YU ISSN 0351-2851 1 I I I ETNIK II VOLUME II ŠTEVILKA 10 NUMBER 10 DECEMBER 1981 DECEMBER 1981 ACROCEPHALUS dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocephalus, Langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel. 064 47170 dr. Sergej Matvejev, dr. Andrej Župančič, Janez Gregori, Rado Smerdu, Božidar Magajna, Dare sere, Ivo Božič, Iztok Geister Iztok Geister Marija Lavrič Lojzka Žvokelj Janko Kavmčič (za slov. - for slov Irena Jurak (za angl. - for engl.) Andrej Košir, Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE PIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLWENIA ¦¦- lov undress predsednik president tajnik secretary blagajnik treasurer izvršni odbor. executive boa-. letna članari subscription t - langusova 10, 61000 Ljubljana tel. 061 262017 Janez Gregori, Podkoren 72 64260 Kranjska gora Božidar Magajna, Lanausova 10^ 61000 Ljubljana, tel. 0f1 262017 Dare Šer- , Glinškova ploščad 12 61000 Ljubljana, tel. 061 348274 Miha Adamič, Ivo Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs, Božidar Magajna, Mišo Serajnik, Borut štumberger. Dare Sere 500 din za posameznike in najmanj 1000.- din za ustanove - člani prejmejo glasile brezplačno SJ3H09 1SOAOXVX - 49 - Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927—80 Report on cathes and ringing for Slovenia in 1980 and in the period 1927—80 Ivo Božič UDK 598.2(497.12) UVOD Zopet je pred nami obračun našega enoletnega dela - obračun uspehov in neuspehov pri lovu in obročkanju ptičev. V letu 1980 smo ujeli in obročkali 28.172 ptičev od 137 različnih ptičjih vrst. Lahko ugotovimo, da smo v primerjavi z letom 1979 ujeli in obročkali enako število ptičev, medtem ko smo ujeli nekaj vrst ptičev več. Z veseljem in ponosom lahko rečemo, da smo dosegli nedvomno lep uspeh tako v kvantiteti, še bolj pa v sami kvaliteti ulova. Iz leta v leto imamo več izkušenj v lovu ptičev z mrežami, izpopolnjujemo se tudi v samem poznavanju ptičev, kar ima velik vpliv na kvaliteto zbranih podatkov. Doseženi rezultati bodo velika vzpodbuda za naše nadaljnje delo in za premagovanje vseh težav, v katerih se nahaja slovenska ornitologija tako poklicna kakor tudi amaterska. LOV IN 0BR0ČKANJE PTIČEV V LETU 1980 Kljub hudemu pomanjkanju obročkov in prisotnosti mnogih drugih težav naši prostovoljni zunanji sodelavci še naprej vztrajajo in vsakoletno opravljajo ogromno delo, za kar jim gre tudi na tem mestu vsa naša zahvala kakor tudi želje za nadaljnje, še bolj plodno in vsestransko sodelovanje. V letu 1980 so naši zunanji prostovoljni sodelavci dosegli naslednji uspeh: ime obročkovalca name of ringer naslov address število primerkov number of specimens število vrst number of species 1. Beloglavec Stane 2. Beravs Anton 3. Bogataj Marjan 4. Bolta Franc 5. Bolta Ivo 6. Bon Darjo 7. Božič Ivo 8. Bricelj Alojz 9. Bricelj Jože 10. Čolnar Alfonz 11. Debelić Marijan 12. Demšar Franc 13. Dolinar Drago 14. Dolinšek Jože 15. Dovič Janez 16. Drašček Stanko 17. Dvanajščak Drago 18. Geister Iztok 19. Goljuf Otmar 20. Gračner Jože 21. Grošelj Peter 22. Groznik Mirko 23. Holešek Drago 24. Hrušovar Ivan 25. Iršič Bruno 26. Jankovič Anton 27. Jankovič Marko 28. Jardas Vinko Maribor Ljubljana Ljubljana Jarše/Ljubljana Jarše/L jubl j ana Bovec Trbovlje Studenec/L jubl j ana Bizovik Ljubljana Kamnik Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Nova Gorica Ljubljana Naklo Trbovlje Zalog Spodnja Idrija Šmartno pri Litiji Trbovlje Trbovlje Maribor Črna vas pri Ljubljani Črna vas pri Ljubljani Lahovče pri Brniku 125 17 67 19 874 43 174 17 152 24 284 41 940 47 300 16 524 35 307 22 504 32 50 12 462 13 718 30 1098 52 100 19 45 6 878 55 50 5 608 24 4245 93 90 14 30 11 120 14 465 26 287 33 392 34 150 13 50 - Ime obročkovalca naslov število primerkov število vrst name of ringer address number of speciinons number of species 29. Jeršin Dušan Ljubljana 82 12 30. Knavs Andrej Ljubljana 181 12 31. Kos Stane Ljubljana 151 17 32. Kurež Feliks Kisovec pri Zagorju o/S 299 23 33. Lenarčič Alojz Jesenice 678 30 34. Lipar Ivan Slovenska vas na Dol. 237 21 35. Lisec Anton Zagorje o/S 746 59 36. Lončarevič Zvonko Celje 234 21 37. Magajna Božidar Ljubljana 1012 41 38. Mali Bojan Ljubljana 320 29 39. Mastnak Jože Ljubljana 8 6 40. Matulid Josip Zalog 123 19 41. Medvešček Ladislav Kranj 61 15 42. Mesesnel Zoran Ljubljana 202 17 43. Mestinšek Borut Ljubljana 60 12 44. Modic Tone Ljubljana 64 18 45. Mojškerc Miro Bizovik 268 26 46. Mozetič Zdravko Nova Gorica 100 27 47. Mučič Andrej Ljubljana 105 12 48. Mučič Franc Ljubljana 68 12 49. Petkovšek Dušan Jarše pri Ljubljani 953 35 50. Rehar Peter Vipava 153 20 51. Resman Jože Hrastnik 120 15 52. Rejec Marjan Ljubljana 78 11 53. Roglič Franc Kisovec pri Zagorju o/S 201 15 54. Simončič Rajko Trbovlje 534 29 55. Starič Jože Slovenska vas na Dol. 42 16 56. Sere Dare Ljubljana 6487 97 57. Štolfa Vlado Slovenska vas na Dol. 365 26 58. Štricelj Polde Brnik 721 35 59. Štumberger Borut Cirkulane pri Ptuju 58 15 60. Trontelj Andrej Ljubljana 30 7 61. Vrenk Karel Ljubljana 40 6 62. Vrhovec Marjan Ljubljana 182 15 63. Zabukovec Jože Laško 758 30 64. Zidar Anton Jesenice 59 11 65. Zlobko Ivan Hrastnik 280 27 66. Zupančič Miro Ljubljana 131 13 tabela 1: prispevek posameznega sodelavca v letu 1980 table 1: Contributions of individual collaborators in 1980 Cto tej priliki moramo ponovno omeniti najprizadevnejše, čeprav je delež vseh ostalih ravno tako pomemben. V letu 1980 so se še posebej izkazali v lovu in obročkanju M.Bogataj, J.Bricelj, M.Debelič, J.Dolinšek, B.Dolinar, I.Geister, J.Gračner, P.Grošelj, A.Lenarčič, A.Lisec, B.Magajna, D.Petkovšek, R.Simončič, P.Štricelj, J.Zabukovec. Zahvaljujemo se vsem našim zunanjim prostovoljnim sodelavcem in upamo, da se bo naše sodelovanje še okrepilo in razširilo. Lov in obročkanje ptičev je že preseglo okvire amaterskega dela, kajti poleg časa in določene opreme se zahteva že temeljito poznavanje ptičev in njihovega življenja. Iz leta v leto se izpopolnjujemo v poznavanju in lovu ptičev, doseženi rezultati pa so porok, da od začrtanega ne bomo odstopili, ampak vztrajali do konca. 