Zgodovina pedagogije. (Dalje.) Naj se na en mah dela samo ena reč, t. j. mladina naj se najprvo uči samo enumetnost ali en jezik, in dokler se ga ni naučila in si ga prisvojila, naj se ne pusti drugemu. V obče naj se ne jemlje novo, dokler se starega ni temeljito in dovoljno obvladnloVse je treba storiti po redu in tečaju narave, katera prehaja v vseh delih od enostavnega in nižega k velikemu in vzvišenemu, in potem takem tudi od znanega do neznanega. Najprvo se poda stvar sama, a potem še le način o stvari. Nobeno pravilo nase ne podaje brez vzgleda, noben pisatelj brez jezika. Pravilo naj si učenec sam najdiz raznih izrekov; pa kadar ga je našel, zapomnil si ga bo, ker ga je razurail, ker je to plod lastnega spoznanja. Enoličnost naj bo v vsem, v načinu poučevanja in v knjigah. Vse mora biti skladno in edinstveuo, tako, da se vsi jeziki uče na isti način, in ila se v eni umetnosti ne uči kaj takšnega, kar bi se drugi pretilo. Vsak pouk naj se začenja z materinskim jezikom, in še-le potem, kadar se je učenec v njem izuril, more se dopustiti, da se uči še drugega jezika. Vse naj se zgodi brez sile in mržnje. Učitelj naj radi učenja ne kaznjuje učencaRadi zlobnosti (hudobije) naj ga kaznjuje, a to naj ne storf sam, ampak za to odločena oseba (scholarh). Ista tvarina naj se večkrat ponavlja. S tem se naučeno gradivo tako vtisne v dušo otrokovo, da ga ne rnore več tako lehko pozabiti. Na pamet naj se nič ne učf, ker to otopi razum id ubije ostroumnost. Vse je treba učiti na temelju indukcije in poskusa. Ear učenec sam ne vidi, nitne izkusi, to nima za-nj nikakove vrednosti. Treba torej učence napeljevati, da sami gledajo, ter da po indukciji iz poedinih pojavov izpeljujejo obča načela in zakone. V. Ivcin JZomensTzi. Ivan Amos Koroenski rodil se je 1. 1592. v Nivnicah na Moravskem. Njegovi dedje so bili doma iz mesteca Komne, in odtod ima ime Komenski, katero je on po tedanjem običaju polatinil ter se pisal Comenius. Komenski je pripadal tako imenovanim nčeskim bratom" ter se izučil v teologiji v Herbornu in Heidelbergu. Potem ko se je nekaj časa niudil tudi v Amsterdamu, povrnil se je v domovino, kjer je postal (1. 1614.) ravnatelj bratovski šoli v Prerovi, a potem pridigar in rektor šole v Fulneku (1. 1618.). Že tukaj je začel premišljevati o popravku pouka ter pisal tudi učne knjige. Ko je slišal o Ratkevem delovanji na šolskem polji, pisal mu je ter ga prosil za navod o njegovi novi metodi, pa ni dobil odgovora. Ko so bili s cesarskim ukazom vsi nekatoliki pregnani iz Avstrije, šel je Komenski z mnogiiai udi ,,česke bratovščine" v Lešno (Lissa) na Poljskeiu. Tukaj je bil učitelj in rektor latinski šoli in spisal svoja najznamenitejša dela, namreč nveliko didaktiko" (1. 1629.), ,,informatorij materinske šole" in nodpita vrata jezika" (1. 1631.). Na poziv angleškega parlamenta odpotoval je (1. 1641.) v London, da prestroji tamošnje šolstvo. Toda nastali nemiri in meščanska vojska niso bili ugodni njegovemu namenu. Zategadel odide na Švedsko, kjer se je bil na prošnjo kancelarja Oksenstjerna zavezal sestaviti za Švedsko potrebne šolske knjige. Ko je bila dokončana tridesetletna vojska, povrnil se je v Lešno, kjer so ga njegovi istoverniki izbrali za škofa. Na poziv kneza Rakoczija odšel je mej tem (1. 1650.) 13* v Šarošpatak na Ogerskem — ter uredil tam pansofijsko šolo in napisal znamenito svoje delo nsvet v slikah" (Orbis pictus). Cerkveni podli so ga prisilili, da se povrne v Lešno (1. 