Sfev. 120. V LjnMjanl, t petek, 26. mala 1911. Leto XXXIX. Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . za pol leta „ . za četrt leta „ . za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo 3B--13-6'50 2-20 29--35*— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— za gol lota „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ B-— za en meseo „ . „ 2'— V opravi prejemati mesečno K 1*S0 Enostolpna petltvrsta(72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . , . „ 13 „ za trikTat .... M 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano ln reki. notice: enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev. e Izhaja:: vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. 1ti" Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6. tcq' Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št 188. Današnja številka obsega 6 strani Kako propada naš ogled na Balkanu. Naša država za svoje podanike v inozemstvu jako slabo skrbi. To čutijo naši ljudje, ko iščejo kruha v Nemčiji in to prav dobro znajo tudi naši izseljenci v Ameriki. Naš stari greh, birokracij se zove, zavira tudi delovanje naših zastopstev v inozemstvu. Stara stvar, ki jo priznavajo tudi prizadeti činovniki sami, a kdo naj poseže v lo birokracij sko gnezdišče. Nihče nima srčnosti. Mislil bi kdo, da je boljše v Turčiji, kjer ima osobito uaša trgovina velike koristi, a temu nikakor ni tako. Neka dunajska revija objavlja cari-grajsko pismo nekega Maksa Sclilossa, dne 16. aprila 1.1. ki bo gotovo zanimalo i našo javnost. Schloss piše med drugim: Avstrijski cesar je rekel leta 1897. nekemu češkemu poslancu: »Prišli smo tako daleč, da nas svet zasmehuje.« Osebno čutim, kako da jc ta izrek resničen, ko potujem po Orientu. Kje je Avstro - Ogrska in kje sc že nahajajo druge države. Če primerjam^, razvi-dimo, cla izpade primera za nas zelo neugodno. Pripelji se v katerokoli pristanišče, kaj zagledaš? Nemško zastavo nemškega konzulata, ki je navadno tako nastanjen, da. ga moraš videti. Če to ni mogoče, ti zastopnik Nemčije gotovo stanuje na najuglednejši ulici. Kvstro-ogrski konzulat ti je gotovo skrit v kaki stranski ulici, da ga gotovo ne na.jdeš, če ga iščeš. Nemški konzul reprezentira, avstro-ogrski le uraduje, tako se razločujeta avstrijski in nemški konzul. Čc le more, odklanja naš konzul obisk domačih vojnih ladij; ker bi bil prisiljen sprejemati in prirejati veselice. Ako se takega obiska ne more drugače znebiti, ti poroča o kaki kugi, da se obisk domačih vojnih ladij odpove. Zanj in za njegov mošnjiček je to dobro, a slabo za ugled naše monarhije. Orientalcu imponira predvsem zunanji lesk zastopnika države. Kjer ga ni, izgubi ugled tudi država, ki jo zastopa. Nemčija je dobro razumela to orientalsko slabost in jo izrabila zase. S svojimi železnicami je gospodarsko osvojila Malo Azijo. V Aleksandretti se gradi že clrugi Hamburg, kjer se osrc-dotočujejo nemški trgovci. Napreduje im* Josip Vandot: Vliranec. Pripovedka iz davnih dni. (Dalje.) Elza je tlesknila z rokami. Pohitela je k materi in ji je pripovedovala vsa vesela: »Breznikov stric mi prinese planinko. Veste, tisto mi prinese, ki ima trideset lističev in zlato krono, pj. pa jo bom gledala in sc bom smejala.« »Pa čc Daily Nevrs« smatra ruski nastop v Carigradu kot ultimatum. List poroča, da sodijo v Carigradu, da postopa Rusija proti Turčiji dogovorno z Angleško. Medtem, ko je tako ostro nastopila Rusija v Carigradu, dohajajo vedno nova poročila o bojih med Turki in albanskimi vstaši, ki se jim je pridružilo tudi nekaj sto Italijanov, dasi jo izostalo tako surnno napovedanih 10.000 Ga riba Idi m e v. Turki sicer poročajo o svojih zmagali, a dejansko se jim zelo slabo godi, tako sla.bo, da se je poveljnik turške armade Šefket paša hotel že dvakrat usmrtiti. Mož je namreč obetal, da kmalu zaduši vstajo, a tako hitro, kakor je mislil, to 1" ne gre. Nove KromDne postave. Usiava sodišč. Splošno bodo sodila vojaška sodišča le aktivne vojake. Razdeljena bodo v armad na, mornariška in deželno-brambena sodišča. Kot. armadna in mornariška sodišča bodo funkcionirala brigadna in zborna mornariška sodišča, divizijska in admiralska sodišča in najvišje vojaško sodišče. Dežel nobrambovska sodišča bodo: brigadna, divizijska in najvišje deželnobrambovsko sodišče. Brigadna sodišča mj slična okrajnim, divizijsko sodišče I., najvišje sodišče posluje kot druga in zadnja instanca pri prizivih in ničnostnih pritožbah. Neodvisnost sodišč. Sodišča in vojaški sodni organi so neodvisni glede na sodne poizvedbe in glede na razsodbe, odgovorni zgolj postavi. Prepovedano je spajati sodno oblast z delovanjem obtožnega zastopnika. Kdo določi kazensko zasledovanje? Kazensko zasledovanje ukaže bri-gadni, oziroma divizijski ali zborni poveljnik. zvonci, kakor da bi bežale splašene koze. Breznik je dvignil glavo in je poslušal. Lajanje je potihnilo za hip. A takrat se je začul obupen glas, ki je klical na pomoč. oče! ... Za božjo voljo . . . >0, oče!« Breznik se je je. glas. Njegova ca že zdrsnil; kajti spoznal hčerka, njegova Je lije bila, ki je klicala na pomoč! Bo-mili, kaj se jc zgodilo z njo? Kakor okamnel je stal Breznik sredi njive, in kosa mu je zdrknila na tla. Pasje srdito lajanje se je ponovilo in glas, ki je klical na pomoč, je postal še ob-upnejši. Takrat pa se je zganil Breznik. Kakor jelen je zdirjal preko njive in dalje po širokem travniku. Zaman jc klical za njim razsrjeni valpet; Breznik ga ni slišal. Cul je. samo obupni glas svoje hčerke, ki ga je klicala na pomoč, /ato pa j«'- hitel in se še oddahniti rii utegnil. Preskočil jc ozko Roji-co in hitel do Save. Prebredol je. deročo vodo in je dirjal potem v velikih skokih po hribu navzgor. Grmovje ga je opraskalo po licih jri rokah in mu ie razdrapalo obleko; a on ni čutil tega. Vedno bližje je slišal obupni glas svoje hčerke, i 11 hvala Bogu! Razgrnilo se je. grmovje in stopil je na širno trato. Zagledal je Jelico, ki se je stiskala k skali. Vila je roke in je jokala in klicala. Sredi trate je ležala lepo rojena, velika koza s pretrganim vratom. Kraj grmovja pa je zagledal grajšča-kovega lovskega psa, ki je bil velik in močan kot medved. Ravno se je bil zagnal v drugo kozo, in njegovi ostri zobje so se zasadili ubogi živali v vrat. Zameketala jo koza in se je hotela vzpeti; a pes jo je podrl na tla in gri-zcl, da je brizgala kri okrog njega. (Dalje prih.) Sestava vojnega sod'3&a. Sodišče prve Instance se naziva vojno sodišče. V njem so on častnik ju-stične službe kot voditelj razprave, nadalje dva, oziroma Štiri častniki. Najvišji med njimi posluje kot predsednik. Predsednik in prisedhiki se določijo naprej vsako leto. Pri sestavi liste se morajo ozirati na jezikovne razmere. Določene vrste se morajo držati iz-vfMi v zelo nujnih slučajih, ko gre za to, da se dobi jeziku sposobni sodni dvor. Noben član vojnega sodišča, raz-ven voditelja razprave, ne srne biti v nižji šarži. kakor obtoženec. Moštvo ne bo več prideljeno kot sodniki. Sodni jezik. Notranji in zunanji uradni jezik je vedno službeni jezik. Vsa zaslišanja iu ustna naznanila izven glavne ali vzklicne razprave se izvedejo v službenem jeziku. Če zaslišanec ne zna službenega jezika, se zasliši po tolmaču. Tolmač lahko izostane, če vsi udeleženci razumejo dotičen jezik. Tudi glavne in vzklicne razprave pri bri-gadnih in divizijskih sodiščih skupne armade, c. kr. deželne brambe in pri mornariških sodiščih se izvedejo vodno v službenem jeziku. Če obtoženec ne zna službenega jezika, se razprava izvede v njegovem jeziku, če spada jezik med deželne jezike in če se brez težave lahko pritegnejo obtožitelj, zagovornik in člani vojnega sodišča, ki znajo dotični jezik. Če se razpravlja proti dvem ali več obtožencem, ki