne, v kolikor so bili registrirani v raznih mirovnih pogodbah in medsebojnih dogovorih med zavezniki.
Težje bo likvidirati politične posledice svetovne vojne, ki ne igrajo v mednarodnem gospodarstvu nič manjšo vlogo kakor čisto finančne. Nacionalizem, ki danes razdvaja evropske narode in ki je na poti političnemu in tudi gospodarskemu zbli-žanju med njimi, je pognal svoje korenino še globlje med vojno, ki jc razklala človeštvo v dva sovražna tabora. Ako bi bilo v Ženevi prišlo do sporazuma tudi o še tako platonični resoluciji o razorožitvi, ako bi ne bila Nemčija odšla s konference užaljena — nikakor nočemo reči, da ni bila tudi ona kriva tega neuspeha — bi bili danes tudi v tem pogledu velik korak naprej. Velikega pomena za ustalitev političnih razmer in za pomirjenje narodov je obnovitev »prisrčnega- sporazuma« ali, kakor se danes imenuje, r pogodbe o medsebojnem zaupanju med Francijo in Anglijo. S pomočjo sporazumnega postopanja bo mogoče Angliji in Franciji brzdati šovinistični nacionalizem v Nemčiji in tudi v Italiji, ako bi skušal preiti k dejanjem; sicer jc »revolucija« v Italiji pokazala, da se ne more nobena država za dolgo izločiti iz mednarodnega gospodarskega občestva in da se motnje, ki jih taki prevrati povzročijo, v interesu mednarodnega gospodarstva v kratkem času odstranijo. V ostalem pa prihajajo iz Nemčije v zadnjem času optimistična poročila.
Težko je bilo likvidirati finančne učinke svetovne vojne, še težje je odstraniti njene politične posledice, saj se Nemčija ne bo zadovoljila niti z zahtevano enakopravnostjo z drugimi državami, pač pa bo kmalu tudi uradno zahtevala revizijo meja; toda neprimerno težje je odstranili vzroke današnje gospodarske krize, ki ležijo v bistvu da-uašnjega gospodarskega sistema samega. V prvi vrsti gre za mehanizacijo in racionalizacijo industrije, ki je po vojni silovito naglo napredovala in spravila na cesto ogromne mase delavstva. Tudi tu ima vojna svoje prste vmes, v kolikor je pospešila razvoj tehnike, ki je prav med vojno zazna-meuovala silno veliko število izumov. Po podatkih mednarodnega urada dela je danes v Evropi (razen Rusije), v Ameriki in Avstraliji 25 milijonov brezposelnih, ki bi morali hranili drugih 35 do 40 milijonov ljudi. Pri tem niso všteti brezposelni v Aziji in Afriki. Kako naj pridejo li milijoni ljudi spet do kruha in kako naj se dvigne njihova kupna moč in lako omili nadprodukcija? Ali naj se stroji ustavijo in na njihovo mesto zopet človeške roke? Ali naj sc človeštvo odpove tehničnemu napredku? To bi pomenilo brezdvomno korak nazaj. Med gospodarstveniki nima la predlog mnogo pristašev. Pač pa se vedno bo.il množijo vrsto onih, ki zagovarjajo skrčenje delovnega umika. Da bi lahko zaposlili omenjenih 25 milijonov brezposelnih. bi bilo treba znižati urnik za 33 odst., t. j. od 48 na 30 ur tedensko. Tako bi producirali toliko blaga s 100 milijoni delavcev kakor ga proizvajamo danes s 75 milijoni. Da ne bi lo imelo za posledico obubožanja delavskih mas, predlagajo ugledni gospodarstveniki povišanje plač, lako da bi s skrajšanim urnikom delavec zaslužil prav loliko kakor danes.
Ta predlog je naravno naletel na odpor v pridobitnih krogih, ker se ti bojijo zvišanja produkcijskih Stroškov, češ. da bi to še bolj ubilo industrijo. Problem vendar ni lako enostaven; kajti si roški za delovno moč ne predstavljajo pri velikih pridobitnih podjetij posebno v rudnikih pretežnega dela izdatkov in zaradi toga bi se produkcijski stroški ne zvišali za toliko kakor plačo delavstva. Kupna moč delavca bi sc dvignila in s tem bi bila dana možnost za plasiranje industrijskih izdelkov ler odpravo nadprodukcije. To le-meljno idejo posebno zagovarja bivši francoski podlajnijc v finančnem ministrstvu .lacques Duboin v svoji knjigi »Nous faisons fausse route« (Po zgroženi poli hodimo). Tudi med italijanskimi gospodarstveniki je našla ta ideja zadnje čase mnogo zagovornikov.
Josepli CaillauK, nekdanji finančni minister, oporeka temu predlogu, češ, da bi lahko imel /.a kmetijstvo katastrofalne posledice, ker bi delavstvo zapustilo delo na kmetih, kjer jc treba delati ves dan, in bi sc še v večjem številu selilo
Razjasnitev mednar. horiconta?
Nemčija pristopila k „pogodbi zaupanja"
London, 27. julija. Tukajšnji politični krogi so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest. da jc Nemčija pristopila k paktu zaupanja (Gontlo-mens Agreenient), kateremu so je takoj po njega sklenitvi pridružila Italija, kljub lomu. du zelo nerada vidi prisrčno prijateljstvo med Francijo in Anglijo.
Sicer ta pristop Nemčije nikakor ne pomeni, da bi Nemčija želela poslati članica fran-cosko-angleškcga sporazuma, na vsak način pa se bo Nemčija odslej z večjim zaupanjem ude-leževala diskusije vseh mednarodnih problemov, glede katerih obstojajo med Anglijo in Francijo enake smernice. Nemčija bi bila sploh lahko takoj k paktu zaupanja pristopila, ker ta pakt ni naperjen proti Nemčiji, niti ni bil tako mišljen. Anglija in Francija pa tda morali pakt zaupanja skleniti zaenkrat samo med seboj, ker z Nemčijo niso še razčiščena ona vprašanja, ki Nemčijo še vedno ločijo od Francije. To jc v prvi vrsti vprašanje o enakopravnosti Nemčije glede razorožitve in vprašanje takozvano vojne krivde, glede katere Nemčija zahteva, da se iz verzajske mirovne pogodbe briše. Vendar pa pakt zaupanja omogoča, da sc bodo ta vprašanja v doglednem času po vsestranskem sporazumu zadovoljivo rešila. Res da Herriot odločno odklanja gotove nemške teze, ki so direktno nasprotne francoski narodni volji, vendar pn jc. pripravljen k pametnemu kompromisu, čc le nasprotnik pokaže dobro voljo.
Hoover pozdravlja Borahov nastop
temu razveseljivemu dejstvu sc pridružujejo tudi komentarji, ki jih objavlja velik del ameriškega tiska k znani izjavi senatorja Bora b a, da je Amerika pripravljena reducirati ali celo črtati vojne dolgove Evrope. Sicer ono ameriško časopisje, ki je last znanega Hearsto-v ega trustn, hudo napada Boralia, češ, da Ame-
rika nima povoda odpuščati Evropi dolgove za vojno, »od katere so se znpadnc velesilo obogatile. dočim jc Amerika imela samo izgubo«, toda javno mnenje je v pretežni večini na strani Boraha. Nevv York Times . ki ima velik vpliv, piše na primer, da Zedinjene države ne smejo opirati svojo politike na napačno predpostavko, da evropski dolžniki lahko plačajo, ampak na dejstvo, dn bodo evropski dolžniki lahko zopet kupovali ameriške produkte, nko si bodo odpo-mogli. V to svrho pa jc treba dolgove črtati ali pa vsaj zelo reducirati.
Rorah je sicer podal svojo senzacionelno i/javo, ne da bi vprašal preje za mnenje predsednika Hoovra, toda oficielna izjava državnega departemonta, ki je izšla danes, dokazuje, da Hoover z Borahom več ali manj soglaša. Ue-partement namreč izjavlja, da inciutivo senatorja Boraha pozdravlja, ker bo njegovo stališče veliko pripomoglo k temu, da se bo celokupna javnost v vprašanju evropskih dolgo\ preorien tirala.
Dočim so v Franciji mnogi krogi nc/.ado-, voljni z Borahovo izjavo, v kolikor pomeni prehudo vmešavanje Amerike v evropsko politiko, zlasti kar se tiče oborožitve evropskih držav, pa v Angliji soglasno pozdravljajo iniciativo Boraha. Vendar pa »Mornig Post« pripominja, da sc mednarodni položaj ne bo razčistil, ako ne bo razorožitvenn konferenca storila za razorožitev nekaj več nego samo brezpomembne papirnate resolucije.
Washington, 27. julija, ž. Senator Borah zelo globoko razume svojo iniciativo. Sklenil je, da bo po vseh večjih angleških mestih imel predavanja, da pridobi dovolj pristašev za svoj nač.ert. Senator Borah jc snoči šc enkrat izjavil, da je pripravljen priznati 50 odstotni odpis vojnih dolgov seveda pod pogojem, da evropske države izvršijo resnično razorožitev ter na ta način ponovno omogočijo prosperiteto Amerike. V političnih krogih so popolnoma prepričani,
da je o akciji senatorja Boraha zelo dobro pfv. učen predsednik Hoover, ki njegovo delovanje v celoti odobrava. Izgleda, da tudi ostali člani vlade podpirajo Boraha pri njegovem delu. V širokih političnih krogih ugotavljajo, da inici-alivu senatorja Boraha pomeni novo politično ero za Ameriko.
Edina disominca: Schleicherjev govor
Hudo disonanco pn je prinesel v to optimistično razpoloženje govor nemškega vojnega ministra Sclileicherja, ki je v senzacionelnem govoru po radiu jako ostro polemiziral proti francoski politiki. Dejal je, du se čudi, kako more zahtevati Francija, ki ima največjo armado v Evropi, garancije za svojo varnost napram Nemčiji, koje armado je verzajska pogodba reducirala na minimum. Schleicher je stališče Francije v tem pogledu naravnost označil kot hinavščinol Nemčija mora zahtevati od velesil popolno enakopravnost, kar se tiče armade.
Vehcmentni napad Schleicherja je zelo razburil pariške kroge in bo seveda zopet zbudil nezaupanje do Nemčije v francoski javnosti, zlasti, ker je Schleicher tudi izjavil, da mora iti prizadevanje Nemčije za tem, da ima armado, ki ji bo zagotovila popolno varnost in popolno pariteto na svetu.
So politiki, ki se spričo tega vprašujejo, kakšno vrednost ima prislop Nemčije k »paktu zaupanju« in Boraho\u iniciativa za črtanje dolgov ,..
Pariz, 27. julija. AA. Havas p«r«ča iz Londona, da je jugoslovanski poslunik na angleškem dvoru dr. Cj u rit" včeraj napravil ediisk v britanskem zunanjem ministrstvu in sporočil, da je kraljevina Jugoslavija pristopila k bri-tansko-francoskemu paktu zaupanja.
Von Papen se \e polastit državnega sveta
Berlin. 27. julija, tg. Državni kancler von Papen jc danes kot državni komisar za Prusko sporočil članom pruske vlade, ki jih jc on odstavil, da so razrešeni tudi svojih dolžnosti v državnem svetu. Na njihova mesta je imenoval von Papen svojega namestnika in sicer dr. Brachta, ki sedaj uraduje kot pruski notranji minister, dalje nadomeščajo stare ministre novi, po komisarju imenovani opolnomočeni pruski ministri. Člani odstavljene vlade so sc nato priložili. Pred državnim sodiščem so bili člani bivše prusko vlade predlagali, da ne smejo biti od komisarja imenovani ministri člani državnega sveta. Vendar se pa državno sodišče v tej zadevi še ni izjavilo, čeprav jc državni kancler storil s tem činom korak, ki se občutno dotika ustavne funkcije državnega svetu. Po ustavi mora biti državni svet. ki ga sestavljajo parlamenti dežel, samostojni faktor zakonodajstva. Zadnji korak von Paponovo vlade pomeni, da je vpliv državne vlade v državnem svetu močno narastel.
Boj za zastave
Berlin, 2". julija ž. V Berlinu, ki je ves zavil v zastave, se vodi precej čudna volivna borba. Skoraj ni uoči, da bi ne izginilo s hiš po lo zastav vsake stranke, ki jih nato nasprotniki zažgo ali pa polijejo z žvcplono kislino, vsled česar pričnejo zastave same razpadati. Politični nasprotniki trgajo plakate in polivajo kioske / bencinom ter jih nato zažigajo.
Socialisti upalo na uspeh
Berlin, 27. julija. AA. V intervjuju, ki pa je včeraj dal šef socialistične stranke, v nemškem parlamentu berlinskemu dopisniku pariškega Joiirnala , je med drugim naglasil pomen nedeljskih parlamentarnih volitev Izjavil je: Prepričan sem, da bodo socialisti pri nedeljskih volitvah v najslabšem primeru ohranili svoje sedanje postojanke, ne izključujem pa možnosti, dn dobi več ko 200 mandatov. V nobenem primeru pa ni pričakovati, da bi nacionalni socialisti dobili 31. t. m. večino, tudi tedaj no. če bi jih podpirale vse nacionalne skupine.
Voditelj socialistične stranke je nato naglasil. da bodo socialni demokrati šli v volilni boj silno borbeni, vendar pa ta borba ne bo prekoračila meja zakonitosti.
Berlin, 27. julija. AA. V zvezi z ukinitvijo obsednega stanja v Berlinu in Brandenburgu je pruska policija izpraznila Liebkncchtov dom, kjer je centrala berlinskih komunistov in ki ga je policija predvčerajšnjim zasedla.
Lipsko, 27. julija. AA. Včeraj je tu prišlo do resnega spopada med komunisti in nacionalnimi socialisti. 13 ljudi jc nevarno ranjenih. Oblasti so mnogo oseb aretirale.
Koncentracija hitlerjevcev
Berlin, 27. julija ž. »Vorvviits« /elo alarmantno objavlja vesti o nameravani koncentraciji Hitlerjevih rjavih srajc v Berlinu. Po vesteh lista bi se tamkaj zbralo okrog 60.000 hitlerjevcev na dan volitev kakor poroča list, bo vsa ta Hitlerjanska druščina prišla v Berlin šc tekom tega tedna. Sestanek voditeljev bo danes v šleski palači. Vorvvarts« javlja nadalje, da jo /o tekom današnjega dneva prispelo v Berlin 2000 sivih srajc, ki stanujejo po privatnih stanovanjih.
Požar na irancoski ladji
Pariz, 27. julija ž. Na francoski ladji ;Cyr-noru«, ki vrši prometno službo mod južno-fran-coskimi lukami in Korziko je pričelo snoči goreti. Ladja je bila oddaljena 150 milj od obale, ko so opazili, da je nastal ogenj v spodnjem delu ladjo, kjer je bil natovorjen rement in apno. Ladja je. takoj obrnila smer proti obali, kamor je plula s polno paro. V nekaj urah je prispela r Nizzo, kjer so jo že pričakovali gasilci. Gasilccm jc po pur urnem napornem delu uspelo požar pogasiti in ladja je zopet odplula na svoj redno vožnjo.
Mobilizacija v Boliviji
Palaz, 27. julija /. Bolivijska vlada je izvršila splošno mobilizacijo. V notranjosti države je pustila samo 2 polka in potrebno policijo z vzdrževanje reda in miru. vse ostale čete pa jc poslula v cono Grand Ohaco.
Dunajska vremenska napoved: Precej jasno, nagnjenost k nevihtam. Temperatura narašča.
v mesla. Caillaux sc zavzema za noko vrsto dirigiranega gospodarstva. V produkciji vlada nered, nič več reda ni glede razdeljevanja kredita. Vsakdo živi in gre naprej, vdan usodi; obrtnik proizvaja blago, nt; da bi vedel, komu ga bo oddal, banke posojajo denar, ne da bi vedele, ali ga bo tvrdka rentabilno naložila. Svet je kakor orkester "rneov, ki igra -jazz- in v katerem vsakdo udarja ta instrument, na katerega mu slučajno pade ' jk i. I«'td bo mogoče napravili edino, ako se uvede Msieni gospodarskega napovedovanja , ki mora sloneli na podlagi ločnega statističnega materij^!:,, m ako stopi na mesto bank, ki niso bile v stanu v resnici
vodili gospodarstva, kdo drugi, v pvvi vrsti država.
Današnja gospodarska kriza nalaga državi vedno več novih nalog, ki bo pileg vsega silno težke. Še nikdar ni bilo za posamezne državo tolikšne važnosti, da jih vodjjo res sposobne \ lude kakor danes, ko je treba zagovarjati interese države na važnih mednarodnih konferencah in ko la-| našnje izredne gospodarske razmere silijo državo, da čedalje bolj posega v zasebno gospodarstvo. Neobhodno potrebno je, da uživajo vlade polno zaupanje svojih narodov, da intervencije lržave nc občutijo lako hudo in da imajo v nje tudi polno zaupanje.
Težkoče oMawshe konference
London, 27. jul. tg. Ne samo angleški liberalni tisk, ampak tudi »Montreal Gazette«, ki je zelo blizu kanadski vladi, piše o kritičnem stanju gospodarske konference v Ottavvi. Težkoče obstojajo v tem, dn Kanada ne more znižati carine na angleške industrijske proizvode in v zadevi raznih dominijonov pod vodstvom Kanade, naj Anglija popolnoma ustavi uvoz iz sovjetske Rusije. Zadnja pogajanja so se vršila brez Anglije, samo meti dominijoni in so se omejila na razne proizvode, kakor n. pr. na pšenico, mlečne produkte in na ineso. V vprašanju mesa so se dominijoni v toliko zedi-nili, naj Anglija zniža uvozno carino. Angleški de-legatje se bodo udeležili zopet posvetovanj, ko bodo dominijoni izdelali enotne predloge. Pogajanja med angleško in kanadsko volneno industrijo glede prednostnega ravnanja pri uvozu angleških volnenih proizvodov, so se iztekla brez uspeha.
London. 27. jul. Ig. Na vprašanje »Nevvs Cro-nicler, ali bi bil \Vashington primeren kraj zn svetovno gospodarsko konferenco, je odgovoril senator Borah pritrdilno. Po trditvi tega lisla je senator Borah za to. da bi morala Amerika povabiti ostale državo na to konferenco. Volivna borba nI nikak vzrok, da se konferenca ne skliče takoj.
Nov zagrebški župan
Belgrad. 27. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog notranjega ministra je postavljen zn načelnika mesla Zagreba, dr. Ivo Krhek, za podnačelnika mesta Zagreba pa Jakob Pavlin, mizar v Zagrebu.
Belgrad, 27. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog notranjega ministra je razrešen dolžnosti podnačelnik mesla Zagreba, Artur Mahnik.
V	»v e
eje-
perilo!'-ako je oprano z Gazelo !
TERPENTINOVO - MILO
Velik uspeh ruske diplomacije
Pariz, 27. julija. Podpis pakta med Rusijo in Poljsko dno 24. t. m. pomeni velik n speli ruske diplomacije. Podrobna določila pakta še niso objavljena, bistvena določba pa je ta, da so obedve strunki odpovesta vojski kot sredstvu nacionalno politike. Tretji državi, ki bi napadla eno izmed obeh pogodbenic, druga pogodbenica ne sme nuditi pomoči, niti direktno, niti indi-rektno. če ena izmed pogodbenic Mama napade tretjo državo, potem sme druga takoj odpovedati pakt.
Kaj prnvi pakt za Poljsko.
Politični del tega pakta nuja velike politične garancije tako Poljski kakor Rusiji, očividno pa prinaša pakt v tem oziru večji dobiček Poljski nego Rusiji. Poljska sc v slučaju, ako bi jo napadla Nemčija, da »popravi« svojo vzhodno mejo, niinn sedaj več bati Rusije. Vendar pn je treba vedeti, dn prijateljska pogodba s Poljslco v ostalem ni prav nič izpremenitn germanofilske politike Sovjetov. Rusija tudi ni izpremenila svoje prijateljske politike napram Litvi in se v vprašanju Vilne, ki jo med Litvo in Poljsko sporno, ni nič vezala na stališče Poljske.
Rusija si je zavarovala svoj hrbet.
Diplomatični uspeh Rusije pa se more pravilno presoditi le, če se upošteva, da je past s Poljsko saino zaključek cele vrste enakih ali podobnih paktov, ki jih je Rusija sklenila le-ter z ostalimi baltiškimi državami, to je z Lat-vijo, Estonsko in Finsko. Ker bo sedaj tudi Romunija hočeš nočeš priinorana, da sklene pakt z Rusijo, bo to pomenilo, da je Rusija na vsej svoji vzhodni meji od Baltika do Črnega morja zasigurana pred kakšnim napadom, nko bi se zapletla v vojsko z Japonsko. Tam se jc položaj namreč zelo poslabšal, ker so Japonci odposlali v območje vzhodno-kitujske železnice velika ojačenja, radi česar sc jc norvoznost Sovjetov zelo povečala.
Gospodarski momenti.
Poleg političnega momenta pa prihoju pri Vseh teh paktih z Rusijo v enaki meri v poštev sedanji gospodurski položaj, ko baltiške države, ki imajo deloma zelo razvito industrijo, ne morejo več eksportirnti svojih proizvodov v Evropo. ampak so primorane, da razširijo svoj trg v Rusiji. To velja predvsem za Estonsko, v veliki meri pa tudi za Finsko. A tudi Poljska jo zelo interesirana na icm, da se poživijo in okrepijo njeni gospodarski stiki z Rusijo, ki niso trpeli
samo zaradi njene dosedanje orientacije na Zu-pad, ampak tudi zaradi naraščajoče gospodarsko krize v Evropi. Manjšega pomena je običajno zagotovilo sovjetsko vlade, da no bo podpirala komunistične propagande nn Poljskem, dasi jc gotovo, da bo ta odslej manj agresivna in manj intenzivna.
Stališče Francije.
Vprašanje je, kakšno stališče zavzema naj
prani preorientaciji poljske politike Francija, koje listi zaenkrat sklenitve tega pakta šc nc komentirajo. Iz dejstva, da je francoska vojaška misija zapustila Varšavo, se nc smejo delati preveč dalckosežni sklepi. To dejstvo jc namreč čisto naravno, ako se Poljska nima več bati vojske ■/. Rusijo iu oko Poljska nc bo fungirala več kot »barjera znpuda« napram Sovjetom. Tudi se je treba zapomniti, du je Turdieu sani, dasi jo hud desničarski konservativec, pred letom Poljski sum ta pakt nasvctoval. Razumljivo jc, da mora tu pakt biti šo bolj pogodu Iler-riotovi vladi, katero podpirajo socialisti in in-tcrnucionalisti. Bržčas bo tudi Francija skušala priti do sporazuma z Rusijo, vendar pa bo počakala, dokler ne sklene pakta z Rusijo tudi Romunija. Seveda pa taka široku politična zn-snova predpostavlju razjasnitev iu izboljšanje mednarodnega političnega položaja sploh, katerega hudo motijo zlasti dogodki liu Daljnem vzhodu. Ne more se pa tajiti, da se je poljska politika po paktu /. Rusijo od francoske politike precej osamosvojila, s čemer se posebno tolažijo Nemci, ki sicer ta pukt neradi vidijo.
Romunija v veliki zadregi.
V veliko zadrego pa jc spravil podpis pakta romunsko diplomacijo, da ne govorimo o časopisju, ki deloma hudo napada Poljsko, češ, dn jc prelomila svojo besedo, da pakta z Rusijo nc bo podpisala preje, proden sc Rusija no sporazume z Romunijo glede Besarabije. Ofici-elni krogi se sicer tolažijo s tem, da jc Poljska prijateljsko pogodbo z Rusijo sicer podpisala, ni je pa šc parlamentarnD ratificirala. Romunsko ministrstvo za zunanje zadevo izjavlja, da bo Romunija med tem skušala s Sovjeti skleniti podoben sporazum, seveda le pod pogojem, da bodo spoštovani legitimni interesi Romunije. Romunska vlada jc prepričana, da bo do takega sporazuma tudi prišlo, ker je poljska vlada Romuniji zagotovilu, da bo sklenitev takega pakta, podpirajoč legitimne romunske pravice, z vsemi silami pospeševala.
Gorgulov obsojen na smrt
Pariz. 27. julija. AA. Za današnjo razpravo f>roti Pavlu Gorgulovu je vladalo prav tolikšno zanimanje kakor prvi dan, ker so danes pričakuje razsodila.
Ko sc je začela današnja razprava, je zagovornik Gorgulova zahteval, da se postavita porotnikom dve vprašanji:
1)	ali je bil Gorgulov v trenutku, ko je napravil atentat, pri pravi pameti, ali nc, in
2))	ali ni Gorgulova gnala k temu dejanju neka sila, ki se ji ni mogel upreti.
Teda j vstane glavni državni tožilec proti tej zahtevi zagovornika in pravi, da morajo porotniki odgovoriti samo na to, ali je Gorgulov kriv ali ne.
Takrat plane tudi sam Gorgulov, ki jc bil dotlej popolnoma miren, pokonci in zavpije:
»Ne morem živeti brez svoje ideje, svoje velike ideje! Vlada francoske republike je mojo Hojo ubila. Zato zahtevam, da me obsodite nu smrt.<
Zagovornik skuša Gorgulova pomiriti, nato pa sc začne zasliševanje policijskega komisarja, ki je na Češkoslovaškem zbiral podatke o Gorgulovu. Komisar ni prepričan, da bi bil Gorgulov komunist, čeprav so ga v Pragi nekateri imeli za komunista. Tudi teg« komisar ni mogel 7. sotovoistjo ugotoviti, ali je Gorgulov pogosto zahajal v Rusijo ali ne.
Na vprašanje, kakšen sloves je užival Gorgulov v Prugi kot zdravnik je komisar odgovoril. da so ga tam imeli za precej nedolžnega zdravnika, ki je zdravil svoje pacijente samo s sol 11 ceni.
Ko je komisar to rekel, je Gorgulov spet platiil pokonci, češ:
»To so trdili drugi zdravniki, ker so mi bili nevoščljivi. V Pragi seni rešil ženo nekega sodnika, rešil sam nekega orožnika, rešil sem mnogo bolnikov. Vsa poročila, ki govore proti meni, izvira od neke ženske, ki me je izdala in ki sc je prostituiraln za mojim hrbtom.<
Za policijskim komisarjem zasliši sodišče kot pričo Gorgulovljevega svaka, ki živi drugače v Švici. Ta pravi o Gorgulovu:
»Bil je miren in spodoben človek in je zelo rad imel otroke.«
Nato se prebere zapisnik o izjavi nekega vinarja iz Pariza, h kateremu je šel Gorgluov na dan atentata nn vino.
»Da, to je res, bil sem pri njem,« reče nato Gorgulov. Bil sem v tisti pivnici, ker sem hotel nekaj popiti, da se bom lažje boril proti tistemu, kar me je gnalo, da izvršim atentat. Zbudila sc je moja vest. Paul Dounicr mi ni nič žalega storil, toda moral sem ga ubiti, da bo svet zadrhtel in sc stresel ter izpremenil svojo politiko, in du se bo majka Rusija politično rešila terorja, ki jo tlači.«
Sodišče zasliši nato šc dve manj pomembni priči, nato pa pripeljejo v dvorano ženo Gorgulova. ki je v drugem stanu. Oblečena je v črno. Ko pride v dvorano, pade na kolena in sc spusti v jok. Tedaj skoči Gorgulov pokonci in vizklikne:
»Odpusti mi, Ana, odpusti mi!«
Gorgulovljeva žena naposled vstane in začne govoriti. Predvsem izjavi, da je bil Gorgulov do nje vedno zelo dober, pozneje pa se je izpremenil. Ta izprememba je nastala kakih 15 dni pred atentatom, ko je hotel odpotovati v Abesinijo.
Na vprašanje enega izmed zagovornikov pripoveduje Gorgulovjeva žena, da je bil njen mož nekaj dni pred atentatom z njo v kinu in ko je platnu zagledal predsednika republike, je začel ploskati svoji bodoči žrtvi.
Naposled pade obtoženčeva žena spet na kolena in zaklinja sodnike in porotnike:
»Usmilit« so ga, usmilite se otroka I« . Ko so odvedli ženo Gorgulova iz sodne dvorane, se je razprava za pol uro prekinila jn nato je povzel besedo državni tožilec. Pouisal ie morilca
Strašna izguba nemške mornarice
En cel razred bodočih častnikov nemške mornarice pokopan na
dnu morja
in njegovo življenje v Parizu pred atentatom in rekel:
»Gospodje porotniki! Mogel bi vam predsta-viit Gorgulova kot boljševika, toda za to nimam dokazov, čeprav so se mi solze kozaka Lazarova zdele iskrene. Ali je Gorgulov rdeč, bel ali zelen? Predvsem je slab zdravnik, senzualec in fanatik s književnimi pretenzijami. Obloženec je propalica in sadist. Posilil je 14-letno deklico pod predvezo, da jo bo zdravil. To je Hasputin današnje rusko emigracije. Obtoženec je — če hočete — faantik, neizpodbitno je le, da je morilec.«
Gorgulov besno skače državnemu tožilcu v besedo, toda le-ta se resno obrne k njemu in pravi:
»Gorgulov, v mojih očeh ste simulant, če pa boste še nadalje vpadali v besedo, vas odvedejo iz dvorane in boste obsojeni v odsotnosti. -
Nato e državni tožilec obrne k porotnikom:
»Govorili so vam, da izpustite morilca na svobodo. Nekateri porotniki so občutljivi nasproti retoriki, ki je kloroform porotnih sodišč.«
Nato govori državni tožilec o morilčevi neuravnovešenosti in pribije, da je Gorgulovu kot zgravniku igrača simulirati neuravnovešenost. Toda Gorgulov se je včeraj izdal, ko se je razjokal od veselja ob izjavi nekega zdravnika, ki je rekel, da je Gorgulov pol blazen človek. Ta izjava je zbudila v njem upanje in že je zagledal vrata svobode ter se je zato tako razveselil.
Državni tožilec govori nadalje o mentaliteti nekaterih ruskih beguncev in zabteva od porote strogost, ker bi se drugače mogli pojaviti še drugi Gorgulovi. Pri tem opozori na neko pismo, ki ga je Gorgulovu poslal po atentatu neki ruski emigrant, ki živi v Belgiji kot prodajalec svilnatih nogavic. V tem pismu ta emigrant pravi, da je bil atentat potreben, da bo Francija razumela, kaj mora storiti.
Svoj govor je zaključil drž. tožilec s temi besedami:
»Jaz sem danes odvetnik republike v pravem pomenu besede in obtožujem v imenu užaloščenega naroda. Ta človek mora priti v roke krvniku. Nisem brez srca. Mislim na morilčevo mater in njegovo ženo, ki nosi otroka pod srcem. Toda mislim tudi na ono, ki objokuje svoje štiri sinove in svojega moža,«
Po govoru drž. tožilca se razprava za nekaj časa prekine, nato pa se spet nadaljuje.
Razsodba bo izrečena najbrž še nocoj do polnoči. Zanjo vlada zelo veliko zanimanje. Ljudje ugibajo na vse strani, kako bo sodišče odločilo; sklepajo celo stave na smrtno obsodbo in proti njej.
Pariz, 27. jul. tg. Morilec predsednika francoske republike ruski zdravnik dr, Paul Gorgulov je bil danes obsojen na smrt.
Obsodba je padla ob 8 zvečer in je bila sklenjena soglasno. Večina porotnikov je po tričcfrt-urnem sklepanju potrdila vprašanje, ali je Gorgulov izvršil umor z namenom. Po prečitonju obsodbe Je prišlo do manjših prizorov. Ko jc namreč publika na objavo smrtne obsodbe glasno pritrjevala, je predsednik sodniškega zbora lo energično grajal.
Gorgulov je sprejel obsodbo popolnoma mirno. Vedno znova Jc klical: »Umorili ste mojo idejo!« Obsodba se bo izvršila v prihodnjih štirinajstih dneh. Ni verjetno, da bo Gorgulov pomiloščen.
Črni vilez poleti preko oceana
London, 27. julija ž. Znani nemški vojni Ictalcc, znan pod imenom »črni vitez« in njegov isto taJko znani nasprotnik v angleški vojski major Drnpper, ki sta so v vojni neštetokrat spopadla v zraku, nameravata skupno poleteti iz Evrope preko oceana, da na ta način doka-žetn svoje iskreno prijateljstvo. Ko prideta v Ameriko bosta imela skupna predavanja v Zdru-ženiah državah ter tKouuirirala z« svetovna mir.
Pariz, 27. Julija. AA. Iz Berlina poročajo: O katastrofi šolske ladje nemške vojne mornarice »Niobe« se doznavajo te-le podrobnosti:
V par hipih potopljena.
Trijambornik »Niobe« je pilil včeraj popoldne z razvitimi jadri s približno hitrostjo 7 milj na uro. Morje je bilo nekoliko nemirno in ker se Je
veter obrnil in začel močneje pihati, so se mornarji popeli na jambore, da zvijejo nekatera Jadra, drugi del posadke pa je bil zbran na spodnji palubi, kjer jc poslušal predavanje.
Nenadoma pa je nastal hud vetrovni sunek, ki Je nagnil ladjo na bokj pri tem so se zlomili vsi trije jambori. Tisti mah je že voda z vso silo vdrla v ladjo in čez tri minute je izginila »Niobe« v morskih globinah.
Vse to se je odigralo s tolikšno naglico, da se nobeden izmed gojcncev, ki so na spodnji palubi poslušali predavanje, ni utegnil rešiti; rešilo se Je samo tistih 40 oficirjev in mož, ki so bili ta čas zaposleni z zvijanjem jader.
Gojenci, ki so postali žrtve katastrofe, so že zelo mladi, V mornarico so stopili 1. aprila t. 1., na šolsko ladjo pa so se vkrcali 1. julija, ko so končali teoretični pouk na kopnem.
V krogih nemške vojne mornarice je nesreča zbudila veliko pobitost, zdi se, da si na odgovornih mestih še niso na jasnem, kako naj si katastrofo pojasnijo, tembolj, ker jc bila ladja ena najboljših za šolske svrhe, ki bi morala tudi najhujše burje uepešno prestati.
Edino mogoča razlaga bi bila v tem, da je bil sunek vetra tako nenaden in silen, da mornarji ni* so več utegnili sneti in zviti jadra.
Ko so prišle na kraj nesreče reševalne ladje, je bila »Niobe« že davno izginila v globine.
Mornariški' oddelek vojnega ministrstva je odredil, da je več hidroplanov nekaj ur križarilo v danskih vodah, toda odkriti niso mogli niti sledu kakega ostanka nesrečne ladje. Tudi reševalne ladje so križarile okoli kraja nesreče še pozno v r.oč, a brez uspeha. Zjutraj je prispela tjakaj kri-žarka »Koln«, da nadaljuje iskanje,
69 mož utonilo — 40 rešenih.
