PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
M.	dnevni!
3 * s
^111
ipf.s ^
m c'5	%
“«pa!eSrgruvPrvini Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 209 (12.841)
Trst, sobota, 5. septembra 191
Italijanske tankerje bodo ščitile pred morebitnimi iransko-iraškinu
linije)
5723
1>
o
l
Ministrski svet sklenil poslati v Zaliv tri lovce na mine in druge vojne ladje
Zanone zmagal, Andreotti zgubil, toda v vladni koaliciji so hude polemike - Referendumi 8. novembra
RIM — Zanone je torej zmagal. Ministrski svet je včeraj sklenil poslati v Perzijski zaliv vojaško eskadro (tri lovce na mine, tri fregate, eno pomožno in eno oskrbovalno ladjo) kot »oboroženo spremstvo« italijanskim trgovskim ladjam, ki plujejo po Zalivu. Gre za kompromis med tezama tistih, ki so že od začetka zahtevali sodelovanje z Američani, Britanci in Francozi pri odstranjevanju min in patruljiranju ondotnega morja, in tistih, ki so se zavzemali za poseg OZN.
Ta kompromis pa pomeni tudi poraz Andreottijeve linije — čeprav je bil sprejet soglasno. Zunanji minister je sicer zatrdil, da razprava sploh ni bila ostra, »ker je šlo za problem zaščite ladij«, kar pa je po njegovem spet vprašljivo: zato, ker ladje številnih drugih držav plujejo po Zalivu brez spremstva: »Menim, da Iran ne namerava napadati naših ladij, saj je Italija dobra odjemalka njegove nafte. Če je v nekem zalivu takšna zmešnjava, rado pride do incidentov, kot je bil napad iraškega letala na ameriško ladjo, ob katerem je Bog poklical k sebi več mornarjev.« Te besede so dokaz, da Andreotti ni prepričan o pravilnosti izbire, ki pa ni všeč niti ladjarjem, kot je povedal na seji vlade minister za trgovsko mornarico Pran-dini. Minister Formica (PSI) pa je dejal, da je vsa zadeva en sam paradoks: »Z ene strani gremo branit ladje pred Iranom, z druge pa ščitit njegove interese.«
Kaj pa meni Goria?. »Premirja, ki je trajalo dober mesec, je konec, in nevarnost za ladje, ki plujejo po Zalivu, tudi italijanske, konkretna. Resen dokaz tega je primer ladje Jolly Rubi-no.« Toda Goria je še predvčerajšnjim, torej po napadu na to ladjo, rekel, da bi bilo absurdno poslati v Zaliv italijanske vojne ladje, ko pa so celo ZDA osvojile predlog Italije o posegu OZN.
Le zakaj so se ministri KD tako radikalno premislili v samih dvanajstih urah? Verjetno zato, ker je tajništvo PSI izdalo predsinočnjim sporočilo, v katerem so se socialisti prvič zavzeli za vojaško pobudo Italije v Zalivu. To je moralo izzvati pri demokristjanih bojazen, da ne bi pobude prevzel Cra-xi in da se ne bi na ta način v stranki relativne večine še poglobil razdor okrog vprašanja o odgovornosti za morebitne druge napade na italijanske trgovske ladje.
To so menda na včerajšnji seji ministrskega sveta še posebno poudarjali republikanci, socialisti in v prvi vrsti Zanone. »To je obrambna pobuda — je izjavil obrambni minister novinarjem po seji — s katero hočemo ščititi načelo o svobodni plovbi.« Zanone bo z nadrobnostmi operacije seznanil parlament: v ponedeljek popoldne pristojno senatno komisijo, v torek pa obrambno komisijo na Montecitoriu, nakar bosta zadevo obravnavali obe veji parlamenta skupaj. Načelnika skupin KPI v senatu in poslanski zbornici sta naslovila njunima predsednikoma že sinoči zahtevo o nujnostnem zasedanju skupščin, »kajti razsežnosti problema izključujejo njegovo obravnavo v komisiji in narekujejo širšo parlamentarno razpravo«. Le-ta pa bo gotovo zanimiva, saj je slišati nesoglasja tudi v sami koaliciji. Senator KD Domenico Rosati primerja včerajšnji sklep z mobilizacijo, ki jo je odredil Pella za Trst: »Gre za hudo odločitev, ker se tehtnica ne nagiblje več na stran diplomatskih pobud in podpore OZN, ampak na stran unilateralnega Posega vojaškega kova.«
Toda ministrski svet »se ni šel samo vojno«: določil je tudi datum za referenduma o jedrski energiji in civilni odgovornosti sodnikov — 8. november. Notranji minister Fanfani se je Priporočil volivcem, naj pred glasovanjem dobro prečitajo besedilo: na vo-lilnici, ki bo zadevala jedrski problem, bodo črke zaradi dolžine besedila zelo majhne.
Trije lovci na mine razreda Lerici	(Telefoto AP)
Sestava italijanske eskadre
RIM — V pričakovanju odločitve italijanskega parlamenta je v grobih obrisih že sedaj znana sestava italijanske eskadre, ki bi morala zapluti v nevarne zalivske vode. Kot je navedel obrambni minister Zanone, bodo v eskadri trije lovci na mine razreda Lerici (Milazzo, Sapri, Vieste) in pomožna ladja Anteo, dve ali tri fregate (razredov Maestrale ali Lupo) z oskrbovalno ladjo Vesuvio. Odpadla je torej prvotna zamisel, ali bolje rečeno, ameriška zahteva, da bi Italija pomagala s svojimi lovci na. mine ati pa z minolovci. Zadnji razvoj dogodkov v Zalivu namreč nesporno dokazuje, da bi bila taka plovila nebogljene tarče tako za letala kot za vojaške pomorske enote. Prav zato je še najbolj verjetno, da bodo v eskadri tri fregate razreda Maestrale, ki so med najsodobnejšimi tovrstnimi vojnimi ladjami. To so večnamenske fregate, ki so uspešne tako v protipodmorniški kot protiletalski obrambi, lahko pa nudijo
odpor tudi v pomorskih operacijah, saj so oborožene z brzostrelnimi netr-zajnimi in trzajnimi topovi, večcevne strojnice pa zagotavljajo pravo svinčeno zaporo, obenem imajo tudi protiraketne sisteme. Seveda pa niso kos kombiniranim zračnim in pomorskim napadom, za tetke operacije je nujna zračna obramba, te pa italijanska mornarica za sedaj še nima.
Bolj komplicirana je ocena lovcev^ na mine razreda Lerici. To so sodobna plovila s plastičnim trupom, za katera se zanimajo tudi Američani. Ker pa ima italijanska mornarica poleg lovcev na mine tudi minolovce, prvi služijo predvsem za odkrivanje min, drU-gi pa za njihovo uničenje. Seveda pa imajo lovci na mine razreda Lerici tudi samostojne sisteme za uničevanje min, ki pa se ne morejo kosati s francoskimi in britanskimi, kjer so v bistvu odpravili razlikovanje med lovci na mine in minolovci.