51 Ulov ptičev v letu 1980 in v letih 1927-1980 1980 1927-80 1980 1927-80 vrsta species vrsta species 1980 1927-80 1980 1927-80 1. Accipiter gentilis 2. Accipiter nisus 3. Buteo buteo 4. Falco subbuteo 5. Falco naumannr 6. Falco tinnunculus 7. Tetrao urogallus 8. Perdix perdix 9. Pliasianus colchicus 10. Gallinula chloropus 11. Fulica atra 12. Vanellus vanellus 13. Charadrius dubius 14. Tringa glareola 15. Tringa hypolencos 16. Scolopax rusticola 17. Calidris minuta 18. Calidris temminckii 19. Calidris alpina 20. Philomachus pugnax 21. Larus argentatus 22. Streptopelia decaocto 23. Cuculus canorus 24. Strix uralensis 25. Otus scops 26. Athene noctua 27. Apus apus 28. Alcedo athis 29. Upupa epops 30. Jinx torquilla 31. Picus viridis 32. Picus canus 33. Dendrocopos major 34. Dendrocopos minor 35. Calandrella cinerea 36. Galerida cristata 37. Lullula arborea 38. Alauda arvensis 39. Hirundo rustica 40. Delichon urbica 41. Riparia riparia 42. Oriolus oriolus 43. Corvus corax 44. Corvus corone cornix 45. Corvus monedula 46. Pica pica 47. Nucifraga caryocatact 48. Garrulus glandarius 49. Parus major 50. Parus caeruleus 51. Parus ater 52. Parus cristatus 53. Parus palustris 54. Parus montanus 55. Aegithalos caudatus 7 34 56. 7 89 57. 3 63 58. 1 1 59. 21 950 60. 16 590 61. 1 2 62. 1 538 63. 1 659 64. 1 35 65. 1 4 66. 11 64 67. 3 32 68. 6 20 69. 80 184 70. 3 9 71. 10 11 72. 1 2 73. 10 10 74. 1 4 75. 2 2 76. 9 93 77. 1 24 78. 1 1 79. 4 12 80. 5 55 81. 2 17 82. 34 276 83. 1 77 84. 47 271 85. 7 100 86. 3 37 87. 22 282 88. 7 82 89. 1 3 90. 2 71 91. 6 66 92. 8 244 93. 2795 11302 94. 313 3240 95. 29 228 96. 11 191 97. 1 18 98. 4 73 99. 2 224 100. 13 347 101. .. 1 28 102. 23 875 103. 2640 37365 104. 491 3996 105. 213 1682 106. 29 152 107. 260 3253 108. 10 39 109. 116 1541 110. Pemiz pendulinus 24 149 Sitta europaea 40 709 Certhia familiaris 4 78 Certhia brachydactyla 15 101 Cinclus cinclus 116 380 Troglodytes troglodytes 82 499 Erithacus rubecula 768 6651 Luscinia luscinia 1 7 Luscinia megarhynchos 21 208 Luscinia svecica 3 35 Phoenicurus ochruros 98 755 Phoenicurus phoenicurus 55 940 Saxicola rubetra 54 652 Saxicola torquata 43 335 Oenanthe oenanthe 4 126 Turdus roerula 395 4777 Turdus pilaris 21 326 Turdus iliacus 5 101 Turdus philomelos 57 548 Turdus viscivorus 4 70 Cettia cetti 31 150 Locustella naevia 6 50 Locustella luscinoides 8 22 Acrocephalus melanopogon 3 17 A. arundinaceus 57 233 A. scirpaceus 162 554 A. palustris 276 2438 A. schoenobaenus 187 859 Hippolais polyglotta 4 33 Hippolais icterina 43 196 Sylvia atricapilla 2286 9911 Sylvia nisoria 7 180 Sylvia borin 509 2320 Sylvia communis 121 1712 Sylvia curruca 190 1180 Sylvia roelanocephala 5 17 Cisticola juncidis 1 61 Phylloscopus trochilus 104 1264 P. collvbita 1275 8692 19 215 50 349 28 151 58 694 40 157 3 13 1 11 287 2194 36 547 2 2 111 1427 5 86 188 1219 260 1053 27 202 1 200 P. collybita P. sibilatrix Pegulus regulus Pegulus ignicapillus Muscicapa striata Ficedula hypoleuca Ficedula albicollis Ficedula parva Prunella nodularis Anthus pratensis Anthus campestris Anthus trivialis Anthus spinoletta Motacilla alba Motacilla cinerea Motacilla flava Bombycilla garrulus 52 1980 1927-80 1980 1927-80 vrsta species vrsta species 1980 1980 1927-80 1927-80 111. Lanius excubitor 112. Lanius senator 113. Lanius collurio 114. Sturnus vulgaris 115. Passer domesticus 116. P.domesticus italiae 117. Passer hispaniolensis 118. Passer montanus 119. C. coccothraustes 120. Carduelis chloris 121. Carduelis carduelis ; 122. Carduelis spinus 123. Carduelis cannabina 124. Acanthis flammea 4 111 125 1 16 126 135 5896 127 126 6921 128 415 4094 129 10 30 130 s 1 4 131 438 6634 132 246 3266 133 1985 39286 134 2739 59240 135 3088 49418 136 290 13015 137 80 904 Serinus serinus 1214 25044 Pyrrhula pyrrhula 258 8018 Carpodacus erythrinus 1 10 Loxia curvirostra 231 5436 Fringilla coelebs 541 7243 Fringilla montifring.357 19973 Emberiza calandra 16 76 Emberiza citrinella 280 5009 Emberiza cirlus 17 110 Emberiza hortulana 13 45 Emberiza cia 13 193 Qriberiza melanocephala 3 4 Emberiza schoeniclus 130 1860 tabela 1: seznam obročkanih ptičev v letu 1980 in v letih 1927-80 table 1: List of birds ringed in 1980 and in the period 1927-80 Kakor leta 1979 smo tudi leta 1980 ujeli in obročkali malo več kot 28.000 ptičev. Število bi bilo nedvomno večje, če ne bi imeli težav z izdelovanjem obročkov. Kljub temu pa lahko z veseljem trdimo, da smo tudi v letu 1980 dosegli velik uspeh, še zlasti pri lovu in obročkanju trstnic, penic, listnic in sorodnih vrst. Opazen je prehod z lova zrno j edin vrst na žužkojede, kajti ravno o teh zadnjih nimamo podatkov, kar pa se bo nedvomno v nekaj letih spremenilo v našo korist in tako pokazalo, da naša prizadevanja niso bila zaman. Ponovno smo se izkazali pri lovu in obročkanju kmečkih lastovk, s čimer bomo v prihodnjih letih tudi nadaljevali. Vedeti namreč moramo, da smo med redkimi v Evropi, ki še nimamo točne j ših podatkov o prezimovanju naših lastovk. Edino načrtno večletno delo nam bo tudi na to vprašanje dalo ustrezen odgovor in nas samo še vzpodbudilo, da se bomo na podoben način lotili še drugih vrst. Prava in dokončna vrednost zbranih podatkov se bo pokazala šele ob popolni obdelavi, pri čemer pa moramo že razmišljati o računalniški obdelavi, kajti toliko podatkov se je že nabralo. Kljub temu pa vsakoletno poročilo oddamo tudi "Euringu" na Nizozemskem, kjer je osrednja banka podatkov za celotno Evropo. Tudi na ta način se sliši naš glas onstran meja. Zato kljub trenutnim težavam in problemom, v katerih smo se našli, nikakor ne smemo odnehati, ampak s skupno pomočjo vseh zainteresiranih, še zlasti naših zunanjih prostovoljnih sodelavcev vztrajati in vsem dokazati, da je naša dejavnost potrebna in pomembnaI SUMMARY 28.172 birds belonging to 137 species were ringed in Slovenia in 1980. It is a result of the enthusiastic work of 66 amateur collaborators and 3 professional workers from Ljubljana ringing centre. More than 392.000 birds belonging to 191 species were ringed during the whole period 1927-80. Ivo Božič, Leninov trg 9, 61420 Trbovlje - 53 -Pogostejše pojavljanje velikega slavca Luscinia luscinia v Ljubljanski kotlini v letu 1981 More frequent occurrence of Trush Nigtingale Luscinia luscinia in Ljubljana Basin in 1981 Dare sere UDK 598.81 (497.12)"L.luscinia" Zaradi lažjega razumevanja članka je potrebno, da napišem nekaj splošnih stvari o malem in velikem slavcu. Po imenu slavca vsi dobro