Kiel, 27. julija, ž. ICrižarka »Konigsberg«, ki je prišla prva od vseli ladij na pomoč ponesrečeni jadrnici »Niobe«, je sporočila mornariškemu poveljstvu v Kielu, da je rešila 40 brodolomcev z jadrnice »Niobe«, katere je davi pripeljala v luko Kiel. Po odredbi mornariškega poveljstva je vso luko zastražil kordon mornarjev, da na ta način prepreči naval rodbin potopljenih mladeničev z jadrnice »Niobe«, kakor tudi naval radovednega občinstva. Ogromna množica ljudstva je pričakovala vso noč sporočil o usodi brodolomcev, na žalost pa je bilo njihovo pričakovanje, da ugledajo svojce in prijatelje, zaman.
Davi so prispele vse ladje in letala, ki so sodelovala pri reševanju in prinesla s seboj strašno vest, da Je 69 ljudi, ki so bili na jadrnici »Niobe«, izgubilo svoje življenje. Čim Je množica za to izvedela, so se pričele odigravati za kordoni mornarjev burne sceue. Matere in sestre so jokale ter si v obupu pulile lase z glave in njihov jok je bilo strašno poslušati.
Kako se je zgodila nesreča.
Rešeni brodolomci, sami mladi kadeti, pripovedujejo, kako se je zgodila nesreča. Vse se je zgodilo tako naglo in nepričakovano, da so se mogli rešiti samo oni, ki so bili na palubi ladje
Osehste vesti
Belgrad, 27. julija. 1. Za višjega pristava liigijenskegu zavoda v Ljubljani je postavljena dr. Šimenc Amalija, dosedaj višji pristav Doma narodnega zdravja v Mariboru. Inženjer Guzelj Stojan je postavljen za svetnika v higijenskem zavodu v Ljubljani, kjer je bil dosedaj višji pristav.
Belgrad, 27. julija. 1. Napredovanja in postavitve v prometnem ministrstvu: Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu so napredovali za višje svetnike; Josip Valantič, Josip Obad, Josip Vidmar, Ivan Koprivšek in Franjo
Franc Pire, Adolf Jug, Mirko Sever, Milan Ko-šiček, Ivan Prulič, Viljem Rožič, Matija Pušan. Za glavnega arhivarja Maks Plečko. Za višje revizorje lokomotiv v 7. skupini: Franc Ramovž, za višjega progovnega nadzornika Miha Sokol.
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu: Za svetnika v 5. skupini Rudolf Mihelič, Rudolf Furlan in Mihael Postele.
Pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic: Za višjega svetnika 4. položajne skupine II. stopnje Janko Koželj, zn višje kontrolorje 6. skupine Ignac Rnncingcr, Kornelij Gorenc in Dragotin Konček. Za kontrolorje v 7. skupini: Franc štih, Ivan Megla, Franc Pregelj, Franc Jug, Jože Pretnar. Anton Debenjak, Franc Ben-i de. Kari Postič, Kari Kostič, Alojzij Gaber. Za višje prometnike v 7. skupini: Ferdinand Zdc-nek, Anton Premru, Julij Fatur, Ivan Duri, Ivan Miklavc. Za višjega kontrolorja in šefa odseka za specialno knjigovodstvo pri glavnem ravnateljstvu jo imenovan Rudolf Osvald. Za višjega kontrolorja in šefa odseka za kontrolno blagajno v 6. skupini je imenovan Ernest Rajgclj. Za vi-. šjega kontrolorja v 6. skupini pri glavnem ruv-! nateljstvu .jc napredoval Franc Čaplar. Za kon-i trolorja v 7. skupini Anton Bitcnc. Za višjega tajnika 5. skupine Hilmajer, za višjega kontrolorja v 6. skupini: Alojzij Veber in Janez Šturm. Za kontrolorje v 7. skupini: Apoloni.ja Brumen, Franc Kovačič in Evgcn Sila. V splošnem oddelku prometnega ministrstva sta imenovana za poverjenika 6. skupine Stanislav Novak in Fr. Krnnjc. Za višjega^ poslovodjo v 7. skupini jc imenovan Ernest Kovač.
Pri ravnateljstvu državnih žcleznic v Ljubljani: Za pomočnika ravnatelju v 5. skupini I. stopnje jc imenovan Svctolik Gajič, dosedaj načelnik ekonomskega oddelka pri glavnem ravnateljstvu državnih želcznic.
Premeščeni sta: Na pošto v Ljubljani T.: Strupelj Marija, dosedaj v Litiji. V Novo mesto Praznik Marija, dosedaj v Radovljici.
Belgrad, 27. julija. 1. V resoru prosvetnega ministrstva je po odobritvi ministrskega sveta novo postavljen za dobo 5 let za kontraktual-negu lektorja francoskega jezika na ljubljanski univerzi prof. Marc Vcy.
Belgrad, 27. julija. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra je odpuščen iz državne službe, Dragotin Dimec, pit. uradnik v 7. skupini pri pošti in brzojavu v Osjeku I, na podlagi razsodbe državnega sveta
ln tudi ti so Imeli samo toliko časa, da se vržejo v morje in odnesejo golo življenje. Jadrnica »Niobe« »e je potopila v kakih 30 sekundah. V nje| so našli grob vsi oni, ki so se nahajali v njeni notranjosti. Ni bilo niti časa, da bi se poslali znaki za pomoč. Jadrnica leži 35 m globoko.
Po naredbi vrhovnega mornariškega poveljstva so razobesile vse ladje zastave v znak žalosti za izgubljenimi mladimi življenji. Uradno poročilo pravi, da se je jadrnica »Niobe« potopila vsled tega, ker je nepričakovano udaril hud sunek vetra, ki jo ladjo prevrnil. Vest o katastroii je po vsej Nemčiji, čeravno vlada velikansko volilno razpoloženje, napravila najhujši vtis. Predsednik Hindenburg je brzojavno izrekel sožalje vsem rodbinam umrlih mornariških kadetov in častnikov ter mornarjev.
Nihče ni kriv.
Kiel, 27. julija, ž. Po uradnih poročilih vrhovnega mornariškega poveljstva ni nihče zakrivil strašne katastrofe jadrnice »Niobe«. Dolžiti se ne more nihče vsled tega, ker je nesreča priSla tako nepričakovano in hitro, da se skoraj nihče ni zavedel, kaj sc godi. Častniki in moštvo so bili ob katastroii vsi na svojih mestih ter izvriili svojo dolžnost. Katastrofo je treba pripisati izključna nenadnemu sunku viharja. Vsa tragedija se Je končala v desetinkah sekunde. Pri prvem sunku viharja Je poveljnik ladje zapevedal, da se porežejo vrvi, za kar pa ni bilo časa. ker se je ladja že t tistem trenotku prevrnila. Niti drugo povelfnikovo povelje, da se spustijo rešilni čolni, se nI moglo izvršiti. Ladja je takoj utonila in po uradnem poročilu leži v globini 20 metrov. Vso noč so reflektorji razsvetljevali mesto katastrofe, vendar se na površini ni pojavil nihče več. Davi so pričeli dvigati potopljeno šolsko ladjo. Iz Kiela je odplulo več ladij, ki bodo sodelovale pri reševalnih delih. Vsa nemška javnost se zanima za ta tragičen slučaj in spremlja podrobnosti te strašne pomorsk« katastrofe.
2 žrtvi dvignJenL
Kiel, 27. julija, tg. Oba vlačilca »Hunke« in »Sperber« od kielskega mornariškega arsenala sta se podala s potapljači na krovu v Fehmarnbelt, kjer se je potopila šolska jadrnica »Niobe«. Morje je bilo povsem mirno in so potapljači že dvignili dve žrtvi.
Ali je mogoče le kdo kriv?
Berlin, 27. julija, tg. Vrhovno vodstvo mornarice objavlja Se sledeče podatke o katastrofi šolske ladje »Niobe«; Jakost vetrov za časa vožnje je bila 2—3, kar je vsekakor zelo mirna struja. Ob 14.25 je nenadoma nastal sunek vetra, ki je na mah prevrnil ladjo. Da je nesreča zahtevala toliko žrtev, razlagajo s tem, da je imela večina moštva ob času nesreče pod krovom častniški pouk. Sprejemna postaja v Kielu zaradi tega ni slišala takoj klicev SOS, ker je bila radi viharja izklopljena. Sedaj se bo pričelo havarijsko postopanje. Poleg tega pa bo strokovna komisija preiskovala vzrok katastrofe, od česar bo odvisno, ali bo imenovano mornariško sodišče ali ne. Izgubljen je cel letošnji razred bodočih nemških mornariških častnikov.
Berlin, 27. julija, tg. Danes so dospeli v Kiel rešenci od »Niobe«, 40 po številu. V svojih po-mankljivih oblekah so predstavljali živ dokaz o katastrofalni hitrosti, v kateri se je žaloigra odigrala. Ranjen je samo eden, in sicer kuhar, ki mu je padla posoda vrele vode na glavo. Od moštva so se rešili samo oni ljudje, ki so bili na krovu it> ki so mogli hitro priti do reševalnih pasov.
Maniu mora nazaj v politiko
Bukarešt, 27. julija, tg. Juli Maniu je bil danes opoldne v dvourni avdijenci pri kralju. Baje je kral j izjavil, da je Maniujeva dolžnost sprejeti predsedstvo bodoče vlade. Maniu je bil svojčas odložil predsedstvo narodno nacionalistične stranke, ki jo je nato vodil kot podpredsednik Mihalake. Ta je sedaj odložil to mesto in izjavil, da jc Maniujeva dolžnost sprejeti odgovornost za sedanji politični položaj.
Pred krizo avstrijske vlade
Dunaj, 27. julija, tg. Del dunajskega tiska prinaša vznemirjajoče vesti o skorajšnjem odstopu avstrijske vlade in predsednika Državne banke dr. Kienbocka. Javljajo, da bo kmalu prišlo do razpusta državnega zbora in imenovanja volilne vlade. Vendar se je v večernih urah položaj zboljšal in pričakujejo, da bo kri za žc jutri premagana.
Gronau ie uspel
Newyork, 27. julija, tg. Nemški prckoocean-ski letalec Gronau je prispel ob 1 zjutrai v Montreal,
Drobne vesti
Zagreb, 27. julija, ž. V Krapiji bodo vsa hrvatska in katoliška združenja proslavila SO. in 31. t. m. stoletnico ilirskega preporoda in 60-letnico stjirti Ludovika Gaja.
Belgrad, 27. julija. L Iz prometnega ministrstva javljajo, da je odobrena polovična vožnja po zeleznici za vse udeležence evharističnega kongresa v Sisku, ki bo od 13. do 15. avgusta pori predsedstvom nadškofa dr. Ante Bauerja in ob udeležbi članov jugoslovanskega episkopata.
Belgrad, 27. julija. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se uvede telefonski promet med Kranjem in vsemi kraji v Belgiji. Pogovori so lahko takoj začno. Taksa za navaden pogovor za enoto 3 minulo znaša 8.50 zlatega franka.
Zlata in biserna poroka na Gozdu
Kamnik, 26. julija.
V skupini hribov, kalere loči globoko zarezana Črna dolina od Kamniških planin, leži v nadmorski višini 700 metrov vas Gozd. Ime je dobila gotovo od tega, ker leži sredi bujnih gozdov, na položnem, valovitem hrbtu najvišjega hriba. Na nasprotni strani Črne doliue leži nekaj metrov višjo znana cerkvica sv. Primoža, ki ponosno gleda na svojo sosedo onkraj doline. Mala farna cerkvica na Gozdu je kakor bi bila brez zvonika, ker je ta radi velikega vetra, ki divja vedno nad Gozdom, tako nizek, da ne seže nad streho cerkve. Gozd je znau našim smučarjem zaradi svojih idealnih smu-škili terenov. Prebivalci Gozda so pridni poljedelci in živinorejci, krepke gorenjske korenine, ki v zdravem planinskem zraku dočakajo visoko starost.
Vasica Gozd ima 40 šoloobveznih otrok iu je K*nje zgradila lani lepo šolsko poslopje, ki jc stalo nad 400.000 Din, kar je pač lep dokaz, koliko naš narod žrtvuje za svojo izobrazbo. Na Gozdu županuje že 11 let Janez Senožetnik. Pred kratkim so imeli pri županovih prisrčno domačo slovesnost. Senožetnikov očka in mati sla praznovala zlato poroko, oba še krepka in zdrava ter delavna kakor nekdaj. Zlatoporočenea Jože Senožetnik in njegova žena Lucija, rojena Suš ni k, sta bila rojena leta 1885 na Gozdu, kjer sta tudi pred 50 leti v cerkvici sv. Ane sklenila zakonsko zvezo. Pridni in delavni zakonski par je blagoslovil Bog z desetimi otroci, sedmimi sinovi in tremi hčerami. Od teh jih je samo 5 še živih. Mati Lucija je
dolgo vrsto let vzdrževala na Gozdu malo trgovino, ob cerkvenih praznikih in proščenjih pa je prodajala odpustke in druge sladke dobrote, kakor jo to pri nas še vedno navada. Ko je prevzel siu Janez gospodarstvo na domu, je nabirala zdravilna planinska zelišča in jih nosila v Ljubljano na prodaj. V 77. letu je prijazna ženica še vedno tako živahna, zdrava in vedno dobre volje kakor nekdaj. Z mladostnim korakom še vedno nabira po gozdih zelišča in poltretjo uro hoda po strmem hribu iz Kamnika na Gozd ji je malenkost. Sama pravi, da bi tudi dvakrat na dan šla v Kamnik, Če bi bilo treba. Oče Senožetnik je tudi še vedno čil in krepak, le naduha ga tare nekoliko. Doma pomaga svojemu sinu županu pri kmetovanju.
Zlatoporočencema želiano, da bi v krogu sinov in hčera ter drugih vnukov zdrava in vesela doživela še več jubilejev.
Isti dan kakor Senožetnikova sla se vuovič poročila v cerkvi sv. Ane na Gozdu tudi zakonca Jožef in Marija Spruk. Ta dva pa sta praznovala biserno poroko — 60 letnico skupnega zakonskega življenja. Težko je bilo njihovo življenje v trdem boju za vsakdanji kruh. Z brezprimerno pridnostjo in varčnostjo sta si ohranila skromno domačijo in skrbela za otroke, katerih jima je Bog dal 14. Od teh sta samo Jože in Marija doživela biserno poroko svojih roditeljev. Oče Spruk jo sedaj star 85 let, mati pa 80 let. Za svoja leta sla oba še dovolj trdna. Jubilantoma, ki sta bila vedno vzor neumornega in poštenega dela, želimo, da bi jima Bog podelil še mnogo zdravih in srečnih let!
Ponarejevalci denarjei prijeti
Doslej zaprtih 9 oseb — Siroho razpredena organizacija
Ljubljana, 27. julija.
Par dni se je že po Ljubljani šušljalo o ponarejevalcih sto- in tisočdinarskih bankovcev. Več ponarejenih bankovcev po slo dinarjev se je prejšnji teden pojavilo v raznih ljubljanskih trgovinah. Prihajali pa so tudi že glasovi z dežele, da tudi tam prihaja v promet vedno več ponarejenih bankovcev po sto in tisoč dinarjev. Razpečevalci ponarejenih bankovcev so se gibali zlasti po Gorenjskem okrog Domžal. Komende, v bližini Cerkelj, okrog Kamnika in Moravč, zadnjo nedeljo pa je eden izmed njib hodil tudi po Litiji, kjer je spravljal v promet nekaj ponarejenih slotakov.
Dobri organizaciji ljubljanske policijske službe se je med tem posrečilo, polovili vse glavne ponarejevalce in razpečevalce ponarejenih bankovcev. Skupaj je bilo aretiranih 0 oseb. med njimi tudi nekaj žensk. Nekateri izmed njih so premožnejše osebe, ki bodo poleg zakonskih posledic zaradi ponarejanja denarja morali poravnati tudi vso dejansko škodo oškodovancem in državi. Vseh podrobnosti o gibanju ponarejevalcev kakor ludi vseli imen aretirancev nam policija v interesu nadaljnje preiskave ni mogla izročili, pač pa se nam je posrečilo zbrati na policiji in drugod nekaj zanimivih informacij o vsej obširno razpredeni in organizirani akciji ponarejevalcev in razpečevalcev.
Kako so razpečavali ponarejeni denar
i
Prejšnji četrlek, 21. t. m. se je v trgovini Rud. Deržaja v Kolodvorski ulici v Ljubljani pojavil približno ob petih popoldne, mlad človek. Bil je oči-vidno kmečki fant 7. dežele. Oblečen je bil v temno obleko, imel jc črn klobuk, s seboj pa je nosil tudi dežnik. Tisti <lan je bilo bolj temačno, pripravljalo sc je k nevihti. Zato je bilo v trgovini nekoliko mračnejc kakor sicer. Razen tega se je neznani človek ustavil v trgovini tik vrat ob pultu, tako da je tudi s svojim telesom zastavljal svetlobo, ki prihaja v lokal samo skozi vrata.
Uslužbenec Držajeve trgovine je tujcu lakoj hotel postreči. Mož je zahteval dva noža za motorni skobelnik (za oblanje desk). Kupnina je znašala 210 Din. Tujec je plačal s tremi stotaki, ki jih je položil na pult. Uslužbenec pač denarja ni prvi hip podrobneje ogledoval. Videl je tri stotake, napravil je plačilni listek, sedel v blagajno, odštel tujcu šest kovačev, nato šele je segel po tujčevih stotakih. Toda ko je denar prijel v roko, se mu je videl sumljiv. Papir je bil bolj trd, bankovci so bili čisto novi, pod prsti so se uslužbencu bankovci zdeli tako čudni... Zal pa ni bilo pri roki v blagajni niti enega pravega stotaka, da bi ga primerjal s temi tremi.
Med tem je tujec že bil med vrati, odhajajoč na cesto. Uslužbenec je še viknil za njim napol v šali, napol zares:
»Ali ste imeli ta denar v vodi, ko je tako čuden ...?«
Mož med vrati pa je brez razburjenja smehljaje odgovoril:
»Kakršne sem dobil, talce sem pa dal...!--
In je odšel. Uslužbenec je nato bankovce pogledal natančneje. Zapazil je, da so sicer popolnoma podobni pravim bankovcem, toda vodnega tiska v njih ni bilo. Prodajalec je spoznal, da je nasedel pretkanemu razpečevalcu ponarejenih sto-takov. Brž je skočil na ulico, pogledal na obe strani, sitekel še do ogla, pogledal navzgor in nav7xiol po Slomškovi ulici — tujca nikjer. Kakor bi se bil udri v zemljo, čeprav jo bilo od njegovega odhoda iz trgovine minilo komaj pol minute.
Med tem se je vrnil v trgovino tudi gospodar sam, ki je bil ob času tujčevega obiska odsoten. Ko so mu povedali o čudnem tujcu ter mu pokazali ponarejene bankovce, je skočil na bicikelj on sam in en pomočnik, lci ste nato vsak posebej obvozila vse bližnje ulice — toda o tujcu nobenega sledu. Uslužbenci trgovine--so zvečer pregledati tudi vse odhajajoče avtojjnse pred Figovcem, dalje so stra-žili na vseh kolodvorih pri odhajajočih vlakih — tujca nikjer.
G. Deržaj je obvestil o dogodku seveda tudi policija Uslužbenec je podal točen popis človeka, ki je kupoval v trgovini nože ter jih plačal s ponarejenimi stotaki. Možak je imel na levi strani vratu več tkzv. škrofelnov, na zadnji strani vratu pa daljšo, že zaceljeno vrezlino, najbrže od noža.
Drugi dan, v petek 22. t. m. se je pojavil podoben ponarejen stotak v trgovini Jos. Zalta na Dunajski cesti. Tako g. Deržaj kakor g. Zalta imata trgovino z železnino. Bankovec, ki so bili zapazili pri Zaiti, so nesli v podružnico Narodne banke, ki je ugotovila, da jo ponarejen. Tudi o tej najdbi je bila takoj obveščena pobcija, kateri jebil sporočen tudi opis tistega, ki je bil prinesel bankovec v trgovino g. Zalte. Oba opisa, tako oni iz trgovine Zalta, kakor oni iz trgovine Deržaj, sta točno soglašala. Na ta način je policija ugotovila, da je bankovce razpečaval eden in Isti človek. V časopisih jo bil nato izdan oklic trgovcem in prebivalstvu naj pregleduje dobljene bankovce ter naj o vsakem sumljivem bankovcu takoj obvesti policijo.
Uspeh oklica ni izostal. V ponedeljek 25. t. m. se je pojavil ponarejen stotak v trgovini Magdič ua Aleksandrovi cesti. Blagajničarka bankovca ni spoznala takoj, pač pa pozneje- So isti dan se ie poiaviio večje' število' ponarejenih stotakov v
FAVORIT, kateremu ostanete vedno zvesta
. . . ki je neobhodno potreben za negovanje Vaše polti . . . kateri Vas pomlajuje in polepšuje . . . ostane vedno Elida Favorit milo s svojim nežnim, svežim voqjem. Negovanje s tem blagim milom obilne pene Vam pripravilo vsak . —dan novo veselje.
ELIDA

MILO
vini Goreč ua Gosposvetski cesti. V trgovino je prišel mlad moški kupovat bicikelj. Izbral si je novo kolo za 1500 Din ter ga plačal s samimi stotaki. Pri kupčiji pa je fanta dohitela smola. Pri štetju bankovcev je. blagajničarka 7, gobo zmočila prst. Ko je poleni dalje štela bankovce, jo opazila, da z mokrim prstom odstranjuje z bankovcev čudno barvo. Takoj je ugotovila, da so vsi bankovci ponarejeni. Nemudoma je bila obveščena policija, ki je kupo-valca lakoj aretjrala.
Fanta so odpeljali na policijo, kjer ga je lakoj zaslišal sam upravnik g. Kerševan. Najprej se je fant na razne načine izmotaval ter trdil, da je kmečki sin. Njegova zunanjost pa je sicer govorila drugače. Tudi po govorjenju je bilo spoznati, da fant ni navaden kmet. Pri natančni preiskavi so našli pri aretirancu še 9 ponarejenih stotakov. Fant je izjavil ,da je Okorn Franc iz Kotredeža pri Zagorju, pozneje pa so ugotovili, da fant ni govoril resnice.
Ženska s 1000 dinarskim bankovcem prva prijeta
Med tem pa jc bila policija obveščena tudi o ponarejenem tisočdiuarskem bankovcu, ki so ga bili našli isti dan dopoldne v trgovini Seljak v Še-lenburgovi ulici. Z bankovcem je prišla v trgovino ženska srednjih let. Slučajno pa je v trgovini zmanjkalo drobiža ter so morali nesti bankovec, zamenjat v bližnji Kreditni zavod. Tam pa so takoj spoznali, da je lisočdinarski bankovec ponarejen. Telefonirali so brž na policijo, ki je takoj poslala v Šelenburgovo ulico detektiva, ki je žensko aretiral ter jo odpeljal s seboj. Žensko so na policiji zaslišali ter ugotovili, da je doma iz Sp. Bernika. Navedla je, da je Olga G.
Dogodki so se nalo nadaljevali kar s filmsko naglico.
Z avtomobilo mse je v Zg. Brnik odpeljal še v ponedeljek sam g. upravnik Kerševan z dvema agentoma, katerima sla. so pozneje pridružila še dva orožnika. Vsi skupaj so na veliko presenečenje domačih napravili na domu aretirane Olge G. natančno hišno preiskavo. Preiskali so tudi vso okolico hiše, vsa skrivališča pod. nad in ob gospodarskih poslopjih v bližini',' dokler nazadnje niso res našli lik ob potoku Pšata zakopano zračno cev od kolesa, v kateri je bilo nabasani]] 20 ponarejenih bankovcev po 100 Din.
Dve delavnici za ponarejanje
Seveda je bil takoj aretiran mož Olge G. ter še nekaj drugih iz okolice, ki so pomagali pri izdelovanju, bodisi pri razpečavanju bankovcev. Pri preiskavi v Sp. Brniku je našla policija tudi razmnoževalni stroj, dalje več kemikalij itd.
Čudno pa se je policiji zdelo, da je žena Olga O. razpečavala v Ljubljani tisoč dinarske bankovce, mož njen pa naj v Brnikih izdeluje samo sto-dinarske, ker so samo take našli pri preiskavi. To uganko je razrešil aretirani G. sam, kj je izjavil da so bankovce izdelovali ludi drugod, ne samo v Brnikih. Navedel je tudi nekatera imena. Policija ie na ta način izvedela za vso organizacijo ponarejevalcev.
Drugo jutro na vse zgodaj se je že pojavil g. upravnik Kerševan, ki se je sam lotil 'preiskave z vso temeljitostjo, v Suhodolah. Drug avtomobil s policijskim nadzornikom in detektivi pa je istočasno odbrzel iz Ljubljane v Moravče. Po dobljenih informacijah bi namreč imela biti v Suhodolah delavnica, v bližini Moravč pa skladišče, odnosno zaloga ponarejenih bankovcev. Pri nekem trgovcu v Pečali so res našli 307 ponarejenih slotakov, v Suhodolah pa je policija zaplenila vrsto kemikalij in drugih priprav za izdelovanje bankovcev. Skupaj je policija izvršHa doslej v Suhodolah, v Pečali pri Moravčah, v Brnikih 'ter v Ljubljani 9 aretacij, zaplenila pa je skupaj za okrog 400.000 Din ponarejenih bankovcev.
Aretiranci se izgovarjajo, da niso imeli namena ponarejali bankovcev, marveč so hoteli delati le srečke za dobrodelne namene. Ta njih izgovor pa po mnenju policije, ker so bili bankovci že spravljeni v promet in torej ni dvoma, da bi bili bankovcev razpečali veliko več, ko bi jim ne bili pravočasno.prišli na sled.
Za lak uspeh ljubljan. policije, ki ..je polovila in zaprla vse glavne izdelovalce in razpečavalce ponarejenih bankovcev, imajo 'mnogo zaslug denarni zavodi, kakor tudi posamezni Irgovci v Ljubljani, ki so takoj o dobljenih ponarejenih bankovcih obvestili policijo. Zato želi policija, da tudi v •bodoče ob enakih ali podobnih primerih javnost prizadevanje policijo podpre po najboljših močeh. Obenem izjavlja policija, da ni nobenega povoda več za razburjanje javnosti zaradi pouarejevanih bankovcev. Ugotovljeno je točno število izdelanih bankovcev, vsi krivci pa so zaprti. Vsem, ki so količkaj oškodovani, bodo povrnjeni vsi stroški.
Fotoamaterji!
Pnueonvo ,Vaš,h negativov Vam rui/ctuve ]Cp0 i„ poceni napravi
lotooddeleh Jugoslov. knjigarne Liubijana	Zahtevajte cenik!
Odmevi akademske stavke v Ljubljani
Zanimiva sodna razprava.
Ljubljana, 27. jul. |
Pred sodnikom okrajnega sodišča g. G o - j slarjem se jc danes vršila razprava proti ! Jožetu \Vilfanu, predsedniku Zveze, sluša- ! teljev Aleksandrove univerze. G. Wiliana je j tožilo Jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran«, ki ga jc pri razpravi zastopal odvetnik dr. Fettich. »Jadran« očita Wilfa-nu v obširni obtožnici, da je javno rnznašal o njem neresnične vesti ter s tem škodoval ugledu društva in njegovih članov.
Obtožnica vsebuje sledeče: V maju mesecu t. 1. so bile dalj časa na univerzi demonstracije akademikov, ker ni bila dovoljena glavna skupščina Zveze slušateljev. Ob tej priliki so akademiki izvedli tudi tridnevno stavko, ki je bila organizirana na ta način, da so pred univerzo stražile skupine akademikov. Te so imele nalogo preprečiti kršenje stavke, 21. maja je napravila policija tej stavki konec. Aretiranih je bilo nekaj aikademikov.
V skupini, ki ji pripada obdolženec, se je naenkrat začela širiti govorica, da je to aretacijo povzročilo društvo ijadran«, ki dn je ofi-ciclno interveniralo na policiji, naj slednja nastopi z aretacijami. Obtožnica ugotavlja nadalje, da se je posebno trudil s širjenjem teh vesti obdolženec, in navaja sledeč primer: Dne 21. maja 1932 sla šla akademika Viktor Hrova-tin in Slavko Ferjančič po Wolfovi ulici, na koncu katere, sta srečala skupino akademikov, v kateri je bil tudi obdolženec Wilfan. Slednji je pristopil k llrovatinu in mu dejal: »No, Jadran se je spet pokazal! Tri dni so prihajali Jadranaši h g. Korševanu na policijo in urgi-rali, da uredi policija, kar sam Jadran ne zmore. Bil sem pri g. rektorju dr. Šerkti in sem bil priča telefonskemu razgovoru z g. Kerševa-nom in sem slišal, da je »Jadran« oficiclno interveniral na policiji, naj izpraznijo prostor pred univerzo, sicer »Jadran« ne garantira za posledice« Hrovatin mu jc nato pojasnjeval, da stvar ni bila taka in da je bil tudi »Jadranov« sestanek, ki jc bil napovedan za isti dan ob II dopoldne, prepovedan od strani policije. \Vil-fan pa je naprej trdil svoje: »V Jadranu imate med seboj plačance, clenunciante in policijske konfidente in dokler nc boste med njimi samimi obračunali, toliko časa ostane naše stališče neizpremenjeno.«
Nadalje navaja obtožnica še sledeč slučaj: Jadranov bivši podpredsednik Slavko UršiČ, kj je zvedel, da obdolženec širi te govorice okrog, gA jfc še isti dan iskal in ga slednjič našel v družbi akademika Kukoviča na policiji v predsobi policijskega upravnika g. Kerševana. Prosil je omenjena, naj počakata zunaj, sam pa je stopil v sobo h g. Kerševanu in ga naprosil za pojasnilo glede govoric, da jc »Jadran« tri dni pritiskal nanj, naj napravi konec stavke z aretacijo straž. Prosil ga je, naj to pojasni tudi njegovima navzočima tovarišema iz drugega tabora. G. Kerševan je poklical Wilfana in Kukoviča v sobo ter vprašal \Vilfana, če res govorijo o tem okrog. AVilfan je to potrdil, nakar .je g. Kerševan odločno izjavil, da to ni res in da tudi ni res, da bi on dal rektorju dr. Šerku stično izjavo. Povdarjal je, da je on stal osebno na stališču, da se morajo demonstracije pred univerzo zatreti, pa naj sc vršijo pod slovensko ali jugoslovansko zastavo in pripomnil, da ni tako šibak, da bi mogel kdo nanj pritiskati.
Wilfana je branil pri razpravi privatni docent dr. F u r I a n. Wilfan je v svojem zagovoru odločno zanikal, da bi bil on govoril, da je »Jadran« oficielno interveniral na policiji, pač pa je trdil, da so to storili Jadranaši, torej člani omenjenega društva.
Sledilo jc zaslišanje prič. Kot prva priča je bil zaslišan Vekoslav Kerševan, upravnik policije v Ljubljani. Ta jc pripovedoval tole: »Zadnji dan stavke na univerzi je prišlo med ?Jadranaši« in stavkajočimi do incidenta. Jadranaši so prinesli na univerzo lepak z jugoslovansko trobojnico. Stavkujoči so zahtevali, da se odstrani trobojniea in črta izraz »jugo-slovenski«, ki« naj se nadomesti s »slovenski«. Nastal je prepir, v teku katerega je bil lepak strgan in scftgnn. Zvedel sem to iz nenkndem-skih krogov. Telefoniral sem na rektorat. kjer so mi sporočili, do je univerza /np-rtn. Smatral sem, da je potem straža sta kujoči h pred univerzo nepotrebna in sem dal policijski straži ukaz, naj prostor pred univerzo izprazni. Za slučaj neposlušnosti sem odredil, stavkajoče z avtobusom privesti na policijo. Straža je izvršila to na lopo in po zaslišanju so bili akademiki izpuščeni. Po izvršitvi tega naloga m,i je telefoniral rektor dr. Š e r k o iz cvojcpa stanovanja, da je v veži na dvorišču hiše št. 2 v Vegovi ul. precej akademikov, knterim policijska straža ne dovoli odhoda nn ulico. Dejnl mi je tudi, da se jc nekaj akademikov /glasilo pri njem s prošnjo, naj posreduje pri policiji. Dalje se
je informiral pri meni, čemu je bila odstm« njena stavkovna straža. To sein mu pojasnil. Določno lahko trdim, da pri meni v imenu »Jadrana« ni nihče interveniral, naj odstranim stavkovno stražo izpred univerze. Jaz tudi dr. Šerku nisem rekel, da bi v tej zadevi pri meni intervenirali Jadranaši, možno pa je, da je moje pojasnilo napačno razumel in to glede na moje zatrdilo, da se je na mene od raznih strani pritiskalo, da napravim pred univerzo red in to posebno še z oziram na incident, ki se je primeril »Jadra našem < z njihovim lepakom, kakor sem lo v uvodu omenil.«
Zaslišani so bili nato še akademiki Jadranaši Viktor Hrovatin, Slavko Ferjančič in Slavko Uršič, ki so povedali isto, kakor stoji v obtožnici.
Zagovornik dr. Furlan je nato predlagal, naj se zaslišijo še nekatere priče, med drugimi tudi rektor univerze dr. Alfred Šerko, nakar je sodnik odredil, da se raziprava zaradi zaslišanja prič preloži na 30. avgusta.
Dvorni fotograf Ronay
izdeljuje umetniške portre posnetke
od 10. julija do 30. avgusta na Bledu
138 krat boter
Tepina Franc, pekovski mojster, trgovcc in gostilničar v Stražišču pri Kranju — 60 letnik.
Stražišče, 25. julija.
V skrajnem zapadnem delu Stražišča — že skoraj ob vznožju sv. Jošta stoji obširno, prijazno, daleč naokrog znano domovje našega jubilanta, koder je dne 25, julija v krogu svoje družine obhajal svoj šestdeseti rojstni dan.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli opisati na tem mestu vse dobrine in vrline, ki dičijo »pekovega ata«; tako namreč nazivlja vse mlado in staro gospoda Tepino. Saj pa ime »ata« tudi po pravici zasluži: Vsakomur, ki se v potrebi obrne nanj, prav po očetovsko priskoči na pomoč. Še noben prosjak ni odšel iz Tepinove hiše praznih rok in nihče, ki je iskal tu prenočišča, ni bil zavrnjen. Pa tudi nobena mati, ki je iskala svojemu novorojenčku botra, ni prišla v nobeno zadrego. Takih prošenj gospod Terpina kot dober katoličan ni nikdar odbijal. Dokaz temu, da je bil naš jubilant že 122 novorojenčkom krstni in 14 dečkom birmanski boter, katere številke so vsekakor rekordne, Zato pa opravičeno trdimo, da je število onih, ki se jubileja tega velikega dobričine z največjo hvaležnostjo v srcu spominjajo, naravnost ogromno.
Gospod Tepina zasluži, da bi mu posvetili danes kak obširnejši članek, a ker poznamo njegovo vsestransko skromnost in ga ob njegovem jubileju ne maramo spravljati v slabo voljo, smo omejili naša skromna priznanja le na teh par onih dejstev, katerih že nikakor ne moremo zamolčati.
