Ze nekaj časa je Jošt nad Kranjem med najbolj obiskanimi rekreacijskimi točkami v kranjski občini. Tudi minulo nedeljo so se mnogi podali na Jošta in takole preživeli pravi pomladni dan. onisti že vrsto let ne pomnijo tako toplega 2. februarja (svečnica), kot je bil letošnji. Če pa pregovori kaj držijo, se nam do konca zime ne obeta nič dobrega: Ce je svečnica topla, sneg in mraz prinaša. Leto XXVIII. Številka 9 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Kranj, torek, 4. 2. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Bojan Križaj z lovorikama iz Mayerhofna. Fant, ki je bil 3. januarja star 18 let, je te dni r središču jugoslovanske športne javnosti. Zanj ni počitka. Danes tekmuje v Smihelu na Koroškem, konec tedna pa ga čakajo še druga tekmovanja. — Foto: F. Perdan Bojanov in naš najlepši dan ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI KRANJSKE ZAVAROVALNICE — V soboto dopoldne je bil v hotelu Grajski dvor v Radovljici zbor delovne skupnosti kranjske poslovne enote Zavarovalnice Sava. Udeležili so se ga tudi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja gorenjskih občin ter drugi gostje, med katerimi je bil tudi generalni direktor Save Lado Peternelj. Direktor kranjske poslovne enote Ivo Hrovatin in generalni direktor Lado Peternelj sta v govorih poudarila, da je kranjska enota kljub težjim gospodarskim razmeram obdržala tretje mesto v okviru Save, leta pa enako mesto v zveznem merilu, čeprav so se lani nekatere zavarovalnice v drugih republikah združile. Na pobudo CK ZKS in Zavarovalnice Sava se začenja podobno združevanje tudi v republiki Sloveniji, kjer delujeta dve zavarovalnici: Sava in Maribor. Omeniti kaže tudi, da Sava krepko posega tudi na druga jugoslovanska področja. V Sloveniji bo najverjetneje že letos oblikovana samoupravna zavarovalna skupnost, ki bo delovala na načelih samoupravnih interesnih skupnosti. Takšno mesto narekuje zavarovalnicam predvsem nova ustava. Za kranjsko poslovno enoto je značilna široka mreža zastopnikov in skrb za strokovno izobraževanje delavcev, pomoč pri kreditiranju gospodarstva ter preventivna dejavnost, vendar za to sredstev ni dovolj, (jk) — Foto: F. Perdan Odkritje spominske plošče V soboto, 1. februarja, so pod Sušjem v Črnem vrhu pod Karavankami odkrili spominsko plošč Pavlu Gmajnarju-Ljubu in Marjanu Ru-parju-Miru, ki sta kot člana varnostno obveščevalne službe padla v tem kraju. Slovesnosti se je udeležilo precej občanov, nekdanjih članov varnostne službe in pevski zbor Jeklar, ki je pripravil kulturni program. D. S. V današnji številki posebna kulturna rubrika Snovanja na Tržičan Bojan Križaj je s prvim mestom evropskem prvenstvu v slalomu dosegel največji Uspeh jugoslovanskega smučanja — Trener Tone Vogrinc je od veselja skočil v vodnjak — Smrt finskega tekmovalca vrgla slabo luč na organizatorje — Kombinacije ni bilo (kljub obljubi) in tudi tu bi se Bojan visoko uvrstil Ceha Zemana in Avstrijca Nedelja, 2. februar, je bil najlepši (lan v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega smučanja. Na ta dan je prvi Jugoslovan stopil na zmagovalno stopnico evropskega prvenstva, enkraten podvig se je posrečil svetlolasemu Bojanu Križaju s Pristave pri Tržiču, sinu nekdanjega znanega jugoslovanskega slalomista Petra Križaja, in bratu Simone Križaj, ki Velja za najboljšo slalomistko med "ašimi starejšimi mladinkami. Bojan Križaj je začel svoj glavni vzpon v slalomski in smučarski vrh v VVen-8nu, kjer se je uvrstil na 12. mesto v slalomu in opozoril svetovno smučarsko javnost, in potem v Kutzbi-Cnlu, kjer je bil 15. Višek je dosegel Bojan v nedeljo v avstrijskem Ma-v,,ihofnu, kjer je bil v smuku na od-''« i m • m 21. mestu, v veleslalomu HJu!> smoli na 17. mestu in v slalomu — prvi! Zmagal je premočno. Bal se je _ IMaizerja, vendar je bil hitrejši od obeh. Ko sta se okrog polnoči s sestro Simono, stara je 16 let, vrnila z . evropskega mladinskega prvenstva, je bilo veselje nepopisno. Oče Peter je pozdravil njega in Simono, someščana Janeza Ziblerja, mama Mari pa jima je postregla s »krem-šnitami«, ki jih imata oba najraje. V nedeljo popoldne sta starša zvedela za Bojanovo slavje, čeprav sta vse dneve evropskega prvenstva živela z njim. Niti jesti niti spati nista mogla. Sinov uspeh je enkraten. Da bi bilo Bojanovo in Simonino počutje v Avstriji čim boljše, jima je mama poslala v Maverhofen potico, ki je med najljubšimi jedrni Bojana in Simone. Takšno veselje je doma le v družini, ki je od prvega do zadnjega predana smučanju. Križajeva družina je taka. »Na evropskem mladinskem prvenstvu sem računal na eno od kolajn. V veleslalomu sem pričakoval več. Proga je bila težka, pa tudi s smučmi ni bilo vse v redu. V slalomu sem računal na ostrejšo borbo z Zemanom in Platzerjem. Premagal sem ju, čeprav nisem preveč tvegal. Zeman me je že dvakrat premagal. To je borben in požrtvovalen borec. Da bom pa prvi, nisem računal. Treme nisem imel. V ravnici sem podrl kol in ga vlekel s seboj, vendar se je vožnja srečno končala. Če bi bilo treba vijugati, konec najverjetneje ne bi bil tako srečen. Sicer pa so mi zvezni trener Tone Vogrinc, trener Filip Gartner in pomočnik trenerja Tomo Levovnik veliko pomagali. V stalni zvezi so bili in vedeli, kakšne čase dosegajo moji najnujši tekmeci. V prvi vožnji je bilo eno od zelo nevarnih mest, kjer bi moral zavirati ali pa bi me odneslo s proge. Ker so me na ,past' opzorili, sem vratca brez težav zvozil. Moji so-tekmeci so imeli prav tu precej težav.« Nadaljevanje na 16. str. j M J i* a mM lili C a Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v Kranju naslednje prireditve 6. februarja (četrtek) ob 19. uri koncert v zgornji dvorani delavskega doma. Sodelujeta Slovenski oktet in pevski zbor France Prešeren. 7. februarja (petek) ob 16. uri počastitev pesnikovega spomina ob njegovem grobu v Prešernovem gaju. Istega dne ob 18. uri otvoritev razstave »Prešernovi kraji v podobah« (galerija v hiši pesnikove smrti); ob 18.30 otvoritev razstave del pomurskih likovnikov (galerija v Mestni hiši — Gorenjski muzej); ob 19.30 priredi Osrednja knjižnica literarni večer »Problemi sodobne slovenske poezije« (renesančna dvorana v Mestni hiši — Gorenjski muzej, prvo nadstrop-je). V času od 5. do 15. februarja se bodo v Prešernovem gledališču zvrstile dramske predstave slovenskih avtorjev (sodelujejo: Stalno slovensko gledališče Trst, Gledališče »Pekarna« Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko narodno gledališče Maribor, Kulturno umetniško društvo »Zarja« Trnovlje, Slovensko narodno gledališče — Drama Ljubljana, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Eksperimentalno gledališče »Glej« Ljubljana, Narodno pozorište Zenica, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica in Mestno gledališče Ljubljana. Hkrati s predstavami je Prešernovo gledališče pripravilo tudi razstavo »sodobnega slovenskega gledališkega lepaka«, ki bo odprta od 5. februarja dalje v I. nadstropju Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici št. 43. Vabimo občane, da se prireditev v počastitev pesnikovega spomina v kar najčastnejšem številu udeleže. 2. STRAN: Ana Pavlin — 80-letna revolueionarka Naročnik: Delo se nadaljuje po komisijah V Beogradu se je v petek začelo zasedanje druge konference medparlamentarne unije o varnosti in sodelovanju v Evropi. Udeležuje se ga 27 delegacij iz držav Evrope, ZDA in Kanade ter delegacije iz 8 drugih držav sveta in mednarodnih organizacij. Prva dva dneva je konferenca delala v plenumu, včeraj pa je delo nadaljevala v komisijah. V prvi obravnavajo vprašanja varnosti in razorožitve, v drugi vprašanje ekonomskega sodelovanja in povezovanja med državami in v tretji izmenjavo na področju kulture, izobraževanja in informacij. Tito na oddihu Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki se mudi na krajšem oddihu in zdravljenju v Črni gori v mestu Igalu, se vsak dan na sprehodih pogovarja s prebivalci tega kraja. V nedeljo pa je v spremstvu predsednika skupščine SR Črne gore Veljka Milatoviča in predsednika ZK Črne gore Veselina Đjuranovića obiskal razstavo cvetja. Pripravili so jo kolektivi iz več jugoslovanskih mest, med drugimi tudi razstavljalci iz Ljubljane in Maribora. Zlati jubilej pevskega zbora E. Adamič Petdesetletnico dela je učiteljski pevski zbor Emil Adamič proslavil tudi v krajih, ki so bili zibelka njegovega predhodnika pevskega zbora Zveze slovenskega učiteljstva na Primorskem. Zato je pretekli teden pripravil koncerte v Sežani, Novi Gorici in italijanski Gorici. Razen treh uvodnih skladb so ves ostali spored sestavljale pesmi novejših skladateljev. Občinstvo je pevce navdušeno sprejelo. Slabi obeti za žetev? Podatki o jesenski setvi kažejo, da so do 15. decembra lani posejali v Jugoslaviji milijon in 800.000 hektarov polj, kar je za 270.000 hektarov manj kot leta 1973. Glavni vzrok za slabšo setev je treba iskati v dolgotrajnem jesenskem deževju, kije oviralo setev na največjih jugoslovanskih poljih. Na škode in wartburge bo treba počakati Vsi, ki bi radi kupili škodo ali wartburga, bodo morali z nakupom še nekoliko počakati. Škode pričakujejo šele marca, za uvoz wartburgov pa Auto-Hrvatska še nima potrebnih uvoznih dovoljenj. Predvidevajo, da bo prva pošiljka na naših mejah v začetku prihodnjega meseca, večje količine pa kasneje. Stanarine višje za 12 odstotkov? Letos naj bi se stanarine povečale za 12 odstotkov. Tako predvideva medrepubliški dogovor o cenah, ki ga te dni obravnavajo. Ta pa je bistveno drugačen od tega, kar predlagamo v Sloveniji. V naši republiki se stanovanjska gospodarstva in družbenopolitične skupnosti zavzemajo za znatnejšo podražitev stanovanjske najemnine in postopen prehod na ekonomske cene, ki^ bodo zagotavljale denar za vzdrževanje in obnovo stanovanj. Dolanc se je sestal s Ceausescom Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc se je v Temi-švaru sestal z generalnim sekretarjem romunske komunistične partije Nicolaem Ceausescom. Izmenjala sta mnenja o sodelovanju ZKJ in KP Romunije ter o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Kranj Ana Pavlin — 80-letna revolucionarka Komite občinske konference zveze komunistov in občinski odbor zveze združenj borcev Kranj sta v petek pripravila v sejni sobi občinske skupščine v Kranju slovesnost. Udeležili so se je tudi predstavniki skupščine in drugih organizacij ter nekateri sodelavci 80-letne Ane Pavlin, revolu-cionarke in aktivistke. Ana Pavlin je po rodu Rusinja. Rojena je bila 2. februarja 1895 v Tukušumu, Ligonski seom. 2e kot mlado dekle se je pridružila revolucionarnemu gibanju v Rusiji. Med oktobrsko revolucijo je delala v skupini za prvo pomoč pri boljševikih. Po zlomu internacionalističnih sil pa je delaja v taboru za ujetnike. »Tam sem spoznala ujetnika Slovenca iz Križev pri Tržiču. Zaljubila sem se vanj in se poročila. Tako sem prišla 1921. leta v Slovenijo in se zaposlila v Tkalnici v Tržiču,« se spominja. Cez nekaj let so jo družinske razmere prisilile, da se je preselila v kranjsko občino. Bila je zaposlena v tekstilni tovarni, živela pa je na Orehku pri Kranju. Tu je nadalje-' vala z revolucionarnim delom in bila zato preganjana in večkrat zaprta v Beogradu, Mitrovici in drugje. 