GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 543 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT.	PETEK, 2. JULIJA 1965 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Denar je le denar
Od včeraj velja torej novi tečaj dinarja, in sicer turistični:
1.000	dinarjev za dolar (okoli 62 lir za 100 dinarjev), kakor je napovedal predsednik komiteja za turizem dr. Jože Brilej. Pravzaprav se je to zgodilo nekaj pre. mirnega po tolikšnemu hrušču po tržaških listih in kavarnah, Pa tudi po avtobusih in vlakih. Zainteresirani agenti in špekulanti so znali že pred tedni ustvariti ustrezno ozračje, da so v nekaterih primerih lahko izvlekli od nervoznih Jugoslovanov dinarje tudi po 35 in celo 25 lir za 100 dinarjev! Tako so se dali ljudje zbegati! Marsikateri Tržačan in Goričan se je vpraševal: «Ali ti ljudje res tako lahko zaslužijo denar, da ga s takšno lahkoto mečejo v stran?« Pa tudi marsikateri Tržačan se je dal zbegati ter je prodal dinarje za vsako ceno. (Pogosto trgovci prodajajo Jugoslovanom blago kar za dinarje, ki jih hranijo do turistične sezone, ko jih lahko prodajajo po boljših tečajih).
Da je lahko nastalo takšno ozračje je pač kriva okolnost, da nimajo ljudje na splošno jasnih pojmov o vlogi denarja v gospodarstvu ter radi pozabljajo, da vodijo gospodarstvo in finance odgovorni strokovnjaki in politiki, ki vendar morajo vedeti, kaj delajo. Tudi londonski «The Economist», ki velja za enega najbolj resnih in stvarnih gospodarskih in političnih tednikov v Evropi, je v svojem Poročilu o gospodarskem ukrepanju jugoslovanskih državnikov — kakor smo že poročali — pripomnil, da ti s svojo mirnostjo napravijo vtis, da dobro vedo, kaj delajo in da so prepričani, da bodo pri svojem u-krepanju uspeli. Poročali smo že tudi, da so Jugoslovani o svojih nameravanih ukrepih obvestili Mednarodni denarni sklad, ki so mu gotovo na voljo izkušeni finančni izvedenci. Poleg vsega je razpravljanje o teh u-krepih povsem javno, najprej pred predstavništvi političnih organizacij, nato še pred parlamentom. Tajnik za državne finance Kiro Gligorov je v svoji izjavi prav tako javno govoril
0	stvarnem tečaju jugoslovanske valute. Jugoslovanske oblasti so z odlokom izvršnega sveta zajamčile vlagateljem tudi vrednost njihovih vlog v denarnih zavodih v skladu z gibanjem cen.
Po vsem tem ne morejo pričakovati *z Jugoslavije nikakš-
* . senzacij kar čez noč. Poklic-ni strokovnjaki in politiki očit-no mirno proučujejo vse ukre-Pe za ozdravljenje gospodarstva — samo valutni ukrepi niso pri tem niti tako važni — ter se nočejo prenagliti. Vse kaže, da je v ospredju problem, kako dvigniti proizvodnost in skrajno varčevanje z razpoložljivimi sredstvi. To so pač zdrava načela vsakega gospodarjenja, zasebnega in javnega.
Povsem razumljivo je, da po-e°no poslovni ljudje ob meji v Trstu, Gorici in Vidmu — Pozomo sledijo gospodarskemu razvoju v Jugoslaviji pač iz preprostega razloga, ker je naše gospodarstvo (pomislite samo na trgovine v Trstu in Gorici, pa tudi na vlogo naših trgovcev v trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo), tesno povezano z jugoslovanskim, že iz samega tega dejstva nujno izvira nasvet, da pokažemo več razumevanja za trenutne težave v naglem razvoju jugoslovanskega gospodarstva. V kateri drugi evropski državi pa jih danes ni? Koliko držav je že trkalo in še trka na vrata Mednarodnega denarnega sklada?
turistični tečaj dinara
Začenši s 1. julijem 1965 obravnavajo jugoslovanske banke menjalnice sploh tujim turi-tom dinar po tečaju: 1.000 di-■ arJev za dolar ali 1.600 dinarjev za 1.000 lir (160 dinarjev za
1.0	lir), oziroma 62,5 lire za 100 dinarjev.
To je tečaj za turiste in potice, medtem ko novi tečaj za ?*agovno izmenjavo še ni bil do-°cen in po vsej verjetnosti tudi ne bo tako hitro.
obisk guvernerja prof. cARLIJA V BEOGRADU
■EjPmjšnji teden je prispel v 'Be°grad guverner emisijskega Zavoda Banca dTtalia prof. Gui-do Carli. Nekaj dni je ostal gost Shvernerja Narodne banke Jugoslavije dr. Nikole Miljaniča. Ur. Miljanič je nekako pred dvema mesecema obiskal Rim.
Letos boljša FINANČNA OSNOVA ZA LEVANTSKI VELESEJEM
Upravni svet levantskega velesejma v Bariju je odobril proračun sejemske ustanove za letošnje ieto. Finančno stanje ustanove je leto® vsekakor ugodnejše kot lani predvsem zato, ker je pred nedavnim parlament odobril predlog ministra Medicija, naj se kreditne olajšave, ki veljajo za južnoitalijanska podjetja raztegnejo tudi na to ustanovo. 2a 29. mednarodni levant-ski velesejem, ki bo od 7. do 26. septembra, je sejmska uprava prejela že toliko prijav s strani domačih, kakor tudi inozemskih razstavi jalcev, da so razstavna mesta v nekaterih blagovnih sektorjih že prezasedena. Lani je sodelovalo na sejmu 8.000 razstv-
1	jalcev iz Italije in tujine.
EGS ovira tudi trgovino s ČSSR
Češkoslovaški tranzit čez Trst - Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo
RAZVOJ ZUNANJE
TRGOVINE
Te dni so se začela v Rimu pogajanja za sklenitev novega večletnega trgovinskega sporazuma med ČSSR in Italijo. Prejšnji sporazum (za štiriletje 1962-65) je znatno pripomogel k povečanju Italijan siko — češkoslovaške trgovinske izmenjave. Lansko leto je ČSSR uvozila iz Italije za 21 milijard lir blaga (33 odsto več kot 1. 1961), izvozila pa je v Italijo za 20 milijard lir blaga (is odsto manj kot 1. 1963, ko so zabeležili v tem pogledu 23 mrd lir ali 25 odsto več kakor 1. 1961). V prvih štirih mesecih tega leta je češkoslovaški izvoz spet napredoval za tretjino v primeri z istim časom lanskega leta, izvoz pa je popustil za okoli 10 odsto. V zadnjih dveh letih, ko se je začela na eni strani korenita obnova češkoslovaških industrijskih obratov, na drugi strani pa neugodna konjunktura za italijansko gospodarstvo, je ČSSR podpisala s številnimi italijanskimi podjetji več trgovinskih pogodb. Potrebno je, da se to gospodarsko sodelovanje med obema deželama nadaljuje in krepi, je dejal trgovinski svetnik češkoslovaškega poslaništva v Italiji inž. J. Votruba na nedavni tiskovni konferenci v Milanu. V ta namen naj italijanske oblasti odpravijo del ovir; tu gre zlasti za kontingentiranje uvoza in za sistem licenc, ki ovira češkoslovaški izvoz v Italijo.
PRED VII. MEDNARODNIM
SEJMOM V BRNU
Sedmi mednarodni velesejem v Brnu na češkoslovaškem bo od 12.do 26. septembra letos. Sejem v Brnu je specializiran v proizvodih mehanske industrije in je edini tovrstni sejem v socialističnih deželah, zato je tem večjega pomena, saj lahko podjetja s tega področja iz socialističnih dežel samo na tej prireditvi organsko prikažejo svetu svoje izdelke. Letos bodo med sejmom pripravili poseben natečaj, na katerem bodo nagradili razstavljene proizvode, ki bodo na najvišji tehnični ravni. Na sporedu je več sestankov in zasedanj strokovnjakov. Deset dni bo posvečenih tehniki in osem mehanizaciji v kmetijstvu. Češkoslovaška bo prikazala na sejmu okrog 3.000 različnih proizvodov, od tega bo 10 odsto novih. — Italijo bodo zastopala najvažnejša podjetja in tovarne.
«DAN ČEŠKOSLOVAŠKE))
NA TRŽAŠKEM SEJMU
Na «Dan češkoslovaške)) je imel v prisotnosti sejemske u-prave tiskovno konferenco trgovinski svetnik pri češkoslovaškem poslaništvu v Rimu inž. Jaroslav Votruba. Poleg predsednika in glavnega tajnika sejemske uprave sa bili prisotni češkoslovaški poslanik v Rimu inž. Jan Busnjak, predstavnik češkoslovaške trgovinske zbornice za Italijo v Milanu inž. Bogomir Luka j, strokovnjaka inž. Radomir Preček in dr. Bezouska, tržaški zastopnik praškega podjetja Čechofracht in predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. R. Caidassi.
Inž. Votruba je v svojem poročilu v prvi vrsti poudaril nagel napredek češkoslovaškega blagovnega tranzita čez tržaško
pristanišče, za kar gre zasluga zlasti dogovoru med praškim čechofrachtom in tržaškimi Javnimi skladišči. Od 1. 1960 do konca 1964. leta se je tranzit povečal od 215.000 do 391.000 ton blaga. Zadnja leta se je odvijal na stalni ravni okoli
400.000	ton in tak bo tudi letos. Razen tega si Čehoslo-vaki vse češče najemajo italijanske trgovinske ladje za prevoz, tako se je tonaža teh ladij povzpela od 420.000 ton v 1. 1960 do 635.000 ton lani. Nadaljni razvoj trgovinskega sodelovanja med ČSSR in Trstom odvisi v veliki meri od pogojev, ki jih bo nudilo v bodočnosti tržaško pristanišče češkoslovaškim operaterjem, deloma pa tudi od razvoja splošnih gospodarskih odnosov med češkoslovaško in Italijo.
V času težav, ki so prizadele italijansko gospodarstvo je Češkoslovaška kupila mnogo' izdelkov italijanske mehanske, železarske in kemične industrije; izvršila je mnogo nakupov pri Finmeccanici in ENI ju; sklenila je več pogodb z družbami Edison, Montecatini, E. Comerio idr. Te dni pa so se sešli v Rimu gospodarski predstavniki obeh dežel, da bi sklenili nov dolgoročni trgovinski sporazum.
Inž. Votruba je nato navedel nekaj podatkov o razvoju trgovinske izmenjave med obema deželama v zadnjih štirih letih, katere pa priobčujemo na drugem mestu. Vsekakor je značilno, de se je po letu 1953 češkoslovaški izvoz v Italijo jel polagoma krčiti, dočim je uvoz iz It ali-e v stalnem napredku. Tako je poslednji v prvih štirih mesecih tega leta narasel za tretjino v primeri z istim časom lani, a izvoz se je zmanjšal za 10 odsto. To ne bi bilo nič posebnega, ko bi šlo morebiti za začasen pojav, žal kaže, da se bo to še nadaljevalo. Stvar gre sicer delno pripisati neugodni konjunkturi italijanskega gospodarstva, toda še bolj uvoznemu italijanskemu režimu, ki mu je podvrženo češkoslovaško blago; ta ni namreč tako ugoden kakor za druge dežele, ki trgujejo z Italijo (tu gre predvsem
za kontingentiranje uvoznega blaga). Pa tudi carina je previsoka, in sicer zaradi italijanskega vstopa v Evropsko skupno tržišče. Ako želi Italija povečati trgovinsko izmenjavo s češkoslovaško mora poskrbeti za to, da bo v prihodnje nudila češkoslovaškim operaterjem ugodnejše pogoje, le na ta način bo mogoče pospešiti tudi tranzit češkoslovaškega blaga čez Trst. Inž. Votruba je na koncu naglasil, da želi Češkoslovaška doseči večje gospodarsko sodelovanje z Italijo in predvsem še s Trstom.
l/l "'K iri[i 'l\
)////|i'iW//i//
;JH M 1,11 ','rrw"

OB DVAJSETLETNICI ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV POVSOD GORI, ŠE POSEBNO PA V VIETNAMU. GLAVNI TAJNIK U TANT LAHKO GASI SAMO SVEČKE.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Nov razvoj zahteva preusmeritev navzven
Sodelovanje HAI-ZSSR
V Moskvo je prispel predsednik avtomobilske tovarne FIAT prof. Valletta, in sicer na povabilo sovjetskega komiteja za u-sklajevanje tehničnega in znanstvenega raziskovanja. Prof. Val-letto je sprejel predsednik vlade Kosi gin. Razgovorom so prisostvovali italijanski poslanik v Moskvi ter predsednik FIATA v Moskvi F. Se-nsi in dr. Bes-telli, šef propagandnega urada FIAT. Iz dobro obveščenega vira poročajo, da gre za morebitno sodelovanje med sovjetskimi po. djetji in tovarno FIAT pri izdelavi ljudskih avtomobilov m kmetijskih traktorjev.
SPREMEMBE PRI LLOYDU. Na mesto dosedanjega predsednika Tržaškega Lloyda, pokojnega adm .Capponija je bil te dni imenovan bivši tržaški župan inž. Gianni Bartoli. Mesto podpredsednika je prevzel vel. of. Antonio Fonda Savio, dočim je bil za pooblaščenega upravitelja imenovan sedanji glavni ravnatelj Lioyda inž. Salva-tore Cirrincione, ki pa bo še nadalje ostal glavni ravnatelj.
Ljubljana, julija 1965
Pozornost vseh je, razumljivo, danes obrnjena na dogajanja v gospodarstvu, konkretneje na Zvezno skupščino, ki te dni razpravlja o novih oziroma nadaljnjih ukrepih na področju gospodarstva. Vsi se zavedajo, da predstavlja letošnje leto pomembno prelomnico v gospodarskem razvoju Jugoslavije in to v pozitivnem pomenu 'besede, ker vsi pričakujejo, da bodo dosedanii in novi ukrepi pomenili korak naprej k utrditvi gospodarstva in ne morda narobe
O vsebini gospodarskih ukrepov, kolikor lahko danes o tem že govorimo, bomo razpravljali v posebnem članku in bi zato tega na tem mestu ne objavili Poudarili bi le, da je razvojna stopnja jugoslovanskega gospodarstva danes po izgradnji močne industrijske osnove takšna, da zahteva nujno orientacijo za nadaljnji razvoj. Znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki bi izkoriščene do konca takoj zadele ob preozko državno območje, terjajo orientacijo navzven, na povezavo z zunanjim svetom in z njegovim trgom in s tem na prilagoditev njegovim potrebam in zahtevam.
To naj bi bila tudi ena, izmed osnov novih in nadali njih preosnov, ki jih kratko tudi imenujemo za devizno reformo. Vendar pa ta reforma skupno z drugimi ne pomeni in ne more pomeniti kakršnokoli spremembo gospodarskega sistema, ki temelji na družbeni lastnini proizvodnih sredstev in na samoupravljanju delovnega ljudstva.
TEŽKO PRISLUŽEN DENAR
Ni dvoma, da vsaka sprememba, pa če je še tako dobra ali vsaj dobro zamišljena, povzroči nemir pri ljudeh in s tem razne njihove odločitve, ki se često kasneje pokažejo kot premalo premišljene. Tega ni mogoče preprečiti. Zato opažamo pri nekaterih v zadnjem času zapravljanje težko prislu-ženega denarja — da o špekulantih, ki jih nikjer ne manjka — tu ne govorimo, za stvari, ki bi jih sicer verjetno nikoli ne kupovali. Vendar so to izjeme, ker je večina prepričana, da bodo novi ukrepi v zaščito in korist delovnih ljudi, čeprav se zavedajo, da jih ne bo lahko izvajati in da bo potrebno trdo delo, če hočemo uspeti. Zato
lahko opažamo v tem pogledu vedno večje pomirjenje, posebno po napovedih in ukrepih za zaščito vlagateljev in zagotovilih, da standard delovnih ljudi ne sme biti prizadet.
Toliko javno mnenje Ce pa pogledamo na tiste, ki se jih ukrepi neposredno tičejo, ki jih bodo zadeli in ki jih bodo morali konkretno izvajati, pa lahko ugotovimo enoglasno mnenje, da so ukrepi potrebni in da prihajajo ob pravem času. V tem smislu razpravljajo v delovnih kolektivih in v tem smislu so razpravljali te dm predstavniki gospodarstva na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice SR Slovenije. Nove ukrepe ne samo v celoti sprejemajo, temveč jih v celoti pozdravljajo. Žele le, da bi še bolj izločili centralistične in administrativne težnje v deviznem poslovanju, ki se še vedno kažejo na področju de-
viznega poslovanja, kjer je zlasti treba uveljaviti načela poslovnosti.
PROIZVODNJA
V	OKVIRU NAČRTA,
VENDAR V MAJU NIŽJA
Podatki kažejo, da je bila letošnja industrijska proizvodnja v prvih petih mesecih višja za 11 odsto kot lani v istem času. To pomeni, da se industrijska proizvodnja giblje do tega časa v okviru gospodarskega načrta.
V	tej zvezi pa sta dve negativni ugotovitvi: prvič, da je industrijska proizvodnja bila v maju v vseh republikah nižja kot v prejšnjih mesecih, drugič pa, da ne zadovoljuje struktura proizvodnje. Posebno ni zadovoljujoč padec proizvodnje premega, barvih kovin in nekaterih drugih dejavnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ni še sporazuma o Donavi
Prejšnji teden se je v Budimpešti po dvanajstih dneh zasedanja zaključila konferenca Donavske komisije, ki je v prvi vrsti obravnavala vprašanje financiranja graditve plovnih zapornic v Železnih vratih (Djer-dapu). K donavski komisiji pripada sedem obalnih držav, in sicer Avstrija, češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Romunija in Sovjetska zveza, medtem ko je v komisiji Zahodna Nemčija samo kot opazovalec. Treba je najti denar za financiranje velikega dela, ki ga predstavljajo zapornice na Donavi. S tem bi preprečili velike težave, ki nastajajo za plovbo na tem odseku zaradi deroče vode. (Danes si morajo pomagati z vlečo, in sicer vleče na težkem odseku ladje, ki plovejo navzgor, posebna lokomotiva, ki teče po suhem.
