Slev. 99, V Unijam, V iorel, flnc 5. mola 1925. Posamezna Številka stane 1 "50 Din LSlO LIH. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta ..... „ 120 « celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... » 80 Cene Inseralom: Bnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3'— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. F olitičen list za slovenski naro 1 ■ Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Nova metamorfoza dveh slovenskih politikov. V nedeljo 3. maja se je vršil v salonu pri Levu občni zbor samostojne kmetijske stranke. Šest let že obstoji v Sloveniji ta stranka, ki je nastala s prozornim namenom, da v povojni zmedi pojmov razbije vrste SLS. Njen krušni oče dr, Žerjav je kasneje tudi izjavil, da je njegova demokratska stranka šla samostojnim prav iz tega namena na roko. Pri volitvah za kon-stituanto se je takoimenovanim »samostojnim« res posrečilo potisniti SLS toliko v ozadje, da je ostala samo relativno najmočnejša stranka v Sloveniji, toda te volitve so bile tudi višek, ki so ga dosegli Pticljevi pristaši. Kakor hitro so se začele v skupščini razprave o ustavi in temeljni ureditvi države, so njihovi volivci začutili, da so napravili zgrešen korak, ko so zaupali možem Pucljevega kova in občinske volitve spomladi 1921 so že jasno pokazale, da je bil uspeh SKS samo trenuten. Ko je bila sprejeta vidovdanska centralistična ustava z izrazito pomočjo samo-stojnežev, je bila končnoveljavno ta stranka med Slovenci obsojena na životarjenje" stranke raznih podeželskih magnatov, ki so se že od poprej nagibali k liberalizmu. Iz tega životarjenja SKS tudi volitve 8. februarja niso mogle rešiti. Ravno ob teh volitvah so jo na Štajerskem celo njeni dosedanji voditelji začeli zapuščati. S silnim naporom se jim je posrečilo rešiti edini mandat g. Puclja. Takoj po volitvah so uvideli voditelji SKS, da morajo kreniti na druga pota, če hočejo rešiti vsaj ostanke. Na sestankih v Mariboru in v Ljubljani so sredi marca pretresali svoj program in se končno izjavili za zakonodajno samoupravo Slovenije ter tako javno priznali svojo veliko napako iz leta 1921. Takoj nato so se začeli bližati, da se rešijo popolne osamljenosti in politične nepomembnosti, tako-zvanim republikancem gosp. Prepeluha. »Kmetijski list« in »Slovenski republikanec« sta pripravljala že več tednov svoje zveste na Sodelovanje obeh strančic SKS in SRS. Kdor bo pisal zgodovino slovenskega političnega življenja zadnjih let, se bo sicer od srca nasmejal, ko bo registriral dogodek 3. maja, pa zraven primerjal, kako je Prepeluh v »Avtonomistu« vozil Pucljcvo železnico, toda kaj hočete .. . Sila kola lomi. Kameleonščine g. Prepeluha so itak znane. Iz »socialista«, ki je agitiral leta 1920 pri volitvah v ustavo-tvorno skupščino za Pašičevo rezervo pri glasovanju o centralistični ustavi, nastane navdušen »avtonomist« in v svojem listu »Avtonomistu« podčrtava, da je blizu SLS. Pridejo volitve 1923, SLS bivšega socialista ne more upoštevati in začne se v *■ Avtonomistu« od začetka skrit, pa vedno očitnejši boj proti SLS. Veliki slovenski avtonomist naenkrat občuti, da so mu meje slovenske domovine preozke, pa se pokloni g. Radiču, ki sam politično iz^re-minjanje dobro razumeva in Slovenijo osreči »Slovenski Republikanec«. Volitve S. februarja razočarajo, niti nositelj ni na bivšsm Kranjskem izvoljen, Radič pade pred Pašičem na kolena, ... ali je kaj bolj naravnega, kakor da išče g. Albin nove orientacije? Vrhu vsega tega se — v—jetno vsaj — bližajo volitve v oblastne skupščine, kjer morejo rešiti samostojni in bivši republikanci par mandatov le, če skupno pobijajo »klerikalnega zmaja«. Naivneži v vrstah SKS si ob zbližanju in sodelovanju med slovenskimi radičevci in sr.rnostojneži obetajo vsaj nekaj političnega profita tudi od možne kombinacije RR v belgrajski vladi. Pucelj ve, kako je pod Davidovič - Koroščevo vlado igral kot jemljoradnik prijatelja vlade, napadal doma SLS, v Belgradu pa pri vladi z intervencijami ščitil svoje pristaše. Vsaj tako vlogo »prijatelja« bi radi igrali novi sobojevniki, če bi prišlo v Belgradu do RR vlade. Nnvo politično kooperacijo so na -bčnem zboru podčrtali na ta način, da ■H najooprej govorila radičevski poslanec Ivelcmina in Albin Prepeluh, kot zastop- nika večje skupine, potem pa razni samostojni voditelji kot zastopniki manjšine. Za javnost so sprejeli politično resolucijo, ki povdarja »bratski sporazum vseh jugo-slovenskih plemen in veroizpovedanj na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in socialne enakopravnosti vseh državljanov«. Beseda narodna suvereniteta in široka zakonodajna samouprava je ostala, skrbno pa so se izognili podčrtati slovenstvo, da se ne bi morda kako zamerili višjim gospodom v Zagrebu. V posebni resoluciji SKS izjavlja, »da hoče spoštovati in čuvati verski čut našega naroda. Zato odklanja izrabljanje vere v strankarske in politične namene«. Da tako govori tudi Žerjavova demokratska stranka, ni treba povdarjati, da pa ne demokratov ne samostojnežev ne ženira napadati v svojih listih verskih institucij, pričajo njihova glasila. Četudi se SKS v »Kmetijskem listu« ženira pokazati tako protiver-sko lice, kakor ga kažejo Žerjavovci v »Jutru«, dovolj dokumentirajo svoj »antiklerikalizem« v glasilu »Zveze kmetskih fantov in deklet«, v »Grudi«. Pri politikih, katerih duševni oče je stari liberalizem, kaj drugega pač nimamo pričakovati. Odkrito priznamo, da nas ta skupni nastop dveh bivših srditih nasprotnikov veseli. Da se dva sovražnika objemata, je nad vse hvalevredno, ne samo, ker s tem ozdravljata nezdrave strankarske razmere na Slovenskem, kjer je razcepljenost naših nasprotnikov v najrazličnejše strančice značila politično neizšolanost onih volivcev, ki so stali pod vplivom starega liberalizma, ampak tudi zato, ker je nam politični boj s tem neprimerno olajšan. zadev dr. Milovanovič izgovoril v skupščini glasovite besede »Avstrija je Bosno zarobila-, je prikipelo narodno navdušenje do vrhunca. Realni politični oziri na tedaj še za boj nepripravljeno Rusijo in na ne šc dokončano oborožitev srbske armade pa so narekovali tedanjim srbskim vodilnim državnikom hladnejše in treznejše postopanje. Z žalostjo v srcu so se morali udati vnanjemu, zlasti avstrijskemu pritisku. Minister Milovanovič je moral dati zaradi izraza »zarobila« Avstriji javno zadoščenje z nekoliko prisiljenim tolmačenjem tega izraza v milejšem smislu, s čemur, se je Avstrija konečno zadovoljila, ni pa od,-nt-hala od svoje zahteve, da se mora takrAt silno popularni kraljevič Jurij umakniti s svojega mesta. Ta zahteva avstrijske vlade je zahtevala od Srbije veliko žrtev. Pred srbsko javnostjo nc bi bila mogla nobena srbska vlada priznati, da odstopa priljubljeni kraljevič na zahtevo tuje države. V zadregi so posegli po sredstvu, ki jc kraljeviču Juriju omogočilo sicer nepolitičen, a vendar jako neprijeten odstop iz javnega življenja. Proglasili so ga za človeka, ki je v svoji jezi svojega slugo tako udaril, da jc služabnik vsled udarca umrl. To novico so beležili in komentirali dunajski in budimpeštanski listi na svoj znani način. Ko se je kraljevič Jurij poslavljal od svojih vojaških tovarišev, je izjavil na njemu na čast prirejenem banketu, da to ni res. Kraljevič Jurij je izgubil pravo do prestola. — Tako so zadovoljili tedanjo avstrijsko vlado, ki je danes ni več. Zgodovina pripoveduje, da je bilo s tem korakom ugodeno tudi zasebni maščevalnosti nekih neavstrijskih oseb. — Ko je 1. 1914. izbruhnila svetovna vojna, je tudi kraljevič Jurij sledil klicu domovine. Udeležil se je vojne v prvi fronti in bil tudi eden med prvimi ranjen, kakor je svoj čas poročal »Slov. narod«. Nato je odšel v Pariz, kjer je živel, dokler ni bil njegov položaj doma urejen. Kako PP režim skrbi laTžefšž^ niške upokojence. Belgrad, 4. maja (Izv.) Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani je začetkom aprila izplačalo upokojencem doklade in pokojnine mnogim železničarjem s pripombo, da jim bo v prihodnje izplačalo finančno ministrstvo. Vendar pa kljub številnim urgen-cam še niso dobili izplačanih za april in za maj. To postopanje je krivično in protizakonito. Poslanca Žebot in dr. Gosar sta danes vložila na fin. ministrstvo ostro interpelacijo, da se pokojnine takoj izplačajo, ker upokojenci nimajo virov, da plačajo stanovanja in živila. Zahtevala sta ust-men odgovor na prihodnji seji narodne skupščine. INTERPELACIJA POSL. SUŠNIKA. Belgrad, 4. maja (Izv.) Posl. S u š n i k je stavil na ministra za poljedelstvo vprašanje radi graditve ceste Kostanjevica— Ojstrež in radi preložitve ceste Zaborast— Zbure. Zahteval je, da se dograditev takoj razpiše in začne z delom. OBČINSKE ZADEVE. Belgrad, 4. maja (Izv.) Odbor za nujno ureditev občin je pričel z delom in z obravnavanjem prošenj. Od prejšnjega odbora mu je ostalo 50 prošenj. Novih pa je 50. Prošnje so bile razdeljene poročevalcem. Vse predložene prošnje se tičejo občin v Črnigori in Srbiji. Po srbskem zakonu je reševanje vprašanj za izločitev in priklopitev občin delo narodne skupščine. Za prečan-ske občine pa ni potreben pretres v skupščini, ker veljajo zanje posebni predpisi. POGAJANJA MED R IN R. Zagreb, 4. maja. (Izv.) Pogajanja med radičevci in radikali se bodo nadaljevala v Zagrebu, čim pridejo v Zagreb člani anketnega odbora, ki bodo vstopili v direktne stike z Radičem. VOLIVNI BOJ V ZAGREBU. Zagreb, 4. maja. (Izv.) V nedeljo dopoldne se ej vršil javen shod napredno-so-cijalnega bloka z ozirom na bližajoče se občinske volitve. Na shodu je govorilo več za-jedničarjev, potem pa je nastopil urednik Slob. doma Herceg, ki je poskusil opravičevati preokret HSS. Utemeljeval je potrebo preokreta z razlogi, ki so jih že naštevali zastopniki I1SS v parlamentu. Gle- V RADI UM0B0LN0STI ALI IZ POLITIČNIH VZROKOV? — ZAPLENJENI PRINCE VI SPOMINI. — ZVEZE PRINCA JURIJA Z REPUBLIKANCI. Zagreb, 4. maja. (Izv.) Včerajšnji Hrvat poroča iz Belgrada: Včeraj je bil minister prosvete Sv. P r i b i č e v i č pri kralju v avdijenci, kjer je ostal do 9. ure zvečer. Na tej avdijenci se je odločila usoda kraljeviča Jurija. V vladnih krogih so namreč že zadnje dni govorili, da bodo kraljeviča Jurija postavili pod zdravniško nadzorstvo kot umobolnega. Po avdijenci je prišel Pribičevič v predsedništvo vlade, kjer je narekoval sledeče poročilo: »Ker je stanje Nj. Visočanstva kraljeviča Jurija postalo tako, da je zelo potrebno izpremeniti način njegovega življenja pod stalnim nadzorstvom zdravnikov, je na podlagi, čl. 13. rodbinskih pravil za člane kraljevske hiše Nj. Veličanstvo kralj določil za kraljeviča Jurija bivališče, ki odgovarja vsem pogojem in mu dodelil posebnega zdravnika. Motivi za ta korak proti kraljeviču Juriju so neznani. V političnih krogih trdijo, da so navedbe uradnega obvestila le izgovor in da stoje v ozadju vsi drugi, namreč politični motivi. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Vprašanje princa Jurija je zelo razburilo politično javnost in politične kroge. V soboto je bil pozno zvečer iz predsedništva vlade izdan poseben komunike o tem, da se bo postavil princ Jurij pod stalno zdravniško oskrbo. 0 tem se marsikaj govori in tudi listi komentirajo vso zadevo na svoj način. »Politika« piše: »Iz kabineta predsedništva vlade je bil izdan poseben komunike, s katerim se obvešča javnost, da je stanje princa Jurija postalo tako, da je bilo potrebno spremeniti način njegovega življenja pod stalnim nadzorstvom zdravnika. Kralj je na podlagi člena 13. rodbinskega pravilnika za člane kraljeve hiše odredil princu Juriju stanovanje, ki odgovarja vsem pogojem in mu je določil posebnega zdravnika. Ko bo: do brali čitatelji te vrste, princa Jurija ne bo več v Belgradu.« — Razen tega piše »Politika« še naslednje: »V soboto 2. maja, ko je odšel princ Jurij od Angjelkoviča od kosila, je prišla na polkovnikovo stanovanje policija. Na stanovanju je bil gospodarjev brat Voja Angjelkovič, načelnik ministrstva v pokoju. Preiskali so stanovanje. Preiskava pa ni dala nobenega rezultata, ki bi ob-teževal Angjelkoviča. Pri njem sta bila najdena dva kovčeka, ki jih je pustil princ Jurij zaprta pri njem. V njih je pustil zapečateno pismo. Vse to je bilo prepeljano na urad mestne policije. Istočasno so se vršile preiskave tudi pri Jaši Prodanoviču in pri Petroviču in pri bivšem kapitanu, sinu vojvode Mišiča, ter pri Ikonicu, uredniku Republike«. O rezultatih preiskave ni bilo mogoče nič zvedeti. Govori se, da so bili najdeni Vkovčekih razni m e m o a r i. Vladni krogi izjavljajo, da je bil ta ukrep storjen radi tega, ker je bil princ Jurij v zvezi z republikanci in defetisti. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Včeraj je izdala vlada o kraljeviču Juriju novo poročilo, v katerem trdi, da je bil kraljevič Jurij postavljen pod zdravniško nadzorstvo zaradi bolezni. Ta odredba izvira že iz leta 1922., ko je bilo določeno mesto Niš 1 za njegovo bivališče. Takrat so upali, da se njegovo zdravstveno stanje zboljša. V resnici pa se je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da ni mogel nihče več ostati v njegovi okolici zaradi neprestanih napadov. Kraljevič Jurij je silovito napadal pri vsakem koraku kraljevsko vlado, kralja itd. in govoril o teh osebah tako nespoštljivo, da izrazov ni mogoče ponavljati. To je dokaz njegove duševne bolezni. Da in kraljevič duševno bolan, so potrdili tudi zdravniki, ki so imeli priliko kraljeviča videti in ga opazovati. Bolezen je ugotovil tudi dr. Rabinovicz iz Pariza. Dalje pravi komunike da so bolestno stanje kraljeviča izkorišča.i neki politiki, katerim je kraljevič šel na roke. Nato navaja uradno poročilo, da je vsled mučnega kraljevičevega razpoloženja bilo potrebno kraljeviča izolirati in ga postaviti pod stalno zdravniško nadzorstvo na državnem veleposestvu B e 1 j u. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Kraljeviča Jurija so že dolgo dolžili njegovih zvez s srbskimi republikanci in celo s komunisti. Posebno so nni očitali zveze z voditeljem srbskih republikancev vseuč. prof. Jašo Prodanovičem in z urednikom lista »Republika dr. Ikoničem. Na te obdolžitve je že skoro pred enim mesecem jako ostro odgovarjala Republika in je vse očitke zavračala kot izmišljene in neosnovane. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Po svojem po-vratku iz Pariza v Belgrad je kraljevič Jurij živel popolnoma mirno in ni nikjer nastopal v javnosti, odkar mu je bila omogočena vrnitev v domovino. Kraljevič je živel kot priprost meščan in ni služil več niti v armadi, kjer je bil dosegel čin majorja. V najnovejšem času pa so se pojavile v belgrajskem časopisju beležke, iz katerih se je dalo posneti, da piše kraljevič Jurij svoje »Spomin e«. Iz časopisnih beležk se je dalo posneti, da »S p o m i n i« za razne, danes zelo vplivne osebe ne bi bili posebno prijetni. Rokopis »S p o m i n o v«, kolikor so bili že napisani, so sedaj zaplenili na stanovanju polkovnika Angjelkoviča, v čegar hiši je kraljevič Jurij prijateljsko občeval. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Povodom izolacije kraljeviča Jurija je policija izvršila več hišnih preiskav v Belgradu, med drugim pri upokojenem polkovniku Angjel-koviču, kjer je zaplenila dva zaboja Spominov« in mnogo važnih pisem, potem pri voditelju srbskih republikancev Jaši Prodanoviču, pri uredniku »Republike« dr. Petroviču in na stanovanju upokojenega kapetana Mišiča. • • 4 Kraljevič Jurij, prvorojeni sin kralja Petra I„ je igral veliko vlogo v času aneksijske krize 1. 1908. Odlikoval sc jc kot organizator »Narodne obrane«, znane patrijotično-rcvolu-cijonarnc organizacije in kol zelo agilen član tajne družbe »Ujedinjenjc ili smrt«. Ko so za časa aneksijske krize politični valovi pljuskali jako visoko, jc bilo srbsko časopisje zelo navdušeno za vojno proti Avstriji in vročekrvni mladi častniki so komaj čakali na ugoden tro-notek, ker so bili prepričani o zmagi srbskega orožja. Ko jc tedanji srbski minister vnanjih i do pogajanj HSS z radikali je izjavil, da se niso končana, bodo se pa nadaljevala. Do-slej sc dosegli le to, da sta radikala dr. Nin-čie in (ir. Spalajkovie Izjavila, da boljševizma v Jugoslaviji ni. Končen sporazum pa je megei: le, če bodo Radič in tovariši izpuščeni. Hercega so poslušalci, ki jih je bilo komaj okoli 500, večkrat motili z medklici: Zakaj pa ste slekli svojo republikansko srajco? Na shodu ni vladalo posebno razpoloženje za napredno-socialni blok, kar : e je splošno opažalo. ZAGREBŠKI VELESEJM. Zr.^i-eb, 4. maja. (Izv.) Danes je bil zadnji dan velesejma. Velesejm je obiskal tudi finančni minister dr. Stojadinovič. Seja narodne skupščine. PODPiiBDSEDNIK ZBORNICE SKRBI ZA S31EIJ IN ZABAVO. — POSEBEN SLUGA STRAŽI CIRILICO. Belgrad. 4. maja. (Izv. Današnja seja narodne skupščine je pokazala, kako si nekateri ljudje predstavljajo parlamentarizem, ki ga tako kompromitirajo s svojim delovanjem. Znani kričači in razgrajači, ki uporabljajo vsako priliko, da pokažejo v Belgradu svoj velikanski patriotizem in da se mu priliznejo, so to ponovno skušali dokazati. Vendar pa so napravili to tako nesrečno, da so doživeli popoln neuspeh in da so se osmešili pred celo zbornico. Posebno smešno vlogo je igral dr. P a 1 e č e k , ki si je pustil od Majkiča staviti vprašanje glede tega, da je z vrat Jugoslovanskega kluba izginil napis v cirilici. Dr. Paleček je porabil priliko, da je govoril o velikih zaslugah cirilice in pokazal s tem svoje »globoko čuvstvovanje in ljubezen do države«. Njegov govor je izzval med poslanci splošen in buren smeh. Izvajal je, da je pred nekaj dnevi prišel k njemu Majkič in mu povedal, da je na vratih Jugoslovanskega kluba odstranjen napis v cirilici in da misli, da ga je odstranil dr. Korošec, ter da namerava na skupščinski seji staviti na dr. Palečka vprašanje (medklic Radosav-Ijeviča: »Ali se to tiče narodne skupščine?«) Paleček je izvajal: »Šel sem se osebno prepričat pred Jugoslovanski klub. Pozval sem slugo, ki je to videl in potrdil. Jugoslovanski klub je storil nekaj, kar sme storiti samo predsednik. V tem sem videl napad na cirilico, ki mora biti nam vsem sveta. (Velik nemir.) Pozval sem k sebi dr. Korošca. Namesto njega je prišel Sušnik, ki je izjavil, da napia ne odgovarja imenu kluba. Klub se imenuje jugoslovanski, ne jugoslavenski. Stojim na stališču, da se naj vsak klub naziva v svojem jeziku. (Dr. Hohnjec: »Baš to hočemo!') Po mojem ni to zadosten razlog in smatram to za demonstracijo proti cirilici. Zato zahtevam, da se upostavi prvotno stanje.': V nadaljnjem govoru slavi zasluge cirilice, ki da so neprecenljive, kar je vzbudilo precej smeha, in končuje: Odredil sem, da se napis ponovno razobesi in obenem sem določil posebnega slugo, da straži, da se temu napisu nič ne stori. (Buren smeh. Medklici: »Ali bo sluga stal s puško!« »Postavite orožnika! ) Temu slugi sem zapo-vedal, da naj takoj javi, če se napisu kaj zgodi. S tem je Paleček končal med splošnim smehom svoj govor o zaslugah cirilice. Nato so prešli na dnevni red in je bil izvoljen za skupščinskega podpredsednika dr. Subotič, znani advokat v procesu proti dr. Laza Markoviču. Dobil je 148 glasov. Opozicija ni glasovala. Nato sta bila izvoljena odbora za interkonfesionalni zakon in za zakon o pravoslavni cerkvi. V prvem odboru so zastopniki Jugoslovanskega klu- ba dr. Kulovec in dr. Hohnjec, v drugem š k u 1 j in S u š n i k. Nato je bila seja zaključena in radi pomanjkanja delu sklicana prihodnja za danes teden z dnevnim redom: volitev odborov. ZA ENAKOPRAVNOST. Belgrad, 4. maja. (Izv.) Posl. Žebot je poslal skupščinskemu predsedniku naslednja vprašanja: Majkičevo vprašanje glede tega, ker se nahaja na vratih Jugoslovan. kluba napis samo v latinici, ste vzeli zelo resno, tako da se Vam je zdelo primerno na to vprašanje odgovoriti v skupščini v dolgem govoru, polnem ogorčenosti. Da je Vaše razburjenje navidezno, zato jc dokaz cirilski napis na vratih radikalnega kluba. Vprašam Vas: 1. Zakaj ima radikalni klub napis samo v cirilici, 2. Kako se Vaše izjave strinjajo s tem dejstvom? Prosim Vas, tla mi odgovorite ust-meno na prihodnji skupščinski seji. Belgrad, 4. maja 1925. — Franjo Žebot, narodni poslanec. STANOVANJSKI ZAKON. Belgrad, 4. maja (Izv.) Danes popoldne je zakonodajni odbor končal razpravo o stanovanjskem zakonu. Vladni predlogi so bili od večine, s katero je vseskozi glasoval dr. Pivko, sprejeti z nebistvenimi spremembami. Med drugimi predlogi, ki so bili sprejeti, je bil sprejet tudi predlog dr. G o s a r j a pri členu 76. Glasi se: Stranke, ki uživajo po obstoječih predpisih pravice revnih, so oproščene plačevanja taks, določenih pri tem členu.« Stanovanjski zakon je bil s tem sprejet v zakonodajnem odboru in pride kot prvi zakon v narodno skupščino. taeravan atentat PP režima na zadružništvo. Strokovnjaški govor dr. Kulovca. Belgrad, 4. maja. (Tzv.) Danes se je nadaljevala razprava o kmetijskih kreditih. Krsta Miletič je podal kratek ekspoze in pokazal razne momente tega načrta. Izjavil je, da se mora »zadružništvo v naši državi otresti verskega, plemenskega in političnega vpliva«. To je treba odstraniti, to se pravi uničiti. Zato je treba nekega vpliva države na zadružništvo. Ministru je danes Glavni zadružni Savez izročil sobotne resolucije. Minister je izjavil, da jih ne more sprejeti. — Za njim je govoril demokrat Timotijevič, ki se ni bavil z zakonskim predlogom, ampak je popisal dezo-latne razmere med kmetskim ljudstvom, kateremu se daje z zakonom potuha za alkoholizem. Potegoval se je za varčnost. Poslanec dr. Franc K u 1 o v e c je nad eno uro govoril. Izjavil je, da se strinja s Timotijevičem, ker vprašanje kreditov ni samo poljedelsko, ampak tudi kulturno vprašanje. Glede ministrovega ekspozeja je izjavil, da mu je hvaležen, da je priznal cilj ustanavlj >,ja zadrug. Država hoče rešiti ljudstvo zadrug z »verskimi tendenca-mi<, pa hoče zadrugarstvo postaviti pod vsakokratno vlado, to je pod politične faktorje. Minister nasprotuje sam sebi, ko pravi, da hoče depolitizirati zadruge, obenem pa pravi, da jih hoče postaviti v službo tendenc, ki jih zastopa sedanja vlada. Jasno je, da ne pozna ljudi, ne političnih organizacij, še manj pa politične špekulante, če si domišlja, da bodo nove oblastne zadružne organizacije reke politične her-mafroditične tvorbe. Minister hoče s tendencami, ki jih zasleduje zakon, razbiti, oziroma ločiti kreditno zadružništvo od sedanjega zadružništva. Minister se mora zavedati, da se mora vse drugo zrušiti, ako Ivan Cankar: Zbrani spisi. T. zvezek. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Ljubljani 1925. Založila Nova založba. Tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Strani XXVIII. + 336. Cena vezani knjigi Din 70, broširani Din 54. Svet porajajoče sc slovenske moderne je že toliko odmaknjen, da ga moremo objektivno gledati in presojati. Njena izrazita pesnika Kette in Aleksandrov počivata že četrt stoletja pod zeleno rušo in 1918 je šel tudi njen »besednik* za njima. Ostal je le še — klasik Župančič. Kettejeve Poezije so po prvi izdaji vnovič izšle, Župančič jc dostopen v ponovnih izdajah, Balade in romance Aleksandrova čakajo še izpopolnjene izdaje, prvih knjig Ivana Cankarja pa že davno ni več na književnem trgu. Zbrani spisi nam podajajo prvi del: Erotiko iz leta 1902. in iz leta 1899., Pesmi iz let 1892.—1898. in Vinjete, ki so izšle 1899. »Erotika«, zbirka pesmi, otrok fin de sieclstva, kdo še ni čital o njej, ko kažejo spet in spet nanjo in njeno usodo, ko hočejo pokazati rcakcionarstvo katoliških krogov? V naši književnosti jc tedaj vrelo, izhojenih poti in epigonstva mladina ni marala, Aškerc jc prešel v idejno bojevitost, ki je naraščaj fasci-nirala, prišel je naturalizem in klicar svetega idealizma, Mahnič, je bil še vedno tarča tiskani in pisani besedi in javnemu mnenju kulturnih prvakov. V tem ozračju je Cankar rastel in doraščal in prešel iz začetnih domovinskih in domorodnih verzov v erotiko, hcineievsko ob- čuteno in oblikovano s francosko rafiniranost-jo. »Dunajskih večerov« z romanco »Sulamit« cclo Zvonov urednik Bcžek 1. 1897. ni maral priobčiti (cf. str. 313). In 1. 1899. je izšla zbirka — Erotika na 109. straneh. Svobodnega verza še ni v nji — le 6. Dunajski večer jc v nevezani besedi —, vendar je izraz v liriki in tudi v epiki — kljub očividnemu Aškerčevemu vplivu — adekvaten novemu gledanju in čustvovanju, ki ga brezobzirno odkritosrčno podaja. Kontempla-tivnih refleksij, kakršnih je bila beroča publika vajena, Erotika ni prinesla, motivi so bili neposredni doživljaji, nepreračunjeni, ne iskani in ne izbrani. Kakor jc srcc vriskalo in jokalo v prvem zanosu mladosti — taka jc bila pesem. Samosvoja, nc vprašujoč, ali jo bo kdo vesel ali ne. Knjiga je duhove precej razburkala. Nc odločilen estet, ampak ljubitelj svojega naroda, ki je hotel zlasti še nedozorelo mladino, ki ne more in takrat šc prav posebno ni mogla ločiti dobrega in lepega od kvarnega, obvarovati pred sugestivno močjo blestečih verzov, jo jc s tega stališča energično obsodil, Sam Vladimir Leveč jc zapisal takrat v »Narodu«: ,. .»pesnik ne postaja nikjer naravnost lascivcn, dasi sc giblje že čisto ob oni nevarni meji« (cf. 320). — Ob drugi izdaji jc bil mir in ko jo danes beremo v Zbranih spisih, jo beremo kot izraz književnostnega in mla-deniškega Slurma in Dranga in je še vedno ne bomo dali v roko nerazsodnemu mladiču. Erotiki sledi v Zbranih spisih 9 pesmi iz I Vrtca in Zvona, ki lih Cankar ni upošteval. se m ii posreči ločiti kreditne od drugih zadrug. To je prikrit cilj, četudi se hoče prikriti z lepo besedo. Deplasirano je, če pravi, da hoče država podpirati zadružništvo. Če pogledamo proračune dosedanjih vlad, ki so dovoljevali poljedelskemu ministrstvu komaj nekaj milijonov, vidite dovolj jasno, da vlada te ljubezni v dejanju ne more pokazati. Za kmeta tudi ni bilo kredita pri nobeni državni instituciji. Predloženi zakonski načrt kaže napredek v toliko, da so zavrgli tistega, katerega sta izdelala Pucolj in Miletič, in da izključuje posameznike ter določuje dajanje kreditov potom zadrug, seveda potom novih vladnih zadrug. Pravi princip moderne zakonodaje je, da zasliši strokovnjake in organizacije, katerim je namenjen. Septembra lanskega leta sem sklical dvodnevno anketo, ki je na podlagi izkušenj z enakimi zakoni v drugih državah določila, da se naj zakon nasloni na obstoječe zadružništvo in da bodi centrala v rokah zadružništva ped močno kontrolo, katere se zadružništvo ne boji, ampak želi. Sedanji načrt je šel preko tega in se prav nič ali pa le malo ozira na izjave poklicanih strokovnjakov in gospodarskih kmetskih organizacij. Za omenjeni zadružni načrt se se izrekli ne morda »versko in plemensko orientirani ljudje, česar se gospod minister tako boji, ampak pravi Srbi-janci, Avramovic in Nikolic, zastopnika srbskih zemljoradniških zadrug, ki šteje nad 2000 zadrug. Zato se bojim, da zakonski načrt ne bo zidal, ampak podiral in da ga bo zadela ista usoda kot zakon proti elementarnim nezgodam. V drugih državah so take poizkuse drago plačevali. Končno pa so se morali vrniti na tako osnovo, kakršno je imel načrt vlade Ljube Davidovica. Kar je dobrega na Francoskem, ni tudi za nas. Ta načrt pa ni nič drugega kot kopija francoskega zakona. Če bi bil sedanji zakon nastal pod istimi pogoji, bi mu ne bilo ugovarjati. Na Francoskem še ni bilo dovolj kreditnih zadrug in jih je bilo treba šele spravljati v življenje. Pa tudi tam je imel zakon politične tendence, ker je uničil porajajoče zadružništvo, ki je nastalo v kr-ščansko-socialni stranki. Pri nas imamo 5000 zadrug. Na te se načrt malo ali prav nič ne ozira. Nove zadruge bodo v krajih, kjer že sedaj obstojajo zadruge, mrtvorojeno deto ali pa bodo ustanove političnih špekulantov. Zadružništvo zahteva veliko idealizma in neplačanega dola, poštenih in naprednih ljudi, ki imajo medsebojno zaupanje. V nove zadruge ljudje ne bodo vlagali prihrankov. Skupno s sredstvi in prihranki, ki se zbirajo v Raifeiznovkah, se ustvarijo zadruge, oziroma, če jih država podpira, napredujejo, Mnogo denarja bo šlo, ali uspeha ne bo nič ali pa malo. Ugotavlja, da bodo zadruge v rokah vsakokratne vlade. Zahteva, da se osnuje centrala po nemškem zgledu, ki je za nas najprimernejša. Ugotavlja, da nimamo enotnega zadružnega zakona. Če hočemo imeti dobro zadružništvo, je treba skrbeti, da dobimo enoten moderen zakon, kakršnega je imela v načrtu Davidovičeva vlada. Minister je uvodoma rekel, da je zakon nujen. Toda sedaj ne gre za to, ali je zakon nujen ali ne, ampak, da ni bil dober. Ker zakon ne odgovarja zadružništvu, ga odklanjamo. Za dr. Kulovcem sta govorila Moskov-ljevič in Radosavjevič. Zadr.ji je govoril poslanec P u š e n j a k , ki je v nad dve ure dolgem govoru pojasnil načela zdravega zadružništva in zavračal vladin načrt v smislu članka, ki je objavljen v današnji številki Slovenca- . Ker so bili prijavljeni še trije govorniki, se bo seja jutri dopoldne nadaljevala. In potem prideš do »Vinjct« (str. 107—307), ki so izšle isto leto ko Erotika in predstavile Slo.vcnccm Cankarja - pripovednika. Sicer je bilo teh 28 vinjct žc večinoma znanih. V letih 1897.—99. jih jc Cankar pod šifro in pseudo-nimom (Ivan Gradar, Evstahij, Saveljev) pri-občeval v »Slovencu« in v »Narodu«, Od vinjete do vinjete sc ti kaže že v tej prvi knjigi oni značilni Cankar, nedosežen v sijajni stilistiki in domislicah, odkrivajoč do potankosti vibriranje psihičnih pojavov v tej ali oni mi-ljejnosti, srečaš ga kot »besednika« mladih in že slišiš bič satire in sarkazma, ki je pozneje še tolikrat pikapokal. In besedo o »velikem tekstu« bereš v »Epilogu«. Vsprejcin knjige? Značilen. Berite na straneh 320—327 stvarno urednikovo poročilo in šilo za Erotiko lahko vrnete z ognjilom. Literatura o Cankarju jc že obsežna in vsak nc more do nje, ko bi rad kakega komentarja. Nova založba, ki izda vse Cankarjeve spise, jim je izbrala gotovo najbolj poklicanega urednika. V stisnjenem uvodu jc podal t: ko izčrpno in objektivno čas, razmere in avtorja, kakor bi težko kdo drugi to storil. Uvod izpopolnjujejo Opombe, v katerih navaja urednik data posameznih del z navedbo kritik. Izdaja je — čeprav jc stavec na str, XXV. zamenjal prvi dve vrsti in spodaj tiskal prosti i za proti in se tudi v tekstu tu in tam zmotil, i kakor na strani 185. »Nidkar« za »Nikdar« — naravnost klasično vzorna. Naj bi sledili kmalu drugi zvezki! L. Vlad. Pušenjnk: MOB! 2« pet let so v nu.ši državi razpravlja to za kmetijstvo velevažno vprašanje; kmetijske, zlasti zadružne organizacijo so ponovno podalo predloga m rešitev tega vprašanja, vršilo se je več anket ministrstva kmetijstva, pri katerih so najmerodajnejši zastopniki kmetijska sodelovali, sestavili so ho razui predlogi tozadevnega zakona, izmed katerih je nekatere že odobril ministrski svet. Prvikrat se je s tem vprašanjem pečal upravni odbor Glavnega Zadružnega Saveza na svoji seji meseca decembra 192U v Zagrebu, meseca marca 1921 je takratni poljedelski minister dr. Vel. Junkovic brez sodelovanja kmetijskih krogov predložil načrt zakona, katerega je odobril min. svet, a se ni predložil nur, skupščini. Decembra 1921 je razpravljal o tem vprašanju kmetijski svet in sprejel z večino glasov kompromisni predlog (dve ustanovi za podelitev kmet. kreditov: za zadrugarje in druga za ne-zadrugar-je) za časa Davidoviceve vlade meseca septembra 1924 se je vršila anketa s sodelovanjem zastopnikov kmetijstva iii kmet. zadrug ter izdelal predlog zakona, a končno je 28. aprila 1925 kmetijski minister Krsta Miletič predložil narodni skupščini popolnoma nov načrt zakona, kateri se niti najmanj ne ozira na prejšnje načrte, katerega je sicer odobril ministrski svet, akoravno se mero-dajnim krogom ni dala prilika, da podajo svoje mišljenje o novem načrtu zakona. Čuditi se moramo naglici, s katero se hoče rešiti ta zakon. Na zahtevo ministra je narodna skupščina priznala nujnost zakona, s či-mur bo po poslovniku skrajšan čas razprave zakona v odboru ki v narodni skupščini sami. Takoj v' uvodu moram poudariti, da je sedanji načrt zakona najslabši izmed vseh dosedanjih in to iz sledečih razlogov: 1. Ost tega načrta je naperjena proti dosedanjemu zadružništvu, ki se hoče nadomestiti z neko novo vrsto kreditnih zadrug, — imenovali bi jih lahko vladne zadruge ali zadruge po milosti vlade —, izigrava se srbski zakon o kmet. zadrugah in ostali zadružni zakoni v državi, mesto unificiranja zadružnega zakonodavstva se le to še bolj cepi. V bodoče se bodo po tem zakonu lahko ustanavljale posebne kreditne zadruge, ra-znn teh pa še kreditne zadruge po dosedanjih zadružnih zakonih. Zakon pomeni težek udarec našemu zadružništvu, katero je združeno v 24 Zadružnih zvezah napredovalo od leta do leta in izkazovalo vedno lepše uspehe v prid kmetijstva. Po zadnji statistiki iz 1. 