govore različne jezike, se mora razpravljati v službenem jeziku. Če obtoženec ne zna službenega jezika, se mora pritegniti tolmač, razven če znajo vse udeleženci obtožencev jezik. Obtožnica, razsodbe vseh instanc z razlogi, kakor tudi z določbami in odredbami se izdajajo tistim obtožencem, ki ne znajo službenega jeziku in ki to zahtevajo. V inozemstvu se uporablja zgolj službeni jezik. Zagovorništvo se pripušča v najširšem obsegu. Kjer ni predpisano, da mora priti k sodišču obtoženec sam, ga lahko zastopa zagovornik. Pri glavni razpravi mora biti navzoč zagovornik, če gre za kazen nad pet let. Tudi v drugih slučajih se mora dati obtožencu zagovornik, če to smatra kot potrebno poveljnik, voditelj razprave ali če prosi za to postavni zastopnik mladoletnega obtoženca. Zagovornik se mora določiti v vseh ostalih slučajih, če to želi obtoženec. Zagovornik se izvoli ali se pa določi uradno. Prava ne vešči zagovorniki smejo poslovati zgolj pri brigad-nih sodiščih, pri višjih sodiščih zgolj, če to želi obtoženec. ZagovorniŠtvo se pripusti že v poizvedovalnem postopanju. Kot zagovorniki se pripuste aktivni častniki jusiične Službe ali vojaškega stanu, za častnike drugih stanovskih skupin in za vojaške uradnike tudi aktivni častniki in uradniki lastne službene skupine, aspiranti vojaške jusiične službe, odvetniki in neaktivni častniki jusiične službe, če so vpisani v seznam zagovornikov. Odklanjanje sodnih organov. — Preiskava. Glede na odklonitev sodnikov, ob-tožitelja. in pristojnega poveljnika so merodajna bistvena določila civilnega kazenskega reda. Preiskava se izvede tudi splošno po vzorcu civilnega sodnega. reda. Svarilni in preiskovalni zapor. Obdolženec se lahko odvede v svarilni ali pa v preiskovalni zapor pod pogoji, ki so slični določilom civinega kazenskega reda. Aretiranec mora biti zaslišan v 24 urah in se mu mora naznaniti, da se lahko pritoži. Svarilni in preiskovalni zapor se mora tako izvesti, da ne trpi obdolženčeva čast in se mora. takoj preklicati, če odpadejo predpogoji. Odpust iz svarilnega, in preiskovalnega zapora proti kavciji ni dopusten. Preiskava se mora zaključiti, ko se doseže njen namen, in sicer se preiskava ustavi ali pa dvigne obtožba s tem, da se obdolžencu izroči obtožba ali da se obvesti o njej. Glavna razprava. Vojno sodišče razsodi, ko zasliši tožitelja, obtoženca in njegovega zagovornika ustno in po neposrednih dokazih. Glavna razprava mora biti proti ničnosti javna. Javnost se sme omejiti zgolj z ozirom na nravnost, javen red, na varnost drŽave in z ozirom na vojaške službene koristi. Javnost se sme tudi izključili zaradi napadov na čast ali zaradi izsiljevanja, v interesu časti in dobrega glasu razžaljenca ali zasebnega udeleženca, če so s tem vso stranke zadovoljne in če pritrdi vojno sodišče. Obtoženec sme zahtevati, da prisostvujejo razpravi trije njegovi zaupniki. Omeji se to zg61j, Če tO zahteva potreba, da se skrivajo vojaške tajnosti. Ob tajnih razpravah lahko sodišče naloži navzočim dolžnost, da molče o tem, kar čujejo. Predsednik. Voditelj razprave. Predsedniški posel, določen v civilnem sodnem redu, je razdeljen pri vojnem sodišču na predsednika in voditelja razprave. Predsednik mora skrbeti za disciplino in red. Razpravo vodi voditelj razprave po načelih civilnega postopanja. Obtoženec lahko na kako vprašanje ne odgovori. Obtoženec. oziroma njegov zagovornik, ima zadnjo besedo. Razsodbe. Pritožbe. Vojno sodišče ima veliko pravic omiliti kazni. Pomiloščenje je, izvzemši sodb prvega soda in sodb v vojski, pridržano cesarju. Razsodba se mora objaviti v javni sodni seji. Obtoženec se mora poučiti o pravnih lekih, ki so: pritožba, priziv in ničnostna pritožba, izredna ničnostna pritožba, da se varuje postava, zahteva, da se obnovi kazensko postopanje in popravek. Stroške sodnega postopanja nosi država. Izvzeti so stroški za izbranega zagovornika in zastopnikov prizadetih oseb. Aktivni vojaki kot zagovorniki ne dobe nobene odškodnine, ker morajo zagovarjati na ukaz ali pa v službi kot tovariš. Cesarjevo zdravstveno stanje. »Reichspost« poroča, da se. cesar odpelje z dvornim vlakom iz Godtillo naravnost na Dunaj 27. t. m. Cesarjevo bivanje v Godollu žal ni izboljšalo cesarjevega bronhialnega kat,ara., nasprotno, katar se je še poslabšal. Stanje cesarjevo sicer ni tako, da bi pro-"•zročalo skrbi, a visoka starost in lanska pljučnica zahtevata, da so previdni. Ko so cesar preseli v Lainz, ga bo redno obiska val profesor dvorni svetnik Neusser, ki je ostal v Budimpešti. Poroča se tudi, da. cesar že osem dni ni zapustil godollskcga gradu. »Korrespondčnz \Vilchelm« potr-ja, da se bo cesar nastanil v vili 1-ler-mes v Lainzu, dokler ne odpotuje v IŠ1. Slabo vreme letošnjo pomlad je povzročilo, da ni mogel cesar tako izrabiti najboljšega zdravila pri katarih, sveži zrak. Cesarjev osebni zdravnik dvorni svetnik dr. Kerzl jo. cesarju priporočal, naj v Lainzu pazi nase in naj ne dela z naporom. Cesar se raznih slavnosti meseca junija ne bo udeležil. Gesar se ne pelje v Trst. Cesar se ne bo udeležil slavnosli dno 24. junija v Trstu, ko bodo izpustili v morje prvi avstrijski dreadnought »Viribus unitis«. Zastopal ga bo prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. novice. -r Ljubljanska okolica za dr. Ivana šuste?šiča. Po vsej ljubljanski okolici je veliko navdušenje, da jc zopet prevzel kandidaturo v tem okraju voditelj Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Ivan Šusteršič. To sta zopet pričala včerajšnja shoda S. L. S. na Lipoglavu in So-strem. Na stotine, volilcev je na teh shodih z navdušenjem odobravalo izvajanja dr. Ivaila šusteršiča, ki je v ognjevitih besedah razkrinkal nasprotne stranke in proti razdirajočemu nihi-lizmu nasprotnikov kazal na delo in vspehe S. L. S. Na Lipoglavu je predsedoval shodu dež. poslanec Košak ter se je na predlog domačega župnika g. Šolarja, soglasno odobrila kandidatura dr. Ivana šusteršiča. V Sostrem je predsedoval veličastnemu shodu domači g. župnik Mole, navzoča sta bila tudi župana Korbar in Dimnik in je shod tudi tu se soglasno izjavil, da hočejo okoličani uglednega voditelja S. L. S. dr. Ivana Šusteršiča za. Svojega zastopnika. - Socialnodemokratični shod na Dobrovi pri Ljubljani — manifestacija za S. L. S. Kdo bi si mislil, da bodo socialni demokratje tudi v dobrovski mirni dolinici poskusili svojo srečo! Prišli so Štirje sodrugi na. praznik Vne-bohoda na vse zgodaj, žc ob 7. uri zjutraj, da nihče izmed gg. duhovnikov ne bi mogel blizo. Agitirali so, vabili ljudi in dobrovski volilci so se Odzvali temu vabilu. Do .300 ljudi se je pri »Grogcu« nabralo, seveda ne socialnih demokratov, ampak zvestih pristašev S. L. S. Na shodu smo opazili čč. gg. dr. Jakoba Kotnika in dr. Gvido Ranta. Sodrug Kocmur jo razlagal srčne bolečine socialno demokracije, apeliral je no zdrav ljudski razum, da naj voli dne 13. junija po svoji pameti. Volilci so izrekli, da bodo po pameti volili. Burno pozdravljen je prosil za besedo frančiškan dr. Gvido Rant. Med neprestanim odobravanjem je pokazal grehe ln hinavščino socialne demokracije in jo zagotovil, da naj pri bodočih volitvah Anton Kristan ne računa na glasove volilcev dobrovške župnije, kar so pričujoči z nepopisnim navdušenjem sprejeli na znanje. Z živio-klici na našega poslanca dr. šusteršiča so se volilci mirno razšli, sociji so pa še nadalje mirno premišljevali svojo bla-mažo. Tako se je vršil impozantni shod S. L. S. pod nredsedstvom socialnih demokratov na Dobrovi. Pa naj še kdo trdi, da se na svetu ne gode čudeži! -f- V Št. Vidu pri Zatičini je včeraj popoldne bil po službi božji volilni shod. Volilcev se je zbralo veliko število, tako da so napolnili popolnoma spodnje prostore v kaplaniji. Gospod komerčni svetnik Povše je kot kandidat razvil program S. L. S. in pojasnil dosedanje delovanje njenih poslancev na Dunaju v korist kmečkega stanu. Po dve uri trajajočem govoru je dal predsednik kandidaturo gospoda svetnika Povšeta na glasovanje, ki je bila soglasno sprejeta. + Shodi v novomeškem okraja. V Mirni peči je bil v nedeljo shod po rani maši. Znanim trem nnrnopeškim sitnežem sicer shod ni ugajal, in so hoteli nekaj nagajati, ko so pa videli, da se jim ogromna množica zborovalcev samo posmehuje, so jo odkurili in od daleč opazovali shod. Govor kandidata Evg. Jarca je bil sprejet z odobravanjem in 250 mož je sprejelo njegovo kandidaturo z navdušenjem. — V B r š 1 j i n u je bil ob treh volilni sestanek za železničarje. Vodil ga je gospod Ivoleša. Zborovalci so sprejeli z odobravanjem izvajanja kandidata E. Jarca. Ustanovila se je obenem plačil-nica »Prometne zveze«, ki šteje že 24 članov. Ob štirih pa je bil izvrstno obiskan splošen volilni shod, ki ga je vodil gospod župan Vintar. 