Kakor poroča «Financiai Times« sta Jugoslavija in Romunija. ki sta glede ureditve plovbe in graditve velike elektrarne v Djerdapu podpisali zadevni sporazum, predlagali, da bi uvedli posebno pristojbino za plovbo na tem odseku. Edino tako bi lahko poravnali velike stroške (34 milijonov funtov šterlingov — 59 milijard 500 milijonov lir). To pristojbino bi lastniki ladij plačevali upravi Železnih vrat. Pristojbina bi nekaj časa bila
višja, kakor je današnja, dokler bi se ne amortizirali stroški.
Sovjetsko odposlanstvo Je nastopilo z drugim predlogom; predlagalo je namreč, da bi stroške za graditev jeza in razno opremo poravnali Jugoslavija in Romunija, preostale izdatke pa, ki bi znašali okoli 20 milijonov funtov šterlingov, in to za graditev samih zapornic, naj bi pokrilo ostalih šest držav ob bregovih Donave. Sovjetska delegacija je tudi predlagala, na.j bi v ta namen vsaka izmed članic zaključila posebno pogodbo skupno z Jugoslavijo in Romunijo.
Jugoslovani in Romuni so nato prišli na dan z novim predlogom, ki pa ni bil sprejet. Oni bi bili pripravljeni skrčiti prvotni prispevek 34 milijonov funtov šterlingov na 20 milijonov šterlingov, toda to vsoto (20 milijonov funtov šterlingov) naj bi prispevale ostale države, torej ne Jugoslavija m Romunija. Avstrijski predstavnik je pripomnil, da bi takšna rešitev zahtevala povišanje avstrijskega prispevka za 60 odsto na 3,2 milijonov funtov šterlingov.. Predstavniki Sovjetske zveze so vztrajali pri svojem predlogu, za katerega so bile vse delegacije razen Jugoslavije in Romunije.
II.
CENE POVSOD ENAKE
PO VSEJ DRŽAVI,
LE KMEČKI TRGI CENEJŠI
Srečujem po cesti redke znance: Slovence, ki službujejo v Beogradu, in domače Srbe. Pogovor nam teče čisto po jugoslovanskem vzorcu: kakšen 'je življenjski standard v Beogradu, v Srbiji, kakšne so plače in kakšno je življenje v Sloveniji. Po raznih primerjavah življenjskih stroškov se končno strinjamo v tem, da so cene goveje živine za mesto skoraj enake v vsej državi, da je konfekcija, blago v metrih in obutev približno povsod enaka z neznatnimi spremembami, da so cene glavnim osnovnim živilom: moki, masti, sladkorju po vsej državi iste, tobačni izdelki isti, stanovanjska najemnina ista, pač pa da so cene zelenjave, sadja, ovčjega mesa, mlečnih izdelkov na mestnih trgih, kamor nosijo svoje pridelke kmetje iz bližnje in daljne okolice, precej nižje od slovenskih. Zato smo pa tudi ugotovili, da so dohodki v vse vrste podje-tih, torej izven državnih služb, precej nižji od slovenskih. Sprehajam se po beograjskih osrednjih ulicah in trgih okoli Te-razij: po Titovi, Knez Mihaj-lovi, okoli skupščine in gledališča, se pa tudi spuščam v savsko in donavsko pristanišče in nato vzpenjam z avtobusi v njihova oddaljena predmestja na Voždovac, čukarico, v zelene aleje Dedinja, pogledat, ali se v nedeljo še zbirajo družine v Parku Košutnjaku, na Južni bul e v ar in v zapletene doline okoli Avtokomande; pokukam v zmerom prenapolnjene čakalnice stare, prastare železniške postaje.
Albert
Rejec
II
S POTOVANJA PO JUGOSLAVIJI
Pri naših južnih bratih
so prišli iz province v glavno mesto šele po vojni, večina pa celo v zadnjih desetih letih, še ne vem, kakšna je bližnja srb-skava s, ali še zmerom takšna kot pred vojno, seljaki v narodnih ali napol narodnih nošah, ki so kričale po igli in sukancu. Ti ljudje, ki tod okoli hodijo, so dostojno oblečeni, celo na raznih zelenjadnih trgih, kjer se ja drenje kmečki narod. Nikjer pa ni nobene elegance, niti ne na Knez Mihajlovi u-lici, niti ne v izložbenih oknih modnih trgovin, ki so čudno skromne. Prebivalstvo Beograda se je malo manj kot potrojilo v primeri s pred vojno. Kot so mi povedali domačini, se je velik del ljudi, ki so prišli v Beograd s partizanskimi brigadami in divizijami, tu ustavil in ustanovil družino, toda nekaj sto tisoč ljudi pa je le prišlo v glavnem s splošnim begom kmečkega prebivalstva z zemlje: iz šumadije, Srema in Banata ter celo iz Bosne.
ŠTEVILO SLOVENCEV
V BEOGRADU NEZNATNO,
ŠTEVILNI SLOVENSKI
VISOKI FUNKCIONARJI
Zanimivo je, a Slovencev ni dosti v Beogradu, da je njihovo število precej manjše kot pred vojno. Več kot pred vojno pa je Slovencev na visokih vodilnih položajih v raznih zveznih državnih tajništvih, v zveznih forumih gospodarske
Pri večini ljudi se vidi, da Pred vojno so Slovenci v glav-
nem zasedali in vodili le ministrstvo za socialno politiko, ki je bilo neke vrste pepelčica med drugimi vodilnimi ministrstvi.
Beograd je zadnih deset let tako hitro rastel, da mu številne beograjske občine niso mogle organizirati potrebnih komunalnih služb: kanalizacijo, snago, osebne prevoze, reden in dovolj močen električni tok, razsvetlitev, preskrbo tržišč itd. Gostilniška mreža je nekam zakržljavila, a veliki blagovni magazini, veletrgovine in samopostrežne trgovine niso bili kos potrebam prebivalstva, ki se je skoraj potrojilo.. V tej urbanistični eksploziji ni Beograd preveč udobno mesto. Slovenci se ga otepajo tudi zaradi podnebja. Visoki slovenski državni funkcionarji odhajajo v Beograd, nekako zaradi državljanske dolžnosti. Tolažijo se s tem, da jim je nekajletno delo v Beogradu kot neke vrste staž, ki ga morajo opraviti, da se lahko nato pomikajo naprej po lestvici drugih domačih odgovornih funkcij v Sloveniji. Ni lahko v naraščanju beograjskega prebivalstva dobiti stanovanje zase, kaj šele za družino, kje se hraniti, kako prebiti zelo pičli prosti čas. Cim bolj odgovorno in visoko je mesto, temveč je sej, posvetovanj, sprejemov tujih in domačih delegacij, tako da sploh ni časa za osebno družinsko življenje. Pomagajo si tako, da smuknejo, kadar
le morejo v Slovenijo, in so zato ob koncu tedna letala in spalniki brzcev prepolni teh visokih državnih funkcionarjev, ki hite na tedenski odmor v Slovenijo.
Majhnih slovenskih ljudi iz predvojnega časa, to je obrtnikov, sobaric, navadnih uradnikov po državnih ustanovah skoraj ni več v Beogradu. Redki obrtniki so doma preveč iskani, da bi iskali mojstrsko delo v Beogradu, za gostinsko in hotelsko delo je v Sloveniji še hujša stiska delovne sile kot v Beogradu; niti naj skromnejšim ljudem ne pade v glavo, da bi iskali delo v Beogradu. A biti državni uradnik ni nič-kaj mikavna perspektiva niti v Sloveniji. Skratka, slovenski človek dobi doma delo, kjer hoče, in še okoli 40-50.000 delavcev iz drugih republik se lahko sezonsko zaposle v Sloveniji.
Pogovarjam se z ljudmi na cestah, v neudobnih beograjskih avtobusih in nekoliko u-dobnejših tramvajih, v redkih gostilnah in nekoliko številnejših bifejih. Vino je drago sko-ro kot v Sloveniji in prav nič boljše, zato pa so prigrizki — menze — boljši Ln okusnejši. Cene po restavracijah so za o-bede iznad zmogljivosti povprečnih dohodkov. Srbi sami tožijo nad seboj in ponavljajo stare puhlice, češ lahko vam Slovencem, ki ste organizatorji in vam teče vsaka stvar kakor po loju. Potuhnjeno se smejem in pri-
trjujem ter se ne izdajam, da je vsebina pritožb v pismih bralcev dnevnika «Dela» in v rubriki cMedju nama« v «Politiki« ista, da imamo tudi mi svoje grenke izkušnje z birokratskimi tropi po naših občinskih uradih in po vseh vrst trgovinah. Lahko in prijetno se je s Srbi pogovarjati. Tudi čisto trezni se spuščajo v pogovore in ne potrebujejo kot moji Slovenci dveh ali treh .tozaicev kakšne pijače, da si odprejo svojo dušo. Vem, kako iim ie treba streči s preudarno oese-do, ki odkriva nekatere naše slovenske slabosti; tako dopuščam našo slovensko pomanjkanje gostoljubja, zaprto redkobesednost, celo nevoščljivost, a po drugi strani našo vnemo, ne, še več zagnanost v delu, nakar potožijo moji srbski sobesedniki o nesistematični ;n premajhni vztrajnosti pri delu svojih ljudi v podjetjih. O čem vsem ne govorimo! Pozna se nam, da se nas je le nekaj prejelo, čeravno odmahujemo z roko, ko je govora o množičnih sestankih, o neprebavnih referatih po listih, o hudi pokori televizijskih dnevnikov. Nekaj je le ostalo in smo vsi improvizirani gospodarstveniki, ki branijo interese svojih republik. Moji beograjski znanci širijo roke in kažejo nase, na bližnje okolne hiše in vzklikajo, saj vidite, da je pri nas vse manj urejeno,. da smo rajši slabše oblečeni od vas, da je Beograd napol moderen, napol še stara palanka, da so na slabšem, pod povprečjem slovenskega življenjskega standarda. Mirim jih in iim dajem prav in vsi složno mečemo krivdo na druge, ni-
T-ni* r>o noco
*«w	. n. .....
(Nadaljevanje sledi).
Italijanska bilanca z EGS aktivna
Izvoz povečan - Pasivnost nasproti vzhodnim državam
Seji upravnega odbora Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (ICE) je prisostvoval tudi minister za zunanjo trgovino Mattarella. Predsednik zavoda dr. DalTOgldo je navedel nekaj zanimivih podatkov o strukturi italijanske zunanje trgovine v letu 1965. Zunanja trgovina se v tem letu razvija približno na isti ravni kot v drugem polletju lanskega leta.
Izvoz metalurških proizvodov se je povečal za 119 odsto, sintetičnih vlaken za 42,6 odsto, kovinskih kovinsko-mehaničnih izdelkov za 42,1 odsto .kemičnih za 38,6 odsto, gumarskih za
28.5	odsto in orodnih strojev za 24,2 odsto. Takšen je bil razvoj v prvih štirih mesecih 1965 v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Trgovinska izmenjava s Sovjetsko zvezo in Kitajsko je napredovala, in sicer uvoz za 4,4 odsto, izvoz pa za 36,8 odsto. Nazadoval je uvoz iz industrializiranih držav, in sicer iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti za 28,2 odsto, izvoz pa je napredoval za 33,96 odsto; napredoval je izvoz tudi v Združene ameriške države (za 22,3 odsto).
Minister Mattarella je pripomnil, da je italijanski izvoz v prvih štirih mesecih 1965 napredoval za 24,1 odsto v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Nova ureditev kmetijskega trga v okviru EGS daje italijanskim izvoznikom nove možnosti za povečanje izvoza povrtnine. Vlada blagohotno proučuje preosnovo zakonodaje o zavarovanju in finansiranju izvoza. Zadevni zakonski osnutek bo v kratkem proučen na ministrski seji.
ZUNANJA TRGOVINA
S POSAMEZNIMI
DRŽAVAMI
Iz drugih virov navajamo nekaj podrobnejših podatkov o gibanju italijanske zunanje trgovine v prvih štirih mesecih tega leta. Storjen je bii nov korak na poti k ravnovesju italijanske zunanje trgovine K povečanju izvoza so pripomogli železarski in kovinski izdelki, kakor tudi izvoz tkanin, konfekcije in opreme; nasprotno se kaže primanjkljaj na živilskem področju, pa tudi energetskem.
Uvoz iz držav EGS je v prvih štirih mesecih tega leta dosegel vrednost 464,6 milijarde lir (31,5 odsto celotnega uvoza; ter je bil za 18,9 odsto manjši kakor v istem razdobju lanskega leta; izvoz j e znaša! 558,3 milijarde (39,6 odsto celotnega), kar pomeni, da se je povečal za 31,4 odsto. Trgovinska bilanca z državami EGS je aktivna za 93,7 milijarde lir.
S posameznimi državami EGS se je trgovina razvijala takole (v oklepaju v prvih štirih mesecih prejšnjega leta); Francija + 0,1 (—43,1) milijarde; Belgi ja in Luksemburg + 18,3 (— 5,1) milijarde; Nizozemska + 10,4 (—5,3); Zahodna Nemčija +65 (-94,5).
Nasproti državam EFTA (Ev ropskega združenja za svobodno trgovino) je bila trgovina za Italijo aktivna za 40,9 mili pard (pasivna v prvih štirih mesecih lanskega leta —18,2) Nasproti Veliki Britaniji — 8,4 (—30) milijarde, nasproti Švici + 44,8 (+ 32,1); nasproti vzhod nim državam je bila italijanska trgovinska bilanca pasivna za 15,7 milijarde (—31,5), in sicer nasproti Sovjetski zvezi za 15,2 (—15,1) milijarde lir.
PREBITEK 8 MILIJARD
NASPROTI JUGOSLAVIJI
Nasproti drugim evropskim državam je bila aktivna za
74.5	(+31,8) milijarde lir, nasproti sami Jugoslaviji aktivna za 7,9 (lani v prvih štirih mesecih —1,5) milijarde lir.
Primanjkljaj Italije nasproti ZDA je znašal — 87,9 (—138,6) milijarde lir, nasproti Argen fini —41,6	(—33,5) milijarde
lir, Japonski —1,4 (—5,1), in Avstraliji —12,1	(—24,4).
Preosnova italijanskih trgovinskih zbornic
Na zasedanju Zveze italijan skih trgovinskih zbornic je mi nister za industrijo in trgovino Lami Starnuti napovedal v zvezi z nameravano preosnovo ure ditve italijanskih trgovinskih zbornic, da bo vlada v bodoče imenovala predsednika posameznih zbornic za določen čas in sicer za dobo petih let Predsednik bo lahko potrjen še za nadaljnjih pet let, več pa ne. Doslej so bili predsed niki imenovani za nedoločen čas, kar pomeni, da je vlada lahko odstranila novega pred sednika, kadar se ji je zljubilo. Glede na druge določbe nameravane preosnove je minister pristaš kompromisa med vlado in raznimi ustanovami, ki so zastopane v trgovinskih zbornicah. Nekaj članov glavnega odbora naj bi bilo izvoljenih, nekaj pa naj bi jih imenovala vlada. (Po novem zakonu bodo v Jugoslaviji podjetja sama
volila predsednika in glavni odbor).
Italijanska industrija v letu 1965
Na skupščini Zveze italijanskih trgovinskih zbornic — te so hkrati tudi zbornice za industrijo in kmetijstvo — so ugotovili, da je proizvodnja italijanske industrije v prvih štirih mesecih leta 1965 nazadovala za 1,9 odsto v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Pri tem je treba upoštevati, da je bila lansko leto industrijska proizvodnja v pravem zagonu, in sicer se je tedaj dvignila za 8,6 odsto v primeri z razdobjem januar - april 1963. Letos je napredovala zlasti avtomobilska proizvodnja, petrolejska, proizvodnja premoga, kemikalij ter železarska. Težak je položaj tekstilne industrije, katere proizvodnja je bila v aprilu za 22,9 odsto slabša kakor istega meseca prejšnjega leta. Mehanske industrije ne izkoriščajo svoje zmogljivosti, prav tako ne tovarne električnih in orodnih strojev, pohištva, usnjarska in gumarska industrija.
Pri 32 stopinjah
Pisati pri 32 stopinjah je res poglaviten greh proti naravi. Vsaka reč ob svojem času! Že tako pravijo zdravniki, da imajo tudi možgani pravico do počitka. Toliko kakor študentje in profesorji si ga vsi ne moremo privoščiti, a vsaj mature nam ne bo treba več delati. Matura pri 32 stopinjah v Trstu ali 36 stopinjah v Rimu! Kaj to pomeni vedo prav dobro maturantje in profesorji, še gospodom predsednikom komisij ne teče beseda v takšni sopari. No. pri Sv. Ivanu bo že kaj bolje kakor poprej v tisti civilni kasarni ob morju
Sonce — morda že spomini — me v tem času vlečejo v vipavske «puščer>, v večno senco po globokih dragah, kamor niti ob kresu ne prodrejo sončni žarki skozi vitke akacije in široko razkoračene hraste. Tam nekje, kjer so rekli «prl studeneuh, gotovo še žubori voda izpod skale: še posebno letos bo iz njega dovolj vode za modro galico. Ali je danes ob njem sploh še kaj življenja? Ali iz njega še kdo zajema vodo? Ali nad draao še rastejo trte, ali ni morda že davno akacija prepredla vinograd? Saj je boli donosno delati osem ur v tovarni (za vlačo, otroško doklado in penzijco) kakor 15 ur v vinogradu ali na senožeti «ob svojem«. čeprav nad stroji ne žaaajo škržati, ne rogajo se nrešerne šoje in ne kukajo kukavice...