1936. leta je sodelovala pri štrajku tekstil-, nih delavcev in bila potem precej časa brez zaposlitve. »Na Orehku sem bila rada. Z ljudmi sem se dobro razumela. Spominjam se sestankov, ki smo jih imeli z Bogomirjem Seskom, Brunom Dobravcem, Andrejem Brovčem, Stanetom Toplakom in Antonom Tronkarjem. Na te sestanke je prišel včasih tudi takratni študent Boris Ziherl. In na enem takšnih sem bila 1939. leta sprejeta v komunistično Obisk predstavnikov sindikatov iz Romunije V četrtek dopoldne bo kot gost občinskega sindikalnega sveta Radovljica prispela na obisk v radovljiško občino tričlanska delegacija sindikata splošne porabe iz Romunije. Ta sindikat združuje delavce v tekstilni, gumarski, kožni, obutveni in steklarski industriji. Gostje se bodo s predstavniki občinskega sindikalnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij in skupščine najprej pogovarjali o delu občinskega sindikalnega sveta, odborov in konferenc. Nato bodo obiskali tovarno Almira, kjer bodo razpravljali o samoupravljanju in vlogi sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Nazadnje si bo romunska sindikalna delegacija ogledala še turistične zanimivosti Bleda. JR Zbora potrdila samoupravna sporazuma Ker sta republiška zakona, ki urejata področje socialnega skrbstva in raziskovalno dejavnost, izšla z zakasnitvijo, so v Tržiču Šele pretekli teden sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva in sporazum o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti Tržič. Skupščina socialnega skrbstva bo združevala 38 delegatov, skupščina raziskovalne skupnosti pa 24 delegatov. Samoupravna sporazuma bosta predvidoma podpisana februarja. Prav tako so v Tržiču že podpisali samoupravne sporazume o ustanovitvi interesnih skupnosti za izobraževanje, varstvo in kulturo, medtem ko bo skupnost za telesno kulturo oblikovana v kratkem. Hkrati so se že začele priprave za oblikovanje skupnosti za socialno varstvo, ki bo urejala skrbstveno, otroško varstveno, zaposlovalno in stanovanjsko področje. -jk partijo. Sprejel me je Stane Žagar.« 1941. leta je bila Pavlinova med prvimi organizatorji odpora in borbe proti okupatorju. Zato so jo že kmalu po začetku vojne izselili v taborišče Ravensbruck v Nemčiji. Tam je med izseljenci ves čas zbujala moralo in upanje, da fašizem ne bo zmagal. Ko se je po osvoboditvi vrnila, je takoj začela aktivno delati na terenu. Pri vsaki akciji, pri vsakem delu je bila med prvimi. »Iz taborišča sem pripeljala s seboj šestletnega fantka. Njegovi starši so bili Židje. Ob nekem požigu je naključje hotelo, da se je zatekel k meni. Takrat je ostal brez staršev. Dvanajst let je živel pri meni na Orehku. Naredil je šole, potem pa so se oglasili sorodniki. Odšel je in se še nekajkrat oglasil. Zdaj je najbrž nekje v Ameriki.« Zdaj Ana Pavlin živi v novem stanovanjskem naselju Vodovodni stolp v Kranju, v garsonjeri v Šorli-jevi ulici. Še vedno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah in ni sestanka, zbora ali proslave, kjer ne bi bila zraven. Včasih jo obišče nečakinja iz Rusije, pa tudi sama je bila po drugi vojni štirikrat v rojstnem kraju. Na petkovi slovesnosti so ji sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Henrik Peternelj, predstavniki organizacij in skupščine ter njeni nekdanji sodelavci zaželeli še vrsto zdravih let. Pred nedavnim pa jo je komite občinske konference ZK predlagal za odlikovanje reda republike z zlato zvezdo. Doslej je Ana Pavlinova, nosilka spomenice 1941, bila odlikovana že z medaljo zaslug za narod, z redom bratstva in edin-stva in z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Za aktivno delo v raznih organizacijah pa ima še več drugih nagrad in pohval. Med drugim ima tudi zlato značko Jugoslovanskega rdečega križa. Čestitkam ob njeni bogati 80-letni življenjski poti se pridružujemo tudi mi. A. Zalar Mladinski aktiv v Srednji vasi V nedeljo, 26. januarja, so v krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju ustanovili mladinski aktiv. Mladi, ki so doslej aktivno delali predvsem pri dramski sekciji, so se na ustanovni konferenci pogovorili o delu v prihodnje. Izvolili so tudi novo vodstvo aktiva in za predsednika Antona Miklja iz Češnjice. V Bohinju imajo tako zdaj v skoraj vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah mladinske aktive. B. Sodja V petek, je bila v Kranju 34. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Izvršni svet je obravnaval družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe za letos. Razpravljal je tudi o družbenem dogovoru o splošni porabi v Sloveniji v letu 1975 in o financiranju dejavnosti skupnosti slovenskih občin. Na dnevnem redu je bila razen tega še razprava o soglasju k spremembi sistematizacije delovnih mest v Centru za socialno delo in o preimenovanju Doma upokojencev. Kranj, 3. februarja — Na skupnem sestanku so se ob 13. uri sestali člani izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij občine in delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Razpravljali so o družbenem načrtu in proračunu občine za letos in o predlogu mandatnega programa občinske skupščine in izvršnega sveta za celotno mandatno obdobje. __;_ a. z. V petek opoldne se je v Radovljici sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Na seji so ocenili dosedanje javne razprave o predlogu statuta socialistične zveze Slovenije in pravilih krajevnih organizacij SZDL. Razpravljali so tudi o organizaciji in konstituiranju krajevnih in občinske organizacije socialistične zveze in o kadrovskih vprašanjih. Jutri popoldne bo v Radovljici skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Med drugim bodo obravnavali poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja za minulo leto in o delu geodetske uprave občine Radovljica. Na seji bodo imenovali tudi sodnike splošnega sodišča združenega dela v Radovljica Kranju. a. ž. Tržič Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine Tržič sta ria zadnjih sejah sprejela odlok o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju, ki je začelo delovati 1. februarja, in sicer za jeseniško, kranjsko, radovljiško, škofjeloško in tržiško občino. Splošno sodišče združenega dela v Kranju ima 32 sodnikov, in sicer 6 iz jeseniške občine, 10 iz kranjske občine, po 6 iz radovljiške in škofjeloške občine in 4 iz tržiške občine. Zbora sta odgovorno dolžnost zaupala Slavku Hvalici iz Peka, Janku Jezersku iz Tovarne kos in srpov, Marjanu Markiču iz Peka in Marjanu Pernušu iz Bombažne predilnice in tkalnice. Družbenopolitični zbor občinske skupščine je na zadnji seji obširno razpravljal o položaju in vlogi tega zbora v skupščinskem sistemu. V Tržiču so menili, da mora biti v prihodnje vloga tega zbora še večja, predvsem pa mora biti trdnejša povezava z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Zbor je tudi soglašal s predlogom predsedstva skupščine, naj bi bila naslednja skupna seja zborov konec februarja. Na dnevnem redu bodo pomembne točke: davki občanov, investicijska politika, negospodarske investicije, razvojni program občine itd. ■ -jk Sprejet finančni načrt RS ZSS Zadnje dni preteklega meseca je bila v Ljubljani seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Razpravljali so o letnem delovnem načrtu republiškega sveta, finančnem dogovoru ter o finančnem načrtu republiških organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije za letos, organiziranosti sindikatov, pravilniku o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije in o kadrovskih vprašanjih. Letni delovni načrt republiškega sveta ZSS izhaja iz sklepov VIII. kongresa slovenskih sindikatov in zajema naloge in ukrepe za boljši položaj delovnega človeka v združenem delu. Takšen, kot so ga sprejeli na seji, pa ni dokončen in ga bodo po potrebi dopolnjevali. Osnovne organizacije so prek delegatov v občinskih in republiških organih zveze sindikatov sklenile dogovor o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in Zveze sindikatov v Sloveniji. Dogovor prinaša nekatere novosti. Med drugim odpira možnosti za krepitev materialnega položaja osnovne organizacije, podrobnejše opredeljuje namen porabe sindikalne članarine, bistveno poenostavlja celoten sistem finančnega poslovanja sindikatov in omogoča enoten sistem solidarnostnih akcij v sindikatih. Finančni načrt so člani sveta sprejeli, vendar so poudarili, da ga zaradi novega načina zbiranja denarja in delitve morajo imeti za poskusnega in ga bodo po potrebi dopolnjevali. -lb 25 let samoupravljanja v Železarni Minuli teden so s slavnostno sejo delavskega sveta jeseniške Železarne v dvorani gledališča na Jesenicah proslavili 25-letnico ustanovitve prvega delavskega sveta v Železarni. Prvi delavski svet, ki so ga izvolili v Železarni pred sprejetjem zakona o samoupravljanju, naj bi kot najvišji in centralni samoupravni organ skrbel za reševanje gospodarskih nalog, za osnovni proizvodni plan, za dvig življenjske ravni delavcev, za dvig produktivnosti, za vzgojo kadrov in za izboljšanje delovnih pogojev. Tedanji delavski svet naj bi se boril proti razsipništvu, skrbel in varoval naj bi ljudsko premoženje. Po sprejetju zakona o samoupravljanju je prvi predsednik prvega delavskega sveta sklical sejo, na kateri so izvolili desetčlanski upravni odbor. Odbor se je naslednji dan sestal in sklenil, da bo svečan prevzem tovarne 20. avgusta 1950. Od prvih, začetnih korakov, polnih negotovosti