1922 je bilo v naši državi 4.783 kmet. zadrug, izmed teh 2726 kreditnih zadrug z okroglo 900.000 člani in 34 milijoni dinarji lastnega kapitala (deleži in rezervni fondi). Priporočajo se zadružna načela, a hočejo oškodovati obstoječe zadruge, ki so se obnesle, ter se nameravajo ustvariti neke nove ustanove, neke vrste zadrug pod kuratelo vlade. Načrt pomeni atentat na zadružništvo; dobra, preizkušena organizacija se spravlja v nevarnost, vzgojevalni in moralni cilji zadrug so žrtvujejo na ljubo političnih ciljev novih zadrug. Opravičeno vprašamo vlado: Ali je to zaslužilo zadružništvo v zahvalo za nesebično gospodarsko delo tekom 30 let, ali je to zahvala za to, da je rešilo kmetski stan, da je delovalo za gospodarsko osamosvojitev kmetskega stanu v najtežjih časih, v časih, ko se nikdo drugi ni brigal za obstoj kmetskega stanu? Kaj je dalo vladi, oziroma ministrstvu kmetijstva povod za tako postopanje napram zadružništvu? Načrt zakona, kakor običajno pri nas, nima obrazložitve, ne vsebuje potrebnih pojasnil, pač pa posnamemo iz brošure načelnika ministrstva kmetijstva g. dr. V. Stojakoviča, kateri jo oče predloženega načrta, razloge za postopanje proti zadružništvu. Trdi se, da niso vsi kmetje člani obstoječih kmet. zadrug, da je radi tega treba ustanoviti nove zadruge, v isti brošuri se pa trdi, da bodo kmetje pristopili v nove zadruge, ako bodo rabili cenen kredit. Z isto gotovostjo moremo trditi, da bodo neorganizirani kmetovalci pristopili kot člani i v obstoječe zadruge, ako jih bo k temu prisilila potreba. Nadalje se trdi, kar moramo odločno obsojati, da so sedanje zadrugo »plemensko, versko in strankarsko obeležene«. Ta neosnovana trditev se zelo čudno čuje od — referenta za zadružništvo v ministrstvu. Dejstvo je, (la tvorijo zadrugo člani, ljudje, ki pripadajo gotovim narodom, veram, strankam, dejstvo je, da vodijo zadruge ljudje, ki istotako pripadajo gotovim narodom, veram, strankam, iz tega pa še ne sledi, da bi radi toga bilo zadrugo — »plemensko, versko in strankarsko obeležene«. No moro so niti en slučaj navesti, da bi so v zadrugah ali Zadružnih zvezah razpravljala politična, verska in razna druga vprašanja razun gospodarskih vprašanj Najlepši dokaz, da. ta trditev no drži, nam dajo Glavna zadružna zvoza v Belgradu, v kateri složno sodelujejo zastopniki vseh Zn družnih zvez v ccli državi, četudi — kot zasebniki, ne kot zadrugarji — pripadajo ra/. nim narodom, veram in strankam. Trdi so tudi, dn no morejo Zadružne zveze vršiti posla, razdelitve kmet. kreditov iz razloga kri' Imajo polog kreditnih zadrug kot članice tudi razne, druge zadruge. Ta razlog ni uierodajon, ker se dajo popolnoma ločiti posli, katere nalaga novi zakon, od ostalih poslov Zvez. akoravno imajo le-te kot članico razun kreditnih tudi razne druge zadruge. Končno se trdi, da bi se z podelitvijo rlržavnega denarja Zvezam naložilo ne malo breme ln odgovornost. Po budžetu bi država ra prVo leto podelila 50 milijonov dinarjev ia, kmetijske kredite, prišla bi torej razmeroma mala vsota na posamezne Zveze, ki ne pomeni nič napram ogromnim vsotam, ki jih upravljajo Zveze. Vsakomur jo jasno, da bo vsi navedeni razlogi, s katorimi se skušn opravičiti izprodrivanje zadružništva, le — prazni izgovori. (Konec sledi.) V BOLGARIJI JE MIR! Sofija, 4. maja. (Izv.) V Sofiji vlada jopet red in mir. Policijska ura je podaljšana do 21. ure. PRVI KATOLIŠKI KONGRES V EGIPTU. Kairo« 4. maja. (Izv.) V nedeljo se je sestal kongres egipčanskih katolikov. Udeležilo se ga je nad 12.000. UREDITEV ČASNIKARSKIH DELOVNIH RAZMER V ITALIJI. Rim, 4. maja. Narodna zveza izdajateljev časnikov je objavila izjavo, da smatra med njo in Časnikarsko federacijo sklenjeno novo delovno pogodbo kot končnoveljavno. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. Rim, 4. maja. Minulo soboto se je pod Mussolinijevim pi^dsedstvom sešel ministrski svet. Mussolini je poročal o stališču, ki ga je zavzela vlada nasproti dogodkom v Bolgariji in izidu predsedniških volitev v Nemčiji. Notranji minister je poročal o položaju dne 1. maja, ki je bil povsem zadovoljiv. — Ministrski svet je odobril odredbe za upostavo mesta načelnika štaba in predložil kralju v imenovanje na to mesto generala Petra Badoglia, za njegovega namestnika pa gen. Graziolija. — Ministrski svet je dalje odobril zakonski načrt o redu vrhovnega armadnega poveljstva in zakonski načrt o redu vojne aeronavtike. — Zakladne delegacije se po celi državi odpravijo in posli izroče finančnim intendan-eam. ZA POMOČ AVSTRIJI. Pariz, 4. maja. (Izv.) »Journal des Debata« piše o bodočnosti Avstrije in pravi, da je treba za Avstrijo ustvariti take pogoje gospodarskega razvitka, da bo mogla živeti. Avstrijski industriji je treba odpreti vnanjl trg, ker je ločitev od prejšnjega gospodarskega ozemlja avstrijsko industrijo skoro uničila, kar je glavni vzrok avstrijske krize. O kaki donavski federaciji ni govora, pač pa se mora podreti kitajski zid, ki loči nasledstvene države od Avstrije in preprečiti se mora balkanizacija Po-donavja. KOMUNISTIČNA PROPAGANDA. Rim, 4. maja. (Izv.) Neki turinski list objavlja celo vrsto dokumentov z imeni, da bi dokazal aktivnost komunistične propagande v Italiji. List direktno dolži sovjetskega poslanika v Rimu, da aktivno podpira propagando. Vse izjave lega lista dementira ruski poslanik v Rimu. Turinski list pa vztraja pri svojih trditvah in objavlja kot odgovor na uradni dementi nove dokumente o komunistični agitaciji v i Italiji. Pariz, 4. maja. (Izv.) »Petit Journal« i poroča, da je pri hišnih preiskavah pri raznih znanih komunistih policija našla dokumente, iz katerih je razvidno, da so dobili francoski komunisti 300.000 dolarjev podpore za agitacijo od sovjetske vlade. Bruselj, 4. maja. (Izv.) Minister za notranje zadeve je prepovedal prihod v Bruselj francoskemu komunistu Cavhinu, ki je hotel govoriti v Bruslju na neki majski proslavi. NOVI NEMIRI V MAROKU. Rim, 4. maja. (Izv.) Agencija Štefani poroča, da so začeli marokanski oddelki, ki jim poveljuje Abd-el-Kerim, napadati francosko mejo. Francoske straže so opazovale gibanje marokanskih čet že 3 dni. Preteklo noč pa so poskušali Marokanci udreti na francosko ozemlje. Francoske straže so vse napade odbile. Vrhovni poveljnik v francoskem Maroku, general Li-•iuthev, je ukrenil vse potrebno, da prepreči in odbije nadaljne marokanske napade na francosko ozemlje. OBČINSKE VOLITVE V FRANCIJI. Pnriz, 4. maja. (Izv.) Občinske volitve hi potekle popolnoma mirno. V Parizu so tronke približno obranile svoje dosedanje posestno stanje. Na novo je izvoljen 1 ko-'iiunist. NEVIHTE NA OGRSKEM. Budimpešta, 4. maja. (Itv.) V okolici Bc-kesczabe je divjala silna nevihta s točo, ci je napravila mnogo škode. Tudi v oko-'ici Blatnega jezera je napravila nevihta oliko škodo. NOVA VERSKA SEKTA V PALESTINI Jeruzalem, 4. maja. (Izv.) Pristaši neke nove sekte so umorili dve osebi, ker nista hoteli k sekti pristopiti. Razburjeno množico je moralo miriti vojaštvo. Politične vesti. -j- Z eno besedo. Načrt Pasič-Pribice-viceve vlade o krrtetijskih kreditih, oziroma zadružništvu, se lahko karakterizira na-kratko pa bistveno: da hoče vlada ves denar zadrug spraviti v Belgrad, kjer bo najbolj varno spravljen. -f Koliko so vredue Pribičevičcvo izjave. Samostojno-demokratski časopisi so nedavno z velikim zadoščenjem poročali svojim zaradi pogajanj med radikali in ra-dičevci že precej zbeganim pristašem, da pogajanj med radikali in radičevci sploh ni in zato tudi ne more biti govora o vstopu radičevcev v vlado, kjer bi izpodrinili Pribičeviča in Žerjava. Ugledni belgrajski list »Politika« pa ve povedali nekaj druzega, kar za Samostojne demokrate ni posebna tolažba. »Politika« namreč poroča vse z imeni in pravi, da so se pogajali dr. Laza Markovič in dr. Janič z ene, poslanca P. Radič in dr. Nikič pa z druge strani. Dr. Markovič in dr. Janjič se pa nista pogajala v svojem imenu z radičevci, ampak z znanjem in s privoljenjem Sv. Pribičeviča! Oba sta se trudila, da bi tudi Pribičeviča v novo kombinacijo »not spravila«, ali pa da bi v nasprotnem slučaju vsak sporazum onemogočila. Tako je prišlo tako daleč, da sta ra-dikalska prvaka ponujala radičevcem celo mnogo več kot so radičevci zahtevali. Dr. Markovič in dr. Janjič sta namreč ponujala, da se proces proti Radiču in tovarišem docela potlači, če radičevci pristanejo na to, da ostane tudi še Pribičevič nadalje v radikalsko-radičevski vladi. Spomenica Sti-pice Radiča pa je preokrenila stvar v drugo smer. Stjepan Radič se je postavil na stališče, da se kazensko postopanje ne sme potlačiti, ampak šele po eventualni obsodbi naj pride do pomilostitve. (Tako pravi »Politika.«) Dr. Markovič in dr. Janjič pa sta vztrajala na svoji zahtevi, da se morajo vsi radičevci izpustiti in se jim njihova zopet-na izvolitev omogočiti, ampak zato mora tudi Pri bičevičeva skupina priti v novo vlado. S tem predlogom je dr. Nikič odpotoval v Zagreb k Radiču. Večina radikalov stoji tudi na stališču, da se mora proces proti Radiču izpeljati do konca, na kar naj bi prišla v slučaju obsodbe pomilostitev.,Iz vsega tega je razvidno, zakaj so se morala pogajanja za nekaj časa odložiti. S to dvojno igro pa je Pašič zadovoljen, ker sedaj pogajanja lahko nadaljuje ali pa ustavi. Če se mu posreči tudi Pribičeviča spraviti v vlado, bi to pomenilo nov uspeh in novo ponižanje radičevcev. Če pa se mu ne posreči, sc bo napram Pribičeviču lahko izgovoril, da slvar pač pri najboljši volji ni šla in Pašič bi v tem slučaju lahko ugodil želji krone in večini svojega kluba. — Taka poročila, ki jih beležimo kot kronisti, za dr. Žerjavove pristaše niso posebno prijetna. Rassdražljivo stanje prevelika razdražljivost je znak izčrpan i h živcev. Skodelica ..OVOnialtilie" za zajutrek, upostavi zopet ravnotežje. Dobiva se povsod v škatljicah od "i 100 gr za Din 18-50 V , j> 250 gr za Din 36-25 } • 500 gr za Din 63-25 $ \ .ViJ-.SvvT ■ r* a . * «« k -r» r r> r. o r* - dSlV flBCTlfž Tr ia lje. (Aretacije komunistov.) Zuunjo sredo in četrtek so se vršile hišne periskave pri takozvanih komunističnih omladlncih — voditeljih kom. mladinske organizacije. Nekatere stvari so jim zaplenili in jih sedem aretirali ter odpeljali v celjske zapore. Nekaj je bilo aretiranih tudi v Zagorju. — (Preveč dobrega.) — Delavski zaupniki so prosili pri rudniku, da bodi 1. maj dela prost dan. Premogokopna družba pa je dala poleg 1. še prosto tudi 2. in 3., češ da primanjkuje naročil. — (1. maj.) Nazadnje je glavarstvo le dovolilo ga obhajati — pod orožaiško asistenco. Komunisti in socijalisti so Sli skupaj v sprevodu. Slaba udeležba je pričala o njihovem