250 mož je z navdušenim pritrjevanjem dokazalo, da jim je govoril gospod kandidat iz srca. Gospod kaplan Trškan jc izvrstno pojasnil pomen volitev in na njegov poziv je bila kandidatura soglasno sprejeta. Proti si ni upalo glasovati tudi par novomeških liberalcev ne, ki sc bili pri shodu. + Zopet po kostanj v ogenj? V »Učiteljskem Tovarišu« od 19. maja piše Gangl o novih vojaških predlogah Pod črto pravi: »Sedaj lahko infor-mujemo ljudstvo o novih vojaških zakonih.« — Državnozborske volitve se bližajo, Gangl bo s svojim namigava-njern zopet koga spravil v nesrečo. V deželnem zboru pa bo zahteval poviška učiteljskih plač od — poslancev SI. Lj. Stranke. Če nas ob volitvah ne poznate, pustite nas pri miru tudi v deželnem zboru. To bi bilo vsaj dosledno! -r Benunciranjje vsevprek. »Učiteljski Tovariš« protestira, ker zahteva ljudstvo, da se prestavi neka jutrovska učiteljica. Ljudstvo plačuje, ljudstvo ukazuje. To na.j pomni liberalno glasilo. Vsi protesti in vse denuncijacije ne bodo pomagale. Ljudstvo bo porazilo vsakega, kdor ne pojde ž njim. Povemo pa še: Ena beseda zadnjega Slom-škarja ima več upliva in veljave pri vseh korporacijah in oblastnijall v deželi kot sto in sto vaših protestov v »Tovarišu« in kot vsa vaša »veličastna« zborovanja. Za pošteno slovensko ljudstvo ostanete trikrat prečrtane ničle. Ros ne preostane vam drugega, kot tolažba na boljšo liberalno bodočnost. A ta je še daleč daleč za deveto deželo ... -f- Zmaga hrvaške stranka prava v Brodu na Savi. Pri občinskih volitvah v mestno zastopstvo v Broclu na Savi je hrvaška stranka prava si priborila, od 24 občinskih svetnikov 15. Tako hrvaška stranka prava zmagonosno koraka naprej. -f Dopusti ob žetvi c. kr. deželne brambe leta 1911 so se določili sledeče: Deželno brambovski polki št. 3, 4, 5 in 27 od 29. junija do 19. julija, deželno brambovski polk Si. 26 od 3. do 23. junija. -rPodaljšani pouk v streljanju po srednjih in strokovnih šolah. Poveljstvo III. armadnega zbora je razglasilo, da z ozironi na to, kor se je letos pričel fakultativen pouk v streljanju po srednjih in strokovnih Šolah pozneje, ne nasprotuje, če, se pouk sporazumno z ravnateljstvom zavodov nadaljuje do konca junija. -f Italijansko vseučlliško vpraša* nje. Na Dunaju so zborovali 23. t. m. italijanski vseučiliščniki. Poročevalec je izjavil, da so obljubila prizadeta ministrstva. dr. Bogatin, da vlada predloži takoj parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi laške pravne fakultete v obliki, ki jo je sprejel letos proračunski odsek in da so bo o predlogi razpravljalo najbrže šele jeseni. Dijaki so zahtevali, na j novi laški poslanci z vso silo, če fudi z oBsTrnttcijo, izposlujejo, ' tla se predloga reši že v julijskem zasedanju tako, da se ustanovi laška fakulteta v Trstu. + Državni zbor bo sklican na kratko 14dnevno zasedanje dno 11. julija, nakar bo zasedanje zopet odgodeno. •f Dolenjski učitelji, pozor! Na Jiinkoštni torek bocle zborovala v Do-repoljali dolenjska podružnica Slomškove zveze. Natančni spored se objavi kasneje. Tovariše, ki se udeleže zborovanja, prosim, da mi po dopisnici naznanijo svojo udeležbo, da vem potrebno ukreniti radi obeda. — Iv. Štrukelj. — Volilni shod v Hinjah. Preteklo nedeljo, 21. t. m., je bil pri nas volilni shod, katerega se je udeležilo čez 300 zavednih mož. Govorila sta poslanca g. Fr. Jaklič in novoizvoljeni g. Iv. Vehovec. Z zanimanjem so poslušali temeljite govore g. Jakliča in z veseljem so poslušali prvič svojega žu-pana-poslanca g. Vehovca. Gospod Vehovec nas jc naravnost navdušil s svojim nastopom in z jedrnato proučenimi mislimi in načrti, ki jih bo on tudi gotovo izpeljal v blagor tako zapuščene Suhe Krajine. Po predsedniku Jaki Zoretu izrečenem zaupanju in dolgo* trajnem odobravanju je domači kaplan polagal na srce gg. poslancema prošnjo za vpeljavo Suhi Krajini toliko potrebnega vodovoda. Nato se je zaključil shod v splošno zadovoljnost s sklepom, da nihče ne voli drugega za državnega poslanca, nego g. Frana Jakliča, nadučitelja in deželnega poslanca v Dobrepolju. — Mlekarski zadrugi v Logatcu jc dovolilo c. kr. poljedelsko ministrstvo prispevka 6000 K za hladilne naprave. — Za deželnega živinozdravnika v Vipavi je imenovan Andrej Poberaj. — Izboljševalna dela pri Logatcu. V občini Dol. Logatec se bo izboljšalo 284 ha pašnikov za travnike in 140 ha travnikov, ki so posebno kameniti in do sedaj brez vsako koristi, za gozd. Dalje se bo v tem ogromnem okolišu zboljšalo 25-8 km glavnih potov, ki vodijo v ondotne gozdove »Požganina«. Glavni požiralnik potoka Logašce blizo ondotnega kolodvora, takozvana »Ja-čka jama«, se bo od nanesnice in blata popolnoma osnažila. Pridobljeni materijal se porabi kot gnoj za travnike. Napravil se bo večji požiralnik, ki bo po predoru v zvezi z drugim požiralnikom. Deželni odbor je že sklenil svoj prispevek k tem za Logatec velepomembuim delom. — Avtomobilna vožnja med Logatcem in Idrijo. Ker so poskušnje z avtomobilom za prevažanje raznih rudarskih potrebščin od žel. postaje Logatec ugodno izpadle, se je pričelo sredi tega meseca redno dovažanje. Kakor ču-jemo, ovirajo ta dovoz premnogi hudi ovinki, ozka cesta in drugi vozni promet; tudi za šoferja ni ilikaka malenkost, na tej tako nevarni in ozki cesti voz voditi. Posebno naporno je za šoferja, ako mora dvakrat na dan v Logatec iti. Z eno vožnjo se pripelje toliko blaga, kolikor so preje trije navadni vozniki naložili. Lansko leto so se culi glasovi, da se bode po privatnih podjetnikih tudi osebni promet z avtomobilom vpeljal, a sedaj je vse tiho. — Smrtna kosa. V Št. Jerneju na t)olenjskem je umrl 21. maja Vinko T a v č a r. N. v m. p.! — Umrla je v Preddvoru mati gospoda Antona Ekarja, gospa Neža Ekar. — Promoviral bo jutri na praški Univerzi za doktorja medicine g. Franc Toplak. — Vinogradniški tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 9. in 10. junija dvodneven vinogradniški tečaj s sledečim sporedom: V petek, 9. junija, od 2. do 4. popoldne: Najvažnejša poletna dela v vinogradu. Trtni škodljivci. — V soboto, 10. junija, ocl 8. do 11. dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem cepljenju. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot, in sicer za železnico do Novega mesta in za prehrano 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali pa s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 6. junija pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. O priliki tečaja se bodo razdelili med udelcžen-"e zeleni cepiči. — Sestanek absolventov grmske Šole. Na željo izraženo od raznih strani se priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo vodil poseben odbor iz nekdanjih učencev. Da sc dobe potrebni naslovi in da se določi najmikladncjši čas za ia sestanek, se vabijo že sedaj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. — Demonstracije idrijskih dijakov. V nedeljo, clne 21. t. m., se je vršila v Idriji jako lepa manifestacija Orlov idrijskega okrožja. Spored celega dne se je vršil nemoteno, saj je pa tucli umevno, da so liberalci molčali, kajti volitve so pred durmi. Dijaki pa, ki jim ni drugega mar, kot uprizarjati javno škandale, so izzivali z igrišča pod sv. Antonom z žvižganjem domov se vračajoče Orle. Ali je c. kr. rudniško ravnateljstvo dovolilo ta prostor dijakom za javno izzivanje, ali ga je. dovolilo za igrišče? Kaj so jim bili Orli na poti, ko so korakali mirno po cesti, saj je cesta javna. Posebno pa dijaki naj bi raje vzeli knjige v roke, kakor pa ljudi izzivali, da ne bo vedno toliko dvojk koncem leta! — Slovenec umrl v Ameriki. Dne 30. aprila je v Herminie, Pa., po dolgi in mučni bolezni umri Martin Kaplja, star 50 let. Zapušča žalujočo soprogo in pet nedoraslih otrok. Pokojnik je bil doma iz Zaveršnika, fara Šmartno pri Litiji; v Ameriki je bival deset let. — Odlikovanje orožniškega straž-mojstra. V Lukovcu je pripel ritmojster Alfred Lelleck slovesno srebrno zaslužno svetinjo s križcem lukovškemu postajenačelniku c. kr. orožniškemu stražmojstru Antonu Bohte. Slavnosti se je udeležil kamniški okrajni glavar, več županov in uradnikov in orožniški ritmojster Alfred Lelleck. Po slovesni sv. maši je pripel na prostoru pred brd-skim gradom ritmojster odlikovancu svetinjo. Slavlje je zaključila slavnostna pojedina, ki se jo je udeležilo 58 oseb. — Požar na Brdu. Minuli petek je zažgal pet in pol letni posestnikov sin Franc Selan na Brdu, občina Zgornja Šiška, pod svojemu očetu. Pod, nabasan sena in slame, je v dveh urah popolnoma. zgorel. Škoda znaša. 3000 K. Mladi zažigalec je že letos pred Veliko nočjo enkrat kuril pri očetovem podu, a takrat, so ga še pravočasno opazili in preprečili nesrečo. — Kmetijsko predavanje. V nedeljo dne 28. t. m. bode v Stari Loki predaval deželni sadjerejski inštruktor M. Humek, in sicer od 3. do 5. ure popoldne o sadjarstvu, od petih dalje o čebelarstvu. — Iz blejskega kota. V okrajni cestni odbor na Bledu so bili izvoljeni sledeči: Dr. Janko Benedik kot načelnik, J. Markež kot podnačelnik, Janez Burja, Gabrijel Ferjan, Jak. Jan, Fr. Rus, J. Arh, J. Peternel kot odborniki. Tako je padla zopet ena liberalna trdnjava in prešla v roke S. L. S. Edini liberalec J. Peternel, ki je bil preje načelnik, bo samo še za spomin na stare liberalne čase. Prepričani smo, da bo novi cestni odbor bolj nepristransko izvrševal svoje dolžnosti, posebno tam, kjer so se sedaj zelo zanemarjale. Rib-no je n. pr. brez cest. — Blejski grad se podira. Začele so leteti skale čez cesto v jezero in treba je bilo skrbeti, da se ne bi tudi sredi sezone, ko je vedno polno ljudi na. tej cesti, valile navzdol po bregu. Zato razstrelja-vajo nevarnejša mesta. Cesta je pre-grajena na obeh straneh in silno zanimivi napis: »Wegen der Velse schpren-gen ist das Durchgang ferbotn« brani ljudem prehod. Ljudje se drže te prepovedi, ker sc že te nemščine vsak tako ustraši, da. nazaj beži. Slovenski napis je boljši. — Našim somišljenikom n u j n o priporočamo, da zahtevajo v vsaki gostilni, v vsakem hotelu n a Bledu »Slovenca«. Ob priliki navedemo tudi imena onih gostilničarjev, ki imajo »Slovenca«. — Hrvatsko katol. akad. društvo »Hrvatska« na Dunaju izbralo jc na svoji letošnji skupščini dne 16. maja 1911 za letni semester sledeči odbor: Predsednik Vlade Smolčič, stud. exp., podpredsednik Ivan Fleger, stud. med. vet., tajnik Šime Stojanovič, stud. med., blagajnik Pavao Doko, stud. ex-port, knjižničar Stjepan Pelz, stud. phil., gospodar Marko Bašič, stud. med. —Železniška tatova prijeta. Tz Reke poročajo, da sta prišla v roke pravici tatova, ki sta že dalje časa na progi Reka—Budimpešta kradla po osebnih vlakih potnikom denar in robo. Tatova sta 251etni Miroslav Jcan iz Zagreba in 341etni Ivan Frigl iz Jesenic. — Slovenske poroke v Ameriki. V nedeljo 7. t. m. se je poročil v slovenski cerkvi sv. Štefana v Cikagi, 111., g. Ivan Florjančič z gospico Frančiško Zupanovo. — V Nevv Yorku sc je poročil g. Martin Zelene iz žirov z gospodično Ano Smotnik iz Vrhnike. Štajerske novice. š Volilni boj na Štajerskem. Maribor: Kandidati Kmečke zveze so priredili na Križevo večinoma vsak po tri shode. Povsod veselo bojno razpoloženje. Posavje, Savinjska dolina in ptujski okraj so naši. Liberalci zvezani s socialnimi demokrati in štajercijanci so na shodih izgubili vse upanje, da bi kje zmagali, vendar pripravljajo za 13. junij zadnji obupni naskok. Živela S. L. S.! — Ocl druge strani sc nam poroča: Volilni shodi Slovenske Kmečke Zveze na včerajšnji praznik so sijajno izpadli. Navdušenje za naše kandidate raste po vseh okrajih. Nasprotniki liberalci, nemškutarji in socialni demokratje nastopajo sicer združeno, a uspehov nimajo. Edino s surovo silo se šc posreči najetim in napitim indivi-dujem napasti semtertje zborovanje, kar pa v posledici le škoduje nasprotnikom, ker vsi dostojni ljudje gredo proč od stranke pretepačev. Na Vrheh je na zborovanju dr. V c r s t o v š k a pijana druhal udrla na zborovalni prostor in se ni sramovala napasti celo ženske. Povsod drugod so se shodi dostojno vršili. Dr. Korošec je zboroval v Št. Juriju ob Taboru in Petrovčah ob ogromni udeležbi. Liberalci so hoteli v Petrovčah shod motiti, a bila jih je le kopica. Brenčič je imel lepe shode v Št. Vidu pri Ptuju in pri Sv. Trojici v Halozah. Agitacija Štajerči-jancev in zahrbtnost Plojevcev nc po-menja nič. Dr. V e r s t o v š e k je imel poleg shoda na Vrheh še dva shoda v Skalah in na Selah. Tudi tukaj je plačana druhal hotela shod motiti, a je sramotno pogorela. P i š e k jc imel velika shoda v Ločah in pri Sv. Jerneju, Roškar je zboroval v Št. Jakobu in v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Njegova kandidatura je bila navdušeno sprejeta. Z eno besedo: razpoloženje za S. K. Z. je najboljše, upati je na sijajno zmago na celi črti. Nasprotniki doživljajo poraz za porazom. Dr. Kukovec je v Laškem trgu popolnoma pogorel. 200 naših volilcev se je na shodu izreklo za Benkoviča. š Volilni boj v laškem okraju. Včerajšnji pi-aznik je imel kandidat, dr. Benkovič krasno uspele volilne shode na Planini, v Jurkloštru in Bimskih Toplicah; na Planini se je po ranem opravilu zbralo pred cerkvijo okrog 400 zborovalcev; govorili so dr. Benkovič, Žebot in domači župnik. Kandidatura se je soglasno navdušeno sprejela; najeti graščinski italijanski delavci so skušali shod motiti z živinskim rjovenjem in draženjem psov v graščinskem hlevu, pa to je naše še bolj podžgalo. Shod se je v redu in nemoteno izvršil. Na Jurklošter je liberalna stranka stavila svoje nade, pravzaprav na g. Šmida; a 25. maj je dokazal, da vse liberalne laži nič ne izdado. Dr. Benkovič je pred 500 poslušalci, večinoma volilci, liberalcem take prizadejal, da so se hitro umaknili k Hvalem; za kandidaturo se je dvignilo stotero rok ob velikanskem navdušenju; ko se je protiglasovalo, niti glavni steber liberalne stranke Šmid ni dvignil roke, ampak je sramežljivo v tla gledal. Za njegove mcdklice početkom govora je slišal take, da se je lepo v kot umaknil z najetimi razgrajači, katerim je kar sapa zastala pri odločnem nastopu naših. Jurklošter je in ostane naša trdnjava; govorili so dr. Benkovič, Žebot in župnik Časi. Tudi iz sosednih fara, iz Št. Buperta, Bazbora in Št. Lenarta je prihitelo obilo volilcev. Dr. Kukovec je med našim shodom čakal pri Hvalem, blizu se ni upal. Nekaj radovednežev je potem šlo njega poslušati; ko se je pa dr. Benkovič mimo pripeljal, vsulo se je vse k njegovemu vozu s klici: »Živio dr. Benkovič!