Pa morda bo kdo iz mesta iskal vomirjenja živev v tej samoti? Nikakor, ni gladkih poti, po katerih bi lahko drsel avto ali vsaj motorno kolo. Niti zaljubljeni vaški študent ne zapelje več tja svojega dekleta.
Sami sentimentali prizvoki v melodiji, pisani morda za mehke. če že ne pomehkužene duše ali kvečjemu za kmete še po starem, bi presodil g. Kravos.
Pa zakai ne bi zapisali rajši: Ali ne čuiete, kako bobni slan na Savici? Ali ne čutite vo razaretem telesu mrzle prhe njegovih voda, k.i se peniio kakor razjarjena pošast. AH vam v tej strahotni monotoniji in večno enakem ritmu padajoče vode še ni otemnel razum in vas ne prime, da bi se zagnali za vodo v globino? Fantje ako je v vas še nekaj Volhunovih junakov kaj bi trpeli tržaško vročino, pogumno za vodo v tolmun!
In še melodija o naši sreči, da smo med Slovani prodrli najbolj na zapad in da lahko kar pomešano živimo, in še kot manišina sredi kulturnega naroda ter svojo kulturo ovla-iamo z njegovimi pridobitvami. Ni to samo Kravosova melodija. Nekaj podobnega je nedavno dejal prijatelj Kocbek na vrašanje vrimorskeaa razumnika in nolitika, v čem je poslanstvo slovenske manjšine v Italiji. Da mi lahko kot majhna narodnostna skupina dajemo velikim nauk in zgled o pravilnem pojmovanju sožit-ia med narodi in sosedi, tako nekako je rekel.
Kdo ne bi cenil italijanske kulture? Toda povejte mi. kje ve nai raste in se razvija naša kultura, če pa nam hočejo vobrati še zadnji ščepec zemlje v Bregu in na Krasu? Po mojem mnenju je z našo kulturo tako nekako kakor z jesenom ob našem vrtu. ki se mu v korenine zajeaa nra-
stovje, rašelika in gaber ter iznad teh še komaj poganja lastno listje.
Pa oprostite! Termometer kaže 32 stopinj.
— Ib —
Stran 2
PO
s!
Ih
•	PAPEŽ ZOPET POZIVA K MIRU. Prejšnji teden je papež Pavel VI v prisotnosti 29 kardinalov spregovoril o veliki nevarnosti za mir, ki preti človeštvu. Odgovorne politike je pozval, naj si prizadevajo, da bi preprečili izbruh svetovne voj ne, ki bi pomenila konec civilizacije. Opozoril je, da tudi najmanjša iskrica lahko izzove svetovni požar. Njegov govor je zbudil toliko večjo pozornost, ker je še pred kratkim poslal v svet podobno opozorilo. Pred praznovanjem svojega godu (29. junija) je papež v posebnem pismu sporočil narodom v Viet-namu, Dominikanski republiki, Kongu in Alžiriji svoja topla voščila ter jim zagotovil, da si bo vselej prizadeval, da se ohrani svetovni mir. Značilna je tudi okolnost, da je papež pretežni del svojega govora posvetil prav vprašanju ohranitve svetovnega miru, medtem ko se je le kratko dotaknil preosnove kurije, koncila in nadzorstva nad rojstvi.
•	ALI JE DR. BRANDT POSREDOVAL MED SOCIALISTI? Italijanski tisk je prepričan, da je predsednik zahodnonemške socialno - demokratske stranke dr. Willy Brandt, župan zahodnega Berlina, prispel v Rim predvsem zato, da bi posredoval med Nennijevimi socialisti in socialnimi demokrati za združitev obeh strank v novo delavsko stranko. Dr. Brandt se je v resnici najprej sestal z glavnim tajnikom socialno - demokratske stranke Tanassijem, nato pa tudi s podpredsednikom "vlade Nennijem, ki je glavni voditelj socialistov. Tanassi se je no sestanku zelo ugodno izrazil" o dr. Brandtu. Ta je izjavil, da imajo italijanski in nemški socialisti podobne poglede na svetovne probleme. Tanassija in Nennija je povabil na obisk v Zahodno Nemčijo. Dr. Brandt se je seveda sestal tudi s predsednikom republike G. Saragatom, voditeljem socialnih demokratov, kateremu je veljal njegov uraden obisk.
•	SLOVO PREDSEDNIKA TITA OD MOSKVE. Po dolgem potovanju po Sovjetski zvezi se je predsednik Tito s svojim spremstvom vrnil v Moskvo, kjer so se nadaljevali razgovori med predstavniki. Zaključna prireditev je bila v kongresni palači v Kremlju, ki lahko sprejme do 6000 ljudi ter je bila ob nastopu predsednika Tita povsem zasedena. Na zborovanju je spregovoril najprej predsednik vrhovnega Sovjeta ZSSR Anastas Mikojan, ki je zlasti naglasil stare vezi med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi, ki so se utrdile še posebno v boju proti nemškemu okupatorju. Govornik je prepričan, da so dani najboljši pogoji za utrditev prijateljstva med obema državama. Predsednik Tito je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja mednarodnega položaja, kar je posledica prizavedanj reakcionarnih sil, ki hočejo zaustaviti trgovinski proces osvobojanja narodov. Obsodil je posredovanje v Vietnamu, kakor pred njim pred sednik Mikojan. Opozoril je na »življenje nemškega militarizma. Tito je obžaloval, da je problem razorožitve ostal na mrtvi točki in da je Organizacija združenih narodov zašla v krizo. Obsodil je ravnanje ki tajskih komunistov, ki rušijo slogo v mednarodnem delav skem gibanju.
•	SILNA SKODA ZARADI POPLAV. Poplave so zlasti v Avstriji, na Madžarskem in v Jugoslaviji napravile veliko škodo. Vodne gladine rek se niso dvignile samo zaradi močnega deževja, temveč tudi zaradi naglega taljenja snega v planinah, do katerega je prišlo zaradi visokih temperatur. V Jugoslaviji sta napravili zlasti veliko škodo Donava in Drava. Poplavili sta o-koli 15.000 hektarov njiv. V Vojvodini cenijo škodo na okoli 80 milijard dinarjev, od tega samo v kmetijstvu na 35 milijard. Donava je poplavila 4350 hiš, porušila pa 600. Mnoge vasi je prebivalstvo moralo zapustiti ter odpeljati s seboj okoli 60.000 glav živine. Nevarnosti še ni konec. Še danes dela okoli 45.000 ljudi na obrambi nasipov. Pri deiu jim pomaga tudi vojska, škoda je velika tudi na cestah in železnici.
•	OZADJE KADARJEVEGA ODSTOPA. Predsednik madžarske vlade Jancs Kadar je bil razrešen dolžnosti, ostal pa je še nadalje glavni tajnik delavske stranke. Za predsednika vlade je bil imenovan Gyula Kallai, ki mu je 55 let. Komentatorji pripominjajo, da so tudi v Sovjetski zvezi po odstopu Hruščo-va ločili mesti predsednika vlade in glavnega tajnika komunistične stranke, ki jih je poprej združeval Hruščov. Splošno prevladuje mnenje, da je Kallai pristaš zmerne struje tudi v zunanji politiki. Drugi so zopet mnenja, da je moral Kadar zapustiti predsedniško mesto, ker je hotel pretesno navezati madžarsko zunanjo politiko na Zapad. Leta 1949 je bil Kallai zunanji minister, vendar ga je Rakosi proglasil za buržuja ter ga odstranil. Po Stalinovi smrti so Kallaia rehabilitirali. Med uporom leta 1956 se je Kallai pridružil Kadarju.
0 OBRAČUNAVANJE V ZAHODNI NEMČIJI. V Duessel-dorfu sta dva neznanca vdrla v stanovanje hrvaškega begunca Berislava Dezeliča ter streljala nanj, vendar ga nista smrtno
MEDNARODNA TRGOVINA Porazdelitev kontingentov «Alpe-Adria»
V preteklih dneh se je sestal na glavnem ravnateljstvu za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu za deželo Furlanijo— Julijsko krajino mešani odbor italijanskih in jugoslovanskih izvedencev za porazdelitev blagovnih kontingentov v okviru sejma «Alpe—Adrian med zainteresirane operaterje. V odboru so bili z jugoslovanske strani glavni tajnik gospodarske zbornice za Hrvatsko dr. ICurelič, svetnik pri gospodarski zbornici za Slovenijo Franc Burger in predstavnica iste zbornice gospa Kamnikar jeva, predstavnica zunanjetrgovinskega oddelka inž. Pfaif in predstavnik zunanjetrgovinskega oddelka zvezne gospodarske zbornice; z italijanske strani pa so bili prisotni načelnik tukajšnjega zunanjetrgovinskega urada dr. M. Tornada in dr. E. Lazzini. Spričo dejstva, da so tako na italijanski kakor na jugoslovanski strani prejeli pristojni uradi izredno visoko število vlog za odobritev sklepanja kupčij v sklopu ljubljanskega sejma, je bil dosežen sporazum, da se poviša kontingent od 1,750 milijarde lir na približno 2,400 m rde lir za vsako smer; na to je rimska vlada že pristala.
Podatki o prijavljenih sklenjenih kupčijah za posamezne sejme jasno govorijo za zvišanje kontingenta. Za letošnji sejem je bilo prijavljenih z jugoslovanske strani za 4,685 mrde lir kupčij, z italijanske pa se prijave bližajo kar 5 milijardam. Za sejem 1964 je bilo doslej realiziranih za 865,7 milijona lir kupčij (vplačil pri zavodu Ban-ca dTtalia za uvoz iz Jugoslavije) ; lani je bilo ob istem času izvršenih za 1,015 mrde lir poslov. Za sejem 1963 so izvršene kupčije presegle 2 milijardi lir (2,050 mrde).
Na vinskem sejmu vsi kontinenti
Priprave za letošnji 11. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču od 27. avgusta do 5. septembra, so že v polnem teku. Že precej časa sprejema Gospodarsko razstavišče prijave iz najrazličnejših delov sveta in dežel. Kakor lani in že več zadnjih let, bo tudi tokrat zastopan ves svet — dežele iz vseh petih kontinentov.
Sejemski, prostori Gospodarskega razstavišča bodo oživeli že sredi julija, ko se bo začelo mednarodno ocenjevanje vzorcev. Od 19. do 24. julija je na sporedu ocenjevanje žganih pijač, od 26. julija do 5. avgusta ocenjevanje vin, od 19. do 20. avgusta pa bodo ocenjevali sadne sokove.
Tako kot vsa leta doslej bodo tudi na letošnjem sejmu zastopane pri ocenjevanju vzorcev prav vse vinogradniške dežele. Do konca junija je bilo prijavljenih že preko 1000 vzorcev. Največ vinskih vzorcev je doslej poslala v oceno ZR' Nemčija (159), precej pa tudi nekatere druge dežele, kot Avstralija (68), Bolgarija (70), Romunija (50), Nova Zelandija (40), Avstrija (46) itd. Ni dvoma, da bo do zaključka prijavnega roka prijavljenih še precej vzorcev, tako vinskih kot žganih pijač in sadnih sokov. Vsekakor lahko z gotovostjo računamo, da bo tudi letošnji mednarodni vinski sejem na visoki kakovostni ravni in bo utrdil sloves najpomembnejše tovrstne sejemske prireditve na svetu.
Po dosedanjih prijavah (do konca junija) bodo sodelovale na sejmu naslednje države: Anglija, Alžirija, Avstralija, Avstrija, Bolgarija, ČSSR, DR Nemčija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Izrael, Jugoslavija, Južna Afrika, Malta, Mehika, Nova Zelandija, Poljska, Portugalska, Romunija, škotska, Španija, Turčija in ZR Nemčija, skupno torej 25 držav.
Za avtocesto Salzburg-Beljak-Trst
Avstrijski tranzit čez Trst se lahko še poveča
Na «Dan Avstrije« na tržaškem sejmu je imel predsednik dunajske zvezne trgov, zbornice inž. R. Sallinger tiskovno konferenco, katere so se udeležili med drugimi predstavnik avstrijske trgovinske delegacije za Trst baron De Altemburger, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik sejemske ustanove kap. Sut-tora in številni predstavniki modnih hiš iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine.
Po pozdravnem govoru kap. Suttore, ki je naglasil željo, naj bi se trgovinsko sodelovanje med Trstom in Avstrijo v prihodnosti še razširilo, je spregovoril inž. Sallinger. Poudaril je vlogo Trsta v avstrijski zunanji trgovini. Dobršen del avstrijskega uvoza oziroma izvoza se odvija skozi tržaško pristanišče, ostali blagovni promet se vrši čez pristanišča Severnega morja. Lansko leto je dosegel avstrijski tranzit čez Trst skoro 920.000 ton, obstajajo pa možnosti, da se ta količina v bodoče zviša.
(Razvoj avstrijskega tranzita čez Trst v letu 1965 ne opravičuje tega optimizma inž. Sallin-gerja: v prvih štirih mesecih je šlo namreč letos čez Trst po železnici 161.818 ton avstrijskega tranzita, lani v tem času 200.863 ton; upada tudi avstrijski tranzit po cesti: lani 56.741 ton, letos 45.535 ton. Prip. ur.)
V gospodarskih krogih sosedne dežele si prizadevajo, da bi se čimprej razširilo in predvsem zboljšalo cestno omrežje med Trstom in avstrijskimi trgovskimi središči, še posebno pa naglašajo potrebo po dovr-šitvi avto ceste Salzburg - Beljak - Trst.
Po tiskovni konferenci je bila modna revija, na kateri so prikazali naj novejše dosežke avstrijskih ustvarjalcev s tega področja. Zatem so avstrijske gospodarstvenike sprejeli predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti, predsednik deželnega sveta de Rinaldini, vladni generalni komisar dr. Mazza in predstavnik tržaške občine dr. Ve-nier.
Kljub Terryjevim priporočilom ljudje še bolj kadijo
Minuli teden je predstavništvo avstrijskih tobačnih proizvajalcev pripravilo v avstrijske rp paviljonu tiskovno konferenco. Glavtii ravnatelj tobačne tovarne »Atistria Tabakwerke» inž. Schramm je orisal posledice Terryjevega poizvedovanja, o škodljivosti cigaret na svetovno potrošnjo tobaka. Američan Ter-ry je odločno nastooil proti kajenju, češ da pospešuje pljučnega raka. Kljub Terryjevemu priporočilu ljudje še bolj kadijo. Govornik je poudaril da ameriška anketa ni imela za posledico zmanjšanja kajenja nasprotno, bodisi v Ameriki, bodisi drugod po svetu in prav tako v Avstriji ter Italiji ljudje še bolj kadijo kot poprej. Edina bistvena sprememba, ki jo je doprineslo Terryjevo poizvedovanje pa je v tem, da se je povečalo popvraševanje po cigaretah s filtrom, cigarete brez filtra gredo torej zdaj počasneje v prodajo.
Veliki sovjetski načrti
Električna energija na razdaljo 3000 km
Med postavkami blagovne izmenjave med Italijo in Avstrijo je tudi določena količina cigaret. Avstrijci uvažajo iz Italije zlasti cigarete tipa «Nazionali Esportazione«, Italijani pa nabavljajo pri njih predvsem cigarete «Smart Export», «Smart King Size«, «Nil Filter« in «Jon-ny Filter«. V zadnjem času je «Austria Tabakwerke» postavila na tržišče novo vrsto cigaret, in sicer tipa «Belvedere» (imenujejo se tako po istoimenskem gradu v Avstriji) v zavojčkih po 20 odnosno 50 komadov. Inž. Schramm je naglasil željo, da bi te cigarete čimprej prodajali tudi na italijanskem trgu.
Dva predloga organizatorjem tržaškega velesejma
Ponavljamo pravzaprav staro pesem: «čas tržaškega velesejma treba premestiti, da bi se izognili silni vročini, ki zavlada vsako leto v njegovih paviljonih ter v veliki meri preprečuje večji obisk meščanov in ljudi z okolice, še posebno letos je na sejmu neznosna vročina. Zavedamo se, da ni lahko najti primernega časa za sejem spričo sejemskih prireditev drugih mest. Vsekakor je nujno potrebno ukreniti v tem pogledu. Ker je tržaški sejem samo enkrat na leto, bi se po našem mnenju le lahko zanj našel bolj primeren čas, in sicer ali spomladi ali v jeseni. Po našem mnenju je to vprašanje bolj nujno pa tudi lažje izvedljivo kakor graditev novih prostorov.
Drugi predlog, katerega izvedba bi gotovo privabila več obiskovalcev na sejem: Spričo zbliževanja med deželo Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Koroško bi kazalo organizirati folklorne nastope, pri katerih bi sodelovali ansambli vseh treh dežel. Tudi ta misel je pravzaprav že stara, vendar bi bila v sedanjem razpoloženju in spričo sedanjih odnosov med vsemi tremi deželami toliko lažje izvedljiva.