nazadovanju še bolj kot izid zadnjih volitev. Ljudje so bili od voditeljev že prevečkrat prevarjeni, da bi jim še sledili, tudi ne pod firmo »skupnega nastopa«. Gotovo pa so bile krive slabe udeležbe tudi ovire od strani oblasti, aretacije in slaba pot. Pouočni in še vedno grozeči del je povzročil, da je bila tudi udeležba na Sv. Planini bolj srednja. •Vendar so bile tiste urice, ki smo jih prebili lam tovariško med seboj, prijetnejše kot kdaj do sedaj. Dan sc je završil v popolnem redu in miru in pokazalo se je, da je bil prazen strah, ki so ga imeli nekateri pred tem dnevom. Delavci so se zgražali samo nad netaktnostjo nekaterih trgovcev, ki so imeli trgovine odprte, dasi so zadnja leta rešpeklirali delavski praznile. Že nežno malo dete v zibki ima rado Bonattijevo hvalno znano čokolado. — Olenziva na D. M. Poljo. Včeraj se je zbral ves liberalnosumostojno -komunistični blok v Ljubljani. Pripravil je dva avtomobila, da z njima atakira občinski odbor pri D. M. v Polju, ter na njegovo mesto postavi gerenta Jakoba Dimnika. Sklenili so tudi, da mora občinska straža imeti dekrete od g. Baltiča, da bo smela stražiti občinsko premoženje. Pa ni bilo sreče. — Hrvatski pesnik A. B. Šimie umrl. V Zagrebu je dne 2. t. nj. umrl pesnik A. B. Ši-mič, star šele 26 let. Šimič je bil najboljši lirik sedanje najmlajše generacije hrvatskih književnikov. Izdal je zvezek svojih pesem pod naslovom »Preobraženje«. Nekaj časa je bil sourednik »Savremenika«, lani pa je začel izdajati svoj list »Književnik«. Šimič je bil po rodu Hercegovec. — Razstava nestorja hrvatske umetnosti Bele Čikoša. V Zagrebu so otvorili v umetnostnem paviljonu razstavo slik prof. Bele Čikoša, ki ji je pokroviteljica Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Za razstavo so odstopili Čikoševe slike vsi javni iu zasebni lastniki, tako da so polno-številno zbrane (med drugimi • Pokristjanje-nje Hrvatov« in >Pieta«. — Narodno - kulturni jubilej v Mostarju. Te dni slavi Jovan Proti6, znani srbski kulturni delavec v Bosni-IIercegovini, 351etniQo svojega književnega dela. Protid je bil duša malega krožka kulturnih delavcev, ki se je bil pred desetletji zbral v Mostarju okolu >Zore«, da širi in utrjuje srbsko narodno misel v Bosni in Hercegovini. Urednik »Zore« je bil Atan. Šola, sotrudniki Aleksa Šantič, Jovan Dučič i. dr. Jovan Protič je dal tudi. pobudo za izdajanje »Male biblioteke«, ki izhaja še danes. — Sprememba pri usmiljenih bratih v Kandiji. Za priorja je bil izvoljen dosedanji subprior, g. Vilibald Belec. — Umrla je včeraj popoldne v Kamniku gdč. Ivanka Hafner, stara 76 let. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. Blag ji spomin! — Društvo konceptnih uradnikov politične uprave iz Slovenije jc imelo svoj letošnji redni občni zbor dne 3. t. m. v poslopju velike realke v Mariboru. Zbralo sc je dokaj članov predvsem iz mariborske oblasti, zlasti iz Maribora, dočim so bili člani iz ljubljanske oblasti večinoma zastopani po pooblaščencih. Občni zbor je pozdravil po svojem odposlancu veliki župan dr. Pirkmajer, ki se zbora iz službenih razlc " :v ni mogel udeležiti Po običajnih form; U stih se je po poročilu odborovem vnel živahen razgovor o depolitizaciji državnega nameščenstva, zlasti uradništva politične uprave, in je vzel občni zbor odobravajoč na znanje spomenico, ki jo je v tem pogledu vložil odbor na merodajnih mestih. Nadalje so sc vsestransko obravnavala vprašanja, ki se tičejo koristi koncept-nega uradništva, tako izp.vememba uradniškega zpkona in uredbe o razvrstitvi, premestitve in upokojitve, ocena zakonskih načrtov iti drugo. Pri volitvah je bil znova izvoljen za predsednika dvorni svetnik dr. Josip Ferjančič iz Ljubljane, za prvega podpredsednika sckcijski svetnik dr. Franc Ratej, za drugega podpredsednika pa vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka iz Ljubljane. Ostali odborniki sc vsi iz Ljubljane in bo sedež odbora tt;di letos v Ljubljani. — Slovenski ebsclventi rezervne častniške šole v Sarajevu, ki so tc dni položili vsi z dobrim uspehom svoje izpite, so sledeči: Ražem M., ŽerovecA., Magister,!., Izlakar I., Krauland I., Lavrač J., Vindišar T., Robič A., Toman V., Čerčak J., Gostinčar F., Klešnik A., Tvrdt M., Rus Franjo, Zgonc I., Špan J., Ki-ferlc C., Vidic F., Medija F., Bencdičič V., I apajnc V., Arko K., Ncčimer A., Ostanek F., Vilfan M., Bregant A., Magdič R„ Hartman F., Klavora A., Prusnik J., Štele A., Hribov-šek F., Martinak V., Križaj P., Vončina M., Fugina P., Bajec A., Bajec I„ Razinger L., P. Pretnar, Kos I, Veiss A., Zdolšek I., Jamnišek A., Pajman M., Lajovic J., Jankovič J., Marolt F., Kincl J., Bcrdajs V., Delkin J., Demšar J., Fcrk I., Špan F., Polanc A., Marinič A., Cvetko I., Gorup A., Jurančič J., Lah M., Nova-Čan J., Oba! St., PleČko F., Pirš P., Stanko I.. Šegula P., Tomažič J., Toros I., Pretnar A., Pasetzky M., Ozim F., Piki J. — Prvi roj je dobil dne 28. aprila Anton Gliha, Marči dol v Št. Lovrencu ob Temenici. — Nekorektno obnašanje finančnih stražnikov. Dne 26. preteklega meseca se jo vršila neka poroka v Kurji vasi, občina Rovte nad Logatcem. Okoli desete ure zvečer so se pojavili v družbo gostov tudi nepovabljeni gostje — trije stražniki finančne kontrole Rovte, in sicer Kraškovič, Grebene in Ljubej. Dva izmed leh sta bila oborožena, tretji pa je imel pri sebi samo bajonet. Dobrohotni svatje so postregli nepovabljenim gostom kar najbolje. Vse je bilo v redu in lepo, dokler se ga nepovabljeni gostje niso nalezli. Okoli štirih zjutraj so se ga nalezli do skrajnosti in alkohol je povzročil posledice. Pričeli so delati nemir, da, relo ranili so ženina, pretepli nekega fanta do nezavesti ter pretepli še nekatere druge fante, ki so prišli zapet novopoioPem-ema. Posebno se je nespodobno vedel stražnik, ki je imel pri sebi samo bajonet. Kakor smo zvedeli. so bili vsi trije finančni stražniki takoj odpuščeni iz službe. — O sežiganju mriičev. »Slovenski narod« se v številki 99 od 3. t m. hudo zavzema za zgradbo jugoslovanskega kromatorija in bega javnost, kako da bi vpepeljevanje mriičev bilo higijenično in estetično (!) ter, celo v duhu svetega pisma. Da bo v tem oziru vsak na jasnem, je treba beležiti sledeče: Misel za sežiganje mriičev so iznova začeli širiti framasoni, ki so se sešli v Neaplju leta ;1869. v istem dnevu in skoraj ob isti uri, ko se jo sestal vatikanski cerkveni zbor. ideja-je torej čisto framasonska. Kar se tiče stališča cerkve, je čisto nedvoumno. Sv. zbor sv. ofioija je izdal glede sežiganja mriičev tri odloke: 19. maja .1886, 15. dec. .1886, 27. julija 1892. Vsi trije odloki prepovedujejo sežiganje, mriičev. Zadnji prepoveduje celo, podeliti zakramente umirajočih tistim, ki ne bi hoteli preklicati ukaza, da naj se njih truplo po smrti sežge. Današnje cerkveno pravo določa e. 1203. § 1 C. J.-C.:Seiig mrliča ni dovoljen, četudi je bil od umrlega ukazan. Tak ukaz, četudi je naročen v zadnji volji, se ne sme upoštevati. Smatrati se mora, kakor ne bi bil dan. Kdor ukaže, da sc njegovo truplo sežge, se mu odreče cerkveni pogreb (c. 1240, . L N. 5.). Duhovnik, ki bi bil prostovoljno na-vzočen pri takem sežigu, bi bil cerkveno kaznovan. Kar pa se tiče drugih momentov, je zanimivo slališče zdravnikov in higijenikov. A. baron Notthaft, zdravnik, piše v Fried-reichovih »Bliitter fiir gerichtliche Medizin«, 1898: >Ako bi se splošno vpeljalo sežiganje mriičev (četudi samo fakultativno), bi bilo to javno zapeljevanje k zastrupljevanjU v dobi kolerine epidemije. — Arzenik se v vročini razgubi in ne zapusti nobenih sledov. S sod-no-zdravniškega stališča se mora torej odločno ugovarjati, da bi se vpeljalo sežiganje mriičev, bodi samo dopuščeno ali prisilno. Svetovnoznani medicinec, kemik in bigijenikj Maks pl. Pettenkofer (1818—1901) v Mona-kovem je izjavil na mednarodnem shodu za zdravjeslovje na Dunaju glede pokopavanja mriičev tole: »Kako lahkomišljeno so iskali vzrokov velike umrljivosti v grobovih mrtvecev! Odkar pa natančno preiskujemo vodo. zrak in tla na pokopališčih in odkar imamo natančne sezname o boleznih in umrljivosti, v njih obližju, smo postali čisto drugačnega mnenja. Voda iz vodnjakov, izkopanih na pokopališčih, je praviloma veliko bolj čista, kot voda iz vodnjakov v enako strnjeni okolici, kjer bivajo živa bitja. Miquel je na različnih pokopališčih v Parizu zabijal cevi v tla in črpal zrak iz grobov, pa ga je vedno našel brez bacilov, ne ie lakih, ki bolezni povzročajo, ampak tudi brez drugačnih glivic. — Isto mnenje sta podala na zboru nemškega društva za gojitev zdravstva profesor Hoff-manu in zdravstveni svetnik Siegel iz Lip-skega, ki sta tozad. preiskala pokopališča na Lipskeni. — Propaganda za sežiganje mriičev nima nobene podlage v zdravstvenih razlogih, še menj pa v esteticnih, ampak je le demonstracija sovraštva napram krščanskf*-mu običaju pokopavanja, ker je pač krščanski. — Zdravljenje vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah. S 1. junijem t 1. se prične z brezplačnim zdravljenjem vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah. Invalidi, ki so dejansko potrebni zdravljenja v teh toplicah, naj predložijo čimprej svoje prošnje velikemu županu ljubljanske oblasti. Prošnje morajo biti opremljene z zdravniškim izpričevalJin (oziroma potrdilom) okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec rea potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah' ter da je bolezen, za katero se želi zdraviti v vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Prošnje, ki ne bodo v tem smislu opremljene, se ne morejo upoštevati. Poleg zdravljenja (kopanje in po potrebi mehanoterapija) se bo nudilo invalidom-bolnikom in brezplačna oskrba v invalidskem domu v Toplicah. Neposredno po prihodu v Toplice bo vsakega bolnika preiskal še kopališčni zdravnik, kateri bo določil dobo zdravljenja. — Upravo državnih monopolov prosimo, da naj nam svoje dopise pošilja v slovenskem jeziku, če reflektira na to, da jih objavljamo. — IV. pehotna podčastniška šola v Zagrebu je podaljšala sprejem kandidatov (gojencev) do 15. maja t. 1. Vse prošnje in dokui mente je treba doposlati po ljubljanskem vojnem okrožju na omenjeno šolo, a radi prejema železniške karte sc imajo prijavljeni kandidati javiti dne 14. t. m. u štabu tega poveljstva točno do 9. ure dopoldne. — Poveljstvo ljubljanskega vojnega okrožja. — Posnemanja vredno. V Starem gradu V Dalmaciji je nanovo imenovani občinski upravitelj g. Anton Rijio izdal stroge odredbe proti bogokletstvu iu nespodobnemu vodenju napram cerkvenim obredom, odnosno cerkvenim svetiščem. Vsak prestopek v gornjem smislu se bo strogo kaznoval. Oglas je bil dne 26. aprila prečitan tudi v vseh mest nih cerkvah. Mislil bi kdo, da se pač mnogo preklinja v tem mestu, pa je nasprotno ros: zelo malo. toda geslo poštenega moža je: Kuga pohujšanja naj se iztrebi iz našega mesta Razpisana pošta. Razpisano