Gospodu Tepini kot velikemu poštenjaku, dobrotniku, vzornemu možu in skrbnemu družinskemu očetu želimo ob njegovi 60 letnici, da bi mt< naklonil Vsemogočni ob strani njegove družinice, odnosno njegove prav tako obče spoštovane gospe ženke, s katero deli v nepretrganem, neumornem delu že 31 let neskaljeno zakonsko srečo, že mnogo srečnih in zadovoljnih let
Krst šišenskega najdenčka
Ljubljana, 'Žt.
Poročali smo svoječasno, da bo dal mestni socialni urad najdenčka, ki so ga našli meseca maja pri šišenski farni cerkvi, krstiti za Valentina Vodnika. Zaradi tega miena pa so pozneje nastali )iomisleki in tako je bilo sklenjeno, da krstijo najdenčka z drugim imenom. Kot eno najbolj slovenskih priimkov so mu izbrali ime Črne, za krstno ime pa so mu izbrali ime Flori-jan, ker je bil otrok rojen in najden okoli godu sv. Florijana. Te dni so krstili otroka. Za botra je bil župan dr. Pur, ki ga je zastopal uradnik socialnega urada g. Sedej, za krstno botro pa je bila neka zaščitna sestra. Za vzgojo otroka so bo brisala mestna občina.
Ljubljana
Kaj bo danes
Kino Kcdeljevo ob pol 9 zvečer na prostem film Denar, denar, denar«.
v. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnko-e/y ded., Mestni trg 4 in mr. Raiuor, Miklošičeva cesta 20.
O Vsi člani Prosvetnega društva sv. Krištofa se vabijo, da sc polnoŠtevilno udeležijo ogrebu za pokojnim g. Ivanom Bregantom, ki o dunes olj 6 popoldne iz mrtvašnice deželne
l
JO
bolnišnice.
© Pogreb Jožetu Pogačarja. Tragično ponesrečenega športniku Jožeta Pogučnrju je včeruj ol) pol () popoldne spremilo na njego\ i zadnji poti poleg sorodnikov še mnogo športnih prijateljem ter stanovskih tovarišev. Pred krsto so nosili najprej velik venec, ki ga je svojemu tovarišu poklonil SK Ilirija, sledili so še številni venci drugih športnih društev, Rovul Exchangc in prijateljev. Zu krsto so za sorodniki šli najprej llirijani, dalje zastopniki zimsko-sportne zveze. Slov. plan. društva in drugih športnih društev, lovci, stanovski tovariši ter velika množica občinstva. Jožetu Pognčarju, ki se je v zgodovino slovenskega športa zupisal z lepimi črkami, ohranimo lep spomin! -Naj mu sveti večna luč!
Q Voznik podrl stražnika. Precej energičen voznik je neki cestar, ki je snoči, okoli 1, podrl na Tržaški cesti stražnika Frana Pohlevna. Pohleven je videl, da voznik prenaglo vozi in da nima luči. Ze v razdalji 40 m je zaklical vozniku: Stoj! Voznik pa se za .stražnikov klic ni zmenil temveč je še pognal, tako, da je stražnika podrl na tla. Pohleven sam je dobil dve majhni poškodbi na nogah, posrečilo pa se mu je še ob pravem času prijeti nasilnegu voznika ter ga odvesti v policijske zapore. Voznik bo ovaden sodišču.
0 Huda nesreča v livarni. Včeraj v opoldanskih urah se je v Samassovi livarni v Zvonarski ulici pripetila huda nesreča, pri kateri je mlad delavec izgubil oko. V tej livarni vlivajo sedaj ogromen, 15 metrov visok spomenik zu v Belgrad. Pri delu je bil zaposlen tudi 25 letni ključavničarski pomočnik Avgust Po d bor še k iz Kožne ulice 27 in doma iz Trbovelj. Podboršek je hotel od novega vlitka odklesati kos kovine. Pozabil pa si je natakniti varnostna očala, kar je pozneje bridko obžaloval. Kos brona mu je mimreč s tako silo odietel v levo oko, da mu ga jc takoj izbiI. T/, očesne votline pa se je Podboršku vlila sraga krvi. Poklican je bii reševalni avto, ki je Pod-borška prepeljal v bolnišnico, na očesni oddelek. Tam so Podboršku nudili sicer vso potrebno pomoč. toda očes« mu seveda ne morejo več rešiti.
Q Kolonija krajevnega odbora Rdočepa križa v Ljubljani se vrne s svojega letovanja iz Polhovega gradca v ponedeljek, dne 1. avgusta ob 10 dopoldne. Avtobus se bo ustavil pred Mestnim domom. Vabimo starše, da pridejo ob 10 po svoje hčerke pred Mestni dom.
0 Mestni socialno politični urad se preseli v Mestni dom v II. nadstropje — vhod iz Streliške , ulice. Dne 28.. 29. in 30. julija 1932 bo urad radi selitve za stranke znprt.
0 Kavarna v nebotičniku. Med največjimi • posebnostmi Ljubljane bo brez dvomu nova kavarna vrh nebotičnika, ki bo odprta najbrž že letos, saj se žc razpisuje mesto ravnatelja kavarne, oziroma se oddaja kavarna sama v najem. Pokojninski zavod dobiva menda cele gore ponudb na svoj razpis. Zu najvišjo kavarno se zanimajo menda prav vsi plučilui natakarji vseli kavarn in restavracij v Ljubljani, v Mariboru, v Zagrebu ter tudi oni na Bledu ter iz večjih letoviških krajev ob morju. Prav tuko mnogo prihaja ponudb za prevzem kavarne sume. Pokojninski zavod pa ni razpisal nobenih pogojev ter je prepustil ponudnikom, da vsak sam določa pogoje, pod katerimi bi kavarno v nebotičniku ali prevzel v lastno režijo, ali pa prevzel vodstvo kavarne v slučaju, če bi kavarno vodil zavod v lastni režiji. Izmed številnih ponudb bo izbiral seveda upravni odbor Pokojninskega zavoda v posebni seji, ko bo potekel rok zu vlaganje ponudi).
0 Včerajšnji živilski trg je bil zelo dobro založen zlasti s sadjem in vsakovrstno zelenjavo. Ženske z Dolenjskega, večinoma z Dobrc-polj. s Turjaka in z Roba, so prinesle na trg
KINO NA PROSTEM!
Nocoj in jutri ob pol 9 zvečer predvaja
KINO KODELJEVO na prostem film
»Denar, denar, denar J"
Vstopnina samo 2, 4 in 5 Din, V slabem vremenu predstava v dvorani.
Kulturni obzornik
Jugoslovanska umetniška razstava v Amsterdamu
Dn se bo na jesen letošnjega leta vršila razstava jugoslovanske likovne umetnosti v Amsterdamu, je bilo znano že lani. Vendar je bilo do pred štirinajstimi dnevi o razstavi in njeni organizaciji zelo malo govora v javnosti. Dne 13. t. m. pa je v belgrajski Politiki« izšla daljša notica o organiziranju same razstave, ki je potekla zelo verjetno i/, neposredne bližine društva »Cvijeta Zuzorič«. Ta člančič je namreč povzročil zanimivo
Jiolemiko md najbolj znano skupino belgrajskih ikovnih umetnikov Oblik« in »Cvijeto Zuzorič«, ki meče svojevrstno in ne preveč laskavo luč na razmere v naši likovni umetnosti in metode, katerih se posamezna društva, ki ne uživajo splošnega zaupanja in ugleda pri večini naših kiparjev in slikarjev, poslužujejo pri prirejanju tako širo-kopoteznih, reprezentativno zamišljenih umetniških razstav kot je n. pr. ravno sedanja amsterdamska. Jugoslovanska razstava v Amsterdamu, katere pokroviteljstvo je sprejel Nj. Vis. knez Pavle, se bo po predračunu vršila med 10. septembrom iu 9. oktrobrom t. I. Posebej se je zavzel zanjo naš generalni konzul v Amsterdamu, ki je tudi prišel na dobro idejo, da Holandce spozna z našimi umetniškimi dognanji. Za razstavne prostore je izbran velik Mestni muzej v Amsterdamu, v j<aterem se vsako leto prirejajo obsežnejše umetniške razstave. Po časopisni notici (t. c.) so organizacijo razstave vzeli v roke društvo »Cvijeta Zuzorič« in gg. Toma Roksandič (kipar) in Milan Kašanin (pisatelj in umetnostni zgodovinar). Po svoji uvidevnosti so pismeno pozvali posamezne jugoslovanske umetnike, da sodelujejo na razstavi. Doslej so dali pozitivne odgovore: Jako.pič, Jama,
čez 70 škafov gozdnih rdečih malin, ki so jih prodajale po i—'' Din liter. Za malino jo vladalo med gospodinjami veliko zanimanje. Do enajstih so ženske prodale večinoma vso zalogo malin, skupaj okrog 1500 litrov. Veliko je bilo gob, skupaj 52 košar lepih jurčkov ter nad 20 košar lisičk. Jurčki so bili po 3 Din merica, lisičke po J Din liter. Za borovnice je na trgu še vedno dovolj zanimanja, vsak tržni dan jih prinesejo ženske do 1000 litrov. Nudijo jih po 2 Din liter, proti poldnevu tudi po 1.50 Din liter ter večinoma prodajo vse. Zelo drage so zdaj rdeče jagode, kar po 10 Din za liter zahtevajo ženske zanje. Sočni sadež je zaradi tega postal naravnost delikatesa, ki si ga ne more privoščiti \-uk navaden meščan. Češenj ji' konec, na trgu je stala ena sama košara, kilogram po (i Din. Puč pa je v izobilju hrušk po 6 Din, vsakovrstnih sliv po 6—H Din, domačih jabolk za vkuhavanjo po 5—7 Din, marelic po 10—12 Din, breskev po 12 Din. Na trg je prišlo tudi že prvo letošnje grozdje iz Novega Sada. Kilogram velja 24 Din. — Nu kmečkem trgu je stalo največ domačega krompirju po t Din kilogram, izjemoma tudi ceneje. Krompir bo najbrž jeseni sploh brez cene ter bo kmet prav malo utržil zanj. Stročji fižol jc po 2 Din, grah po 3 Din liter.
REX
steklenice in aparati
za vkuhavanjo sadja. — Zaloga: Jlllll Hteln- Ljubljana, Wol(ova 4
© Veliko delo ndgonske postaje. Racije, ki jih je zadnje dneve izvršila ljubljanska policija v mestu, so dale mnogo dela tudi ljubljanski odgon-ski postaji, zakaj policija brez. obzira izžene vsakogar, kdor nima v mestu dela in stalnega bivališča. Samo v dveh dnevih je odgonska postaja odpravila 34 oseb, jih pa še vedno sprejema od policije in jih odpravlja na jug, največ v Bosno, odkoder so po večini doma. Je pa tudi mnogo med njimi domačinov Slovencev, ki so prišli v mesto iskat dela, pa ga ne morejo najti ter se morajo družiti s takimi, ki dela nočejo, tudi če bi ga mogli najti. Vse te ljudi odpravlja odgonska postaja v domače kraje. Od tam pa se jih del po navadi vrne, tako, da niti policija, niti odgonska postaja ne bosla nikoli brez dela.
0 Dva sumljivca pod ključem. Zidar Andrej iz Most je prijavil, da mu je nekdo ukradel, v času, ko je bit vinjen, listnico s 020 Din gotovino. Andrej je osumil nekoga, ki se mu je v vinjenosti pridružil in mu obljubljal službo. Tega moža so kmalu izsledili. Možakar sicer priznava, da je objemal Andreja, vendar pa, da mu denarja ni vzel, ker ga je Andrej po njegovem mnenju najbrže izgubil. — Aretiran je bil dalje neki brezposeln bosanski delavec, ki je imel gramofon, o katerem policija misli, da je bil kje ukraden. Mladi Bosa-nec trdi, da je gramofon kupil nekje na Jožici za 80 Din, čeprav je vreden vsaj 10 krat toliko.
PM
Najden utopljenec. Nedavno smo poročali o smrtnem skoku z dravskega mostu v Ptuju, katerega je izvršil neznan človek. Drava je zanesla truplo samomorilca do Ormoža, kjer ga je naplavila na breg. V utopljencu, ki si je sam končal življenje, so spoznali 221etnega hlapca Ludvika Stergarja iz Vurberga.
Z jablane v bolnišnico. V Grlincih je padel z jablane 81etni Kari Gajlinger. Pri padcu si je zlomi! nogo nad kolenom. Malega ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Dolgo so ga iskali. V Ptuju ie padel policiji v roke že dolgo zasledovani Anton M. iz Podvinc, Osumljen je raznih vlomov, ki so se dogajali v zadnjem času v ptujski okolici. Mož je svoječas-no bil obsojen radi grdega zločina na dosmrtno ječo, odsedel pa je samo 20 let v kaznilnici, ker mu je bil ostanek odpuščen. Sedaj so ga izročili sodišču, da se ugotovi njegova krivda.
Vurberške občinske zadeve. Preteklo nedeljo se je sestal občinski odbor vurberške občine k redni seji. Občinski očetje so sklenili popraviti občinske ceste, ki so zelo zanemarjene. Nastavili bodo tudi občinskega zdravnika. Radi obsežnosti občine se bodo v bodoče izdajali živinski potni listi v Vumpahu, na Grajenci in v Kr-čevini. Tako bo ljudem prihranjenih mnogo potov. Za tozadevno dovoljenje je občina že zaprosila. Končno je bilo sklenjeno napraviti protestno vlogo na bansko upravo v Ljubljani radi agrarne reforme. Leta 1931 so dobili z izvajanjem agrarne reforme vsi uslužbenci Herbersteinovega posestva zemljišča v občinah Vumpah in Krčevini. Sedaj pa zahteva uprava posestva ta razdeljeno zemljišča nenadoma nazaj pod raznimi pretvezami in celo pretnjami. Občina je vzela svoje občane v zaščito ter pričakuje, da bo pri banski upravi uspela s svojo vlogo,
Meštrovič, Roksandič, Kršinič, Stojanovič, Dolinar, ! Milunovič, Uzelac, Plančič, Radovič, Ž. Nastasije- ' vič, Petrov, Kljakovič in Zora Petrovič, kar je tako mizerno malo in niti zdaleč ne more predstavljali jugoslovanske likovne umetnosti v inozemstvu, po- , sebej današnje, sodobno likovne umetnosti. Saj : tu skoraj ni najreprezentativnejših predstavnikov povojnega slikarskega rodu. Meštrovič ali Jakopič, pa Milunovič in Dolinar, kolikor so močni in reprezentativni, vendar ne morejo sami zastopati slovensko, hrvatsko in srbsko likovno u-metnost v Holandiji. Udeležbo na razstavi so radi nezadostne in nepravilne organizacije odpovedale pomembne umetniške skupino »Oblik« v Belgradu in »Zemlja« v Zagrebu. >Oblik< je »Cvijeti Zuzorič« poslal posebno pismo,"*v katerem obraz-ložuje svojo abstinenco. Pismo so med drugim podpisali znani umetniki kot Jovnn Bijelič, Petar Dobrovič, Veljko Stanojevič, Branko Popovič, Marino Tartaglia, Petar I^alavicini in A. G, Bataž, brez katerih po mojem mnenju razstava jugoslovanske umetnosti v inozemstvu, ki bi hotela biti vsaj malo reprezentativna, ni mogoča. Naknadno sem zvedel, da se poleg zgoraj imenovanih (prvi seznam) udeleže razstave v Amsterdamu že: Kos, Vidmar, Jnkac, čelebonovič, Konjovič, Varlaj, Pa rac, Trepše, Ružička, Ivanovič, •Vomorišac, Vi-dovič, Stevanovič, Hakman, Ana Marinkovič in Sekulič. Tudi vse to je še zdaleč premalo.
Ob tej priliki, ki pa ni prva te vrste, se nam je zopet v vsej goloti pokazalo pomanjkanje osrednjega vodstva in merodajnega foruma ob izbiri del in umetnikov za razstave večjega obsega, predvsem v inozemstvu. Popolnoma razumem, da se umetniki doma zbirajo v raznih društvih, v organizacijah, ki jim po načinu in smotru ustvarjanja najbolje odgovarjajo, ne razumem pn, da se ob podobnih prilikah kot je sedanja, da se takrat, ko je treba resno pokazali, kaj premoremo vsi skupaj, ne morejo naši umetniki zediniti, najti primerne in solidne rešitve in nastopiti v kolikor ioiiko vezani eni. Amsterdamska razstava ne bo
Maribor
Program „Mariborskega tedna"
6. do 15. avgusta 1932.
Sobota 6. avgusta: Ob pol 20 naznanijo salvo topičev in sirene pričetek tedna. Ob pol 21 otvoritveni koncert s slavnostno bengalično razsvetljavo parka.
Nedelja 7. avgusta: Ob 7 budnica vseh mariborskih godb iz periferije mesta proti centrumu; ob 9 slavnostni sprevod skozi mesto. Sodelujejo vse športne organizacije in godbe. Na Glavnem trgu poklonitev pokrovitelju prireditve. Koncert na Glavnem trgu. Ob 11 slavnostna seja častnega in pripravljalnega odbora v mestni posvetovalnici. Ob pol 16 pohod Sokolov na novo telovadišče v Mag-dalenskem predmestju. Tam otvoritev, nastopi, veselica. Ob 20 Koncert v parku.
Ponedeljek 8. avgusta: Ob 20 koncert v parku.
Torek, 9. avgusta: ob 18 veslaška tekma na Dravi — Kaferjevo kopališče — godba. Ob pol 21 mednarodna nočna nogometna tekma v Ljudskem vrtu. Prvič v Mariboru.
Sreda, 10. avgusta: Ob 20 sokolska akademija na Magdalenskem telovadišču. Ob pol 21 Koncert v parku.
Četrtek 11. avgusta: Ob 19 skupinski tek lah-koatletov; cilj pri frančiškanski cerkvi. Na cilju godba. Ob pol 21 monstre koncert na pihala v parku. Godbe: »Sloga« (Ljubljana) in »Drava« (Maribor).
Petek, 12. avgusta: Ob pol 20 odkritje spominske plošče padlim vojakom na Slomškovem trgu.
Sobota, 13. avgusta: Ob pol 20 koncert fanfar raz kupole Mestne hranilnice in Banovinske hranilnice. Ob pol 21 Smetana: »Prodana nevesta« na Trgu svobode.
Nedeljo, 14. avgusta: Ob 7 budnica. Ob 11 pro-menadni koncert v parku. Ob 15 ljudska veselica v kopališču na Mariborskem otoku z raznimi atrakcijami in koncertom. Zvečer bengalične slike velikega formata. Najnovejši pirotehnični izumi in več drugih senzacij.
Praznik, 15. avgusta: Ob 10 promenadni koncert v parku in razdelitev spominkov na »Mariborski leden« v Park kavarni. Ob 14 kasačke dir-j ke in concours hippique na Teznu. Ob 20 Smeta-i na: »Prodana nevesta« na Trgu svobode.
Po končani predstavi poslovilni večer v vseh ■ lokalih in razdelitev nagrad za popoldansko dir-| ko v hotelu »Orel«.
Morebitne malenkostne izpremembe bodo še pravočasno objavljene.
Razstave:	•
Razstava konj amerikanske pasme 13. do 15. avgusta, odprto od 8 do 18. Skladišče pivovarne »Union«, Razlagova ul. 5.
Gozdarska razslava od 6. do 15. avgusta; odprto dnevno od 8 do 13 in od 14 do 17. Gozdarska šola, Vrazova ul. 5.
Razslava »Dom in ženska domača obrt« od 6. do 15. avgusta. Odprto dnevno od 9 do 13 in od 14 do 17. »Vesna«, Aškerčeva ul. 6.
Zgodovinska razstava — najnovejše izkopine. 6, do 15. avgusta. Odprto dnevno od 8 do 13. Mestni muzej, Cankarjeva ulica.
Aeronavtična razstava — jadralno letalstvo. Od 11. do 15. avgusta. Odprto dnevno od 10 do 18. Meščanska šola, Krekova ulica.
□	Odlikovani gasilci. Jutri v petek bo izročil mestni župan <lr. Lipold zaslužen« odlikovanju mariborskim gasilcem. Red sv. Save 4. stopnje dobe poveljnik požarne hrambe in rešilnega oddelka Ivan Vollcr, šef-zdravnik dr. Ipavec, zdravnik dr. [Jrbaček in dr. Sc.hm.ie-derer. Srebrno kolajno dobijo četni,ki Ertl, Egger in šurkalovič.
□	Freske v stolnici bodo obnovljene. Križeva kapela v mariborski stolnici je poslikana z lepimi freskami, ki pa so že čisto zbledele. Freske bodo letos obnovljene, tako da bo dobila križeva kapela čisto novo in lepše lice. Za obnovo fresk je poverjen znani mariborski cerkveni slikar g. Horvat.
□	Žetev smrtL V Stritarjevi ulici je umrla za-sebnica gospa Antonija Vošnik. Blaga pokojnica je dočakala visoko starost 76 let. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. — V splošni bolnišnici je ugrabila smrt soprogo železniškega uradnika go. Marijo Kupljen. Stara je bila 51 let. Pokojnico so včeraj prepeljali v Celje, kjer se vrši danes popoldne ob 4 pogreb. — Svetila pokojnikom večna luč, preostalim naše iskreno sožalje.
□	Nevarnosti dravskih vrtincev. Mariborski veslači se posebno radi produdirajo s svojimi umetninami v vrtincih za stebri glavnega mostu. Tu imajo namreč stalno dovolj občinstva, ki na veliko jezo prometnih redarjev opazuje čolnarje ter ovira promet. Včeraj pa je eden od teh veslačev
Zadnla porožlla
Revolucionarne organizacije v Ameriki
Newyork, 27. jul. tg. Ameriški tisk poroča kot velikansko senzacijo o odkritju veliko revolucionarne organizacije, ki jo bila odkrita v državi Mi-chigan. Pri preiskavi nekega hotela v Pontiacu jo padlo policiji v roke mnogo materijala, v katerem so bili načrti veliko revolucionarne organizacije, ki ima svojo edinice v vseh večjih ameriških mestih. Središče organizacijo je bilo po vsem videzu srednja zahodna Amerika. Dokumenti govorijo o socialni revoluciji.
Odstavljeni minister na seji
Berlin, 27. jul. Ig. Na seji odbora državnega sveta se je danes pripetil sramoten dogodek. Kot zastopnik ministrskega predsednika je prišel na sejo tudi minister llirtsiefer, ki ga je bil von Papen odstavil. Državni notranji minister von Oayl je izjavil, da v prisotnosti llirtsieferja ne bo otvoril seje. Kljub temu se llirtsiefer ni odstranil. Zaradi tega je von Gayl zagrozil, da ga bo dal odstraniti s silo. llirtsiefer je proti zadnjemu nasilju vložil protest in zapustil sejo državnega sveta, da no bi dal povod škandalu.
Stradalna stavka
BudimpeSta, 27. jul. t. g. Zaprti člani komunistične stranke, ki pridejo pojutrišnjem pred preki sod, so danes zvečer pričeli z gladovno stavko. Iz simpatije so se jim pridružili vsi v budimpeštan-zaporih bivajoči komunistični aretiranci, ki so isto-lako pričeli stavkati z gladom.
Drobne vesti
Pariz, 27. jul. tg. V Parizu se je začelo kazensko postopanje proti 0 bankirjem, ki so ogoljufali pariško borzo za 25 niiiljonov frankov.
■VVciniur, 27. jul. tg. V mestecu Rula je bilo danes več demonstracij brezposelnih; prišlo je tudi do spopada s policijo. En delavec je bil ubit, dva policijska uradnika težje ranjena.
Dunaj, 27. jul. tg. Vladna kriza se je v loliko poostrila, v kolikor so lieimvvehrovski poslanci sklenili zahtevati ponovno preložitev odločilnega glasovanja o lozanskem protokolu. Ni izključeno, da bo heimvvehrovski minister Jakoncic na jutrašnji seji ministrskega sveta podal ostavko.
v Dravi pošteno plačal svojo drznost. Iz vrtinca za stebrom je skušal priti pred steber, tu ga je pa voda zasukala ter pritisnila ob soho. Kar naenkrat je bil na glavi v vodi, ter prišel na površje šele daleč pod mostom. Seveda ni bilo več misliti, da bi prišel do čolna, ampak je moral gledati, kako bo sam splaval na suho. To se mu je posrečilo šele v bližini železniškega mostu. Med tem jc voda vitki čolniček, katerega je tok pritisnil ob steber, čim dalje bolj polnila, dokler ni izginil v valovih. Prizor je gledala z mostu skoro tisočglava množica, ki je ob takih prilikah kar v hipu skupaj. S težavo so policisti napravili med radovedneži toliko prostora, da je bila cesta odprta za promet.
□	Za vagon krompirja. Okrožno sodišče je sodilo včeraj mariborskega trgovca Ivana. Obtožnica ga je dolžila, da je oškodoval neko novosadsko tvrdko za večjo vsoto, katero je dobil za predplačilo za vagon krompirja. Krompir ni prišel do Novega Sada, pad pa je prišel radi tega Ivan pred sodnike. Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora in na dveletno izgubo častnih pravic.
□	Veliko blaga — malo denarja. Kljub visokemu datumu je naval prodajalcev na mariborski trg vedno večji. Kmetje, ki prehodijo vso noč peš, prinašajo na trg svoje borne pridelke, da skupijo nekaj dinarjev, katerih so tako potrebni. Naravno, da ob taki ponudbi padajo cene vsemu. Včeraj je bilo na trgu, kakor včasih ob sobotah, Samo da je bilo malo kupcev, ker se pozna konec meseca.
□	Roka v stroju. V železniških delavnicah se je hudo ponesrečil 401etni nastavljenec Jakob Je-rovsek iz Studencev. Zašel je z roko v stroj, ki mu je zdrobil kost v zapestju. Ponesrečenca so
, spravili v splošno bolnišnico.
□	Kolo mu je zdrobilo nogo. Hudo sc je j ponesrečil šofer mestnega gradbenega urada
Alojzij K obori. Montiral jc kolo na traktorju, pri čemur sc jc 600 kg težko kolo zasukalo ter mu padlo na nogo, ki mu jo je zdrobilo nad kolenom. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom v bolnišnico.
reprezentativna in eden med prvimi vzroki bo zgoraj omenjeni. In kdo bo škodo trpel? Nobeden med našimi umetniki posamezno, celo nobena skupina ne. Vso škodo bo nosila: jugoslovanska upodabljajoča umetnost.
Belgrad, julija 1932.	T. P.
Ker so se tudi med slovenskimi umetniki glede na to razstavo pojavili različni pomisleki, bomo o toj stvari s posebnim ozirom na naše slovenske umetnike še spregovorili. Uredništvo.
Odmev Vodnikovega „Borwea z Bogom" v Hrvatih
Ze nekaj let se slovenska dnevnika ogledujeta po srbohrvatski kulturi, posebej književni, a nista pri tem zbudila vesti srbohrvatskim dnevnikom, da bi vračali... Šele zadnje čase se je ta molk sprevrgel v dovolj močen interes za kulturne pojave v Slovencih. Posebej gre ta poudarek »Novostim«, kjer pridno poročata Mihovilovič in Žim-brek. Manj pa se lo medsebojno zbliževalno prizadevanje vidi v hrv. revijah. Sicer pa leži ta greh več ali manj na vseh jugoslovanskih revijah. In bo kajpada ležal tudi vnaprej.
Trva pesniška zbirka Franceta Vodnika >Bo-rivec z Bogom«, o kateri se je med Slovenci pač premalo pisalo, je našla v hrvatskih listih močan odmev.
V »Novostih« (št. 181) karakterizira Mihovilovič, znani prijatelj slovenske knjige, strujo, v kateri se Franco Vodnik giblje: »V mladi slovenski literarni generaciji nosita dva brata slavno ime iz slovenske kulturne zgodovine: Anton Vodnik in France Vodnik. To sla dva tipična predstavnika, prav za prav prvaka iu voditelja posebne struje v slovenski poeziji: religiozne... Ta religiozno mistična poezija ni specijalno verskega značaja, kakor bi prvi trenotek kdo utegnil misliti, marveč ima boli človečansko kozmični smisel < — Po bogo-iskaniu loči kritik Franceta od brata Antona (ki
da je prinesel vero iz detinstva), češ, da je njegova zbirka ;>manifestacija jedne dinamične nature mla-dog slovenskog intelektualca široke kulture, lcoji je Boga doživio u borbi s njim.« — Po izčrpni oceni prvega in drugega ciklusa (v drugem »je vsaka pesem izpoved človeka, ki stalno niha med vero in nevero, zemljo in nebom: bogoiskateljstvo«, poda Mihovilovič splošno oznako zbirke (»čeprav je zbirka predvsem ideološka, programalična in miselna, so v njej vendarle tudi izrazite lirične pesmi in mesta, kjer se približuje nežni erotiki svojega brata«) in se dotakne nalo še izrazne moči pesnikove in pravi, da ima France Vodnik »koncizen, slikovit izraz, lep, gladek jezik, manj originalen in manj melodiozen ko njegov invenciozni bral, (ki je prvi po Zupančiču jel ustvarjati nove forme izraza), vendar živ in prožen...«
V »Jutarnjcni listu« (20. julija) piše A. Rojnii, da nota Vodnikovega ustvarjanja ni »neko tiho smi-renje, nego kontemplacija dinamičkog karaktera u skladu sa današnjim vijekom akcije i brzine .. .< jezik, pravi, je močan, plastičen, a stil gladek in zvonek.
Tudi »Hrvatska straža« (14. maja) je prinesla (Ivo Lciulič) daljšo oceno, ki se ustavlja na vsebini in izrazu Vodnikovega »Borivca«, ki ga simbolično tolmači: »I njegovi izrazi, njegovi termini pojmo-va lišeni su sndržaja, on preobražuje u svojim pjes-niania jezik i daje mu drugi sadržaj, koji put go-rak kao pjesak pustinje, drugi put asiralno bijel iti do eteričnosti plav i sveti. A čilav je taj novi sadržaj, to se odinah na prvi mah vidi, produhovljen do srži, prekaljen svetošču i veličanstvenošču čas blagih a čas oporih vizija. Tini svojim (rijetko sam zbitju sreo takvu pojavu čudnog odnosa termina i vlnstitog pojma) jezikom g. France Vodnik opet otvara vizije, koje na novi način slvaraju borbe i sukobe silnih i ogromnih dimenzija (Pešam nevidne reke i znamenje na nebu).
tV Statistika knjižnih izdaj v Italiji za 1. 1030,
je bila .nedavno objavljena, izkazuje ii.SMU izdal.
Dnevna kronika
Na lovu za razpečevale! ponarejenih tisočakov in stotakov
Litija, 27. julija.
V	včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o raz-pečavanju ponarejenih stodinarskih bankovcev v Litiji, medtem pa se je oblastem, livala Bogu, posrečilo, da so ponarejevalca kakor Iudi družbo raz-pečevaleev zasledili in vse pozaprli. -- Takoj, ko so litijski orožniki ugotovili, da so bili po Litiji razpečani ponarejeni slotaki, je odredil začasni vodnik litijskega orožnišiva g. Rebernig, da so orožniki s kolegi odšli na vse strani litijskega orož-niškega rajona, tako da je bilo v teku nekaj ur znano po vsem okraju, da so v prometu ponarejeni 100 dinarski bankovci. Orožniški kaplar g. Medved je s kolesom odšel čez Vače, Izlake, Loke v Zagorje, kjer je med drugim obvestil tudi orožnike na Vačah, ki so še v teku dopoldneva opozorili vse trgovce in gostilničarje na Vačah, naj pazijo na stotake.
V	ponedeljek dopoldne je prišel v trgovino k Mrvatu 13 letni sin posestnika U. iz Slivne, ki je nakupil nekaj moke in drugih špecerijskih drobnarij, kar je hotel plačati s 100dinarskim bankovcem. Gospa Mrva, ki je fantu sireglu, pa je, opozorjena prejšnji dan po orožnikih, da so ponarejeni stotaki v prometu, natančneje pregledala v plačilo ponujeni stotak in takoj spoznala po štev. 371, da je ponarejen. Poslala je bankovec takoj na orož-niško postajo, kjer so ugotovili, da je res ponarejen. Komandir postaje g. narednik Kurnik pa se je s fantkom takoj napotil na očetov dom, uro oddaljeno Slivno. Med potjo so srečali fantovo sestro Angelo, ki je šla v mlin pod Iloličem po zmleto moko. Na orožnikovo vprašanje, s kakim denarjem bo plačala mlinarju za mletev, je, nič hudega sluteč, reklu, da s stotakom, katerega je morala takoj pokazati. Seveda je bil stotak ponarejen, tako da se je sum še ojačil. Morala je z orožnikom nazaj na Slivno. Na domu je po kratkem zasliševanju gospodar U. Jakob izpovedal, da mu je njegov prijatelj Janko I). iz Gore pri Pečah dal v razpečavanje 5 ponarejenih bankovcev po 100 Din, od katerih je 3 spravil v Litiji v promet, 2 pa je skušal spraviti na Vačah v »denar« ... Zalo mu je obljubil D. 30 odsl. za menjavo.. . Na podlagi te izpovedi je narednik Kurnik moža areti-
RIO - SLADOLED
izbranih nrotn v že znani najboljši izdelavi. Vedno sveža sladka smetana.
RIO - ANANAS BOVLA
Jagodna bovla, breskvina bovla lodeno mrzla. Automatični bulfct, Šelenburgova 4. Tel. 28-63
ral in 7, njim takoj odšel po bližnjici na Goro k D. Ko so dospeli tja, so se nemalo začudili, ko je stal pred hišo lep avto, v hiši pa so našli policijsko komisljb, ki jo je vodil g. Močnik. V ponedeljek dopoldne sta se namreč odpeljala v Ljubljano nakupovat posestnik Janko D. in njegova sestra Angela. Janko D. je v neki ljubljanski trgovini kupil novo kolo in ga hotel plačati s ponarejenimi tisočaki... Njegova sestra Angela pa je v neki trgovini z železnino kupila jeklene kline za obelče in plačala s ponarejenim stotakom. Oba sta bila aretirana. Policijski organi so vse preiskali, toda brez «speha. Oba sta trdovratno tajila, da bi te falsifikate prejela oziroma ponarejevala. Trdila eta, da so ta denar prejeli za prodano živino. Ker je D. trdovratno tajil, da bi bil v katerikoli zvezi s ponarejevalci oziroma razpečevalci tega denarja, mu je g. Močnik kratko povedal, da je S. že zaprt dn da je vse pomagače izdal. Šele sedaj je D. priznal, da je prejel od S. iz Suhadol ponarejene stotake in tisočake'... Pri nadaljnji preiskavi so potem policijski organi res našli 763 ponarejenih 100 dinarskih bankovcev in 308 ponarejenih tisočakov, na katerih pa je še manjkala vtisnjena številka serije. Dalje so našli več S-.ovili pisem, od katerih je posebno zanimivo tole pismo: »Dragi Janko! Danes se mTi poslal 200 srečk v vidu 100 dinarskih bankovcev, razpečaj jih o priliki gasilske veselice na Vačah.c D. je dalje trdovratno tajil, da bi imel kake stroje ali drug tiskarski materija! na domu, šele na zvijačen način se je posrečilo policijskim organom, da so našli prav dobro skrit sestavni del šapirografa, par steklenic, tuša. čopiče ter tiskarske številke, a katerimi bi se imele opremiti serijske številke na ponarejenih tisočakih. Na podlagi teh odkritij in priznanj so bili na domu aretirani brata i). Janko in Gu.stav ter sestra Angela. Vse tri so še isti popoldan z aviom prepeljali v ljubljanske sodne zapore. Aretiranega U. Jakoba pa je orožništvo na Vačah zasliševalo še
celo noč na torek ter so ga potem v torek dopoldne izročili v litijske sodne zapore, ki bo preiskavo nadaljevalo.