Kompromisna razsodba vrhovnega sodišča Sovjetske zveze
Mladega Rusta obsodili na štiri leta zapora v navadnem delovnem taborišču
MOSKVA — Vrhovno sodišče Sovjetske zveze je včeraj nepreklicno 'obsodilo 19-letnega Mathiasa Rusta na štiri-leta navadnega delovnega taborišča, ker je s svojim poletom do Moskve in pristankom pod kremeljskimi zidovi zagrešil zlonamerno huliganstvo, prekršil mednarodne letalske norme in nezakonito prešel sovjetsko-fin-sko mejo. Javni tožilec je predvčerajšnjim za te prekrške zahteval kar osem let delovnega taborišča z najstrožjim režimom. Sodniki so se torej odločili za kompromisno kazen, ki ni pretrda, a je obenem dovolj zgledna. Odločitev vsekakor ni bila lahka, saj so v sovjetski sodni praksi razlike med zahtevami javnih tožilcev in razsodbami minimalne. Nedvomno so razsodbi botrovali daljnosežni politični razlogi, ki pa niso trenutno povsem jasni. Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov je včeraj prisostvoval razpravi in kasneje novinarjem izjavil, da verjame v Rustovo dobro vero, da ni hotel oškodovati in prizadeti Sovjetske zveze. Gerasimov je tudi omenil primer, ko je leta 1938 neki britanski inženir pristal nedaleč od Moskve, ker je hotel k svoji zaročenki. Britanca so obsodili na mesec dni, a so ga takoj pomilostili. Če je takrat pomilostitvi botrovala »ljubezen«, bi lahko sedaj upoštevali »mirovni nagib«, so Gerasimovu na-
vedli novinarji. V odgovoru je glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva potrdil do možnost.
Na Zahodu pa so vsi pričakovali tršo in še bolj zgledno kazen, ki ji bi sledil izgon obsojenca iz države. Po včerajšnji razsodbi pa postaja vse kljub izjavi Gerasimova bolj vprašljivo. Štiri leta navadnega delovnega 'taborišča je navsezadnje kazen, ki jo lahko brez posledic presedi tudi manj odporen Zahodni Nemec. Sovjetsko sodstvo je z milejšo kaznijo odvzelo Zahodu marsikateri argument. Če bodo torej Rusta čez kak mesec izgnali, bo Sovjetska zveza nedvomno pridobila na ugledu.
Včerajšnja razsodba po ni povsem pojasnila, zakaj se je Rust podal v tak podvig. Njegova trditev, da je to storil iz miroljubnih nagibov, ni prepričala sodnikov. Tudi teza, da je bil polet gola pustolovščina, je sprejemljiva le za uradno sovjetsko uporabo, ne pa za zahodne opazovalce.
Vsekakor je Rust lahko še kar zadovoljen. Tega po čitanju razsodbe ni skrival, svoji materi pa je rekel, da je bila razsodba pravična. Rustovi materi je po razsodbi neki Leningrajčan izročil pisma sovjetskih državljanov, ki prosijo Gorbačova, naj pomilosti Rusta. Napovedal je tudi, da se bo ta akcija nadaljevala in da bodo prosili tudi moskovskega metropolita, naj posreduje v Kremlju.
Jugoslovani preko meje brez napovedanih obrazcev
TRST — Italijansko zunanje ministrstvo je posredovalo pri pristojnih oblasteh in predlagalo revizijo sklepa, ki zahteva, da morajo jugoslovanski državljani ob vstopu v Italijo izpolniti posebne obrazce. Obenem je vzpostavilo pozitivne stike z jugoslovanskimi oblastmi, da bi skupaj našli v duhu sodelovanja, ki je značilno za obe državi, obrazcem alternativne pobude, da bi lahko vsi jugoslovanski državljani nemoteno prestopali mejo.
To je v bistvu vsebina Andreottijevega odgovora na poziv predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Biasuttija za odpravo tega sklepa. Biasutti je Andreottiju jasno navedel svoje pomisleke in zaskrbljenost ob sprejetju take pobude, ki bi negativno vplivala na razvejene odnose med državama in na tradicionalno sodelovanje ob meji.
Sklep o izpolnjevanju obrazcev za vse, ki niso državljani ene od članic Evropske gospodarske skupnosti, je bil namreč diskriminatorski do Jugoslovanov, saj so bili pred tem izvzeti tudi državljani nekaterih držav, ki niso v EGS (Avstrija, Malta, Turčija).
Fenomen Madonna: za občinstvo kot nalašč prikrojena zvezda
TURIN - Napovedani uspeh pop zvezde Madonne se je torej uresničil. Organizatorji prvega italijanskega koncerta Madonne sicer res niso štedili s sredstvi, saj so z inštrumenti, ojačevalci, lučmi, zvočniki in ostalimi pritiklinami napolnili deset tovornjakov in eno tovorno letalo boeing 747. Kot znano je koncert odkupila RAI in ga je posredovala številnim drugim svetovnim televizijam, računajo tako, da je pred televizijskimi zasloni koncertu sledilo več deset milijonov gledalcev. Turinski občinski štadion je bil seveda razprodan, za ta dogodek pa se je angažiral tudi turinski in širše italijanski svet mode, politike in vsepričujočega Spektakla. Na tribuni za goste so tako sedeli minister Tognoli, Um-berto Agnelli, milanski žup^n Pilit-
teri, modna kreatorja Giorgio Ar-mani in Elio Fiorucci itd.
V teh pogojih je bil takorekoč uspeh neizbežen, vsi namreč poznamo izredno profesionalno sposobnost pop pevke italijanskega porekla. Pevka je nastopila s svojimi najbolj znanimi skladbami, koncert pa je zaključila s pesmijo »Who's that girl« (Kdo je to dekle), po kateri nosi naslov cela letošnja turneja. Tudi na tem koncertu je bilo jasno potrjeno dejstvo, da ljudstvo potrebuje zvezde, ki mu jih sredstva javnega obveščanja z neverjetno uspešnostjo prikrojijo. Nič čudnega torej, če so se televizijske kamere vseskozi vrtele okrog Madonne in so skoraj povsem prezrle njen sicer številen ansambel. Takšen je pač svet biznisa, katerega je Madonna prvovrsten proizvod...
Jackie Joyner vdrugič
SANDOR TENCE
RIM — Atletska ekipa Nemške demokratične republike ni samo zelo močna v ženski konkurenci, ampak tudi med moškimi. Na svetovnem prvenstvu v Rimu sta namreč tako v metu diska kot v deseteroboju slavila zastopnika NDR, zlate kolajne pa so včeraj osvojile še ZDA, Norveška in Bolgarija.
Najbolj dragocena je morda zmaga Torstena Vossa, ki je v deseteroboju premagal svetovnega rekorderja in dolgoletnega »kralja« v tej zelo naporni in popolni panogi, Britanca Thompsona. Slednji, ki praktično deset let ni imel pravih nasprotnikov, je sicer prišel v Rim v precej slabi kondiciji in je tekmoval le na pritisk britanske atletske zveze. Drugo včerajšnje zlato odličje si je NDR priborila v moškem metu diska.
V ženskem teku na 10 kilometrov je premočno zmagala Norve-žanka Kristiansenova, ki je celo progo tekla dobesedno sama, saj si je odločilno prednost priborila že takoj po startu. To disciplino bodo prihodnje leto vključili tudi med uradne olimpijske panoge. Zelo dober trenutek bolgarske atletike je potrdila Ginka Zagorčeva v teku na 100 m z ovirami, kjer je sicer svetovna rekorderka. V ženskem skoku v daljino pa je zmagala temnopolta Američanka Jackie Joyner, ki je tako ponovila uspeh iz deseteroboja. Med včerajšnjimi vrhunskimi tekmovanji, ki jih je nekoliko motil dež, so nastopili tudi atleti-invalidi, ki jih je publika pozdravila s toplimi aplavzi. Gre vsekakor za hvalevredno pobudo organizatorjev, zmagovalce pa je osebno nagradil predsednik mednarodne atletske zveze Nebiolo.