poznamo, saj eden izmed pregovorov pravi: poje kot slavčekk Poznavanje vrste od imena naprej pa strmo pada. Petje je dobro poznano predvsem tam, kjer slavec gnezdi. Velikokrat pa ga zamenjujejo tudi s petjem penic in trstnic. Tu pa se v glavnem splošno poznavanje slavca tudi konča. Zanimivo je še to, da marsikdo pričakuje živobarvnega ptiča, toda v resnici ni tak. V našem primorju sorazmerno pogost gnezdilec je MALI SIAVEC Luscinia megarhynchos, medtem ko je v ostalih delih Slovenije razširjenost lokalna. Pogost je na preletu aprila in maja, predvsem ob slabem vremenu, ko se vrste geografsko višje ležečih krajev selijo čez naše kraje, medtem ko je jesenska selitev neizrazita, tako da je mali slavec v tem času redek preletnik. V glavnem v vzhodni Evropi gnezdi VELIKI SIAVEC Luscinia luscinia, za katerega do nedavnega pri nas ni bilo nobenih podatkov. Do sedaj razpolagamo z devetnajstimi podatki, za katere se moramo zahvaliti tudi sodelavcem Ornitološkega kusto-diata Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so s svojim znanjem pripomogli k razjasnitvi tega vprašanja. Zanimiv je podatek, da se mali in veliki slavec po velikosti sploh ne razlikujeta med seboj, čeprav bi to spričo imen pričakovali. Po petju sta si različna, ker veliki slavec poje preprosto in enolično, česar pri malem ni moč trditi, ker poje tako raznolično, da si dva speva nista enaka. Mali slavec ima rdečkast rep, veliki slavec pa ima skoraj rjavega. Navedel bi dve bistveni razliki med obema vrstama: - Mali slavec ima perje na prsih enobarvno, medtem ko ima veliki slavec prsi lisaste. - Najvažnejša pa je razlika, katerso si je najlažje zapomniti, ker je v zvezi s samim poimenovanjem obeh slavcev: mali slavec ima prvo letalno pero daljše od krovnih peres peruti, veliki slavec pa ima prvo letalno pero krajše od krovnih peres peruti. Na kratko bi veljalo tole pravilo: mali slavec ima veliko prvo letalno pero, veliki slavec pa ima malo prvo letalno pero. Iz tabele je razvidno naslednje: - da se veliki slavec redno pojavlja od leta 1976 dalje (izjema 1. 1979) ? - da so datumi pojavljanja razvrščeni v razdobju od 5. avgusta do 26. septembra? - da trinajst merjenih primerkov da razpon dolžine peruti: 82-91 mm - da vsi podatki izvirajo iz okolice Ljubljane, kar potrjuje znano dejstvo, da ima Ljubljanska kotlina pomembno vlogo pri selitvi? - razen enega primerka, ki je bil ujet v trst ju, so bili vsi ostali primerki ujeti v vrbovju, kar potrjuje izjemno vrednost takšnega biotopa, ker nudi varno skrivališče in zadovoljivo količino hrane; - od do sedaj znanih primerkov se dva nahajata v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ostali veliki slavci pa so bili obročkani in izpuščeni? - omenjeni primerki dopuščajo možnost, da poteka jesenska selitev tudi čez naše kraje in Apeninski polotok v Afriko (veliki slavec se drugače seli prek vzhodne Evrope in Azije v vzhodno in južno Afriko) ? - da gre letos za izjemen primer, nam pove tudi podatek, da se je v Stožicah do sedaj ujel največ en primerek v letu, medtem ko je bilo letos ujetih kar šest velikih slavcev; - edino z vsakodnevnim stalnim lovcm na istem mestu lahko pridemo do podatkov kot so razvidni iz prispevka, še posebno velja to pri vrstah, katere je potrebno ujeti, da lahko pravilno določimo vrsto? - iz vsebine prispevka je ravno tako razvidno, da za zdaj ne obstajajo podatki o spomladanskem preletu velikega slavca. 54 19. obrazec peruti velikega (levo) in malega slavca (desno). Pomembna je razlika v položaju prvega primarnega peresa glede na primarne krovce (I.Božič) 19. Wing-formula of Trhursh Nigtingale (left) and Nigtingale (right). Note the lenght of first primary compared to the primary coverts (I. Božič) slika 1: gnezditvena in prezimovalna razširjenost velikega (levo) in malega slavca (desno) (Moreau 1972) figure 1: Breeding and wintering areas of Trush Nigtingale (left) and Nigtingale (right) (Moreau 1972) 55 Morebitni podatki o preletu in pojavljanju velikega slavca iz drugih dežel bodo dali še bolj celovit pregled v izjemno zanimivem letošnjem letu. Takrat bomo lažje ovrednotili naše podatke in ob tem ugotovili, kakšno vrednost imajo v evropskem ornitološkem prostoru. št. datum dolžina kraj zbirka obročkan in obročkovalec N0 date peruti wing lenght place , . skin izpuščen released ringer 1. 26.9.1976 89 mm«/ Stožice/Lj. x J.Mastnak 2. 30.8.1977 90 mm Škofljica/Ig X J.Gračner/D.sere 3. 22.8.1978 Zalog/Lj. X J.Matulič 4. 29.8.1978 Zalog/Lj. X J.Matulič 5. 6.9.1978 Lavrica/Lj. X J. Dolinšek/B .Maga: 6. 14.9.1978 Stožice/Lj. X J.Dovič 7. 24.9.1978 Vodice pri Lj. X M.Debelič 8. 11.9.1980 82 mm Stožice/Lj. X D.Sere 9. 5.8.1981 86 mm Stožice/Lj. X D.Sere 10. 7.8.1981 87 mc/ Stožice/Lj. x D.Sere 11. 12.8.1981 Grmez/Lj. X I.Božič 12. 14.8.1981 86 nm Grmez/Lj. X I.Božič 13. 17.8.1981 84 mm Grmez/Lj. X I.Božič 14. 23.8.1981 86 nm Stožice/Lj. X I.Božič 15. 25.8.1981 82 mm Stožice/Lj. X I.Božič 16. 26.8.1981 86 mm Stožice/Lj. X I.Božič 17. 29.8.1981 90 mm Grmez/Lj. X I.Božič 18. 8.9.1981 91 mm Jarše/Lj. X I.Božič 19. 9.9.1981 89 mm Stožice/Lj. X D. Sere tabela 1: podatki o pojavljanju velikega slavca v Sloveniji table 1: Dates on phanology of Trush Nigtingale in Slovenia SUMMARY rill recently the Thrush Nightingale has been considered to passage Slovenia extremely rarely, as is indicated in the Table. In 1981, however, a considerable increase in frequency was noted, which would be interesting to compare with data from other countries. In the period 1976-81 the Thrush Nightingale was caught in Ljubljana Basin during the period from August 5 to September 26, whereas in spring no specimens were caught. LITERATURA Makatsch, W.(1969): Wir bestimen die Vögel Europas. Moreau, E.R. (1972): The Palaearctic-African Bird Migration Systems, Academic Press, London. Svensson, L.(1975): Identification Guide to European Passeriformes,Naturhistoriska Riksmuseet, Stockholm. sere, D.(1980): Veliki slavec (Luscinia luscinia) (L.), Nova vrsta favne Slovenije. Larus 31-32, 447, Zagreb. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana 56 V Zavodu SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine spremljamo stanje naravnega rezervata v Krakovskem gozdu že od 1974. leta. Takrat smo skupaj z J-Gregor! jem naMli v NR gnezdo črne štorklje. Leta 1976 sem bil v gozdu 14-krat. Maja 1976. leta sem odkril v NR gnezdo orla klinkača. Orla in mladiča v gnezdu (na 30 metrov visokem dobu) sem posnel na 16 mm film. Glede na razporeditev belih peg pri odraslem ptiču in pri mladiču sem ga določil za vrsto Aquila clanga . To domnevo sta z rahlim pridržkom (zelo lahko ga zamenjamo s sorodno vrsto Aquila pomarina) potrdila po ogledu filma tudi S.Matvejev in J.Gregori. Odrasel ptič se je oglašal z razločnimi glasovi "kli, kli". Leta 1980 je njegovo oglašanje posnel na magnetofon A.O.Župančič, vendar se oglašanje ni ujemalo s posnetki na ornitoloških ploščah. Leta 1976 sem opazoval velikega klinkača pri gnezdenju in vzreji mladiča iz šotora v oddaljenosti približno 60 metrov. Ugotovil sem, da vali v maju in juniju, da se mladič izvali v sredini junija, da doraste konec julija in v avgustu zapusti gnezdo. Leta 1977 sem videl istega orla, ko je junija krožil s plenom v kljunu nad Krakovskim gozdom. Mladiča tega leta nisem videl, ker tudi nisem imel časa za daljša opazovanja. Naslednja leta do vključno 1981. leta sem videl orla ob vsakem obisku gozda. Gnezdo je bilo vsako leto popravljeno, tako da mladiča v njem najbrž ravno zategadelj nisem videl. Veliki klinkač Aquila clanga do sedaj še ni bil opazovan v Sloveniji pri gnezdenju. Potemtakem bi bila to nova vrsta, ki jo lahko vpišemo v seznam naših gnezdilcev. S.Matvejev (1973) jo omenja kot preletno vrsto, J.Gregori (1979) navaja okvirno, da gnezdi zelo redko v Sloveniji, v slovenskem prevodu Garmsove knjige (1981) pa piše, da je v Sloveniji le na preletu. LITERATURA Garms,H. (1981): Živalstvo Evrope. Mladinska knjiga,Ljubi j ana; Gregor i,J. (1979): Naši ptiči. DZS, Ljubljana; Hudson,R.(1975): Threatened Birds of Europe. Macmillan, London; Matvejev,S., V. Vasić(197'3): Catalogus Faunee Jugo-slaviae. Aves. SAZU, Ljubljana; Porter,F.R., Willis,!.,Christensen, S.,Nielsen, P.B.(1981): Flight Identification of European Raptors.tThird edition. Poyser, Cal ton. Ali veliki klinkač Aquila clanga — gnezdi v Sloveniji? Spotted Eagle Aquila clanga — new breeder to Slovenia? slika 1: klinkača v tipični operje-nosti od zgoraj; veliki klinkač: mladostni (A), odrasel (C), mali klinkač: mladostni (D), odrasel (E) (Porter etc. 1981) figure 1: Aquila eagles in typical plumage from above; Spotted Eagle: juvenile (A), adult (C), Lesser Spotted Eagle: juvenil (D), adult (E) (Porter etc. 1981) slika 2: razširjenost velikega klinkača v Evropi: gnezditveno področje, splošna izvengnezditvena razširjenost, nepreverjen položaj (Hudson 1975) figure 2: Distribution of Spotted eagle in Erurope: breeding areas, general non-breeding distribution, unconfirmed site (Hudson 1975) Rado Smerdu, Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2 57 Rdeeeprsi kardinal Pheucticus ludovicanus — izredni gost iz Severne Amerike Rose-breasted Grosbeak Pheucticus ludovicanus — scarce visotor from North America Dne 29.10.1976 je bil v Godoviču ujet primerek izredno redkega gosta iz Severne Amerike. Gre za rdečeprsega kardinala Pheucticus ludovicanus. Včasih priletijo posamezni primerki v Evropo preko oceana, namesto proti jugu do Ekvadorja, kjer te selivke prezimujejo. Glede na to, da je bila ptica (samec) v prvoletnem, svežem in povsem nepoškodovanem perju ter zelo plaha, je možnost, da bi bila ptica k nam prinesena, povsem izključena. Tudi datum ulova se ujema s pojavljanjem rdečeprsega kardinala drugje v Evropi. Peter Grošelj, 65281,Sp.Idrija 53 20.rdečeprsi kardinal (Pheucticus ludovicanus) (P.Grošelj) 21.Red-breasted Grosbeak (Pheucticus ludovicanus) (P.Grošelj) PRIPIS UREDNIKA: Na britanskem otočju je bil rdeče-prsi kardinal v letih 1947-68 evidentiran kar štirikrat. Enkrat v obdobju 1947-57 in trikrat v obdobju 1958-68. L.1957 je bil evidentiran v novembru, v 1.1962, 1966 in 1967 pa v oktobru in sicer v dneh od 5.-7.oktobra. Seveda pa tudi ne moremo povsem izključiti možnosti, da je v Idriji ujeti primerek ušel iz ujetništva (pomislimo samo na ptičje sejme v Italiji). Vir: Snow, W.D.(1971): The Status of Birds in Britain and Ireland.Blackwell Oxford; Scharrock,R.T.J.(1974): Scarce Migrant Birds in Britain and Ireland, Poyser, Berkhansted. Bela štorklja Ciconia ciconia gnezdi na Ljubljanskem barju White Stork Ciconia ciconia breeds on Ljubljana Moor V Sloveniji gnezdi bela štorklja v severovzhodnem delu, najbliže Ljubljani sta bili gnezdi blizu Grosupljega in pri Borovnici, vendar ju je neodgovorna lovčeva roka uničila. Pred leti je baje gnezdila tudi na Cerkniškem jezeru. 9. maja 1981 sem nad Drago pri Igu opazil belo štorkljo, ki je z dračjem v kljunu letela na dimnik stare opekarne. Opekarna, ki ima 36 metrov visok dimnik, je že dobrih deset let opuščena. V hiši zraven pa še živi nekaj ljudi. Blizu so ribniki, obrasli s trstjem in vodnim rastlinjem, močvirni travniki z grmovjem, obdelane njive in mešani gozd. Domačini so mi povedali, da so štorklje priletele že okrog petega maja. Bilo jih je več; ker tu ni več primernih gnezdišč, so jih morale poiskati drugje, Po večkratnem preverjanju sem 10. julija v gnezdu opazil enega mladiča. Tudi drugi (I.Božič) so potrdili, da je v gnezdu samo en mladič. Žal bodo opekarno verjetno porušili. Po posredovanju tov. Šereta so rušenje, ki bi moralo biti že maja, prestavili na jesen. Okrog 25. julija se je pojavila še ena odrasla bela štorklja. Lovec, ki živi blizu opekarne, pa je opazoval celo dve (poleg gnezdečega para). To je še en dokaz, da ima tu bela štorklja dobre možnosti za obstoj. Če bi jo hoteli na Barju ohraniti, bi bilo potrebno poiskati primerna gnezdišča. Rešitev bi bila postavitev drogov (npr.takih, kot se uporabljajo pri daljnovodih), na katerih bi štorklje lahko spletle gnezdo. Postavili pa naj bi jih tudi v drugih predelih Barja, saj so tam tudi ugodne možnosti zanje. Andrej Sovine, 61000 Lj., Ziljskega 7 21.gnezdišče bele štorklje na Igu(A.Sovine) 21.Nest site of White Stork at Ig (A.Sovine) Redke vrste Rare species Žličarka Platalea leucorodia Spoonbill Platalea leucorodia 19.7.1981 sva s soprogon opazila na melieracijskem jezeru Krajci pri Rogaševcih (jezero je staro 2-3 leta) veliko belo, čaplji podobno, ptico. Ponovno sva jo videla 27.7. 