Zanimivo je dejstvo, da je pri enem delu najdenih stotakov vodolisk izvrstno posrečen, pri drugem delu pa zelo slabo ponarejen. Kakor se domneva, mora imeti ponarejevalec S. še v drugih krajih pomagače ruzpečevalce, ki so spravljali v promet precej dobro ponarejene tisočake. Litijski komandir slanice g. Čuš je takoj, ko so se v Litiji pojavili li falzifikati, izjavil, da prihaja ta ponarejeni denar gotovo nekod »s hribov«, kar se je uresničilo. — lnteresantna je dalje gotovo tudi ugotovitev, da so pred desetletji ponarejevali slotake uro daleč od Peč, na Tratili v občini Kandrše, ter uro dalje na Konju, vse pa v vaški fari... tako da ta strast ponarejevanja in razpečavanja bukne na dan vedno v istem okolišu...
Ti,
m} SI atinske tabte /e za
3 1 hujšali je ocistruiiijo dso preobilno iolščo m Vas napravijo vitke, mladostne in lepe.
teb1 Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
r JJBCSSMtl ?MIDHr®HB5Sa!rct,™iUt!1lJl®«iMSOOB.
Koledar
Četrtek, 28. julija: Viktor (Zmagoslav), pa-
pež.
Novi grobovi
-j- Ivan Bregunt. V torek je smrt iztrgala iz naročja ljubeče družine delovodjo Strojnih tovarn iu livarn« g. Ivana Breganta, ki je izdihnil po kratkem trpljenju. Pogreb bo danes ob 6 popoldne i/, splošne bolnišnice k Sv. Križu. Pokojni Brejiant je bil zelo delaven član Prosvetnega društva pri Sv. Krištofu in aktiven član raznih delavskih in strokovnih organizacij. Povsod pa skoraj vedno blagajnik. Bil je zvest katoliški mož. Blagemu iu plemenitemu možu, ki po njem ne žulujc le lijegovu družinicu, ampak tudi številni prijatelji in znanci, naj sveti večna luč! Žalujočo rodbino pu naj tolaži ljubi Bog!
-j" Hajko Pavlic. Dne 26. t. ni. je umrl knjigovodja g. Rajko Pavlič. Pokopali ga bodo danes, v četrtek ob pol 5 popoldne nu mestnem pokopališču v Škofji Loki. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje!
-f- Franc Hlebi. V Zgornji Hrušici pod Ljubljano je umrl posestnik g. Franc Illebš. Pogreb bo v četrtek ob r> popoldne pri Božjem grobu. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Osebne vesti
—	Duliovska vest. Na župnijo sv. Marjete na Pesnici bo dne l. avgusta t. I. slovesno inštaliran ondotni proviaor č. g. Jakob S a j o v i c.
GstaSe vesti
—	Drugi lir med Belgradom in Rcsnikom.
Načrt o graditvi drugega tira med Belgradom in Resnikom je narejen in z delom bodo v kratkem začeli. Proga Belgrad—Resnik glavne železniške proge proti jugu (Niš, Caribrod, Devdelija) je bila zadnja leta vedno bolj obtežena in je to zaradi zelo velike oddaljenosti postaj Topčider—Resnik povzročala posebej v tovornem prometu zelo neljube, pa občutne zamude. Prav zaradi tega se je prometno ministrstvo odločilo, da čimprej zaradi drugi tir na tem delu proge, ki bo pozneje služil za jadransko progo, ki je tod projektirana. Zanimivo je omeniti, da bo to prva dvotirna proga v Srbiji. Dolga bo vsega 15 km. Na relaciji Topčider—Resnik bodo zgrajena tri postajna poslopja v Rakovici, Kneževcu in Kijevu, ki veljajo za dobro obiskane izletniške točke, zlasti ob nedeljah. Graditev drugega tira bo stala okrog 30 milijonov. Delo bo gotovo v nekaj mesecih, ker ;e teren izdelan.
—	Nesreče pri delu in na cesti. Z brzojavnega droga je padci predvčerajšnjem v Šmarju pri Ljubljani 29 letni delavec Stanislav Škerlj, uslužben pri tretji telegrafsko-telefonsld tehnični sekciji, stanujoč v Ljubljani, na Starem trgu 2.
. Skerlj je pri padcu dobil resne notranje poškodbe.
! — 20 letna modistka Iva Škabar, stanujoča na
1 Sv. Petra ccsti 33, je predvčerajšnjim na Sv. Petra cesti padla na tla in se ranila po glavi. —
V Mengšu se je pred domačo hišo ponesrečil 3 letni Nacek Leveč, sinček posestnika. Padel je pod voz in kolo je šlo Nacku čez glavo. Otrokove poškodbe so nevarne. — Na cesti je padel s kolesa 14 letni Josip Balon, trgovski vajenec iz Koroške Bele. Poškodoval si je desno nogo. Vsi ponesrečenci so zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
DAJ Ledeno kavo DAM
—	Kakor si mlad postelješ, tako star ležiš. Hrvatski listi poročajo o tej-le žuloigri: V Novem Sadu je pred vojno živela bogata družina barona Fellnerja. Njegova hčerka baronesa Malvinu pu jo zašla na pota lahkomiselnega življenja, slednjič je postala tako razuzdana, du so se ji odrekli lastni starši. Ko so starši zašli v gmotne težave, so se Fellnerjevi izselili i/ Novega Sadu. Malvinu pa se je klatila po svetu in se pred 10 leti vrnila v Novi Sad. Te dni je novosadska policija dobila obvestilo, da v neki podzemeljski luknji živita dva človeka, popolnoma zapuščena in brez vsega. Ugotovili so, da je to Malvinu, bivša baronesa Kcltnor in n ji n mož Jovun Silbert. Ležala sta nu gnili slami, oblečena sta bila v cape, oba skoro gola in bosa, od lakote čisto obnemogla. Oba so prepeljali v bolnišnico. Malvino so v bolnišnici obdržali, Silbertu pa odgnali v domovinsko občino. Komaj je bila tu tragedija nekako zaključena. je policija pripeljala v bolnišnico mlado služkinjo, ki je pila neko strupeno pijačo, da bi se usmrtila, češ da je v taki bedi. V bolnišnici so jo rešili. Dekle je povedalo, du se piše Hiidrijuua baronica lelfuer in da je nezakonska hči buronese Malvine Felluer. Ta /uloigru mora pretresti vsakogar.
—	Nevarnosti mesta. V Zagrebu so te dni rešili prav zadnji hip ubogo služkinjo, ki si je v obupu sumu hotelu končati življenje. Na vprašanje, zakaj je tako mlada hotela prostovoljno v smrt, jc po daljšem obotavljanju povedala sledeče: Neka /nauka v soseščini jo je nekoč povabila k sebi, kjer jo je z zvijačo pustila v družbi štirih moških, ki so dekletu uničili mladost. I/ obupa rudi tega, ker je brez lastne krivde in ker je zaupala znanki, občutila ogabno in živalsko početje ljudi, je hotela v smrt.
TRILVSIN pomaga zares: TRILVSIN očisti lase od prhljaja, TRILVSIN zaustavlja izpadanje las, TRILVSIN vpliva ugodno na porast las!
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijali, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mnla steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip liollmann, Zagreb, Mošinskoga 5
—	Gospodinjska Sola v Šmihctu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra t. 1. in traja do 15. junija 1933. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečenost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo zavoda. Prošnje za sprejem je poslati Gospodinjski šoli v Šmihelu pri Novem mestu najpozneje do 10. septembra 1932.
—	Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sei«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Za birmo in kanonično vizitacijo priporoča Jugoslov. knjigarna v • Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster Ant. 3 Ecce sacerdos magnus. Dva za mešani,'en za moški zljor; 8 Din. Grum Ant.: Priložnostne pesmi za mešani ozir. moški zbor; 20 Din. Isti: Tri podoknice za mešani zbor. 6 Din. Premrl Stanko: Pozdravljen vladika, za mešani zbor; 1.50 Din.
—	Knko odstranimo kurja očesa? Prcdno pričnemo odstranjevati kurje oko z nožem, poskusimo poprej enostavnejši način odstranitve istega. 20 let je že poznan učinek Burgitu. ki deluje sigurno in brez bolečin, Samo ne noža. Burgit je boljši!
—	»Franz-Josef« grenčica preskrbuje urejene probavilno razmere.
Ce te bolj kurje oko pri hoji,
Dr. A. B.:
S pota k Reziki sm Rovie
(Nadaljevanje.)
Navzlic kratkemu postanku sem hitel v gostilno — na izhodu ali vhodu je ob kolodvorski veži že natančen pregled vozovnic na vseh postajah, dočim se vlakovni sprevodniki ne zanimajo dosti zanje — in dobil žemljo z gnatjo in papirno čašo piva in srečno še dohitel odhajajoči vlak, ki je dobil mesto električnega parni stroj pred se.
Na tisti strani mesta je mnogo tovarn, večini se je poznalo, da ne obratujejo. Lepo pristanišče je bilo natrpano ladij, vlačilk in tovornih čolnov, znak prometnega zastoja. Začelo je močno dežiti, ko smo se vozili čez Donavo, ki je tam približno tolika, kakor Sava pri Zagrebu. Lep je od tam pogled na starodavno mesto in značilno stolnico.
Nad Donavo se pokrajinska slika predrugači. Prvo gričevje ob Donavi je skalovito, spominja nekako na kraški rob proti vipavski dolini ali furlanski nižini. Tam je tudi dosti kamnolomov in apnenic, po gričih so borovi gozdovi, polja in travnikov je manj, selišča so redkejša. Onstran rečice Regen se značaj vnovič premeni, samo gričevje, poraslo ponajveč z borovjem, dolinice so močvirni travniki, njive so oh pobočjih ilovnate, rdeča ali svetlorjava je tista zemlja, na več krajih tudi svetlosiva in naravnost bela glina. Mnogo velikih tovarn stoji v tistih krajih, opekarne so, glinarne, porcelanarne in steklarne, več ko polovica teh tovarn stoji v dvojnem pogledu!
S precejšnjo hitrostjo jc hitel naš vlak proti severu ob reki Nabi, ki zbira svoje temnorjavo, skoraj črno vodovje s pobočij Češkega le^a in Smrečin. Železniška proga neštetokrat premosluje to ogromno vijugasto kačo. Lilo je neprestano, a potniški promet je bil zelo živahen, v vozu Ves čas tesno, kar v gručah so vstopali ljudje in Izstopali, časih so zasedle vlak ženske, ki so rc rračale bržkone s kakšne cerkvene slovesnosti.
potem pa množice mož s strelskimi znaki in puškami, drugod skupine mladeničev, ki so se živahno med seboj razgovarjali o ne vem kakšnih prireditvah. Vse njihovo vedenje je bilo resno in dostojno, razgrajačev ali objestnežev ni bilo med njimi, tudi šaljivcev ne, ne vem ne od takra. ne od kasnejših dni, če se znajo ljudje tistih krajev tudi smejati.
Brez dolgočasja sem prispel proti 8 zvečer v Wiesau, kjer mi je bilo prestopiti na stransko progo. Časa sem imel skoraj eno uro do svojega vlaka, zato sem sklenil, da v kolodvorski gostilni dam telesu, kar je njegovega. Z ozirom na dolgo pot in prazniško stradanje sem si hotel privoščiti kaj boljšega, naročil sem si srno v obari s krompirjem in pošteno mero piva. Rumen krompir v oblicah mi je šel zelo v slast, tudi močno začinjena obara mi je dišala, če pa sem le pokusil kateri košček mesa, se mi je začel nos vihati in želodec vzdigovati, da sem začel nehote premišljati, ali ni morda tista žival, ki sem imel ostanke pred seboj, že koncem zime poginila v kakšnem močvirju. S pivom sem hotel poplahniti neprijetne občutke, kar se je posrečilo le deloma, zakaj poleg prvotnih nevšečnosti me je začelo še napenj/ti, ker nisem piva vajen.
V mraku sem redel na voz stranske progo in v trdni noči dospel do svoje končne postaje, \Valdsassen, ki je oddaljen od Monakovega 273 kilometrov, Dež je prenehal, ulice v mcstecu so bile dobro razsvetljene. Stopil sem v prvi hotel »Jagnje« in naročil turistovsko sobo. Pogodil sem se za ccno 2 M 50 pf prenočnina in zajtrk. V gostilniških prostorih je bilo živahno, polno ljudi, dima in trušča, v splošni sobi so poslušali mona-kovski radio, v posebni je igral gramofon. Zclel sem si miru poleg kakšnega krepila oziroma tešila za razgrajajoče trebušno dvobje. Našel sem kmalu zdravnico, ki me je zvabila k sebi z napisom oh vhodu: Nemci, pijte nemško vino! Tudi ta prostor |e bil precej poln in živahen, a sedel sem in si raročil vina, ne vem *-eč. s kakšnim imenom. Oku«
Burgit-ojbliž zoper kurja očesa,
zdravniško priporočen, se. jc sijajno izkazal 22 let s avojim radikalnim učinkom in je skoro po vsem avetu vpeljan. Ker pokrije delujoča masa samo kurje oko, in pride zdrava koža torej samo z nevtralnim zalepilom v dotiko, so vnetja — kot se porajajo pri cesto enakomerno namazanih oblizih — pri Burgitu popolnoma izključena in to je glavni vzrok priljubljenosti Burgita in njegove brezpri-merne razširjenosti.
Burgit-obliž zoper kurja očesa
Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din.
Burgit-obliž zoper otiščance
Originalni zavojček z 2 komadoma 8.»- Din.
Burgit nožna kopelj
Originalni zavojček ....... 6.— Di«
Zahtevajte izrecno Burgit. Burgit pomaga zanesljivo in ne povzroča bolečin I
Kof pravite?
Kaj pravite, ali vi vaba država zamudila leto* dveh prilik, ki stil skoraj tako vaivi za mednarodno reprezentanco, kakor razne konference in mednarodne seje, lo sta namreč olimpijuda v Los Angelesu
—	in pa mednarodna tekma lepotic. Hes nn psa smo morali priti, zakaj, te ie niso nabi klubi in društva poslala športnikov o Ameriko, ker ni dolarčlcoo, kakšno punco pa bi bilo skoraj vredno poslati na mednarodno tekmo, Le kako visoko bi zrasleI naš mednarodni ugled, (e bi recimo Jugoslovnnka do-scula prvo mesto in postala kraljica kraljic, vsega sveta*. Le kako se je lo zgodilo, dn nn teh. tekmah nnša država ni zastopana f Kje je domoljubni ogenj tistega dela srbskega, hrvatskega i it slovenskega časopisju, ki sv je še pred leti lako ogrevalo zu volitev lepotnih kraljic, kje so tekme v ljubljanskem kinematograf n, kje res nekdanji hruič in Irušč zaradi lepotnih tekem? škoda! Ali bi ne bilo imenitno, če bi bila kaka brhka Siškarica ali Itožno-dolka — vsaj upanje bi imeli — proglašena zc> najlepše dekle na svetu ? Kaj pravile i1
Kje je vzrok, da letos vi nobene Jugoslovani r
—	vsaj čuti ni nič o njih — na teh tekmah? Da bi bila ta zn tekmovanje navdušena dekleta slučajno srečala pnjiet in da bi bile spoznale, kaka velika oslarija so prav za prav le tekme — skoraj n> verjetno! Morda jih je ustrašila usoda mnogih re.kdn-njih lepotnih kraljic, ki so poslale žrlve nesramne špekulacijo? Tudi ni verjetno. Morda pa sc je zdelo škoda denarja nekaterim listom v naši državi, ki. so lo akcijo ledaj organizirali, ker ie leda/ ni bilo pravih uspehov — za liste same namreč? Kdo ve, ali pa je kriva v asa nemarnost in pomanjkanje narodne zavesti ter domoljubnih čuvstrv, ki hi se morala — ne pn našem mnenju — manifestirati baje tudi s takimi tekmami lepotnih kraljic. Pa vendar se niso ti listi pridružili mnenju »filislrov , ki so ie. lani in predlanskim in vedno trdili, da so take tekme žaljive za človeško dostojanstvo in zato nemoralne?
Zato bi bilo res zanimivo vedeli lo: Ali je zmagalo moralno prepričanje? .4(i pa kšeft, k> žali človeško dostojanstvo, ne nese več? Kaj je na. stvari? Kaj pravile?
Kamnik
Srebrno mašo je daroval na praznik sv. Jakoba, patrona frančiškanske cerkve v Kamniku, gvardi-jan dr. p. Hadrijan Kokol. Srebrnomašnik, ki je doma od Sv. Barbare v Halozah, je bil posvečen v mašnika dne 25. julija 1907. V redu je opravljal odgovorna mesta in je bil večkratni gvardijan, de-finitor provincije, prokuralor in provincijalni tajnik. Sedaj je zopet delinitor in gvardijan v Kamniku. Napravil je doktorat filozofije in je bil kol profesor zgodovine in zemljepisja na frančiškanski gimnaziji v Kamniku znan kot odličen pedagog. Splošno priljubljenemu gvardijanu g. dr. p. Hadrijanu, katerega visoko ceni in spoštuje celo meslo, izrekamo ob njegovem srebrnomašniškem jubileju naj-iskrenejše čestitke!
Tujska sezona je v polnem razmahu. Ni taka, kakor bi si vsi želeli, vendar biva sedaj v Kamniku okrog 160 letoviščarjev. Največ jih je iz Hrvaške in Vojvodine.
je bil tak, kakor ga imaš na bizeljc slabše vrsle in slabšega letnika, čaša, zaznamovana z 2 dl, je stala 70 pf (nekako enega našega kovača). Ker je bil želodec zadovoljen s pijačo, sem mu privoščil še eno čašo, če ne dveh, vrh tega še črne kave.
Opazoval sem živahno druščino okoli 6ebe in poslušal njihove razgovore, govorili s> o Francozih in Angležih, o Herriotu in Papenu, o reparacijah, ki jih je Nemčija že preplačala, o IlinJen-burgu in Heimu. Ko sem ugotovil, da je zavladal mir v samosvoji republiki v spodnji polovici mojega trupla, sem se vrnil v »Jagnje* in zaspal skoraj prej, predno sem legel.
II. Prvič v Rovtah.
Megleno, a svetlo jutro je obetala 'ep dan. Ogledoval sem si mestece Waldsassen, po legi in razsežnosti podobjio našemu Navcmu mestu. Okraski na hišah, lepaki, zač lsno po^tivljcna m:-ze in klopi po gostilniških vrtovih in bližnjih travnikih so bile priče velike prireditve, katoliškega shoda, ki se je vršil nekaj dn: orej |25. in 26. m-nija) v proslavo 8001etnice, ko je bila ustanovljena velika redovniška naselbina cistercijanov, prvo selišče v tej gozdnati pokrajini. Občudoval sem ogromno cerkev, polno dragocenih umetnin in sta rinskih spomenikov, izhajajočih iz dobe križarskih vojn. Menihov ni več, V ogromnih poslopjih na eni strani imajo redovnice dekliške šole in vzga'a-lišče, na drugi strani so poleg župnišča nameščeni razni uradi. Poiskal sem bivališče iz spisov o kon-nersreutskih dogodkih znanega zdravnika dr. Seid-la, da bi poizvedel, kdaj bi sc mogel ž njim razgovarjali. Povedali so mi, da sc je pripetila ponoči nekje v bližini avtomobilska nezgoda, ponesrečence so prenesli v bolnišnico, kamor je bil dr. Seidl poklican že na vse zgodaj, domov gn nc bo pred enajsto uro, ko ima svojo običajno ordinacijo.
Ob osmih sem bil na pošti, da si zagotovim vožnin v Konnersreuth s poštnim avtom. Moja
skrb zavoljo drenja je bila čisto odveč. Ko sem tam okoli postopal in si ogledoval štiri velike tovarne (za opeko, porcelan, steklo in glinaste izdelke), dve od njih nista obratovali, je prispel s kolodvora avtobus državne pošte; poleg mene sta sedla vanj mlada dvojica, podobna novopori-čencema na potovanju, in domača branjevka z velikim košem oprtnjakom.
Zdrčali smo proti Konnersreuthu v jasnom jutru. Cesta, lepo zglajena in skoraj vsa zasmo-ljena, je vodila naravnost proti zahodu čez tri položne griče, na četrtem, 6 km oddaljenem griču stoji Konnersreuth. Na pobočjih teh gričev so lepa žitna polja z ržjo, ječmenom in ovsom, pšenice je manj, po dolinah so močvirni travniki, ki so jih kar vprek kosili, največ s stroji. Nekaj manjših selišč je opaziti na stranskih potih v daljavi.
Pred deveto se je ustavil poštni avto na trgu v Konnersreuthu pred majhnim poslopjem * napisom; pomožna pošta. Sredi trikotnega in proti jugu visečega trga je preprost vodnjak s štirikotnim betonskim koritom v senci kostanjev in lip, okoli stoje večinoma strnjeno zidane hiše, pokrite z opeko, na severni strani je cerkev z zvonikom. Zazdelo se mi je, da bi v vsaki dolenjski večji vasi odkril kaj bolj znamenitega in lepega, prijeten vtis pa delajo na vseh hišah okna, založena s pelargonijami, begonjami in fuksijami. Notranjščina cerkve je lična in snažna, prav podobna našim podeželskim cerkvam.
Krenil sem proti župnišču, ki ga loči dvonadstropna šolska zgradba od cerkve. Zaman sem trkal in zvonil pri vhodu. Iz šole je pridrvela mla-dež na oddih na pot, ker šola nima svojega dvorišča. Večina otrok je bila bosa in oblečena približno tako, kakor je naš kmetski naraščaj, le velik kos z maslom ali domačim sirom ali sadno mezgo dobro obloženega kruha, ki ga je vsak otrok obdeloval z vnemo, me je spomnil velike razlike. Deklice so se brž lotile igranja, dečki so pričeli z burkami, na znamenje z zvončkom je izginil ta preko stoglavi trop v poslopja.
Boji orjakov v morju
Volitve v Romuniji. Pri zadnjih volitvah v Romuniji je bilo vse mirno. Vendar so se bali volivci raznih spopadov in so zato hodili raje v skupinah in v spremstvu orožnikov na volišče.
Dohodki Eillovega stolpa
800 metrov visoki Eiflov stolp v Parizu, katerega so že posekali ameriški nebotičniki, je še vedno zlata jama za družbo, ki ga je postavila. Družba je leta 1931 imela 7 milijonov frankov dohodkov samo od stolpa. Tovarna avtomobilov Citroen, ki si je dala napraviti velikansko električno svetlobno reklamo na tem stolpu, plača samo za to na leto 300.000 frankov. Razne vstopnine, dohodki od restavracij na stolpu in prodaja raznih spominkov pa vrže ostalo. Čisti dobiček, ki ga je imela družba lansko leto, znaša tri milijone frankov.
Iz sovjetskega raia
Dva prijatelja, ki se že delj časa nista videla, se srečata v Moskvi. Pa vpraša prijatelj svojega i tovariša: »No, bratec Sergej, koliko si pa prav za prav star?«
>30 let.«
»Kaj, 30? Tako star si bil vendar pred desetimi leti.c
Tedaj pr^vi drugi: -Je že prav, toda zadnjih deset let življenje ni bilo življenje.«: ie
Neki agitator je govoril na zborovanju kmetov o koristi novega petletnega načrta. Ko je bil gotov, zamrmra eden izmed starih kmetov, ki so ga poslušali: >Vedno nam obljubljate paradiž, daste nam pa niti ne čevljev, da bi se pošteno obuli.-
Agitator takoj: »Od kdaj pa nosijo v paradižu čevlje?«
*
Neki ameriški časnikar je na učnem potovanju skozi Sovjetsko Rusijo prišel tudi do neke tovarne, katero je obiskal. Pa je vprašal: Kaj pa izdelujete tukaj?'!-
•»Dele za dvigala.-
■>Tako. tako, zelo zanimivo. In kakšne sestavne dele za dvigala izdelujete tukaj?«
»Tablice z napisi: Dvigalo je pokvarjeno.«:
nobeno mesto. Vsa mesta pa se lahko skrijejo pred modernim Carigradom, ki ima en sam rekord, namreč rekord v šumu in ropotu. V Carigradu ni nikakih policijskih predpisov glede kaljenja nočnega miru. Tam sploh ni predpisov, ki bi omejevali tudi čez dan najbolj strašne ropote in nemire. Ko so nekoč carigrajski poročevalci vprašali ob odhodu ameriškega milijarderja, kakšne vtise bo odnesel iz Carigrada, jim je ta odgovoril takole: »V vsem tem velikem mestu nisem našel niti eno sobe, kjer bi mogel mirno spati eno uro.
Od zgodnjega jutra pa do trde noči se pode po cestah kramarji in mali trgovci, ki so vsi večinoma iz Anatolije. Navadno jih je več. skupaj in med njimi divja konkurenčni boj na nož. Edino sredstvo pa. s katerim se bore drug proti drugemu, pa so njihovi glasovi, ln lako doni s cest neprestano strahotno kričanje in takih glasov, kot jih premorejo li kramarji, jih menda ni več na svetu. Rjovenje, ki ga napravi skupina takih kramarjev, ni več človeško. Najhujša nadloga za kramarji pa so takoj avtomobili. Vse vrste trobil, ki so prepovedane pri avt., uobilih v vseh državah v Evropi, se prodajajo v Carigradu. Turški trgovci pa se pritožujejo. da v Evropi ne znajo izdelovati zadosti glasnih avlomobilskih tromb in hup. Nikakršni policijski predpisi ne omejujejo teh trobil in vsak voznik lahko trobi kakor in kolikor hoče. Razum-: Ijivo je, da ne trobijo avtomobilisti le radi signalov. Vozniki igrajo na svoje trombe iz dolgega časa razne melodije, se medsebojno pozdravljajo z gla-I sovi tromb in trgovci vabijo kupce v svoje trgovi-: ne s prav tako lireščečimi glasovi avtomobilskih ; hup.
Tn nočni mir! Najmočnejši zvočniki prenašajo ■ glasbo 7. gramofonskih plošč ponekod po vso noč. i Vozniki vabijo pijančke s trombami svojih avtomobilov na vožnjo. Nočni čuvaji žvižgajo s piščalkami, da tako pokažejo, da pridno čujejo, med tem | ko incščanj spijo. Spijo, če morejo.
Pri angleškem kralju v gostih. Te dni je povabil angleški kralj na vrtno veselico v buckingiiamski palači 8000 gostov. Na sliki vidimo yorškega princa, ko pozdravlja svojega očeta, angleškega kralja.
Za njima sloji angleška kraljica.
Ne hodite na dopust brez fotoaparata! 10 Din,
to je tedenska odškodnina za fotoaparat — to lahko utrpite, pa boste imeli krasne spomine na dopust, Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
»V strašnem položaju sem. Kolarju dolgujem 10.000 Din in trikrat me je žc tirjal. Jaz mu pa seveda dolga sedaj ne morem poplačati in sedaj so maščuje nad menoj, da govori o meni najstrašnejše reči.«
»Ilm, to je res neprijetno. Prav gotovo pa moraš plačati preje, preden začne govoriti — resnico!«
•
»Ali je vaša žena še vedno tako lepa?«
»O še, samo sedaj porabi več časa za to.«
Mornarji, ki se vozijo z ladjami čez Atlantski ocean, vidijo večkrat, kako se sredi morja odigravajo strahoviti boji med prebivalci morja. Tako pripoveduje očividec, ki ee je vozil s parnikom v Ameriko kot navaden delavec na tovornem parniku. sledeče:
Zgodaj zjutraj je bilo, ko sem nastopil službo. Sonce je začelo pravkar udarjati skozi sivkasto soparno ozračje in morje je ležalo tiho in mirno. Stari in počasni tovorni parnik se je s težavo rinil skozi bleščečo se morsko gladino. Niti najmanjša sapica ni razgibala morja, ko sem naenkrat opazil, kako nedaleč pred nami kipi morje. Skoraj vsa posadka, ki je mogla pustiti svoje delo, je prihitela skupaj in strmela na čudovito bojišče, kateremu smo ee bližali. Morje, ki je bilo mirno, je začelo že valovati skoraj podobno tako, kakor če vržeš kamenček v vodo. samo da so bili valovi neprimerno večji. V središču teh krogov pa je krvavelo morje v velikanski površiui in se penilo. Že smo opazili, kaj se dogaja. Sredi morja sta se srečala riba suličarica in kit ter se spopadla. Boj, ki smo ga videli, je bil boj za življenje.
Kit krvavi že iz najmanjše rane in kri, ki mu teče, bi napolnila lahko sode. Zato je bilo morje okrog in okrog bojišča vse krvavo in vse razpe-njeno. Med penečimi valovi se je zibal kit sem in tja, padal z ene strani na drugo in poskušal vedno znova, da podobno, kakor mala podmornica, zbeži v morje. Kljub temu, da je bil napadeni kit štirikrat večji kot požrešna suličarica, ki je bila dolga le pet metrov, ji ni mogel uiti. S svojim nad meter dolgim in ostrim nožem, s katerim ga je obdarila narava, se je zaganjal zdaj z leve, zdaj z desne v orjaka in inu rezal pri živem telesu ogromne kose mesa s telesa. Kit se je branil, kolikor se je mogel. Bil je s svojim repom po morju s lako silo. da so se dvigali več metrov visoki valovi. Ves čas pa je skušal potopiti se v globino, zakaj kit prenese take morske globine, v katerih suličarica že zdavnaj pogine. To je divja suličarica tudi vedela in kadar se je pripravljal kit, da bi se potopil, se je suličarica že pred njim potopila in se nalo z neznansko hitrostjo, kakor živ torpedo, pognala proti njemu in mu zopet izsekala ogromen kos mesa s trupa. Včasih pa se je kitu posrečilo, da se je še pravočasno umaknil in morski divjak, ki se je pognal s tako silo skozi vodo, je švignil visoko iz vode, vendar je bil tako okreten, da se je okrenil že medtem, ko je padal po zraku in zopet zadel svojega smrtnega sovražnika. Po dolgem boju je začel kit omagovati. Vedno počasneje je udarjal po vodi. pogosteje je poskušal potopiti se v globino. Parnik je krožil okrog bojišča, sovražnika pa se nista zmenila zanj. Vedno bolj (»gosto in brezob-zirneje napada suličarica. Kar naenkrat zopet švig-
ne visoko v zrak, muogo previsoko. V zraku izgubi ravnotežje in pade vznak z velikim ploskom v vodo. Preden ima suličarica čas, da se obrne in znova napade, kita že ni več. Potopil se jc v globino, kjer si bo pozdravil rane, ki mu jih je zadal strašni boj.
Še druga dva smrtna sovražnika se večkrat srečata v morju in nihče ne bi verjel, s kakšno besnostjo in divjosijo se spopadeta. Tjulnjev je več vrst. Večje vrste teh prebivalcev morja odlikuje čudovita vztrajnost, hitrost in pogum. V svojem potepuškem življenju po morju so nepreračunljivi. Tisoče in tisoče kilometrov prepotujejo brez vsakega razloga, izvojujejo na poti nešteto bojev in ostanejo večinoma zmagovalci. Večkrat se celo zgodi, da prodrejo iz ledenih morij ob južnem iu severnem tečaju daleč v toplo podnebje. Celo na francoski obali so jih našli, prav tako pa v Avstraliji v pristanišču glavnega mesta, v Sidne; u. Morje ob avstralski obali pa kar mrgoli morskih psov, teh največjih in najstrašnejših morskih roparjev. Med tjulnji in morskimi psi pa vlada menda sovraštvo od pamtiveka. Tjulenj kar pobesni, če zagleda v bližiui morskega psa. V bližini pristanišča v Sid-neyu so opazovali z neke ladje, kako sc je igral v plitvem morju tjulenj, sc prekopicaval. potapljal in solnč.il. Bil je ogromna žival, star samec, kateremu se je poznalo, da jc prebil žc marsikaj. V bližino ladje pa sta zašla tudi dva velika morska psa in sta iskala odpadkov. Ko ju je tjulenj opazil, se je zakadil kot izstreljen v morje in zdivjal kar nad oba sovražnika. Tjulnji plavajo z neznansko hitrostjo. Več kot -tO morskih milj preplavajo v eni uri in zalo je razumljivo, da je bi! naenkrat v bližini morskih psov. Za ladjo se ui niti zmenil. Morska psa sta bezala kar najhitreje sta mogla. Tik pod gladino morja sla bičala s svojima repoma vodo in se poganjala naprej. Eden se je skril pod ladjo, drugega pa je že napadel tjulenj. Bliskovito ga je napadel in ga zgrabil za hrbet, nato /a trebuh, in kadar je zadel, je vedno iztrgal velikanske kose mesa z živega morskega psa. Sunkovitim napadom tjulnja se morski pes kljub temu. da ima najstrašnejši gobec med vsemi morskimi roparji, ni mogel ubraniti. Morski pes ni prišel niti do sape. Niti enkrat ni mogel sam napasti in le malokdaj se mu je posrečilo, da se je izmaknil smrtonosnim udarcem. Komaj pičlo minulo za tem, ko se je začel spopad, je že. plavalo mrtvo in raz-cefrano truplo morskega p«a po gladini. Tjulenj pa je izginil. SO sekund za tem, ko je izginil tjulenj, pa je priplavalo na vrh drugo truplo morskega psa. Rilo je prav tako razmesarjeno, krvavo in brez življenja in počasi je priplaval iz globine ludi tjulenj, ne da bi se bal bližine ljudi, in je izginil med pečinami na obrežju.
Konferenca nemških dežel v Stuttgartu. V Stultgartu je nemški državni kancler von Papen mtttf-strskim predsednikom nemških dežel objasnil svoje najnovejše ukrepe. Na sliki vidimo pod št. 1 ttirinškega državnega ministra Bauma, 2 dr. Kiiehenthal, predsednik ministrstva v Brunšviški, med 2 in 3 Adelung. ministrski predsednik v Jlesenski, 3 Schick, ministrski predsednik Saksonske, 4 dr. Schmitt, badenski minister, 5 Pieper, virtemberški minister, 0 dr. Held, bavarski ministrski predsednik, 7 državni kancler von Papen, 8 virtemberški ministrski predsednik dr. Bazille, O nemški notranji minister von Gayl, 10 virtemberški finančni minister dr. Dehlinger in 11 minister za delo
Schaffer.