G. R.
Zalivski spopad zadobiva nove nevarne razsežnosti
Z novim iranskim raketnim napadom se je v vrtincu znašel še Kuvajt
DUBAJ — Guido Manfredino, komandant ladje Jolly Rubino, na katero je predvčerajšnjim streljal iranski patruljni čoln, si je med napadom zlomil stegnenico. To so včeraj ugotovili v bolnišnici v Dubaju, kamor so komandanta in enega izmed mornarjev, ki ga je oplazil kos kovine, izkrcali. Komandant ladje, ki se zdravi v ameriški bolnišnici v Fort Rašidu, je v telefonskem pogovoru z dopisnikom Anse izjavil, da je ladjo zadelo 6 granat. Po njegovem mnenju so bili napadalci točno obveščeni o smeri plovbe italijanške ladje, posebej pa še o tem, da je Jolly Rubino prihajala iz Kuvajta.
Jolly Rubino, kot piše v sporočilu brodarske družbe I. Messina, lastnice kontejnerske ladje, sedaj pluje proti se-vernojemenskemu pristanišču Hodeidi, 21. septembra pa bo priplula v La Spezio.
Na vojaškem področju v Zalivu in na iraško-iranski fronti je bilo tudi včeraj precej živahno. Kuvajtska poluradna tiskovna agencija Kuna je včeraj oddala vest, da je raketa z daljšim dometom zadela južno obalo države. Raketa je, tudi po izjavah v obrambnem ministrstvu, bila izstreljena zgodaj zjutraj, ni pa povzročila hujše materialne škode, pa tudi človeških žrtev ni bilo. Opazovalce skrbi dejstvo, da je raketa, zelo verjetno je bila iranska, zadela ozemlje države, ki ni v vojnem stanju.
Iraški lovci so tudi včeraj napadli tri petrolejska polja v Ahvazu in v območju, imenovanem Imam Hasan in Agažari, v centralnem in zahodnem Iranu. V sporočilu iz generalnega štaba iraške vojske je zapisano, da so bili napadi zelo učinkoviti in so povsem uničili za Iran gospodarsko izredno pomembne objekte. Iranska tiskovna agencija Ima je včeraj posredovala vest, da je kuvajtsko protiletalstvo v sredo se-
strelilo iraško letalo. Agencija je navajala »dobro obveščeni« vir v Teheranu. V precej meglenem sporočilu s Cipra piše, da so v noči med četrtkom in petkom napadli saudski supertanker. Ladja naj bi v napadu utrpela veliko škodo, ni pa znano, za kateri supertanker gre in niti njegovega položaja v trenutku napada.
Londonsko združenje zavarovalnic Lloyd's, največje svetovno zavarovalno tržišče, je od leta 1980, ko se je pričelo z napadanjem ladij v Zalivu, brodarskim družbam izplačalo že okroglo milijardo funtov šterlingov (okrog 2.150 milijard lir). Podatek so včeraj objavili v Londonu istočasno s sklepom o 50-odstotnem povišanju premij za ladje, ki bodo plule v to območje.
V dogajanje se je očitno odločno vključila tudi Japonska, saj je petrolej iz tega območja za Japonsko trenutno nenadomestljiv vir energije. Kot znano, so japonske brodarske družbe za nekaj dni ustavile plovbo svojih supertankerjev v Zaliv, japonska vlada pa je včeraj naslovila na vladi v Teheranu in Bagdadu prošnjo za premirje vsaj med obiskom generalnega tajnika Pereza De Cuellarja. Prošnjo so včeraj v Tokiu izročili veleposlanikoma Iraka in Irana, zelo verjetno pa bo tudi to »glas vpijočega v puščavi«, saj sta oba diplomata že med sprejemom poslanice potrdila stališče svojih vlad, ki sta si zaenkrat za nekaj svetlobnih let oddaljeni. Japonski brodarji so sicer včeraj sprejeli zanimiv sklep. Po nevarnih zalivskih vodah bodo odslej pluli v konvoju, konvoji pa bodo pluli brez vojaške zaščite. Možno je sicer, da bodo tudi japonske vojne ladje kaj kmalu zaplule proti Zalivu. S to prošnjo se je prvemu ministru Nakasoneju včeraj predstavil minister za prevoze Hašimoto.
Hude posledice za stabilizacijski program
Agrokomerc povzročil nepopravljivo škodo
SARAJEVO, BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je včeraj proučilo primer Agrokomerc. Podprlo je vse zakonske in družbenopolitične ukrepe, ki so jih sprejeli za razčiščevanje tega primera in za ugotavljanje odgovornosti za ogromno družbenogospodarsko škodo, ki je nastala z grobim kršenjem zakonitosti v poslovanju Agrokomerca.
Ugotovili so, da je z nezakonitim poslovanjem utrpela škodo celotna jugoslovanska družba in razvoj države, s hudimi posledicami pri izvajanju stabilizacijskega programa. Predsedstvo meni, da je treba najhitreje ugotoviti vzroke in posledice nastalega položaja in do konca določiti in izvesti vse nujne ukrepe za izvajanje odgovornosti vseh, ki so sodelovali v teh nezakonitostih.
Upoštevajoč sklepe, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel o primeru Agrokomerc, je predsedstvo posebej poudarilo pomen sklepa ZIS, da v skladu s svojimi pooblastili in dolžnostmi sprejme ukrepe za še učinkovitejšo uporabo zakona in odgovornosti za njihovo kršenje,
predvsem v zvezi z realizacijo sprejetega programa, za sprejetje ukrepov za odstranjevanje neregularnih virov financiranja.
Razgovor predsednika poslovnega odbora sozda Agrokomerc Fik-reta Abdiča z jugoslovanskimi novinarji, ki so ga napovedali v četrtek, je bil včeraj odpovedan. Deset novinarjev se je zbralo v predstavništvu Agrokomerca na Reki, vendar so jih obvestili, da je nekdo v Abdičevem imenu telefonsko odpovedal razgovor. Novinarji niso izvedeli pravih razlogov, ker so se obrazložitve tajnice, sodelavcev in soproge Abdiča bistveno razlikovale. Tudi poskus novinarjev, da bi obiskali Abdiča v njegovi hiši v Voloskem je bil neuspešen, ker so jim to preprečili štirje možje, ki se niso želeli predstaviti. Fotoreporterjem so z grožnjo prepovedali fotografirati hišo. Do dogovora o razgovoru z novinarji je prišlo po Abdičev! izjavi, da »mora tudi on jugoslovanski javnosti nekaj sporočiti po poročilu z zasedanja predsedstva CK ZK BiH«.
Orožje in mamila na ladji
BARI — Tudi včeraj so finančni stražniki iz Barija odkrili na libanonski tovorni ladji Bustany I več heroina vrste brown sugar in libanonskega hašiša. Na ladji, ki so jo v noči med ponedeljkom in torkom prestregli kilometer od italijanske obale, so kmalu odkrili večjo količino mamil, po natančnejši preiskavi pa so v levem boku ladje odkrili še dobro zamaskirano skrivališče, kjer je bila shranjena velika količina orožja in municije.