je odprav niško mesto v Hodošu (Prckmurjc). Prošnje naj se pošljejo v i4 dneh na ljubljansko poštne ravnateljstvo. — Nova pomožna pošta. V področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva sc jc le dni rila nova pomožna pošta v Aidovcu. ki je podrejena žužemberški pošti, s katero ima zvezo po selskem pišmonoši ob torkih, četrtkih in sobotah. Ta pomožna poŠta posluje z razširjenim področjem in sicer za vasi: Gornji Ajdovec, Dolnji Ajdovec, Boršt, Sela pri Ajdovcu, Veliki Lipovec, Brezovo reber, Piano, Podlipo in Moravo. — Komunistični proces v Zagrebu. Zagrebško državno pravdništvo je vložilo proti komunističnemu poslancu in odgovornemu uredniku >Borbe« — Vladimiru Čopiču dve Obtožnici: eno po zakonu o zaščiti države, drugo zaradi tiskovnih deliktov. Razprava se vrši pred velikim senatom dne 7. t. m. Zagovornik je odvetnik dr. Mile Budak, — Zgradba nove telefonske centrale v Zagrebu. Gradbeno ravnateljstvo v Zagrebu je razpisalo dražbo gradbenih del za novo telefonsko centralo. Stroški so proračunani na 2,979.222 Din, vendar se vpoštevajo le ponudbe, ki ne dosegajo vsote 2,147.200 Din. — Ureditev napitninskega vprašanja v Zagrebu. Zagrebški natakarji zahtevajo ureditev napitninskega vprašanju. Tem povodom je po nekaterih kavarnah došlo do štrajka. Sedaj je že večina kavarnarjev pristalo na to, Ha bodo dobivali natakarji do 1000 Din plače na mesec in razen tega >12 odstotkov od kosmatega dohodka V to svrho se bo priraču-naval gostom odnosmi postopek. — Samoumor dijaka. V Belgradu se je ustrelil tehnik Bogoljub Božič iz Valjeva. Božič je bil priden dijak in resen fant. V smrt ga je menda gnala nesrečna ljubezen do bogatega dekleta. — Aretacija petrovaradinskega vojaškega morilca. Minoli petek zvečer so orožniki v mitroviški okolici naleteli na arnavtskega vojaškega begunca Hasana MiLftar, ta" je v pravoslavni veliki noči v petrovaradinski trdnjavi ustrelil tri častnike. Miiftar je skušal ubežati, nakar so orožniki streljali in ga ranili. Miiftarja izroče vojaški oblasti. — Puščanje krvi pri brivcu. Zagrebški plesni učitelj Franjo Cajhen si je dal te dni. pri brivcu Josipu Kovačiču na Tlici puščati kri. Pri tem je eksplodirala špiritna svetilka in Cajhen je dobil težke opekline. Prepeljali so ga v bolnišnico, proti Kovačiču so uvedli kazensko postopanje. — Nevaren ropar zaprt. Nedavno smo poročali, da so v Bošnjakih neznani roparji ubili in oropali premožnega posestnika Aco Ni kol i ča. Danes ima žandarmerija predrznega roparja pod ključem. Je to neki Pavel Vin-retifi, komaj 24 let star fant, ki Ima poleg omenjenega ropa in umora še nebroj drugih rločinov na svoji vesti. Tudi župniku v Bošnjakih je pisal, naj položi pri cerkvenih vratih 20.000 dinarjev, sicer da ga bo križal kot Kristusa. Glavna razprava prob' roparju se bo vršila bržkone že meseca junija. Iz štajerske. š Naskok na naš denarni zavod. Iz Slov. Bistrice poročajo: Nekdo že več let ves zelen hodi po Slov. Bistrici, ker ga lomi jeza, da ga noben tukajšnjih denarnih zavodov ni hotel še sprejeti v odbor. Pred dobrim mesecem so se volili nekateri člani v ravnateljstvo okrajne hranilnice. Pa zopet se ni nihče spomnil tega gospoda, ki ga naše ljudstvo ne mara. Očitno je kazal svojo jezo pri tem zborovanju nad našo stranko in obrekoval njeno delovanje v hranilnici. Ker dobro vc, kako dišijo vladi naši denarni zavodi — vzgled za to Sv. Lenart v Slov, goricah — se je zatekel k vladi in očrnil našo hranilnico. In posrečilo se mu je, da nam je vlada brez pravnega vzroka ugrabila hranilnico in jo izročila našim demokratom. Nad tem nasilnim korakom jc ogorčen ves okraj. š Celje. Po toliki agitaciji se je v nedeljo vršilo razvitje orjunskega prapora. Prišlo jc nekaj mladeničev, predsednika celjske orjune ni bilo videti, ravnatelja posojilnice gospoda Krala pa tudi ne. Pač pa je njegov adjutant, duševni vodja celjskc orjune, učitelj Pogačnik, igral prvo vlogo. Zastave je razobesil magistrat, 4 hotelirji, kolodvor in pošta. Privatniki zastav nišo razobesili. š Božji rop. V noči od 1. na 2. maja sc jc zgodil v tukajšnji Marijini cerkvi v Petrov-čah grozni božji rop. Neznani vlomilci so rdrli v ccrkev, vlomili z železom tabcrnakclj, vzeli iz njega Najsvetejše ter ga vrgli na tla, monštranco in drugo zlatnino pa vzeli s sabo. Edino zlati prstan na čudodelni podobi Marije ko pustili nedotaknjen. Vlomilce zasledujejo. O podrobnostih bomo še poročali. š Novi zvonovi. Iz Tcharjev pri Celju poročajo: Zgodovinska, nedavno prenovljena ccr-!•; e v Sv. Metana na Teh ar ji h pri Celju dobi tri nove zvonove, j;i jih bodo v soboto, dne 9. t. m. ob treh popoldne slovesno prepeljali iz Mor k cerkvi na Teharje, v nedeljo 10. t. m. oa ob priliki darovanja slovesne sv. maše ob 10. uri dopoldne blagoslovili in dvignili v zvonik. š Zapr?je okrajne ccstc Rogatec—Zetalc ,tn težke vožnje sc podaljša do 16. maja t. 1., r pop-' ivilo radi slabega vremena še ni Iz Primorske. i' .iTuoslovjc in turistika. Koncem mino- meseca je imel svoj občni zbor planinski kiub s Krnel i-: ki peča ?. raziskavan jem jam i ii visokih planin. Klub ima zbranih že mnogo črlcžev, risb in izkopnin. V tekočem letu hoče klub preiskovati kaninsko visoko- | planinsko skupino in jame na KobariSkem in južno od Sv. Lucije. p Umetnostne prireditve. Dramatično društvo v Gorici priredi dne 9. t m. predstavo >Nižave<, delo don Angela Guinera. — Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu j© v zadnjem času opetovano vprizorila Niccodemljevega >Scampola<; 7. t. m. vprizore Bernsteinovega >Tatu<. — Na Opčinah so ustanovili podružnico > Glasbene Matice«. p Smrtna kosa. V Zgoniku je umrla 20-letna Zorka Gruden, hčerka tamkajšnjega posestnika Miroslava Grudna. Iz Ljubljane. LJUBLJANSKIM VOLIVCEM! Volivni imeniki za občinske volitve v Ljubljani so razpoloženi pri mestnem magistratu do vštetega 10. t. m. Nasprotniki so že na delu, da bi z različnimi mahina-cijami preprečili oziroma onemogočili številnim našim somišljenikom volivno pravico. Vse naše volivce opozarjamo, da se pravočasno prepričajo, če so pravilno vpisani v volivne imenike za občinske volitve. Imeniki so razgrnjeni na mestnem magistratu (zglaševalni urad) od 8. ure zjutraj do 14. ure popoldne. Kdor med tem časom ne more ali ne utegne kontrolirati pravilnosti svojega vpisa, naj se zglasi v tajništvu SLS za Ljubljano, ki posluje v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje, vsak dan od 4, do 8. ure zvečer, kjer so na razpolago prepisi volivnih imenikov in daje tajništvo potrebna navodila glede reklamacij. Vsak naš somišljenik, ki bi prejel obvestilo, da je neopravičeno izreklamiran, naj se nemudoma potrudi v tajništvo, kjer naj pove vse potrebne podatke za pritožbo, da ne pride ob volivno pravico. Z odpuščanjem iz služb, s premeščenjem javnega uslužbenstva v druge okraje, s podporami, obljubami, stanovanji, koncesijami in najrazličnejšimi demagoškimi gesli, skušajo samostojni demokratje preprečiti, da bi pri novih občinskih volitvah zopet zmagala ljudska volja in, da bi prišli zastopniki delavnega ljudstva do odločilne besede na mestnem magistratu. Sedaj v času reklamacijskega postopanja je prilika, da nakane ljubljanskih samostojnih demokratov onemogočimo. Somišljeniki na delo, volivci na plan! Volivni odbor SLS za Ljubljano. • • * lj Konveniat. V sredo, 6. maja, pridejo pri sestanku katehetov na vrsto nova poglavja enotnega učbenika. Vabljeni vsi, kf se zanimajo. Začetek ob petih v posvetovalnici KTD. Naročeni izvodi »Kathol. Katechismus — došli. lj Umrl je včeraj g. Ivan V r e č e k star., trgovec in posestnik, star 60 let. Pokopali ga bodo jutri popoldne ob 5. Naj počiva v miru! lj V spomin na pok. p. Placida so darovali za novo cerkev sv. Frančiška v Sp. Šiški: Cč. sestre v Št. Vidu nad Ljubljano 200 in dve neimenovani po 300 Din. » lj Čevljarski kongres. V nedeljo, 3. maja se je vršil v dvorani Mestnega doma čevljarski kongres katerega se je udeležilo kakih 200 mojstrov, ki so se ob priliki vajeniške razstave pripeljali v Ljubljano, Zbprovanje jc bilo predvsem vsled tega zanimivo, ker so sklicatelji doživeli nekoliko blamažc in precejšnje lekcije, česar po obrazih sklepati, gotovo niso pričakovali. Natančnejše poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk. lj Išče se avtomobil. Če se išče, se je moral izgubiti. Ali pa je izginil ua kak drug nepojasnjen način. — Če se je izgubil, ga je moral kdo najti. Saj ni odfrčal s kakim novim kavoritom na luno! — Na vsak način je stvar resna in ui uikaka šala. Bil je in ni ga. Ker pa še niso izgubljene v se nadc, da se tudi izgubljeni avtomobil srečuo povrae, in da se to čimpreje zgodi, zato le konstatiramo. da sc pogreša. Kdor ga najde, naj ga odda na Blei-vveisovi cesti, ali naj vsaj navede, kako bi ga bilo n a j lož je izslediti. Pripravljeni smo )>o-magati. da se lo čim hitreje zgodi. Ij Na vojaškem skladišču na TCodeljevcui so popravili streho. Kakor pravijo, je imela veliko lukenj, skozi katere je blago uhajalo. Baje je imela stvar posledice. lj Umrli so v Ljubljani: Marjana Aleš, zasebni ca, 73 let. — Jernej Glavič, trgovec in posestnik, 48 let. — Frančiška Strgar, za-sebnica, 77 let. — Štefan Medvešček," mizar, 42 let. — Ivana Kocjan, zasebnica. 57 let, — Marija Keber, posestnikova žena, 47 let. — Alojzij Pungartnik. tovarn, delavec, :>« let. — Neža Ogrinc, občinska uboga, 57 let. — Ivan Bartl, tovarn, delavec, 23 let. -- Ivan Jeuster-le, delavec, 31 let. lj Streljanje ua Zrinjskoga cesti. 