Carigrajski rekord
Če pride človek z dežele v Ljubljano, se čudi, koliko šuma in ropota bije ves dan Ljubljančanom Da ušesa. Če gre Ljubljančan na potovanje v večja mesta, se mu zdi Ljubljana tiha in mirna, kakor kaka skromna gorska vasica. Če pa človek pogleda v Pariz, pa vidi, da pariškega trušča ne doseže
Delo matere
Neki Američan je izračunal, kakšno delo epra. vi mati. ki je poročena 20 let in ki skrbi za družino, ki sestoji iz moža in petih otrok. V teh 20 letih olupi mati S8.000 krompirjev, zašije 10.000 nogavic, postelje 29.000 postelj in namaže 175.000 kruhov z maslom. Če bi poljubila poleg lega vsakega od družino samo enkrat na dan, bi dalo to v •20 letih 45.000 poljubov.
Stroj mesto 300 delavcev
V rudniku v Handlovi na češkem je začel obratovati stroj za prevažanje nakopane rude. iz rudnika. Stroj opravlja delo, ki ga je doslej opravljalo 300 delavcev. Prav toliko delavcev je uprava rudnika tudi odpustila.
Senator Borah se je v zadnjem svojem govoru zavzel za to. da bi Amerika črtala evropskim državam dolžnicam vojne dolgove, s čimer bi bila omogočena gospodarska obnova sveta.
Vodni skiji — nov šport. V Nemčiji so za vodni šport našli nov način, ki se je menda sijajno obnesel. So to neke vrste vodni skiji, s katerimi se človek podobno, kakor po snegu, lahko vozi po vodni gladini. Taka vožnja je izredno zabavna in ima vsak dan reč ©rijateljev.
Nekdo leče kot nor po cesti. »Čuj. tovariš, kam pa tako hitiš?« »V reko bom skočil in se utopil.': >čakaj, tovariš, povej mi najprej zakaj.->Kruha ni več, mesa ni več, masla ni več. mleka ni več. Življenje je preveč žalostno.
Tovariš na to: »Počakaj no vendar, da bo končana druga petletka. Do takrat bomo imeli že vsega v izobilju.«
Pa pravi obupanec ves žalosten: '•Ne verujem! in zbeži naprej.
Pa zavpije tovariš za njim: -Kam pa tečeš, i prijatelj?«
v V reko! Če bom čakal predolgo, mogoče n i I i I vode ne bo več...»	i
Princ Vvgust \ViHiclm. četrti sin nekdanjega nemškega kaiserja je bil izvoljen v pruski dožein* zbor za poslanca, .le seveda vnet pristaš narodnih socialistov, med katerimi je znan pod imenom Auvi, Ker jc znana osebnost, dela reklamo za Hitlerja tudi v radiu.
konferenca „uspela
i. oktobra novo zvišanje bencina ?
S
u
Predsednik petrolejske družbe Royal Dutcli, Kessler, jo izjavil ured. pariškega lista »Agence Iiconoiiijque et Flnanclore*, da je svetovna pelro-lejska konferenca uspela. Postavljeni so bili temelji za sporazum z Romunijo. <iio za smotreno prodajo petroleja, oziroma nalte. Konferenca so ni bavlla z vprašanjem povišanja cen. Tudi proizvodnja nafte se ne bo omejila. — Pariški lisli komentirajo Kesslerjeve izjave v čislo nasprotnem smislu. Po njihovem mnenju so s« svetovni potro-lejski koncerni sporazumeli z Romunijo, da bodo dvignili cene kakor hitro bodo vsi koncerni potrdili ta sporazum. Prav radi tega, ker še niso oticielno pristale na sporazum vse tvrdke, nočejo predstavniki petrotejskih koncernov izdati glavnega rezultata te konference. Cona nafte so namerava povišati nič manj kakor za 20 ali celo 25%! To sklepajo iz dejstva, da se je cena bencina na Francoskem dvignila od 7 na 8.50 frankov, t. j. za 21%, odkar se je osnoval enoten kartel za razprodajo bencina na Francoskem. Edino Rusija jo na poti načrtom zapadnega velekapitala, ker se ni pridružila sporazumu v Parizu, kakor ni hotela prej pristati na sporazum v Newyorlui; pri vsem tem obstajajo še vedno zveze med ruskimi koncerni nafte In angleškimi petroletekimi družbami. Prihodnja konfcrcnca predstavnikov petrolejsldh
NAŠA TRGOVINSKA BILANCA
Na pdlagi podatkov, ki jih je priobčilo generalno ravnuleljsivo carin, smo v mesecu juniju izvolili 189.558 ton v vrednosti 240.719.472 (v lanskem letu 270.192 ton, 850.347.750 Din), po količini se je torej izvoz letos zmanjšal za 80.034 tone ]» vrednosti za 108.028.268 Din ali za 29.86 % v ■tonah in za 29.57% v Din. Uvoz je znašal v juniju 07.533 ton v vrednosti 202.954.079 Din iu je bil za 54.266 ton v vrednosti 181.704.995 Din ali za 44.55% po teži in 47.25% po vrednosti manjši kakor lansko leto v istem času. V prvi polovici letošnjega lcla jo znašal izvoz 1,083.538 ton v vrednosti 1,872.128.13 Din in je bil za 548.064 ton vrednosti 2,815.884.982 Din aH za 33.59% po teži in 40.75% po vrednosti manjši, kakor lansko leto v istem času. Uvoz je znašal v prvem polletju 341 tisoč 938 ton v vrednosti 1,390.303.-181 Din ter jo bil za 230.172 ton v vrednosti 101,243.627 Din manjši kakor lansko leto.
Iz teh podatkov sledi, da jc. bila trgovinska bilanca v juniju sicer aktivna, v prvem polletju skupno pa pasivna za 741.585 ton > vrednosti 18,SH0.315 Din.
DRŽAVA BO REŠILA ČEŠKE BANKE
Češkoslovaška vlada proučuje načrt za sanacijo bank, ki so zašle v krizo. Med temi bankami bo nahaja »Anglo-Praga banka« (delniški kapital 285 milijonov, rezervo 168.8 milj.), ki bo znižala delniško glavnico na 120 milj. in rezerve na 18. Država ji bo pomaga z zneskom 450 milijonov Kč. Češka industrijska banka (210, ozir 77.0) bo znižala delnico na 100 in rezerve na 15 milj. Vlada ji namerava pomagati z zneskom 220 milj. Pri Moravski banki je država naložila 500 milj. Tem vlogam se namerava odpovedati, da bi pripomogla k sanaciji banke, ki ima zdaj glavnico 120 in rezervo 190, a jih namerava znižati na 70, oziroma 1)0 ndlj. Stribnyjeva »Diskonto banka« bo prejela od države 12 milj. in bo znižala svojo glavnico od 10 na 4 rezerve pa od 3.02 na 0.6 milj. Kč. Češkoslovaške banke »Slovenska banka«, »Tatra banka« in »Americka slovenska banka« bodo prejele skupno 72 milj. od dražve. Nemške banke Deutsche Agrar- und Industriebank - bosta prejeli 80 mili in >Zentralbank der deutschen Sparkassen« 60 milijonov. Radi vprašanja sanacije teli bank jo nastal v vladni koaliciji precejšen spor in do končno odločitve bo prišlo šele v jeseni.'
Kam gre naša pšenica. V preteklem letu je Jugoslavija izvozila v: Češkoslovaško 22.000 vagonov pšenice, Avstrijo 4500, Francijo 2900, Grčijo 3073, Italijo 1375, Anglijo 2950, llolandsko 660, Belgijo 342, Dansko 60, Albanijo 79 in francoske afriške kolonijo 1338 vagonov.
ŽITNA BORZA V CHICAGU ZAPRTA
V svetovni trgovini z žitom je nastala velika desorientacija, ker je vlada Združenih držav dala zapreti žilno borzo v Chicagu, katere žitne cene so bile merilo za ves svetovni trg. Žitna borza v Chicagu po svoji važnosti prekaša borze v Win-nipegu iu v Miuneapolisu. Spor med vlado in predsedstvom žitne borze v Chicagu jc nastal, ker ni predsedstvo žitne borze dovolilo, da bi žitna trusta >Farmers National Grain Corporation« in »Ubdike Grain Co.« direktno sklepali kupčije na borzi, in je zahtevalo, da bi v njihovem imenu sklepale kupčije tvrdke v Chicagu. Na ta način hoče načel-stvo imeti točno kontrolo nad kupčijami, ki jih sklepa »Farmers National Grain Corporation«; sicer bi ta trust lahko tajno sklepal kupčije. V zveznem odboru, ki je ukazal zapreti borzo, se nahajajo poljedeski minister llydo in glavni državni odvetnik Mitchell ter državni podtajnik Lamont. Po vladnem ukrepu bi morala borza ostati zaprta 60 dni. Načelstvo žitne borze je priobčilo poročilo, v katerem izjavlja, da se ne bo pokorilo vladi. Ako se vladni ukrep izvede, bo po mnenju načelstva v žitni trgovini velika zmešnjava.
družb se bo vršila najbrž že prve dni septembra.
Radi odsotnosti Rusije si svetovni petrolejski koncerni bajo ne belijo glave in so zadovoljujejo z ugotovitvijo, du jo bilo v Parizu zastopanih 80% svetovne produkcije petroleja; na drugi strani Upajo, da se bo Rusija udeležila konference v septembru, Akcijo petrolejskih družb so nu podlagi poročil o poteku konference precej napredovale.
Vso kaže, da bo svet v kratkem postavljen pred dovršeno dejstvo, ko se bodo menda že 1. oktobra cene nafte in s tem tudi vseh vrst petroleja, med temi tudi bencina zvišale na diktat svetovnih trustov. To iviianje ni gospodarsko utemeljeno, ker jc večina petrolejskih koncernov zaključila lanske bilance z veliko aktivu, tako n. pr. je imela Koval Dutcli nič manj kakor 27.916.648 ho-landskih goldinarjev dobička; romunska petrolej-ska družba »Coneordla« 51.U55.U72 Icjev in >So-ciete Generale des Hiiilcs do IVtrolo« 1.004.009 franeov«, le »Companle Francaise des Petroles« je imela 3,858.760 izgube. Petrolejski koncerni lahko povišajo cene bencinu in petroleju sploh, vprašanje pa je, ali jim bo s tem mnogo pomagalo. Kajti povišanje cen bo imelo tudi zu posledico, da se bo avtomobilski promet skrčil. Tako se je žo lansko lelo število avtomobilov v Združenih državah skrčilo za 555.000.
leta povečale za okoli 40.000 ton. Ti podatki so toliko bolj verjetni, ker so jo od začetka tega leta znižala cena bakru od 7,50 na 4.00 centa. Ker znašajo ostalo zaloge po vsem svetu najmanj 300.000 ton, je danes vsemu svetu na razpolago okoli 1 milijon ton bakra. Ta zaloga zadostuje za eno leto.
Pctrolejski sindikat na Poljskem. Na pritisk poljske vlade, je prišlo med vsemi poljskimi čistilnicami petroleja do sindikata, kateremu so se pridružila tudi manjša podjetja. Sindikat bo lažje določal cene veljavne za vso državo.
Češki los za madjarsko »lunino. Med Češkoslovaško in Madjarsko je prišlo do sporazuma, v smislu katerem bo Češkoslovaška lahko uvozila 20,000 kubičnih metrov lesa pod pogojem, da kupi od Madjarsko primerno količino slanine in masti. Madjarska je pripravljena dovoliti drugih 40.000 kubičnih metrov industrijskega lesa in 20.000 m drv za kurjavo, ako dovoli Češkoslovaška uvoz določene količino sadja iu zelenjave.
Borza
27. julija.
Denar
Značilno je oslahljenjc deviz Amsterdam, London, Newyork in Trst.
Ljubljana. Asterdam 2259.60—2280.96, Barlin 1337.27—1348.07, Bruselj 781.30—785.24, Curih 1097.35—1102.85, London 199.52—201.12, Newyork 5617—5645.26, Pariz 220.34—221.96, Praga 166.78 — 167.64, Trst 286.80—289.20.
Curih. Pariz 20.1250, London 18.19, Newyork 513.875, Bruselj 71.20, Milan 26.19, Madrid 41.15, Amsterdam 206.80, Borlin 122.05, Stockholm 93.40, Oslo 91.20, Kopenhagen «>8, Sofija 3.70, Praga 15.20, Varšava 57.60, Atene 3.30, Carigrad 2.21, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.75.
Dunaj. Dinar notira na Dunaju deviza 12, valuta 12.30.
Vrednostni papirji
Promet na zagrebški borzi je znašal 7% Bler. pos, 10.000, 6% Begi, obv. 150.000, 7% inv. pos. 25.0C0, vojna škoda 9C0 kom. — Skupni promet brez kompenzacij 456.000 Din.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 42 bl„ 7% Bler. pos. 40 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. 7% inv. pos. 48.50—49, vojna škoda kasa 204—209 (203, 209), avgust 203—205 (193, 199, 202, 203), dec. 198 bi., 4% agrarne obveznice 23.75 den., 7% Bler. pos. kasa 39.75—40.50 (40), 8% Bler. pos. 41—41.50, 7% HPB 42—45, 6% B*gl. obv. 34—35, 34, Narodna banka 3950 den., Agr. priv. banka 205—208.
Belgrad. 7% inv. pos. 49—51, 4% agr. obv. 24 den. (24.50), 6% begi. obv. 35.50—36 (36, 34.75), vojna škoda 209—210 (209, 2C5.50), 7% Bler. pos. zaklj, 40.75—41, 7% pos. DHB 43.50 den., Narodna banka 41 den., Agr. priv. b. 209—210 (209, 208).
Dunaj, Don. sav. jadr. 56.45, Živno 54.25, Al-pine 8.12, Trboveljska 18.50.
Žitni
h" ii
Poravnalno postopanje, V imovini dolžnikov Kenda, Ivana in Marije Kenda, veleposestnikov In hotelirjev na Bledu, jc bilo 21. t. m. uvedeno poravnalno postopanje. Poravnalni upravnik je Franc Koblar, odvetnik v Radovljici. Narok pri okrajnem sodišču v Radovljici 2, septembra ob 9.30; poravnalna kvota 50%.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu je začel s 1. julijem I. 1. izdajati svoj »Bul-letin d'informations econoiniciues«, ki bo od 1. avgusta t. 1. dalje izhajal tudi v nemškem jeziku. Dostavljal se bo vsem inozemskim važnejšim listom in strokovnemu časopisju, gospodarskim ustanovam in gospodarstvenikom.
V tem »BulletiniK, ki bo imel posebuo rubriko o ponudili našega blaga, bodo brezplačno uvrščene ponudbe naših izvoznikov, a interesenti, ki se bodo javili, bodo dovedeni v zvezo z dotič-nim ponudnikom.
Priporočamo našim podjetjem, da to rubriko kar največ izkoristijo in se v tej zadevi obračajo naravnost na omenjeni zavod.
Reorganizacija obrtno šol« v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba, se državna obrtna šola ne bo ukinila. Tudi ni res, da bodo šolo prevzele trgovske in obrtne ustanove. Vlada je imenovala za ravnatelja prof. Vajto Branišo, ki bo šolo reorganiziral in spopolnil, V kratkem bodo slavili 50-let-nico obstoja obrtne šole.
Bakra jc zadosti za eno leto. Ameriški kartel bakra, ki nadzira vso proizvodnjo bakra v Ameriki, ne priobčuje podatkov o stanju zalog. Številke so znane samo posameznim tvrdkam. Splošno godijo da znašajo zalo"6 rafiniranega bakra v Ameriki 701.000 'ton in tla so so od pričetka tega
Učite se pravilno solnčiti
z NIVEA- CREMOOLJEM
To so pravi, nikdar no solnčite mokrega telesa in vedno poprej telo nadrgnlte. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobilo lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivca-Cremo in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Na celem svetu so no dobi nobene druge kreme iu mila ki bi vsebovalo eucerit, na katerem temelji edinstveni učinek.
Ni vea-Creme: Din 5'— do 22'—.
Nivea-olje j Din 25'— in 35'—.
Jugosl. I*. Beiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor
Celje
■& Nekaj o sobotnem požaru v Spodnji Iludinjl. Kakor smo poročali v nedeljskem Slovencu, je v soboto 23. t. m. vžgala strela pri vojaškem skladišču v Spodnji Hudiuji, kjer je ogenj napravil škode okoli 400.000 Din. Nekateri hrvatski časopisi pa so poročali o tem požaru, da jo zgorela tudi sosedna milarna g. Čaterja. Resnici na ljubo konstatiramo, da to poročilo ni resnično, ker se ogenj tovarno sploh ni lotil. Ne vemo, čemu je potrebno tako pretiravanje.
•8" Spurtnl dan. športni dogodki se sedaj vrstijo drug za drugim. V nedeljo 24. t. ni. smo imeli nogomelni derbi na Glaziji, v nedeljo 21. t. m. pa priredi SK Olimp iz Gaberja svoj vsakoletni športni dan. Na športnem dnevu se nam bodo predstavile vso sekcije omenjenega klubu v tekmovanjih z gosti od domačih klubov kakor tudi Iz Maribora, LJubljane in Zligreba. Med drugim nastopi dvakrat težkoatletska sekcija: v soboto in v nedeljo zvečer, lahkoatlelska sekcija dopoldne pri štafeti in nogometna popoldne v tekmah. Na športnem dnevu sodeluje tudi S. Kolesarsko društvo in kompletna železničarska godba.
■& Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v torek 26. t. ni. v starosti. 69 let Nežika Hribarjeva, prevžitkarica z Mrzlice 79, občina (iriže. — Isti dan je umrla v mariborski javni bolnišnici Marija Kupljenova, žena Železniškega uradnika iz Celja. Prepeljana bo v Celje, kjer so bo vršil pogreb danes popoldne. — Bog jim daj večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa nnSe iskreno sožalje.
Spori
TEKME V NEDELJO.
V	tekmovanju za državno prvenstvo so naši klubi že opravljeni. Sedaj, ko je gotovo, du prideta v finalne tekme oba zagrebška kluba, je nastopil pri JNZ preobrat. Sodniki, ki so vodili tekmo nuših klubov, so bili določeni vedno v četrtek, v Ljubljani smo zvedeli za njo šele v petek. Delegirani so bili vselej zagrebški sodniki. Kar naenkrat jo JNZ spremenila svojo navado, že včerajšnja Politiku« objavlja imena sodnikov za nedeljo, šo bolj zanimivo je dejstvo, da jc šele sedaj, ko jo že konec, povabljen prvič slovenski sodnik. Dr. Pluninšck bo sodil igro ined Victorio in Primorjcni, v Ljubljano pride k tekmi Ilirija : Maribor g. l iibris.
V	lin še m listu smo vedno zagovarjali sodnike. Toda po letošn jih tekmah, ko smo videli, kako so naši klubi izgubljali točko za točko s pomočjo zagrebških sodnikov, jc šlo le malo predaleč. Šele sedaj, ko nimajo zagrebški klubi ničesar izgubiti, bodo tekme vodili Sodniki, ku-teriin mi zaupamo. Mislimo, da ui treba stvari do podrobnosti opisovati. Vsakomur bo sedaj jasno, du nas nc puste naprej!
ZA NAPREDEK HAZENE
no poživele ha/eno in ako se bo poskusna tekma obnesla, tako kakor pričakujejo reorgani-zutorji, poleni bodo prišli tudi zu tu lepi ženski šport boljši časi. Danes zvečer ob 18 se vrši prva prijateljska tekma. Nastopita družini Ilirije in Atene. Vstopnine k poizkusili igri ni, prireditelji hočejo, dn naše občinstvo izreče sodbo o novem načinu bazenske igre. Ako uspe polzkusnu
tekma, potem bo LHP predložila Zvezi in mednarodui federaciji.
svoj osnutek
Novi Ssd. Pšenica: bč. ok. Novi Sad 79 kg 150 —155, bč. ok. Sombor 78 kg 150—155, bč. srednja 79 kg 150—155, bč. gornja 79 kg 150—155, potiska 79 kg 152.50—157.50, ladja Tisa 79 kg 155—160, ladja Betfej 79 kg 150—155, ban. gornja 79 kg 147.50—152.50, par. Vršac 78 kg 145—150, sr. baš. nova 76 kd 125—149, ban. nova 76 kg 130—135, bč. ladja Tisa nova 76 kg 137.50—142.50. Vse 2%. — Moka: bč. ban. št. Og, Ogg 235—250, št. 2 215—225, št. 5 195—205. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promevt 51 vag.
Chicago. Pšenica: sept. 49.875. dec. 58.625. — Koruza: sept. 32, dec. 31.125. — Rž: julij 27,625, sept. 30.25, dec. 34.25.
Winnipeg: žito okt. 60.25, dcc. 61.50.
Živina
MARIBORSKI ŽIVINSKI SEJEM Prignanih je bilo 18 konj, 18 bikov, 172 volov, 320 krav in 22 telet; skupaj 550 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 3—3.50, poldebeli voli 2—2.50, plemenski voli 1.25—2.25, biki za klanje 2—2.25, klavne krave, debele 2—2.50, plemenske krave 1.25—2, krave za klobasarje 0.80—1.25, molzne krave 2— 2.25, brejo krave 2—2.25, mlada živina 2.25—3, leleta 3—4. — Prodanih je bilo 268 komadov, od teh za izvoz v Avslrijo 10 komadov.
Meso: Volovsko I. vrste kg 10—12 Din, II. 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—5, telečje meso I. vrste 10—12, II. vrste 0—8, svinjsko meso, svežo 1 kg 10—10 Din.
Ženski rokomet ali boljše povedano bazena, lb agilncmu delu nikakor ni niogln napredovati. V preteklem letu je bilo ustanovljenih
Nogometu« naraščajuike sprejme SK Ilirija in sicer 20—30 v starosti 15 do 17 let. Javiti so jc na igrišču pri g. Jnkšiču. Dokler trajajo Šolsko počitnice, bodo vežbe vsak torek, četrtek in soboto ob 8 zjutraj, če ne bo deževalo. \ ra-[etku je prinesti s seboj lastno opremo (športno hlačke in primerne stare čevlje).
Radio
Programi tiadlo-Lfablfana *
Četrtek, 28. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Slike iz narave: Ledeni svat za ozurami, Plahi junak (g. Ilerfort)
—	19.30 Zabavno čtivo — 20.00 Plošče — 20.30 Orgelski koncert prof. Matija lomen — 21.13 Pevski koncert gdč. Elso Kar lovne, članico »Splitskog kazališnog društva« — 22.00 Magistrov šraincl kvartet — 22.43 čas, poročila.
Petek, 29. julija: 12.13 Plošče — 12.4"S Dncv. nc vesti — 13.00 Čns, plošče, borza — IH.oo Salonski kvintet — 19.00 Postanek iu razvoj kinematografu (VI. Vajda) — 19.30 Gospodinjska ura (gdč. Cilka Krekova) — 20.00 Plošče — 20.30 Prenos iz Belgrada: Klavirski kvartet: a) \l-legro, b) Allegro, c) Adagio, d) Allcgro — 22.30 Čas, poročila, plošče.
Drugi predramit
Petek, 2'». julija:
Zagreb: 20.30 Belgrad — 22.40 Jaz/. — Milanu: 20.45 Simfonični koncert. — Stuttgart: 20.00 Simfonični koncert — 22.50 Nočna glasim.
—	Tonlonse: 20.45 Pestra glasba — 21.00 Prenos koncerta iz kavarne — 22.4" Večerni koncert — 23.00 Harmonike —23.00 Operne pesmi iu glasba
—	0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.00 Pester večer — 21.00 Fraiikfurt: Simfonični koncert, plesna glasba. — Belgrad: 20.30 Klavirski kvartet — 21.15 Vokalni koncert ge. Diipska-Adanio-v-its — 21.45 Flavta — 22.10 Pesmi — 22.30 Ciganska glasba. — Rim: L'0.45 Pester koncert — 21.30 Komedija. — Beromilnster: 20.00 Poljudni večer — 21.45 Moderna plesna glasba — 22.30 Poročila z. mednarodnega šahovskega turnirja.
—	Langcnbcrg: 20.00 Operetni večer — 21.55 Zavarovanje zaledja pred zračnimi in plinskimi napadi — 22.30 Nočna glasba, — Praga: 10.4" Pester program — 20.30 Komedija. — Dunaj: 22.00 Večerna glasba. — Kudapest: 19.45 Pestra glasba — 20.50 Zborovno petje.
veliko bazenskih klubov, toda pravega zanimanja za to igro ni bilo mogoče vzbuditi. Pred leti jc igram bazenskih družin prisostvovalo, vselej par sto gledalcev. Ker pa je bil način igre vedno isti, vse premulo spremembe, tekme niso več privabile gledalcev. Kjer pa ni glodalcev, je tudi razvoj nemogoč. To dejstvo je uvidela l jubl janska bazenska podzvezn. Vedno enaka igru, ki jo neprenehoma ustavlja sodnik, jc postala nezanimiva. Nastala jc potreba po novosti, ki bi način igre poživela.
LHP jc predložil g. Baltazar, vnet pobornik bazene, osnutek, kako bi sc ta igra napravila zanimivejša. Glavna napaka jc v premajhnem igralnem prostoru. Igra sc nikakor ni mogla prav razviti. Igralke so bile. takoj pred golom. Sedanje igrišče meri 48x32 m, prostor pred golom pa 8x4 m. V tcin majhnem prostoru ni bilo mogoče kaj posebnega pokazati. Zato je bila vsaka sprememba v tako majhnem igralnem prostoru nemogoča. Večjo igrišče, to je predpogoj za lepo kombinacijsko igro. Nov prostor bo meril 60 x40 m, prostor pred golom ne bo več pruvekotnik, temveč polkrog, oddaljen 6 m od gola. Tako sc spremeni igrišče. Tudi način igre je treba spremeniti, du ne bo sodnik z žvižganjem igro oviral. Po novem sme igralka žogo metati v zrak do poljubne višine, tudi ob tla sme metati žogo kolikorkrat hoče, odbijati sme s pestjo in oddajati tudi bližje kot 2 metra stoječi igralki. Večje igrišče, nov način obrambe bo povzročil, da pri bazenskih igrah ne bo tako lahko doseči gol.
Nov način igre sc bo razvil, kombinacije bodo vse drugačne. Te spremembe bodo sigur-
Sobno slikarstvo
ASfoerfc Špeletič
Ljubljana, Emonska cesta št. 25
Vzorci na vpogled. - Cene konktirončne.
Neizmerno potrti sporočamo vsem, ki so jo poznali, da je naša nad vse ljubljena soproga, sestra in teta, gospa
Marija Kupljen
roj. Fischer
danes ob 8 zjutraj po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage pokojnice prepeljemo iz Maribora v Celje, kjer jo bomo položili v četrtek 28. julija ob pol 16 na okoliškem pokopališču k večnemu počitku, Maribor-Celje, dne 26. julija 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
t	Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem, da je umrl naš dobri soprog, oče, brat, stari oče in stric, gospod
Franc Hlebš
posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 28, t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Zgornji Hrušici it. 31 na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi.
V Zgornji Hrušici, dne 27. julija 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
A DRUŠTVO DELOVODIJ IN INDUSTRIJSKIH URADNI-t KOV V LJUBLJANI javlja lužno vest, da je po kratki in mučni bolezni umrl 26, julija njegov dolgoletni član in blagajnik gospod
IVAN BREG AN T
delovodja »Strojnih tovarn in livarn«.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek popoldne ob 6 iz splošne bolnišnice k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. julija 1932.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka besede Din i-—; ienitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račun« enokolonska, 3 mm visoka petih;« vrstica po Din 2'30. Za pismene odgovore glede malih oglasov >	treba priložili znamko.
St. 18.
... insertramo v »Slovencu"
stolno vsah dan!
Modna trgovina za gospode in konfekcija ANTON PRESKER, Ljubljana. Sr. Petra cesta št. 14, nam piše:
»Vse svoje stranke poznamo; da pa spoznamo še drnge. in-seriramo tndi mi t ..Slovencu" stalno vsak dan in smo i insercijo telo zadovoljni«.
Stanovanja
Vsaka beseda I llin
ODDAJO:
Prazna soba
» novi vili na Mirju, blizu obrtne Jole, se takoj odda. Pojasnila v upravi •Slovenca št. 8000. (s)
Lepa soba
s posebnim vhodom se z vso oskrbo odda. Vprašati v gostilni Robin — prej.- Polič, Studenci. Tudi abonenti se sprejemajo.	(s)
cm
Vnuku beseda 1 Din
Mesarskega vajcnca
sprejme Franc Ambrož, mesar in posestnik, Komenda. Nastop takoj, (v)
Enonadstropno hišo
z gostilno, na prometni točki prodam radi družinskih razmer po ugodni ceni. Vprašati: Cankarjeva 11, Studenci pri Mariboru.	(p)
Vajenka
za manufaklumo trgovino se »prejme. Ponudbe pod Vajenka« št. 10.9% na upravo -Slovenca-. (v)
Parcelo
sredi vasi, elektrika, voda zraven, proda Peter Grilc, Klane 18, Kranj, p
Visokopritlično hišo
prodam ali dam v najem v lepem kraju. Količevo št. 52, Dob.	(P)
10	1	mm	i
Vsaka beseda I Din
Dekle
vesta vseh hišnih del in kuhanja, z znanjem nemščine — želi spremeniti službo. Dopisi z navedbo plače se prosijo na podružnico Slovenca Tr-
bovlje.
(a)
Posestva
Vsak« besed« 1 Din
Več parccl
po ugodni ceni naprodai Foizve ?e pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ipj
Parcclo
v Ljubljani ali okolici kupim proti vlogi Lj. hranilnice. Ponudbe na upravo Slovenca- pod štev. 10.995.	(p)
ilužbodobe
Vaaka bocda I Din
Šivilja
dobro izurjena, /a angleška in francoska dela, vcJča prikroiev anja, z večletno prakso, zmožna samostojno voditi modni salon, se takoj sprejme. Resne, poitene in dela-voljnc moči, nc pod 26 let, ki reflektirajo na stalno mesto, naj sc ponudijo osebno ali pismeno na tvrdko F. I. Go-ričar, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 29.	|b)
E2H3H
Vsaka bo vda 1 Dlo
Več praznih zabojev
po zelo nizki ceni proda Veleprodaja tobaka, Breg št. 20. 11)
120 Din žagana drva
prima, premog, trami, deske, fižolove preklje itd. Jos. Prelesnik - Janševa ulica, telefon 33-89. (1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela, po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Steklenice
najcenejše in najpriprav-nejše za konzerviranje povrtnin in sadja so »Reform«. Glavna zaloga pri tvrdki Lovro Petovar — Ivanjkovci. Ceniki na zahtevo.	(1)
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1)
Ovesln koruzo
kupit* naiceoeje ort tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
VelctrroTina « ti lom. Reslicsa cesta a.
Kisla jabolka
debele hruške — kg 3.50 Din — franko naročnik — razpošilja po 30 kg G. Drechsler, Tuzla. (1)
Moško kolo
dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. — Poizve se v mlekarni Osteršek — Sv. Petra cesta 30.	(I)
Novo kolo 980 Din
z mufnami, izredno močno, z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež z dvojnimi peresi, kompletno s pripadajočim orodjem. — Se par komadov! Garancija! Miklošičeva c. 7 III. Vhod poleg Delavske pekarne.	(I)
Povodom 20 letnice
obstoja svojo tvrdke prodaiaui samo še do 10. avgusta 1032
ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom
Ivan Pakiž
Ljubljana. Pred Škofijo 15
115 Din
1 m3 žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25, Telefon 27-08. (t
PRESELITVE
izvršuje hitro in najceneje »Esport« k. d. Metelkova ulica št. 5. Telefon 21-17.
Kupimo
Vsaka beseda 1 Din
Bolniški voziček
s samopogonom, trikolesen, z usnjenim sedežem, dobro ohranjen, kupim. Frolč, Tržaška c. 11/11. (k)
Vsakovrstno
zlato
kupuje
Širile »Slovenca«!
Obrt
Vsaka beseda 1 Din
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvriuje Josip Marn, d. z o. c, Ljubljana, Dunaiska cesta 9. Tet. 30-68 |t|
• VRATNIM SAM^VEZNICE
2
po oaivisfib cenah CERNE. juvelir. Ljubljana, Wolfovs ulica it 3.
Pouk
Vsaka beseda 1 Din
Oblastv. koncesijonirana šoferska šola
J. Gaberščik
bivši komisar za Šoferske izpite.
Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečai sc prične L avgusta.

Š
J. L. A M MAPIB^R
Vsaka beseda I Din
Rabi sc 60.0G0 Din
proti vknjižbi na novo zgrajeno trislanovaujsko hišo. Obresti po dogovoru. — Sprejmejo se tudi vložne knjižicc ljubljanskih hranilnic. Ponudbe na upravo Slovcnca« pod značko Varno naloženo« št. 11.011. (d)
Družabnika (-co)
s kapitalom do 100.000 Din — sprejme rentabilno podjetje. Dobiček siguren Ponudbe na upravo Slovenca pod Dobro naložen kapital« št. 11.000. (d)
I
Vsaka boseda 1 llin
Subabonma
tu- in inozemskih časopisov v kavarni Metropol (Miklič).	(r)
Posamezne Tivor obleke
prodajamo ta teden po sledečih cenah: Moška obleka od 170 Din, otročja oblekca od 60 Din, mornarska oblekca od 65 Din, posamezni suknjič; od 50 Din, za fante od 11 do 16 let od 60 Din — to pa samo dokler traja tozadevna zaloga Tovarniška samoprodaja »Tivar oblek«, Ljubljana, Mestni trg št. 3, Sv. Petra cesla 23.
• ■■ . 'i. . . v«'s • • :. • (:
tTužncga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo izgubili za vedno našega predobrega soproga, sina, očeta, brata, zeta in svaka, gospoda
IVANA BREGANTA
delovodjo »Strojnih tovarn in livarn«
dne 26. julija po kratki mukapolni bolezni, previdenega s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 28. julija ob 6 popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. julija 1932.
Ivanka roj. Družnik. soproga; Alojz in Ivica, otroka, in žalujoče rodbine Bregant, Družnik, Oblak, Kovačič.
PHIHHHflHHHMHHHIHflHHHd			
\			
Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da jc po kratki mučni bolezni umrl naš brat in tast, gospod
Rajko Pavlic
knjigovodja
včeraj ob 13 popoldne.
Pokojnikovo truplo sc prepelje v Škofjo Loko, kjer se bo vršil pogreb v četrtek ob 14.30 na tamoš-njem mestnem pokopališču.
Ljubljana-Škofja Loka, 27. julija 1932.