Državni pravdnik iz Barija Domenico Zacca-ria je včeraj dejal, da je preiskava še v teku in je zato zavita v najstrožjo tajnost. Novinarjem ne dovolijo več niti vhoda v zgradbo državnega pravdništva ali na pomol, kamor je privezana ladja Bustany L Kaže, da so pregled ladje zaen-
krat ustavili in čakajo na pirotehnike, ki bi lahko ugotovili, če je na ladji skritega še kaj orožja.
Namestnik državnega pravdnika iz Masse Augusto Lama je včeraj izdal okrog 40 zapornih nalogov, ni pa bilo mogoče izvedeli imen oseb, ki jih je dal aretirati. Dobro obveščeni izjavljajo, da so zaporne naloge izdali na podlagi »zelo zanimive« dokumentacije, ki naj bi jo našli na krovu ladje. Dokumenti pričajo o delovanju bliž-njevzhodnih in islamskih terorističnih skupin, v trgovino z orožjem in mamili pa je baje vključenih tudi nekaj italijanskih uvozno-izvoznih podjetij.
Na sliki (telefoto AP): ladja Bustany I v pristanišču v Bariju
Komemoracija ob smrti štirih vojakov JLA
BEOGRAD — V Domu JLA v Nišu je bila včeraj komemoracija ob tragični smrti štirih vojakov, ustreljenih v vojašnici v Paračinu. Po komemoraciji so njihova trupla v rojstne kraje spremljali tovariši iz kasarne.
V znak žalosti tega dogodka so bile komemoracije tudi v vseh ostalih enotah niškega vojaškega območja. O hudem zločinu vojaka Aziza Keljmendija so obvestili vse vojake po vseh enotah JLA.
Ranjeni vojaki se dobro počutijo, nihče ni težje ranjen in vsi so izven življenjske nevarnosti. Zdravniki pričakujejo, da se bodo kmalu'vrnili v svoje enote oziroma domov, je dejal podsekretar zveznega sekretariata za ljudsko obrambo generalpolkovnik Milan Daljevič po obisku ranjenih vojakov. Daljevič je dejal, da bodo javnost natančno obvestili o celotnem dogodku, ko bo preiskava končana. V Domu JLA je sprejel tudi starše in sorodnike umrlih in ranjenih vojakov. Izrazil je globoko sožalje zaradi tragičnih dogodkov v kasarni »Branko Krsmanovič« v Paračinu.
Sožalno brzojavko je predsednik predsedstva ZK Kosova Azem Vlasi poslal zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo admiralu Branku Mamuli. Za že tako zelo zapleten položaj na Kosovu predstavlja neljubi dogodek hud udarec naporom za stabilizacijo stanja, pravi Vlasi v brzojavki.
Večkratni morilec Keljmendi je bil dobro znan varnostnim organom.
Po besedah sekretarja občinskega UNZ v Prizrenu Miroslava Stankoviča je Keljmendi leta 1984 skušal pobegniti v Albanijo v bližini mesta Vrbeštic, vendar so ga meščani ujeli in privedli odgovornim organom. Ker je bil v času tega dejanja starejši mladoletnik, je bil kaznovan z največjo kaznijo 15 dni zapora. Kazen je prestal. Morilčev brat Ibriz Keljmendi, diplomirani pravnik brez zaposlitve, je bil leta 1981 aretiran zaradi pisanja sovražnih separatističnih parol v vasi Dušanovo. Tudi on je bil kaznovan s 15 dnevi zapora, ker je bil tedaj še mladoleten, (dd)
Preiskava o Valtellini
RIM — Komisija za probleme okolja in teritorija pri poslanski zbornici se je včeraj soglasno odločila za parlamentarno preiskavo o dogodkih v Valtellini in za ogled prizadetih krajev. Preiskavo mora seveda pooblastiti predsednica zbornice Jottijeva, sicer pa niso določili niti datuma za obisk, ker se utegnejo enako odločiti tudi v senatu. Člani komisije so prisluhnili nato poročilu predsednika lombardij-skega deželnega odbora Bruna Tabac-cija, ki je pozval vlado, naj v že odka-zano petletno nakazilo 2.500 milijard lir za odstranitev posledic nesreče vključi še dodatnih 400-500 milijard lir za najnujnejše ukrepe.
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Komercialna zabava z dogodivščinami Mametovega »gamblerja« in plitvina Montaldovega filma
Varuj se prikupnih poklicnih igralcev in zlatih očal
XXI l\ /
IINTERNAZIONALE
DELCINEMAl
BENETKE (LIDO) — Prišel je. Bosonog, v črnih mahedravih hlačah najfinejšega italijanskega kroja, v črni srajci in prav tako črnem usnjenem jopiču, se je arogantno postavil pred fotografe. Opoldansko sonce se je odbijalo v drobnem briljantu, ki mu krasi levo uho, medtem ko so fotografi kar s komolci odganjali krdelo radovednežev.
Rupert Everett, alis Davide Treves Montaldovega filma Gli occhiali d'-oro (Zlata očala), je že s samim pri-
hodom na Lido zasenčil nosečo Kat-hleeno, potisnil v ozadje režiserja Montalda in zakril ljubke poteze soigralke Valerie Golinove. Zaenkrat, dokler ne bo na Lidu pristala skupina De Palmovih Nedotakljivih, je bil prav temnolasi Rupert prava zvezda festivala. Njegov zamišljeni obraz ima celo zdravilne sposobnosti, saj marsikdaj pomaga bolehnemu Mon-taldovemu filmu, da se vzravna, dremajočega gledalca pa zdrami in ga prisili, da si ogleda še nekaj kadrov, predno mu utrujena trepalnica ponovno zakrije pogled na ekran. (Mor-riconejeva božajoča glasba ima pri tem svoj delež krivde). Zlata očala imajo Berlusconijev producentski pečat, zato pa bodo morda nekateri italijanski kritiki v škripcih pri pisanju kritike Comencinijevega RA1 filma, manj v zagati pri vrednotenju Montaldovega umotvora, v katerem se prepletajo medvojno preganjanje Židov, homoseksualna ljubezen, briljantno življenje v Opatiji (beri kopališče na Jadranu), samomor in filantropija. Philippe Noiret si je pogumno naložil breme interpretacije homoseksualnih motenj zdravnika Fadigatija, ki ga bo le skok v blatno reko odrešil dušeče opravljivke Ste-fanie Sandrelli (še nikoli nismo tako podrobno analizirali njenih dlesni), čvekave Valerie Golino, brezsrčnega ljubimca Nicole Farrona in impresivno šarmantnega Everetta. Zlata očala je vsekakor film, ki bo v kinodvoranah žel nekaj uspehov, pripoved je tekoča, slika zanimiva, glasba te pritegne, občutek nepopolnosti, počasni
tempo in statična interpretacija nekaterih igralcev pa bodo gledalcu dajali občutek, da je gledal »umetniški« film, točno to, kar si pričakuje Berlusconi.