in poskusov, je danes samoupravljanje v jeseniški Železarni na visoki stopnji razvoja. Ko so s slavnostno sejo slavili ustanovitev prvega delavskega sveta, so izvolili pripravljalni odbor za izvedbo proslave 25-letnice samoupravljanja, ki bo avgusta letos. D. S. Umrl je Polde Ulaga V petek, 31. januarja, je na Jesenicah nenadoma umrl 65-letni Polde Ulaga, profesor v pokoju, in dolgoletni jeseniški kulturni delavec. Polde Ulaga je bil v času, ko je aktivno delal na Jesenicah in tudi pozneje, ko je bil v pokoju, zelo prizadeven na raznih področjih kulturnega življenja in dela. Predvsem pa je imel nadvse rad glasbo in je vodil nešteto pevskih zborov od mladinskih do ženskih in moških, bil je njih ustanovitelj, organizator, dirigent. Nazadnje se je ves posvetil moškemu pevskemu zboru železarjev Jeklar, ki ga je pred desetimi leti ustanovil in do svoje smrti tudi vodil. S tem zborom je doživljal številne uspehe na mnogih prireditvah. Zanj je napisal tudi nekaj skladb. Polde Ulaga ima tudi nemalo zaslug pri gradnji doma upokojencev na Jesenicah, ki so ga pred nedavnim povečali in obnovili. Pri društvu upokojencev je tudi uspešno vodil dve komisiji: gospodarsko in kulturno-športno, obenem pa je poučeval pri Delavski univerzi nemščino v tečajih tujih jezikov ter pomagal na Zelezarsko-iz-obraževalnem centru, kjer je pred upokojitvijo tudi delal kot pedagog in nekaj časa kot direktor. Polde Ulaga je bil tudi zvesti dopisnik nekaterih lokalnih in drugih časopisov, med njimi tudi našega Glasa. Vse njegovo življenje je bilo izpolnjeno z nenehnim delom Njegovi sodelavci so ga poznali kot odkritega, dostopnega in razumevajočega človeka, ki je vedno rad pomagal in ustregel, njegovi učenci pa kot odličnega pedagoga. Za njim so resnično ostale mnoge vrzeli, ki jih bo težko zapolniti, kajti Polde Ulaga je bil pri svojem delu vedno dosleden, odločen in dober delavec, sodelavec in organizator. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v najlepšem spominu. stolpec za upokojence IZJEMNE POKOJNINE ZA POSEBNE ZASLUGE Konec lanskega leta je izvršni svet skupščine SRS Slovenije izdal odlok o podrobnejših merilih za izjemno priznavanje pokojnin posebno zaslužnim osebam, potem ko dobi mnenja republiškega odbora ZZB NOV in RK SZDL. Lani v maju je bil namreč sprejet zakon o izjemnem priznanju starostne pokojnine tistim, ki imajo posebne zasluge. O pravici do izjemne pokojnine odloča izključno izvršni svet skupščine SR Slovenije. Za osebe posebno zaslužne za izjemne pokojnine se štejejo osebe posebno zaslužne za obrambo in celovitost slovenskega ozemlja, posebno zaslužni dolgoletni predvojni revolucionarji, španski borci ter funkcionarji naprednih sindikatov, dalje udeleženci NOB, ki so opravljali odgovorne vojaške in politične dolžnosti, posebno zaslužni delavci v povojni graditvi ter kulturni, znanstveni, javni in drugi delavci, ki so dosegli izredne uspehe na svojih področjih in tako prispevali k razvoju in krepitvi naše socialistične samoupravne skupnosti. Izvršni svet lahko prizna izjemno pokojnino tudi v primerih, ko pokojnina priznana po splošnih predpisih ne bi bila ustrezna. Družinam oseb, ki se po omenjenem zakonu štejejo kot posebno zaslužne, se lahko prizna izjemna družinska pokojnina. * NAČRTI ZA LETOS Podružnica društva upokojencev Kranj ima trenutno okoli 4200 članov upokojencev, kar pa je glede na število upokojencev v občini še dosti premalo. Zato je upravni odbor podružnice sprejel kot eno od nalog v letošnjem letu povečanje števila članstva. Še posebej si bodo prizadevali, da bi se v društvo vključili tudi upokojenci, ki so sicer še aktivni v družbenih organizacijah ali pa bi zaradi svoje strokovnosti znali in hoteli pomagati pri razreševanju različnih vprašanj upokojencev. Kranjska podružnica ima sicer komisijo za stanovanjska vprašanja upokojencev ter komisijo, ki pripravlja izlete, že nekaj časa pa se kažejo potrebe tudi po komisijah za pravne zadeve in drugo. Že lani so o taki komisiji razmišljali, saj bi bila taka pomoč upokojencem V veliko korist; marsikdo se namreč ne znajde v najrazličnejših pravnih predpisih in marsikdo niti ne za uporabljati pravic, ki mu jih daje zakon. Sicer pa se bo podružnica društva upokojencev Kranj v prvih mesecih tega leta razen drugih zadev največ ukvarjala z organizacijo raznih proslav, priredili bodo sprejem za najstarejše svoje člane, načrtujejo tako kot lani tudi več izletov, ki se jih člani zelo radi udeležujejo. Pevski zbor pa se že zdaj pripravlja na koncert pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, ki bo spomladi na Jesenicah. V. Za Kozjansko 150 milijonov dinarjev Na četrtkovi seji republiškega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem so poudarili, da je večina delovnih organizacij svojo solidarnostno nalogo pravočasno in v redu opravila. Od predvidenih 170 milijonov dinarjev so delovne organizacije do 15/ januarja zbrale oziroma prispevale v sklad okoli 150 milijonov dinarjev. Do konca meseca, ko se bo iztekel drugi krog, se bo nekaj denarja najbrž še nateklo. Odbor je sklenil pozvati vse tiste delovne organizacije, ki svoje solidarnostne naloge še niso izpolnili oziroma kasnijo s prispevkom v sklad, da to opravijo čimprej. Zamudnike naj bi še posebej pozvali občinski koordinacijski odbori in družbenopolitične organizacije. Ves denar, ki je zbran v solidarnostnem skladu, je namenjen odpravljanju posledic potresa na teže poškodovanih objektih, ki so jih razvrstili v tretjo ali četrto kategorijo. Oškodovanci prek samoupravnih stanovanjskih skupnosti v šmarski in šentjurski občini dobivajo kredite. Višino družbene pomoči, ki je ne bo treba vrniti, pa bodo določili kasneje na osnovi socialnega stanja porabnikov. Na seji so tudi ugotovili, da je v nekaterih občinskih koordinacijskih odborih oziroma njihovih skladih še nekaj neporabljenih sredstev. Zato so pozvali te odbore, da denar takoj prenesejo na samoupravne stano- vanjske skupnosti v obeh prizadetih občinah. Porabili jih bodo za izvajanje gradbenih programov — popravilo hiš tretje kategorije in za no,vogradnje. Odbor je razpravljal tudi o poročilu o poteku gradnje novih šol na potresnem območju. Ugotovil je, da dela potekajo normalno, posebno še zato, ker je vreme izredno ugodno. Vse šole bodo zgrajene do začetka novega šolskega leta, nekatere pa že prej. Opozoril je tudi, da za gradbeno operativo še vedno velja, da je odprava posledic potresa na Kozjanskem prednostna naloga, ki jo je treba čimprej opraviti. Člani republiškega koordinacijskega odbora so z veseljem pozdravili pobudo Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je predlagala, da bi posledice potresa na Kozjanskem pomagali odstranjevati mladinci iz vse Jugoslavije. V tej delovni akciji bo sodelovalo približno 400 mladih iz vseh republik in pokrajin. Delovni program mladinske akcije bo pripravil biro za tehnično pomoč zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, ki ima sedež v Šmarju. L. B. Invalidi se pripravljajo na praznovanje V sredo, 29. januarja, se je sestalo predsedstvo društva invalidov Kranj in razpravljalo o nekaterih nalogah v prihodnje ter o pripravah na praznovanje letošnjega svetovnega dneva invalidov, ki bo 21. marca. Sklenili so, da se bodo v počastitev praznika že ta mesec začela med člani gorenjskih društev invalidov športna tekmovanja v plavanju, kegljanju, streljanju z zračno puško, balinanju in šahu. Razen tega so se dogovorili, da bodo člani socialne komisije kranjskega Mladinska konferenca v Šenčurju Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine v Šenčurju je imela pred dnevi redno letno mladinsko konferenco. Mladinci so pregledali dosedanje delo. Svojo dejavnost imajo organizirano po komisijah, in sicer v komisiji za šport, kulturo, idejno politično delo, mladinski klub in komisiji za SLO. Imajo tudi svojo partizansko četo. Dobro sodelujejo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v vasi. Dvakrat na teden se sestane-jo v mladinskem klubu, enkrat tedensko pa pripravijo mladinski ples. Ko so govorili o letošnjih nalogah, so poudarili, da bodo pomagali graditi športni park, ustanovili pa bodo planinsko in folklorno sekcijo. Na konferenci so izvolili 25-član-sko predsedstvo, za predsednika pa Mira Peternela. B. R. Javni natečaj A. Oddajamo v najem poslovne prostore v stanovanjsko poslovni zgradbi v Kranju, Titov trg 22 (pritličje) v obsegu skupaj 49,45 kv. m, ki so namenjeni za trgovinsko ali obrtno dejavnost. ^izklicna najemnina znaša 12 din za kv. m mesečno. 2 varščino v znesku 1000 din je treba vplačati ob vložitvi po-' nudbe in sicer na Žiro račun Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj št. 515000-661-43005. B. Pismene ponudbe sprejemamo do vključno 20. februarja 1975, do 12. ure. Sprejeta bo ponudba ponudnika, ki bo ponudil najvišjo mesečno najemnino. Ponudbe pošljite na naslov Podjetje za stanovanjsko in komu i onuooi poMjiir fVsta JLA 6/V. v zaprti kuverti, na na no gospodarstvo Ktanj, t tsta . i katero napišite: »Oddaja poslovnega prostora v najem nt od Odpiranje bo v petek, 21. februarja 1975, ob 12. uri v pro-uapiranji do v getva« « :p možen po predhodnem štorih podjetja. Ogled prostorov je Bomp v nodietiu ali dogovoru. Podrobnejše informacije se dobe v podjetju ali po telefonu 21-875 int. 13. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Enoti za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini. društva invalidov ob letošnjem svetovnem dnevu invalidov skupaj s taborniki kokrškega odreda obiskali prek 70 težjih invalidov v občini in jih obdarili. Svečana akademija v počastitev praznika bo 22. marca v delavskem domu v Kranju, v galeriji Mestne hiše pa bodo takrat odprli razstavo slikarskih del najtežjih invalidov. Predsedstvo je razpravljalo tudi o programu koordinacijskega odbora invalidov za Gorenjsko in o pripravah na četrto skupščino zveze invalidov Jugoslavije, ki bo marca v Zagrebu. Dogovorili so se, da bodo do zasedanja skupščine skušali na Gorenjskem ugotoviti, 'koliko invalidov še ni vključenih v organizacijo. V vseh večjih delovnih organizacijah pa bodo skušali ustanoviti aktive. Koordinacijski odbor se bo razen tega zavzemal za uresničevanje resolucij kongresov ZK, sindikatov in zveze socialistične mladine; predvsem za tisti del, ki obravnava pokoj ninsko-invalidsko zavarovanje. . Nazadnje so na seji predsedstva ugotovili, da v treh kranjskih delovnih organizacijah — Savi, Tekstilindusu in Konfekciji Triglav (v vsaki organizaciji je prek 100 invalidov) — še vedno niso ustanovili aktivov invalidov, čeprav so se tako dogovorili na posvetu na občinski konferenci socialistične zveze novembra lani. Menili so, da so za neuresničitev tega dogovora odgovorne predvsem sindikalne organizacije oziroma njihova vodstva v teh podjetjih. Sicer pa si bo kranjsko društvo še naprej prizadevalo, da bi v vseh večjih delovnih organizacijah v občini ustanovili aktive invalidov in da bi bili člani zastopani tudi kot delegati v izvršnih odborih sindikalnih organizacij. Tako bi laže uresničili letošnji akcijski program, ki so ga sprejeli na zadnji skupščini invalidov v Kranju. • A. Zalar Skupščina po novem sistemu Prejšnji teden je bila v delavskem domu na Javorniku prva seja skupščine krajevne skupnosti, sestavljena po novem delegatskem sistemu. Skupščino sestavljajo štiri delegacije z 59 delegati. Udeležba na prvi seji je bila precejšnja. V razpravi so obravnavali vrsto vprašanj, ki so že nekaj časa na dnevnih redih krajevne skupnosti. Delegati so se najbolj zanimali za ureditev otroškega vrtca na Beli. Sklenili so, da bi bila najboljša lokacija za gradnjo vrtca na Beli za osnovno šolo. Na seji so obravnavali tudi problematiko nekaterih naselij v tej krajevni skupnosti. Na seji skupščine krajevne skupnosti so dokončno sprejeli statut in poslovnik ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika skupščine so imenovali inž. Franca Breliha, za predsednika sveta krajevne skupnosti pa Zdravka Smoleja. D. S. /O ljubljanska banka Ljubljanska banka podružnica Kranj, poslovna enota Kranj bo 5. februarja 1975 odprla novo ekspozituro v Kranju — Delavska cesta 1 9 (novi prizidek samskega doma Tekstilindusa v Stražišču) Delovni čas ekspoziture za občane bo: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 6.30 do 12. ure, sreda od 6.30 do 1 6.30 Naj navedemo nekaj uslug, ki jih bodo občani lahko opravili v naši novi ekspozituri: — sprejem navadnih in vezanih hranilnih vlog, — vpis osebnega dohodka v hranilne knjižice, — vplačila in izplačila hranilnih vlog, — prepis obresti na hranilne vloge, — prepis obresti na hranilne vloge, — potrošniška posojila, — vpis pokojnin na hranilne knjižice, — dajanje raznih pojasnil v zvezi s stanovanjskim varčevanjem in druga pojasnila iz bančnega poslovanja za prebivalstvo. Zaupajte banki z najbolj široko razvejano mrežo poslovnih enot, banki, ki uživa v Jugoslaviji med prebivalstvom veliko zaupanje, dokazano z največjo zbrano vsoto hranilnih vlog. Za vaše zaupanje se vam bomo oddolžili s hitrim, natančnim in zaupnim poslovanjem. Zanesljivost, poslovnost in zaupnost so naša vodila pri opravljanju vseh vrst denarnih poslov. Tržič pristopil k dogovoru o štipendiranju Tržiška občina pristopa k družbenemu dogovoru o načelih za izvajanje in oblikovanje kadrovske politike v republiki Sloveniji, je bilo sklenjeno na četrtkovem zasedanju zbora združenega dela občinske skupščine Tržič. Vendar pristop ne velja od 1. julija lani dalje, temveč od 1. januarja letos naprej. Tako so se odločile tudi nekatere druge slovenske občine. Predlog dogovora namreč na decembrskem Zasedanju zbora združenega dela ni bil sprejet. To je povzročilo Tržičanom pri izplačevanju štipendij nekaj nevšečnosti, vendar so štipendisti vseeno redno dobivali štipendije. Deloma s SGP E H N I K Škofja Loka Skupne službe razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri, 5 let delovnih izkušenj z visoko izobrazbo ali 10 let delovnih izkušenj z višjo izobrazbo. Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje iz tč. 18 družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, ki postavlja pogoj o moralno-po-litični neoporečnosti kandidata. Za delovno mesto je predvideno poskusno delo v prvih dveh mesecih. Stanovanja ni na voljo. Ponudbe z dokazili sprejema kadrovska služba podjetja do 15. februarja 1975. Ovojnice ponudb morajo biti opremljene s pripisom ZA VODJO SPLOŠNE SLUŽBE. pomočjo posojila Komunalnega zavoda za zaposlovanje, deloma pa na račun presežkov dohodka temeljne izobraževalne skupnosti. Zbor združenega dela je na četrtkovem zasedanju tudi sklenil, da je treba oblikovati tak samoupravni sporazum o štipendiranju, ki bo v okviru dogovora v kar največji meri upošteval razmere v občini. Delegati so menili, da mora biti v sporazumu dana možnost, da se po izpolnitvi obveznosti do štipendistov iz tržiške občine, Titovega sklada in solidarnega republiškega prelivanja sredstev prispevna stopnja 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov zniža. Pravico do štipendij iz združenih sredstev morajo imeti vsi, ki izpolnjujejo kriterije, četudi že prejemajo tako imenovane kadrovske štipendije. Zbor združenega dela je tudi predlagal, naj sporazum upošteva tudi pomoč slušateljem politične šole pri centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije. V Tržiču so oblikovali takšne zaključke na osnovi številnih razprav, v katerih so sodelovali tudi predstavniki republiških organov. Le-ti so podprli tržiško stališče, da je treba takšne dogovore in sporazume oblikovati na osnovi izračunov in primerjanja možnosti s potrebami. Takšno pot bodo ubrali tudi pri oblikovanju sporazuma o štipendiranju. O dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike je razpravljal v petek tudi družbenopolitični zbor skupščine. Potrdil je stališče zbora združenega dela in dodal nujnost uskladifve dogovora in sporazuma o štipendiranju z dogovorom o kadrovski politiki. Glede na težnje, da bi šel del tako zbranega denarja tudi za študentske in dija-vške domove (njihov slab položaj je znan) pa je družbenopolitični zbor menil, da je tfeba za domove sprejeti poseben dogovor, vendar je potrebna prav tako široka razprava kot za sporazum o štipendiranju. Tržičani so voljni pomagati pri gradnji in popravilih dijaških in študentskih domov. Omeniti kaže še novost, da bo v Tržiču združena štipendijska sredstva upravljal poseben odbor, sestavljen po enakih kriterijih kot veljajo za sestavo zbora združenega dela. J. Košnjek S potovanja okoli sveta Pestro in zanimivo Šel sem nazaj na trg, kjer so še vedno hrumeli zvočniki, čeprav je bila ura že pozna in je že precej ljudi odšlo na svoje domove. Srečal sem nekaj fantov z naše ladje, bili so pijani in na glavah so jim tičali slamniki. Vsi skupaj smo šli v neko hotelsko restavracijo, a nam niso hoteli postreči, češ da preveč razgrajamo in da motimo druge goste. Ni nam preostalo drugega, kot da gremo nazaj na ladjo. Vso pot do pristanišča smo kričali in prepevali nespodobne pesmi. Vsa sreča, da nas ni nihče razumel. NEDELJSKI VEČER V OFICIRSKEM SALONU Prvo nedeljo po odhodu iz Colom-ba nam je bilo tako dolgčas, da smo bili od tega kar bolni. Zato smo sklenili, da bomo naslednjo nedeljo priredili zabavni večer, pri katerem naj bi sodelovali vsi tisti, ki imajo kul-turno-umetniški talent, pa tudi tisti, ki ga nimajo. Če povem po pravici, se na to pravzaprav nismo sami spomnili: Pobudo smo dobili od mladinskega aktiva podjetja. Kadeta Marka smo imeli že vseskozi na sumu, da se ukvarja z nekakšnim čečkanjem, zato smo ga zadolžili za literarni del programa. Na barki pa smo imeli tudi dva muzikanta in tako je bilo poskrbljeno tudi za glasbeni del večera. In tako smo se v nedeljo, prav na 1. april, ko smo bili še kakih sto milj od Singapura, zbrali v zgornjem salonu. Najprej je s svojimi zgodnjimi deli nastopil naš lepi kadet Marko. Prebral nam je staro šolsko nalogo, v kateri je opisal, kako je zatajil svojo mamo in še nekaj silno žalostnih verzov v stilu afrika-paprika. Američanke so navdušeno ploskale, čeprav niso razumele niti besedice. Zbrani so bili vsi potniki, od posadke pa so manjkali samo tisti, ki so ta večer morali ostati na straži. Prišla sta tudi mister in mi-ssis Goldsmith, ki ju nismo videli že od začetka potovanja. Oba sta bila zelo stara in za ameriške pojme tudi 1 precej revna. Z nami sta potovala samo zato, ker jima njuna pokojnina v Ameriki ni zadoščala za dostojno življenje. Ko so Markovi stihi izzveneli, je prišel pred avditorij asistent Berto s svojo kitaro. Zaigral in zapel nam je tri Dvlanove pesmi iz njegovega prvega, protestniškega obdobja. Američanke so zdaj ploskale nekoliko manj zagnano. Nekatere so se celo zmrdovale. Goldsmithova sta se ves čas nekam v zadregi smehljala in čudno zavijala z očmi. Najbrž sta bila malo gluha in nista najbolje vedela, za kaj gre. Ko je bilo umetniškega programa konec, se je začel uradni sestanek, ki ga je vodil kapitan in na katerem se je govorilo zlasti o tako imenovanih »tozdih«. Večina je takrat za to besedo prvič slišala in zato nam je bila stvar precej nejasna. Kolikor sem razumel to stvar, je bil ves problem v tem, kako te^tozde v naših specifičnih pogojih, poslovanja prakticirati. Ali naj bo vsa firma en tozd ali haj bo ta vsaka ladja posebej ali kaj. Kapitanu se je zdela še najboljša prva varianta in ker nihče ni imel nič proti, smo dali to v zapisnik. Sledila je prosta zabava s petjem, pitjem in razbijanjem kozarcev. SINGAPURSKA OŽINA Vso pot od Afrike naprej je žgalo vroče tropsko sonce, in šele pred obalo Sumatre se je spet pooblačilo. Nalivi so se vrstili v neskončnost in noč med 22. in 23. aprilom, zadnja noč pred Singapurom, je bila ena sama veriga bliskov in grmenja. Nebo je bilo razsvetljeno kot v božji kovačnici. Ob taki razsvetljavi bi lahko šel na krov in mirne duše vso noč bral časopise. Ko smo zapluli v Singapursko ožino, so bili naši rezervoarji za gorivo skoraj prazni. Vseskozi sem upal, da bomo gorivo vkrcali ob pomolu, vendar se to ni zgodilo, ker je bilo pristanišče prenapolnjeno. Tankali smo kar na sidrišču. Mestna vrata so nam ostala zaprta. Stari morski mački so se naslanjali na ograjo in hrepeneče pogledovali čez pol kilometra širok pas morja, ki jih je ločil od kopnega. Singapur je namreč pravi pomorski paradiž in v tem pogledu ga morda prekaša samo št- Rio de Janeiro. Mimo nas je potekal brezkončni ladijski promet. Še nikoli prej, pa tudi pozneje nisem videl toliko velikih tankerjev kot tu v tem prelivu. Bili so večinoma japonski in nekateri so morali imeti tudi čez sto JI JLrf Wi tisoč brutoregistrskih ton nosilnosti. Vozili