1654.), kjer je čez nekaj let izgubil vse svoje imetje, svoje knjige in mnogo rokopisov, ko so namreč Poljaki v borbi proti Švedora zapalili mesto. Na to je o.lšel v Amsterdam, kjer je umrl 1. 1671. V vsem je napisal čez sto del raznega zadržaja ter spada mej najbolj učene može svoje dobe. Pedagogijska nacela razvil je največ v otuenjenih spisih, posebno v ,,veliki didaktiki". Mi jih tu na kratko sestavno navedemo. Smoter vzgoje je Komenskemu večna blaženost ali zveličanje. Zato naj bo človek ne samo razsvetljen, ampak tudi kreposten in pobožen. Vsa deca, bogata in sirumašna, odlična in prosta, možka in ženska čutijo potrebo pouka, a šole ne izpolnujejo svoje naloge, ker je pouk v njih premalo jasen, a moralna vzgoja se celo zanemarja. Zavoljo tega se mora šolstvo organizovati. V materinski šoli, ki ima biti v vsaki družini, naj se otroci vzrejajo do dovršenega šestega leta. V njej je treba vaditi največ čuti ter seznaniti otroke z raznimi predmeti v njihovi okoliščini (s kamenjem, rastlinami, človeškimi udi, barvarai, osebami in dr.). V njej se more dober temelj položiti za vse znanosti in umetnosti. Disciplina naj bo stroga. Strogost je blagoslov za otroke; nasprotno pa jih opravičevanje popačuje. Roditelji morajo biti otrokom vzgled lepega obnašanja. Ljudska ali narodna šola naj bo v vsaki občini in naj hodijo vanjo vsi otroci od šestega do dvanajstega leta. Ona je šola materinskega jezika in stvarnih naukov; v njej naj se uči čitati, pisati, računiti, sv. pismo, katekizem, pesmi, pregovori, nekaj zgodovine, zeraljepisa ter poznavanje raznih obrtov in uiuetnosti. Citati in pisati treba je ob enem učiti. Latinska šola naj bo v vsakem mestu za učence od dvanajstega do osemnajstega leta. V njej se inia učiti materinski, latinski, grški in hebrejski jezik, potem sedem svobodnih umetnosti ter fizika, kronologija, povest, etika in biblijska teologija. Igre, šetanje, dramatske predstave in gimnastiške vaje spadajo tudi k šolskemu življenju. Visoka šola ali akademija ioia biti v vsaki pokrajini. To naj obiskujejo mladenči od osemnajstega do štiriindvajsetega leta in naj se v njej uče vseh znanosti. Za največe pravilo pri vsakem pouku smatra Komenski naravnost. On hoče narareč, da se učitelj pri pouku ravna ne samo po zakonih človeške narave, ainpak da pazi na stanovitne pojave v skupni priroili. On opozarja na razvitek ptice in drevesa, na delo zidarja, slikarja in vrtnarja, poudarjajoč, da je postopanje pri teh skozi in skozi enostavno in naravno. Iz načela naravnosti izpeljuje Komenski ninogo didaktičnih pravil, ki imajo večinoma še dandanašnji svojo veljavo. Navesti hočemo tu samo najpoglavitnejša, a uvrstiti jih po sorodnosti. Pouk se inia početi za časa. Obrazuje naj se najprvo razum, potem spomin, potlej jezik in roka. Nobenega jezika naj se otroci ne uče iz slovnice, ainpak iz pripravnih pisateljev. Vzglede treba je podati prej nego pravila. Predno se prične učiti kak predmet, naj se duh učencev zanj pripravi. Vneti je treba voljo za nauk, in poučevanje tako urediti, da se vidi deci kakor igra in zabava. Treba je torej premišljevati na vse načine, s katerinai se more razumevanje olajšati. Učence ni treba obkladati z množino uČne tvarine. Uče naj se torej samo stvari svete, častne, prikladne in koristne. Za pouk naj se porabi le malo ur. Istočasno naj se učenci bavijo samo z enim predmetom. Ne gie torej, da bi se na en mah učili latinski in grški