«, tako da je dr. Kodermanu kar sape zmanjkalo in je začel zmešano govoriti o milijardah. — Popoldne se jc shod S. K. Z. vršil v Rimskih Toplicah pri Šketu pred 200 do 300 zborovalci, dr. Kukovec pa je imel pri Purgu 40 poslušalcev, med-temi večino socijev, ki so govorili za Čobala. Pri Šketu so govorili Žebot, dr. Benkovič in drugi. Zoper njegovo kandidaturo ste se dvignili le dve roki. — Na vseh shodih S. K. Z. so predsedovali ugledni župani g. Pušnik na Planini, g. J. Blatnik v Jurkloštru in g. J. Blatnik ter Lapornik v Rimskih Toplicah. — Od Šketa so jo sociji odku-rili urnih krač, boječ se kmečkih pe-stij. S. K. Z. s ponosom gleda na včerajšnji dan. — Zjutraj jc v Laškem zboroval dr. Kukovec, imel je 2 pristaša volilca in 200 odločnih naših za poslušalce. Vsled pikrih medklicev jc uvidel, da je bitka izgubljena in izjavil, da so pač volilci za dr. Benkoviča, da pa bo kljubu deloval tudi za nasprotne volivce, če bo izvoljen. Slaba tolažba! Dr. Kukovec se zanaša edino le še na Kapele, Bizeljsko, Pišecc (??), Zabukovje(?) in zlasti Trbovlje ter Hrastnik, tu pa nc dobi mnogo več glasov kot dr. Benkovič, tako da mirno danes rečemo, da mu jo odklenkalo. Drugod bo glasove lahko preštel, ker bodo zelo redki. Dne 13. junija bo slovesen pokop bivše »narodne« stranke. Vsi na volišče! šOrožnike očitajo dr. Bcnkoviču liberalci in socialni demokrati, ki so leta 1907 kot divje zverine šli proti dr. Bcnkoviču, ga insultirali in celo dejansko skušali napasti (vid. Trbovlje, Zidani Most, Kapele in Bizeljsko!'). Kadar sc bodo nasprotniki na naših shodih tako dostojno obnašali kot naši na nasprotnih, tedaj naj liberalno-nemška zveza protestira zoper orožnike, preje nima te pravice. Morda jim damo šc priliko, da pokažejo svojo dostojnost brez sence bajonetov. š Volitve v celjski mestni skupini. Iz Maribora se nam poroča: Volitve v celjski mestni skupini hočejo celjski liberalce izrabiti v svoje strankarsko namene. Sobotni »Slovenski Narod« kar mrgoli natolcevanj zoper dr. Benkoviča. Ko je dr. Benkovič Bebeka predlagal za skupnega kandidata tedaj so liberalci z dr. Kukovicem na čelu pri dotičnem sestanku molčali kot trapisti, hoteli so, da bi Slovenci postavili dva kandidata in so s tem mislili nemškega socialnega demokrata Horvateka spraviti v ožjo volitev, katere je pričakovati. Ni res, da bi se dr. Benkovič nc udeleževal skupnih sej, ampak opravičil sc je le od ene seje, ker je bil takrat nujno zadržan. Takrat se je govorilo le o reklamacijah. Dr. Kukovec še prsta ni ganil za skupnega kandidata. Vseslovenska Ljudska Stranka je pa v Sevnici pričela z reklamacijskim postopanjem, priredila je že en volivni shod in svojim somišljenikom dala navodila za agitacijo. Sevničani z Križanom na čelu pa spe kot navadno. Liberalci hočejo spraviti Horvateka v ožjo volitev. Če mislijo, da bodo z našimi glasovi razpolagali, kot bi se jim ljubilo, se motijo. š Liberalna hujskarija radi sejmov se šc vodno nadaljuje. Poživljamo somišljenike, naj vendar ljudem oči od-pro! Kdor trdi, da jo le eden poslancev S. K. Z. govoril zoper sejme, ta je lažnik! š Liberalno-mokraška zveza v posavskem volilnem okraju je perfektna, kot rclcčkarji javno trdijo. Seveda je drugo vprašanje, če bo sploh treba, da v moč stopi, in če jo bodo volilci »narodne« stranke držali. Dr. Kukovec s to zvezo sam sebi in stranki koplje grob; nas le veseli, da nam nasprotniki tako lepo pomagajo ljudstvu oči od-, pirati. š Dr. Ploj in nemškutarija. V Plo- jevem domačem kraju je Gornja Radgona postala trg. S tem je okrajni zastop gornjeradgonski za Slovence izgubljen, ker je ta trg nemškutarski, deloma nemški. Dr. Ploj ni zabranil, da bi se to ne zgodilo. Slovenci so mislili ta udarec popraviti s tem, da se Sv. Jurij ob Ščavnici poviša v trg, da se tako napravi zopet ravnotežje v okrajnem zastopu. Dr. Ploj ni izposloval, da bi postal Sv. Jurij trg. Povrh tega. je še postal Sv. Jurij pri zadnjih občinskih volitvah nemškutarski, ker se Plojevi liberalci, dr. Kreft in drugi niso udeležili volitve. Tako skrbi dr. Ploj in njegovi liberalci za nemškutarijo v krajih, kjer je častni občan! š Vtihotapljanje živine s Hrvaškega preko meje. Iz Podčetrtka poročajo: Ko je v nedeljo okoli 10. ure zvečer orožniški stražmojster Hribcrnik opravljal patruljsko službo v smeri proti hrvaški meji, je naletel na miljanskem mostu moža, ki jc gnal vola s Hrvaškega preko meje. Orožnik ga jc ustavil, možakar pa je zbežal nazaj na Hrvaško in pustil žival samo. Vsled precejšne teme tihotapca ni bilo mogoče zasledovati. Stražmojster je prijel vola za vrv ter ga hotel peljati v Imeno, kjer je izolačni hlev za tujo živino, ki pride čez mejo. Vol pa je nenadoma skočil v nad en meter globok obcestni jarek ter potegnil s seboj tudi stražmojstra. V tem položaju — s puško pripravljeno na strel — je bil stražmojster, ki se jo poleg tega še ranil z bajonetom, nad eno uro v vodi do pasu, dokler ni prišel od Miljane ogrski finančni paznik Anton Biskup, ki jc na klicanje skočil v vodo ter pomagal stražmojstru in uti-hotapljenemu volu na suho. š Učiteljska imenovanja, štajerski deželni šolski svet jc imenoval za nad-učiteljc: definitivnega učitelja in pro-vizoričnega vodjo na ljudski šoli "v Šmarjeti ob Pesnici Jerneja Cernko, definitivnega učitelja E. Gordona na ljudski šoli v Št. Ilju v Slovenskih Go-nicah ;za definitivne učitelje, oziroma učiteljice: v Sv. Križu pri Slatini Alojzija Ziherja, učiteljskega suplenta v št. Lovrencu na Dravskem polju; v Sv. Križu pri Slatini učit. suplentinjo Zoro Senčar; v Št. Ilgu učit, suplenti-njo Marijo Mithaus; v Št. Juriju v Slovenskih Goricah provizorično učiteljico Elizabeto Zemijič. - Definitivna učiteljica v Studonicali Elizabeta Mayer je na lastno prošnjo vpoko-jena. š Samoumor vojaka. Iz Ptuja poročajo, da se je dne 1!). t. nt. popoldne ustrelil v vojašnici Alojzij Turk s puško. Turk l>i se moral zagovarjati pred sodiščem zaradi nekega pretepa in bržkone je to vzrok samoumoru. Služil je že tretje leto pri vojakih in je bil doma iz Hajdina pri Ptuju. Don Pomrlo mi V Mehiki divja že nekaj časa močna vstaja, ki ima namen, da strmoglavi mehikanskega predsednika dona Porfiria Diaza. Po najnovejših poročilih je Diaz že izjavil, da odstopi še la mesec. Seveda se morajo taka poročila presojati z največjo previdnostjo. Bodisi že tako aii tako, to je gotovo, da je Don Porfirio Diaz osebnost, da je prav, če se pobliže seznanimo ž njo. Neki nemški diplomat je le dni opisal Diaza tako-le: »Don Porfirio Diaz je izredno spodoben državnik. Tako sodijo vsi, ki ga poznajo. O njem je še te dni pisal bivši predsednik severno američanskih Zedinjenih držav Roosevelt: »Don Porfirio je po moji sodbi največji državnik. kar jih zdaj živi. Nihče ni storil toliko za svojo domovino, kolikor je storil Diaz.« To je tudi popolnoma res. Mehiko je napravil veliko. Vse, kar je dosegla Mehika v modernem času, je Diazova zasluga. Zdaj je sicer že zelo star. a v polni moči. V tridesetletnih revolucijskih vojskah se je kot vojskovodja utrdil Tiki železo. Enkrat so ga sovražniki vjeli in ga peljali po morju. Pri Tampiku je pa skočil v morje, in med morskimi volkovi v svoji generalski uniformi plaval štiri ure daleč, da je priplaval na kopno. Drug slučaj. Diaz je obiskal v liapultepeku kadet-no šolo. Prišel je, ko so kadeti telovadili. S kadeti ni bil zadovoljen, ker niso znali dovolj plezati. Zato je hitro »lekel suknjo in plezal na drogu 22 metrov visoko, dasi je bil takrat 77 let star. Diaz je podoben rimskemu cesarju Tiberiju. Glavna napaka Diazova je, ker ni dovolj izčistil uradništva. Poročilom o Diazovem odstopu nemški diplomat ne veruje, marveč sodi, da bo Diaz porazil vstaše. Objavlja tucli pismo, ki mu ga je te dni pisal Diaz, v katerem piše: »Zdaj niti ne mislim na to, da bi odstopil ker bi smatral odstop za beg pred sovražnikom.