Velika poslovna afera v Braziliji
V Rio de Janeiru je izbruhnila velika finančna afera, s katero je povezana železniška družba Mannesmann, ki je podružnica znane zahodnonemške družbe za proizvajanje brez-šivnih jeklenih cevi Mannesmann — A. G. iz Duesseldorfa. Podružnica družbe v Rio de Janeiro, ki posluje kot podjetje zase, je dala objaviti tisku, da ne bo priznala vrste menic in drugih listin, ki sta jih izdala njena nekdanja ravnatelja v zadnjem času. Upnikov se je polastila prava panika in delnice omenjene podružnice so na borzi v Rio de Janeiru popustile za 20 odsto. Prišlo je na dan, da sta omenjena ravnatelja poneverila okoli 30 milijard kruizeirov (okoli 18 milijonov dolarjev) denarja Podružnica omenjene zahod-nonemške družbe je bila ustanovljena z odlokom nekdanjega predsednika Getulija Vargasa, in sicer je bilo to zadnji njegov odlok, preden je izvršil samomor. Kmalu si je nova družba pridobila mnogo prijateljev jn klientov, ki so imeli v njo popolno zaupanje. Nova afera bo prizadela posredno okoli 100.000 nameščencev, ki so nameščeni po raznih predstavništvih družbe v Braziliji Nekateri domnevajo, da bo afera škodovala tudi drugim mešanim brazilsko — zahednonem-škim družbam, ki so bile ustanovljene z nemškim kapitalom. Po nekem poročilu namerava skupina bančnikov ustanoviti konzorcij, ki bi po polovični ceni prevzel menice in druge efekte, ki sta jih podpisala omenjena ravnatelja.

NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta
Proga Jadransko morje-Severna Evropa: «Sloboda» 4. julija, «Pobjeda» 7. julija;
Proga Jadransko morje-Severna Amerika: «Novi Vinodolski 21. julija;
Proga Jadransko morje-Ciper in Izrael: «Risnjak» 3.-7. julija;
Proga Jadransko morje-Perzij-ski zaliv: «Vojvodina« 13. julija, «Uljanik» 22. julija;
Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: «Romanija» 30. junija, »Dinara« 25.-30. julija;
Proga Jadransko morje-Indija in Daljni vzhod:	«Kostrena»
7.-10. julija, »Trebinje« 8. avgusta ;
ranila. «11 Corriere della sera« poroča iz Bonna, da sta pustila v stanovanju orožje italijanske znamke. Dopisnik pripominja, da je Dezelič na glasu človeka, ki je podpiral in branil atentatorje na jugoslovansko predstavništvo v Bad Godesbergu Podobno izjavo je dal tudi Branko Jelič, predsednik hrvatskega komiteja v Muenchenu. — V Jugoslavijo se je vrnil konzul Klarič ,na katerega je bil nedavno izvršen atentat v Zahodni Nemčiji.
Proga Jadransko morje-Daljni
vzhod: «Lovčen» 15. julija.
Prihodi v Trst
«Drvar» (zaliv ZDA) 2. julija, «Crna gora« (Sev. Amerika) 3. julija, »Slovenija« (zaliv ZDA) 7. julija« »Trebinje« (Daljni vzhod) 24. julija.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motoma ladja »Bled« je pristala 28. junija v Marseillu, odkoder je nadaljevala plovbo proti Genovi in Reki. »Bohinj« je zapustila 28. junija Lagos; namenjena proti Benetkam, Trstu in Reki. »Pohorje« je odpotovala 25. junija iz Teme proti Lagosu in Apapi, kjer se je zasidrala dan kasneje. »Zelengo-ra» je zasidrana v Trstu. »Bovec« je v Trstu. »Ljubljana« je v Buenos Airesu«.
ANGLEŽI ŠIRIJO LADJEDELNICE. V angleških pomorskih krogih se mnogo govori o tern, da bi v domačih ladjedelnicah gradili tudi do 260.000-tonske ladje. Vodstva ladjedelnic družbe «J ohn Brown & Co.» so naslovili v ta namen ministra za pomorstvo predlog, po katerem naj bi v okviru načrta za razširitev in modernizacijo ladjedelnic družbe Clyde pri Glasgovvu
Jugoslovanska trgovina z Zahodom nazaduje
Beograjski tisk objavlja podatke o trgovini Jugoslavije z dragimi deželami. Iz teh sledi, da je trgovina Jugoslavije z zahodnimi deželami letos nekaj nazadovala, kar pripisuje članek uvoznim omejitvam jugoslovanskih proizvodov po zahodnih deželah. Zahodna Evropa je bila do sedaj udeležena pri jugoslovanski trgovini s 40 odstotki.
V prvih štirih mesecih 1965 je šest držav Evropskega skupnega trga (EGS) uvozilo iz Jugoslavije blaga v vrednosti 22,3 milijarde dinarjev (v enakem času 1964: 25,2 milijarde dinarjev), Jugoslavija je pa uvozila iz dežel EGS blaga za 30,8 milijarde dolarjev (v januarju do aprila 1964: 37,7 milijarde dinarjev). V dežele Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) je Jugoslavija izvozila od januarja do aprila 1965 blaga v vrednosti 8,6 milijarde dinarjev (1964: 11,3), medtem ko je cd tam uvozila blaga za 12,4 milijarde dinarjev (1964: 14,4).
Jugoslavija je v tem času prvič zaznamovala v Vzhodno Evropo višji izvoz kot v zahodne dežele, namreč za 1,57 milijarde dinarjev. Uvoz iz vzhodnih dežel je bil s 33 milijardami dinarjev letos v prvih štirih mesecih enak uvozu v istem času leta 1964.	(n)
Angleška gospodarska dejavnost popušča
Agence France Presse poroča iz Londona, da dela angleška industrija sicer še vedno s polno zmogljivostjo, vendar postajajo v zadnjem času znaki poslovnega popuščanja očitni, in sicer kot posledica ukrepov, ki jih je sprejela vlada, da bi omejila notranjo potrošnjo. V aprilu so se naročila mehanski industriji skrčila za 20 odsto v primeri z aprilom 1964; omejila so se tudi naročila orodnih strojev. Prodaja avtomobilov je dosegla 11.000 v letošnjem aprilu, medtem ko je lansko leto znašala 130.000. Vladni strokovnjaki predvide-
V Moskvi so te dni seznanili sovjetsko javnost z novim načrtom, s katerega izvedbo bi dobavljali električno energijo iz daljnega azijskega središča evropskim predelom Sovjetske zveze. Velikega dela se bodo lotili prihodnje leto. Zgradili bodo tri ali štiri termične centrale za premog. Zmogljivost vsake izmed teh bo znašala 3,8 milijona kilovatov. Iz Azije bodo zgradili elektrovod visoke napetosti v dolžini 2.775 km do mesta Voronež, ki leži okoli 555 km južno od Moskve.
Elektrarne bodo stale v premogovnem revirju Ekibastuz. To bo prva povezava azijskih sovjetskih elektrarn z evropskimi, da bi lahko dobavljali električno energijo industrijskim predelom v Evropi, ki so bili naglo, industrializirani in trpijo zaradi pomanjkanja električne energije. Sovjetska industrijska podjetja v Evropi se bodo nato lahko hitreje razvijala. V evropskih predelih je neprimerno več industrije, pa tudi prebivalstvo je tod bolj gosto naseljeno; značilno pa je, da evropski predeli posedujejo samo 20 odsto energije, ki jo lahko dajejo premogovniki, oziroma vodne sile v azijskih predelih. Prav v vzhodnih predelih, v srednji Aziji in v Sibiriji, kjer je prebivalstvo neprimerno bolj redko naseljeno, razpolagajo z najbogatejšimi ležišči mineralnega olja in plina ter premoga ter z velikimi rekami in velikansko vodno silo. Za dokončno dovršitev velikih elektrarn v Ekipastuzu bodo potrebovali čez 10 let. Prva elektrarna bo opremljena s parno turbino, ki bo proizvajala 300.000 kilovatov, pozneje pa 500.000 kilovatov. Po načrtu bodo pričeli z graditvijo te elektrarne prihodnje leto, z graditvijo druge elektrarne pa dve leti nato in tretje po poteku nadaljnjih dveh let.
Računajo, da bo potrebna graditev tudi četrte elektrarne; to bi pričeli graditi leta 1972 ter bi tako dosegli zmogljivost 15 do 16 milijonov kilovatov. Električno energijo iz Ekibastuza bodo dovajali tudi industrijskim podjetjem pod Uralom na razdaljo 1.110 km. Za pridobivanje pogonske energije bodo odprli velikanski premogovnik na odprtem; iz njega bodo pridobivali okoli 45 milijonov ton premoga na leto.
Prvotni načrt, da bi na dolnji Volgi zgradili veliko elektrarno, so opustili
Za nova načela v sovjetskem gospodarstvu
V Moskvi je bila izredna skupščina sovjetskih gospodarstvenikov, ki so se zbrali na univerzi, da bi proučili nove metode v proizvodnji in gospodarskem načrtovanju. Sestanka se je udeležilo okoli 100 gospodarstvenikov, ravnateljev podjetij in funkcionarjev za načrtovanje, ki so zastopali okoli 30 sovjetskih mest. Zedinili so se glede naslednjih priporočil sovjetski vladi:
1)	Vsedržavni gospodarski načrt naj bo prožen ter okvirne narave; podjetjem naj dopušča več operativne svobode.
2)	Podjetja naj postanejo samoupravna, da bodo lahko postala donosna; Omogočiti je treba delavcem, da postanejo
deležni velikega dela dobička, in. sicer z ustanovitvijo posebnih skladov. Resolucija naglasa, da je nastopil čas, da se vloga dohodka ojači; dohodek mora postati glavni vir, iz katerega naj podjetje črpa svoje sile. Zvišati je tudi treba mesečne nagrade.
Agence France Presse pripominja v svojem poročilu, da ti predlogi predstavljajo krono časopisne agitacije v zadnjih tednih, ki je zahtevala preos-novo metod za planiranje in proizvodnjo. V mnogih člankih, ki jih je priobčil list »Izvestja«, so pisci obravnavali tudi gospodarski sistem v Jugoslaviji ter orisali njegove učinke.
TUDI «PRAVDA« PODPIRA
NOVE PREDLOGE
Predloge sovjetskih gospodarstvenikov je podprla s posebnim člankom tudi moskovska »Pravda«. List je naglasil, da je nastopil čas, ko je treba o-pustiti podrobno načrtovanje in prepustiti več svobode posameznim podjetjem. Tako bi spodbudili dejavnost podjetij in o-mogočili zdravo pobudo. Mnogo gospodarstvenikov je mnenja, da je treba priznati dobičku važnejšo vlogo pri dejavnosti podjetja; prav dobiček naj postane glavni vir dohodkov podjetja, ki bo lahko tako spodbudilo delavce k večji proizvodnosti. Iz dobička naj črpajo tudi sredstva za socialno - kulturne ukrepe. List naglasa, da je treba še pred uvedbo načela dobička napraviti red glede cen. Ni namreč dopustno, da bi nekatera podjetja prikazovala večji dobiček v svoji proizvodnji samo zato, ker niso pravilno por stavili cen svojim proizvodom.
Jugoslavija išče nove trge na Vzhodu
SE E AMERICA FIRST! Ta propagandni slogan je postavila že Kenned''-'va uprava, sedaj pa so šli še dalje, ko pravijo: »Počitniški gostje, pustite dolarje v svoji deželi, ostanite v ZDA!» Z vidika mednarodnega turizma to ne pomeni svobode in sproščenosti, zaželeno-sti pa že celo ne.
»Frankfurter Allgemeine Zei-tung«, ki je zelo blizu zahod-nonemških vladnih krogov, pripominja k obisku predsednika Tita v Vzhodni Nemčiji, da bo njegov , obisk gotovo pripomogel k pospešitvi trgovskih stikov med Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo, čeprav ni verjetno, da bi bili med obiskom izrecno razpravljali o tem vprašanju. Jugoslavija si prizadeva, da bi razširila svojo zunanjo trgovino, ker to zahteva njena naraščajoča industrializacija; zato se hoče Jugoslavija bolj vključiti v svetovni trg. List meni, da industrializacija v Jugoslaviji še ni tako napredovala, da bi Jugoslavija poleg surovin in kmetijskih proizvodov lahko razpečevala na zahodnih trgih tudi industrijske proizvode v večjem obsegu Iz tega razloga si Jugoslavija prizadeva, da bi svojo zunanjo trgovino povečala z državami vzhodnega blpka. Od tod tudi njeno poglobljeno sodelovanje s Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč. Jugoslavija se nenehoma udeležuje sestankov Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, čeprav ni njegov reden član.
Delež jugoslovanske zunanje trgovine z vzhodnimi državami na celotni zunanji trgovini je za socialistično državo še vedno nizek, vendar se je v zadnjih letih dvignil od 20 na 35 odsto Trgovinska imenjava Jugoslavije z Vzhodno Nemčijo se je po letu 1958 skoraj podvojila. Za Jugoslavijo je Vzh. Nemčija po Sovjetski zvezi drugi najvažnejši trgovinski partner v vzhodnem bloku; vendar je jugoslovanska zunanja trgovina z vrsto zahodnih držav mnogo večja. Na zunanjetrgovinskem obsegu Jugoslavije 2,2 milijarde dolarjev v lanskem letu je delež Vzhodne Nemčije znašal v zadnjih dveh letih samo 6 odsto. V vrsti zunanjetrgovinskih partnerjev Vzhodne Nemčije zavzema Jugoslavija za državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč šesto mesto. Leta 1963 je izvoz Vz. Nemčije v Jugoslavijo dosegel vrednost 196,3 milijona vzhodnih mark, uvoz iz Jugoslavije pa 149,6 milijona vzhodnih mark. V lanskem letu naj bi se bila
trgovina med obema državama dvignila za 50 odsto (v načrtu je bil dvig 30 odsto); blagovni zapisnik za tekoče leto predvideva napredek 32 odsto.
Jugoslovanska trgovina z Zvezno republiko (Zah. Nemčijo) je dvakrat obsežnejša kakor z Vzhodno Nemčijo; tudi trgovina z Zahodno Nemčijo je pasivna: Leta 1934 je Jugoslavija izvozila v Zvezno republiko za 367 milijonov zahodno-nemških mark blaga, uvozila iz Zahodne Nemčije pa za 533 milijonov DM.
Gospodarsko pismo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sodelovanje jugoslovanske in poljske industrije
Industrijsko sodelovanje med Poljsko in Jugoslavijo zadobiva čedalje bolj stvarno obliko. Po sporazumu, ki je bil v tem pogledu dosežen v mešanem odboru, je bil te dni v Varšavi podpisan med predstavniki obeh držav sporazum o dolgoročnem sodelovanju na področju barvaste metalurgije. Sporazum zagotavlja dolgoročno sodelovanje obeh dežel v proizvodni kooperaciji in v medsebojnih dobavah. To sodelovanje bo gotovo znatno prispevalo k povečanju obsega medsebojne blagovne izmenjave. V Varšavi je bil hkrati podpisan sporazum med Jugoslovansko investicijsko banko in poljskim ministrstvom za zunanjo trgovino, ki določa pogoje in način izvrševanja tega mednarodnega sporazuma.
Sporazum, ki je bil dosežen pred sedanjim med člani mešanega odbora, postavlja širši okvir industrijskemu sodelova-
«Telefonitis» nevarna bolezen vseh podjetij
zgradili tri ladjedelnice; zmog-(vajo, da bo povpraševanje na Ijivost teh naj bi_ znašala 260 j notranjem trgu v prihodnjih
tisoč, 130.000 in 75.000 ton. 1 mesecih popustilo še bolj.
Kuratorij nemškega gospodarstva za racionalizacijo «RKW» je priporočil obratom začasno telefonsko tišino, ki naj vsaj za eno uro na dan omogoči nemoteno delo. Pobudo, ki jo kuratorij označuje za lek proti sodobni bolezni »telephonitis«, je usvojila že vrsta podjetij, ki izvajajo to uro tišine v uradu različno.
Neka južnonemška trgovska zbornica je že pred 9 leti uvedla dnevno dve zaporni uri, od 14. do 16. ure. V tem času je prepovedano vsako notranje telefoniranje, enako tudi medsebojni pogovori. Stenotipistke in drugi lahko v tem času brez motnje opravljajo svoje delo.
Neko bavarsko industrijsko podjetja je uvedlo že četrt ure po začetku dela eno uro telefonske tišine, in kot poročajo, z najboljšim uspehom. Seveda se je bilo na ta čas brez telefona šele navaditi. Ravnatelj urada je odredil, da v tem času o zunanjih poklicih naprej obvestijo njega m bo nato on odločil, če naj se poveže poklicani uradnik. Izkazalo se je, da gre v tem času skoraj izključno za nevažne stvari, ki jih prav tako lahko opravijo pozneje ali pa z listki.
Hessenska tovarna pohištva izključuje telefone dvakrat dnevno, od 7.30 do 9. ure in od 16. do 16.40 ure. V tem času tudi od zunaj ni mogoče telefonirati in odpadejo tudi vsi ustni pogovori, če pa pride kdo na pogovor od zunaj, ga seveda sprejmejo.
Končno se je miinchenski Zavod za tržno raziskavanje odločil — in to je menda eden izmed skrajnih primerov — da se na podlagi svojih telefonskih izkustev sloh odpove vsakemu telefonskemu prometu in da priporoča naročnikom za nujne primere brzojav. Zavod je pa moral ugotoviti, da je zaradi tega ukrepa v začetku precej izgubil na ugledu in da pogosto tolmačijo kot revščino pomanjkanje telefonske številke na glavi pisma.	j
RKW je zelo vesele uspehov svoje pobude in pravi, da je zajezitev telefonske besnosti danes tudi eminentno »socialno delo« v korist sodelavcev. Važno je pa, da se zapornih ur drži tudi šef.
(n)
ZJfTVA/?
V FRANCIJI ODPRAVLJENO OMEJEVANJE KREDITOV
Francoski finančni minister Giscard d’Estaing je odredil, da se 1. julija odpravijo omejitve glede podeljevanja kreditov, ki trajajo že 18 mesecv in ki bi imele namen prispe-
nju, in sicer na torišču meha-nišike industrije, elektrotehnike, kemije, železarstva in orodnimi strojev. Veljavnost tega spora,-nima je določena nar več' let. Doslej so bili že doseženi precejšnji uspehi glede sodelovanja in dobav orodnih strojev, opreme za rudnike, tekstilnih strojev in gradbenih strojev, prav tako glede opreme ladij in električnih central.