jezik, ali gramatiko, logiko in retoriko. Postopati je treba od občega k pojedinemu, t. j. od glavnega k podredjenemu, od bistvenega do nebistvenega, od očitnega k skritemu, od lehkega k težjemu itd. Ves pouk se ima tako vravnati, da daljni nauk ne podaje nič novega, atnpak da se samo razvija v podrobnosti to, kar se je prej učilo. Pri vsakem pouku naj sodelujejo tudi čuti. Naj se ničesar ne uči, da ne bi se odmah pokazalo in povedalo, čemu je. Sorodne predmete treba več in več ter čvrsto spajati. Treba tako učiti, da se enkrat naučeno nikoli ne pozabi, da marveč eno iz drugega raste, da se eno na drugo opira tako, da se eno z drugim okrepčuje in dopolnuje. Naj se toiej nauk z vsakdanjim delom in nepretrgano vajo izvršuje. V eni šoli ali enem razredu naj poučuje le en učitelj. Naj bo ena raetoda za vse znanosti, knjige istega zadržaja in za vse vaje isti red. Isto delo naj se daje vsera učencem hkrati, t. j. naj se poučuje skupoo, a ne pojedincev. Komenski zahteva, da se tnladina napeljuje tudi na to, da bode moralna in krepostna. V šoli lnora biti strah in red; šola brez discipline je vodnjak brez vode. Iz tcga sicer ne sledf, da se mora v šoli tolči in kričati, a vladati mora v njoj skrbnost m pozornost. Kaznovuti se inora oni, ki je pregrešil se, ali ne zato, ker se je pregrešil, ampak zato, da tega knsneje vtč ne učini. Zavoljo tega je treba kaznovati brez strasti in jeze, blago, iskreno in pametno, da kaznovanec sam previdi, da se to iz ljubezni zgodi. ~VI. Ivccn LocPce. Ivan Locke (I. 1632.—1704.), iz Wringtona na Angleškem, izučil se je v filozofiji in medicini, pa se radi slabega zdravja ni bavil z zdravilstvom. Vzgajal je bolezljivega sina grofa Shaftesburja, ki se je z njegovo skrbjo po vsem popravil ter postal zdrav in krepak človek. Najznamenitejša dela njegova so: nPoskus o človeškem razutiiu" in rNekatere misli o vzgoji". V i»rvem je razvil svoje misli o duši ter postavil temelj empirijski psihologiji. Po njegovera nauku ni prirojenih predočeb, marveč one nastanejo iz naše izkušnje, in to neposredno, da namreč stanovite predmete zainenjavatno, ali posredno, da jih predelujemo, razstavljarao, sestavljauio, in tako po abstrakciji in refleksjji stvarjamo ninožico novih predočeb, ki so deloma tako enostavne, da se nam vidijo, kakor da bi ne bile postale po izkušnji. Po teh psihologijskih načelih napisal je Locke tudi svoje drugo delo. To ni ravno sestavno (sistematično) napisano, a je v njein mnogo krasnih misli in praktičnih navodov. Za najviši cilj vzgoje ima Locke ,,zdravo dušo v zdravera telesu". Treba je torej na to delati, da se telo čera več tem bolje ojači in vtrdi. Obleka ne sme biti po zimi ne preveč topla, ne sme biti tesna, posebno okoli prsi ne. Razen tega je treba, da so otroci dan in noč, pri lepem in grdem vremenu gologlavi. Vsako jutro naj umivajo noge v mrzli vodi. Manjšim otrokom ni treba dajati mesa, maiveč mleka. Nemočno pivo smejo nekoliko piti, a ne sme se jim dati ne vina, ne žganja. Rano naj gredo spat in rano naj vstajajo. Na perji naj ne spavajo. Krepost je prva in najpotrebnejša lastnost izobraženega človeka. Samo tisti je kreposten, ki je dovolj močan, da se more odreči svojim poželenjem in udušiti svoje strasti, ter satno to storiti, kar odobrava njegov um. Od zibeli je treba torej že otroke privajati, da krotijo svoje želje. Ako skrbimo, da imajo vse, kar jim je v istini treba, in ako se jira nasprotno vse to odbije, kar