Pristno komercialnega značaja, a znatno boljše kvalitete, je prvenec ameriškega scenarista Davida Ma-meta. Na festivalih je »komercialni film« nekaj, kar takoj vzbudi prezir dobršnega dela mazohistično razpoloženih gledalcev, ki jim je zabava v kinodvorani tako kot preklinjanje v cerkvi. Prispodoba drži, še posebno če pomislimo na projekcije, ki so na-
menjene izključno kritikam in tisku, kjer je smeh skorajda prepovedan, jok pa sramota vseh sramot. Edini smeh, ki ga je Mametova House of Games (Igralnici je ime tako) vzbudila med »strokovnjaki«, je bil v znamenju posmehovanja. Tako psihologinja Margaret (Lindsay Crouse) kot poklicni igralec Mike (Joe Manteg-na, vreden naše bodoče pozornosti) sta preveč »american style«, da bi lahko pritegnila zanimanje intimis-tično navdihnjenih Evropejcev. Oba govorita preveč in prehitro, znak, da
je bil Mametov trud precej scenarističnega kot režijskega značaja, tekst je zabaven, a težko prevedljiv (podnapisi so bili dobri, a nepopolni), filmska pripoved pa je tako zgrajena, da si vsak četrt ure ponovno zastaviš vprašanje, ali slediš popolni oslariji ali dobremu filmu. Kakršenkoli odgovor na to vprašanje bi bil vsiljen, saj je Mametov film namenjen širokemu občinstvu, ki bo imelo dovolj časa na razpolago, da bo samo odločalo, ali mu je bil film všeč ali ne. Mamet najbrž ni novi Capra, naj pa dvigne roko tisti, ki si ni nikoli prijetno kratil časa z branjem stripov.
Dan na Lidu se je, vsaj za nekatere, končal s praznovanjem Montaldovega »uspeha« (gost je bil seveda megaproducent), za druge pa, žal, s predstavitvijo sovjetskega filma Vzlomščik (Vlomilec). Prvenec Valerija Ogorodnika je razočaral predvsem tiste gledalce, ki jim je mladi sovjetski film pri srcu. Problematika mladih rock skupin v novem vzdušju sovjetske »prozornosti« je že relativno zastarela, tehnično je bil film nadvse povprečen, igralci pa so bili z izjemo malega Šenke, prepuščeni samim sebi. Režiser Ogorodnikov je izjavil, da se na moderno glasbo skupin Alisa, Aukzion, Prisustvije itd. ne spozna, kar je povsem razvidno iz filma. Na to temo je bil očitno boljše informiran kostumografski oddelek, saj so bili vsem na voljo pariška plastična očala, T-shirts musi-cala Oats, glasbene oddaje MTV in koncert look skupine A-HA.
EVA FORNAZARIČ
Skupina sovjetskih rockerjev Ogorodnikovega Vlomilca
»Šola, jeziki in
krajevne kulture« v Passarianu
PASSARIANO — Šola, jeziki in krajevne kulture je naslov zanimivega dvodnevnega zasedanja, ki se je začelo včeraj v Vili Manin v Passarianu. Zasedanje pod pokroviteljstvom deželne uprave prireja občina Codroipo, pobudo pa so podprle občinske in pokrajinske uprave Vidma, Pordenona in Gorice ter videmska univerza. Namen tega srečanja je, kot je uvodoma povedal župan Cod-roipa Pierino Donada, pripomoči k oblikovanju pedagoških prijemov za pouk jezika manjšin - v konkretnem primeru furlanščine - v pričakovanju odobritve državnega zakona o zaščiti jezikovnih skupnosti.
Večji del zasedanja je bil namenjen konkretnim problemom Furlanije in iurlanščine. Na sporedu pa je bilo tudi nekaj referatov in posegov, ki presegajo to pretežno krajevno raven in so nedvomno zanimivi za širšo javnost oziroma tudi za druge manjšine. Med temi naj omenimo predvsem dva izčrpna uvodna referata. Docentka na beneški univerzi Elisabetta Zuanelli je v svojem poročilu z naslovom »Krajevni jeziki in jezikovna vzgoja« najprej osvetlila razvejanost jezikov v svetu in s tem v zvezi problematiko pouka materinščine v predšolski dobi in v osnovni šoli. Svoj referat je obogatila z osebnimi izkušnjami, ki se sicer nanašajo na uvajanje pouka narečja v osnovne šole, vendar so bile nad-
Arnaldo Baracetti
vse nazoren in koristen prikaz problemov, s katerimi se morajo soočati vzgojitelji pri poučevanju materinščine kot drugega jezika v osnovni šoli.
Profesor ustavnega prava Daniele Bonamore pa je podal zanimivo analizo nekaterih členov italijanske ustave začenši s 3. in 6. členom, ki, kot znano, določata, da so vsi državljani enaki ne glede na jezik, ki ga govorijo, in da republika s svojimi normami ščiti jezikovne manjšine. Bonamore je še zlati opozoril na hudo pomanjkljivost zakonodaje o šolstvu, kjer republika še zdaleč ni izpolnila obvez do jezikovnih manjšin, ki si jih je sama zadala s svojo ustavo. To poročilo je z dodatnim referatom izpopolnil predsednik zveznega odbora za jezikovne manjšine Con-femili Piero Ardizzone, ki je podal podroben pregled vseh ukrepov, ki so jih doslej sprejeli v Italiji v zvezi s poučevanjem jezikov na osnovnih šolah.
Preostali del zasedanja je bil, kot rečeno, namenjen pretežno furlan-ščini. Slišali smo tudi zanimive primerjave s sorodnim ladinskim jezikom, saj sta govorila tudi predstavnika ladinskih skupnosti iz Južne Tirolske in iz Švice. Seveda je bilo nekaj posegov tudi političnega značaja. Od pozdrava predstavnika društva Filologica friulana, ki je polemiziral z deželno upravo, češ da so prispevki za furlansko kulturo prenizki, do deželnega odbornika za kulturo Barnabe, ki je s svoje strani poudaril, da je dežela v zakonu o kulturnih dejavnostih izrecno predvidela možnost, da tudi šolski zborni organi prosijo za prispevke za delo v korist krajevne kulture, da pa nihče za ta sredstva ne prosi. V razpravo je posegel tudi bivši komunistični poslanec Baracetti, ki se je zavzel za čimprejšnjo odobritev zakona o jezikovnih skupnostih, kateremu je v prejšnji mandatni dobi sam botroval skupno s socialističnim poslancem Fortuno in demokristjan-skim poslancem Bressanijem. Vendar pa je, kot že rečeno, zasedanje predvsem strokovnega značaja, kot je strokovno tudi občinstvo, saj je med 250 udeleženci (več kot 100 prošenj za udeležbo so morali zaradi pomanjkanja prostora zavrniti) velika večina šolnikov: dokaz, da je to vprašanje v furlanskih šolah res občuteno.	BOJAN BREZIGAR
Danes na pokrajinskem partizanskem mitingu VZPI-ANPI
Selce pri Ronkah: srečanje bivših internirancev
Srečanje priložnost za boljše poznavanje tega dela naše polpretekle zgodovine
TRST — V okviru 12. partizanskega mitinga v Selcah pri Ronkah, ki ga prireja pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI, in se je včeraj začelo z že tradicionalnim srečanjem bivših partizanskih borcev, bo danes na programu pomembno tovariško srečanje nekdanjih internirancev v koncentracijskem taborišču Fossalone v občini Gradež. Pomembno smo zapisali zato, ker je bilo o tem taborišču do sedaj premalo zapisanega, ker je o njem zbrano le malo dokumentacijskega gradiva, ki se oslanja na izjavo tistih, še živih, ki so bili v tem taborišču. Že dejstvo, da so številke o zbranih izjavah zelo različne (v nekaterih člankih je omenjeno število 100, v drugih 70, v tretjih celo 300) kažejo, da je celotna zadeva vse premalo preučena, poznana, čeprav gre za pomemben del naše polpretekle zgodovine, za problem, ki zadeva obstoj koncentracijskih taborišč in taborišč za internirance tudi v naši neposredni bližini.