1981 ter jo takrat identificirala kot žličarko. Soprog je napravil več fotografskih posnetkov. Breda Palanscai, 69000 Murska Sobota, Cvetkova 20 Velika bela čaplja Egret ta alba Great White Egret Egretta alba Na velikem ribniku v Dragi pri Igu sem 30.8.1981 opazoval primerek velike bele čaplje. Bredla je po nizki vodi med trst jem. Dobro sem razločil rumen kljun, ko pa je zletela in krožila nad vodo, sem dobro videl temne prste. Po velikosti je bila podobna sivi čaplji. Kasneje je nisem več videl. Sovine Andrej, 61000 Ljubljana, Ziljskega 7 Polojnik Himantopus himantopus Black-winged Stilt Himantopus himantopus 20.5.1981 sem pri Ormožu v Jurkovcu med številnimi različnimi pobrežniki Charadriiformes opazil primerek polojnika-samca, ki je mirno iskal hrano v neposredni bližini kolonije galebov Larus ridibundus in čiger Sterna hirundo, albifrons. Obšel sem nasip in zagledal pred sabo dva polojnika, ki sta me nemirno opazovala s tal, medtem ko se je večina drugih ptic dviqnila. Ko sem krenil proti koloniji, sem zagledal nad sabo oba polojnika, ki sta razburjeno krožila nad mano, in to celo niže kot galebi in čigre. Pozneje je samec pristal samica pa je še naprej krožila nad mano in se oglašala z melodičnim "kiip". Po ponovnem preverjanju 22.5.1981 polojnika nisem več opazil in morebiti našel razlago za njuno sumljivo vedenje- Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Sivogrli ponirek Podiceps griseigena Red-necked Grebe Podiceps griseigena V času letnih počitnic sem 5.8.1981 na Bohinjskem jezeru opazil dva sivogrla ponirka, ki sta se zadrževala v zahodnem delu jezera ob Ukancu in campingu Zlatorog. Zanimovo je, da se nista bala ne kopalcev in ne čolnov. Ko smo se 19.8. 1981 odpeljali domov, sta bila sivogrla ponirka še vedno na jezeru. Verjetno sta si izbrala Bohinjsko jezero za počivališče med jesensko selitvijo, možno pa bi bilo, da bi tu tudi prezimila. Božidar Magajna, 61000 Lj., Langusova 10 Severni repnik Acanthis flavirostris Twite Acanthis flavirostris Dne 14.11.1974 sem v Spodnji Idriji ujel pet primerkov severnega repnika Acanthis flavirostris. Skupaj z navadnim repnikom in tremi grilčki so na njivi obirali seme plešča Capsella spec. 15. novembra tega leta sem prav tam ujel še dva primerka severnega repnika. Naj pripomnim, da sem na tem mestu že opazoval dva severna repnika. Peter Grošelj, 65291 Sp. Idrija 53 Iz ornitološke beležnice From ornithological notebook MALI MUHAR Ficedula parva RED-BREASTED FLYCATCHER U Sloveniji mali muhar smatra se retkom vrstom (Gregori in Krečič, 1979: "Naši ptiči", Državna založba, Ljubljana). Dana 17.6.1981 posmatrao sam raspevanog mužjaka u mešovitoj smrčevo-bukovoj šumi Logarske doline ispod slapa Rinka. Zanimljivo je da se utvrdi da li je ova vrsta zaista retka u Sloveniji, s obzirom da odgovarajućih staništa (borealne šume) ima dovoljno. Vojislav Vasić, Inst.za biol.istraživanja, 29.novembra 142, 11060 Beograd IAŠKA KCNOPELJŠČICA Serinus citrinella CITRIL FINCH 20.6.1955 sem na Kleku - Paradižu v Triglavskem pogorju v redkem macesnovem Larix decidua gozdu in ruševju videl samca laške konopeljščice. Naslednji dan sem opazoval samca in samico v bližini opuščenih staj sredi macesnovega gozda na Paradižu. 30.6. je pel samec na macesnu v redkem gozdu v višini drugega triglavskega jezera. 5.7. je samec pel celo popoldne na vrhu viharnika v nepristopni steni v višini sedmega triglavskega jezera. 10.7. pa sem opazoval par laških konopeljsčic v redkem macesnovem gozdu pri Lazovškem prevalu na višini 1700 m. Sergej Matvejev, 61000 Ljubljana, Milčinskega 14. LAŠKA KCNOPELJŠČICA Serinus citrinella CITRIL FINCH Dne 17.4.1980 sem v Tamarju (nadmorska višina ca. 1200 m) lovil kaline Pyrrhula pyrrhula, krivokljune Loxia curvirostra, navadne čižke Spinus spinus in gorske čižke Acanthi s flammea. Slučajno se je ujela tudi samica laške konopeljščice, ki je pri nas redka. Cbročkal je nisem, ker sem ugotovil, da že .leže jajca. Lojze Lenarčič, Tomšičeva 70/c, Jesenice RJAVOGIAVT SRAKOPER Lanius senator WOODCHAT SHRIKE Dne 12.5.1978 sem opazil na vrbovem grmovju srakoperja, za katerega se je kasneje, ko je zletel, izkazalo, da je rjavoglavi srakoper. Precejšen del dopoldneva sem ga opazoval, kako je iskal hrano po tleh. Vedno se je z višjega mesta spuščal na tla in se zmeraj vračal na isto mesto. To je moje prvo opazovanje rjavoglavega srakoperja na tem področju ob Savi. Dare sere, Glinškova ploščad 12,61000 Ljubi j. PISANA PENICA Sylvia nisoria BARRED WARBLER S sodelavcem M.Bogatajem sva 21.11.1979 lovila v Jaršah ob Savi pri Ljubljani. Okoli poldneva sva opazila v vrbovju pri tleh sivega ptiča, ki se je spreletaval z vrbe na vrbo, včasih pa je sedel tudi na tla. Neznanemu ptiču sva se zelo približala, vendar kljub majhni razdalji nisva uspela določiti vrste. Po vedenju je bil najbolj podoben samici šmarnice, posebno zato, ker je občasno sedel na tla. Po večkratnih poizkusih se je ptič ujel v mrežo. Bil sem zelo presenečen, ko sem ugotovil, da gre za pisano penico Sylvia nisoria. Dolžina peruti je bila 84 mm, po barvi oči pa sem sklepal, da gre za prvoletni primerek. Na tem širšem področju ob Savi, kjer pisana penica ne gnezdi, sem to vrsto ujel na preletu samo v mesecu maju in kasneje proti koncu julija in na začetku avgusta. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana PROSNIK Saxicola torquata STCNECHAT 20.1.1981 sem na terenskem delu v okviru zimskega QA pri Ormožu ob nasipu akumulacijskega jezera zaslišal svarilni klic pikastega martinca Tringa ochropus. Ko sem se približal majhnemu onesnaženemu potočku, sta pred mano vzletela dva martinca. Da pa bi bilo presenečenje še večje, sem dobrih 10 m pred SeDOJ Zagledal samca prosnika, ki je mirno obiral plevel. Zanimivo bi bilo seveda vedeti, ali je kje v Sloveniji še prezimoval. Dodal bi tudi to, da je takrat ležala na tleh tanka snežna odeja in da je bila temperatura pod ničlo. Borut Štuaberger, 62282 Cirkulane 41 DU PFOSNIK Saxicola torquata STCNECHAT Dne 2. januarja 1979 sem v lepem zimskem popoldnevu opazoval prosnika, ki je posedal po suhih travnih bilkah ob Nemški cesti pri Šentvidu v Ljubljani. Običajno sem prosnike opazoval od začetka marca do meseca novembra. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova ploščad 12 KROKAR Corvus corax RAVEN Na začetku soteske Zala, po kateri gre glavna cesta Kalce-Idrija, stoji znana skala Klavžarjev rob. Na kraju, kjer se skala nagiba povsem nad cesto, je na skalni polici v višini 35 m nad cesto leta 1980 gnezdil par krokarjev ter že 1. maja tudi izpeljal mladiče. Krokarje se na idrijskem opaža že od leta 1974, vedno v parih in od takrat tu tudi gnezdijo. Peter Grošelj, 65281, Sp.Idrija 53 SKAIÄJI PLEZAVČEK Tichodroma muraria WALLCREEPER V zimi december 80 - januar 1981 sem redno opazoval skalne plezalčke v Spodnji Idriji in bližnji okolici. Pogosteje so bili opaženi predvsem v dnevih z nizkimi temperaturami pod -10o C. Hrano so iskali predvsem na zidovih stanovanjskih hiš. Ko sem se v tem Času večkrat mudil v Novi Gorici, sem tudi tam videl skalne plezalčke po stavbah v mestu. Naj dodam, da je bil prejšnja leta skalni plezalček pri nas zelo redko opažen. Peter Grošelj, 65291 Sp.Idri ja 53 ČRNOGLAVKA Sylvia atricapilla BLACKCAP Vso zimo 1979/80 sem v vrtu pred hišo v Šmarju pri Jelšah opazoval samca črno-glavke. Jagode okrasnega česmina Berberis sp. in panešpljice Cotoneaster horizontal is so ji bile poglavitna prehrana v tem času. Dokaj blaga zima in obilica rastlinske hrane sta bila verjetno tudi vzrok, da je prezimila pri nas. Mitja Jakoš, 63240 Šmarje pri Jelšah VFBJA LISINICA Phylloscopus collybita CHIFFCHAFF Dne 30.12.1979 sem na Bonifiki ob Škocjanskem zatoku nasproti Kopra v tamari-skovi živi meji, pomešani s trstom in robido, zagledal drobceno zelenkasto bitje. Kar verjeti nisem mogel, da sredi zime pred mojimi očmi živahno poskakuje z vejice na vejico vrbja listnica. Čeravno je iz literature znano, da prezirnu je tudi v severnem Sredozemlju, je bilo odkritje kot voščilo za bližajoče se Novo leto. Iztok Geister, 64202 Naklo 246 PROSNIK Saxicola torquata STONECHAT Saxicola torquata Ptica na skrivnostni fotografiji iz številke 8-9 je prosnik. Pri nas je splošno razširjen, čeprav nikjer pogost. Njegov življenjski prostor je vezan za zapleveljene travnike, kjer s suhih bilk preži na plan. Spomladi so prosniki med prvimi znanilci novega letnega časa. Prav v tej številki objavljamo dva zapisa o prezimovanju prosnika v naših krajih. Takšne prezirnu joče primerke opažujmo še posebno natančno, kajti morda je med njimi kakšen azijski klatež. O vzhodnih podvrstah prosnikovih smo poročali v prejšnji, dvojni Številki na strani 41. 22. Katera vrsta je to? (T.Trilar) Rešitev prihodnjič. 22. What is this species? (T.Trilar) Solution in the next issue. Skrivnostna fotografija Mystery photograph ° 61 Ornitološki izlet v Kopački rit Ornithological trip to Kopački rit Na pobudo studentov zadnjega letnika biotehniške fakultete v Ljubljani smo 24. aprila 1981 odpotovali na desetdnevni (predvsem ornitološki) izlet v rezervat ob Kopačkem jezeru. Bilo nas je enajst; samo za ptiče smo se zanimali trije. Kopački rit je nizko poplavno področje v trikotniku med Donavo, Dravo in obrambnimi nasipi teh dveh velikih rek in njunih pritokov v Baranji. Koordinate tega področja so 45° 37' N;18° 43' E. Teren je preprežen z rečicami, kanali, mrtvimi rokavi in močvirji. Poplavnih površin je približno 19000 juter; ko pa voda jeseni upade, se ta površina zmanjša za več kot polovico. Precej je tudi jezer; največje je zaščiteno Kopačko jezero. Za ogled tega jezera je potrebno imeti posebno dovolilnico. V vodah živi veliko rib. Vodne površine so obrasle s trstjem, šašom in drugimi vodnimi rastlinami. Podnebje je na meji med celinskim podnebjem srednjeevropskega tipa in celinskim podnebjem panonskega sveta. Poplave Donave so posledica topljenja snega v masivih Alp in Tater, pa tudi obilnih padavin v maju in juniju. Začno se že konec januarja, v juniju je voda najvišja, od julija naprej pa hitro upada. Biotope bi lahko razdelili na več značilnih skupin: - poplavni predeli (jezera, močvirja z značilno vegetacijo, trstje, vrbovo drevje in grmovje), - mešani gozd vrbe, topola, bresta, jesena in hrasta, - čisti hrastovi gozdovi, - obdelana zemlja in naselja. Ko smo se 24. aprila zbrali na železniški postaji v Ljubljani, skoraj nismo mogli verjeti, da bomo lahko odpotovali. S seboj smo imeli zares veliko opreme; več zabojev z biološko opremo, daljnoglede, fotoaparate in kamere pa tudi veliko nahrbtnikov, šotorov in spalnih vrečk. Vlak je bil zelo poln; opremo smo morali zložiti skozi okna vlaka pa tudi sami smo se "vkrcali" po isti poti» Po dobrih osmih urah smo prišli v Osijek, kjer so nas že čakala naša kolesa, ki smo jih že prej poslali z vlakom. Kmalu smo prišli v značilno panonsko vas Kopačevo, ki je približno 15 km severno od Osijeka. Domačini (nad 90 % jih je Madžarov) so bili zelo prijazni, tako da so na gostilniškem vrtu kmalu stali naši šotori. Kljub slabo prespani noči v vlaku smo se takoj odpravili na ogled terena. Presenetilo nas je veliko število čopastih ponirkov Podiceps cristatus, velike kolonije kvakačev Nycticorax nycticorax, sivih in rjavih čapelj Ardea cinerea in Ardea purpurea, malih belih čapelj Egretta garzetta; videli pa smo tudi Čopaste čaplje Ardeola ralloides in osem velikih belih čapelj Casmerodius albus v zraku. Veliko je tudi rac: opazovali smo mlakarice Anas platyrhynchos, konopnice Anas strep era, dolgorepe race Anas acuta, regeljce Anas querquedula, sivke Aythia ferina in kostanjevke Aythia nyroca. Kot nam je povedal prijazni domačin Antun Marunica, gnezdi v vasi 23 parov belih štorkelj Ciconia ciconia - vsako leto jih šteje in opazuje skupina pionirjev, ki se zanima za ptice. V močvirnem gozdu ob jezeru pa gnezdi 22-24 parov črnih štorkelj ciconia nigra, katere smo tudi večkrat videli. Naslednje dni smo vstajali zgodaj in hodili na obhode. Ko smo se proti večeru vračali, smo bili večkrat tako utrujeni, da smo takoj po "kosilu" zaspali. Večkrat smo imeli težave s čuvaji, ker so mislili, da hočemo v rezervat (za kar pa žal nismo imeli denarja. Spoznali smo tudi mlada švicarska ornitologa, ki sta nekaj dni preživela v močvirjih Vojvodine in Baranje, kjer sta opazovala ptice. Imela sta odličen prenosni teleskop, S katerim sem Si lahko podrobno ogledal šlcrjancarja Falco subbuteo, rdečenogo postovko Falco vespertinus, sokola morilca Falco eher rug, orla belo-repca Haliaeetus albicilla, črnega škarnika Milvus migrans pa* tudi močvirske, zelenonoge in pikaste martince Tringa nebularia, glareola in oehropus, malega galeba Larus miutus in dve samici brkate sinice Panurus biarmicus. Zanimiva je bila tudi podvrsta sive gosi Anser anser rubirostris, ki ima kljun rožnate barve. 