so na relaciji Srednji vzhod— Japonska. Japonci so praktično brez lastnih energetskih virov in so glede nafte popolnoma odvisni od uvoza iz držav Bližnjega in Srednjega vzhoda. Da bi zmanjšali prevozne stroške, gradijo zelo velike tankerje. Ze pred leti so splavili tanker s 300.000 BRT nosilnosti, zdaj pa gradijo orjaka s 500.000 BRT, ki bo daleč največja ladja, kar jih je kdaj plulo po svetovnih morjih. Singapur živi od trgovine in od predelave nafte. Vsepovsod po <5bali in številnih otokih se belijo velike kupole naftnih rezervoarjev in iz dimnikov rafinerij dan in noč gorijo ognji. Nafta, povsod sama nafta. Morje v prelivu je mavrično od razlite nafte in še nebo je rumeno od nje. AMERIŠKA LETALA PRED VIETNAMSKO OBALO Naslednjega dne smo zavili na sever proti Kitajski. Na tej poti, malo pred južnovietnamsko obalo, so nas nekajkrat nizko preletela iz-vidniška letala ameriškega vojnega letalstva. V formacijah po dve in dve skupaj so se bližala bočno v nizkem letu tik nad vodno gladino. Ko so se nekateri že bali, da se nam bodo raztreščila ob boku, so se strmo dvignila, naredila polkrog in nas potem na enak način preletela še z nasprotne strani. Njihova srebrna krila so se v soncu zlovešče svetlikala. Včasih je prišlo katero tako blizu, da bi ga lahko obstreljeval s fračo. Ko smo bili konec januarja še v Grčiji, sem bral v italijanskih časopisih, da so v Parizu podpisali mirovni sporazum in da je vietnamske vojne konec. Od kod potem ta leteča strašila nad nami? Mar reka Mekong še vedno naplavlja trupla? HONGKONG Tisto popoldne, ko smo zapluli v hongkongški zaliv, sem na palubi čistil oddušnike in sem lahko nemoteno opazoval razčlenjeno in kamnito obalo na obeh straneh zaliva. Hongkong leži na strateško zelo pomembni in težko dostopni točki. S severa ga zapirajo zelo strmi hribi pa tudi naravna vrata, ki vodijo v zaliv, so ozka in jih ni težko nadzorovati. Na obeh straneh vrat so za-kamuflirane strelske line in vsako nezaželeno ladjo, ki bi se hotela pritihotapiti v zaliv, bi navzkrižni topovski ogenj v nekaj trenutkih onesposobil za plovbo. . Pred samim zalivom gleda iz vode mnogo čeri in majhnih kamnitih otočkov, od katerih so nekateri spremenjeni v utrdbe. Hongkong je uradno še zdaj angleška trgovska in vojaška baza, vendar se je v zadnjih desetletjih že precej osamosvojil, saj je večina trgovine v rokah podjetnih Kitajcev. Za ladjo na liniji okrog sveta je Hongkong nekakšen mejnik, ki označuje polovico potovanja. Tu se tehtata izguba in dobiček, pišejo se poslovna poročila, obračunavajo se dnevnice in deli presežek. Spremeni se tudi nekaj v mornarjih samih. Za njimi so dolgi dnevi plovbe po vročem brezvetrju in umazana zatoh-lost afriških in azijskih pristanišč, pred njimi pa je za malenkost daljša, a vseeno lepša polovica poti. Lepša zato, ker je pač zadnja in je dom vsak dan bliže, pa tudi zato, ker se skoraj vsakdo bolje počuti v japonski in ameriški civilizaciji kot pa v kakšni afriški divjini. Ze se začenjajo tista običajna preračunavanja: koliko dni bomo ostali na Japonskem, ali bomo šli v Vladivostok ali ne, kdaj bomo v Panami, kdaj v Gibraltarju, koliko sredozemskih pristanišč bomo obredli preden bomo doma. In še najvažnejše vprašanje: Kdaj bomo prišli domov? Datum prihoda je alfa in ornega vseh naših debat in jabolko vseh naših prepirov. Ob večerih smo se večkrat zbirali v spodnjem salonu, s prsti smo risali po zemljevidu, obkrožali datume na stenskem koledarju in sklepali stave. Hongkong — že ime zveni nekam eksotično in poskočno. Skozi vrata zaliva smo pluli zelo počasi, s četr-tinsko hitrostjo in hitrosti nismo povečali niti v zalivu samem. Srečevali smo vedno več živopisno okrašenih in izrezljanih kitajskih džunk. Vse so bile ovešene z jadri in vesli, čeprav teh rekvizitov niso niti najmanj potrebovale. V podpalubjih so namreč povsod brneli naftni motorji. Nizko nad zalivom so ves čas pristajala in vzletala velika potniška letala. Prvi hip se mi je zdelo, da pristajajo na vodi. Šele ko smo prišli bliže, sem opazil, da se letališka steza začenja že na morju. V Hongkon-gu namreč zelo primanjkuje prostora. Pred dnevi je bila v Škofji Loki postavljena razstava štirinajstih udeležencev 8. Groharjeve slikarske kolonije. Ob ogledu se nam ponuja vprašanje o zapoznelem terminu razstave, ki naj bi bila v času same kolonije. To bi omogočalo udeležencem pregled dela prejšnjega leta, diskusijo, analizo, primerjavo in s tem dopolnjen smisel dela v slikarski koloniji. S to razstavo se odpira raznovrstna kolonijska problematika kot so vprašanja kvalitete in zasnove same kolonije. Ne gre le za kolonijo v Škofji Loki, temveč tudi za vrsto drugih kolonij po Sloveniji in Jugoslaviji. Zveza likovnih umetnikov Jugoslavije in Društvo slovenskih likovnih umetnikov sta postavila stališča, ki naj bi vodila k boljši povezanosti z vodstvi kolonij. To bi nedvomno vodilo h kvalitetnejšemu izboru tako domačih kot tujih udeležencev (z zadnjimi imamo večkrat slabe izkušenje — ob primerih raznovrstnega kiča in diletantizma). S tem pa se zmanjšuje zanimanje za kolonije tistih likovnih ustvarjalcev, katerih resno in kvalitetno delo bi bilo v korist organizatorju kolonije. Ne dvomim o tem, da je ključ tovrstnim problemom največkrat v minimalnih finančnih sredstvih. Po navadi nudi organizator slikarju le brezplačno bivanje, zato pa mu mora pustiti eno sliko, katere vrednost navadno presega vrednost nudene-ga. Temu posredni vzrok je nivo kvalitete — torej bi bila stimulacija dela v obojestransko korist. Take pogoje dela v kolonijah nam potrjuje uspešnost delovanja kolonije v Novem mestu pod pokroviteljstvom tovarne Novoteks in kolonije v Ravnah pod pokroviteljstvom Železarne Ravne. Vodstvo Groharjeve slikarske kolonije si prizadeva za rešitev tega problema in ga skuša rešiti z drugačno organizacijo in odkupom del. Teden slovenske drame S predstavo dela Ivana Cankarja Za narodov blagor, ki ga bo zaigralo Stalno slovensko gledališče iz Trsta, se bo jutri v Prešernovem gledališču v Kranju začel Teden slovenske drame. Poleg gostitelja se bo občinstvu predstavilo osem poklicnih gledališč iz Slovenije in zamejstva, Narodno pozorište iz Zenice in KUD Zarja iz Trnovelj pri Celju. Teden bo potekal pod pokroviteljstvom skupščine občine Kranj in šestih delovnih kolektivov. V četrtek se bo gledališče Pekarna iz Ljubljane predstavilo z delom Rudija Šeliga Ali naj te z listjem po-sujem. V petek bo premiera Prešernovega gledališča, in sicer delo Ivana Potrča Lacko in Krefli. V soboto, 8. februarja, se bo Slovensko narodno gledališče iz Maribora predstavilo z delom Mirka Rupla Boter Andraž, v nedeljo pa KUD Zarja iz Trnovelj z delom Jožeta Javorška Manevri. V ponedeljek, 10. februarja, bo na sporedu delo Cankarja in Součka Veselica v Blatnem dolu, ki ga bo zaigralo SNG Drama iz Ljubljane. V torek, 11. februarja, si bomo lahko ogledali delo F. S. Finž-garja Razvalina žilvjenja, ki ga bo predstavilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. V sredo, 12. februarja, bo nastopilo Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane z delom V Lomu podelili Kurnikove nagrade Lani so v tržiški občini prvič podelili javna priznanja in nagrade za izredne dosežke na kulturnem področju občine, ki so jih imenovali po znanem tržiškem ljudskem pesniku Vojtehu Kurniku. Letos so nagrade podelili drugič, dobili pa so jih skupina in posamezniki, ki so lani največ prispevali k bogatemu kulturnemu življenju občine. Slovesna podelitev je bila v soboto zvečer v domu družbenih organizacij v Lomu pod Storžičem. Skupinsko Kurnikovo nagrado s plaketo je dobilo kulturnoumetniško društvo Lom pod Storžičem, ki uspešno deluje na kulturnem področju kraja in občine že 55 let. Posamične nagrade pa so prejeli Miro Vrhovnik za prizadevno delo v Zvezi kulturnopro-svetnih organizacij, Emilija Ahačič iz Podljubelja za delo v tamkajšnjem društvu, Sašo Perko za dolgoletno igranje in režiranje pri Amaterskem gledališču Tržič, Jože Po-gačar za 40-letno pomoč in delo v tržiškem kulturnem življenju, Tone Lotrič za prizadevno sodelovanje v pihalnem orkestru, katerega dolgoletni predsednik je, in Zdravko Rejc za osemletno sodelovanje v folklorni skupini Karavanke. Kurnikove nagrade podeljuje temeljna kulturna skupnost občine Tržič. — j k KUD Zabreznica gostovalo v Češnjici Kulturno-umetniško društvo Zabreznica pri Žirovnici je v nedeljo, 26. januarja, zvečer gostovalo v dvorani gasilskega doma v Bohinjski Cejnjici. Predstavili so se z veseloigro Gosposka kmetija. Domačini, ki so napolnili dvorano, so bili s predstavo, ki jo je režirala Julka Dolžan, zelo zadovoljni. Člani igralske skupine KIJI) Zabreznica so s pred* Stavo že gostovali v Ribnem pri Bledu, trikrat pa so jo uprizorili tudi na domačem odru. V prihodnje se bodo predstavili še v nekaterih drugih krajih jeseniške občine. B. Sodja avtorjev Messnerja-Šalamuna-Jova-noviča Pogovor v maternici koroške Slovenke. V četrtek, 13. februarja, se bo predstavilo Narodno pozorište Zenica z delom Primoža Kozaka Afera, v petek 14. februarja, pa Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica z delom Vinka Cuder-mana Trnova pot grešnega pun-tarja Jerneja. Sklepno predstavo pa bo pripravilo v soboto, 15. februarja, Mestno gledališče ljubljansko z delom Andreja Hienga Izgubljeni sin. Predstave bodo ob 19.30. V nedeljo 9. februarja, bo predstava že ob 16. uri. Zaključene predstave za srednješolce bodo v četrtek, 6. februarja, v petek, 7. februarja, v ponedeljek, 10. februarja, in v torek, 11. februarja, ob 16. uri. L. B. Na razstavi se je od tujih gostov predstavila Avstrijka Irmhard Baumgartner z romantičnima pokrajinama z navdihom secesije, slovenski Tržačan Jože Cesar pa je ostal zvest čustvenemu dojemanju pokrajine v ekspresionističnem koloritu, medtem ko njegov rojak Avgust Černigoj zavzeto in kritično spremlja aktualno sedanjost z lepljenkami in asamblaži revijalnega izvora in ustvarja parodijo na temo današnjega človeka. Poljak Witek se je z nadrealistično vizijo preveč prepustil literaturi, pa je ostal likovno nedorečen. Ta problem je bolje rešil Leon Koporc s figuro dečka iz sna v podzavesti prebujene skrivnostne mistike in melanholije. Evgen Sajovic vztraja pri pokrajini, vezani na motive iz Škofje Loke v pesimistično modrozelenem koloritu. Marija Kajzar pa ni bila