In da je šlo za koncentracijsko taborišče v kraju Fossalon, kaže tudi pečat, ki ga objavljamo s člankom, vtisnjen na dopisnico, ki jo je eden od internirancev poslal, na katerem je jasno zapisano »Čampo Concentramento Internati Politici — Fossalone«. Dopisnico hrani Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici kot važen dokument, ki priča, da so omenjeno taborišče tudi takratne italijanske oblasti katalogirale kot koncentracijsko taborišče, torej kot taborišče, kjer naj bi zaprli vse »nevarne in sumljive internirance«, predvsem Slovence, ki so bili nevarni fašističnemu režimu.
O ustanavljanju takšnih taborišč, govori že dekret Inšpektorata za vojne zadeve v Rimu z 19. septembra 1942, ki določa razporeditev 50.000 Slovencev v razna koncentracijska taborišča v Italiji.
Fašistična policija je na osnovi tega dekreta, s katerim je bil obveščen neposredno tudi Mussolini, aretirala na vzhodnem obmejnem ozemlju Italije 25.000 ljudi, ki jih je imela za sumljive in nevarne.
Pečat na dopisnici, na katerem je jasno zapisano »Čampo Concentramento Internati Politici — Fossalone«, ki ga hrani Odsek za zgodovino pri NŠK
»Da bi ukrotili to obliko kriminala« (mladina je namreč množično vstopala v »bande upornikov«) navaja poročilo prefekture v Gorici »je treba vztrajno in strogo nadzirati vse sumljive družine in aretirati njihove člane, če so se nekateri od teh pridružili upornikom«. Tu so omenjeni pomožni zapori v Zdravščini (Poggio Terzarmata), ki so bili zgrajeni
po nalogu notranjega ministrstva fašistične Italije, tu se omenjajo tudi drugi pomožni zapori (carcere sus-sidiario). Pečat, ki ga objavljamo pa zanika trditve, da so se takratne oblasti izogibale imenu »koncentracijsko taborišče«, ker je to za Fossalone jasno zapisano.
Fossalon je kraj, nekaj kilometrov stran od Tržiča (na poti proti Gradežu) ob reki Isonzato, kjer je bilo takrat (in je tudi danes) večje kmetijsko zemljišče. V tistem času je bilo povezano s taboriščem v Zdravščini; tu so internirali moške, ki so bili sposobni za obdelovanje zemlje, medtem ko so ženske odpeljali v taborišča v pokrajini Frosinone.
Prvi interniranci so prišli v taborišče Fossalone že v oktobru 1942. Skoraj vsi interniranci so bili Slovenci, ki so bivali v mejah italijanske države, vendar na slovenskem narodnem ozemlju. Aretiranci niso dobili obrazložitve o aretaciji, ali pa je bila glavna obtožba, da imajo sorodnike v partizanih.
Življenju v taborišču, ki je delovalo vse do kapitulacije Italije 1943, je bilo zelo težko. Hrana je bila slaba in nezadostna, oblačila skromna, delali pa so, v skupinah po 25 do 30, pod strogim nadzorstvom karabinjerjev. Taborišče je bilo dobro ograjeno, zveze jetnikov z zunanjim svetom, pa so bile zelo redke in strogo nadzorovane.
Kot smo že zapisali, je bilo do sedaj zbranega premalo gradiva in dokumentov o tem taborišču. Toda že na osnovi tega gradiva, je mogoče sklepati, da je bilo v Fossalonu zaprtih okrog 150 do 200, po " večini Slovenčev, italijanskih državljanov, ki so bili sorodniki partizanskih borcev iz tedanje goriške pokrajine.
Prav bi bilo, da bi dalo tokratno srečanje bivših internirancev spodbudo za temeljitejše zbiranje podatkov, ki naj bi potrdili delovanje tega taborišča, ki naj bi govorili o trpljenju in mukah internirancev, ki so se po kapitulaciji tudi sami pridružili partizanskim enotam, kj naj bi predstavljali tudi spomin na tiste, ki se iz taborišča niso več vrnili.
Prav bi bilo, da bi tudi ta kraj trpljenja naših ljudi dobil primerno spominsko obeležje, ki bi govorilo v spomin in opomin današnjim, predvsem pa bodočim rodovom.	N. L.
Koper: France Popit o primeru Agrokomerca
KOPER - Ob dnevu slovenskega sodstva je bilo včeraj najbolj svečano v Kopru, kjer so odprli prostore novega sodnega poslopja, na katere so koprski pravosodni organi čakali dobro četrt stoletje. Trak na vhodu v novo »palačo pravice« je prerezal dr. Jože Žabkar, dolgoletni predsednik okrožnega sodišča v Kopru, ki je tudi eden najzaslužnejših, da so delavci koprskih pravosodnih organov dobili novo streho nad glavo. Včerajšnje svečanosti so se udeležili številni najvišji predstavniki zveznega in republiškega pravosodja. Med povabljenci je bil tudi italijanski generalni konzul iz Kopra, slavnostni govor pa je imel predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit.
V pozdravnem nagovoru sta predsednik in podpredsednica koprske občinske skupščine Janko Kos-mina in Isabella Flego, v slovenščini in italijanščini orisala mukotrpno pot, ki so jo v republiki in še zlasti v južno primorski regiji morali pribiti, da so koprskim pravosodnim organom zagotovili ustrezne delovne prostore. Sedanjo sodno poslopje so začeli graditi že leta 1979, vendar so zavoljo začasne prepovedi uporabe družbenih sredstev za finansiranje negospodarskih naložb gradnjo ustavili do leta 1986. V novo poslopje so se preselili zaposleni na višjem in temeljnem tožilstvu, sodišču združenega dela in občinskem sodniku za prekrške. V stavbi, kjer je v petih etažah okrog 5.400 kvadratnih metrov površine, od teh več kot 3.000 kvadratov funkcionalne, je
poleg pisarniških prostorov, arhiva, knjižnice in obrata družbene prehrane še enajst razpravnih in tri konferenčne dvorane. Vrednost objekta bi po današnjih cenah presegala štiri milijarde dinarjev. Na včerajšnji svečanosti so najzaslužnejšim sodnikom podelili tudi letošnja priznanja slovenskega sodniškega društva, ki jih je letos prejelo 24 slovenskih sodnikov.
Predsednik predsedstva Slovenije France Popit je ob včerajšnji otvoritvi nove sodne stavbe v Kopru med drugim dejal:
»Ob primeru Agrokomerca se mi zdi bistveno poudariti, da ima to kriminalno dejanje ekonomsko, pravno, političnoin moralno razsežnost in bo zato neizbežno vplivalo na tekoče in dolgoročno gospodarsko in politično življenje v Jugoslaviji. Posebej me skrbi dejstvo, da dogodki okrog Agrokomerca rušijo ugled našega gospodarskega sistema ter slabijo zaupanje v ZK in druge subjektivne sile jugloslovanske družbe.
Ne bi bilo prav, če bi za neresnične neokusne izjave, ki žal pogosto prihajajo iz kar odgovornih ust ljudi drugih naših narodov in narodnosti, krivili kar te narode in narodnosti same. To ne gre. Zavedati se moramo, da smo se odločili za demokracijo za mnenjski pluralizem, in to kot organizirana družba in imamo tudi poenotena in verificirana mnenja o najbolj žgočih vprašanjih jugoslovanske družbe in države.