hočejo z jokom od nas doseči, tedaj se bodo navadili iznebiti se odvečnih in nepotrebnih stvari, in ne bodo si nikoli podstopili, zapovedovati z jokotn ali svojeglavnostjo. Ne gre jim mnogo pravil dajati, ker ne koristijo, dokler niso z vajo prešle v drugo naravo. Otroci naj se navadijo pristojnosti, a ne gre jih miičiti z vsakojakim komplementovanjem. Laž naj se jim predoči za največo sramoto. Treba je izvedeti in prepričati se o osebnih lastnostih otrok in po njih se ravnati. Za to je najlepša prilika pri igri, kjer mislijo otroci, da jih nikdo nc opazujo, zato odkrivajo takvat najbolj svojo nanivo Vladohlepne otroke treba je ustavljati in zahtevati, da storijo vse, kar se jim zapoveduje. Dokler so mladi, naj se jim to strogo nalaga. Kasneje se jim prijateljski svetuje ter se jim tudi razlogi navajajo. Ako prej postopamo z dečkom kot z možem, bode tudi prej postal mož. S strogimi kaznimi se malo doseže pri vzgoji, nasproti se more ž njimi mnogo hudega učiniti. Šibe in palice so pri vzgoji najnepripravnejše. Trdoglavvost in upor naj se pač s šibo kaznjuje. Najpoglavitnejše in najuspešnejše vzgojno sredstvo je pač vzbujenje častiljubja s pohvalo in ukorom. Hvala, kadar jo zaslužijo otroci, naj se rabi pred drugimi sredstvi. Nasprotno pa ne kaže, javno odkrivati njih pogreške, ker bi se s tem otopilo njih hrepenenje po časti. 0 Bogu naj se uči sanao toliko, da je on vse ustvaril, da nas ljubi, da mu moramo biti za vse hvaležni ter ga spoštovati in ljubiti. Zjutraj in zvečer naj otroci raolijo kako kratko molitev. Deset božjih zapovedi, vero in oče naš naj se tudi uče. 0 duhovih jim ni treba nič pripovedovati. Znanje gre ceniti samo toliko, kolikor se ž ujim pomaga krepost in modrost. Kreposten in moder človek je več vreden od visoko učenega. Od mladosti je vzbujati veselje do znanja pri otrocih. Na njih pitanja naj se radovoljno in resnično odgovarja. Dobre volje se otrok trikrat več nauči, kakor s silo. Kadar zna dete že govoriti, čas je, da se počne učiti čitati, toda igraje. Z igračkami naj se pričeoja pouk v čitanji, n. pr. s kockami, na katerih so razna pismena. Ezopove basni s slikami so pripravne za prvo čitanko. Prve predočbe v duši deteta postanejo s pomočjo stvari ali prikladnih slik, pa ne s pomočjo besed. Vsa biblija ni za deco. Pisanja naj se uč_ otroci tako, da prevlečejo rudeča pismena s črnilom. Risanje je treba spajati s pisanjem. Pred vsem treba, da se otroci nauče materinskega jezika, a od tujih jezikov naj se najprej uče francoščine kot jezika najbližnjega sosednega naroda. Latinski jezik naj je le za one, ki ga bodo kasneje potrebovali. Gramatike kakšnega jezika naj se uč_ še-le takrat, kadar so se ga naučili že govoriti. Iz gramatike same se noben jezik ne naučf. Poezija je odvečaa umetnost kakor tudi muzika. Plesa naj se otroci uče radi lepega držanja. Z mečem se vaditi, to krepča, a zapeljuje v dvoboj. Z učenjem jezika gre združevati stvarne znanosti. Zemljepis se more začeti na globu in na kartah. Za tem sledf računstvo s posebnim ozirom na knjigovodstvo in na trgovske račune, potlej zeraljepis natančneje, astronomija, geometrija, kronologija, povestnica in državoslovje. Locke je priporočal domačo vzgojo bolje od javne. nŠola, v kateri se zelo bije po zvonu, vpliva dosta na značaj gojenca. — Pri velikem broju učencev, ki so večkrat zbrani v šoli, ne more se dovolj ozirati na osebnosti, niti zadostno nadzorovati vsakega pojedinca". (Dalje prih.)