« Diazev vpliv je še zdaj jako velik. Tudi je Diaz zelo bojrat mož. Obogatel je, ko je vpeljala Mehika zlato veljavo, dasi se ne more trditi, cla bi bil čez mero izrabljal svoj političen vpliv za to, da pomnoži svoje bogastvo. Njegovi prijatelji so ustanovili svojčas v Mehiki klub »Circulo de Porfiristas«, ki izdaja časopise in ki vodi banke. Poročila o dogodkih v Ameriki do-irlohajajo v Evropo zelo potvarjena. čez severno Ameriko ali pa čez Angleško. Ta poročila vplivajo tudi na nemške banke. Tako sodi o Diazu nemški diplomat, ki svojega imena ni hotel izdati. Diaz noče odstopiti. — 200 Kitajcev pomorjenib. Routerjev urad poroča, da so nastali v glavnem mestu Mehike upori, ker Diaz in Corral nista odslopila. Vojaki in policisti so streljali in ustrelili veliko oseb. Vstaši so pomorili 200 Kitajcev, ko so zavzeli Torreon. LETOŠNJE CESARSKE VAJE. Z Dunaja se poroča, da se udeležita letošnjih velikih vojaških va j med 10. in 15. septembrom na Zgornjem Ogrskem nemški cesar Viljem in ru-munski prestolonaslednik. GLABINSKI. »Prager Tagblatt« poroča, da je stališče železniškega ministra Globinskega omajano in da odstopi najbrže (Jeseni. ŠPANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Bivši konservativni ministri so se posvetovali pri prejšnjem ministrskem predsedniku Maura, kako strmoglaviti liberalno vlado. Bivši ministri so ostro napadali C.analejasa in naglašali, da ga morajo takoj strmoglaviti, ker stori le to, kar zahtevajo republičani. SPLOŠNA IN ENAKA VOLIVNA PRAVICA V ALZAŠKI IN V LORENI. Nemški državni zbor je sprejel splošno in enako volivno pravico glede na volitve v Vlzaški in Loreni. Nasprotovali so zsroli konservativci Ljubljanske novice. lj Blagoslovljenje nove društvone zastave. Šentpetersko prosvetno društvo blagoslovi v nedeljo dne 11. junija t. I. svojo novo zastavo, zato prosi odbor bratska društva ljubljanske okolice, da naj se ozirajo na to prireditev in ne prirejajo kake druge veselice. Obenem vabi odbor vsa bratska društva, da se v obilnem številu udeleže tega slavijo, posebno so vabljeni telovadni odseki ljubljanske okolice. Prosimo pa, da nam vsaj do Binkošti naznanite svojo udeležbo na naslov: Josip Pire, Sv. Martina cesta št. 32. — Odbor. lj Poveljnik III. armadnega zbora, ekscelenca podmuršal baron Leitbner, se pripelje v sredo 31. t. m. v Ljubljano, da iušpicira ljubljansko posadko. Nastani se v »Unionu <. Spremljala ga bosta šel generalnega, štaba. III. armadnega zbora polkovnik Muller in poboč-nik nadporOčnik baron Salis. Inšpekcijski spored je sledeče določen: Sreda, 31. majnika, prihod ob 8. uri 15 minut; petek, 2. junija, se udeleži poveljnik kornega tekmovalnega streljanja in razdelitve daril; v soboto inšpicira posadke po posebnih ukazih, ob 11. uri 25 minut odpotuje poveljnik iz Ljubljane. V četrtek, l. junija pregleda poveljnik najbrže vojašnice, 3. junija dopoldne bo pa najbrže bojna vaja posadke. lj Na šmarni gori je bil danes dopoldne pogreb pokojnega zlatomašni-ka P. Piacentinija. Pokojnika je pokopal župnik smleški preč. g. M. Bar bo ob asistenci devetih duhovnikov. Besede v slovo mu je govoril vodiški kaplan gosp. Hiraj. Pevci so pod vodstvom nadučitelja Slapšaka zapeli dve pesmi žalostinki. Tudi ljudstva se je bilo precej zbralo. — Blagemu rajniku se je izpolnila srčna želja, cla jc bil pokopan šele čez dobre tri dni po smrti, da se mu tako ni bilo treba bati, da bi bil živ pokopan. Ij Kiižanska moška Marijina družba ima povodom svojega glavnega praznika 28. majnika v Križankih ob šestih zjutraj med sveto mašo skupno sveto obhajilo. Sveta maša se daruje za oba te dni umrla uda Novšaka in Kregelja. Zvečer ob šestih je slovesen shod in sprejem novih članov. Prosi se polnoštevilne udeležbe. lj V katoliškem mladinskem društvu je imel v nedeljo dne 21. t. m. g. gimnazijski profesor Fran Verbič prav zanimivo predavanje o pomenu obrtnega gradivoznanstva in o nekaterih posameznostih iz imenovane tvarine. Svoje predavanje je pojasnjeval s slikami. lj Umrl je sinoči v mestni hiralnici Radeekvjev veteran g. Franc Z i r k e 1 -bacil, v 8(5. letu starosti. Udeležil se jc raznih bitk od leta 1810. nadalje. Pogreb bo jutri ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice od Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva, eden zadnjih Racleckyjevih veteranov! lj Umrli so v Ljubljani: Angela Erjavec, postreščkova hči, 3 mesece. — Marija Oblak, izvoščkova žena, 65 let. Štefanija Končina, hči delavca v tobačni tovarni, 1 leto in pol. — Alojzij Kregclj, užitninski paznik, 60 let. — Anton Bizjak, bivši drvar, 77 let. -Frančiška Wutte, delavčeva žena, 50 let. — Apolonija Grahek, posestnikova hči, 6 let, — Danici Pogačnik, proviz. potnik, 28 let — Jernej Benedičič. delavec. 41 let. — Ivan Tekavec, dninar, 65 let. lj Zgodnji cvet. V sredo popoldne se je priklatil na južnem kolodvoru nek iOletni fantalin ter hotel vlomiti na peronu v predal, kjer se prodajajo listi, a je bil opažen in izročen stražniku. Tudi njegov tovariš, ki je taval pozneje po peronu, je bil aretiran. Dognalo so je tudi, da se je bil starejši deček pred nekaj dnevi vtihotapil v nek hotel in ukradel sobarici 36 kron vredno uro, katero jo zastavil za 7 K. denar pa zapravil. Po zaslišanju so dečka izročili staršem. lj Zakopan zaklad. Neki prodajalki čevljev je bil še meseca februarja ukraden iz nočne omarice bankovec za 100 K, pred kratkem pa. pet bankovcev po 20 kron. Po ovadbi je policija dognala, da so tatvino zakrivili trije mladi fantje, ki so hodili tja v obisk, katere je policija aretovaia, in ker niso begoaumni, jih je po izvršeni predpre-iskavi izpustilo na prosto in prijavila državnemu pravdništvu. Prvi denar so bili že pognali, od zadnje tatvine so g*i bili pa nekaj zakopali v klet, kjer so ga morali v pričo policije odkopati. lj Aretovan je bil v torek 31 letni nevarni tat Andrej Kovač iz Ihana, ker jc po mestu prodajal zlate prstane in srebrno uro. Kovač je bil že dvanajstkrat predkaznovan in se sumi, da je v starem vojaškem skladišču vlomil in Pokradel neki stranki za 123 K raznega perila in več drugih reči. Tudi v karu-niškeni okraju ga sumijo dveh vlomov. Oddali so ga deželnemu sodišču. lj Kolo ukradeno je bilo včeraj iz veže hišna štev. 14 Pred Škofijo čevljarskemu pomočniku Jakobu Mikužu iz Brega pri Borovnici. Kolo je znamke »Domovina«, ima na zvoncu napis »Vrhnika« in jc vredno 130 kron. PROTIREVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. Portugalska vlada pomnožujo posadke v severni Portugalski, ker se boji protirevolucije. Vlada razglaša, da stoji ob povlugalsko-španski meji 2000 zarotnikov, ki čakajo povelja, da vdore jo na Portugalsko in pobu ni jo prebivalstvo severne Portugalske. Položaj ie zelo resen. Rožne slvarl. Nočne maše v New Yorku. Nadškof Farley v New Yorku je daroval preteklo nedeljo v katedrali svetega Patrika ob 2. uri ponoči sveto mašo za nočne delavce pri železnici, poštah, plinarnah, tiskarnah itd. Nad 7000 mož je došlo k službi božji. Tucli po drugih ameriških mestih se skrbi za dušno pastirstvo nočnih delavcev. Kolera v Romunski. V Braili jc zbolel neki mož, po imenu Konstantin, s kolera sumljivimi znaki. Grozen samoumor družinskega očeta. V Bergreichenstcinu si je 46 letni krojač Janez Zimmer prerezal vsled neke neozdravljive bolezni trebuh tako, da so mu takoj izstopila čreva. Umirajoč se je splazil v stanovanje, kjer je imel še toliko moči, da si je prerezal vrat. Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Nesreča pri trganju cvetlic. Iz Li-berc poročajo, cla. je 12letni sin ravnatelja meščanske šole Fritsrha padel pri nabiranju cvetlic v gozdu z neke pečine ter obležal mrtev s polomljenimi udi. Kitajci izganjajo Ruse iz Mandžurije. Iz Peterburga se poroča, da je kitajska vlada odklonila prošnjo ruske vlade za 24.000 kitajskih delavcev, ki naj bi gradili trdnjave in jc iz severne Mandžurije izgnala vse Ruse, in sicer jih izganjajo s silo. Rusija je zato protestirala v Pekinu. Popirnica v plamenu. V Brucku je pričela dne 25. t. m. zvečer goreti popirnica tvrdke Diamant & Komp. Zgorel je popolnoma celulozni oddelek in lesna brusilnica. Ostala poslopja se niso vnela. Ljudsko štetje na Angleškem. Na Angleškem in \Valeskem so našteli ob zadnjem ljudskem štetju okroglo 36,075.260 prebivalcev, leta 1901 pa 32,527.843. V Londonu so našteli 7 milijonov 252.963 oseb. leta 1901 pa šest milijonov 581.402 osebi. Zastrupljeni rezervisti. Iz Meča se poroča, cla se je zastrupilo 10 rezervistov, ker so jedli pokvarjena jedila. Eden je umrl, ostali leže nevarno bolni v bolnišnici. Milijonske goljufije v Rusiji. Preiskovalna komisija je dognala, da so ob rusko-japonski vojski ukradli uradniki nad 30.000.000 rubljcv v Mandžuriji. Kmečki upor na južnem Francoskem. V departementu Gard so se uprli poljedelski delavci. Dne 24. t. ni. so bili delavci že tako razburjeni, da je poslal prefekt. v departement 200 orožnikov, oddelek pehote in artilje-rije. To je razburjenje še pomnožilo in stavkujoči poljedelski delavci so metali kamne na prefektov avtomobil. Nastopiti so morali orožniki, ki so streljali na ljudi. Ranjenih je bilo več oseb. Kmetje so tucli napadli artiljerijo, ki je nastopila s sabljami in tri napadalce nevarno ranila Uporniki so razdrli elektrarno in neko salino. V Njcmesu sta bila, nevarno ranjena dva orožnika. Zaprli so več oseb. Zaradi 65 ienigov v smrt. Iz Berolinu sc poroča: Neka Kohle v Neu-stadtu je razžalila davčnega, ekseku-torja , ki jo je žaru bil za 65 tenigov. Sodišče jo je zato obsodilo. Stroški so pa tako visoko narasli, da so ji zarubili celo njeno premoženje in razpisali razprodajo. Kohlejeva je zato obupala, zažgala ponoči svojo hišo, nato se pa obesila. Hiša, je popolnoma, zgorela in Kohlejeva z njo. Samoumor deiravdantinje. V nekem hotelu v Thalu je izvršila samoumor poštna asistentinja Margareta Micbaelib, ki je poneverila v Berolinu večjo vsoto denarja, in pobegnila. Velik požar. Iz Bratislave poročajo, da je v ruskem Grosjniju pogorelo 142 hiš. Tri ženske so našle smrt, v plamenih. Skrivnosten umor vojaka. Iz Strass-burga poročajo: Na železniški progi Metž-Kurtzol -o uašii iickcRa vojaka 173. pešpolka z odtrganimi rokami. Sprva se je mislilo, da je vojak izvršil samoumor. Sodni zdravniki pa so mnenja. da je vojak "žrtev zločina,, ker so zasledili na prsih trupla dve rani od noža. ki jih je mogla prizadeti le tuja oseba. Revizija sibirskih Železnic. Iz Varšave poročajo, da so na zahtevo senatorja Medema, ki revidira sibirsko železnico, sodno preiskali vse sibirske železniške urade, pri čemur so oblasti zaplenil«' mnogo knjig in listin. Strašna smrt krotilke kač. V Lp-villi je na grozen način umrla krotil, ka kač, mlada lepa deklica Madia Valladia. V areni jc nastopila vsak večer s tremi velikanskimi kačami, ki jih je tako dresirala, da so se koncem predstave ovile popolnoma okolu njenega telesa, da se jc videla zgolj še nje-na glava. Ko je predstavljala dne 24, t. m. zvečer ta prizor, je nenadoma vsled bolečine zakričala in obupno delala, cla se reši kač. Prestrašeni gledalci so videli, kako se je zgrudila krotilka na tla. Nesrečo so ljudje videli, a deklici ni nihče takoj priskočil na pomoč, niti službeno osobje ne. Deklici so priskočili na pomoč šele, ko je ležala na tleh. Odstranjevali so kače, a te niso hotele oditi. Ravnatelj je končno ukazal kače ubiti, a bilo je že prepozno, ker je bila deklica že mrtva. Kačo so ji zlomile več reber, prsni koš in jo zadušile. Telefonska in brzojavna porodila. KOMBINACIJE O IZPREMEMBAH PRI DEŽELNIH PREDSEDSTVIH. Dunaj, 26. maja. Vesti, da postane grof Chorinskv deželni predsednik na, Koroškem, vitez Laschan pa na Kranjskem, so same prazne kombinacije, ki nimajo resnične podlage. DEMONSTRACIJA ITALIJANSKIH VSEUČILIŠČNIKOV NA DUNAJU. Dunaj, 26. maja. Danes so laški vseučiliščniki na Dunaju priredili pred naučnim ministrsvom demonstracijo za italijansko pravno fakulteto v Trstu. Klicali so »Fej» vladi in »Evviva« italijanski pravni fakulteti v Trstu. Policija jc aretovaia pet demonstrantov. Nakar so demonstrant je šli pred univerzo, kjer so bili zbrani nemški dijaki. Lahi so pred univerzo peli laške pesmi in potem odšli, ne da bi bilo prišlo do boja z nemškimi dijaki. DIAZ ODSTOPIL. New York, 26. maja. Predsednik mehikanske republike Diaz je odstopil. New York, 26. maja. Provizorični naslednik Diaza je zunanji minister Barra. BOJI MED ČRNOGORCI IN TURŠKIMI VOJAKI. Kosovo, 26, maja. V včerajšnjem boju Črnogorcev s turškimi vojaki -ta bila ustreljena dva Črnogorca. ANGLEŠKI KRALJ PRUSKI FELD-MARŠAL. Berolln, 26. maja. Nemški cesar je imenoval angleškega kralja za pruskega feldmaršala. STAVKA V PULJU. Pulj, 20. maja. Tu so pričeli stavkali pleskarski pomočniki. ZOPET DVE ZRAKOPLOVNI NE- SREČI. London, 26. maja. Mladi aviatik Benon se je s svojim letalnim strojem ponesrečil. Benon je bil takoj mrtev. Pariz, 26. maja. Zrakoplovka Niel se je s svojim letalnim strojem j)one-srečila. Umirajočo so prepeljali v bolnico. MRAZ NA OGRSKEM. Budimpešta, 26. maja. Iz mnogih krajev Ogrske prihajajo vesti o velikem mrazu in o snežnih viharjih. V Velikem Varadiuu je snežilo, v Eper-jesu so imeli led, v Araclu led in sneg. Tokaj, 26. maja. Silna toča je močno poškodovala sadno drevje in vinograde. LETALNA TEKMA PARIZ—MADRID San Sebastian, 26. maja. Aviatik Gibert je odletel v Madrid včeraj ol) 6. uri 28 minut zjutraj, Garros ob 7. uri 22 min. in Vedrino ob 7. uri 17 min. San Sebastian, 26. maja. Aviatiku Ventrlnesu se je poškodoval aparat in zato se je moral pri Ouintapaglia spu; stiti na tla. Ko popravi aparat, odleti naprej. Garros je baje popolnoma opustil polet v Madrid. Madrid, 26. maja. Kot prvi je na poletu Pariz—Madrid poletel Vedrial. kot drugi Garros. ZEMLJA ZASULA MESTO. Peterburg, 26. moja. mestu Oro-še v sc je poilsula zemlja in mesto VMl" polnoma zasula. 120 oseb je izgubil0 živi ion i«-. Gospodarski pregled. Avstro-ogrska banka izkazuje v zadnjem tednu že vedno za 11 milijonov davku podvrženih bankovcev, dasi so precejšnje vsote prišle zopet nazaj v reservar vseh k&pitalij, v državno banko. Samo ta teden (od 7 do 15 maja) se je v prometu sc nahajočih bankovcev pomanjšalo za 83 milijonov, kar se na borzi precej pozna. Špekulacija je skoroda ponehala in kupčija je zelo slaba; saj pa tudi ni čudno, da je prišel za veliko razburjenostjo enak maček. Poleg tega prihajajo od vseh strani vznemirljive vesti; maročansko homatije poskušajo zopet enkrat spraviti v evropski koncert glušeč diskont Nemški cesar kljub svoji znani gibčnosti nc more vsega sam opraviti, pa je sedaj, ko je sam zaposlen v Londo nU, poslal svojega sina v Petrograd, da pomaga pripraviti Nemčiji pot v Maroko. Gonja proti Franciji je bila brezuspešna; to so uvideli Nemci v rajhu sami jako dobro, pa so podučili dunajske liste, da se s hujskanjem ne pride daleč. Nemški poslanik na Dunaju je baje precej kriv zavožene nemške politike in bo menda moral oditi. Te politične vesti krožijo po borzi in povzročajo nezaupnost ter nizke kur-ze. Kreditne delnice padajo in njim slede druge; dokler se politična napetost ne ublaži, ni pričakovati poboljšan j a. Zadnja novica in predmet neštetih člankov je obsodba ameriškega pe-trolejskega društva pri najvišjem sodišču. Petrolejski trust. ali Standart Oil Company, kakor je njegovo pravo ime, je družba petrolejskih kraljev ameriških, ki so se pod vodstvom Bockefellerjevim združili v eno celoto in ustvarili na ta način petrolejski