Če smo za premalo pretehtane besede in pisanje posameznikov nadvse občutljivi, pa je povsem drugače, ko gre za nekatera realna, merljiva in otipljiva ekonomska dejstva. Tu pa se začne spre-nevadanje, nojevsko obnašanje ali kar zavestno potvarjanje dejstev. Konkretno: vpeljali so programirano inflacijo, zmanjšali sredi prejšnjega leta obrestno mero, emitirali denar brez kritja, socializirali izgube pa tudi avtonomnost gospodarskih subjektov, ki je pogoj tržnosti, se iz dneva v dan zmanjšuje. Ali, dalje, nepripravljenost za menjanje zakonodaje, ki ureja ekonomske odnose s tujino, čeprav so rezultati tega sistema pogubni za Jugoslavijo, na kar že nekaj časa argumentirano opozarjamo. Na drugi strani pa nekatere, med njimi tudi predsednika Mikuliča, očitno izredno »skrbijo« osebni dohodki v Sloveniji. Ta gibanja naj bi, nič več in nič manj, kot ogrožala napore jugoslovanske družbe v stabilizacijskih prizadevanjih in oteževala naš skupni nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Toda, ali je res tako? Ne da bi bil izčrpnejši, moram le poudariti, da si v SR Sloveniji zelo prizadevamo in to že vrsto let, da bi ohranili oziroma celo izbpoljšali razmerje med akumulacijo in potrošnjo. Z rezultati nismo vedno zadovoljni. Pa vendar najboljša razmerja smo dosegali tedaj, ko je bila konkretna skrb prepuščena združenim delavcem samim«, je med drugim dejal Popit.
IZTOK UMER
V začasnih montažnih hišicah živi trenutno še 9.400 oseb
TRST — Trenutno je še 9.400 oseb, ki živi v montažnih hišicah: od teh je le polovica (4.700) v takih pogojih, da ima pravico do prejema deželnih finančnih prispevkov; okrog tisoč od teh čaka, da bo lahko obnovila ali pa popravila svoje domove, preostali pa čakajo, da se bodo zaključila obnovitvena dela na poslopjih, v katerih so prebivali pred tragičnim potresom iz leta 1976.
Podatek, ki ga bodo podrobneje razčlenili po zaključku preverjanj, ki so v teku, je anticipiral članom posebne svetovalske komisije, ki proučuje probleme potresnega področja odbornik Roberto Dominici, ki je ob tej priložnosti navedel tudi naslednje podatke: ob koncu leta 1984 je bilo v montažnih hišicah še skoraj 26 tisoč oseb, v polovici leta 1986 jih je bilo 19 tisoč; od teh jih je bilo 12.300 takih, ki niso imeli ustreznih pogojev za prejem deželnih prispevkov; povsem je torej razvidno, da se je število le-teh, med katerimi je precejšnje število tako imenovanih »socialnih« upravičencev, znatno znižalo.
Deželna komisija za proučevanje problemov potresnega območja je torej po kratkem poletnem obdobju obnovila svojo dejavnost in začela proučevati, kako rešiti še to odprto vprašanje.
ijelua
ARREDAMEIMTI
oprema za dom
dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
Enostavne rešitve za vaše probleme z omaro
Omare na splošno in še posebej garderobne omare je bilo od nekdaj najtežje učinkovito vključiti v stanovanjsko opremo. Prednosti, ki jo nudi njihova notranjost, ne ustreza kakovost zunanjega videza.
Vse omare, pa naj bodo velike, visoke, široke, globoke, take z dolgočasnimi stranicami in ki so nam v napoto, imajo standardne mere. Zato se včasih zgodi, da se moramo obrniti na mizarja, če hočemo imeti omaro, ki odstopa od standardnih mer.
Toda s pojavom na tržišču podjetja »Lema« in njegovim »L 16« so se stvari spremenile. Projekt »L 16 — omare«, ki ga je načrtoval Tito Agnoli (program omar po meri), bo povzročil velike spremembe na tem področju. S pomočjo tega projekta imamo danes lahko »idealne omare« in to ne samo glede na višino, širino in globino, temveč lahko dobimo omare, ki imajo zunanje površine iz naravnih materialov, so lakirane ali prevlečene z blagom. Za notranjo strukturo omare lahko izbiramo med celo serijo pripomočkov, glede zunanjosti pa je na razpolago 13 različnih vrst vrat z normalnim ali drsnim načinom odpiranja. Omare so tudi na razpolago v različnih višinah.
Gre torej za pomembno novost, ki lahko postavi na glavo tradicionalni koncept omare nečesa statičnega in nepremakljivega in jo spremeni v nekaj dinamičnega in skrajno prilagodljivega. Ta predlog nudi »Selva Arredamenti« iz Tržiča (Ul. Valentinis 18 — tel.: 0481/72395) specialist za omare.
VEDNO JE PRAVI ČAS, DA OPREMITE VAŠE STANOVANJE!
oprema za
urade
skupnosti
Sel
rjeivc*
FORIMITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
Navzlic izjavi tajnikov tržaške večinske koalicije
Škof Bellomi o svojem bivanju med izseljenci v Avstraliji
Politična kriza v Miljah vse prej kot lahko rešljiva
Pokrajinska tajništva strank koalicije, ki upravlja tržaško Občino in Pokrajino, so včeraj zjutraj, po ponovnem srečanju med Staffierijem (LpT), Tri-panijem (KD), Seghenejem (PSI), Pa-corjem (PRI), Bercejem (PSDI) in Karejem (SSk), objavila sporočilo, v katerem ugotavljajo, da so nadaljevala proučitev situacije na miljski Občini, »da bi oblikovali sporazum, ki naj zajamči upravljivost te Občine z ustrezno začrtanim proračunom in realističnimi ter konkretnimi programi«. Tajniki strank tržaške koalicije (toda liberalni tajnik Berni je bil odsoten, znano pa je, da se Slovenska skupnost ne mara vtikati v miljsko »afero« in zato tudi ne sodeluje na delu »preverjenja«, ko ostali razpravljajo o Miljah) nato zatrjujejo, da »so med prisotnimi političnimi silami ugotovili široko soglasje o potrebi hitrega zaključka pogajanj, z oblikovanjem organigrama za sestavo odbora«, ki naj bi vodil miljsko občinsko upravo.
Sporočilo izzveni na prvi pogled dovolj odločno, da ga je možno tolmačiti kot sklep, da sestavijo stranke, ki vodijo tržaško koalicijo, v Miljah s svojimi zastopniki v občinskem svetu alternativno večino, ki naj bi razbila 40-letno tradicionalno zavezništvo med socialisti in komunisti in potisnila prvič KPI v opozicijo. Toda od namena do njegove uresničitve je pot dolga in nelahka, na njej pa je nemalo objektivnih in subjektivnih težav, ki jih ne bo lahko premostiti. Znano je namreč, da bi KD, PSI, PSDI, PRI in Lista za Milje z vsemi svojimi zastopniki v
miljskem občinskem svetu komaj premogle polovico svetovalcev (v opoziciji bi ostali 14 svetovalcev KPI in mi-sovec Morelli), poleg tega pa je še vedno zelo vprašljivo, ali bi novopečena socialdemokrata Marchio in Rus-signan (ki je bil izstopil iz komunistične Liste Frausin prav iz nasprotovanja zavezništvu s PSI, oziroma izvolitvi socialističnega podžupana Rossinija) bila zares pripravljena glasovati za alternativno večino.