RAZMAH TRGOVINE MED POLJSKO IN FRANCIJO
V zvezi z pogajanji med Parizom in Varšavo za sklenitev petletne trgovinske pogodbe poročajo, da je Poljska leta 1964 dobavila Franciji za 130 milijonov frankov premoga in mesa, Francija pa Poljski za 195
milijonov
strojev.
frankov pšenice in
RAZŠIRITEV
GOSPODARSKEGA
SODELOVANJA
MED POLJSKO IN ČSSR
Po srečnem zaključku nedavnih gospodarskih pogajanj med poljsko in češkoslovaško vlado v Varšavi je načelnik poljske delegacije podpredsednik vlade Piotr Jaroszewicz naglasil, da se je trgovinska izmenjava med obema državama v razdobju 1960-1964 močno razvila ter se povečala približno za 60 odsto. V dobavi surovin in dragega blaga je vladalo precejšnje ravnovesje; menjava strojev in opreme se nenehoma veča. Sklenili so pripraviti dolgoročno trgovinsko pogodbo za razdobje 1966-1970. Podpredsednik je še pripomnil, da so med pogajanji proučili možnosti za širše sodelovanje med obema državama. Gre predvsem za uskladitev proizvodnje, za sodelovanje vati k stabilizaciji. Doslej so I med industrijskimi podjetij pa posamezne francoske banke lah- tudi za specializacijo v proiz-ko povišale svoje kredite samo vodnji nekaterih izdelkov, ki
za 10 odsto na leto.
I bi bila v korist obeh dežel.
Za Slovenijo je značilen enakomeren napredek vseh proizvodnih dejavnosti, razen v gumarski industriji, kjer je proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin padla kar za 6 odsto. Sicer pa je industrijska proizvodnja v Sloveniji bila v prvih petih mesecih letos za 7 odsto višja kot v istem času lani, kar je sicer pod državnim povprečjem. Računati pa je treba, da so v Sloveniji zmogljivosti industrije najbolj izkoriščene in da v nekaterih dejavnostih dela industrija še vedno na starih in amortiziranih napravah.
V	tej zvezi naj povemo, da so investicije bile letos v maju precej nižie kot v maju lani. Padec investicij v maju letos za nad 28 milijard pomeni, da so bile v tem času nižje za eno petino. Tako bodo torej investicije v kratkem usklajene z zahtevami družbenega načrta in ne bodo več vplivale na gospodarstvo negative kot do sedaj in ne bodo več glavni vzrok številnih slabosti v gospodarskem razvoju dražve.
GOSPODARSKE ZBORNICE
V	NOVIH POGOJIH
Na kratko je bilo v našem listu govora o preosnovi sedanjega ustroja gospodarskih zbornic v Jugoslaviji, da bodo pri njihovem vodstvu prišle bolj do izraza težnje podjetij, ki so včlanjena v njih. K tej vesti še to—le:
Letos je bil uveljavljen temeljni zakon o enotnih gospodarskih zbornicah, ki opredeluje vlogo, naloge in organizacijo zbornic ter druga s tem zvezana vprašanja. Zbornice so enotne za vsa gospodarska področja, razen mešanih zbornic, kot je n. pr. jugoslovansko-ita-lijanska in drage. Poleg Zvezne obstojajo še republiške gospodarske zbornice in lahko za čilega ali več okrajev ali tudi eno ali več občin, tudi osnovne 'žbornice. Slovenija ima samo Gospodarsko zbornico SR Slovenije, torej samo republiško, ker so bile okrajne gospodarske zbornice letos konec marca odpravljene.
Po novem zakonu je zagotovljenih članom zbornic, to je vsem gospodarskim organizacijam, ki so obvezno člani zbornic, mnogo pravic, kar daje zbornicam nov položaj in pomen. Vsi organi namreč to je od predstavnikov v skupščini, upravnem in nadzornem odbora, v svetih in dragih organih, kakor tudi predsednik zbornice, bodo voljeni od predstavnikov članov zbornic, in sicer letos jeseni. Predstavnike, ki bodo volili organe zbornic, bodo izvolili delavski sveti in dragi samoupravni organi zborniških članov. Tako bo načelo volilno-sti in predvsem samoupravnosti posebej poudarjeno in izvedeno v celoti.
Seveda so spremembe na tem področju tudi drugod, vendar vse v smeri povečanja pravic drugih, posebno upravnih organov v delo in organizacijo zbornic.
NAVA SREDSTVA
ZA KOPRSKO PROGO
Republiška skupščina je odobrila dodatna sredstva za dograditev koprske proge Predstavniki^ v skupščini se zavedajo, kakšen pomen ima ta proga za slovensko gospodarstvo in so zato odložili financiranje nekaterih drugih del samo zato, da bi bila koprska proga v joku_ zgrajena. Analize namreč kažejo, da bo tako lahko koprsko pristanišče v naslednjih letih preseglo 4 milijone ton letnega prometa. Pogoj pa je seveda poleg dragega zlasti: železniška proga.
- žj -
MEBLO
MEBLO
0
NOVA GORICA, Kidričeva 18 - JUGOSLAVIJA
TRGOVINA O S Q POHIŠTVOM O NA 0 DROBNO
Proizvajamo vse vrste pohištva za izvoz v Nemčijo, Francijo Italijo in drage države
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo, divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI».
IZKORISTITE 20% POPUST pri vsakem nakupu v tuji valuti — Prevozni in carinski stroški so v breme kupca po predpisih njegove države.
Špedicijske operacije izvršimo sami. — Kupcem iz obmejnega pasu jamčimo dostavo na dom in montažo.
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE
0 Obiščite našo razstavo na tržaškem, velesejmu 0 v jugoslovanskem lesnem paviljonu!
Na političnem obzorju
Mednarodno priznanje pravic manjšinam
V Ljubljani se je pretekli teden po 14-dnevnem delu zaključil mednarodni seminar Organizacije združenih narodov o človeških pravicah v večnarod-nostnih skupinah. (O seminarju smo kratko poročali že v eni izmed prejšnjih številk). Na seminarju, ki so se ga udeležili, izvedenci iz 19 držav, članic OZN, so razpravljali o načelih, ki naj bi veljala za odnose med narodnostnimi in verskimi skupinami in oblastmi, pa tudi za sožitje med pripadniki posameznih narodnostnih skupin. Razprava se je razširila okoli poročila, ki ga je razvil zvezni poslanec dr. Anton Vratuša. Njeni zaključki so bili formulirani v dolgem poročilu. Med temi sklepi so nekateri še posebno pomembni, tako npr. sklep, da morajo vse vlade zagotoviti pravice narodnostnim, plemenskim in verskim skupinam, sicer ne samo z ustavnimi določili in zakoni, temveč tudi s podpiranjem vseh dejavnosti, ki so v skladu s političnimi, gospodarskimi in socialnimi pogoji v njihovih državah. Pospeševati je treba svobodno izmenjavo na vseh področjih trgovine in kulture ter razvijati stike med posamezniki ne glede na razlike v političnih sistemih. Narodnostim in drugim skupinam je treba zagotoviti vse pogoje za njihovo ohranitev in nadaljnji razvoj ne glede na politično in socialno ureditev v posameznih državah iti ne glede na poreklo teh skupin.
Poročilo s sklepi seminarja bo poslano v razpravo gospo-darsko-socialnemu svetu, komisiji za človekove pravice in podkomisiji za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin pri OZN. Udeleženci seminarja priporočajo glavnemu tajniku OZN, naj bi tajništvo organiziralo več podobnih seminarjev, na katerih bi razpravljali o več-narodnostni problematiki, posebno pa o problemu enakosti obravnavanja gospodarsko nerazvitih področij in o jezikovnih problemih v nerazvitih državah.
Predsednik seminarja dr. A. Vratuša se je ob zaključku zahvalil vsem udeležencem za njihov prispevek k obravnavanju o tako pomembnih vprašanjih ter je ob zaključku prebral tudi pismo predsednika izvršnega sveta Petra Stamboliča. Tudi on se zahvaljuje vsem udeležencem za konstruktivno vzajemno delo ter z zadovoljstvom ugotavlja, da Jugoslavi-,
, ja dosledno izpolnjuje sVoje mednarodne obveznosti glede narodnostnih skupin, 'ki se razvijajo kot enakopravne članice jugoslovanske večnarodnostne socialistične skupnosti.
Pogumna izjava
župana Franzila
Tržaški občanski svet je sprejel proračun za leto 1985, in sicer s 31 glasovi, ki so jih oddali pristaši krščanske demokracije, socialne demokracije, socialistov, Tržaške unije in neodvisni občinski svetovalec Bazzaro. Proti je bilo 27 glasov, in sicer komunistične stranke, italijanske socialistične stranke delavske enotnosti — PSIUP, neofašistov, liberalcev, UNE in enega indipendentista. Glasovanja se je vzdržal dr. Simčič v imenu Slovenske enotnosti, ki je dejal, da ne more glasovati za proračun, ker ni župan upošteval vseh njegovih zahtev.
Splošno pozornost je zbudila izjava župana dr. Franzila, ki je bila podana očitno v odgovor neofašistom in liberalcem, ki se protivijo imenovanju socialističnega svetovalca Dušana Hreščaka v občinski odbor. Dr. Franzil je dejal, da bo rajši odstopil kot župan in se odrekel sleherni javni politični dejavnosti, kakor da bi pristal na izključevanje kogar koli iz plemenskih razlogov. Ostati hoče zvest okrožnici papeža Janeza XXin in njenim načelom glede ravnanja z manjšinami. Zaman je obsojati rasizem proti čmcem v Ameriki, a ga ohraniti pri nas med ljudmi bele kože. Dr. Franzil hoče ostati zvest sporazumu s tremi dragimi strankami, ki so zastopane v občinskem odbora. Ta sporazum zavrača nacionalistično skrajnost im rasistično miselnost. Zupan je še pripomnil, da bo toponomastična komisija Proučila morebitne predloge o Poimenovanju tržaških ulic po Uglednih slovenskih možeh ter te predloge predložila občinski Upravi V občinskih izpostavah ha Bazovici, pri Sv. Križu in v Barkovljah bo občina poskrbela za osebje, ki bo znalo slovensko, ako bi odstotek slovenskega prebivalstva pokazal to za koristno. To niso koncesije za lov na glasove, temveč svoboden sklep iz spoštovanja do ideologij^ in strank, ki podpirajo občinski odbor ali pa sodelujejo v njem.
Pri skrajnežih ni zalegla niti ta izjava. Zato so proti imenovanju Slovenca Hreščaka zopet nastopili liberalci, (Morpurgo) pa tudi neofašisti (dr. Gefter VVondrich), ki so seveda ostali v manjšini.
Občinski svetovalec dr. Pin-cherle (PSIUP) je izrazil svoje zadovoljstvo nad imenovanjem Dušana Hreščaka in upanje da se bo končno razbila odvratna diskriminacija nasproti delu našega prebivalstva, ki toliko stoletij živi z nami skupno življenje, dela na tej zemlji, jo je napojilo s svojo krvjo ker je dalo skupni civilizaciji pesnike in umetnike.
Z zborovanja tržaških industrijcev
Ozadje tržaške gospodarske krize
Povzeli bomo najvažnejše točke iz poročila, ki ga je podal predsednik združenja tržaških industrijcev dr. Dario Doria na zadnjem občnem zbora.
Italijansko gospodarstvo je v zagati, isto pa velja za gospodarstvo Trsta, ki ga ne gre reševati v deželnem okviru, marveč v vsedržavnem. Delovna sila se je v Trstu, kakor drugod po Italiji tako podražila, da je že dosegla povprečno evropsko raven, v nekaterih primerih pa jo je celo že prekosila. Infla-cionistično težnjo je treba zaustaviti. Investicije, zlasti na tehnološkem področju, so se zaskrbi j ivo zmanjšale in neravnovesje med proizvodnimi stroški ter dohodki je že neznosno. Potrebno je, da vlada spet poseže vnes v koris industrijskih podjetij, da bodo ta kos' tuji konkurenci. Razen tega ne sme vlada zanemariti svojih osnovnih nalog, ki so:	zanstve-
no raziskovanje, šolska izobrazba in tehnično-profesionalna vzgoja delovnih kadrov, osnovne infrastrukture in pametno investiranje javnega denarja. Zelo važno je, da se disciplinira pravica do stavkovnih gibanj, kajti nekontrolirane samovoljne stavke močno škodijo gospodarstvu in zmanjšujejo ugled vlade. Tržaško gospodarstvo je bilo v zadnjem času hudo prizadeto zaradi takih stavk, zlasti v pristaniškem sektorju; stavke so na drugi strani bile v nedvomno korist tujim konkurenčnim lukam.
Posledice neugodne gospodarske konjunkture v Italiji so zadele Trst z zamudo, toda zdaj se tembolj občutijo. Predvsem velja to za gradbeni, ladjedel-ski in kovinsko - mehanski sektor; lansko leto je bila dejavnost v ladjedelnicah zelo živahna (dovršitev prekomornikov «Raffaello», «Oceanic» in «Eu-genio C.»), letos pa se neizogibno krči. To je razvidno posebno v manjšanju zaposlitve, ki je res nevarna, ako upoštevamo, da se je zaposlovanje delovnih kadrov v zadnem desetletju prav lepo razvijalo.
Uredsednik Doria se je zatem dotaknil številnih javnih del, ki so bila že zdavnaj napovedana, niso pa še dovršena, a v mnogih primerih se sploh še niso začela. Avto cesta iz Trsta do Benetk je šele v gradnji, a dela potekajo zelo počasi in čez dve leti bo dovršena graditev šele do Tilmenta; isto velja za letališče, za pomol VII, ki so mu že postavili temeljni kamen, toda za njegovo dograditev manjka 6 do 7 milijard lir; napovedana, je bila postavitev dvojnega železniškega tira do Benetk, a tudi iz tega se ni. nič izcimilo; plovne zveze družb vsedržavnega sektorja s Trstom so pomanjkljive, o izgraditvi krožne železniške proge iz enega dela Trsta na drugi pa se sploh več ne govori.
LADJEDELNICO TREBA
OHRANITI
Najhujši problem Trsta pa je v današnjem trenutku brez dvoma usoda ladjedelnice Sv. Marka. Ladjedelnico je treba vsekakor ohraniti; kajti njena ukinitev bi hudo prizadela nešteto srednjih in malih podjetij, tovarn in delavnic, katerih dejavnost je tako ali drugače povezana z graditvijo ladij.
Tržačani so nezadovoljni, ker je bilo njihovemu mestu namenjenih premalo ladij Finmare. Zahtevajo, da se v Trstu ustavlja več ladij, to zahtevajo gospodarske koristi Trsta. Industrije! v polni meri podpirajo spomenico za ohranitev ladjedelnice, ki jo je pripravila tržaška trgovinska zbornica.
Glede Ustanove za industrijsko pristanišče je dr. Doria naglasil, da je treba raztegniti davčne olajšave na vso provinco, razen tega je treba pridobiti še nova zemljišča za gradnjo industrijskih obratov. Nakazal je potrebo po zgraditvi velike popravljalnice ladij za največje petrolejske ladje. V ta namen naj se ustanovi poseben konzorcij, za kar so se že izrekla številna industrijska podjetja.
DEŽELA NE ZMORE
VSEGA
V zvezi z deželo Furlanijo-Julijsko krajino je dr. Doria ugotovil, da deželne oblasti ne morejo delati čudežev. V prvem letu delovanja dežele se je jasno pokazalo, da je za rešitev gospodarske krize Trsta v pretežni meri odgovorna vlada, ne pa dežela. V tej zvezi opozarjamo na izjavo predsednika trž. trgovinske zbornice dr. Caidassi-ja na tiskovni konferenci ob priliki «Dneva Češkoslovaške«, o kateri poročamo posebej. Prip. ur. Deželne oblasti sicer skušajo s postavkami v deželnem proračunu pospešiti proizvodnost Trsta; nakazale so večje denarne prispevke za izgraditev avto ceste do Benetk, isto je predvideno za novo letališče, skrbijo pa tudi za graditev ljudskih stanovanj.
Kar zadeva probleme ustanovitve Tržaške pristaniške ustanove, je dr. Doria naglasil, da mora vlada poskrbeti za znižanje stroškov za pristaniške u-sluge; poslovanje Javnih skladišč je treba pospešiti, da bodo lahko konkurirala tujim pristaniščem. Ob koncu je govornik izrekel željo, naj bi vlada okrepila mrežo plovnih zvez.
Letos gradijo v Trstu mnogo manj
Po Dorievem poročilu je v imenu zbora tržaških gradbenikov spregovoril podpredsednik inž. Faccanoni. Dejal je, da je bilo leta 1964 za gradbenike vle-to strahu». Predvsem se je zadržal pri razčlembi činiteljev, ki so privedli do postopne paralize v tržaški gradbeni stroki, med najvažnejšimi čini tel ji je vsekakor omejitev kreditov. Gradnja stanovanj je v prvih treh mesecih letošnjega leta nazadovala za 69 odsto v primeri z istim obdobjem lanskega leta. Letos so začeli graditi 40 poslopij s 323 stanovanji, lani ob istem času pa 116 poslopij s 1.001 stanovanjem. Upi v bodočnost so slabi, in to velja tudi za graditev na področju javnih del.