191etni bivši laborant v kemični tovarni Lambert ol-hofer je imel ljubavno razmerje s 17letno učenko trgovske šole Julijo Šafec. Teta Albina Šafec se sprva ni protivila temu razmerju, pozneje je pa od raznih strani slišala, da bi to znalo nečakinji v šoli škodovati. Opozorila je nato Julijo in jo prosila, naj se ne kaže z člhoferjem na cesti. Julija jo je ubogala in se je od tedaj Laniborta ogibala. V nedeljo dopoldne okoli pol 11. je srečal Julijo na cesti in jo spremil na njeno stanovanje na Zrinjskoga cesti 7. V kuhinji si je Julija devala klobuk z srlavc, medtem jc pa člhofer poteg- nil revolver in ustrelil na njo. Julija, Id Je bila ranjena v desno ramo, je zbežala v predsobo. Glhofer si je nato nastavil samokres na glavo, vendar pa je naboj odpovedaL Nato si je nastavil samokres še na prsi in izprožiL Vendar se pa v razburjenosti ni zadel, pač pa je šla krogla skozi obleko pod pazduho, prebila šipo v vratih in se zarila v levo stran prsi Albine Safec, ki je stala v predsobi. Obe Šafcevi so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer so ju takoj operirali. Upati je, da bosta kmalu ozdraveli. Člhoferja je policija aretirala. Vzgojni vestnik. ŠOLSKI 1ZLETL Maj in junij sta meseca šolskih Izletov. Ko se vreme malo zboljša, skoro ne bo dneva, ko bi ne vozili naši vlaki veselih mladih izletnikov iz mesta na dežedo in z dežele v mesto. Prav je to. Šolski izlot je dogodek, ki se ga človek z radostjo spominja še v pozni starosti. ' Vendar se nam zdi, da imajo šolski izleti, kakršni so v novejšem času, hude senčne strani. Izlet nekaj stane in udeležili se ga more samo tisti, ki plača. Revni proletarski otroci ostanejo doma. Zanje je izletni dan dan žalovanja. Na tak način užalostib" del razreda, včasih zelo znaten del, je pa v vzgojnem oziru veliko zlo. Zato bi se morali pravzaprav prepovedati vsi taki izleti, ki bi se jih zaradi uboštva kak učenec ne mogel udeležiti. Zelo lepo bi bilo, če bi bogatejši učenci zložili toliko. da bi mogli iti tudi najrevnejši na izlet. V zadnjih letih je prišlo v navado, da tudi manjši učenci delajo izlete v zelo oddaljene kraje. Včasih smo napravili izlet ua Rožnik, smo bili gori pri sv. maši, imeli skupen zaju-trk, se malo poigrali, pa smo bili zadovoljni iu veseli. Sedaj pa vodijo otroke osnovne šole na Kiim, na Golico, v Bohinj, itd. Kaj ima otrok od tega"? Velike stroške, dolga pot ga izmuči, pride še grdo verme in otrok si pokvari zdravje za celo življenje. Za srednješolce, tudi za višje razrede meščanske šole, so taki izleti, če imajo pametnega voditelja, poučni in koristni. Otrok v osnovni šoli pa še ni dovzeten za naravne lepote in tudi še nima potrebne izobrazbe, da bi se iz tega, kar vidi, kaj naučil. Zalo se nam zdi čisto po-grešeno, če se mali šolarji vodijo na izlete daleč od doma. V Ljubljani vidimo včasih učence z dežele, tu in tam iz daljnih krajev. Učitelji jih peljejo na Grad, od koder je tako lep razgled. Koliko geografije bi se učenci tu lahko naučili! Pa je redko kaj geografije. Kakor backi malo na okoli pogledajo, pa spet gredo, ker ga ni. ki bi jim kaj pokazal. Tako je tudi oa Šmarni gori, pri Sv. Joštu in drugod. Izlet iu sploh potovanje je treba prej na-tanko preštudirati. Učenci morajo to, kar bodo videli, že poznati iz knjige in zemljepisa. Potem bodo z zanimanjem gledali, ko jim bo učitelj kazal v naravi, kar so v šolski sobi gledali na zemljevidu iu slikah. Taki izleti so šola za poznejše življenje. Kakor za šolske iz> lete, tako bodo pozneje preštudirali vsako mesto in pokrajino, preden bodo/ tja potovali, in bodo imeli dobiček od svojega potovanja. Poleti se slišijo pogosto tožbe, koliko škode napravijo razni nedeljski mestni izletniki po gozdih, travnikih in v rtovih. Cerkve in spomeniki so včasih vsi popisani /. imeni in neslanostmi. Na šolskem izletu ima učitelj dosti prilike, pokazati učencem, kako naj se dostojno vedejo in varujejo surovosti in vandalizma. Velika neprilika za izlete so vlaki, ki odhajajo prepozno iz mesta ali se prezgodaj vračajo. Priljubljeni izleti za dijake so n. pr. Golica. Vrata. Bohinjsko jezero. Vrh pri Sv. Treh Kraljih iu dr. Ti izleti bi se pa dali Ankerbrotwerke« Arthur Fried je bil temeljem protioderuškega zakona obsojen na 8 mesecev težke ječe in 10 milijonov šilingov globe. sv Jan Šturga umrl. V Pragi je umrl največji sedanji češki kipar Jan Šturza, star 45 let. šturza je bil rojen v Novem Mestu na Moravskem ter je začel svoje umetnostne nauke na strokovni šoli v Horicah. Potem se Je leto dni učil kamnoseštva v Nemčiji, nato pa postal učenec L V. Myslbeha na praški akademiji. L. 1900 je začel samostojno ustvarjati. Bil je velik, izrazit plastik. V prvih letih izražajo njegovi kipi predvsem telesno silo, kasneje se je poduhovil in umiriL Med številni^ mi njegovimi deli so znane njegove monn-mentalne skupine na Hlavkovem mostu > Ranjenec«, Iczen m 78 Sngleški spisal Jack London, prevel J. M. Skozi vse pa se je vila zlata nit ljubezni. Izprva je bil radovoljen, da je samo jezdil z Dedo in bil v tovariških odnoša-jih z njo; toda poželjenje in potreba po njeni družbi je naraščala, čim bolj jo je spoznal, tem bolj jo je cenil. Da bi bila rezervirana ali ohola do njega, ali pa da bi bila zgolj hehetajoča se, prisiljeno se sme-joče žensko bitje, bi bila stvar drugačna. Tako pa ga je navdajala z začudenjem njena preprostost, zdravost in velika mera tovarištva. To poslednje je bilo nepričakovano. V tem pogledu še ni motril ženske. Ženska, igrača, ženska, furija, ženska, potrebna žena in mati otrok — take so bile njegove misli o ženski. Ampak da bi bila ženska tovarišica in soigralka, sodeležnica veselja — v tem ga je iznenadila Deda. In čim bolj mu je postala vredna zanimanja, tem bolj je plamtela njegova ljubezen, mu nezavestno senčila glas z laskanjem, mu vžigala ogenj v očeh. Ona ni bila slepa za to, in vendar se je, kakor že mnogo žensk pred njo, mislila poigrati z lepim ognjem pa uteči pred sledečim požarom. »Zima bo kmalu tu,« je rekla neki dan obžalovaje in dražeče, »in potem ne bo več jahanja.« »Vendar vas moram pozimi vseeno videti,« je naglo vzkliknil. Ona pa je zmajala z glavo. »Bila sva prav srečna in vse to,« je rekla, in odkrito zrla vanj. »Spominjam se tudi vašega abotnega razloga, da se se- znaniva; ampak to ne bo dovedlo nikamor; ne more. Predobro se poznam, da bi se motila.« . Obraz ji je bil resen, celo tesnobno boječ v želji, da ne bi žalila, oči so bile neomajne, ampak v njih je bila svetloba, zlata, žareča — brezno spola, v katerega še sedaj ni bal zreti. Bil sem precej dober,« je izjavil. »Prepuščam vam, da razsodite, ako nisem bil. Bilo je tudi precej trdo, vam lahko povem. Samo premislite. Niti enkrat vam nisem zinil besedice o ljubezni, jaz pa sem vas ves čas ljubil. To je huda za človeka, ki je vajen imeti svojo voljo. Kadar gre za potovanje, me je nekaj dirjalca. Dejal bi, da bi še vsakoga drugega primoral dirjati z menoj, ako bi prišlo do dirke po ledu. In vendar vas nisem primoral. Mislim, da že lo dejstvo kaže, kako zelo vas ljubim. Resnica je, da želim, da se poročile z menoj. Ali pa sem kdaj izpregovoril besedico o tem? Niti glasil ne. Bil sem tih in miren in dober, dasi mi je tO molčanje včasih skoraj presedalo. Nisem vas prosil, da se poročite z menoj. Ne prosim vas sedaj. Za gotovo vem, da ste prava žena zame. Ampak kako glede mene? Ali me poznale dovolj dobro, da spoznate svoje nagnenje?« Skomizgnil je z ramo. »Ne vem, in jaz ne bom na to dosti stavil. Sama morate vedeti, ali mislite, da bi mogla živeti z menoj ali ne; igram počasno, ne predaleč segajo-čo igro. Ne bom izgubil radi tega, ker sem prezrl svojo karto.« To je bilo ljubimkanje, ki je presegalo vse Dedine izkušnje. Tudi ni nikdar slišala kaj takega. Pomanjkanje gorečnosti v njem jo je močno pretreslo, in ta občutek 1 je premagala le s tem, da se je spominjala, | kako se mu je pred časom roka tresla, in da se je spomnila strasti, ki jo je prav isti dan in vse dneve videla v njegovih očeh ali slišala v njegovem glasu. Spomnila se je tudi, kaj ji je bil rekel pred tedni: »Morebiti ne veste, kaj je potrpežljivost,« ji je bil dejal, in pri tem je pravil, kako je z veliko puško streljal veverice tisti čas, ko sta stradaia z Elijo Davišom ob reki Ste-\yart. »Tako vidite,« je vzpodbujal, »da se morava to zimo večkrat videvati, ker je tako pošteno. Nemara se še niste odločili »Že, že,« ga je prekinila. »Jaz si ne bi upala dovoliti, da bi vam bila naklonjena. Ne bi bila srečna v tem pogledu. Vidim vas prav rada, gospod Harnish, ampak več nego to ne more biti.« »Gotovo radi tega, ker vam moj način življenja ni všeč,« je dejal, spomnivši se senzacionalnih veseljaških voženj in splošne razbrzdanosti, ki so mu jo naprtili časniki— spominjal se je všega tega in je bil radoveden, ako bo v svojem deviškem poštenju tajila, da o vsem tem nič ne ve. V veliko njegovo začudenje mu je odgovorila naravnost in brez prijenjanja: »Ne, to ne.« »Vem, da sem bil nagel pri nekaterih tistih vožnjah, ki so prišle v časnike,« je pričel svoj zagovor, »in da sem se vozaril v veseli družbi--« »Ne mislim tega,« je rekla, »čeprav sem slišala o tem in ne morem reči, da mi je všeč. Temveč vaše življenje nasplošno. vaše kupčije. So ženske na svetu, ki bi lahko takoj poročile moža kakoršen ste vi, in bi bile srečne, jaz pa ne bi mogla. In čim bolj bi bila naklonjena takemu možu, 1 tem nesrečnejša bi bila. In moja nesreč-nost, veste, bi zopet delala njega nesrečnega. Naredila bi napako in on bi naredil enako pogreško, čeprav bi to njega ne težilo tako močno, ker bi še- vedno imel svoje posle.« »Zosle!« — je dahnil Daylight. »Kaj pa je napačnega pri mojih poslih? Igram pravično in pošteno. V njih ni nič, kar se ne more reči o večini kupčij in poslov, bodisi velikih družb ali pa lažnjivih, goljufivih majhnih špecerijskih trgovcev. Jaz igram povsem po pravilih igre in mi ni treba ne lagati ne goljufati ne prelomiti besede.« Deda je olajšana pozdravila preokret v razgovoru in obenem ugodno priliko, da mu pove svoje mnenje. »V starodavni Grški,« je pričela pe-dantično, >so smatrali tistega za dobrega državljana, ki je gradil hiše, sadil drevje --« Pretrgala je stavek in ni čakala, da bi dovršila stavek, ainpak je naglo naredila sklep. Koliko hiš ste pa vi sezidali? Koliko dreves ste vi vsadili?« Zmajal je z glavo, ker takega dokazovanja ni razumel. Damske novosti »Kasha« (Kaša) blago v vseh barvah od Din 190 r.a i m dalje, Širina 140 cm. Zahtevajte vzorce, pošilja se po pošti. DRAGO SCHVtAB - Ljubljana, Cerkveni vestnik. c Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima danes ob 5. pop. shod. Pred shodom bo d h 4. od borova seja. — Polnoštevilno. Naznanila. O-ini zbor Cecilijincga društva za stolno župnijo v Ljubljani sc bo vršil v nedeljo, dne !0. maja 1925 ob četrt na 11 v orglarski šoli v Ljubljani (Poljanska ccsta 4, II. nadstr.). Na sporedu je poročilo odbora in volitev odbora. Člane in prijatelje našega društva vljudno vabimo k obilni udeležbi. Predavanja o zdravstvu. Šesto predavanje o zdravstvu v okvirju Ljudske visoke šole v Ljubljani se vrši danes v torek, dne 5. t. m. ob (j. zvečer v veliki dvorani na univerzi. Predava g. primarij dr. Fr. Gosti o predmetu: Oskrba umobolnih. Na to aktualno predavanje opozarjamo našo javnost. Izlet Stolne prosvete v Rcpnje. Prijave .se sprejemajo samo do srede zvečer. Obed 20 Din, voz od Vižmarij do Repenj 10 Din. Vabijo se tudi nečlani somišljeniki. Naznanila sprejema tudi naša uprava. Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da sc vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 6. maja 1925 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. Ogled tovarne platnenih izdelkov v Jaršah in nato pešizlet v Lukovico priredi za svoje članstvo in njihove svojce Trgovsko društvo Merkur« za Slovenijo v Ljubljani v nedeljo, dne 10. majnika 1925. Spored prireditve: Zbirališče ob 7.30 zjutraj pred glavnim kolodvorom, odhod iz glavnega kolodvora ob 7.55 zjutraj, po dohodu v Jarše ogled tovarne, po ogledu odhod v Lukovico, ob 1 popoldne skupno kosilo v gostilni pri Vidicu v Lukovici, popoldne prosta zabava in pevski nastopi, povratek z večernim vlakom. Prijave za udeležbo sprejema društvena pisarna (Gradišče 17, 1. nadstr., telefon 552) do najkasneje četrtka, dne 7. maja zvečer. Prijava za vse udeležence obvezna, da sc pravočasno naroči potrebne vagone in zadostno kosil. — Odbor. Turista in šport. HAŠK, Zagreb : Ilirija 2:0. Sestave moštev: HAŠK: Mitrovic — Benkovič, Kunst — Marjanovic, Premrl, Križ — Jeren, Agič, Cin-dric, Vinek, Plazzeriano. — Ilirija: Miklavčič — Pogačar, Beltram — Zupančič I, Zupančič II. Lado — Podnje, Oman, Milan, Seger, Pe-valek II. — Sodnik: Vodišek publike pribl. 