ŽALUJOČA SESTRA
in ostali sorodniki.
m	t * ■		..l . ■. i	ir.v.-stifc	m
					
4-
RAVNATELJSTVO IN OSEBJE ZADRUGE RADIO-*
sporoča žalostno vest, da jc umrl dne 26. julija naš knjigovodja in blagajnik, gospod
Rajko Pavlic
Nad vse vestnega, zvestega in vzornega uradnika bomo zelo težko pogrešali ter ga obdržali v najlepšem spominu! V Ljubljani, dne 27. julija 1932.
RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA V LJUBLJANI.
slšs d
. A.
T
>
e:
o5.S -a 5 o
I-
^ t. ^ J. 3
M	5
g-Sco-'!^
I=Sbš§
-•SCO 11
;= ass-ž N Bog- , S«£>
—» > OJ > CO r! -___ l Ofr
<c
_	0=
'	3
a — —-
O <b
ilD?
| I i I
0	C • -iS « « C-l N
i: 3 * m S -
Kn fc) > —
- • 1 f - £
—	to > — f-.
•a S S > .= « n" co • — o ^ •2i
M S d . ^ 1
1	.Q ■= S C
-	co c»r nO? 5
K £ T
■So g"
a š5 ■»
Roland Dorgeles:
Leseni križi
94
(N
-'H N
2 C1, a a c:
Ts ^ a — C tr>
JN cn S I « c i — I
V	temi so se začeli buditi tragični glasovi. Slišal je \omca, ki je prosil in klical s tujim naglasom:
Ici... Blesse vran^ai... Venez, vran^ai...«
(Semka j... francoski ranjenec ... Pridite, Francozi ...)
Potom &e je iznenada razlegcl strašen krohot, blazen smel), ob katerem je zadrhtola noč.
Hej, tovariši!... Nič ve!5 nc ho m vojak ... Pridite semkaj, fantje, in poglejte, da ne morem več biti vojak, saj nimam več nog ..
Umirajoči so budili drug drugega, si odgovarjali... Nato je zopet tragično zavladal molk.
Gilbert je čutil, kako mu postaja glava čezdalje težja, kako ;?e mu mrvi vse telo ... Še enkrat se je šiloma vzravnal. Sedaj, ko je tema, bodo gotovo prišli nosilničarji ali kdorkoli...
Nc sme zaspati, ne sme umreti!
V	njegovi omotični glavi sta se zapletli med seboj obe materi, da jili ni mogel več ločiti: njegova lastna pa ona, ki jo je bil klical umirajoči vso dolgo noč... Katera je bila njegova?... Ne, nič več ne smo misliti na to. Roke so mu plosko ležale na mrzli, mehki zemlji, obraz se je obračal nasproti blagodejnemu dežju... in gledal je v temno noč, v kateri sc ni nič genilo ...
Tako je moral ostali, doklerkoli bo treba, dokler-koli ne pridejo. Na nič več ni smel misliti, prisiliti se je moral, da ne bo mislil na nič več. In tedaj je pričel z zadušenim glasom, ki se je zgrozil sam nad seboj, peti:
En revenant de Montmartre, De Montmartre a Pariš, J'rencontre un grand prunier qu'etait couvert de prunes. Voila 1'beau temps.
Videl je Sulpharta, kako se dere na vse grlo. Za njim je plesal mali Broucke, ki ni bil več mrtev...
Voila l'beau temps
Ture-lure-lure,
Voila 1'beau temps
Pourvue que dure,
Voila 1'beau temp pour les aniauts.
Deževalo je v gostih, mrzlih curkih in vedno glasneje je tleskalo po plaščih mrtvih ... V ledenih brizgih mu je teklo po licih in gasilo vročico ... Bledel je dalje in pel v presledkih, ki jih jn izpolnovalo ječanje:
.Prencontre un graud prunier
Qu 'etait couvert de primes.
Je joltc moti baton d'dans,
,i'en faia tomber quelqu' — z — unes.
Voila 1'beau temps ...
(Prišel sem mimo voliJie slive, ki je bila vsa polna sliv. Vrgel sem palico vanjo iu doli je palo jih par.)
Noč je krenila na pot, tako se je zdelo, s svojimi tisoči nog, ki so čofotale po vodi.' Mrtvec, ki se je opiral ob mokro deblo, je zdrsnil ob njem in zamolklo udaril ob tla, ne da bi se prebudil iz sanj. Gilbert ni več pel. Njegov dih je prešel v tih šepet, ki je zamrl v dežju. Njegove ustnice pa so so dozdevno še vedno premikale:
Voila 1'beau temps Ture-lure-lure ... 1'beau temps. Tourvue que fa dure...
Dež jc jokaje polzel po njegovih mršavih licilL* Potem sta iz njegovih votlih oči pritekli dve težki solzi: zadnji solzi...
XVI.
Junakova vrnilev
Bila je pomlad. Slutil si jo jasno in rožnato za dolgimi zastori oken v lazaretu, in zrak, ki je prihajal skozi linico, je bil mil in mehak kakor roke-.
Nikdar ni bil Sulphart tako srečen, kakor v teh par mesecih, ki jih je prebil v bolnišnici v Bourgu. Samo prvi tedni so bili mučni, in ko se je zjutraj prebudil, ga je nemudoma zbodla grenka misel: Operacijska miza ...
Kava se mu ni zdela tako dobra, Kakor da hi imela nekak sookus, in brez zanimanja je čital lyon-ske liste, ki jih je nosila kupčevalka od dvorane do dvorane. Mislil je samo na biljard — operacijsko mizo, in teli deset minut vsakodnevnega trpljenja'mu je pokvarilo vse jutro, vse lepe urice prijetnega lenu-harjen ja, v katerih vzide solnce tudi nad dušo. Ivo so pridrdrali v bolniške dvorane prvi ploski vozički, na katere so polagali ranjence, jc nevoljno nakremžil obraz in hitro pogledal v nasprotno stran. Strahotna je štel, koliko jili je bilo še pred njim, drobovje se mu je krčilo toliko bolj, kolikor bolj se je bliža i trenutek, ko bo prišel na vrsto tudi sam; zmedeno je upal, da bo prišlo kaj vmes, da ga bodo morda pozabili. Ko je potem voziček kljub temu pridrdral ob njegovo posteljo, si je ohladil jezo nad bolniškim strežnikom, dolgim, kosmatim vragom. Pomeril ga jo z besnim pogledom:
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet-
IzdajatelJ: Ivan Rakovee.
Uiidnik: Franc Krcmžar.
Zlata in biserna poroka na Gozdu
Kamnik, 26. julija.
V skupini hribov, katere loči globoko zarezana Črna dolina od Kamniških planin, leži v nadmorski višini 70(1 metrov vas Gozd. Ime je dobila gotovo od tega, ker leži sredi bujnih gozdov, na položnem, valovitem hrbtu najvišjega hriba. Na nasprotni strani Črne dolino leži nekaj metrov višje znana cerkvica sv. Primoža, ki ponosno gleda na svojo sosedo onkraj doline. Mala farna cerkvica na Gozdu jo kakor bi bila brez zvonika, ker jc ta radi velikega vetra, ki divja vedno nad Gozdom, tako nizek, da ne seže nad streho cerkve. Gozd je znan našim smučarjem zaradi svojih idealnih smu-ških terenov. Prebivalci Gozda so pridni poljedelci in živinorejci, krepke gorenjske korenine, ki v zdravem planinskem zraku dočakajo visoko starost.
Vasica Gozd ima 40 šoloobveznih otrok in je s»nje /gradila lani lepo šolsko -poslopje, ki je sta-'.o nad 400.000 Din, kar je pač lep dokaz, koliko naš narod žrtvuje za svojo izobrazbo. Na Gozdu Zupanuje žc 11 let Janez Senožetnik. Pred kratkim so imeli pri županovih prisrčno domačo slovesnost. Senožetnikov očka in mati sta 'praznovala zlato poroko, oba še krepka in zdrava ter delavna kakor nekdaj, Zlaloporočenca Jože Senožetnik in njegova žena Lucija, rojena Sušnik, sla bila rojena leta 18S5 na Gozdu, kjer sta tudi pred 50 leti v ccrkvici sv. Ane sklenila zakonsko zvezo. Pridni in delavni zakonski par je blagoslovil Bog z desetimi otroci, sedmimi sinovi in tremi hčerami. Od teh jih je samo 5 šc živih. Mati Lucija je
dolgo vrslo let vzdrževala na Gozdu malo trgovino, ob cerkvenih praznikih in proščenjih pa je prodajala odpustke in drugo sladke dobrole, kakor je to pri nas šc vedno navada. Ko je prevzel sin Janez gospodarstvo na domu, je nabirala zdravilna planinska zelišča in jih nosila v Ljubljano na prodaj. V 77. letu jc prijazna ženica še vedno tako živahna, zdrava in vedno dobre volje kakor nekdaj. Z mladostnim korakom še vedno nabira po gozdih zelišča in poltretjo uro hoda po strmem hribu iz Kamnika na Gozd ji je malenkost. Sama pravi, da bi tudi dvakrat na dan šla v Kamnik, če bi bilo treba. Oče Senožetnik je tudi še vedno čil in krepak, le naduha ga tare nekoliko. Doma pomaga svojemu sinu županu pri kmetovanju.
Zlatoporočencema želimo, da bi v krogu sinov in hčera ter drugih vnukov zdrava in vesela doživela še več jubilejev.
Isti dan kakor Senožetnikova sla se vnovič poročila v cerkvi sv. Ane na Gozdu tudi zakonca Jožef in Marija Spruk. Ta dva pa sta praznovala biserno poroko — 60 letnico skupnega zakonskega življenja. Težko je bilo njihovo življenje v trdem boju za vsakdanji kruh. Z brezprimerno pridnostjo in varčnostjo sta ei ohranila skromno domačijo in skrbela za otroke, katerih jima je Bog dal 14. Od teh sta samo Jože in Marija doživela biserno poroko svojih roditeljev. Oče Spruk je sedaj star 85 let, mati pa 80 let. Za svoja leta sta oba še dovolj trdna. Jubilantoma, ki sta bila vedno vzor neumornega in poštenega dela, želimo, da bi jima Bog podelil še mnogo zdravih in srečnih let!
Ponarejevalci denarja prijeti
Doslej zaprtih 9 oseb — Široko razpredena organizacija
Ljubljana, 27. jubja.
Par dni se je že po Ljubljani šušljalo o ponarejevalcih slo- in tisočdinarskih bankovcev. Več. ponarejenih bankovcev (>o sto dinarjev se je prejšnji teden pojavilo v raznih ljubljanskih trgovinah. Prihajali pa so ludi že glasovi z dežele, da tudi tam prihaja v promet vedno več ponarejenih bankovcev po slo in tisoč dinarjev. Bazpečevalci ponarejenih bankovcev so se gibali zlasti po Gorenjskem okrog Domžal. Komende, v bližini Cerkelj, okrog Kamnika in Moravč, zadnjo nedeljo pa je eden izmed njih hodil ludi po l.iliji, kjer jc spravljal v promet nekaj ponarejenih stotakov.
Dobri organizaciji ljubljanske policijske službe se je med tem posrečilo, polovlti vse glavne ponarejevalce in razpečevaJce ponarejenih bankovcev. Skupaj je bilo aretiranih 9 oseb. med njimi tudi nekaj žensk. Nekateri izmed njih so premožnejše osebe, ki bodo poleg zakonskih posledic zaradi ponarejanja denarja morali poravnali tudi vso dejansko škodo oškodovancem in državi. Vseh podrobnosti o gibanju ponarejevalcev kakor ludi vseh imen aretirancev nam policija v interesu naduljnjc preiskave ni megla izročiti, pač pu se nam je posrečilo zbrali na policiji in drugod nekaj zanimivih informacij o vsej obširno razpredeni in organizirani akciji ponarejevalcev in ruzpočcvalcov.
Kuho so razpečavali ponare-eni denar
Prejšnji četrtek. 21. I. m. sc jc v trgovini Kud. Deržaja v Kolodvorski ulici v Ljubljani pojavil približno ob petih popoldne mlad človek. Bil jc očividno kmečki fant z dežele. Oblečen je bil v temno obleko, imel ie črn klobuk, « seboj pa jc nosil tudi dežnik. Tisli dan ie bilo bolj temačno, pripravljalo sc jc k nevihti. Zalo je bilo v trgovini nekoliko mračneje kakor sicer. Razen lega se je neznani človek ustavil v trgovini tik vrat ob pultu, tako da je tudi s svojim telesom zastavljal svetlobo, ki prihaja v lokal samo skozi vrata.
Uslužbenec Držajcve trgovine je tujcu takoj hotel poFtreči. Mož je zahteval dva noža za motorni skobehiik (za oblanjc desk). Kupnina je znašala 240 Din. Tujec je plačal s tremi stotaki. ki jih je položil na pult. Uslužbenec pač denarja ni prvi hip podrobneje ogledoval. Videl jc tri ftolake. napravil je plačilni listek, sedel v blagajno, odštel tujcu fesi kovačev, nato Sele jc segel po tujčevih stotakih. Toda ko je denar prijel v roko, sc mu jo videl sumljiv. Papir je bil bolj trd. bankovci so bili čislo riovi, pod prsti so se uslužbencu bankovci zdeli tako čudni... Zal pa ni bilo pri roki v blagajni niti enega pravega stotaka, da bi ga primerjal s temi tremi.
Med tem jc tujec žc bil med vrati, odhajajoč na cesto. Uslužbenec jc še viknil za njim napol v šali, napol zares:
»Ali ste imeli ta denar v vodi, ko jc luko čuden .. .?<
Mož med vrati pa je brez razburjenja smehljaje odgovoril:
»Kakršne sem dobil, take sem pa dal...!
Tn je odšel. Uslužbenec je nato bankovce pogledal natančneje. Zapazil je, da so sicer popolnoma podobni pravim bankovcem, toda vodnega tiska v njih ni bilo. Prodajalec je spoznal, da jc nasedel pretkanemu razpečevalcu ponarejenih stotakov. Brž je skočil na ulico, pogledal na obe strani, stekel še do ogla. pogledal navzgor in navzdol po Slomškovi ulici — tujca nikjer. Kakor bi se bil udri v zemljo, čeprav je bilo od njegovega odhoda iz trgovine minilo komaj pol minute.
Med tem se je vrnil v trgovino tudi gospodar sam, ki je bil ob času tujčevega obiska odsoten. Ko so mu povedali o čudnem tujcu ter mu pokazali ponarejene bankovce, je skočil na bicikclj on sam in en pomočnik, ki sta nato vsak posebej obvozila vse bližnje ulico — toda o tujcu nobenega sledu. Uslužbenci trgovine so zvečer pregledali tudi vse odhajajoče avlobuse prod Figovcem, dalje so stra-žili na vseh kolodvorih pri odhajajočih vlakih — tujca nikjer.
G. Deržaj je obvestil o dogodku seveda tudi policijo. Uslužbenec je podal točen popis človeka, ki je kupoval v trgovini nože, ter jih plačal s ponarejenimi stotaki. Možak jc imel na levi strani vratu več tkzv. škrofelnov, na zadnji strani vratu pa daljšo, že zaceljeno vrezlino, najbrže od noža.
Drugi dan, v petek 22. t. m. se je pojavil podoben ponarejen stotak v trgovini Jos. Zalta na Dunajski cesti. Tako g. Deržaj kakor g. Zalta imata trgovino z železnino. Bankovec, ki so jyi bili zapazili pri Zaiti, so nesli v podružnico Narodne banke, ki je ugotovila, da je ponarejen. Tudi o tej najdbi je bila takoj obveščena policija, kateri jebil sporočen tudi opis tistega, ki je bil prinesel bankovec v trgovino g. Zalte. Oba opisa, lako oni iz trgovine Zalta, kakor oni iz trgovine Deržaj, sta točno soglašala. Na ta način je policija ugotovila, da je bankovce razpeČaval eden in isti človek. V časopisih je bil nato izdan oklic trgovcem in prebivalstvu naj pregleduje dobljene bankovce ter naj o vsakem sumljivem bankovcu lakoj obvesti policijo.
Uspeh oklica ni izostal. V ponedeljek 25. t. m. se je pojavil ponarejen stotak v trgovini Magdič na Aleksandrovi cesti. Blagajničarka bankovca ni
...„!..	r.«?: r\n Twv»nr»J« fte isH dan se; ie
Domala .o..i<j.	p.i j.—— --	•
poiavilo večje število nonarejenih slotakov v trao-
FAVORIT, kateremu ostanete vedno zvesta
. . . ki je neobhodno potreben za negovanje VaSe polti . . . kateri Vas pomlajuje in polepšuje • . . ostane vedno Elida Favorit milo s svojim neinim, svežim vonjem. Negovanje s tem blagim milom obilne pene Vam bo pripravilo vsak dan novo veselje.
ELIDA
MILO
vini Goreč na Gosposvetski cesti. V trgovino je prišel mlad moški kupovat bicikelj. Izbral si je novo kolo /a 1500 Din ter ga plačal s samimi stolaki. Pri kupčiji pa je fanta dohitela smola. Pri štetju bankovcev je blagajničarka z gobo zmočila prst. Ko je potem dalje štela bankovce, je opazila, da z mokrim prstom odstranjuje z bankovcev čudno barvo. Takoj je ugotovila, da so vsi bankovci pouarejeni. Nemudoma je bila obveščena policija, ki je kupo-valea takoj aretirala.
Kanta so odpeljali na policijo, kjer ga je takoj zaslišal sam upravnik g. Kenševan. Najprej se je fant na razne načine izniotaval ter trdil, da je kmečki sin. Njegova zunanjost pa jc sicer govorila drugače. Tudi po govorjenju je bilo spoznati, da fant nj navaden kmet. Pri natančni preiskavi so našli pri aretirancu še 9 ponarejenih stotakov. Fant je izjavil .da jc Okorn Franc iz Kotredeža pri Zagorju, pozneje pa so ugotovili, da fant ni govoril resnice.
Ženska s 1000 dinarskim bankovcem prva prijeta
Med lem pa je bila policija obveščena ludi o ponarejenem tisočdinarskem bankovcu, ki so ga bili našli isti dnn dopoldne v trgovini Seljak v $c-lenburgovi ulici. Z bankovcem jc prišla v trgovino ženska srednjih let. Sluča.no pa jc v trgovini zmanjkalo drobiža ter so morali nesli bankovec zamenjat v bližnji Kreditni zavod. Tam pa so takoj spoznali, da je tisočdinarski bankovec ponarejen, telefonirali so brž nn policijo, ki je takoj poslala v Še.lonburcovo ulico detektiva, ki jc žensko aretiral ter jo odpeljal s seboj. Žensko so na policiji zaslišali ter ugotovili, da je doma iz Sp. Bernika. Navedla je, da jc Olga G.
Dogodki so se nato nadaljevali kar s filmsko naglico.
Z avtomobilu mse je v Zg. Brnik odpeljal šc v ponedeljek sam g. upravnik Kerševan z dvema agentoma, katerima sta se pozneje pridružila šc dva orožnika. Vsi skupaj so na veliko presenečenje j domačih napravili na domu aretirane Olge G. na-tančno hišno preiskavo. Preiskali so tudi vso oko- i lico hiše. vsa skrivališča pod, nad in ob gospodar- j škili poslopjih v bližini, dokler nazadnje niso res i našli lik ob potoku Pšata zakopano zračno cev od , kolesa, v krleri je bilo nabasanih 20 ponarejenih bankovcev po 100 Din.
Dve delavnici za ponare'an',e
Seveda je bil takoj aretiran mež Olge G. ter še nekaj drugih iz okolice, ki so pomagali pri izdelovanju, bodisi pri razpečavanju bankovcev. Pri preiskavi v Sp. Brniku je našla policija tudi razmnoževalni stroj, dalje več kemikalij itd.
Čudno pa se je policiji zdelo, da je žena Olga G. razpečavala v Ljubljani tisoč dinarske bankovce, mož njen pa naj v Urnikih izdeluje samo sto-dinarske, ker so samo take našli pri preiskavi. To uganko jc razrešil aretirani G. sam, ki je izjavil da so bankovce izdelovali tudi drugod, nc samo v Urnikih. Navedel je tudi nekatera imena. Policija je na ta način izvedela za vso organizacijo ponarejevalcev.
Drugo jutro na vse zgodaj se je že pojavil g. upravnik Kerševan, ki se jo sam lotil preiskave 7. vso temeljitostjo, v Suhodolah. Drug avtomobil s policijskim nadzornikom in detektivi pa je istočasno odbrzel iz Ljubljane v Moravče. Po dobljenih informacijah bi namreč imela biti v Suhodolah dclavnica, v bližini Moravč pa skladišče, odnosno zaloga ponarejenih bankovcev. Pri nekem trgovcu v Pečali so res našli 307 ponarejenih stotakov, v Suhodolah pa jc policija zaplenila vrsto kemikalij in drugih priprav za izdelovanje bankovcev. Skupaj jc policija izvršila doslej v Suhodolah, v Pečali pri Moravčah, v Urnikih ter v Ljubljani 9 aretacij, zaplenila pa je skupaj za okrog 100.000 Din ponarejenih bankovcev.
Aretiranci se izgovarjajo, da niso imeli namena ponarejati bankovcev, marveč so hoteli delati le srečke za dobrodelne namene. Ta njih izgovor pa po mnenju policije, ker so bili bankovci že spravljeni v promet in torej ni dvoma, da bi bili bankovcev razpečali veliko več, ko bi jim ne bili pravočasno prišli na sled.
Za tak uspeh ljubljan. policije, ki jc polovila in zaprla vse glavne izdelovalce in raz.pečavakc ponarejenih bankovcev, imajo mnogo zaslug denarni zavodi, kakor tudi posamezni trgovci v Ljubljani, ki so takoj o dobljenih ponarejenih bankovcih obvestili policijo. Zato želi policija, da tudi v bodoče ob enakih ali podobnih primerih javnost prizadevanje policije podpre po najboljših močeh. Obenem izjavlja policija, da ni nobenega povoda več za razburjanje javnosti 7-aradi ponarejevanih bankovcev. Ugotovljeno je točno število izdelanih bankovcev, vsi krivci pa so zaprli. Vsem, ki so količkaj oškodovani, bodo povrnjeni vsi stroški.
Fotoamaterji!
Vaših negativov Vam rOI'cLUI'c iep0 in poceni napran
lotooddeteh Jagoslov. knjigarne Li abijana , Zahterajte cenik!
Odmevi akademske stavke v Ljubljani
Zanimiva sodna razprava.
Ljubljana, 27. jul.
Pred sodnikom okrajnega sodišča g. G o -sla r j cm se jc danes vršila razprava proti Jožetu W i 1 f a n u , predsedniku Zveze slušateljev Aleksandrove univerze. G. \Vilfana je tožilo Jugoslovansko napredno akademsko društvo -»Jadran«, ki ga je pri razpravi zastopal odvetnik dr. Fettich. ijadranc očita \Vilfa-nii v obširni obtožnici, da jc javno ra/.našal o njem neresnične vesti ter s tem škodoval ugledu društva in njegovih članov.
Obtožnica vsebuje sledeče: V maju mesecu t. I. so bile dalj časa na univerzi demonstracije akademikov, ker ni bila dovoljena glavna skupščina Zveze slušateljev. Ob tej priliki so akademiki izvedli tudi tridnevno stavko, ki jc bila organizirana na ta nač-.in. da so pred univerzo stražile skupine akademikov. Tc so imele nalogo preprečiti kršenje stavke, 21. maja je napravila policija tej stavki konec. Aretiranih je bilo nekaj akademikov.
V skupini, ki ji pripada obdolžence, sc jc naenkrat začela širiti govoricu, da je to aretacijo povzročilo društvo Jadran«, ki da je ofi-cielno interveniralo na policiji, naj slednja nastopi z aretacijami. Obtožnica ugotavlja nadalje. da sc jc posebno trudil s širjenjem teli vesti obdolženec, in navaja sledeč primer: Dne 21. maja 1032 sta šla akademika Viktor Hrovu-tin in Slavko Fcrjančič po \Volfovi ulici, na koncu katere sta srečala skupino akademikov, v kateri je bil tudi obdolženec \Vilfun. Slednji je pristopil k Hrovatinu in mu dejal: No. Jadran se jc spet pokazal! Tri dni so prihajali Jndranaši h g. Kerševanu na policijo in urgi-rali. da uredi policija, kar sam Jadran ne zmore. Bil sem pri g. rektorju dr. šerkti in sem bil priča telefonskemu razgovoru / g. Keršcva-nom in sem slišal, da jc »Jadran« oficiclno interveniral na policiji, naj izpraznijo prostor pred univerzo, sicer -Jadran« nc garantirn /a poslcdicc.c Hrovatin mu jc nato pojasnjeval, d.i stvar ni bila taka in da jc bil tudi ijadrunovc sestanek, ki jc bil napovedan zn Hi dan ob 11 dopoldne, prepovedan od strani policije. \Vil-fan pa je naprej trdil svoje: »V Jadranu imate med seboj plačnnec, denunciantc in policijske konfidente in dokler nc boste med njimi mirnimi obračunali, toliko časa ostane n i;e stališče neizpremenjeno.«
Nadalje navaja obtožnica še sledeč slučaj: .Tadranov bivši podpredsednik Slavko l r š i e . ki jc zvedel, da obdolženec širi te govorice okrog, ga jc šc isti dan iskal in ga slednjič našel v družbi akademika Kukoviča na policiji v predsobi policijskega upravnika g. Kerševana. Prosil jc omenjena, naj počakata zunaj, sam pa je stopil v .sobo h g. Kerševanu in ga naprosil za pojasnilo glede govoric, da je »Jadran« tri dni pritiskal nanj, naj napravi konec stavke z aretacijo straž. Prosil ga jc, naj to pojasni tudi njegovima navzočima tovarišema iz drugega tabora. G. Kerševan je poklical Wilfanu in Kukoviča v sobo ter vprašal Wilfanu, čo res govorijo o tem okrog. \Vilfan je to potrdil, nakar jc g. Kerševan odločno izjavil, da to ni res in da tudi ni fes, dn bi on dal rektorju dr. šerku slično izjavo. Povdar jal jc, cla je on stal osebno na stališču, da se morajo demonstracije pred univerzo zatreti. pa naj se, vršijo pod slovensko ali jugoslovansko zastavo in pripomnil, da ni tako šibak, da bi mogel kdo nanj pritiskati.
Wilfana jc branil pri razpravi privatni docent dr. F u r U n. AVilfnn je v svojem zagovoril odločno zanikal, da bi bil on govoril, du je v-Jadran« oficiclno interveniral na policiji, pač pa je trdil, da so to storili Jadranaši, torej člani omenjenega društva.
•Sledilo je zaslišanje prič. Kot prva priča je bil zaslišan Vekoslav Kerševan. upravnik policije v Ljubljani. Ta je, pripovedoval tole: --Zadnji dan stavke na univerzi je prišlo med »Jadranaši« in stavkajočimi do incidenta. Jadranaši so prinesli na univerzo lepak z jugoslovansko trobojnico. Stavkajoči so zahtevali, da se odstrani trobojnica in črta izraz >jugo-dovenski«, ki naj se nadomesti s 'slovenski«. Nastal je prepir, v teku katerega je bil lepak strgan in sežgan. Zvedel sem to iz neakadem-skih krogov. Telefoniral sem nu lektorat, kjer so mi sporočili, da je univerza zaprta. Smatral sem, da je potem straža stakujočili pred univerzo nepotrebna in sem dal policijski straži ukaz, naj prostor ti red univerzo izprazni. Za slučaj neposlušnosti sem odredil, stavkujoče z avtobusom privesti na policijo. Straža je izvršila to nalotro im po zaslišanju so bili akademiki izpuščeni. Po izvršitvi tega naloga mi je telefoniral rektor dr. Šerko iz srvojega stanovanja, da je v veži nn dvorišču hiše št. 2 v Vegovi ul. precej akademikov, katerim policijska straža ne dovoli odhoda na ulico. Dejal mi je tudi, da sc je nekaj akademikov zglnsilo pri njeni s prošnjo, naj posreduje policiji. Dalje sc
jc informiral pri meni, čemu jc bila odstra« njena stavkovna straža. To sem mu pojasnil. Določno lahko trdim, da pri meni v imenu »Jadrana« ni nihče interveniral, naj odstranim stavkovno stražo izpred univerze. Jaz tudi dr. Scrku nisem rekel, da bi v tej zadevi pri meni intervenirali Jadranaši, možno pa je, da je moje pojasnilo napačno razumel in to glede na moje zatrdilo, da se je na mene od raznih strani pritiskalo, dn napravim pred univerzo red in to posebno šc z o/.irom na incident, ki sc jc primeril »Jadranašcm« z njihovim lepakom, kakor sem to v uvodu omenil.«
Zaslišani so bili nato šc akademiki Jadra naši Viktor II rova t in, Slavko Fcrjančič in Slavko Uršič, ki so povedali isto, kakor stoji v obtožnici.
Zagovornik dr. Furlan je noto predlagal, naj se zaslišijo še nekatere priče, med drugimi tudi rektor univerze dr. Alfred šerko, nakar je sodnik odredil, dn 6e razprava zaradi zaslišanja prič preloži na 30. avgusta.
Dvorni fotograf Ronay
i zdel ju jc umetniške portre posnetke
od 10. julija do 30. avgusta na Bledu
138 krat boter
Tepina Franc, pekovski mojster, trgovcc in jjoslil-ničar ▼ Stražišču pri Kranju — 60 letnik.
Stražišče, 25. julija.
V skrajnem zapadnem delu Stražišča — že skoraj ob vznožju sv. Jošta stoji obširno, prijazno, daleč naokrog znano domovje našega jubilanta, koder je dne 25. julija v krogu svoje družine obhajal svoj šestdeseti rojstni dan.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli opisati na tem mestu vr.e dobrine in vrline, ki dičijo »pekovega ata«; tnko namreč nazivi;a vse mlado in staro gospoda Tc ino. Saj pa ime »ata« tudi po pravici zasluži: Vsakomur, ki se v potrebi obrne nanj, prav po očetovsko priskoči na pomoč. Šc noben prosjak ni odšel iz i epinove hiše praznih rok in nihče, ki je iskal tu prenočišča, ni bil zavrnjen. Pa tudi nobena mati, ki je iskala svojemu novorojenčka botra, ni prišla v nobeno zadrego. Takih prošenj gospod Terpina kot dober katoličan ni nikdar odbijal. Dokaz temu, da je bil naš jubilant že 122 novorojenčkom krstni in 14 dečkom birmanski boter, katere številke so vsekakor rekordne. Zato pa opravičeno trdi mo, da je število onih, ki se jubileja tega velikega dobričine z največjo hvaležnostjo v srcu spominjajo, naravnost ogromno. Gospod Tepina zasluži, da bi mu posvetili danes kak obširnejši članek, a ker poznamo njegovo vsestransko skromnost in ga ob njegovem jubileju ne maramo spravljati v slabo voljo, smo omejili naša skromna priznanja le na teh par onih dejstev, katerih že nikakor ne moremo zamolčati.
Gospodu Tepini kot velikemu poštenjaku, dobrotniku, vzornemu možu in skrbnemu družinskemu očetu želimo ob njegovi 60 letnici, da bi mu naklonil Vsemogočni' ob strani njegove družinice, odnosno njegove prav tako obče spoštovane gospe ženkc, s katero deli v nepretrganem, neumornem delu že 31 let neskaljeno zakonsko srečo, še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
Krst šišenskega najdenčka
Ljubljana, 'it.
Poročali smo svoječasno, da bo dal mestni socialni urad najdenčka, ki so ga našli meseca maja pri šišenski farni cerkvi, krstiti za Valentina Vodnika. Zaradi tega miena pa so pozneje nastali pomisleki in tako je bilo sklenjeno, da krstijo najdenčka z drugim imenom. Kot eno najbolj slovenskih priimkov so mu izbrali ime črne, za krstno ime pa so mu izbrali ime Flori-jan, ker je bil otrok rojen in najden okoli godil sv. Florijana. Te dni so krstili otroka. Za botra je bil župan dr. Puc, ki ga je zastopal uradnik socialnega urada g. Sedej, za krstno botro pa je bila neka zaščitna sestra. Za vzgojo otroka se bo brigala mestna občina.
Ljubljana
Kaj bo danes
Kino Kotleljevo ob pol 9 zvečer nu prPstem film »Denar, denar, denar«.
^ Nočno službo imata lekarni: mr. Trnko-czy (led.. Mestni trg 4 in mr. Rtimor, Miklošičc-\ u cesta 20.
0 Vsi člani Prosvetnega društva sv. Krištofa sc vabijo, da sc polnOštevilno udeležijo pogreba za pokojnim g. Ivanom Bregantom. ki
bo danes ob 6 popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice.
O Pogreb Jožeta Pognčurju. Tragično ponesrečenega športnika Jožeta Pogačarja je včeraj ob i)ol (> popoldne spremilo na njegovi zadnji poti poleg sorodnikov še mnogo športnih prijateljev ter stanovskih tovarišev. Pred krsto so nosili najprej velik venec, ki ga je svojemu tovarišu poklonil SK. Ilirija, sledili so še številni venci drugih športnih društev, Roval E.\change in prijateljev. Zu krsto so za sorodniki šli najprej Ilirijani, dalje zastopniki zimsko-sportne zveze. Slov. plan. društva in drugih športnih društev, lovci, stanovski tovariši ter velika množica občinstvu. Jožetu Pogačarju, ki se je v zgodovino slovenskega športa zapisal z lepimi črkami, ohranimo lep spomin! Nuj mu sveti večna luč!
0 Voznik podrl stražnika. Precej energičen voznik je neki cestar, ki je snoči, okoli 1, podrl na Tržaški cesti stražnika Frana Pohlevna. Pohleven je videl, da voznik prenaglo vozi in da nima luči. Že v razdalji 40 m je zaklical vozniku: •.»Stoj!« Voznik pa se za stražnikov klic ni zmenil lemveč je še pognal, tako, da je stražnika podrl na tla. Pohleven sam je dobil dve majhni poškodbi na nogah, posrečilo pa se mu je še ob pravem času prijeti nasilnega voznika ter ga odvesti v policijske zapore. Voznik bo ovaden sodišču.
0 Huda nesreča v livarni. Včeraj v opoldanskih urah se je v Samassovi livarni v Zvonarski ulici pripetila huda nesreča, pri kateri je mlad delavec izgubil oko. V tej livarni vlivajo sedaj ogromen, 15 metrov visok spomenik za v Belgrad. Pri delu je bil zaposlen tudi 25 letni ključavničarski j)omočnik Avgust Podboršek iz Rožne ulice 27 in doma iz Trbovelj. Podboršek je hotel od novega vlitka odklesati kos kovine. Pozabil pa si je nataknili varnostna očala, kar je pozneje bridko obžaloval. Kos brona mu je namreč s tako silo odletel v levo oko, da mu ga je takoj izbil. Iz očesne votline pa se je Podboršku vlila sraga krvi. Poklican je bii reševalni avto, ki je Pod-borška prepeljal v bolnišnico, na očesni oddelek. Tam so PodborškU nudili sicer vso potrebno pomoč, toda očesa mu seveda ne morejo več rešiti.