Minister Pieraccini pride v Trst
Sam hoče preučiti vprašanje tržaške ladjedelnice
Italijanski minister za proračun Pieraccini je pretekli teden sprejel v Rimu tržaško odposlanstvo, v katerem so bili podpredsednik dežele Furlanije-Julijske krajine prof. Dulci, župan dr. Franzil, predsednik pokrajinske uprave dr. Savona, predstavnik trgovinske zbornice inž. Giacomelli, tajnik sindikata FIOM-CGIL G. Burlo in tajnik sindikata kovinarjev CISL dr. Fabricci. Člani delegacije so ministra seznanili z najbolj perečimi vprašanji, ki tarejo tržaško gospodarstvo, začenši s pomanjkljivo dejavnostjo v lati j e-delski industriji in napovedano ukinitvijo ladjedelnice Sv. Marka. Ladjedelnica Sv. Roka v Miljah ne obratuje več. V ladjedelnici Sv. Marka so že ukinili delo v pomožnih oddelkih (za mostove in žerjave); te ladjedelnice ne smejo zapreti, ampak jo je treba obnoviti in potencirati. Vladno zagotovilo, da bo v primera ukinitve ladjedelnice v polni meri poskrbljeno za delavce, ki bi ostali brez dela, ni zadostno, ker ne upošteva vlada, da bi zaprtje Sv. Marka prizadelo vrsto podjetij in tvor-nic, katerih dejavnost je posredno ali neposredno vezana na obratovanje ladjedelnice. Tržaški delegati so opozorili ministra, da je bila zabeležena neskladnost med zakonom o pomoči ladjedelstvu, ki napoveduje zgraditev 400.000 ton ladjevja in vsebino petletnega načrta, ki predvideva skrčenje proizvodne zmogljivosti ladjedelnic v vsedržavnem okvira.
Odgovor ministra Pieraccinija na izvajanja tržaškega odposlanstva je bil nezadovoljiv, lahko rečemo, da se je odposlanstvo vrnilo iz Rima s praznimi rokami. Minister je naglasil, da bo pospešil takoimenovane ((trikotne« sestanke med predstavniki vlade, delodajalcev in delavstva, na katerih bodo lahko proučili želje in zahteve vseh prizadetih. V kratkem bo obiskal naše mesto z namenom, da se na licu mesta dodobra seznani z vprašanjem tržaškega ladjedel-stva in pripomore do medsebojne uskladitve osnutkov vsedržavnega načrtovanja in načrtovanja dežele Furlanije-Julijske krajine.
PROTI ZVIŠANJU PRISTANIŠKIH TARIF. Ker je nastala nevarnost, da vodstvo Javnih skladišč v bližnji bodočnosti poviša tarife za pristaniške usluge z namenom, da vsaj deloma pokrije velik primanjkljaj v svoji bilanci, je bil sklican za jutri poseben sestanek v prostorih trgovinske zbornice, na katerem se bodo gospodarstveniki skušali sporazumeti glede enotnega nastopa za rešitev finančne krize, v katero so zabredla Javna skladišča. Podražitev pristaniških uslug bi bila v tem trenutku lahko pogubna za tržaški pomorski promet, zato v odgovornih krogih našega mesta zahtevajo od vlade, naj podpre Javna skladišča in s tem prepreči povišanje tarif.
DVE MILIJARDI ZA JAVNA SKLADIŠČA. Na podlagi odloka generalnega vladnega komisarja za deželo Furlani j o-Julijsko krajino bodo iz sklada 10 milijard lir državnega denarja, ki je bil določen za Trst, dodelili Javnim skladiščem 2 milijardi za kritje primanjkljaja in za izboljšanje pristaniških prometnih naprav. Od tega denarja pojde tudi 450 milijonov za gradnjo stanovanj v smislu AU disijevega zakona (graditev s podeljevanje državnih posojil proti 4 odst. obrestim).
((BLEŠČEČI KRISTALI V TRSTU. Včeraj je nastopila na gradu Sv. Justa skupina slovite češkoslovaške revije na ledu ((Bleščeči kristali«. S posebnimi aparati so v ta namen ostvarili veliko ledeno ploščad, na kateri so izvajali češkoslovaški drsalci lepe baletne točke klasičnega, folklornega in modernega stila, razen tega pa tudi več zabavnih točk, nad katerimi je bilo številno občinstvo navdušeno. Med drsalci omenimo le večkratno češkoslovaško prvakinjo in bronasto kolajno na zimskih olimpiadah v Squaw Walleyu Jano Mrazkovo, dvakratnega evropskega prvaka za ples v dvojici Zdenka Dodezala in solistko Pavlino Hutzovo, ki so jim seveda ostali člani skupine povsem enakovredni. Skupina nastopi še danes in jutri ob 21.30.
V DOBERDOBU BODO RAZŠIRILI OSNOVNO ŠOLO. V ponedeljek je bila v Doberdobu dražba za oddajo del za razširitev tamkajšnje osnovne šole. Gradbena dela si je zagotovilo neko tržiško podjetje, stroški bodo znašali nad 13 milijonov lir.
V TRST PRISPE VELIKANSKI CIRKUS. Od 9. do 20. julija bo na športnem igrišču pri Sv. Ivanu imel predstave velikanski ameriški cirkus, ki naj bi bil naj več j i na svetu, cirkuški umetniki bodo izvajali svoje točke istočasno na treh ploščadih.
NA SE SOŽALJE
DR. JOŽE JANEŽ. V Tolminu je te dni umrl v 57. letu starosti dr. Jože Janež, ki se je zlasti v povojnih letih uveljavljal kot gospodarski organizator. Ekonomske študije je dovršil na tržaški gospodarski fakulteti. Bil je član odbora za izgradnjo Gornjega Posočja, član predsedstva goriške turistične zveze in drugih organizacij .
ALFONZ BESEDNJAK. V Ljubljani je pred kratkim umrl 81-letni Alfonz Besednjak, bivši ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. Rodil se je v Brjah (v Braniku) na Vipavskem. Gospodarske študije je dovršil na Dunaju.
Umrli so še: V Trstu 78-letni Maksimilijan Premru, 81-letna Ana Kosovič vd. Andriani, 39-letni Stanislav Sosič, 77-letni Just Ravbar (z Opčin), Julijan Vidau (z Opčin), 57-letni Ivan Jenko, 79-Ietna Ivanka Požar vd. Mase, 81-letna Josipina Strah vd. Leskovec, 54-letni Celestin šuman, 64-letni Josip^ Rakar, 62-letni Silvester Polščak, 36-letni Jurij Brajko, 81-letna Frančiška Furlan, 4Lletni Evgen Hervatin, 65-letna Zora Šušteršič roj. čokič (iz Praprota),
«Poeasno propadanje tržaškega pristanišča*
Milanski «11 Corriere della sera« je v nedeljo priobčil pod gornjim naslovom prvi članek Silvana Villanija, ki je napovedal še druge članke o tem vprašanju. Pisec očita železniški upravi, da ni zgradila drugega tira na progi Trst-Mestre. še danes vedno pišemo in govorimo o «Trieste italianissima«, v resnici pa za pristanišče naredimo premalo. Trstu postaja čedalje bolj nevarna konkurenca Reke; lani je Reka dosegla 6 milijonov ton prometa, Trst pa 5,370 milijona; tranzit čez Trst ni presegel dveh milijonov ton, čez Reko pa je znašal 2,2 mil. Zdaj železniška uprava ne prevzmiV se pojavlja Koper, ki bo letos dosegel 1 milijon ton prometa. Ker so v Trstu vse glavne ustanove v rokah države, tako tudi Javna skladišča, je ta odgovorna za propadanje pristanišča. Zakaj železniška uprava ne prevzame primanjkljaja 700 milijonov lir, ki ga imajo Javna skladišča za vzdrževanje železniškega omrežja v pristanišču?
Drugi članek nosi naslov: «Jugoslavija ni kriva propadanja tržaškega pristanišča«. Članek navaja tudi mnenje nekega avstrijskega špediterja, ki pravi, da Trst ni dovolj povezan z ustreznimi progami, predvsem z čezmorskimi deželami in da so pristaniške tarife v Trstu v primeri z dragimi pristanišči kakor Hambufgom in Rotterdamom previsoke.
NAGEL DVIG
ZASEBNEGA GOSTINSTVA
NA KOPRSKEM
Pospeševanje zasebnega gostinstva, ki naj zajame zlasti kraje, kjer ni socialističnih, je rodilo povsod po Sloveniji razmeroma dobre rezultate. Na območju koprske občine je že 41 zasebnih gostiln, od tega 9 v samem Kopru. Mnoge gostilne v zadružnih domovih, ki so bile še nedavno socialistične, so prešle v zasebni sektor. Tako bo tudi za turistične izlete bolje poskrbljeno. Vzporedno s tem se veča število zasebne obrti in govori se celo o možnosti malih zasebnih trgovin.	R. G
V nedeljo proslava prekomorskih brigad
20 let po veliki bitki - Požrtvovalnost Bistričanov
Osrednji odbor Združenja zveze borcev Slovenije je povabil preživele borce, ki so se v prekomorskih brigadah borili vzdolž skoraj vse Dalmacije proti nemški vojski ter nazadnje s svojimi silami pripomogli k srečnemu zaključku velike bitke proti Nemcem pri Ilirski Bistrici v prvih dneh meseca maja 1945. leta. To je bila gotovo ena izmed najuspešnejših in pomembnejših bitk partizanskih čet, ki so presenetile umikajočo se nemško vojsko in v hudi bitki popolnoma porazile nemški korpus. Ujetih je bilo kar 16.000 Nemcev. Letos je meseca maja poteklo 20 let do tej bitki. Prekomorske brigade so se formirale v Bariju iz primorskih fantov, ki so po zlomu fašizma 1. 1943 prebežali iz Mussolinijeve vojske iz raznih krajev po Italiji pa tudi
Odločni nastop župana dr. Franzila bo gotovo v veliki meri _ prispeval k dvigu ugleda krščansko-demokratske stranke, ki je doslej zaostajala za levo usmerjenimi strankami glede pojmovanja dolžnosti javnih ustanov do slovenske narodnostne skupine.
iz Afrike. Njim so se pridružili tudi dragi borci iz Dalmacije. Iz Barija so bile namreč brigade prepeljane na dalmatsko stran. Nato so se v boju z Nemci pomikale po otokih oziroma ob obali proti severu ter se prebile do Ilirske Bistrice. Njim so se pridružile rudi hr-vatske formacije; tako se je v boju kovalo bratstvo med o-bema narodoma.
Proslava se bo začela 2. julija ter se bo zaključila z glavno svečanostjo v nedeljo, 4. julija. Z njo je združen tudi kulturni spored. Nastopili bodo namreč zbori vse Primorske, povabljeni so bili tudi zamejski zbori (Prosek - Konto vel, Dol - Poljana in Ronke). Poleg borcev iz naših krajev je bilo na proslavo povabljeno tudi predstavništvo Vsedržavnega združenja Italijan, skih partizanov iz Barija. Skupni nastop vseh zborov bo vodil R. Simoniti, vodja znanega partizanskega primorskega zbora
«Srečko Kosovel«: ta je nastopal tudi že v Italiji in se proslavil s svojim gostovanjem tudi po raznih evropskih mestih. Zbore bo spremljala godba idrijskih rudarjev r.-a pihala, ki proslavlja letos 300 letnico svojega obstoja.
Na proslavi pričakujejo okoli 40.000 ljudi. Zanje bo preskrbljeno za pogostitev, saj bodo postavili okoli 200 posebnih stoj. nic. kjer bodo stregli s hrano in pijačo. Na dnevnem redu so tudi razne športne prireditve.
Na to nenadno svečanost se Ilirska Bistrica pripravlja že delj časa. Vsak odrasel domačin je prispeval s 30-urnim prostovoljnim delom. Vsi so se potrudili, da bi mesto dobilo lepšo zunanjost. Razširili so mestni park, uredili plavalni bazen, obnovili hotel «Zmaga» ter mnogo drugih hiš. Urbanistično urejevanje je vodil predstavnik zavoda za urbanizem iz Ljubljane. V načrtu je tudi postavitev primernega spomenika padlim borcem, vendar bo to delo dokončano pozneje, »ako da bo spomenik odkrit po vsej verjetnosti na dan republike, morda pa že 20. oktobra, ob obletnici ustanovitve prve prekomorske brigade.
PRENOVLJENI	Hotel POŠTA
TRG OBERDAN	1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta)
Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah	
	Dvigalo — Centralna kurjava
NAŠI OBRTNIKI USPEŠNI NA SEJMU V FLORENCI Mednarodnega sejma obrtnih izdelkov, ki so ga nedavno odprli v Florenci, so se udeležili tudi obrtniki iz naše dežele, ki so imeli lasten paviljon. Razstavili so dolgo vrsto prav lepih izdelkov, ki so naleteli pri strokovnjakih na brezpogojno odobravanje. Paviljon Furlanije - Julijske krajine je spričo tega prejel visoko priznanje, saj so mu podelili zlato medaljo «Igi-nio Cassi«, razen tega pa še častno diplomo ministrstva za industrijo in trgovino. Med razstavljale! naše dežele jih je bilo nekaj tudi s Tržaškega.
Plovne zveze iz Trsta v Jugoslavijo
«JADROLINIJA»
PROGA; TRST — POREČ. Na tej progi vozi ladja plovne družbe «Jadrolinija» od 6. junija pa do 26'. septemebra, in sicer le ob nedeljah. Odhod iz Trsta ob 7.45. prihod v Koper ob 8.30, v Portorož ob 9.45, v Umag ob 10.35, v Novigrad ob 11.25 in v Poreč ob 12.05; odhod iz Poreča ob 16.30, prihod v Trst ob 20.45.
PROGA; UMAG — KOPER — TRST. Od 1. aprila do 1. oktobra velja naslednji urnik: vsak dan, razen ob nedeljah: odhod iz Umaga ob 5.15, prihod v Piran ob 6.05. v Izolo ob 6.35. v Koper ob 6.55 in v Trst ob 8.15; odhod iz Trsta ob 13.00, prihod v Umag ob 15.15 (na povratni poti od Trsta proti Umagu pluje ladja samo ob ponedeljkih, sredah in petkih po gornjem urniku).
Od 1. junija do 30. septembra pa velja sledeči urnik: Ob nedeljah — odhod iz Umaga ob 4.45, prihod v Piran ob 5.35, v Koper ob 6.15 in v Trst ob 7.15; odhod iz Trsta ob 21.30, prihod v Umag ob 24.00. Vsak dan, razen ob nedeljah — odhod iz Umaga ob 5.00, prihod v Trst ob 8.15.
PROGA: TRST — REKA — PIREJ. Odhod iz Trsta ob torkih ob 24.00, prihod v Pirej (Grčija) ob ponedeljkih ob
19.30.	Na tej progi se ladji «0-patija» in «Orebič» ustavita v Kopru, Pulju, na Reki ,v Zadru, Šibeniku, Splitu, Pločah, Dubrovniku, Kotoru in Baru.
TRAJEKT ANCONA — ZADAR (od 20. julija do 26. septembra). Vsak dan odhod iz Ancone ob 23.30, prihod v Za-der ob 6.30; odhod iz Zadra ob
10.30,	prihod v Ancono ob 16.30.
«NAVIGAZIONE
ALTO ADRIATICO«
S 1. majem je plovna družba Navigazione Alfo Adria tico uvedla nov urnik na progi med Trstom, Koprom in Puljem, ki jo vzdržujeta motorni ladji «Edra» in «Dio-nea».
PROGA: TRST - KOPER - IZOLA - PIRAN - UMAG - NOVIGRAD - POREČ . ROVINJ - PULJ («Edra»). Ob ponedeljkih — odhod iz Trsta ob 8.00, prihod v U-mag ob 10.35; odhod iz Umaga nazaj proti Trstu ob 16.30. Ob torkih — odhod ob 8.00. prihod v Umag ob 10.35 in v Pulj ob 13.20; odhod iz Pulja ob 15.30, iz Umaga ob 18.25. Ob sredah —- odhod ob 8.00, prihod v Umag ob 10.35 in v Novigrad ob 11.25; odhod iz No-vigrada ob 15.40. Ob petkih — odhod ob 8.00, prihod v Poreč ob 11.20, v Rovinj ob 12.10, v Pulj ob 13.35; odhod iz i^ulja -ob l‘5Ž5o; ‘iz Kopra ob 20.25. Ob. -sobotah . —, odhod ob 8.00, prihod v Umag ob 10.35; odhod iz Umaga ob 16.30. Ob nedeljah — odhod ob 8.00, prihod v Umag ob 10.35, v Rovinj ob 12.15; odhod iz Rovinja ob 16.50.
PROGA: TRST - MILJE - KOPER («Dionea»). Ladja vozi vsak dan. Odhod iz Trsta ob 12.15, prihod v Milje ob 12.35, v Koper ob 13.15; odhod iz Kopra ob 14.45, iz Milj ob 15.25, prihod v Trst ob 15.45.
ZVEZE S SESLJANOM
IN GRADEŽEM
Plovna družba Navigazione Alta Adriatico vzdržuje tudi redno zvezo med Trstom in Grljanom ter Sesljanom, kot tudi med Trstom in Gradežem.
PROGA: TRST - GRLJAN - SE-SL J AN («Dionea»). Odhod iz Trsta ob 8.20 in 16.10; odhod iiz Ses-ljana ob 11.00 in 18.30.
PROGA: TRST - GRADEŽ — («Ambriabella»). Odhodi iz Trsta vsak dan, in sicer ob delavnikih ob 10.30 in 17.00; odhod iz Grade-ža ob 8.00 in 14.30. Ob nedeljah in praznikih pa je odhod iz Trsta ob 8.30; odhod iz Gradeža ob 6.00 in 18.30.
kultura in živtoe
Joyce bi bil gotovo razočaran
Tudi Zuerich ima svoje poletne igre, in sicer v juniju. Domače gledališče povabi vsako leto na gostovanje gledališča iz štirih držav — letos iz Anglije, Združenih ameriških držav, Francije in Italije. To leto so prišli tudi irski igralci, in sicer od ansambla Dublin Festival Company ter nastopili z dramo «St.ephen D.». To je življenjepis angleškega (irskega) pisca J. Joyca, ki je bil po rodu iz Dublina, a je umrl v Zuerichu. (J. Joyce je delj časa deloval kot profesor angleščine tudi v Trstu). Hugh Leonhard je iz Joy-ceovih del pobral najbolj značilne avtobiografske odlomke ter jih zbral v dramo. Irski i-gralci so igrali v angleščini, čeprav je bilo več Joyceovih del prevedenih v nemščino, sicer zelo navdušeno in požrtvovalno, kakor piše kritik Heinz Liep-man, vendar niso ustvarili prepričljive podobe «Stephena»
(mladega Joyca). Liepman pravi, da bi bil Joyce gotovo razočaran nad svojo lastno podobo, kakor so jo naslikali njegovi rojaki v Zuerichu, saj bi se ne bil niti prepoznal.