62 Našli smo tudi nekaj zanimivih gnezd: rjavega lunja circus aeruginosus, pribe Vanellus vanellus, trstnega strnada Emberiza schoeniclus, plašice Remiz penduli-nus pa tudi kolonijo velikih kormoranov Phalacrocorax carbo. Od trstnic so bile tu srpična, bičja in rakar Acrocephalus scirpaceus, schoeno- baenus in arundinaceus, močvirske A.palustris pa še ni bilo. Zaniirivo je bilo tudi poslušati cvrčanje trstnega cvrčalca in kobiličarja Locustella luscinoides in naevia. Ko sem urejal zapiske, sem ugotovil, da sem opazoval 99 različnih vrst; ostali pa so videli še 4 vrste, ki jih sam nisem opazil. Pred povratkom smo odšli še v naravoslovni muzej, kjer nam je tovariš Majic posredoval nekaj zanimivih podatkov o tamkajšnjih pticah. Povedal je, da gnezdi tu vsaj 127 vrst, skupaj s pticami, ki so tu na preletu, so jih opazovali več kot 250 vrst. Na preletu se ustavi okrog 800 žličark,14 vrst rac in celo do 40000 divjih gosi. Notranjost muzeja je polna različnih nagačenih ptic, njihovih gnezd in jajc. Majic pravi, da ni nobene ptice ustrelil - našel jih je mrtve ali pa so mu jih prinesli drugi. Žal pa prihodnost tega rezervata ni svetla; zgradili bodo motel za 100.000 gostov letno, kar bo verjetno pregnalo že sedaj plašne čaplje pa tudi kolonije čiger in galebov. Škropljenje proti komarjem iz letal jemlje manjšim ptičem hrano. Divje lovce so sedaj uspeli pregnati; včasih pa so bili tu pravi pokoli ptic. Upajmo, da bodo Hrvati še pravočasno spoznali, kakšno biološko vrednost ima Kopački rit, in ga zato bolj zaščitili. Andrej Sovine, 61000 Ljubljana, Ziljskega 7 V spomin Francetu Šušteršiču (1906—81) In memory of France Šušteršič (1906—81) Vest o njegovi smrti je vse presenetila, saj je sedel med nami še na preteklem obenem zboru društva, decembra lani. Njegov Čas se je iztekel 20. marca, nenadoma in dokončno. Umrl je spoštovani profesor fizike in matematike, ki je bil vse življenje naravoslovec. Njegovo veliko ljubezen do narave smo poznali vsi, ki smo se srečevali z njim. Raznežil se je, kadar je nanesla beseda na ptiče, pernate prijatelje, ki jim je posvečal neizmerno skrb in ljubezen. In beseda je vedno nanesla nanje. Pri kratkem povzetku njegovega dela na naravoslovnem področju ne moremo mimo ugotovitve, da je prav prof. Šušteršič v soavtorstvu v knjigi Ptice Slovenije, prvič celovito predstavil našo ptičjo favno. Na čelu Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Jugoslavije, je bil 22 let. Kot mednarodni strokovnjak za ocenjevanje kanarčkov, žlahtnih harških vrvivcev, je deloval v mednarodni organizaciji COM (Confederation Omitologique Mondiale). Za ptiče, ki jih je sam vzgojil, je prejel številna priznanja. Za svoj bogati prispevek k delu Prirodoslovnega društva Slovenije, je bil leta 1972 izvoljen za njegovega častnega člana. Najvišje priznanje pa je prejel lita 1978, ko ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito, z odlikovanjem za zasluge za narod z zlatim vencem. Profesorja Šušteršiča ni več med nami. Ostal je spomin na človeka, ki je na vsakem koraku kazal s svojim vzorom, kakšni moramo biti, če hočemo graditi čim bolj humano družbo. Janez Gregori, 64280 Kranjska gora, Podkoren 72 63 Kaznio II. letnika (1981) 1981 Index vol. IL VSEBINA stran Božič,I., Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927-80 49 Geister,I., Razširjenost svilnice (Cettia cetti) v Sloveniji 1 -, Markierungsmethoden für Vogel (H.Bub, Oelke, H.) 13 -, Čebelar (Merops apiaster) 16 -, The Frontiers of Bird Identification (J.T.R.Sharrock) 39 -, M.R.I. Lovni program 45 -, Prispevek amaterjev v Angliji 47 -, Vrbja listnica (Phylloscopus collybita) 60 -, Poročilo o tečaju za zaznamovalce ptic 64a Gregori,J., V spomin Francetu Šušteršiču (1906-1981) 62 Grošelj,P., Ornitološki izlet na Dojransko jezero v Makedoniji 10 -, Italijanski vrabec (Passer domesticus italiae) v Sloveniji 23 -, Rdečeprsi kardinal (Pheucticus ludovicanus) - izredni gost iz Severne Amerike 57 -, Krokar (Corvus corax) 60 -, Skalni plezalček (Tichodroma muraria) 60 -, Severni repnik (Acanthis flavirostris) 58 Jakoš,M., Črnoglavka (Sylvia atricapilla) 60 Knavs,A., Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) 42 Kurillo,J., Bela štorklja (Ciconia ciconia) 44 Lenarčič,L., Laška konopeljščica (Serinus citrinella) 59 Lončarevič,Z., Ribji orel (Pandion haliaetus) 42 Luka<5,G., Labod grbec (Cygnus olor) 16 -, Velika bela čaplja (Egretta alba) 16 Magajna,B., Sivogrli ponirek (Podiceps griseigena) 58 Matvejev,S., Planinska vrana (Pyrrhocorax pyrrhocorax) 16 -, Laška konopeljščica (Serinus citrinella) 59 -, V spomin dr. Alešu Beblerju 48 Palanscai,B., Žličarka (Platalea leucorodia) 58 Smerdu,R., Ali veliki klinkač (Aquila clanga) gnezdi v Sloveniji 54 Sovine,A., Bela štorklja (Ciconia ciconia) gnezdi na Ljubljanskem barju 57 -, Ornitološki izlet v Kopački rit 41 -, Velika bela čaplja (Egretta alba) 58 Sere,Dr., Pojavljanje rdečegrle cipe (Anthus cervinus) v Sloveniji 7 -, Ornitološki izlet na Dojransko jezero v Makedoniji 10 -, Snežni strnad (Plectrophenax nivalis) 16 -, Brškinka (Cisticola juncidis) gnezdi tudi v Dalmaciji 37 -, Pojavljanje sive podvrste vrbje listnice (Phylloscopus collybita) v Sloveniji 38 -, Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) 43 -, Tamariskova trstnica (Acrocephalus melanopogon) 43 -, Pogostejše pojavljanje velikega slavca (Luscinia luscinia) v Ljubljanski kotlini v letu 1981 53 -, Rjavoglavi srakoper (Lanius senator) 59 -, Pisana penica (Sylvia nissoria) 59 -, Prosnik (Saxicola torquata) 60 -, Ornitološki izlet na Nanos 48a -, Veliki skovik (Otus scops) 44 -, Rumena pastirica (Motacilla flava cinereocapilla) 44 -, Rdeči kalin (Carpodacus erythrinus) 44 -, Italijanski vrabec (Passer đomesticus italiae) 44 Štumberger,B., Razširjenost in pojavljanje čopastega ponirka (Podiceps cristatus)v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju 29 -, Črna štorklja (Ciconia nigra) 42 -, Prilivka (Burchinus oedicnemus) 42 64 -, Koštanjevka (Aythya nyroca) -, Mali galeb (Larus minutus) -, Črnogrli ponirek (Podiceps nigricollis) -, Srebrni galeb (Larus argentatus) -, Črna vrana (Corvus corone) -, Polojnik (Himantopus himantopus) -, Prosnik (Saxicola