0 Kolonija krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se vrne s svojega letovanja iz Polhovega gradca v ponedeljek, dne 1. avgusta ob 10 dopoldne. Avtobus se bo ustavil pred Mestnim domom. Vabimo starše, da pridejo ob 10 po svoje hčerke pred Mestni dom.
O M estni socialno politični urad se preseli v Mestni ifjin v 11. nadstropje — vhod iz Streliške ulice. Dne 2«., 29. in 30. julija 1982 bo urad radi selitve za stranke zaprt.
0 Knvnrnn v nebotičniku. Med največjimi posebnostmi Ljubljani bo brez dvoma nova kavarna vrh nebotičnika, ki bo odprta najbrž že letos, saj sc žc razpisuje mesto ravnatelja kavarne, oziroma st1 oddaja kavarna sama v ■ njem. Pokojninski zavod dobiva menda celo gore ponudb na svoj razpis. Za najvišjo kavarno se zanimajo menda prav vsi plačilni natakarji vseh kavarn in restavracij v Ljubljani, ▼ Mariboru, v Zagrebu ter tudi oni na liledit ter i/ večjih letoviških krajev ob inorju. Prav tako mnogo prihaja ponudb /a prevzem kavarne same. Pokojninski zavod pa ni razpisal nobenih pogojev ter jc prepustil ponudnikom, da vsuk sum določa pogoje, pod katerimi bi kavarno v nebotičniku ali prevzel v lastno režijo, ali pu prevzel vodstvo kavarne v slučaju, če bi kavarno vodil /uvod v lastni režiji. Izmed številnih ponudb bo izbiral seveda upravni odbor Pokojninskega zavodu v posebni seji, ko bo potekel rok /.» vlaganje ponudb.
0 Včerajšnji živilski trg jc bil zelo dobro založen /.lasti s sadjem in vsakovrstno zelenjavo. Ženske /. Dolenjskega, večinoma z Dobre-polj, s Turjaka in /. Robu, so prinesle nu trg
KINO NA PROSTEM!
Nocoj in jutri oh pol 9 zvečer predvaja KINO KODELJEVO na prostem film
»Denar, denar, denarl"
Vstopnina samo 2, 4 in 5 Din. V slabem vremenu predstava v dvorani.
čez 70 škafov gozdnih rdečih malin, ki so jih prodajale po 4—5 Din liter. Za maline je vladalo med gospodinjami veliko zanimanje. Do enajstih so ženske prodale večinoma vso zalogo malin, skupaj okrog 1500 litrov. Veliko je bilo gob, skupaj 52 košar lepih jurčkov ter nad 20 košar lisičk. Jurčki so bili po 5 Din merica, lisičke po 1 Din litei. Za borovnice je na trgu še vedno dovolj zanimanja, vsak tržni dan jih prinesejo ženske do 1000 litrov. Nudijo jih po 2 Din liter, proti poldnevu tudi po 1.50 Din liter ter večinoma prodajo vse. Zelo druge so zdaj rdeče jagode, kar po 10 Din za liter zahtevajo ženske zanje. Sočni sadež je zaradi tega postal naravnost dclikote.su, ki si ga ne more privoščiti vsak navaden meščan. Češen j je konec, na trgu je stala ena sama košara, kilogram po 6 Din. Pač pa je v izobilju hrušk po 6 Din, vsakovrstnih sliv 6—H Din, domačih jabolk za vkuhavanje po 5—7 Din, marelic po 10—12 Din, breskev po 12 Din. Na trg jc prišlo tudi že prvo letošnje grozdje i/. Novega Sada. Kilogram velja 24 Din. — Na kmečkem trgu je stalo največ domaČega krompirja po t Din kilogram, izjemoma tudi ceneje. Krompir bo najbrž jeseni sploh brez cene ter bo kmet prav malo utržil zanj. Stročji fižol je po 2 Din, grah po 5 Din liter.
q ■ "l <mw steklenice In aparati
Jf za vkuhavanje sadja. — Zaloga
JuiM Klein
Maribor
Ljubljana, \Volfova 4
——qw—M—MW—MijaiiM
0 Veliko delo odgonske postaje. Racije, ki jih je zadnje dneve izvršila ljubljanska policija v mestu, so dale mnogo delu tudi ljubljanski odgon-ski postaji, zakaj policija brez obzira izžene vsakogar, kdor nima v mestu dela in stalnega bivališča. Samo v dveh dnevih je odgonska postaja odpravila 34 oseb, jih pa še vedno sprejema od policije iu jih odpravlja na jug, največ v Bosno, odkoder so po večini doma. Je pa tudi mnogo med njimi domačinov Slovencev, ki so prišli v mesto iskat dela, pa ga ne morejo najti ter se morajo družiti s takimi, ki dela nočejo, tudi če bi ga mogli najti. Vse te ljudi odpravlja odgonska postaja v domače kraje. Od tam pa se jih del po navadi vrne, tako, da niti policija, niti odgonska postaja ne bosta nikoli brez dela.
© Dva sumljivra pod ključem. Zidar Andrej iz Most je prijavil, da mu je nekdo ukradel, v času, ko je bil vinjen, listnico s 620 Din gotovine. Andrej je osumil nekoga, ki se mu je v vinjenosti pridružil in mu obljubljal službo. Tega moža so kmalu izsledili. Možakar sicer priznava, da je objemal Andreja, vendar [>a, da mu denarja ni vzel, ker ga je Andrej j>o njegovem mnenju najbrže izgubil. — Aretiran je bil dalje neki brezposeln bosanski delavec, ki je imel eramofon. o katerem policija misli, da je bil kje ukraden. Mladi Rosa-nec trdi, da je gramofon kupil nekje na Jezici za 80 Din, čeprav je vreden vsaj 10 krat toliko.
Pttt?
Ifajden utopljenec. Nedavno smo poročali o smrtnem skoku z dravskega mostu v Ptuju, katerega je izvršil neznan človek. Drava je zanesla truplo samomorilca do Ormoža, kjer ga je naplavila na breg. V utopljencu, ki si je sam končal življenje, so spoznali 221etnega hlapca Ludvika Stergarja iz Vurberga.
Z jablane v bolnišnico. V Grlincih je padel z jablane 81etni Kari Gajlinger. Pri padcu si je zlomil nogo nad kolenom. Malega ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Dolgo so ga iskali. V Ptuju je padel policiji v roke že dolgo zasledovani Anton M. iz Podvinc. Osumljen je raznih vlomov, ki so se dogajali v zadnjem času v ptujski okolici. Mož je svoječasno bil obsojen radi grdega zločina na dosmrtno ječo, odsedel pa je samo 20 let v kaznilnici, ker mu je bil ostanek odpuščen. Sedaj so ga izročili sodišču, da se ugotovi njegova krivda.
Vurberike občinske zadeve. Preteklo nedeljo se je sestal občinski odbor vurberške občine k redni seji. Občinski očetje so sklenili popraviti občinske ceste, ki so zelo zanemarjene. Nastavili bodo tudi občinskega zdravnika. Radi obsežnosti občine se bodo v bodoče izdajali živinski potni listi v Vumpahu, na Grajenci in v Kr-čevini. Tako bo ljudem prihranjenih mnogo potov. Za tozadevno dovoljenje je občina že zaprosila. Končno je bilo sklenjeno napraviti protestno vlogo na bansko upravo v Ljubljani radi agrarne reforme. Leta 1931 so dobili z izvajanjem agrarne reforme vsi uslužbenci Herbersteinovega posestva zemljišča v občinah Vumpah in Krčevini. Sedaj pa zahteva uprava posestva ta razdeljeno zemljišča nenadoma nazaj pod raznimi pretvezami in celo prelnjami. Občina je vzela svoje občane v zaščito ter pričakuje, da bo pri banski upravi uspela s svojo vlogo.
Program „Mariborskega tedna"
6. do 15. avgusta 1932.
Sobota 6. avgusta: Ob pol 20 naznanijo salve topičev in sirene pričetek tedna, Ob pol 21 otvoritveni koncert s slavnostno bengalično razsvetljavo parka.
Nedelja 7. avgusta; Ob 7 budnica vseh mariborskih godb iz periferije mesta proti centrumu; ob 9 slavnostni sprevod skozi mesto. Sodelujejo vse športne organizacije in godbe. Na Glavnem trgu poklortitev pokrovitelju prireditve. Koncert na Glavnem trgu. Ob 11 slavnostna seja častnega in pripravljalnega odbora v mestni posvetovalnici. Ob pol 16 pohod Sokolov na novo telovadišče v Mag-dalenskem predmestju. Tam otvoritev, nastopi, veselica. Ob 20 Koncert v parku.
Ponedeljek 8. avgusta: Ob 20 koncert v parku.
Torek, 9. avgusta: ob 18 veslaška tekma na Dravi — Kafcrjevo kopališče — godba. Ob pol 21 mednarodna nočna nogometna tekma v Ljudskem vrtu. Prvič v Mariboru.
Sreda, 10. avgusta: Ob 20 sokolska akademija na Magdalenskcm telovadišču. Ob pol 21 Koncert v parku.
Četrtek 11. avgusta: Ob 19 skupinski tek lah-koatletov; cilj pri frančiškanski cerkvi. Na cilju godba. Ob pol 21 monstre koncert na pihala v parku. Godbe: »Sloga« (Ljubljana) in »Drava« (Maribor).
Petek, 12. avgusta: Ob pol 20 odkritje spominske plošče padlim vojakom na Slomškovem trgu.
Sobota, 13. avgusta: Ob pol 20 koncert fanfar
Pleteršek Marija. — Mlakar Franc, učitelj in Ar-nold Jelena, zasebnica. — Kopič Feliks, tkalec in Ondroušek Albina, zasebnica. — Plošinjak Janez, trgovski pomočnik in Regoršek Viljemina, trgovska pomočnica. — Rožnik Frančišek, delovodja in Poiauko Marija. — Ranner Rudolf, trg. pom. in Postrak Roza. — Klemenčič Milan, učitelj in Vo-lavšek Kristina, uradnica. — Zlatar Peter, kleparski pomočnik in Miklavžina Marija, šivilja. — Vo-kač Ivan, učitelj in Sabatl Leandra, učiteljica. — Bidove cFrančišek, dipl. tehn. in Kerhlanko Dragica, zaščitna sestra. — Mladim parom želimo obi-jo sreče!
□ Nevarnosti dravskih vrtincev. Mariborski veslači se posebno radi produairajo s svojimi umetninami v vrtincih za stebri glavnega mostu. Tu imajo namreč stalno dovolj občinstva, ki na veliko jezo prometnih redarjev opazuje čolnarje ter ovira promet. Včeraj pa je eden od teh veslačev v Dravi pošteno plačal svojo drznost. Iz vrtinca za stebrom je skušal priti pred steber, tu ga je pa voda zasukala ter pritisnila ob soho. Kar naenkrat je bil na glavi v vodi, ter prišel na površje šele daleč pod mostom. Seveda ni bilo več misliti, da bi prišel do čolna, ampak je moral gledati, kako bo sam splaval na suho. To se mu je posrečilo šele v bližini železniškega mostu. Med tem je voda vitki čolniček, katerega je tok pritisnil ob steber, čim dalje bolj polnila, dokler ni izginil v valovih. Prizor je gledala z mostu skoro tisočglava množica, ki je ob takih prilikah kar v hipu skupaj. S težavo so policisti napraviti med radovedneži toliko prostora, da je bila cesta odprta za promet.
□ Za vagon krompirja. Okrožno sodišče je sodilo včeraj mariborskega trgovca Ivana. Obtožni-
kupole Mestne hraiiilnice in Banovinske hra- i ca Sa ie dolžila, da je oškodoval neko novosadsko
nilnice. Ob rol 21 Smetana: »Prodana nevesta« na Trgu svobode.
Nedeljo, 14. avgusta: Ob 7 budnica. Ob 11 pro-menadni koncert v parku. Ob 15 ljudska veselica v kopališču na Mariborskem otoku z raznimi atrakcijami in koncertom. Zvečer bengalične slike velikega formata. Najnovejši pirotehnični izumi in več drugih senzacij.
Praznik, 15. avgusta: Ob 10 promenadni koncert v parku in razdelitev spominkov na »Mariborski teden« v Park kavarni. Ob 14 kasačke dirke in concours hippique na Teznu. Ob 20 Smetana: »Prodana nevesta« na Trgu svobode.
Po končani predstavi poslovilni ve^er v vseh lokalih in razdelitev nagrad za popoldansko dirko v hotelu »Orel«.
Morebitne malenkostne izpremembe bodo še pravočasno objavljene.
Razstave:
Razstava konj amerikanske pasme 13. do 15. avgusta, odprto od 8 do 18. Skladišče pivovarne »Union«, Razlagova ul. 5.
Gozdarska razstava od 6. do 15. avgusta; odprto dnevno od 8 do 13 in od 14 do 17. Gozdarska šola, Vrazova ul. 5.
Razstava »Dom in ženska domača obrt« od 6. do 15. avgusta. Odprlo dnevno od 9 do 13 in od 14 do 17. »Vesna«, Aškerčeva ul. 6.
Zgodovinska razstava — najnovejše izkopine. 6. do 15. avgusta. Odprto dnevno od 8 do 13. Mestni muzej, Cankarjeva ulica.
Aeronavtična razstava — jadralno letalstvo. Od 11. do 15. avgusta. Odprto dnevno od 10 do 18. Meščanska šola, Krekova ulica.
□ Odlikovani gnsilci. Jutri v petek bo izročil mestni župan dr. Lipold zaslužena odlikovanja mariborskim gasilcem. Red sv. Save 4. stopnje dobo poveljnik požarne brumho in rešilnega oddelku Ivan Voller, šef-zdravnik dr. Ipavcc, zdravnik dr. Urbače.k in dr. Sclimie-derer. Srebrno kolajno dobijo četniki Ertl, Egger in šurkalovjč.
I.. Freske v stolnici bodo obnovljene. Križeva kapela v mariborski stolnici je poslikana z lepimi freskami, ki pa so že čisto zbledele. Freske bodo letos obnovljene, tako da bo dobila križeva kapela čisto novo in lepše lice. Za obnovo fresk je poverjen znani mariborski cerkveni slikar g. Horvat.
Cj Sestanek posclske zveze je v nedeljo ob pol 5 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu je predavanje o potovanju v Dublin.
j_J Žetev smrti. V Stritarjevi ulici je umrla zasebnica gospa Antonija Vošnik. Blaga pokojnica je dočakala visoko starost 76 let. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. — V splošni bolnišnici je ugrabila smrt soprogo železniškega uradnika go. Marijo Kupljen. Stara je bila 51 let. Pokojnico so včeraj prepeljali v Celje, kjer se vrši danes popoldne ob 4 pogreb. — Svetila pokojnikom večna luč, preostalim naše iskreno sožalje.
□ Poroke. V zakonsko zvezo so vstopili v zadnjem času: Alojzij Harc, tovarniški kurjač in
tvrdko za večjo vsoto, katero je dobil za predpla čilo za vagon krompirja. Krompir ni prišel do Novega Sada, pad pa je prišel radi tega Ivan pred sodnike. Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora in na dveletno izgubo častnih pravic.
(J Mestni in občinski svet. Prihodnja seja mariborskega mestnega sveta se bo vršila v torek 2. avgusta. V prihodnjem tednu se sestane k seji tudi občinski svet.
□	Zopet novi predlogi kopalcev. Brihtni obiskovalci Mariborskega otoka prihajajo vedno z novimi praktičnimi predlogi, katere bi radi položili upravi kopališča na srce. Eden takih predlogov, da bi se polje z mivko za solnčenje prestavilo dalje v gozd proti tako zvani »špici«. S lega polja se namreč ob vsakem vetriču praši do bazenov. Na mestu pa naj bi se zgradila še dva prostora za odbojko, ker dosedanji no zadostujejo. Ker pa ia letos za tako izpremembo že prepozno, ho kazalo to praktično željo kopalcev uvaževati prihodnjo kopalno sezono.
□	Veliko blaga — malo denarja. Kljub visokemu datumu je naval prodajalcev na mariborski trg vedno večji. Kmetje, ki prehodijo vso noč peš, prinašajo na trg svoje borne pridelke, da skupijo nekaj dinarjev, katerih so tako potrebni. Naravno, da ob taki ponudbi padajo cene vsemu. Včeraj je bilo na trgu, kakor včasih ob sobotah. Samo da je bilo malo kupcev, ker se pozna konec meseca.
□	Skoro bodo pri vrhu. Tudi na drugem stolpu frančiškanske cerkve se bližajo pokrivalna dela zaklj učku. Pogumni kleparji so že skoro pri vrhu in v nekaj dneh se bosta oba stolpa bleščala v krasni bakreni barvi. Delo je do sedaj šlo brez vsake nesreče od rok.
□	Roka v stroju. V železniških delavnicah se je hudo ponesrečil 401ctni nastavljenec Jakob Je-rovšek iz Studencev. Zašel je z roko v stroj, ki mu je zdrobil kost v zapestju. Ponesrečenca so spravili v splošno bolnišnico.
□	V zapore mariborskega okrožnega sodišča je bil izročen posestnik Jožef Kolmuiiič i/. Učkovcev pri Mali Nedelji, ker je osumljen, kakor trdi orožniško poročilo, da je zakrivil smrt svojega otroka. Dne 25. t. m. je baje prišel oče pijan domov ter nagnal ženo z nekaterimi odraslimi otroci od hiše. 5-letno hčerko, ki jc .spnlu v sobi pa je pograbil ter jo metal toliko časa po sobi iz enega kota v drugega, da so se otroku zlomili obe nogi ter zdrobila lobanja. Otrok je v nekaj urah izdihnil. Tako orožniško poročilo. Kolmanič pa dejanje odločno taji, ter pravi, da je otrok spal na klopi ter med spanjem padel na tla. Pri tem da je dobil poškodbe, ki so povzročile njegovo smri. Otrok je res bil ves rahitičen, tla ui mogel več hoditi. Deklica je že dolgo časa samo ležala. Resnico bo dognalo sodišče. Vsekakor pu so ljudje zelo razburjeni.
□	Kolo m u je zdrobilo nogo. Iltulo se je
ponesrečil šofer mestnega gradbenega n ruda Alojzij KoIktI. Montiral jc kolo nn traktorju, pri čemur se je 600 kg težko kolo zasukalo ter mu padlo na nogo, ki mu jo je zdrobilo nad kolenom. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom v bolnišnico.
Kulturni obzornik
Jugoslovanska umetniška razstava v Amsterdamu
Da se bo na jesen letošnjega leta vršila razstava jugoslovanske likovne umetnosti v Amsterdamu, je bilo znano ie lani. Vendar je bilo do pred štirinajstimi dnevi o razstavi in njeni organizaciji zelo malo govora v javnosti. Dne 13. t. m. po je v belgrajski Politik i izšla daljša notica o organiziranju same razstave, ki je potekla zelo verjetno iz neposredne bližine društva »Cvijeta ' uzorič". Ta člančič je namreč povzročil zanimivo polemiko md najbolj znano skupino belgrajskih likovnih umetnikov >0blik< iu ,/Cvijeto Zuzorič«-, ki meče svojevrstno in ne preveč laskavo luč na razmere v naši likovni umetnosti in metode, katerih se posamezna društva, ki ne uživajo splošnega zaupanja in ugleda pri večini naših kiparjev in slikarjev, poslužujejo [>ri prirejanju tako širo-kopoteznih, reprezentativno zamišljenih umetniških razstav kot je n. pr. ravno sedanja amsterdamska. Jugoslovanska razstava v Amsterdamu, katere pokroviteljstvo je sprejel Nj. Vis. knez Pavle, se bo po predračunu vršila med 10. septembrom in 0. oktrobrom t. 1. Posebej se je zavzel zanjo naš generalni konzul v Amsterdamu, ki je tudi prišel na dobro idejo, da Ifolandce spozna z našimi umetniškimi dognanji. Za razstavne j>rostore je izbran velik Mestni muzej v Amsterdamu, v katerem se vsako leto prirejajo obsežnejše umetniške razstuve. Po časopisni notici (1. c.) so organizacijo razstave vzeli v roke društvo »Ovijata Zuzorič' in gg. Toma Roksandič (kipar) in Milan Kašanin (pisatelj in umetnostni zgodovinar). Po svoji uvidevnosti so pismeno pozvali posamezne jugoslovanske umetnike, da sodelujejo na razstavi. Doslej so dali pozitivne,odgovore; Jakopič, Jjama,
MeStrovič, Roksandič, Kršitiič, Stojanovič, Dolinar, Milunovič, Uzelac, Plančič, iiadovič, Ž. Nastasije-vič, Petrov, Kljakovič in Zora Petrovič, kar je tako mizerno malo in niti zdaleč ne more, predstavljati jugoslovanske likovne umetnosti v inozemstvu, posebej današnje, sodobne likovne iime.tuosti. Saj tu skoraj ni najreprezentativnejših predstavnikov povojnega slikarskega rodu. Meštrovič ali Jakopič, pa Milunovič in Dolinar, kolikor so močni in reprezentativni, vendar ne morejo sami zastopati slovensko, hrvatsko in srbsko likovno u-metnost v Holandiji. Udeležbo na razstavi so radi nezadostne in nepravilne organizacije odpovedale pomembne umetniške skupine >Oblik v Belgradu in »Zemlja? v Zagrebu. »Oblik« je »Cvjjetl Zuzorič< po«hd posebno pismo, v katerem obraz-ložuje svojo abstinenco. Pismo so med drugim podpisali znani umetniki kot Jovan Rijelič, Petar Dobrovič, Veljko StanojevIČ, Branko Popovič, Marino Tnrtaglia, Petar Palaviclni in A. G. Balnž, brez katerih po mojem mnenju razstava jugoslovanske umetnosti v inozemstvu, ki bi hotela bili vsaj itialo reprezentativna, ni mogoča. Naknadno sem zvedel, da se poleg zgoraj imenovanih (prvi seznam) udeleže razstave v Amsterdamu še: Kos, Vidmor, Jakac, čelebonovič, Konjovič, Vnrlaj, Parač, Trepše, Ružička, lvanovič, Pomorisac. Vi-dovič, Stevanovič, Hakman, Ana Marinkovič in Sekulič. Tudi vse lo je še zdaleč premalo.
Ob tej priliki, ki pa ni prva te vrste, se nam je zopet v vsej goloti pokazalo pomanjkanje osrednjega vodstva in merodajnega foruma ob izbiri del in umetnikov za razstave večjega obsega, predvsem v inozemstvu. Popolnoma razumem, da se umetniki doma zbirajo v raznih društvih, v organizacijah, ki jim po načinu in smotru ustvarjanja najbolje odgovarjajo, ne razumem pa, da se ob podobnih prilikah kot je sedanja, da se takrat, ko je treba resno pokazati, kaj premoremo vsi skupej, ne morejo naši umetniki zediniti, najti primerne in solidne reiitve in nastopiti v kolikor toliko vezani črti. Amsterdamska razstava n® ki
reprezentativna in eden med prvimi vzroki bo zgoraj omenjeni, ln kdo bo škodo trpel? Nobeden med našimi umetniki posamezno, celo nobena skupina ne. Vso škodo bo nosila: jugoslovanska upodabljajoča umetnost.
Belgrad, julija 1932.	T. P.
Ker so se tudi med slovenskimi umetniki glede na to razstavo pojavili različni pomisleki, bomo o tej stvari s posebnim ozirom na naše slovenske umetnike še spregovorili. Uredništvo.
Odmev Vodnikovega „Borivca z Bogom" v Hrvatih
Že nekaj let se slovenska dnevnika ogledujeta po srbohrvatski kulturi, posebej književni, a nista pri tem zbudila vesti srbohrvatskim dnevnikom, da bi vračali ... šele zadnje čase se je ta molk sprevrgel v dovolj močen interes za kulturne pojave v Slovencih. Posebej gre ta poudarek Novostim-, kjer pridno poročata Mihovilovič in Žim-brek. Manj pa se to medsebojno zbliževalno prizadevanje vidi v hrv. revijah. Sicer pa leži ta greh več ali manj na vseh jugoslovanskih revijah. In bo kajpada ležal tudi vnaprej.
Prva pesniška zbirka Franceta Vodnika Bo-rivec z Bogom«, o kateri se je med Slovenci pač premalo pisalo, je našla v hrvatskih listih močan odmev.
V »Novostih« (št. 181) karakterlzira Mihovilovič. zmini prijatelj slovenske knjige, strujo, v kateri se France Vodnik giblje: »V mladi slovenski literarni generaciji nosita dva brata slavno ime iz slovenske kulturne zgodovine: Anton Vodnik in France Vodnik. To sla dva tipična predstavnika, prav za prav prvaka in voditelja posebne strujo v slovenski poeziji: religiozne... Ta religiozno mistična poezija ni specijalno verskega značaja, kakor bi prvi trenotek kdo utegnil misliti, marveč ima bolj človečnnslto knzmični smisel.« — Po bogo-iskaoju loči kritik Franceta od brata Antona (ki
da je prinesel vero iz detinstva), češ, da je njegova zbirka manifestacija jedne dinamične naiure min-dog slovenslcog intelektualca široke kulture, ko ji je Boga doliuio u borbi s njim.* — Po izčrpni oceni prvega in drugega ciklusa (v drugem >je vsaka pesem izpoved človeka, ki stalno niha med vero in nevero, zemljo in nebom: bogoiskateljstvo , poda Mihovilovič splošno oznako zbirke (/čeprav je zbirka predvsem ideološka, programalična in miselna, so v njej vendarle tudi izrazite lirične pesmi in mesta, kjer se približuje nežni erotiki svojega brata ) in se dotakne nato še izrazne moči pesnikove in pravi, da ima France Vodnik »koncizen, slikovit izraz, lep, gladek jezik, manj originalen in manj melodiozen ko njegov invenciozni brat, (ki je prvi po Župančiču jel ustvarjati nove forme izraza), vendar živ in prožen...«
V »Jiitarajein listu« (20. julija) piše A. Hoj,nič, da nota Vodnikovega ustvarjanja ni aieko tiho smi-renje, nego konteinplacija dinamičkog karaktern u skladu sa današnjim vijekom akcije i brzine ... jezik, pravi, je močan, plastičen, a stil gladek iu zvonek.
Tudi ^Hrvatska straža« (14. maja) je prinesla (Ivo Lendič) daljšo oceno, ki se ustavlja nn vsebini in izrazu Vodnikovega »Borivcar, ki ga simbolično tolmači: »I njegovi izrazi, njegovi termini pnjino-va lišeni su sadržaja, on preobražuje u svojim pjes-maina jezik i daje mu drugi sadržaj, koji put go-rak kao pjesak pustinje, drugi put as-tralno bi.iel lli do eteričnostl i>lav i sveti. A čilav je taj novi sadržaj, to se odmnli na prvi mah vidi, produhovlien do srži, prekaljen svetošču i veličanstvenošču čas blagih a čas ojiorih vizija. Tini svojim (rijelko sam zbilja sreo takvu pojavu čudnog odnosa termina i vlastitog pojma) jezikom g. France Vodnik opet olvara vizije, koje na novi način stvaraju borbe i sukobe silnih I ogromnih dimenzija (Pešam nevidne reke i znamenje nn nebu).
•k Statistika knjilnih izdaj v Italiji za 1. 19110, ki jc bila nedavno objavljena. izkazuie 11.949 izdai.
Dnevna kronika
Na lovu za razpečevalci ponarejenih tisočakov in stoiahov
Litija, 27. julija.
V včerajšnjem »Slovencu/; smo poročali o razpečevanju ponarejenih stodinarskih bankovcev v Litiji, medtem pa se je oblastem, hvala Bogu, posrečilo, da so ponarejevalca kakor tudi družbo raz-pečevalcev zasledili in vse pozaprli. — Takoj, ko so litijski orožniki ugotovili, da so brli po Litiji razpečani ponarejeni stotaki, je odredil začasni vodnik litijskega orožništva g. Rebernig, da so orožniki s kolesi odšli na vse strani litijskega oroz-niškega rajona, tako da je bilo v teku nekaj ur znano po vsem okraju, da so v prometu ponarejeni 1()0dinarski bankovci. Orožniški kaplar g. Medved je s kolesom odšel čez Vače, Izlake, Loke v Zagorje, kjer je med drugim obvestil tudi orožnike na Vačali, ki so še v teku dopoldneva opozorili vse trgovce in gostilničarje na Vačah, naj pazijo na stotake.	,
V ponedeljek dopoldne je prišel v trgovino te Mrvatu 13 letni sin posestnika U. iz Slivne, ki je nakupil nekaj moko in drugih špecerijskih drobnarij, kar je hotel plačati s 100 dinarskim bankovcem. Gospa Mrva, ki je fantu stregla, pa je, opozorjena prejšnji dan po orožnikih, da so ponarejeni stotaki v prometu, natančneje pregledala v plačilo ponujeni stotak in takoj spoznala po stev. 371, da je ponarejen. Poslala je bankovec takoj na oroz-niško postajo, kjer so ugotovili, da je res ponarejen. Komandir postaje g. narednik Kurnik pa se je s fantkom takoj napotil na očetov dom, uro oddaljeno Slivno. Med potjo so srečali fantovo sestro Angelo, ki je šla v mlin pod iloticeni po zmlelo inoko. Na orožnikovo vprašanje, s kakim denarjem bo plačala mlinarju za mletev, je, nič hudega sluteč, rekla, da s stotakom, katerega je morala takoj pokazati. Seveda je bil stotak ponarejen tako da se je sum še ojačil. Morala jo z orožnikom nazaj na Slivno. Na domu je po kratkem zasliševanju gospodar U. Jakob izpovedal, da mu je njegov prijatelj Janko D. iz Gore pri Pečah dal v razpečavanje 5 ponarejenih bankovcev po 100 Din, od katerih je 3 spravil v Litiji v promet, 2 pa je skušal spraviti na Vačah v denar ... Zalo mu je obljubil D. 30 odst. za menjavo... Na podlagi te izpovedi je narednik Kurnik moža areti-
celo noč na torek ter so ga potem v torek dopoldne izročili v litijske sodne zapore, ki bo preiskavo nadaljevalo.
Zanimivo je dejstvo, da je pri enem delu najdenih stotakov vodotisk izvrstno posrečen, pri drugem delu pa zelo slabo ponarejen. Kakor se domneva, mora imeti ponarejevalec S. še v drugih krajih pomagače razpečevalee, ki so spravljali v promet precej dobro ponarejene tisočake. Litijski komandir stanice g. Čuš je takoj, ko so se v Litiji pojavili ti falzifikati, izjavil, da prihaja ta ponarejeni denar gotovo nekod »s hribovr, kar se je uresničilo. — Interesantna je dalje gotovo tudi ugotovitev, da so pred desetletji ponarejevali stotake uro daleč od Peč, na Tratni v občini Kaildrše, ter uro dalje na Konju, vse pa v vaški fari... tako da ta strast ponarejevanja in razpečevanja bukne na dan vedno v istem okolišu...
JSlatinske /able/eza
|| hujšanje Odstranijo vso preobilno (olščo in Vas naplavijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
— Nesreče pri delu in na cesti, Z brzojavnega droga je padel predvčerajšnjem v Šmarju pri Ljubljani 29 letni delavec Stanislav Škerlj, usluiben pri tretji telegrafsko-telefpnski tehnični sekciji, stanujoč v Ljubljani, na Starem trgu 2. Škerlj je pri padcu dobil resne notranje poškodbe. — 20 letna modistka Iva Škabar, stanujoča na Sv, Petra cesti 38, je predvčerajšnjim na Sv. Petra cesti padla na tla in se ranila po glavi. — V Mengšu se je pred domačo hišo ponesrečil 3 letni Nacek Leveč, sinček posestnika. Padel je pod voz in kolo je šlo Nacku Čez glavo. Otrokove poškodbe so nevarne. — Na cesti je padel s kolesa 14 letni Josip Balon, trgovski vajenec iz Koroške Bele. Poškodoval si je desno nogo. Vsi ponesrečenci so zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
D * J Ledeno kavo DAM
— Kakor si mlad postelješ, tako star ležiš.
Hrvatski listi poročajo o tej-le žaloigri: V Novem Sadu je pred vojno živela bogata družina burona Fellncrju. Njegova hčerka baronesa Malvina pa je zašla nu pota lahkomiselnega življenja, slednjič je postalu tako razuzdana, da so se ji odrekli lastni starši. Ko so sturši zašli v gmotne težave, so sc Fellncrjovi izselili i/. Novega Sada. Malvina pa sc je klatila po svetu in se pred 10 leti vrnila v Novi Sad. Te
Ce te bolj kurje oko \
pcz.
RIO - SLADOLED
izbranih arom v že znani najboljši izdelavi. Vedno sveža sladka smetana.
RIO - ANANAS BOVLA
Jagodna bovla, breskvina bovla ledeno mrzla. Automatični buffct, Šelenburgova 4. Tel. 28-63
ral in z njim takoj odšel po bližnjici na Goro k 1). Ko so dospeli tja, so se nemalo začudili, ko je stal pred hišo lep avto, v hiši pa so našli policijsko komisijo, ki jo je vodil g. Močnik. V ponedeljek dopoldne 'sta se namreč odpeljala v Ljubljano nakupovat posestnik Janko D. in njegova sestra Angela. Janko D, je v neki ljubljanski trgovini kupil novo kolo in ga hotel plačati s ponarejenimi tisočaki... Njegova sestra Angela pa je v neki trgovini z železnino kupila jeklene kline za obelče in plačala s ponarejenim stotakom. Oba sta bila aretirana. Policijski organi so vse preiskali, toda brez uspeha. Oba sta trdovratno tajila, da bi te falsifikate prejela oziroma ponarejevala. Trdila sta, da so ta denar prejeli za prodano živino. Ker je D. trdovratno tajil, da bi bil v katerikoli zvezi s ponarejevalci oziroma razpečevalci tega denarja, mu je g. Močnik kratko povedal, da je S. že zaprt in da je vse pomagače izdal. Šele sedaj je D. priznal, da je prejel od S. iz Suhadol ponarejene stotake in tisočake... Pri nadaljnji preiskavi so potem policijski organi res našli 703 ponarejenih 100 dinarskih bankovcev in 308 ponarejenih tisočakov, na katerih pa je še manjkala vtisnjena številka serije. Dalje so našli več S-.ovih pisem, od katerih je posebno zanimivo tole pismo: »Dragi Janko! Danes se mTi poslal 200 srečk v vidu 100 dinarskih bankovcev, razpečaj jih o priliki gasilske veselice na Vačah.« D. je dalje trdovratno tajil, da bi imel kake stroje ali drug tiskarski materijal na domu, šele na zvijačen način se je posrečilo policijskim organom, da so našli prav dobro skrit sestavni del šapirografa, par steklenic tuša, čopiče ter tiskarske številke, s katerimi bi se imele opremiti serijske številke na ponarejenih tisočakih. Na podlagi ieh odkritij in priznanj so bili na domu aretirani brata D. Janko in Gustav ter sestra Angela. Vse tri šo še isti popoldan z avtom prepeljali v ljubljanske sodne zapore. Aretiranega U. Jakoba pa je orožništvo na Vačah zasliševalo še
Koledar
Četrtek, 28. julija: Viktor (Zmagoslav), pu-
Novi grobovi
•J- Ivan Brcgant. V torek je smrt iztrgala i/, naročja ljubeče družine delovodjo »Strojnih tovarn iu livarn« g. Ivana Bregunta, ki jc izdihnil po kratkem trpljenju. Pogreb bo danes ob 6 popoldne i/, splošne bolnišnice k Sv. Križu. Pokojni Brcgant je bil zelo delaven član Prosvetnega društva pri Sv. Krištofu in aktiven član raznih delavskih iri strokovnih organizacij. Povsod pa skoraj vedno blagajnik. Bil jc zvest katoliški mož. Blagemu in plemenitemu možu, ki po njem nc žaluje le. njegova družinica, ampak tudi številni prijatelji in znanci, naj sveti večna luč! Žalujočo rodbino pa naj tolaži ljubi Bogi
■f Rajko Pavlič. Dne 26. t. m. je umrl kn jigovodja g. Rajko Pavlič. Pokopali ga bodo danes, v četrtek ob pol 5 popoldne na mestnem pokopališču v škofji Loki. Naj počiva v miru! Žalujočim svojccni naše sožalje!