Jugoslovanski pisatelji v angleščini
Znani ameriški tedenski časopis «The Newsweek» je v svoji številki z dne 21. junija prikazal zbirko del jugoslovanskih pisateljev, ki je izšla pod naslovom «Death of a Simple Giant and other modem Yougoslav stories«.
(Uredil Branko Lenski, str. 306, Vanguard. Cena 5,95 dolarja), članek je ilustriran s slikami predsednika Tita in sedmih jugoslovanskih pisateljev (čopiča, Krleže, Bulatoviča, Dončeviča, Andrica, Laliča in Kosmača). Pisec pripominja, da sestavljajo Jugoslavijo narodi različne preteklosti ter kulturnih in verskih tradicij. Ta razlika se nujno odraža tudi v leposlovju. Nobelov nagrajenec Ivo Andric, čigar dela tičijo v tradicijah, in Miroslav Krleža, ki se je potegoval za Nobelovo nagrado in opisuje dekadentno avstroogrsko aristokracijo, sta svetovno znana pisatelja; mlajši pisatelji pa o-bravnavajo probleme iz drage svetovne vojne in osvobodilnega boja. Kosmačevo delo «Death of. a Simple Gianb>. . (Smrt preprostega velikana) simbolizira ves narod v njegovem smrtnem boju (in its historic agony).
Manjša kazen za Mihajlova
Mihajlu Miha) lovu, asistentu na zadrski univerzi, ki ga je zadrsko sodišče obsodilo na devet mesecev zaradi obrekovanja Sovjetske zveze, je višja sodišče v Zagrebu na priziv znižalo kazen na pet mesecev. Kakor znano, je Mihajlov objavil v beograjskem leposlovnem časopisu «Delo» članek «Moskva po letih 1964», v katerem je obravnaval smeri sovjetskega povojnega leposlovja. Pri tem se je dotaknil Stalinovih koncentracijskih taborišč, v katerih so umirali kontrorevolucionarji še poprej kakor antinacisti v Hitlerjevih taboriščih. Zagrebško sodišče se je postavilo na stališče, da Mihajlova izvajanja ne pomenijo obrekovanje prijateljske države ter je kazen, nanašajočo se r.a ta del obtožbe, brisalo. Obsodilo pa je Mihajlova zaradi prestopka proti jugoslovanskemu tiskovnemu zakonu, ker je Mihajlov poslal čla-
nek nekemu italijanskemu založniku, čeprav so jugoslovanske oblasti prepovedale njegovo širjenje. Italijanski založnik ga je dal tudi objaviti. Nekateri tuji poročevalci trdijo, da je Mihajlov zdaj izjavil, da bo tožil italijanskega založnika, češ da je objavil članek brez njegovega pristanka.
K razsodbi višjega sodišča v Zagrebu pripominja Harry Schleicher, dopisnik zahodno-nemškega lista «Sueddeutsche Zeitung« (Muenchen), da pomeni rehabilitacija Mihajlova, hkrati pa tudi predstavlja dokaz, da ni jugoslovansko sodstvo pod političnim vplivom.
Davorin Ra v!jen
V Ljubljani je po dolgi bolezni umrl znani novinar Davorin Ravljen, ki se je bavil tudi s književnostjo. Rodil se je novembra 1898 v Šoštanju, obiskoval gimnazijo v Celju ter študiral pravo v Zagrebu. Pred drugo vojno je bil zaposlen pri ((Jutru«, po osvoboditvi leta 1945 pa pri »Slovenskem poročevalcu« in nato pri »Tovarišu«. Rajni se je ukvarjal tudi s književnostjo in prevajanjem. Poleg raznih krajših povesti je napisal tudi roman iz koroško-štajerskega kmečkega in umetniškega življenja pred izbruhom druge svetovne vojne pod naslovom ((Mrtvi ognjenik«. Rajni je imel več znancev tudi med primorskimi časnikarji, ki so ga poznali kot blagega in mirnega tovariša, a hkrati vztrajnega delavca.
L. B.
Ibciatni
s— UTRINKI
ITALIJANI SE HRANIJO BOLJE. Lansko leto so potrošili Italijani za hrano vsega 9.134 milijard lir proti 8.532 v letu 1963, to pomeni 7,1 odsto več. Ako pa upoštevamo, da so se medtem življenjski stroški povišali za 5,4 odsto ugotovimo, da so porabili Italijani za prehrano samo 1,5% več kot predlanskim. Povprečno potroši italijansko prebivalstvo danes le 45,7 odsto svojih dohodkov za hrano, dočim je potrošilo n.pr. leta 1958 kljub , cenejšemu življenju za hrano 50 odsto dohodkov. V zadnjem času je opaziti, da se Italijani na splošno bolje hranijo kot nekdaj. To izpričuje predvsem naraščajoča potrošnja mesa v poslednjih letih. Povprečno užije vsak Italijan danes 33,9 kg mesa letno, kar je precej več kot še pred nedavnim, na drugi strani pa je zelo malo v primeri s porabo mesa v tujini (Francoz zaužije na leto 75,2 kg mesa, zahodni Nemec 63,1 kg Belgijec 60 kg in Nizozemec 46,8 kg).
V ANGLIJI PRIMANJKUJE DELOVNE SILE. Angleški gospodarstveniki so zeio zaskrbljeni. ker se je domača industrijska proizvodnja v zadnjem času nekoliko zmanjšala, predvsem pa zato, ker so ugotovili, da primanjkuje delovne sile. Po uradnih podatkih iz angleških krogov je to občutiti zlasti v Midlandsu, kjer je le 0,7 odsto aktivnega prebivalstva nezaposlenega, pa tudi na področij Londona, kjer je brezposelnih 0,8 odsto. Nezaposlenost je največja na Škotskem (2,8 odsto). Glede industrijske proizvodnje pa je značilno, da je ta popustila v preteklem marcu; indeks proizvodnje se je tedaj znižal od 132 na 130. potem ko je bil zdrknil že v februarju od 133 na 132.
Ifln mo^le hi o planine!
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
• Prometne zveze ugodne •
Grand Hotel Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
OBIŠČITE
«
Park - Hotel« - Gorica
v Novi Gorici - Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo
urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih •— Na izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni «Pri hrastu« in «Zvezda
RIM
Slovenski
HOTEL «BLED
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in tierusalemme 40 - Tel. 777-102, 7564783
Blizu železniške postaje — Direktna zveza e avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
na krasni razgledni točki — Restavracija na prostem in v notranjosti z mednarodno kuhinjo — Domače specialitete — Nočni bar s cigansko glasbo.
Informacije: Hotel KRIM - BLED
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
«KONVENT» Je odprt skozi celo leto.
TRŽNI PREGLED
mrcmn kmečke zveze
Italijanski trg
Kupčije z letošnjim pridelkom pšenice so se že začele, vendar pa se cene še niso ustalile. Cene koruzi so se dvignile; za letos predvidevajo izvedenci u-godno letino koruze. Zaradi vročine, ki je zajela vso Italijo, so se cene zelenjavi dvignile, pa tudi cene sadju so visoke. Povpraševanje po malih prašičkih za rejo se je zelo okrepilo in tudi poraba mesa suhih prašičev se je dvignila. Kupčije z govejo klavno živino so slabše, ker se je tudi ponudba zmanjšala. Povpraševanje na trgu s perutnino se usmerja bolj na domačo kot na uvoženo perutnino. Zmerna je prodaja oljčnega olja, medtem ko so kupčije z vinom precej nestalne. Trg z mlečnimi izdelki je živahen, posebno maslo se dobro prodaja in cene spet težijo navzgor.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Banane 250 do 320, marelice 150—400, češnje 200—450, debele jagode 200 do 300, jabolka delicious 130 do 140, fige 130—200, limone 120—150, breskve 130—150, češplje 120—200; zelen česen 80 do 200, šparglji 150—220, korenje 80—120, čebula 30—50, kumarice 120—250, svež fižol 50 do 250, droben fižol 350—450, dišeča zelišča 200—300, cikorija 60—120, zelena paprika 300—700, peteršilj 40—100, zelena 40—80, bučice 70—130 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Klavna živina: krave I. 320-350, II. 200-240, junci
I. 410-450, II. 350-370, biki I. 400 do 450, II. 340—390, teleta 50 do 70kg težka 570—620, 70-90 kg težka 620—640, teleta čez 90 kg težka 630—660. Živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 800—900, 70-100 kg 700—750 lir za kg, junice 95 do 100.000 lir glava, krave mlekarice 220—280.000, navadne krave 180—220.000 lir za glavo; prašiči: neodstavljeni prašiči 18-25 kg težki 550 lir za kg, suhi prašiči 25-40 kg težki 480, 40 do 60 kg 420, 60-80 kg 390, debeli prašiči 125-145 kg težki 340, 145-160 kg 338, 160-180 kg 333, čez 180 kg 327 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 470 do 530, zaklane kokoši 600—650, žive domače kokoši 700—800, zaklane pegatke 1300—1400, zaklani golobi 1300—1500, uvožene zmrznjene pure 500—600, uvoženi purani 500—750, zaklane domače gosi 600—800, zaklane uvožene gosi 400—420, zaklani domači zajci s kožo 680—800, brez kože 780—900, uvoženi zmrznjeni zajci 630—760 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 350 do 500, račice 800—1400, mali purančki 1000—1800 lir za kos. Sveža domača jajca 26—29, uvožena jajca 22—23 lir za jajce.
OLJE
MILAN. Oljčno olje extra 810 do 830 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,5 odsto oljčne kisline 750—780, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 705—720, olje z največ 4 odsto kisline 650—670, retificirano olje 375 do 385 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—760 lir za
MEDNARODNA TRŽIŠČA				
CHICAGO		15.6.65	22.6.65	30.6.65
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		140 Vis	138 V«	142 Ve
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	• P	132,—	132 i/2	132 V4
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . »	'P }	58,—	57,—	55,50
Cin (stot. dol. za funt) ....		190,25	186,62	182,-
Svinec (stot. dol. za funt) . .		16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) . . 4	i	-.	15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	• •	24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . *	'P •	79,—	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . .		44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) .		63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)		740,—	740,—	775,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		31,25	31,05	31,80
Volna (stot. dol. za funt) . . .		161,05	161,05	163,5
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .		45 »A	45 'A	45 ‘A
Kakao (stot. dol. za funt) . . .		11,38	10,94	11,38
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	. •	1,90	1,96	2,01
LONDON				
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)		385,—	400,—	390,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .		1475,—	1455,—	1425,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .	. .	114,15	113,5	109,-
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• •	101,15	98,50	98,10
Kavčuk (penijev za funt) . . .	» i	217»	21‘A	21 7«
SANTOS				
Kava »Santos D* (kruzejrov za 10 kg)		6900,—	6900,—	6650,—
stop/stot, Barbera sup. 13 stop. 1030—1080, Oltrepo pavese 10-11 stop. 680—760, mantovansko rdeče	9-10	stop. 630—660, Valpoli-
cella Bardolino	9-11	stop. 740
do	810,	Soave	belo	9-11 stop.
670—810, Raboso 10 stop. 635 do	645,	Merlot	10-12	stop. 675
do 785, Reggiano 9-10 stop. 640 do 660, belo vino iz Romagne 10 stop. 620—630, rdeče 10 stop. 620—630, toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420—470 za steki, navadna toskanska vina 10-11 stop. 650—700, Aretino belo 10 stop. 630—640, belo vino iz Mark 9 do 10 stop. 630—640, rdeče 9 do 10 stop. 640—660, belo vino iz Sardinije 12 stop. 605—625, rdeče 13-15 stop. .665—685 lir za stop./stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Lombardsko maslo 930—940 lir za kg, emilijsko 920—930, uvoženo maslo 950 do 970; sir grana svež 910—930, uležan 690—990, sbrinz 760 do 810, Emmenthal 810—840, pro-volone 750—780, gorgonzola 560 do 580, italico 580—600, taleggio 530—540, crescenza 460—480 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina domača mehka pšenica 7900-8000, dobra mer-kantile 7750-7850, fina trda domača pšenica 9750-10.250, iner-kantile 8600-8950, Manitoba 9550-9650, fina domača koruza 6350-6600, navadna 4650-4750, uvožena koruza 4400-4500; neoluščen riž Arborio 8100-9300, Vialone 8000-8300, Camaroli 7900-8400, Vercelli 7100-7800, R. B. 7500 do 8200, Rizzotto 7300-7600, Mara-telli 7900-8100; oluščen riž Arborio 16.500-16.800, Vialone 17.400 do 18.000 .Carnaroli 17.100-17.700, Vercelli 14.500-14.800, R.B. 14.500 do 14.900, Rizzotto 13.800-14.200, Maratelli 15-15.400; uvožen ječmen 4600-4700, uvožen oves 4650 do 4675, uvoženo proso 4450 do 4600; pšenična moka tipa «00» 10.300-11.600, tipa «0» 9800-10.000, tipa «1» 9300-9500 lir za stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 190-200 lir za kg, v škatlah po y2 kg 220-240, v tubah 55-70, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 210-225, po y2 kg 240-260, v tubah po 200 g 75 do 85 lir za tubo, olupljeni paradižniki v škatlah po 300 g 450 do 475; svež grah s škatlah po 1 kg 150-160, droben fižol v škatlah po 1 kg 230-250, zelene oljke 430-460, gobe 880-900, čebulice v kisi! 270-290, paprika v kisu 170-190, marmelada boljših vrst 230-240 lir za kg.
Zaradi dežja ni bilo paše za čebele
Letošnjo pomladansko pašo, posebno na akaciji ja pobral dež, čebele je niso mogle izrabiti. In kaj sedaj? Za letos je koristi v čebelarstvu v naši okolici konec. Tudi ko bi se pojavila, katerasibodi izredna paša, bi je čebele ne mogle izkoristiti, ker so tudi družine zaradi deževnega in mrzlega vremena ostale šibke. V panjih ni zadostne zalege, ker matice zalegajo več ali manj, kakor je paša v naravi večja ali manjša. Če paše ni, tudi zalege ni in zato ostanejo družine brez naraščaja, kar pomeni, da družina številčno pada. Ob šibki družini ni pričakovati koristi.
Tudi s prevažanjem ne bo prida, saj dežuje daleč izven okolice. Vreme je za čebelo mrzlo in jo prav nič ne vabi na cvetje, katerega je letos na splošno malo in — če je brez duha v njem ni sladkega soka.
čebelam preti lakota, kjer še ni nastopila. In ob tem času, ko bi morale biti družine na višku donosa in razvoja!
Kako bomo prezimili čebele? To vprašanje ostane odprto in prej ali slej se ga bo treba lotiti, da ne bo prepozno. Ne kaže, da bi se sedanji položaj izboljšal. Pri vsem zboljšanju vremena čebele ne bodo utegnile nadoknaditi zamujenega časa	— a.
Nagrade za napredno vinogradništvo
V četrtek 24. t. m. je bilo v hotelu «Week-end» razdeljevanje nagrad vinogradnikom iz zgoni-ške občine, ki so razstavili svoja vina. na nedavni prvi vinski razstavi v Zgoniku. Okoli 18. ure so se začeli zbirati povabljenci, med katerimi smo poleg drugih zasledili predsednika dežednaga sveta dr. de Rinal-dinija, dr. Caprinija, glavnega tajnika pokrajine dr. Vascona, predsednika pokrajinske turistične ustanove dr. Terpina in ravnatelja te ustanove dr. Apol-1 oni j a, tajnika Kmečke zveze in zveze malih posestnikov itd.
Prireditev je odprl zgoniški župan Jože Guštin. Pozdravil je vse prisotne, ki so se odzvali vabilu, in jim na kratko orisal potek vinske razstave. Nato je prevzel besedo dr .Rinaldini, ki je zagotovil, da si bo deželni svet prizadeval, da bi čimbolj podprl vinogradnike in je na koncu izrekel nekaj besed v slovenskem jeziku kot voščilo vinogradnikom za njihovo plod-
Samo 1710 lir za par čevljev
Huda konkurenca na zunanjih trgih - Kljub vsemu povečan izvoz
V zadnjem tednu so se cene surovinam na mednarodnih trgih v splošnem le rahlo premikale. Cena volne in kavčuka, kot tudi aluminija, litega železa, živega srebra in bombaža se ni bistveno spremenila; pšenica in koruza sta se nekoliko podražili; baker, cin, cink, svinec, juta, kakao, kava in sladkor pa so se pocenili.
KOVINE
Tečaj bakru je na londonski kovinski borzi spet popustil. Svetovna proizvodnja čiščenega bakra se je povzpela v letošnjem maju na 352.880 ton, do-čim je znašala v lanskem maju 334.115 ton, maja 1963 pa 316.323 ton. V svetovnih zalogah je bilo v začetku junija letos 16.567 ton več kakor v prvih dneh letošnjega januarja. Širi se glas, da bodo v nekaterih čilskih rudnikih spet stavkali, vendar ta vest doslej še ni vplivala na gibanje cen. Čile in Zambija sta sklenila povečati medsebojno sodelovanje v trgovini z bakrom ; oba skupaj proizvedeta letno več kot tretjino svetovne proizvodnje bakra. Tečaj svinca je nazadoval in je prvič po enajstih mesecih zdrknil pod 100 funtov šterlingov za tono na londonskem trgu.