2000. — Nedeljski nastop renoviranega nogometnega moštva Ilirije je prinesel nemilo razočaranje. Ne toliko radi izida, ker podleči IIAŠKu z 2:0 samo i\a sebi gotovo ne znači neuspeli, temveč, radi inferiorne igre ilirijan-skega for\varda, ki je popolnoma zatajil, ako odračunamo neumorno ter kolikor toliko solidno igro Omana. Docela zgrešena je bila postava leve zveze Segra, ki je pač v prve pol ure podal koristno igro ter neprestano orožal lIAŠKov gol s svojimi znanimi razantnimi streli, toda je nato opešal ter v drugem polčasu le še sta tiral. Poleg njega .ie bil v dru- gem polčasu izrazito slab srednji napadalec Milan, ki je menda vsled zatajitve Segra zgubil vso voljo do igre in običajno borbenost. Tudi novo desno krilo, »hajdukovec« Podnje, je ostal mnogo dolžan, medtem ko je Zupančič I na svojem mestu kot desui half vsaj defenzivno ustrezal. Ostalo moštvo jn-ed-vsem centerhalf Zupančič II, je bilo požrtvovalno in na mestu, četudi v taktičnem oziru ni bilo vedno na višku. Oolmau Miklavčič je imel pri cornerju, iz katerega si je napravil lasten gol, očitno smolo, kasneje pa je igral prav dobro. V splošnem se Ilirija za včerajšnjo igro ne more pohvaliti, da jo je spremljala sreča. Ne glede na množico neizrabljenih takozvanih sigurnih šans pred golom, so se ji odbili trije razantni streli od prečnice HAŠKovega gola in celo enajstmetrovka je ostala brezuspešna. HAŠK je podal v najboljšo in najlepšo dosedanjih nastopov v v tehničnem pogledu na odlični stopnji, je dobro vigrano in energično v startu. Edino forvvard tekom drugega polčasa ni znal razviti potrebne prodornosti in strelskih vrlin. Daleko najboljši del moštva predstavljajo halfi, med njimi zopet Križ, ter v for\varrlu desna stran s Cindričem. Slabša je brunilska dvojica, ki tudi fizično ne odgovarja za to »stroko«. Igra je pričela z veliko ofenzivo Ilirije ki je trajala žal le nekako četrt ure. Ilirija je podala v tem delu tekme krasno napadalno igro, Haškov gol je stal neprestano pod težkimi streli Segra, Milana in Omana. Radi handsa Kunsta diktirana »enajstka« na.i i.edeljo morda svojo igro od vseh svojih Ljubljani. Moštvo je bi Iliriji prinesla zasluženi vodilni gol, toda Seger ju pognal kazenski strel v golmana in in od tega hipa dalje prevzema inicijativo Hašk. Iz Plazzerianovega cornorja, katerega Miklavčič po nesreči sam odbije v mrežo, nastane vodilni gol za Hašk in nedolgo nato doseže Cindrič iz težke pozicije še drugi gol. V drugem polčasu je imela Ilirija skoro brez prestanlui rahlo premoč, katero totalno indis-pouirani forvvard ni bil zmožen izrabiti. Ni preveč rečeno, ako trdimo, da bi dosegel drug forvvard s preciznim strelom, najbrže kak drug član tudi forvvard Ilirije, iz šanc, ki jih je imela trojica Milan—Seger—Pevalek prav lep rezultat. Sodnik g. Vodišek je imel igro trdno v rokah in je rešil svojo nalogo v popolno zadovoljstvo obeh moštev. V Zagrebu je gostovala v soboto in nedeljo renomirana dunajska Hakoali, momen-tano po prvenstveni tabeli prvi dunajski klub. Oba dni je imela za protivnika Gradjanski ŠK. Rezultat prvega dne 0:0, drugi dan 2:1 za Gradjanski, kar znači za zagrebški klub velik in razveseljiv uspeh. — V Belgradu se je vršila prvenstvena tekma med srditima lokalnima rivaloma Jugoslavijo in Beogradskim SK, ki je končala z nenadejano visoko zmago državnega prvaka Jugoslavije v razmerju 8:2. — V Pragi se je Sparti posrečilo poraziti dunajski W. A. C. s 4:2. Zgubila se je v soboto 2. t. m. na potu od Ljubljanske kreditne banke do Sv. Petra ccstc srečka. Pošten najditelj se naproša, da jo prinese v upravo lista. Originalne (prave) potrebščine fixaf in preservata za OpSograpfo dobite edino le pri L. Baraia, seienburgova ui.6/i. ™SSo KUHARICA in DEKLE i.a vsa hišna dela z dobrimi spričevali, sc spremeta za nastop v osmih dneh. Vprašati: Dunajska ccsta Stev. 36, levo. 2913 IZURJEN MIZAR !ŠČE dela pri kakem bolj-5cm mojstru. Cenj. ponudbe i navedbo plače poslati na upravo pod ^Zanesljiv« 2922 Sprejme se mtm čuvaj. Ponudbe pod »Nočni čuvaj« Stev. 2917 na upravo lista. POTNIKA ta Slovenijo išče zavarovalnica v Ljubljani. V tej stroki izvežbani imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod »POTNIK« št. 2911. Prodajalka pridna, poštena, vestna, sc takoj sprejme. — Prednost j imajo izučene v papirnati stroki. Ponudbe s prepisi spričeval na upravništvo lista pod: Prodajalka takoj. DEKLICA se sprejme, starost 15 let, poštenih staršev, z dežele, j za modislovsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe pod šifro: »Čedne zunanjosti in poštena« na upravo lista pod štev. 2930. Več hrastovih in orehovih spalnih oprav in PISALNIH MIZ poceni r oproda j pri mizarju JOS. KURNIK, Zg. Šiška. 2860 Pletene sandale ', K?LARJ]' P0Z°R! Ugodno prodani popolnoma čevlje 6U. .... , -----------rke če . - 1 Din 120.—, bele otročje čc- . SOBA z eno posteljo, se ODDA . gospodu. Električna luč ter : 35/4j D.n ™sk« \ 8uj, jesenov les: plohe, pe- razgled na cesto. Naslov v j kor žensk. BOKS cevl,e Din | gU jn . . Za kolarje_za_ upravi lista pod štev. 2926. '85'"' zcns,kc, n»*e «evl|c četniku poscbnega pomena. —.---------------— 'Din 120. . bele otrocic cc- < v. „*" „„.." l, ooio ŠIVANJE SPREJME ! veljčke 19/25 Din 20. J pro. , - K.c, P'^' st- 291°- ., . , . dnja, dokler traja zaloga — ; v popravilo in krpan.e mo- , Ronkurencija, Ljubljana VII. ! škega, ženskega in otročje- ___ ga. - Hrenova ulica št. 19, n^Sorf 5 pritličje — Ljubljana. 2928 i OSI Vi/!. 7f S LOKAL sredi Ljubljane, primer, za pisarno ali vsako trgovino, obstoječ iz dveh postorov, se takoj odda. Ponudbe na upravo pod »Prilika« 2912. violine" slabe (tudi pokvarjene), kv pim ali zamenjam z dobrimi Ponudbe pod »Vidina« št. 2923 na upravo lista. 1 Podpisani sc tem potem ! najprisrčneje zahvaljuje za BRIVNICA, dobro idoča, | velikodušno darilo gg. Karol ' <1 leta obstoječa (vsak more 1 Polaku in dr. Meglerju, ka-delati en mesec, da se pro- kor tudi vsem delavcem in delavkam, ki sem jc prejel ob času moje bolezni. ALOJZIJ ZURLINI. Proda se dobro ohranjeni pričaj, si' proda ali zamenja za brivnico v Ljubljani. Naslov v upravi pod 2910. železna blagajna za ~hr:-<- n i i g , dobro. ilf&i|f|\W. ohranie- '. je Kupi. — Po- , nudhj . - na-iovili na upre- ' Ponudbe ita upravo Slovo Slovenca« pod »t«. venca«, pod Slev. 2916. SREBRNE KRONE kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro »KRONE«. švicarske pasme, breji, naprodaj. Stara pot 8 — Ljubljana. Svoje veliko, ceno STANOVANJE sredi Ljubljane, zamenjam tudi z dražjim in neugodnim z onim, ki odkupi pohištvo 2 sob, predsobe in kuhinje za 25.000 Din. Zamenjam tudi v novo hišo z višjo najemnino ali v drugo mesto. Nujne ponudbe pod »Mestni trg« na upravo »Slovenca«. Radi opustitve trgovine prodajam zlatnino, srebrni-no, vsakovrstno jedil, orodje in birmanska darila, po zelo znižanih cenah. - )OS. SELOVIN-CUDEN, Ljubljana, Mestni trg. ! Damski in dekliški Potrti globoke *a1osti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko ve 1, 'la je naš iskreno ljubljeni, dobri soprog, oče, brat. stari oče, svak :i stric, gospod iimm tliiliu trgovec in posestnik danes v 61. letu starosti, Bogu vdan po dolgotrajni bolezni preminul. Pogreb predobrega rajnkega se bo vrši! v sredo, dne 6. maja ob petih popoldne iz hiše žalosti, Karunova ulica 7, na tukajšnje pokopališče Sv. Križa. Ljubljana, dne 4. maja 1925. IVANA VREČEK, soproga. _ IVAN in FRANCI, sino\s. — JUSTINA, hčerka, sinahe in vnuki. .SJF" po znižani h cenah RAVNOKAR DOŠLI! <*BL Oblike, damske od 70 do 150 Din, - otroške od 50 do 70 j Din, - nakiteni od 100 Din j naprej, dokler traja zaloga, i Oglejte si cene v izložbi ! radioaktivni topli izvori 38 do 500 C Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti Celo leto otvorjeno ! Ugodno letovišče! Zmerne cene. Ugodne železniške zveze! Izven glavne sezone znatni popust! Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopališča. jar ZA DAME 1'iJ U i Sjt? dobite pri tvrdki Sv. Peira cesta štev. 6 — po sledečih cenah: Beli, platneni, na 1 špango, z leseno peto . , 120 Din Beli, platneni, na 2 špangi, 7. leseno peto . . 120 Din Beli, platneni, na trakc, z leseno peto . . . 120 Din Sivi, platneni, na 1 špango, z leseno peto . . 120 Din Sivi, platneni, na 1 špango, z usnjeno peto . 120 Din Sivi, platneni, na trake, z usnjeno peto . . 120 Din POŠILJA SE TUDI PO POŠTNEM POVZETJU I 11 G Ljubljana, Stari trg 21. VSEH VRST kupi FRAN POGAČNIK - Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. železni p uit /.a shrambo knjig, dobro ohranjen, se kupi. - Ponudbe upravi lista pod štev. »100«. GOSJA JAJCA češke pasme, puranja za va-lenje proda graščina Žerjav-grad, p. Dol pri Lj. 2920 POZOR! POZOR! ki za so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-va cesla 30, 1. nad., desno. Tužnini srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena sestra, teta itd., gospodična danes 4. maja ob I. popoldne, v 77. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, 6. maja ob 3. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Žale. Kamnik, dne 4. maja 1925. Žalujoče rodbine: ALBRECHT, GOLLI, HAFNER. Vsem liubim sorodnikom in dragim, prijateljem sporočamo pretužno vest, da nam je umrla naša iskreno ljubljena in nepozabna hčerka-edinka, gospodična s^^hsshs len mmsm blagajničarka tvrdke Grobelnik ki je v soboto, dne 2. t. m. ob pol 12 ponoči po daljši, mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, za vedno zalisnila zemske oči. — Pogreb preblage rajniee pojde jutri, v torek 5. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, na Miklošičevi cesti 9, k Sv. Križu. Priporočamo jo v pobožen spomin. Ljubljana, dne 4. maja 1925. ŽALUJOČI STARŠI. bhauBsSfl* na'8olidneiše in na:cenejše elektromotorje, tur-- * . bogeneratorje in vse ostale električne stroje. , električne centrale, električne železnice, cuk-• rame, pivovarne, rudniške naprave itd. itd. Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago. LJUBLJANA, Prešernova ulica. št. 50 (v lasftr*em mmmmmte /^■»'-•to,,^ bbmbmkbct Obrestovani vlog, nakup in proda n vsakovrstnih vrednostnih papirjev, tiev z in valut, borzna naročila, predujemi in krediti vsak vrste, eskompt in inta menic ter iiaMa v tu- in inozemstvo, safE-dejiosifi itd. itd. Brzojavke: Hredit Ljubljana Tel. fO, ?57,5!8, GD5,8gg Izdaja konzorcij »Slovenca., Odgovorni urednik; Vikfor Ceiičič. Jugoslovanska tiskarna v Liubiiaiu