kos ci-nemaskopskemu pejsažu Škofje Loke, kar pa je bolje rešil Peter Adamič v nekaj vh*t»u#£nih potezah. Janez Hafner se j£ predstavil z dvema dokaj akademskima študijama, ki pa nakazujeta talent mladega slikarja. Pavel Florijančič nakazuje z dvema pokrajinama dokaj različna izhodišča, kar pa je domnevno eksperiment v cilju samostojnega izraza. Berko (Franc Berčič) atraktivno posega v novejše tokove fotorealizma. Franc Novine pa je našel motiv v pobiranju krompirja interpretiran v sodobno občuteni ekspresiji, vendar formalno zvest tradiciji ekspresionizma. Herman Gvardijančič v svoji pokrajini posega v nostalgijo preteklosti in vizijo prihodnosti. Rafko Terpin pa je preoblikoval pokrajino v ornamen-talni organizem v želji in potrebi, da preseže vidno percepcijo. Vsekakor je razstava ena izmed kvalitetnejših kolonijskih razstav, čeprav heterogenih idejnooblikov-nih stališč, nam nudi posebno pestrost in zanimivost. Boris Jesih ar almira Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje izmene — moški 2. več delavcev za priučitev na pletilnih strojih Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.: dokončana srednja tehnična tekstilna šola — pletilska smer; praksa na delovnem mestu zaželena; pod 2.: dokončana osemletka; odslužen vojaški rok. Za delovni mesti pod 1. in 2. poizkusno delo 3 mesece. Ponudbe s pri'oženimi dokazili o izpolnitvi razpisnih pogojev pošljite v 10 dneh na naslov: Almira — alpska modna industrija Radovljica — Jalnova cesta št. 2 (Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD Proizvodnja pletenin). Stanovanj OZD nima. Osebni dohodek se obračunava po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Ljubljanske mlekarne TOZD MESOIZDELKI Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. TEHNOLOGA NA KLAVNICI Pogoj: biotehnična fakulteta, veterinarski oddelek — tehnološka smer; 2. VODJE PLANSKO-ANALITSKEGA ODDELKA Pogoj: visoka ali višja šola ekonomske ali organizacijske smeri; 3. VODJE SPLOŠNIH ZADEV Pogoj: visoka ali višja pravna; 4. VODJE NABAVE SUROVIN Pogoj: visoka ali višja biotehnična; 5. VZDRŽEVALCA STROJA ZA DEZINFEKCIJO Pogoj: K V ali PK ključavničar ali vodovodni instalater; priučen delavec v kovinski ali vodovodni stroki; 6. KURJAČA VISOKOTLAČNEGA KOTLA Pogoj: izpit za visokotlačne kotle in ustrezna praksa; VK ali KV ključavničar ali električar z željo, da opravi izpit za kurjača visokotlačnih kotlov; 7. ČISTILK ALI ČISTILCEV za delo v klavnici in predelavi za poln delovni čas Pogoj: nekvalificirani delavci; . 8. EKONOMSKEGA TEHNIKA ALI KONČANA ADMINISTRATIVNA ŠOLA za delo v knjigovodstvu 9. REFERENTA V KOMERCIALI Pogoj: ekonomski tehnik. Rok za oddajo prošenj je 15 dni po objavi oglasa. Prošnje pošljite na naslov: Ljubljanske mlekarne, TOZD Mesoiz-delki Škofja Loka. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro,. rTmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Pisma bralcev Blatni . vaški asfalt V mnogih slovenskih vaseh so ceste in poti že asfaltirane in to predvsem s pomočjo samoprispevka in prostovolnjega dela občanov, deloma pa pri tem pomagajo občine in močnejše delovne organizacije. Zal pa se nikjer niso dogovorili, kdo bo ceste čistil in jih varoval pred uničenjem. Predlanskim sva tudi z ženo plačala za vaški asfalt in se pridružila tistim, ki so se želeli voziti in hoditi po snažni cesti. Žal smo bili kmalu razočarani, ker so začeli traktorji in tovornjaki nanašati na cesto vedno več blata. Poljedelci pri oranju njiv ob asfaltu s traktorji ali konji obračajo kar na cesti in pri tem prinašajo nanjo posebno v dežju veliko blata, na čiščenje pa pozabijo. Zakon o varnosti v prometu prepoveduje obračanje na cestah višjega reda. Podoben predpis bi morali uveljaviti tudi za vaške ceste, sicer bo kraj še naprej trpel kulturno in gospodarsko škodo: Na Tirolskem, kjer so vaške ceste asfaltirali že precej prej kot pri nas, tega problema ne poznajo. Prebivalci so se dogovorili, da njiv ne bodo orali do ceste. Ceste so tako snažne, razen tega pa bolj varne in pregledne. Zavedajo se, da so za varnost in dobro počutje ljudi odgovorni vsi in da zakon ne koristi, če se ga vsi ne drže. Zato vprašujem, kdo je pri nas odgovoren za čiščenje vaških cest in potov? Ker po naseljih ni komunalne službe, predlagam, naj se o redu in čistoči na vaških cestah dogovore prebivalci sami v okviru krajevne skupnosti. Na koncu dopisa predlagam: V vsaki vasi ima zanesljivo vsaj en kmet traktor in cisterno za gnojevko. Zato bi kazalo najprej s traktorsko planirno desko odstraniti z asfalta blato in drugo nesnago, nato pa cesto s pomočjo cisterne sprati. Koristno delo bi bilo opravljeno v nekaj urah. Takšno čiščenje bi prišlo v poštev le nekajkrat letno. Predlagam, da delegati krajevnih skupnosti o predlogu razmislijo. Frančišek Vrankar, Suha 34, Kranj Izlet v Polhograjske Dolomite Odbor za športno rekreacijo pri TTKS Kranj in Planinsko društvo Kranj organizirata v soboto, 8. februarja, izlet v Polhograjske Dolomite. Smer je takale: Topol—Tošč— Grmada—Polhov Gradec. Hoje je za okoli 4 ure, pot ni težka, zato ni potrebna nobena posebna planinska oprema. Zborno mesto je kot pona-navadi ob 7. uri pred kinom Center Kranj, povratek pa okoli 15. ure. Za prevoz plačajo udeleženci 5 din, izlet pa vodi Dušan Feldin. SOCIALNO ZDRAVSTVENA SLUŽBA pri občini Škofja Loka išče urejene družine, ki bi bile pripravljene za primerno plačilo sprejeti za krajši ali daljši čas v oskrbo tuje otroke. Vse informacije dobite pri socialno zdravstveni službi. PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto oskrbnika v planinskem domu na Kofcah za stalno oskrbovanje. Osebni dohodki po dogovoru. Prijave pošljite na Planinsko društvo Tržič do 15. marca 1975. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: V TOZD GRADNJE a) nabavnega referenta Pogoji: , srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ter poznavanje gradbenih materialov V TOZD OBRT a) vodje nabavne službe b) vodje PE parketarstvo c) vodje PE mizarstvo d) vodje PE steklarstvo e) vodje PE pleskarstvo in pečarstvo g) vodje PE tapetništvo Pogoji: za delovna mesta, navedena od a) do g), se zahteva srednja strokovna izobrazba ustrezne stroke in poznavanje navedenih obrtnih dejavnosti. a) KV mizarja b) KVprešivalke Pogoji: za delovno mesto mizarja se zahteva poklicna šola lesne stroke in nekaj prakse, za prešivalko pa poklicna šola za čevljarje-pre-šivalke zgornjih delov obutve. V TOZD KOMUNALA a) tajnice b) nabavnega referenta c) vodje delovne enote odvoz smeti d) vodje delovne enote avtostrojni park Pogoji: pod a): srednješolska izobrazba administrativne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj; pod b): srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in nad tri leta delovnih izkušenj, šoferski izpit B kategorije, da je moški in ima moralno-politične kvalifikacije; pod c): da ima srednjo izobrazbo — sanitarni tehnik in nad tri leta delovnih izkušenj ali da ima poklicno delovodsko šolo gradbene smeri in nad tri leta delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti, moralno-politične kvalifikacije, da je moški in občan mesta Kranja; pod d): da ima srednjo šolsko izobrazbo strojne stroke in nad tri leta delovnih izkušenj v avtostrojnem parku ali da ima poklicno šolo avtomehanične stroke z mojstrskim izpitom in nad pet let delovnih izkušenj. več nekvalificiranih in polkvalificiranih delovnih mest za delo pri čistoči in pri vzdrževanju cest Prehrana in stanovanje za samce zagotovljena v lastnem domu. V SAMOUPRAVNI DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB a) materialnega knjigovodje b) knjigovodje osebnih dohodkov Pogoj: pod a) in b) se zahteva srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri. Kandidati naj pošljejo prošnje na Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. — odbori za medsebojna razmerja ustreznih TOZD oziroma skupnih služb. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. (Komunalni servis Kranj), prosi kupce, kateri so v blagajni podjetja plačali svoje račune in za plačilo prejeli potrdilo pod naslednjimi številkami: 1. št. 1454 dne 23. 7. 1974 2. št. 1502 dne 23. 9. 1974 3. št. 1412 in 1413 dne 11. 9. 1974 4. št. 3179 dne 14. 10. 1974 5. št. 1622 in 1623 dne 22. 10. 1974 6. št. 1628 in 1629 dne 24. 10. 1974 7. št. 1653 dne 28. 10. 1974 8. št. 1665 dne 31. 10.1974 9. št. 3964 dne 12. 11. 1974 da se oglasijo z navedenimi potrdili v tajništvu podjetja. Restavracija PARK prireja 8. februarja ob 20. uri tradicionalno pustno maškerado s kvintetom GALEBI in pevcem Branetom iz Ljubljane. Maske zaželene. Najbolj izvirne nagrajene. Rezervirajte prostor Se priporoča kolektiv (54. zapis) Preden se povzpnemo na strma pobočja Svinške planine, ki je v letih osvobodilnega boja dajala varno zavetje enotam koroških partizanov (ti so se v sklopu NOV Jugoslavije hrabro borili proti nacističnemu okupatorju tudi za osvoboditev Koroške), moramo le še nekoliko po-marnjati o zagonetnem poimenovanju Svinške planine. Nemci ji pravijo Saualpe, to je po naše res Svinja planina. Našemu kraju v podnožju gore, ki lepo po slovensko zveni Svinec, so Nemci seve brž dali ime Eberstein (der Eber je po naše merjasec). Prav gotovo je bilo slovensko krajevno ime prej kot nemško, vsaj v tem še danes tako malo tujem svetu. Kot je bila tudi Črna prst (vrh nad. Bohinjem) prej kot brumni nemški Res so Turki večkrat pridrli na Svinško planino in treba je bilo misliti na obrambo. Podobno taborsko obzidje z lesenimi mostovži za brambovce je ohranjeno tudi v bližnji Knezi in na Krčanjah. Redkokje imamo tako lep vpogled v ono davno stvarnost, ko so se naši pradedje morali sami otepati Turkov, malo z molitvijo (v cerkvah so trepetale ženske, otroci in starci), najbrž pa bolj učinkovito s kosami, sulicami, vilami in vrelim kropom. SLOVENSKE DJEKŠE Res, tudi tu najprej zaslišiš nemško besedo. Toda le toliko časa, dokler domačin meni, da si tujec. Potem pa se razveže slovenska govorica, v trgovini in v gostilni, I p? K%v P* i Se danes ohranjeni leseni mostovži na notranji strani obzidja »turškega« tabora na Djekšah. Schwarzfinger ali pa Peč na tromeji (Jugoslavij a-1 talij a-A vstrij a) prej kot nemški izraz Ofen. Pač ker niso potujčevalci ločili naše prsti od prsta na/ roki, niti peči-skale od peči za ogrevanje. — Zato kar lepo ostanimo pri Svinški planini, ne pa pri grdi Svinji! STRMO, NAVZGOR! Zdaj pa je že čas, da se povzpnemo na široko gozdnato goro — Svinško planino — ki doseže na svoji najvišji točki celo 2081 m. Po strmi a dobri cesti (tudi za vožnjo z avtobusi sposobni), se pričnemo naglo vzpenjati. Izhodišče naj nam bodo Vovbre, cilj pa najvišje in najbolj severne slovenske vasi na Koroškem: Djekše (Diex), Kneza (Grafenbach), Gornje Krčanje (Ober Grentschach) pa morda še Golovica (VVolfnitz) s svojimi partizanskimi grobovi, našimi najsevernejšimi mejnimi kamni. .. Kakih 8 do 9 km strme poti po grapi med zelenimi pobočji, kjer se tu in tam bele mogočne samotne kmetije, nam hitro mine in že se nam odpre eden najlepših prizorov na našem koroškem romanju. Iznenada nam vstanejo pred očmi staro-svetne slovenske Djekše (1152 m). Res starosvetne, saj se v listinah imenujejo prvič že 1. 