torquata) Trilar,T., Gnezditev pribe (Vanellus vanellus) na Sorskem polju -, Mali muhar (Ficedula parva) Vasić,V., Mali muhar (Ficedula parva) Nepodpisani avtor, Bobovek - prvo zavarovano močvirje v Sloveniji -, usmerjeni ornitološki program -, Raziskovalni projekt: selitev ptic na ozemlju Slovenije 42 43 43 44 44 58 59 36 43 59 I6a 17 20 IMENSKO KAZALO Acanthis flavirostris 58 Acrocephalus melanopogon 43 Actitis hypoleucos 39 - macularia 39 Anthus campestris 40 - cervinus 7 - godlewskii 40 - pratensis 22 - richarđi 40 Arđea cinerea 46 Aquila clanga 54 - pomarina 54 Asio flammea 41 - otus 41 Aythya nyroca 42 Burchinus oedicnemus 42 Calandrella brachydactyla 41 - rufescens 41 Carpodacus erythrinus 44 Cettia cetti 1 Certhia brachydactyla 40 - familaris 40 Ciconia ciconia 44,57 - nigra 42 Cisticola juncidis 37 Corvus corax 60 - corone 44 Cygnus olor 16 Egretta alba 16,58 Ember iza pusilla 41 - schocniclus 41 Estrilda astrild 15 Falco vespertinus 42 Ficedula hypoleuca 43 - parva 43,59 Galinago gallinago 41 - media 41 - stenura 41 Himantopus himantopus 58 Hirundo rustica 15 Lanius senator 59 Larus argentatus 49 - ridibundus 46 - minutus 43 Luscinia megarynchos 53 - luscinia 53 Merops apiaster 16 Motacilla flava cinereocapilla 44 Otus scops 44 Passer domesticus italiae 23 - hispanoliensis 23 Phoenicorus ochruros 6 Phylloscopus collybita 38,60 - fuscatus 40 - schwärzii 40 Pheucticus ludovicanus 57 Platalea leucorodia 58 Plectrophenax nivalis 16 Podiceps cristatus 29 - griseigena 58 - nigricollis 43 Pyrrhocorax pyrrhocorax 16 Serinus citrinella 59 Saxicola torquata 59,60 Sylvia atricapilla 60 - nissoria 59 Tichodroma muraria 60 Vanellus vanellus 36 Pandion haliaetus 42 OBVESTILO UREDNIŠTVA V zvezi s vprašanji okrog objave članka P.Grošlja "Italijanski vrabec Passer domesticus italiae v Sloveniji" v št. 8-9 našega glasila, uredniški svet izjavlja, da pred objavo ni obravnaval omenjenega prispevka. Urednik pa pripominja, da sam prevzema vso odgovornost za objavo navedenega članka. TEČAJ ZA ZAZNAMOVALCE PTIC COURCE FOR THE RIN6ERS Program raziskovalnega projekta - selitev ptic na ozemlju Slovenije predvideva v fazi priprav med drugim tudi informativni tečaj potencialnih sodelavcev projekta. V dveh terminih, 15. avgusta in 19. septembra, sva s kolegan D. Sere tem izvedla informativni tečaj, ki se ga je udeležilo prvič 13, drugič pa 23 sodelavcev, tako da se je obeh delov tečaja udeležilo 25 sodelavcev. Namen tečaja je bil usposobiti obročkovalce za sodelovanje pri selitvenem programu. V prvem delu sva sodelavce seznanila s smotrnostjo uporabe bicmetričnih postopkov, z obrazcem peruti in z osnovnimi meritvami na živem primerku. V drugem delu sva največ pozornosti posvetila meni perja in z njo povezanim ugotavljanjem starosti. V avgustovskem terminu smo se učili razlikovati med srpično in močvirsko trstnico, v septembrskem pa med kovačkan .in vrb jo listnico. Pri oceni panena tečaja ne morem, mimo dejstva, da je bil ta v okviru našega društva izvedeni tečaj prvi tovrstni tečaj na Slovenskem, čeprav se je potreba po takšni obliki izobraževanja kazala že od samega začetka uporabe lovnih mrež, o čemer priča tudi pismo, ki sem ga 3.9.1973 leta naslovil kustosu za ornitologi jo in v katerem sen mu predlagal izvedbo takšnega tečaja. Kako zelo potreben je bil takšen tečaj, kažejo tudi rezultati anonimne ankete, ki smo jo izvedli na mestu tečaja. Sodelavcan sva pokazala tri vrste ptic, ki jih je bilo potrebno pisno determinirati: vrtno penico, bič jo trstnico in mlinarčka (teh treh vrst v drugem delu tečaja niaro obravnavali). Na vsa tri vprašanja je pravilno odgovorilo 6 (26 %) udeležencev, na 2 vprašanji 8 (34 %) in na 1 vprašanje 4 (17 %), medtem ko je brez pravilnega odgovora oz. brez odgovora ostalo 5 (21 %) udeležencev, kar opozarja na to, da naši zaznamovalci zelo slabe poznajo vrste, ki jih obročka jo. Res pa je, da je bilo med udeleženci tečaja kar 9 takih, ki z lovon niso imeli nikakršnih izkušenj. Če sva kritična tudi do sebe, potem moram zapisati, da sva pri izvedbi tečaja nekoliko preveč improvizirala. V bodoče morava izboljšati tehnologijo posredovanja znanja, oskrbeti pa se morava tudi s potrebnimi rekviziti. Tokrat sva se namreč preveč zanašala na prognoze, izhajajoče iz dolgoletr^ga lova, in sva zaradi letošnjega nepričakovanega izpada listnic ostala brez prij^rka goleče se listnice. Sponladi nameravava izvesti po programu predvideni intenzivni tečaj, po potrebi pa sva tudi pripravljena za nove sodelavce ponoviti informativni tečaj. Medtem je potrebno evidentirati sodelavce raziskovalnega projekta in usmerjati ter kontrolirati njihovo izpopolnjevanje s praktičnim delan. Iztok Geister 23. udeleženci tečaja (D.Sere) 23, Participants of the course (D.Sere) ACROCEPHALUS VSEBINA poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927-80 " 49 pogostejše pojavljanje velikega slavca Luscinia luscinia v Ljubljanski kotlini v letu 1981 53 ali veliki klinkač Aguila clanga gnezdi v Sloveniji? 56 rdečeprsi kardinal Pheucticus ludovicanus - izredni gost iz Severne Amerike 57 bela štorklja Ciconia ciconia gnezdi na Ljubljanskem barju 57 redke vrste: žličarka, velika bela čaplja, polojnik, sivogrli ponirek, severni repnik 58 iz ornitološke beležnice: mali muhar, laška konopeljščica, rjavo-glavi srakoper, pisana penica, prosnik, krokar, skalni plezavček, 59 črnoglavka, vrbja listnica skrivnostna fotografija: prosnik 60 ornitološki izlet v Kopački rit 61 v spcmin Francetu Šušteršiču (1906-81) 62 kazalo II. letnika (1981) 63 tečaj za zaznamovalce ptic 10 (2) 1981 CONTENTS Report on cathes and ringing for Slovenia in 1980 and in the period 1927-80 More frequent occureence of Trush Nigtingale Luscinia luscinia in Ljubljana Basin in 1981 Spotted Eagle Aquila clanga - new breeder to Slovenia? Rose-breasted Grosbeak Pheucticus ludovicanus - scaroe visitor fran North Amerika White Stork ciconia ciconia breeds on Ljubljana Moor Rare species: Sponbill, Great White Egret, Black-winged Stilt, Red-necked Grebe, IWite Red-breasted Flycatcher, Citril Finch Vtoodchat Shrike, Barred Warbler, Stonechat, Raven, Wallcreeper, Blackcap, Chiff chaff Mystery photograph: Stonechat Ornithological trip to Kopački rit In memory of France Šušteršič (1906-81) 1981 Index vol.11 Cource for the ringers