-f- Franc fllebL V Zgornji Hrušici pod Ljubljano je umrl posestnik g. Franc lllcbš. Pogreb bo v četrtek ob r> popoldne pri Božjem grobu. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Osebne vesti
= Duhovska vest. Na župnijo sv. Marjete na Pesnici bo dne 1. avgusta t. 1, slovesno inštaliran or.dotni provizor č. g. Jakob S a j o v i c.
niciu lit 3L picu i u i. ii ...... i, — ...... —....« . ..
dni je. novosadska policija dobila obvestilo, du v neki podzemeljski luknji živita dva človeku, popolnoma zapuščena in brc/, vsega. Ugotovili so, da je to Malvina, bivša baronesa Fellncr in nje u mož Jovan Silbcrt. Ležala sta na gnili slami, oblečena sta bila v cape, oba skoro gola in bosa, od lakote čisto obnemogla. Oba so prepeljali v bolnišnico. Mulvino so v bolnišnici obdržali, Silberta pa odgnali v domovinsko občino. Komaj je. bila ta tragedija nekako zaključena, je policija pripeljala v bolnišnico mlado i _ #	* * t% služkinjo, ki jo pila neko strupeno pijačo, du I/ MtfffStfttiVA r bi se usmrtila, čes du je v taki bedi. V boluiŠni- IIUI KjrUI/tBt? •
ci so jo rešili. Dekle je povedalo, da sc piše ' -—-"
Uadrijana baronica Fellncr in da je nezakonska hči baronesc Malvinc Fellncr. Tu žuloigra mora pretresti vsakogar.
Burgit-obliž zoper kurja očesa,
zdravniško priporočen, »e je sijajno izkazal 22 let * »vojim radikalnim učinkom in je skoro po vsem svetu vpeljan. Ker pokrijs delujoča masa samo kurje oko, in pride zdrava koža torej samo z nevtralnim zalepilom v dotiko, so vnetja — kot sc porajajo pri cesto enakomerno namazanih oblizih — pri Burgitu popolnoma izključena in to je glavni vzrok priljubljenosti Burgita in njegove brezpri-merne razširjenosti.
Burgit-obliž zoper kurja očesa
Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din.
Burgit-obliž zoper otiičance
Originalni zavojček z 2 komadoma 8.— Din.
Burgit nožna kopelj
Originalni zavojček ••«•»•• 6.— Din.
Zahtevajte izrecno Burgit. Burgit pomaga zanesljivo in ne povzroča bolečin 1
Ostale vesti

i i r. * • ■ -
v: o;
■ f > ' \ ■ i h. I X
L X 1 • ' S , >
' . . , i >	v'
v ' . ». , ,
, Al ., !. - V 7. 7 '.Vi ■> i - I » > i 1 ' « . j.	, .
— Drugi tir med Belgradom in Resnikom.
Načrt o graditvi drugega tira med Belgradom in Resnikom je narejen in z delom bodo v kratkem začeli. Proga Belgrad—Resnik glavne železniške proge proti jugu (Niš, Caribrod, Devdelija) je bila zadnja leta vedno bolj obtežena in je to zaradi zelo velike oddaljenosti postaj Topčider—Resnik povzročala posebej v tovornem prometu zelo neljube, pa občutne zamude. Prav zaradi tega se je prometno ministrstvo odločilo, da čimprej zgradi drugi tir na tem delu proge, ki bo pozneje služil za jadransko progo, ki je tod projektirana. Zanimivo je omeniti, da bo to prva dvotirna proga v Srbiji. Dolga bo vsega 15 km. Na relaciji Topčider—Resnik bodo zgrajena tri postajna poslopja v Rakovici, Kneževcu in Kijevu, ki veljajo za dobro obiskane izletniške točke, zlasti ob nede-T ljah. Graditev drugega tira bo stala okrog 30 mi-i lijonov. Delo bo gotovo v nekaj mesecih, ker je teren izdelan.
TRILVSIN pomaga zares: TR1LYSIN očisti laso od prhljaja, TRILYSIN zaustavlja izpadanje las, TRILVSIN vpliva ugodno na porast las!
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga 5
—	Nevarnosti mesta. V Zagrebu so te dni rešili prav zadnji hip ubogo služkinjo, ki si jc v obupu sama hotelu končati življenje. Na vprašanje, zakaj jc tako mlada hotela prostovoljno v smrt, je po daljšem obotuvljunju povedala sledeče: Neka znanka v soseščini jo jc nekoč povabila k sebi, k jer jo jc /. zvijačo pustila v družbi štirih moških, ki so dekletu uničili mladost. I/, obupa radi tega, ker je brc/, lastno krivde in ker je zaupala znanki, občutila ogabno in živalsko početje ljudi, je hotela v smrt.
—	Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra 1.1. in traja do 15. junija 1933. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečenost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo zavoda. Prošnje za sprejem je poslati Gospodinjski šoli v Šmihelu pri Novem mestu najpozneje do 10. septembra 1932._
—	Ob pričenjajočem se poapnenju krv-
v nih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-I sef«-grenčice k rednemu odvajanju in ' zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo • in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo i ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«~gren£ica se dobiva v lekarnah, dro-
j gerijah, in špecerijskih trgovinah, i — --_
—	Za birmo in kanonično vizitacijo priporoča Jugoslov. knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster Ant. 3 Ecce sacerdos magnus. Dva za mešani, en za moški zbor; 8 Din. Grum Ant.: Priložnostne pesmi za mešani ozir. moški zbor; 20 Din. Isti: Tri podoknice za mešani zbor. 6 Din. Premrl Stanko: Pozdravljen viadika, za mešani zbor; 1.50 Din.
—	Kako odstranimo kurja očesa? Prcdno pričnemo odstranjevati kurje oko /. nožem, poskusimo poprej enostavnejši način odstranitve istega. 20 let je že poznan učinek Burgita. ki deluje, sigurno in brc/, bolečin, Samo ne noža. Burgit je boljši!
—	»Franz-Josef« grenčica preskrbuje urejene prebavilne razmere.
Kaj pravile, ali ni ntiiit driavu tamudila lelf.n dveh prilik, ki sta skoraj taka raini zu mednarodna reprezentanco, kakor razne konference in mednarodne seje, to sta namreč olimpijada v Los Amjelesii. — in pa mednarodna tekma lepotic. Ites na psa smo morali priti, zakaj, če ie niso vaši klubi in dr uši vir poslala športnikov v Ameriko, ker ni dolarikov, kakšno punco pa bi bilo skoraj vredno poslati na mednarodno tekmo. Le kako visoko bi zraslel naš mednarodni ugled. če bi recimo .lugoslovankn dosegla prvo mesto in postala kraljica kraljic vsega svetaLe kako se je lo zgodilo, da na teh tekmah naša država ni zastopana? Kje je domoljubni ogenj tistega dela srbskega, hrvatskega in slovenskega časopisja, ki se je še pred leti lako ogrevalo za volitev lepotnih kraljic, kje so tekme v ljubljanskem kinematografu, kje ves nekdanji hruič iti Irušč zaradi lepotnih tekem? Skoda! Ali bi ne bilo imenitno, če bi bila kaka brhka Siškarica ali Iloino-dolka — vsaj upanje bi imeli — proglašena za najlepše dekle na svetu:1 Kaj pravite?
Kje je vzrok, da lelos ni nobene Jugoslovani,e — vsaj čuti ni nič o njih — na Ieh tekmah? Da bi bila ta za tekmovanje navdušena dekleta slučajno srečala pamet in da bi bile spoznale, kaka velika oslarija so prav za prav te tekme — skoraj ni verjetno! Morda jih je ustrašila usoda mnogih nekdanjih lepotnih kraljic, ki so poslale irtve nesramne špekulacije? Tudi ni verjetno. Morda pa sr je zdelo škoda denarja nekaterim listom v naši državi, ki so lo akcijo tedaj organizirali, ker ie tedaj ni bilo pravih uspehov — za liste same namreč? Kdo ve, ali pa je kriva naša nemarnost in pomanjkanje narodne zavesti ter domoljubnih iuvsiev, ki bi sr morala — ne po našem mnenju — manifestirali baje tudi s takimi tekmami lepotnih kraljic. Pa vendar se niso ti listi pridružili mnenju filistrov, ki so ie lani in predlanskim in vedno trdili, da so take tekme žaljive za človeško dostojanstvo »7» zato nemoralne?
Zalo bi bilo res zanimivo vedeli lo: Ali je zmagalo moralno prepričanje? Ali pa kšefl, ki iali človeško dostojanstvo, ne nese vel? Kaj je nu stvari? Kaj pravile?
Kamnik
Srebrno mase je daroval na praznik sv. Jakoba, patrona frančiškanske cerkve v Kamniku, gvardi-jan dr. p. Hadrijan Kokol. Srebrnomašnik, ki je doma od Sv. Barbare v Halozah, jo bil posvečen v mašnika dne 25. julija 1907. V redu je opravljal odgovorna mesta in je bil večkratni gvardijan, de-finitor provincije, prokurator in provinc.ijalni tajnik. Sedaj je zopet definitor in gvardijan v Kamniku. Napravil je doktorat filozofije in je. bil kot profesor zgodovine in zemljepisja na frančiškanski gimnaziji v Kamniku znan kot odličen pedagog. Splošno priljubljenemu gvardijanu g. dr. p. Hadrijanu, katerega visoko ceni in spoštuje celo mesto, izrekamo ob njegovem srebrnomašniškem jubileju naj-iskrenejše čestitke!
Tujska sezona je v polnem razmahu. Ni taka, kakor bi si vsi želeli, vendar biva sedaj v Kamniku okrog 160 letoviščarjev. Največ jih je iz Hrvaške in Vojvodine.
Dr. A. B.:
S pota k Reziki na Rovte
(Nadaljevanje.)
Navzlic kratkemu postanku sem hitel v gostilno — na izhodu ali vhodu je ob kolodvorski veži že natančen pregled vozovnic na vseh postajah, dočim se vlakovni sprevodniki ne zanimajo dosti zanje — in dobil žemljo z gnatjo in papirno čašo piva in srečno še dohitel odhajajoči vlak, ki je dobil mesto električnega parni stroj pred se.
Na tisti strani mesta je mnogo tovarn, večini se je poznalo, da ne obratujejo. Lepo pristanišče )e bilo natrpano ladij, vlačilk in tovornih čolnov, znak prometnega zastoja. Začelo je močno dežiti, ko smo se vozili čez Donavo, ki je tam približno tolika, kakor Sava pri Zagrebu. Lep je od tam pogled na starodavno mesto in značilno stolnico.
Nad Donavo se pokrajinska slika p.redrugači. Prvo gričevje ob Donavi je skalovito, spominja nekako na kraški rob proti vipavski dolini ali lurlanski nižini. Tam je tudi dosti kamnolomov in apnenic, po gričih so borovi gozdovi, polja in travnikov je manj, selišča so redkejša. Onstran rečice Regen se zfičaj vnovič premeni, samo gričevje, poraslo ponajveč z borovjem, dolinice »o močvirni travniki, njive so ob pobočjih ilovnate, rdeča ali svetlorjava je tista zemlja, na več krajih tudi svetlosiva in naravnost bela glina. Mnogo velikih tovarn stoji v tistih krajih, opekarne so, glinarne, porcelanarne in steklarne, več ko polovica teh tovarn stoji v dvojnem pogledu!
S precejšnjo hitrostjo je hitel naš vlak proti severu ob reki Nabi, ki zbira svoje temnorjavo, skoraj črno vodovje s pobočij ČeSkega lesa in Smrečin. Železniška proga neštetokrat premostuje to ogromno vijugasto kačo. Lilo je neprestano, a potniški promet je bil zelo živahen, v vozu ves čas tesno, kar v gručah so vstopali ljudje in izstopali, časih so zasedle vlak ženske, ki so se vračale bržkone s kakšne cerkvene slovesnosti,
potem pa množice mož s strelskimi znaki in puškami, drugod skupine mladeničev, ki so se živahno med seboj razgovarjali o ne vem kakšnih prireditvah. Vse njihovo vedenje je bilo resno in dostojno, razgrajačev ali objestnežev ni bilo med njimi, tudi šaljivcev ne, ne vem ne od takra'. ne od kasnejših dni, če se znajo ljudje tistih krajev tudi smejati.
Brez dolgočasja sem prispel proti 8 zvečer v Wiesau, kjer mi je bilo prestopiti na stransko progo. Časa sem imel skoraj eno uro do svojega vlaka, zato sem sklenil, da v kolodvorski gostilni dam telesu, kar je njegovega. Z ozirom na dolgo pot in prazniško stradanje sem si hotel privoščiti kaj boljšega, naročil sem si srno v obari s krompirjem in pošteno mero piva. Rumen krompir v oblicah mi je šel zelo v slast, tudi močno začinjena obara mi je dišala, če pa sem le pokusil kateri košček mesa, se mi je začel nos vihati in želodec vzdigovati, da sem začel nehote premišljati, ali ni morda tista žival, ki sem imel ostanke pred seboj, že koncem zime poginila v kakšnem močvirju. S pivom sem hotel poplahniti neprijetne občutke, kar se je posrečilo le deloma, zakaj poleg prvotnih nevšečnosti me je začelo še napenjati, ker nisem piva vajen.
V mraku sem sedel na voz stranske proge in v trdni noči dospel do svoje končne postaje, \Valdsassen, ki je oddaljen od Monakovega 273 kilometrov, Dež je prenehal, ulice v mestecu so bile dobro razsvetljene. Stopil sem v prvi hotel »Jagnje« in naročil turistovsko sobo. Pogodil sem se za ceno 2 M 50 pf prenočnina in zajtrk, V gostilniških prostorih je bilo živahno, polno ljudi, dima in trušča, v splošni sobi so poslušali mnna-kovski radio, v posebni je igral gramofon. Želel sem si miru poleg kakšnega krepila oziroma tešila za razgrajajoče trebušno drobje. Našel sem kmalu zdravnico, ki me je zvabila k sebi t. napisom ob vhodu: Nemci, pijte nemško vino! Tudi ta prostor je bil precej poln in živahen, a sedel sem in si naročil vina, ne vem več, s kakšnim imenom. Okus
je bil tak, kakor ga imaš na bizeljc slabše vrste in slabšega letnika, čaša, zaznamovana z 2 dl, je stala 70 p! (nekako enega našega kovača). Ker je bil želodec zadovoljen s pijačo, sem mu privoščil še eno čašo, če ne dveh, vrh tega še črne kave.
Opazoval sem živahno druščino okoli sebe in poslušal njihove razgovore, govorili so o Francozih in Angležih, o Herriotu in Papenu, o reparacijah, ki jih je Nemčija že preplačala, o Hinden-burgu in Heimu, Ko sem ugotovil, da je zavladal mir v samosvoji republiki v spodnji polovici mojega trupla, sem se vrnil v »Jagnje« in zaspal skoraj prej, predno sem legel.
H. Prvič v Rovtah.
Megleno, a svetlo jutro je obetalo lep dan. Ogledoval sem si mestece Waldsassen, po legi in razsežnosti podobno našemu Novemu mestu. Okraski na hišah, lepaki, zač-isno postavljena mize in klopi po gostilniških vrtovih in bližnjih travnikih so bile priče velike prireditve, katoliškega shoda, ki se je vršil nekaj dni prej (25. in 26. iu-nija) v proslavo fiOOletnice, ko )e bila ustanovljena velika redovniška naselbina cistercijanov, prvo selišče v tej gozdnati pokrajini. Občudoval sem ogromno cerkev, polno dragocenih umetnin in starinskih spomenikov, izhajajočih iz dobe križarskih vojn. Menihov ni več, V ogromnih poslopiih na eni strani imajo redovnice dekliške šole in vzgaia-lišče, na drugi strani so poleg župnišča nameščeni razni uradi. Poiskal sem bivališče iz spisov o kon-nersreutskih dogodkih znanega zdravnika dr. Seid-la, da bi poizvedel, kdaj bi se mogel ž njim raz-govarjati. Povedali so mi, da se je pripetila ponoči nekje v bližini avtomobilska nezgoda, ponesrečence so p?enesli v bolnišnico, kamor je bil dr, Seidl poklican že na vse zgodaj, domov ga ne bo pred enajsto uro, ko ima svojo običajno ordinacijo.
Ob osmih sem bil na pošti, da si zagotovim vožnjo v Konnersreuth s poštnim avtom. Moja
skrb zavoljo drenja je bila čisto odveč. Ko sem tam okoli postopal in si ogledoval štiri velike tovarne (za opeko, porcelan, steklo in glinaste izdelke), dve od njih nista obratovali, je prispel s kolodvora avtobus državne pošte; poleg mene sta sedla vanj mlada dvojica, podobna novoporn-čencema na potovanju, in domača branjevka z velikim košem oprtnjakom.
Zdrčali smo proti Konnersreuthu v jasnem jutru. Cesta, lepo zglajena in skoraj vsa zasnio-ljena, je vodila naravnost proti zahodu čez tri položne griče, na četrtem, 6 km oddaljenem griču stoji Konnersreuth. Na pobočjih teh gričev so lepa žitna polja z ržjo, ječmenom in ovsom, pšenice je manj, po dolinah so močvirni travniki, ki so jih kar vprek kosili, največ s stroji. Nekaj manjših selišč je opaziti na stranskih potih v daljavi.
Pred deveto se je ustavil poštni avto na trgu v Konnersreuthu pred majhnim poslopjem * napisom: pomožna pošta. Sredi trikotnega in proti jugu visečega trga je preprost vodnjak s štirikotnim betonskim koritom v senci kostanjev in lip, okoli stoje večinoma strnjeno zidane hiše, pokrite z opeko, na severni strani je cerkev z zvonikom. Zaklelo Be mi je, da bi v vsaki dolenjski večji vasi odkril kaj bolj znamenitega in lepega, prijeten vtis pa delajo na vseh hišah okna, založena s pelargonijami, begonjami in fuksijami. Notranjščina cerkve je lična in snažna, prav podobna našim podeželskim cerkvam.
Krenil sem proti župnišču, ki ga loči dvonadstropna šolska gradba od cerkve. Zaman sem trkal in zvonil pri vhodu. Iz šole je pridrvela mla-dež na oddih na pot, ker šola nima svojega dvorišča. Večina otrok je bila bosa in oblečena približno tako, kakor je naš kmetski naraščaj, le velik kos z maslom ali domačim sirom ali sadno mezgo dobro obloženega kruha, ki ga je vsak otrok obdeloval z vnemo, me jc spomnil velike razlike. Deklicc so se brž lotile igranja, dečki so pričeli z burkami, na znamenje z zvončkom je izginil ta preko stoiflavi Irop v poslopje.
Mornarji, ki se vozijo z ladjami čez Atlantski cct.au, vidijo večkrat, kako se sredi morja odigravajo strahoviti boji med prebivalci morja. Tako pripoveduje očividec, ki se je vozil s parnikom v Ameriko kot navaden delavec na tovornem parniku, sledeče:
Zgodaj zjutraj je bilo, ko sem nastopil službo. Sonce je začelo pravkar udarjati skozi sivkasto soparno ozračje i.n morje je ležalo tiho in mirno. Stari iu počasni tovorni parnik sc je s težavo rinil skozi bleščečo se morsko gladino. Niti najmanjša sapica ni razgibala morja, ko sem naenkrat opazil, kako nedaleč pred nami kipi morje. Skoraj vsa posadka, ki je mogla pustiti svoje delo, je prihitela skupaj in strmela na čudovito bojišče, kateremu smo se bližali. Morje, ki je bilo mirno, je začelo i.o valovati skoraj podobno tako, kakor če vržeš kamenček v vodo, samo da so bili valovi neprimerno večji. V središču teh krogov pa je krvavelo morje v velikanski površini in sc penilo. Že smo opazili, kaj se dogaja. Sredi morja sta se srečala riba suličarica in kit ter se spopadla. Boj, ki smo ga videli, je bil boj za življenje.
Kit krvavi že iz najmanjše rane in kri, ki nui teče. bi napolnila lahko sode. Zato je bilo morje okrog in okrog bojišča vse krvavo in vse raape-njeno. Med penečimi valovi se je zibal kit sem in tja. padal z ene strani na drugo in poskušal vedno znova, da podobno, kakor mala podmornica, zbeži v morje. Kljub temu, da je bil napadeni kit štirikrat večji kot požrešna suličarica, ki je bila dolga le pet metrov, ji ni mogel uiti. S svojim nad meter dolgim in ostrim nožem, s katerim ga je obdarila narava, se je zaganjal zdaj z leve, zdaj z desne v orjaka in mu rezal pri živem telesu ogromne kose mesa s telesa. Kit se je branil, kolikor se je mogel. Bil je s svojim repom po morju s tako silo. da so se dvigali več metrov visoki valovi. Ves čas pa je skušal potopiti se v globino, zakaj kit prenese take morske globine, v katerih suličarica žp zdavnaj pogine. To je divja suličarica tudi vedela in kadar se je pripravljal kit, da bi se potopil, se je suličarica že pred njim potopila in se nato z neznansko hitrostjo, kakor živ torpedo, pognala proti njemu in mu zopet izsekala ogromen kos mesa s trupa. Včasih pa se je kitu posrečilo, da se je še pravočasno umaknil in morski divjak, ki se je pognal s tako sito #ko,:i vodo, je švignil visoko iz vode, vendar je bil tako okreten, da se jp okrenil že medUm :~> je padal po zraku in zopet zadel svojega smrtnega sovražnika. Po dolgem boju je začel k ! omagova i. Vedno počasneje je udarjal po vodi. pogosteje je poskušal potopiti se v globino. Parnik >e krožil okrog bojišča, sovražnika pa se nista zmenka zanj Vedno bolj pogosto in brezobzirne je n:-pada suličarica. Kar naenkrat zopet švig-
ne visoko v zrak, mnogo previsoko. V zraku izgubi ravnotežje in pade vznak z velikim ploskom v vodo. Preden ima suličarica čas, da se obrne in znova napade, kita že ni več. Potopil so je v globino, kjer si bo pozdravil ranr, ki mu jih jc zadal strašni boj.
Še druga dva smrtna sovražnika se večkrat srečata v morju in nihče ne, bi verjel, s kakšno besnostjo in divjostjo sc spopadeta. Tjulnjov je več vrst. Večje vrste teh prebivalcev morja odlikuje čudovita vztrajnost, hitrost in pogum. V svojem polepuškem življenju po morju so nepreračUnljivi. Tisoče in tisoče kilometrov prepotujejo brez vsakega razloga, izvojujejo na poti nešteto bojev in osianejo večinoma zmagovalci. Večkrat se celo zgodi. da prodrejo iz ledenih morij ob južnem in severnem tečaju daleč v toplo podnebje. Celo na francoski obali so jih našli, prav tako pa v Avstraliji v pristanišču glavnega mesta, v Sidnc; u. Morje ob avstralski obali pa kav mrgoli merskih psov, teh največjih in najstrašnejših morskih roparjev. Med tjulnji in morskimi psi pa vlada menda sovraštvo od pamtiveka. Tjulenj kar pobesni, če zagleda v bližini morskega psa. V bližini pristanišča v Sid-neyu so opazovali z neke ladje, kako se jc igral v plitvem morju tjulenj, se prekopicaval, potapljal in solnčil. Bil je ogromna žival, star samec, kateremu se je poznalo, da je prebil že marsikaj. V bližino ladje pa sta zašla tudi dva velika morska psa in sta iskala odpadkov. Ko ju je tjulenj opazil, se je zakadil kot izstreljen v morje in zdivjal kar nad oba sovražnika. Tjulnji plavajo z neznansko hitrostjo. Več kol -tO morskih milj preplavajo v eni uri in zato je razumljivo, da je bil naenkrat v bližini morskih psov. Za ladjo se ni niti zmenil. Morska psa sta bežala kar najhitreje sta mogla. Tik po.i gladino morja sta bičala s svojima repoma vodo in se poganjala naprej. Eden se je skril pod ladjo, drugega pa je že napadel tjulenj. Bliskovito ga je napadel in ga zgrabil za hrbet, nato za trebuh, in kadar je zadel, je vedno iztrgal veli-j kanske kose mesa z živega morskega psa. Sunko-j vitim napadom tjulnja se morski pes kljub temu. i da ima najstrašnejši gobec med vsemi morskimi j roparji, ni mogel ubraniti. Morski pes ni prišel j niti do sape. Niti enkrat ni mogel sam napasti in I le malokdaj se mu je posrečilo, da se je izmaknil 1 smrtonosnim udarcem. Komaj pičlo minuto za tem. | ko se ]e začel spopad, je že plavalo mrtvo in raz-ceirano truplo morskega psa po gladini. Tjulenj pa je izginil. 80 sekund za tem, ko je izginil tjulenj, 4">a je priplavalo na vrli drugo truplo morskega psa. Bilo je prav tako razmesarjeno, krvavo in brez življenja in počasi je priplaval iz globine tudi tjulenj, ne da bi se bal bližine ljudi, in je izginil med pečinami na obrežju.
Konferenca nemških dežel v Stuttgartu, V Stuttgartu je nemški državni kancler von Papen ministrskim predsednikom nemških dežel objasnii svoje najnovejše ukrepe. Na sliki vidimo pod št. 1 tilrinškega državnega ministra Bauma, 2 dr. Kuchenthal, predsednik ministrstva v Brunšviški, med 2 in 3 Adelung, ministrski predsednik v llesenški. 3 Schick, ministrski predsednik Saksonske, 4 dr. Schmitt, badenski minister, 5 Pieper, virtemberški minister, 0 dr. Held, bavarski ministrski predsednik, 7 državni kancler von Papen, 8 virtemberški ministrski predsednik dr. Bazille, 0 nemški notranji minister von Gayl, 10 virtemberški finančni minister dr. Dehlinger in 11 minister za delo
Schiiifcr.
Carigrajsks rekord
če pride človek z dežele v Ljubljano, ee čudi, koliko šuma in ropota bije ves dan Ljubljančanom na ušesa. Če gre Ljubljančan na potovanje v večja mesta, se mu zdi Ljubljana tiha in mirna, kakor kaka skromna gorska vasica. Če pa človek pogleda v Tariz, pa vidi, da pariškega trušča ne doseže
Senator Borali se je v zadnjem svojem govoru zavzel za to, da bi Amerika črtala evropskim državam dolžnicam vojne dolgove, s čimer bi bila omogočena gospodarska obnova sveta.
Delo matere
Neki Američan je izračunal, kakšno delo opravi mati, ki je poročena 20 let iu ki skrbi za družino, ki sestoji iz moža in petih otrok. V teh 20 letih olupi mati 88.000 krompirjev, zašije 10.000 nogavic, postelje 29.000 postelj in namaže 175.000 kruhov z maslom. Če bi poljubila poleg tega vsakega od družine samo enkrat na dan, bi dalo to v 20 letih 45.000 poljubov.
Stroj mesto 300 delavcev
V rudniku v Handlovi na Češkem je začel obratovati stroj za prevažanje nakopane rude iz rudnika. Stroj opravlja delo, ki ga je doslej opravljalo 300 delavcev. Prav toliko delavcev je uprava rudni-ka tudi odpustila.
Volitve i Romuniji. Pri zadnjih volitvah v Romuniji je biio vse mirno. Vendar so se ban volivci raznih spopadov in so zato hodili raje v skupinah in v spremstvu orožnikov na volišče.
Dohodki EiHovega stolpa
900 metrov visoki Eiflov stolp v Parizu, katerega so že posekali ameriški nebotičniki, je še vedno zlata jama za družbo, ki sra je postavila. Družba je leta 1931 imela 7 milijonov fraukov do- J hodkov samo od stolpa. Tovarna avtomobilov Citroen, ki si je dala napraviti velikansko eleklrično svetlobno reklamo na tem stolpu, plača samo za to na leto 300.000 frankov. Razne vstopnine, dohodki od restavracij na stolpu in prodaja raznih spominkov pa vrže ostalo. Čisti dobiček, ki ga je imela družba lansko leto, znaša tri milijone frankov.
iz sovjetskega ram
Ova prijatelja, ki se že delj časa nista videla, se srečata v Moskvi. Pa vpraša prijatelj svojega (ovarkša: »No, bratec Sergej, koliko si pa prav za prav star?«
30 let.«
»Kaj, 30? Tako star si bil vendar pred de-s" tirni le ti. •••
Tedaj pravi drugi: »Je že prav, toda zadnjih deset let življenje ni bilo življenje.«
rt
Neki agitator je govoril na zborovanju kmetov o koristi novega petletnega načrta. Ko je bil gotov, zamrmra eden izmed starih kmetov, ki so ga poslušali: »Vedno nam obljubljate paradiž, daste nam pa niti ne čevljev, da bi se pošteno obuli.-:
Agitator takoj: »Od kdaj pa nosijo v paradižu čevlje?«:
*
nobeno mesto. Vsa mesta pa se lahko skrijejo pred modernim Carigradom, ki ima en sam rekord, namreč rekord v šumu in ropotu. V Carigradu ni nikakih policijskih predpisov glede kaljenja nočnega miru. Tam sploh ni predpisov, ki bi omejevali tudi čez dan najbolj strašne ropote in nemire. Ko so nekoč carigrajski poročevalci vprašali ob odhodu ameriškega milijarderja, kakšne vtise bo odnesel iz Carigrada, jim je ta odgovoril takole: »V vsem tem velikem mestu nisem našel niti ene sobe, kjer bi mogel mirno spati eno uro.-:
Od zgodnjega jutra pa do trde noči se pode po cestah kramarji in mali trgovci, ki so vsi večinoma iz Anatolije. Navadno jih je več skupaj in med njimi divja konkurenčni boj na nož. Edino sredstvo pa, s katerim se bore drug proti drugemu, pa so njihovi glasovi. In tako doni s cest neprestano strahotno kričanje in takih glasov, kot jih premorejo ti kramarji, jih menda ni več na svetu. Rjovenje, ki ga napravi skupina takih kramarjev, ni več človeško. Najhujša nadloga za kramarji pa so takoj avtomr' vi. Vse vrste trobil, ki so prepovedane pri avk sobilih v vseh državah v Evropi, se prodajajo v Carigradu. Turški trgovci pa se pritožujejo, da v Evropi ne znajo izdelovati zadosti glasnih avtomobilskih tromb in hup. Nikakršni policijski predpisi ne omejujejo teh trobil in vsak voznik lahko trobi kakor in kolikor hoče. Razumljivo je, da ne trobijo avtomobilisti le radi signalov. Vozniki igrajo na svoje trombe iz dolgega časa razne melodije, se medsebojno pozdravljajo z glasovi tromb in trgovci vabijo kupce v svoje trgovine s prav tako hreščečimi glasovi avtomobilskih hup.
In nočni mir! Najmočnejši zvočniki prenašajo glasbo z gramofonskih plošč ponekod po vso noč. Vozniki vabijo pijančke s trombami svojih avtomobilov na vožnjo. Nočni čuvaji žvižgajo s piščalkami, da tako pokažejo, da pridno čujejo, med tem ko meščani spijo. Spijo, če morejo.
Neki ameriški časnikar je na učnem potovanju skozi Sovjetsko Rusijo prišel tudi do neke tovarne. katero je obiskal. Pa je vprašal: »Kaj pa izdelujete tukaj?«
»Dele za dvigala.«
Tako, tako, zelo zanimivo. In kakšne sestavne dele za dvigala izdelujete tukaj?«
Tablice z napisi: Dvigalo je -pokvarjeno.« *
Vodni »kiji — nov šport. V Nemčiji so za vodni šport našli nov način, ki se je menda sijajno obnesel. So to neke vrste vodni skiji. s katerimi sc človek podc-bno. kakor po sne^u, lahko vozi po vodir gladini. Taka . vožnja je izredno zabavna in ima vsak dan več prijateljev.
Ne hodite na dopust brez fotoaparata! 10 Din,
to je tedenska odškodnina za fotoaparat — to lahko utrpite, pa boste imeli krasne spomine na dopust, Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
: V strašnem položaju sem. Kolarju dolgujem 10.000 Din in trikrat me je že tirjal. Jaz mu pa seveda dolga sedaj ne moreni poplačati in sedaj se maščuje nad menoj, da govori o meni najstrašnejše reči.«
»Hm, to je res neprijetno. Prav gotovo pa moraš plačati preje, preden začne govoriti — rep nico!«
•
»Ali je vaša žena še vedno tako lepa?«
»O še, samo sedaj porabi več časa za to.-<
Nekdo teče kol. no i' po cesti.
•■Čuj, tovariš, kam pa tako hitiš?«
V reko bom skočil in se utopil.«
»Čakaj, tovariš, povej mi najprej zakaj.«
»Kruha ni več, mesa ni več, masla ni več, mleka ni več. Življenje je preveč žalostno.«
Tovariš na to: »-Počakaj no vendar, da. bo končana druga petletka. Do takrat bomo imeli že vsega v izobilju.«
Pa pravi obupanec ves žalosten: »Ne verujem!« in zbeži naprej.
Pa zavpije tovariš za njim: »Kam pa tečeš, ! prijatelj?«
čakal-predolgo, mogoče uiti
Princ. Avgust Wilhelm. četrti sin nekdanjega nemškega kaiserja je bil izvoljen v prmki deželi« zbor za poslanca. Je seveda vnet prisiaš narodnih socialistov, med katerimi je znan pod imenom Auvi. Ker je znana .osebnost, ucia reklamo za Hitlerja tudi v rauiiu
Pri angleškem kralju v gostih. Te dni je povabil
angleški kralj na vrtno veselico v buckinghamski palači 8000 gostov. Na sliki vidimo yorškega princa, ko pozdravlja svojega očeta, angleškega kralja. Za njima stoji angleška kraljica.