895 — torej kmalu po naselitvi teh gora s Slovenci. Pa še to daje Djekšam tako častitljivo podobo: še ohranjen »turški« tabor okrog dvostolpne cerkve. Bolje bi bilo reči: ohranjeno cerkveno obrambno zidovje z lesenimi mostovži (pokritimi s streho iz skodel) za visokim zidanim obzidjem. še bolj pa v cerkvi. Je že tako kot je pisal beneškoslovenski pesnik Ivan Trinko, da se v skrajni stiski slovenska beseda zateče v cerkev, kot so se nekoč preganjani in obupani ljudje... Seveda, Djekše niso prav velik kraj. Imajo le kakih 1700 prebivalcev. Prostora pa ima ta gorska občina kar precej: celih 5000 ha. Lepo je slišati, da je tule precej otrok prijavljenih k slovenskemu pouku. Da pa turizem pomaga kraj potujčevati, to je gotovo. Kajti s tujci je treba govoriti po njihovo. Seveda to velja le za naše mehke ljudi. Drugje hočejo, da se gost nauči govorice kraja, kjer hoče letovati. Da je res tako, namreč iz leta v leto slabše, priča droben podatek: pri ljudskem štetju 1. 1910 se je na Djekšah oglasilo za Slovence 1404 prebivalcev, t.j. 87,7 % — deset let pozneje, ob nesrečnem plebiscitu pa se je od 904 volilnih upravičencev za Jugoslavijo odločilo le 273 vaščanov, t.j. komaj 35 %. Kaže, da se je bilo tudi v tem višavju laže otepati Turkov kot germanizacije. No, ne morem reči, da na slovensko besedo na Djekšah nisem dobil naše besede — pa sem bil že nekajkrat tu gori. Le vaški policaj je bil trden v svoji nemščini, ne pa nevljuden. ZGODOVINSKA RESNICA Kar nehote pa se v človeka vsili vprašanje: le zakaj je v nekaterih koroških krajih, ki so še danes močno slovenski, pokazal plebiscit tako malo glasov za Jugoslavijo? Bilo pa je tako: močna socialno-demokratska stranka, ki je imela velik vpliv na delavce, tudi na slovenske, je zahtevala glasovanje za Avstrijo, češ Avstrija je demokratična republika, s socialistom na čelu države, brez dinastije, brez obvezne vojaške službe — torej bolj napredna od tedaj še dinastične Jugoslavije. — In mnogi naši ljudje so šli na te limanice; kot prej, že pred sto leti, Beneški Slovenci, ki so se pri glasovanju 100 % odločili za tedaj napredno, svobodno garibaldinsko Italijo in proti tiranski habsburški cesarjevi Avstriji. — Plačilo so lahkoverni naši rojaki obakrat prejeli in ga še prejemajo. Pa tudi lepe sanje o veliki, složni Zedinjeni Sloveniji — smo tako, najbrž za vselej, izsanjali . . . (Se bo nadaljevalo) Tak je bil nekoč »turški« tabor ali cerkvena utrdba na Djekšah (v 16. in 17. stol.). Slika (risba) kaže pogled od vnanje strani. šBt 13 mali oglasi • mali oglasi kino Splošna vodna skupnost Gorenj ske "Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. projektanta — hidrotehnika 2. vodje rečno-nadzorne službe 3. vodje gradbišč 4. gradbenega delovodje 5. KV avtomehanika 6. učenca v gospodarstvu za izučitev poklica avtomehanik Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: imeti morajo II. st. FAGG, hidrotehničke smeri, z delovnimi izkušnjami projektiranja in pooblastilom poseben pogoj za sprejem na delo je tudi 3-mesečno poskusno delo. pod 2.: imeti morajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri ali ekonomske smeri oz. višjo šolo za organizacijo dela, zaželene so delovne izkušnje v stroki, poseben pogoj za sprejem je 2- oz. 3-mesečno poskusno delo. pod 3.: imeti morajo srednjo gradbeno tehniško šolo ali FAGG I. st. s strokovnim izpitom poseben pogoj je 2- oz. 3-mesečno poskusno delo. pod 4.: imeti morajo gradbeno delovodsko šolo, poseben pogoj je 2-mesečno poskusno delo. pod 5.: imeti morajo poklicno šolo avtomehanične stroke s prakso na popravilih gradbenih strojev ter po možnosti šoferski izpit, poseben pogoj je 1-mesečno poskusno delo. pod 6.: imeti mora uspešno končano osemletko. Prijave s priloženim življenjepisom in dokazilom p strokovnosti pošljite na naslov, najkasneje v 15 dneh po objavi. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. razpisuje naslednja prosta delovna mesta: V TOZD GRADNJE vodje TOZD gradnje Pogoji za zasedbo: da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene smeri in nad 5 let delovnih izkušenj ali srednjo šolsko izobrazbo gradbene smeri in nad 7 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, da ima organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete; V TOZD OBRT a) vodje TOZD OBRT b) tehničnega vodje Pogoji za zasedbo: pod a): da ima višjo šolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj ali srednjo šolsko izobrazbo in 7 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih pri poznavanju obrtnih dejavnosti, da ima organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete; pod b): da ima višjo šolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj ali srednjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 7 let izkušenj na vodilnih delovnih mestih pri poznavanju obrtnih dejavnosti, da ima organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete; V TOZD KOMUNALA a) tehničnega vodje b) vodja priprave dela Pogoji za zasedbo: pod a): da ima višjo šolsko izobrazbo komunalne ali strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v komunalni dejavnosti ali da ima srednjo izobrazbo strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih ter organizacijske sposobnosti, moralno-politične kvalitete, da je moški in občan Kranja; pod b): da ima višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v komunalni dejavnosti ali da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih mestih v komunalni dejavnosti, da ima organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete, da je moški in občan mesta Kranj. Kandidati za zgornja delovna mesta naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o, Razpisna komisija. Pri izbiri imajo prednost kandidati, ki so že združili delo pri tej organizaciji, če izpolnjujejo pogoje razpisa. prodam Prodam KRAVO, četrtič brejo, lahko po izbiri. Breg 15, Preddvor 549 Prodam KRAVO po teletu ali po izbiri in IZRUVAC za krompir. Šenčur, Pipanova 40 577 Prodam zelo malo rabljen PLE-TILNI STROJ standard za 1500 din. Šefer, Šorlijeva 19, Kranj 578 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Srakovlje 4, Kranj 579 Prodam JABOLKA po 1,80 din. Kalan, Poljšica 4 a, Podnart 580 Poceni prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Brtoncelj Vlasto, C. 1. maja 67, Kranj 581 Prod am KRAVO bohinjko, dobro mlekarico. Pristov, Zabreznica 60 582 V sredo, 5. februarja, bom prodajala 9 mesecev stare KOKOŠI — nesnice. Pavlin, Pivka, 45, Naklo, tel.47-041 - 583 Prodam tri nova OKNA 110 x 130 z roletami po zelo ugodni ceni. Kelih, Dacarjeva 22, Lesce 584 Prodam KRAVO s teličkom. Ple-stenjak, Govejek 6, Medvode 585 Prodam dobro ohranjeno SAMSKO POHIŠTVO. Angela Gartner, Škofja Loka, Partizanska 44 586 Ugodno prodam novo »HAVBO« za sušenje las. Zg. Brnik 75, Cerklje na Gorenjskem 587 Prodam lahek GUMI VOZ. Glinje 8, Cerklje ; 588 Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA vesna, desire in igor. Voklo 44, Šenčur 589 Prodam PLINSKO in trajno žare-čo KUPERSBUSCH peč. Šenčur, Sveteljeva 21 590 Prodam polovico mlade KRAVE in BIKCA. Naslov v oglasnem oddelku. 591 Prodam izvenkrmski MOTOR MOSKVA 10 KM, skoro nov, potreben popravila. Jurij Hočevar, Bled, Prešernova 34 592 kupim Kupim motorno ŽAGO. Naslov v oglasnem oddelku ' - 539 Kupim litoželezno JERMENICO 1 m jo za slamoreznico. Podhom 14, Zg. Gorje. 602 25-tonsko pregibno »PREŠO« kupim ali zamenjam za navadno ekscentrično. Lampe Ciril, Spodnji Brnik 69, Cerklje 603 Kupim ŠTEDILNIK kiippers-busch, malo rabljen. Luže 15. Šenčur 604 Kupim KOSILNICO mertel za traktor zetor 2011. Rozman Franc, Gasilska 2, Kranj 605 vozila Prodam MOPED T 15, letnik 1971. Cena 3500 in karoserijo za FIAT 750 po delih, letnik 1964. Vin-carje 16, Škofja Loka 556 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Suha 2, Kranj 593 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970. Zasavska 42, Kranj 594 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Informacije v popoldanskem času na tel. 47-065 595 Prodam desna VRATA, zadnji POKROV MOTORJA in nosilec motorja za ZASTAVO 750. Jekovec, Sr. Bela 7, Preddvor 596 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov .uredništva in uprava lista: Kranj, Mo.še Pijadeja 1. -— Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-191. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko l dinar. —< Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Poceni prodam dobro ohranjen OPEL 60 — lahko tudi s plinom. Telefon 22-895 597 Prodam FIAT 850 v voznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 598 Prodam avto ZASTAVO 1500, letnik 1971, poceni. Trpin Božo, Moše Pijade 46, Kranj, tel. 23-000 599 Prodam ZASTAVO 750 z IR motorjem za 6000 din. Hubad Filip, Delavska 56, Kranj 600 Prodam FIAT 750 po delih. Zalog 65, Cerklje 601 Ura pravljic V četrtek, 6. februarja, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici Ura pravljic. Vabljeni! stanovanja Za zdravstveno delavko iščemo enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO za daljšo dobo. rismene ali ustne ponudbe poslati Zdravstvenemu domu Kranj. Plačilo stanarine vnaprej. 606 posesti Kupim GARSONJERO — naselje od Vodovodnega stolpa. Plačam v gotovini. Telefon 25-614. Naslov v oglasnem oddelku. 