KAVČUK
Cena kavčuka je ves pretekli teden neredno nihala. V prvih štirih mesecih letos je Malaj-
VALUTE V	MILANU	
	22.6.65	30.6.65
Amer dolar	623,40	623,50
Kanad dolar	572,—	572,—
Nem marka	155,75	155,70
Francoski fr	127,30	127,30
Švicarski fr	143,90	143,90
Avstrijski šil.	24,1825	23,185j
Avstral funt	1381,—	1380,25
Egipt funt	740,-	735,50
Funt št pap	1742,—	1742,—
Funt št. zlat	6.300,—	6300,—
Napoleon	6100,—	6100,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100)	-	Trst	
drobni —	debeli —	
BANKOVCI	V CURIHU	
30. junija 1965		
ZDA (1 dolar)		4,30
Anglija (1 funt št.)		12,-
Francija (100 n	fr.)	87,50
Italija (100 lir)		0,69
Avstrija (100 šil.)		16,65
ČSSR (100 kr.)		11,50
Nemčija (100 DM)		107,50
Belgija GOO b fr.)		8.60
švedska (100 kr.)		83,—
Nizozemska (100 gold.)		119,15
Španija (100 pezet)		7,15
Argentina (100 pezov)		1,30
Egipt (1 eg funt)		4,80
Jugoslavija (100 din)		0,35
Avstralija (1 a v funt)		9,50
ska prodala Sovjetski zvezi 61.196 ton kavčuka. Značilno je, da je ZSSR uvozila v vsem lanskem letu 105.694 ton malajskega gumija, največ pa ga je uvozila 1. 1963, namreč 198.712.
ŽIVILA
Tečaj sladkorja je znova popustil tako na newyorškem kakor na londonskem živilskem trgu. Nenehno padanje sladkorje ve cene odraža znaten presežek v svetovni proizvodnji; po najnovejših predvidevanjih bodo letos proizvedli vsaj toliko sladkorja kakor lani (63,5 milijona ton proti 54 mil. ton v se^ zoni 1963-64). Svetovna potrošnja sladkorja se gotovo ne bo povečala v enaki meri. Računajo, da bo letos dosegla največ 57 do 60 mil. ton. Zaradi tega se bodo svetovne zaloge močno povečale in konec te sezone bodo znašale blizu 15,5 mil. ton, kar bi pomenilo še enkrat toliko kakor lani. Cena kavi se je v New Yorku rahlo znižala. Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva naj bi znašal pridelek kave po vsem svetu v prihodnji sezoni 75,5 milijona vreč proti 51,2 mil. vreč v letošnji sezoni. Najbolj naj bi se povečal pridelek v deželah Južne Amerike, kjer se bo po mišljenju ameriških izvedencev kar podvoljil in dosegel 42,7 mil. vreč. Tudi tečaj kakava je nazadoval na newyorškem trgu; mednarodna študijska skupina za kakao je spričo tega zelo zaskrbljena, saj ni bil kakao že dolgo časa tako poceni.
VLAKNA
Cena volni se ni v bistvu premaknila. Dregfus Gentili S.p.A. iz Milana sporoča, da je bilo na zadnjih avstralskih dražbah v Sidneyu in Melbournu zelo živahno. Konkurenca je bila kar ostra kljub temu, da so bile v prodaji na dražbah z volno le tiste vrste volne, ki so značilne za ta letni čas, in sicer zlasti merinos slabše kakovosti.
ŽITARICE
Ameriška revija Corn Trade News sporoča, da so prejeli A-meričani pretekli teden malo naročil za pšenico iz tujine. Na prvem mestu so bili vsekakor Indijci in Japonci. Bolje je bilo na kanadskem žitnem trgu. V Franciji je bilo sklenjenih malo kupčij, med drugim so Francozi prodali Portugalski nekaj žita po 320,75 franka za tono C in F Lizbona - Leixos. Italija je kupila od Francozov nekaj žita starega pridelka po lil do 112,50 amer. dolarja GIF in nekaj žita novega pridelka proti izročitvi v avgustu in septem-bru-decembru po 105 in 107 dolarjev GIF.
V zadnjem času se je položaj v italijanski usnjarski industriji precej zboljšal. V stroj amice prihaja čedalje več naročil z notranjega trga. Strojarska dejavnost se vsekakor odvija še vedno umerjeno in če na eni strani ni predvideno povečanje proizvodnje strojenih kož, je na drugi strani gotovo, da bo nadaljnje povečanje povpraševanja preprečilo ošibitev proizvodnje, ki preti že dalj časa.
Medtem se nadaljuje prodor izdelkov inozemskih stroj arnic na italijanski trg, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice. Lansko leto, je dosegla vrednost uvoza strojenih kož iz tujine v Italijo nad 16 milijard lir, kar pomeni, da se je v zadnjih 3 letih povečala kar za 6 milijard lir; samo v 1. 1963 je narasla za 4 milijarde lir. Italijanski izvoz pa je najbolj napredoval 1. 1962, ko se je njegova vrednost povzpela do 8,2 milijarde lir proti 4,6 mrde v 1. 1961, dočim je v letih 1963 in 1964 napredoval počasneje. Postopno uveljavljanje tujih izdelkov v Italiji je še bolj opazno, ako upoštevamo gibanje italijanske zunanje trgovinske bilance: leta 1962 je znašal njen primanjkljaj samo 2,5 mrde lir, lani pa se je dvignil že do 4 milijard lir. Po mišljenju strokovnjakov ni ta primanjkljaj upravičen, saj so se italijanske strojarnice zdaj že tako tehnično izpopolnile, da lahko uspešno kljubujejo tujim.
ITALIJANSKA ZUNANJA TRGOVINA S STROJENIMI
KOŽAMI
leto	v mil. lir	razlika
v %
UVOZ
1961	11.343	—
1962	10.620	—	7,0
1963	14.863	+	40,0
1964	16.070	+	8,1
IZVOZ
1961	4.653	—
1962	8.193	+	77,8
1963	10.422	+	27,2
1964	12.013	+	15,3
V ČEVLJARSKI INDUSTRIJI
Proizvodna dejavnost v tovarnah usnjene obutve ni zadovoljiva. Pred časom so napovedovali, da bo večanje domače porabe usnjene obutve pospešilo proi-izvodnjo, žal pa se predvidevanja niso uresničila, nasprotno, proizvodnja čevljev se je še skrčila. To je prizadelo zlasti tiste tovarne, ki nimajo poslov s tujino, ali pa jih imajo v zelo omejenem merilu. Prav v zadnjih dneh letošnjega maja je spet prišlo do malega preobrata: prodaja obutve na notranjem trgu je poživela in čeprav ne bi bil prevelik optimizem na mestu, kaže, da se bo
stanje polagoma le zboljšalo.
Zunanja trgovina z usnjeno obutvijo je še kar zadovoljiva. Najnovejši podatki kažejo, da se izvoz čevljev dviga. Treba je upoštevati, da pomeni izvažanje obutve v tujino najvažnejši čini-telj za zajamčen j e zaposlenosti delovnih kadrov v tovarnah. Izvoz čevljev se je povzpel v prvih dveh mesecih letošnjega leta na 15,483.027 parov v vrednosti 26,481 milijarde lir proti 13,161.580 parov za 22,605 mrd lir v razdobju januar-februar 1964. Vendar opažamo precejšnje neravnovesje med izvozno količino in njeno vrednostjo, saj je porast vrednosti sorazmerno nižji od količinskega porasta ; to pa zato, ker so italijanski izvozniki prisiljeni prodajati obutev v tujini po nižjih cenah. Tako so v prvih dveh mesecih letos izvozili v inozemstvo 15,5 milijona čevljev po povprečni ceni 1.710 lir za par, ki je vsekakor nizka.
Ugodna konjunktura za nemško konfekcijo
Predešdnik Zveze moške in dečje konfekcije Gramke je spričo sejma konfekcije, ki bo avgusta v Kollnu, izjavil, da je bilo leto 1964 ugodno za oblačilno industrijo. Ugodna je bila tudi konjunktura v prvih štirih mesecih tega leta, saj je prodaja napredovala za 15 odsto. Lani je dosegla prodaja moških in dečjih oblek vrednost 2,6- milijarde DM ter je bila za 9 odsto večja kakor prejšnje leto, v prvih mesecih leta 1965 je napredovala za 9,6 odsto ter znašala 650 milijonov DM. Lani so izdelali 17,6 milijona oblek.
Gramke je odklonil pobudo, da bi Nemci izročali v izdelavo oblek na Poljsko ali v katerikoli drugo vzhodno državo, ker bi tam izdelava bila cenejša. Zahodnonemška vlada naj ne dovoli iz političnih razlogov uvoza konfekcije iz vzhodnih držžav po nižjih cenah (v dumpingu).
URAMA IN ZLATARNA
VII KO L J KAREL
TRST
.'ampo S. (iiacorao 3. tel. 95-881 Ure najboljših cnamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
no delovanje. Dr.. Perco je predvsem nakazal napredno usmerjenost vinogradnikov v zgoniški občini, ki so si sami zelo dobro uredili in obnovili kleti. Po govorih tajnikov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je dr. Baša poudaril, da je bila kakovost vin res izredna in da je imela ocenjevalna komisija težko nalogo, ko je morala izbrati najboljše vzorce črnih in belih vin. Prijavljenih je bilo 43 vzorcev vina, med katerimi so izbrali 30 vzorcev, pri tem pa se je eden izmed vinogradnikov prostovoljno umaknil, tako da je bilo razstavljenih 15 vzorcev belega in 14 vzorcev črnega vina..
Sledilo je nagrajevanje. Prvo nagrado za črno vino je prejel Maks Dol jak — Zagradec 1, dru-go Josip Perčič — Salež 43, tretjo Leonard Grilanc — Salež 23. Za belo vino pa je prvo nagrado odnesel Ivan Milič — Kolu-drovica 1, drugo Svetozar Škerlj — Salež 54 in tretjo Karel Štolfa —Salež 46. Med ostalimi vinogradniki sta bila izžrebana Zorko Rebula — Salež 63, ki je prejel škropilnico Kmetijske zadruge, in Franc Škerk — Salež 57, ki je prejel škropilnico Kmetijskega konzorcija. Končno sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov podarili vsem vinogradnikom škarje, športnemu krožku Kras pa so podelili pokal dežele za pomoč pri vinski razstavi.
Sledila je zakuska, ki jo je priredila zgoniška občina.
—- bs —
Lepo uspela vinska razstava v Nabrežini
Od sobote do torka je bila v Nabrežini 4. razstava domačih vin s pokušnjo, ki jo je priredila de vinsko-nabrežinska občina. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali tudi predsednik pokrajinskega sveta dr. de Rinaldini, predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin in zastopnik pokrajin, predsednika dr. Vascon. Po pozdravnem nagovoru župana devinsko-na-brežinske občine D. Legiše je spregovoril dr. de Rinaldini, ki je obljubil večjo pomoč deželnega sveta kmetijstvu in omenil možnost, da bi prihodnje leto priredili prvič razstavo vin v pokrajinskem okviru. Po svečanosti sta izvedla nekaj pevskih točk pevska zbora «G. Verdi* iz Ronk in tržaški «Gallus». Igrala je tudi nabrežinska godba na pihala.
Na razstavi je sodelovalo 20 vinogradnikov iz tamkajšnje občine. Razstava je privlekla v Nabrežino mnogo izletnikov, posebno iz Trsta, sploh pa veliko število prijateljev naravne vinske kaplice. Med njimi je zbudilo pozornost zlasti črno vino vinogradnika šemca iz Praprota, ki je vleklo na teran. Navduševali pa so se seveda tudi na dobra bela vina iz Brega. Obiskovalcem so bili na voljo poleg vina še čevapčiči, domači pršut in «mušoli». Med razstavo so bile na sporedu nekatere kulturne in športne prireditve ter tombola. Posebna komisija je ocenila posamezna razstavljena vina in nagradila najboljše primerke
Smrt za rastlinskimi strupi
V kraju Filadelfia v provinci Catanzaro so zaradi zastrupitve z nekim tekočim sredstvom za pobijanje mrčesi, katerega uporabljajo kmetje na njivi, na vrtu in v vinogradu umrle enajstletna in dve triletni deklici. Njihova mati je revicam, kakor tudi ostalima dvema hčerkama umila lase z neko tekočino, ki jo rabi za uničevanje rastlinskih škodljivcev in kaže, ne da bi poprej pomislila na veliko nevarnost. Ponoči je nastopila huda mrzlica in revice so neprenehoma bruhale, tako da so jih nemudoma odpeljali v bolnišnico, a bilo je prepozno. Ostali dve deklici, ki jima je mati prav tako umila glavo z omenjeno tekočino, se nista zastrupili.
Opozarjamo naše kmetovalce,
naj bodo zelo previdni pri uporabi različnih suhih in tekočih sredstev za pobijanje mrčesa in glivičnih bolezni, zlasti na naj pazijo, da ta nikoli na pridejo v roke otrokom.
S fižolom sc jc zastrupilo več ljudi
To opozorilo rimske vlade vsem kmetom po Italiji je v zvezi s pogostimi zastrupitvami, katerih žrtev postanejo ljudje, ki uživajo povrtnine ali sadje, ne da bi ga dobro oprali. Ti pridelki so zastrupljeni, ker uporabljajo kmetje — in to na žalost tudi na priporočilo raznih strokovnjakov — razne strupe za pobijanje rastlinskih škodljivcev in mrčesa na drevesih in na njivi. Te dni se je zastrupilo več ljudi, ker so uživali fižol v stročju. Poročilo pravi, da niso fižola dovolj oprali, vprašanje pa je, ali zadostuje samo oprati sadež, ako je bil prezgodaj pobran in že zastrupljen z uporabo raznih strupov.
Vladno opozorilo kmetom
Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča, da je to ministrstvo spričo številnih primerov zastrupitve s protiparasitar-nimi sredstvi naročilo svojim nadzorstvenim organom po vsej Italiji, naj z vsemi mogočimi propagandnimi sredstvi opozarjajo kmetovalce pred hudo nevarnostjo, ki jo predstavlja odvečna in neracionalna uporaba protiparasitarnih prahov in tekočin. Ministrstvo za zdravstvo je tudi že pripravilo osnutek pravilnika za izvrševanje zakona od 30. aprila 1962, ki predvideva hude kazni za kršilce zaklona; pravilnik ima namen čimbolj omejiti prodajo proti-parasitamih sredstev, predvsem najnevarnejših, zlasti pa, da bi se ta sredstva uporabljali samo izvedenci — kmetovalci, ki se natanko zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša s seboj uporaba teh sredstev.
Izredna pocenitev sladkorja
Na svetovnem trgu se je te dni izredno pocenil sladkor. Prejšnji četrtek je na londonski borzi padla cena za 6 šilingov pri toni ter je znašala 19 funtov 15 šilingov. Ta padec spravljajo v zvezo z likvidacijo julijskih pogodb na newyorški borzi, na kateri so prodajali predvsem brazilski sladkor. Kuba in Brazilija sta se zdaj odločili, da ne bosta prodajali sladkorja po tako nizki ceni. Značilna je tudi okolnost, da se cena ni dvignila niti zaradi vietnamske krize. Proizvajalci trdijo, da je ta prodajna cena izpod proizvodne cene. Po sporazumu med članicami Common-wealtha bi morali proizvajalci prodajati sladkor po 42 funtov šterlingov za tono, da bi lahko imeli pri tem primeren dobiček.
Brazilija ima na zalogi okoli 990.000 ton sladkorja (konec a-prila), medtem ko so se svetovne zaloge povzpele na 15,5 milijona ton ob koncu sezone. Nepričakovano je napredovala proizvodnja na Kubi, ki je letos pridelala 6 milijonov ton sladkorja (lani samo 3,8 milijona). Po gospodarskem načrtu bi proizvodnja na Kubi leta 1970 morala vreči 10 milijonov ton sladkorja.
IMPEXPORT
UVUZ - IZVOZ • ZAS1UPS1 VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38-136 - 37-725
Oddelek zh kolonialno blaeo UL del tiosco 2U Tet. 5UUH) 1'elegro lmpexport - Irieste
RIJ E K A . Jugoslavija
Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst.
,, Pr°8o vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA* in «ISTRA». — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi*, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 Lel 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
P osi-Idil pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
AVTOPREVOZNIKU
PODJETJE
A. POŽAR
TRS'1’ - VIA BOCCACCIO. S Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo — Postrežba hitra. — Cene ugodne
..GOSPOD ARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo In uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 130U lir, polletna 700 lir Pošt. tek rac ((Gospodarstvo* št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva* • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul. Montecchi 6
TRANS TRIESTE
Soc. a r. L
TRST - TRIESTE, Via Donela 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA- vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FlATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
ImjihmhOfUi ICofitA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER • TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladlščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, S :bo-tica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
SPLOŠNA PLOVBA Pl RAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami 0d 8.000 do 18 000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24 Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Te!exi: 035-22-035-23 Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZ VAZ. A :
TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
2___* • •
- --sšd


* f j i i m
-J ui C O l-l N l_j A
ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU •

partenze ogni 10 glorni SUD AMERICA partenze ogni 20 glorni
partenze ogni ‘t glorni IRAN - 1RAU partenze ogni 30 gtornt INUIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni KS TKEMO OK1ENTE partenze ogni 30 glorni GOLFU MESSICO partenze ogni 20 glorni

con 57 modeme e rapide navl, 666 cuccette e 372.229 B.R.T
La «JUGOLINIJA» accetta tl crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar
TRASP0RTATE LE MERCI E V1AGGIATE CON LA
* «JUGOUNiJA» - RIJEKA —