monopol. Naredili so velikanske naprave in v lastnih tovarnah izdelujejo vse potrebno, od najbolj kompliciranega stroja do priproste posode za petrolej. Petinšestdesettisoč delavcev ima trust zaposlenih in glavni ravnatelj dobiva letno plačo, katere višina presega marsikako civilno listo, namreč 25 milijonov kron. Trust je bil ustanovljen leta 1882 in je dosedaj izplačal delničarjem okroglo 700 milijonov dolarjev, torej približno 350,000.000 K. Delnice so vse v trdnih rokah in se jih sploh ne more kupiti. Vsled svoje do najmanjšega detajla enotne organizacije je trust v teku let razpregel svoje mreže po celem ameriškem kontingentu ter je monopoliziral vso trgovino s petrolejem. Roosevelt se je boril ž njim, pa je bil sam premagan in tako se približno godi s Taftom, sedanjim predsednikom Zjedinjenih drŽav. Uporabili so proti trustu takozvani Sher-manov zakon, ki prepoveduje vsako omejevanje proste trgovine ter hoče tako zabraniti privatni monopol; ta zakon so razlagali že jako različno in dokazali s tem njegovo pomanjkljivost, zato je tudi nova obsodba, ki se naslanja nanj malo vredna in se ji bodo zviti Američani kaj lahko ognili. V obsodbi je zapovedano razdruženje trusta v teku 6 mesecev, kakor je tudi zabranjeno vsako združevanje, ki bi imelo namen monopoliziranja trgovine. Zastopniki Company-e so zelo zadovoljni z izrekom sodišča in pravijo, da tako ugodnega niti pričakovali niso. Vsekakor smemo biti radovedni na nadaljni razvoj stvari, saj je trust tudi do nas že segel svoje poiipske roke, ko so se vršila pred letom pogajanja za petrolejske vrelce v Galiciji. V Avstriji se vedno boljinbolj osredotočuje gospodarsko življenje v različnih družbah in kartelih. Za nedavno ustanovljenim sladkornim kar-telom pride v kratkem špiritov, ki ga mislijo ustvariti po nemškem načinu. Avstrija je v preteklem letu produci-rala poldrugi milijon hektolitrov špirita, kar predstavlja približno vrednost 70 do 80 milijonov kron. Kartel ho imel svoj sedež na Dunaju, v Pragi ho pa glavna prodajalna centrala, ki bo določala cene in posredovala med producenti in odjemalci. Nova zveza ho imela nalogo, da pospešuje večjo Porabo špirita v industrijske ln obrtne namene; v Avstriji se. je porabilo zadnja leta denaturiranega špirita okroglo 300.000 hektolitrov, med tem ko je služila v Nemčiji skoro petkrat večja množina v industrijskih obratih. Dalje bo zveza povzdignila, špiritov iz-yoz, ki je dosedaj šel samo v Švico, pa sc tja le deloma in je splošno zelo opešal, kar jasno kaže našo pasivna trgovinska bilanca. Dr. Č. Ali ste pridobili ..Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agiiirajte povsod za nove naročnike! 6g. botrom in bofricam priporočam sooja : Nikelnasta moška nra z verižico Prava srebr. » » > » 14-kar. zlata » ..... Nikelnasta damska » z verižico Prava srebr. » » » » 14-kar. zlata » » . 14-kar. zlati uhani K 4-50 napr. » 9-70 » » 44-— » s 8-50 > » 9-50 » » 20— » » 1-80 > » 4-50 » Največja ln najsolldnejša tvrdka H. SUTTNER liubliana, ftles; 9. zveč. 737 1 9 3 J brezvetr jasno 7 zjutr. 737 5 6-2 i si. Jug. —— megla 1-4 2. pop. 735 0 20 0 sr. jvzh. del. obl. 9. zveč. 7359 13 0 j si. jvzh. oblačno 7. zjutr 7366 10 0 1 si. jvzh. jasno 0-2 2. pop 735-7 19 9 | si. jug Srednja predvčerajšnja temp, 10 8°. norm. 15-1". Srednja včerajšnja temp. 13 3J norm. 15 2°. 1716 Zalivala. Vsem, ki so nas ob smrti Dne Šlempili, n\. ]qnit in te 3®i, ro|. isiicl sočutno spominjali, ki so spremili dragi rajnki k večnemu počitku, posebno vis. odboru, cenjenim gospodičnam učiteljicam in gojenkam ,Mladike", slav. kranjski čitalnici in njenemu pevskemu zboru, sestram in bratom Sokolom, vsem darovalcem vencev in cvetlic, kakor tudi vsem drugim, posebno onim, ki so prišli iz oddaljenih krajev, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. 1710 t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelem in znancem žalostno vest, da je naš predragi, nepozabni brat. svak in stric, gospod Franc Milavec zasebnik dane«, dne 25. maja opoldne po kratki bolezni, prejemši svete zakramente za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 27. maja ob pol 5. uri popoldne. Sv maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Cerknici. Cerknica, dne 25 ma,a 1911. Žalujoči ostali. Ime: R. Miklauc Ljubljana 592 bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo, mmmmmm^mml OOOO QO..Q.Q O o .0.00 o o o o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ha slov. mi prelšnlem Mitu „laisrma;«nos tfreoored" samo kratek čas Predstave od 3. ure popoldne nu pa do noč!. Vstopnina: Sedež 60 v., stojišče <0 v., vojaki in otroci polovico. Šole pod vodstvom gg. učite-teljev imajo znižane ceno! 0 o o o o o o o o o o o o o Pijte samo „Tolstovrško slatino u ki je edino slovenska ter voda. i47i Naroča najboljša zdravilna in namizna kisla se: Tolsti vrb, p. Guštanj, Koroško. Za slabokrvne in nrebolele je zdravniško priporočano 4 črno Dalmatinsko vino B« BBS najboljše sredstvo 2501 jM^B^mA 4 steklenice (S kg) franko K 4*50 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. ise proda ;ili da v najem s trgovino z mešanim blagom in koncesijo. Več pove lastnik ivan Cašperlin, trgovec, Zelena jama pri Ljubljani št. 92. itoi 3 Kurzi efektov in menjic. dne 25. maja 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 0 «/2% . Ogrska zlata renta 4% .... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 31/2% Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark .......... 20 frankov ......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 92-35 92-35 96-25 96-35 116-65 92-35 81-65 111-95 91-20 80-05 19-33 639-75 240-05 117-321/2 23-48 19-Oli/a 94-40 2-53i/2 1507 m m m W Hisa podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka se proda. Št. lOo/pom. u. 1688 Razpis za dobavo drv. C. kr. deželna vlada v Ljubljani potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov vsako leto 600 do 700 kubičnih metrov trdih in 50 do 60 kubičnih metrov mehkih drv. Razpisuje se zatorej ponudba za dobavo zgoraj omenjene množine drv. Ponudniki naj vlože svoje ponudbe do 10. junija 1911 pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, prilože ponudbam varščino v znesku 500 kron ter povedo ceno za bukova cepljena drva in za jelova cepljena drva brez porenkljev, eventualno za krajnike od mehkega lesa, ki jih je, če mogoče dobaviti v dolgosti 1 metra tako, da se prevzemo zložene v kletih c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Omenjena drva bo, kakor nanese potreba, dobavljati vse leto, vendar njih največji del od meseca julija do oktobra. Pogodba se za zdaj sklene za eno leto. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 20. maja 1911. Ysa £jubliana govori o tem, da je arol tplaninšek -ova pražetia kava najboljša ! M t • • • • Veletrgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki Glavna zaloga: Graška g. 22, Podružnica »Narodni dom" Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgorHj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom tako, "da zaniore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogo-brojni obisk o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, čc tudi z najmanjšim poizkusom. Velceastitim gg.duhovtilkom ponudim voSčcne, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. V zalogi imaui vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga, ter deželnih in drugih pridelkov. la Zubukovski premog ponudim po K 2' 10 za tOOkg pri odjemu celega voza prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov i. t. d., i. t. d. ter rabljene solnate in druge vreCe, petrolejske in oljnate posode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 2859 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Izdelovatel) 0.