607 Prodam PARCELO ob morju — 3000 kv. m v Strunjanu. Na parceli vikend, potreben - obnove. Prodam tudi v manjši kvadraturi. Je 600 m od avtobusne postaje, 1 km od morja, 3 km do Portoroža, dostop z vsakim vozilom. Cena po dogovoru. Prvulovič Ljubo, Hafnarjevo naselje 17, Škofja Loka 608 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na Bledu — 600 kv. m, na lepi sončni legi, če je mogoče v bližini avtobusne postaje ali trgovine. Plačam v devizah ali dinarjih — po dogovoru. Pismene ponudbe s ceno pošljite na naslov, ki je v oglasnem oddelku. 609 zaposlitve Honorarno zaposlimo ClSTILKO. Osebni dohodek 600 din. Ul. 31. divizije 7, Kranj, Hišni svet' 610 Sprejmem delavca ali delavko za kovinsko galanterijo. Lampe, Sp. Brnik 69, Cerklje 611 KRAJEVNA SKUPNOST PREDDVOR objavlja delovno mesto DELAVCA - GROBARJA. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po dogovoru. Rok prijave 15 dni po objavi v Glasu 612 Razpisujemo prosto delovno mesto GOSTINSKEGA DELAVCA s polnim rednim delovnim časom. Stanovanja nimamo. Interesenti naj vlože pismene prošnje na naslov: Društvo upokojencev Škofja Loka, Šolska ulica 7, telefon 60-664 613 obvestila GOSTIŠČE AŽMAN pri Vidi, No-menj, Boh. Bistrica je spet ODPRTO s 1. 2. 1975. Postrvi, kmečki narezek, žabji kraki, domače pečenice s kislim zeljem, dobra domača kapljica. Cene konkurenčne. Vabljeni! 482 izgubljeno Izgubila se je črno bela ŠKOTSKA OVCARKA - SEKA. Prosimo najditelja, naj javi na Torkar, Železniki ali tel. 67-170 614 prireditve NOGOMETNI KLUB ŠENČUR prireja v kulturnem domu Šenčur 8. 2. 1975 ob 20. uri vsakoletno MA-ŠKARADO. Igral bo priznan ansambel MM 5. Maske bodo nagrajene. Rezervacije sprejme samopostrežna trgovina Šenčur 536 Kranj CENTER 4. februarja amer. barv. western LOS AMI-GOS ob 16., 18. in 20. uri 5. februarja amer. barv. vvestern LOS AMI-GOS ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. LJUBIMKE ob20. uri 6. februarja danski barv erot. ZOBAR V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 4. februarja ital. barv. MOŠKOST ob 16., 18. in 20. uri 5. februarja amer. barv. vvestern PUŠKE ZA APACEobl6., 18. in 20. uri 6. februarja franc. barv. LJUBIMKE ob 16., 18. in 20. uri Bitka za Port Arthur Režija: Seiji Muruvama Gl. vloge: Toshiro Mifune, Mitsuko Ka- sabue, Koshiro Matsumoto Rusko-japonski spor je bil posledica intervencije tujih sil ob boksarski vstaji na Kitajskem. Potem ko so vstajo zadušile, so se vse razen Rusije umaknile. Le-ta se je utrdila ob Japonskem morju in v pristanišču Port Arthur zasidrala del svojega ladjevja, zaradi česar so se Japonci čutili ogroženi in iz spora med obema silama se je rodila vojna, ki je leta 1905. v bitki za Port Arthur dosegla višek. V tem spopadu je japonska mornarica slavila pomembno zmago. O vsem tem pripoveduje film japonske produkcije. Izdelan je po vzorih zahodnih kinematografij in ga odlikuje dosledno upoštevanje zgodovinskih dejstev, s čimer stopa v ospredje njegova dokumentarna plat. Režiser je strogo sledil kronologiji dogodkov, ni pa pozabil tudi na značilni fanatizem japonskih vojakov, ki so množično umirali za domovino in cesarja. Čeprav je film predvsem dokumentaren, mu ne moremo spregledati nekatere slabosti, med katerimi vidneje izstopa sinhronizacija japonskega jezika v angleščino. MG. Tržič 4. februarja amer. barv. vvestern PUŠKE ZA APAt'Eohl8. in 20. uri 5. februarja amer. barv. krim. 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 18. in 20. uri 6. februarja amer. barv. krim. 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 18. in 20. uri 6. februarja amer. barv. krim. 87 POLICIJSKA POSTAJA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 4. februarja amer. barv. fant. PRED MILIJON LETI ob 18. uri 5. februarja angl. barv. fant. PRED MILIJON LETI ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 4. februarja amer. barv. drama ENA JE OSAMLJENA .ŠTEVILKA ob 20. uri 5. februarja amer. barv. drama ENA JE OSAMLJENA .ŠTEVILKA ob 18. in 20. uri 6. februarja amer. barv. komedija SEKSUALNO SPOZNANJE ob 20. uri Železniki OBZORJE 5. februarja amer. barv. komedija ZB(Xi()M, GOSPOD CHIPS ob 20. uri Radovljica 4. februarja amer. barv. krim. UMAZANE ROKE NAD MESTOM ob20. uri 5. februarja nem. barv. pust. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 20. uri 6. februarja amer. barv. krim. UMAZANE ROKE NAD MESTOM ob 20. uri Jesenice RADIO 4. februarja amer. barv. drama SUZANA IN JEREMY Jesenice PLAVŽ 4. februarja amer. barv. krim. MORILEC Z RILLINGTONSKEGA TRGA Kranjska gora 5. februarja amer. barv. drama SUZANA IN JKREMY presernovo gledališče SREDA, 5. februarja, ob 19.30 — Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR; gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta; ČETRTEK, 6. februarja, ob 16. uri zaključena predstava za Gimnazijo Kranj, in ob 19.30 — Rudi Šeligo: ALI NAJ TE Z LISTJEM PO-SUJEM; gostuje gledališče Pekarna iz Ljublja- ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in dobrega očeta Franca Zupane a Knapša iz Lancovega se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč in sočustvovanje, sorodnikom, prijateljem in znancem pa podarjeno cvetje in vence, za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa vsem, ki so prispevali za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena, hčerke in sinova. Lancovo, 3. februarja 1975 Dotrpela je naša draga sestra in teta Mara Gruden upokojena učiteljica Od nje se bomo poslovili v sredo, 5. februarja 1975, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: Micka in Marička, brat France z ženo Olgo, nečaki Metka, France in Tomaž z družinami ter drugi sorodniki in prijatelji. Kranj, 3. februarja 1975 /. zvezna hokejska liga Bogat šahov ski spored Mladinsko vaterpolsko moštvo kranjskega Triglava — od leve proti desni stoje: Strgar, Perkovič, Leskovar, Teršek, B. Starina, Krašovec, Ladan, To-mat, trener Tomo Balderman, čepe: Čalič, J. Stariha, Gale, Wagner, Rant — je na reškem kvalifikacijskem turnirju za vstop v finale letošnjega pokalnega tekmovanja SFRJ prekosilo same sebe, saj so presenetljivo osvojili prvo mesto in se z beograjskim Partizanom uvrstili v zaključno tekmovanje, (-h) — Foto: M. Živulović Triglavani presenetljivo prvi šahisti imajo v tem letnem obdobju zelo pester spored, saj zraven nastopanja v ligah sodelujejo tudi na drugih prireditvah in tekmovanjih, ki se vrstijo drugo za drugim. Poglejmo rezultate tekmovanj preteklih dni: Mladinsko prvenstvo Kranja Na letošnjem mladinskem prvenstvu Kranja, pred dnevi so odigrali zadnje kolo, je sodelovalo dvanajst šahistov, ki še niso dopolnili osemnajstega leta starosti. V zanimivih bojih so pokazali solidno šahovsko znanje, predvsem pa je zanimivo to, da so skoraj vsi, tudi najmlajši, dobri poznavalci teoretičnih variant, kar jim seveda zagotavlja še hitrejši prodor med najboljše. Končni vrstni red je naslednji: Ceh 9,5, Novak 9, Rakovec 8,5, Jeraj 7, Pavlin in Mrak 6,5, Bumbar in Aleš 6, Markun in Špik 3, Rogelj 1 in Pišljar brez točke. Člansko prvenstvo Kranja Potem ko so mladinci prenehali tekmovati so jih za šahovskimi deskami zamenjali člani in se spopadli za prve točke na prvenstvu Kranja za leto 1975. Za letošnje prvenstvo je značilno predvsem dvoje: relativno skromna udeležba (sodelujejo en prvokate-gornik, pet drugokategornikov in sedem tretjekategornikov) in nizka povprečna starost udeležencev, kar je seveda razveseljivo, saj se nemara kranjskemu šahu obetajo boljši časi. Po prvih kolih je seveda še težko napovedovati zmagovalca, vendar imajo ob odsotnosti lanskega prvaka Naglica in večkratnega zmagovalca prvenstva Matjašiča največ možnosti Mazi, Jokovič in Deželak Brane. Skoraj gotovo je, da bo eden od njih novi prvak Kranja. Najzanimivejši rezultati: Marko : Vidali 1:0, Rakovec : Novak 1:0, Deželak : Bukovac 1:0, Jokovič : Hribar M. 1:0, Mazi : Vidali 1:0, Novak : Deželak 0:1, Mazi : Rakovec 1:0, Bukovac : Miloševič 1:0, Mazi : Miloševič 1:0, Deželak : Jokovič remi, Hribar B. : Štagar 1:0, Jokovič : Hribar M. 1:0 itd. Mazi najboljši V petek, 31. januarja, je bilo v zgornjih prostorih delavskega doma v Kranju hitropotezno mesečno prvenstvo Gorenjske. Prvenstvo, ki se ga je udeležilo 45 šahistov iz številnih krajev, je pod pokroviteljstvom Športne komisije pri občinskem sindikalnem svetu Kranj organiziral ŠD Borec. Šahisti so se najprej razdeljeni v pet predtekmovalnih skupin potegovali za petnajst mest v finalnem delu tekmovanja. Po trije iz vsake skupine so se uvrstili v finale, ostali so igrali v tolažilni skupini. V finalni skupini je po ostrih bojih zmagal Kranjčan Mazi, kar je nedvomno lep uspeh tega mladega in obetavnega šahista. Vrstni red: Mazi (Borec) 10,5, Matjašič (Lesce) 10, Lazar (Borec), Krajnik in Ravnik (oba Jesenice) 9, Roblek (Lesce) 8,5, Krničar (Jesenice) in Hrovat S. (Lesce) 8 itd. V tolažilni skupini je zmagal Kavčič (Kranj) pred Hrovatom J. (Lesce) in Koranterjern (Jesenice). Rezultati ligašev Lesce : Koper 8:2, Svoboda-Stoži-ce : Jesenice 4,5:5,5, Borec : Borovnica 3:7, Ponikve: Sava-Šenčur 5:5, Tržič : Vrhnika 5,5:4,5. Pari zadnjega kola: Koper : Borec, Jesenice : Novo mesto, Kočevje ! Lesce, Sava-Šenčur : Tržič. V zimskem bazenu na Reki je bil polfinalni mladinski vaterpolski turnir za jugoslovanski vaterpolski pokal. Poleg domačega Primorja so v tej skupini nastopili še mladi vaterpolisti beograjskega Partizana ter Crvene zvezde, zagrebške Mladosti ter kranjskega Triglava. Mladinci kranjskega Triglava so na tem turnirju dosegli lep uspeh, saj so zasedli prvo mesto. Na pot so pod novim trenerjem Tomom Bal-dermanom odšli precej z negotovostjo, saj niso računali, da bi se v tako močni skupini uvrstili v finalni del tekmovanja, ki bo od 13. do 16. marca. Toda prekosili so sami sebe, saj so le z drugouvrščenim Partizanom izgubili točki. Izidi Triglava: Triglav : Partizan 10:11, Triglav : Mladost 15:9, Triglav : Primorje 9:2, Triglav : Crvena zvezda 7:6. Vrstni red: 1. Triglav 6 točk, (41:28), 2. Partizan 5, (29:28), 3. Crvena zvezda 4 (21:18), 4. Mladost 2 (31:31), 5. Primorje 0 (15:32). Kranjčani so na tem turnirju dosegli še en uspeh, saj je Strgar z 20 goli bil najboljši strelec turnirja, Tovarna klobukov Škofja Loka vabi k sodelovanju: 1. tekstilnega tehnika (kemijska ali apre- terska smer) moški za delo na področju organizacije proizvodnje tulcev. Prijave pošljite v tovarno do 15. februarja 1975. dežurni veterinarji od 31. januarja do 7. februarja: CE- PUDEK Bogdan, dipl. vet., Kranj, Ka-juhova 23, telefon 22-