Da je taka rešitev vse prej kot na dlani nam je včeraj potrdil tudi pokrajinski tajnik PSI Seghene, ki je izjavil, da bodo alternativno večino sestavili »če se bo dalo«, to je, če bodo za to dozoreli vsi pogoji, kar se očitno še ni zgodilo. Seghene je vsekakor poudaril, da je položaj v Miljah zelo težak in da je'težko misliti na obnovitev zavezništva s KPI, zlasti po zadnjih nastopih komunističnih voditeljev. Pa tudi v vrstah tržaške PSI (bivši predsednik Pokrajine Clarici) se je pojavilo nasprotovanje presedlanju miljskih socialistov v alternativno koalicijo. Komunisti so na take težnje reagirali sinoči na manifestaciji v okviru miljskega festivala tiska, na kateri sta spregovorila župan Bordon in načelnik svetovalske skupine Donadel. Poudarila sta, da edino večina med KPI, PSI in PSDI lahko učinkovito upravlja miljsko občino, pri čemer se je treba najprej dogovoriti o programu (voda, metan, Marina Muja), za župana pa sta predlagala neodvisnega kandidata Claudia Muttona.
Naše ljudi družijo vrednote in spomini na dom
Mesec dni po povratku z daljšega bivanja v Avstraliji je tržaški škof Bellomi sklical tiskovno konferenco, s katero je želel krajevni tisk seznaniti s pomenom in vsebino več kot 30-dnev-nega bivanja med italijanskimi in slovenskimi izseljenci. S svojsko zgovornostjo in šegavostjo je škof uvodoma opisal nekaj zanimivih dogodkov, ob koncu pa je poudaril še verski pomen tega obiska, saj tržaški predstavniki Cerkve že več kot 30 let niso imeli neposrednih stikov z ljudmi, ki so si morali po sili razmer poiskati boljše življenjske pogoje daleč od doma.
V 33 dneh je škof Bellomi s svojim spremstvom opravil nad sto srečanj z raznimi izseljenskimi organizacijami,
obiskal je društva, skupnosti, cerkve in samostane, domove za ostarele in prizadete. Izseljenci iz Furlanije-Julij-ske krajine so ga sprejeli z veliko toplino in širokosrčnostjo in mu na vsakem koraku izkazovali, da so tak obisk dejansko pričakovali. Med izseljenci — v Avstraliji živi dober milijon Italijanov, od tega pa jih je skoraj 10% iz naših krajev — je tudi veliko Slovencev, ki so se v vseh krajih, ki jih je škof obiskal, v velikem številu udeležili srečanj in verskih obredov, na katere so prihajali tudi iz zelo oddaljenih krajev. Med slednjimi je brez dvoma najpomembnejši obred, ki so ga tamkajšnji duhovniki s škofom na čelu
Tržaški škof Bellomi med včerajšnjo tiskovno konferenco
opravili v kar 52 jezikih. To priča tudi o izjemnem številu narodov in narodnosti, ki živijo na avstralskih tleh.
Škof Bellomi je nadalje ganjeno pripovedoval o obiskih, ki jih je opravil pri kakih 30 posameznikih, v glavnem oskrbovancih raznih domov in bolnišnic. "Res je, da imajo v Avstraliji izredno urejeno socialno skrbstvo," je povedal Bellomi, "v vseh primerih pa je z nesluteno silo prihajala na dan želja po stalnem stiku z domovino, s koreninami, ki jih še tako velika razdalja ne more posušiti." Najbolj vroča želja izseljencev je namreč ta, da jih sorodniki in prijatelji, ki jim je bila usoda bolj naklonjena, ne bi pozabili. Vendar ni samo spomin na rojstni kraj edina duhovna nit, ki združuje izseljence vseh narodnosti. V njih tli želja, da bi tudi njihovi potomci vsaj delno ohranili materin jezik, tradicije in način življenja. Izseljenci iz Furlanije-Julijske krajine, ki so se sicer popolnoma vživeli v novo stvarnost, to v veliki meri ohranjajo, v novi svet pa so s seboj prinesli tudi številne vrednote, ki jih drugi narodi niso sposobni. "Ljubezen in navezanost na družino in dom, marljive roke in zdrava pamet so bogastvo, ki ga ni mogoče kupiti. Rodi se s človekom," je dejal Bellomi. Po drugi strani pa je razvidno tudi, da se izseljenci vse bolj osamozaveščajo, odkrito priznavajo svoj izvor in so nanj ponosni.
Ravno na dan škofovega povratka v Trst so v Sydneyu odprli fotografsko razstavo o Trstu, ki se vključuje v okvir manifestacij ob 200-letnici odkritja Avstralije. Obletnico bodo obhajali prihodnje leto, svoj doprinos k razvoju "najmlajše" celine pa so brez dvoma prispevali tudi izseljenci, ki so si tamkaj ustvarili nov dom. (mi)
Danes se bo v Zgoniku začel praznik slovenskih lovcev
Društvo slovenskih lovcev Doberdob, ki trenutno šteje 180 članov, pretežno iz tržaške in goriške pokrajine, ter nekaj tudi iz Benečije, vsako leto organizira svoj praznik izmenično na Goriškem in na Tržaškem. Letos je na vrsti Zgonik, kjer se bo danes na prireditvenem prostoru pred županstvom pričelo dvodnevno slavje.
Podpredsednika društva Karla Furlana, ki se je s tajnikom Ukmarjem in odbornikom Gregorettijem ubadal še z zadnjimi organizacijskimi vprašanji, smo povprašali, kateri je pravzaprav glavni namen te prireditve.
»S tem našim tradicionalnim praznikom želimo seznaniti širšo javnost s problematiko lova in z našim delovanjem. Pozabiti ne gre na družabni aspekt, saj imamo priložnost se srečati in izmenjati mnenja s predstavniki lovskih družin iz matične Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Na prazniku tudi mi dajemo svoj delež za valorizacijo domačih kmečkih proizvodov in z izkupičkom prireditve, ki sloni na prostovoljnem delu članstva, si nekoliko opomore tudi društvena blagajna za zadostitev, potreb rednega poslovanja.«
Slovenski lovci se torej predstavljate kot ustvarjalna in družbena komponenta in vaše delovanje ima drugačno vsebino kot to tolmači del javnosti in nekatere sile, ki so celo sprožile referendum proti lovu.
»Tako je. Tudi mi nasprotujemo določenemu tipu lova, ki je veljal še pred kakim desetletjem, saj je bila to ekskluzivna domena mestne gospode, ki je neobzirno podirala kraške zidove in streljala na divjad brez vsakršnega kriteri-
ja. Mi se trudimo, da ustvarjamo lovsko kulturo za zaščito narave in skrb za ravnovesje v prirodi. Kako je ta dejavnost potrebna, nam pove že sam podatek, da na 100 hektarjih površine bi po naravnih zakonitostih lahko živelo od deset do dvanajst primerkov srnjadi. Pri nas pa to število celo presega dvajset komadov.«
V čem še obstaja vaša dejavnost?
»Že tri leta pridno vadi in nastopa lovski zbor. Med letom smo imeli številna poučna predavanja po šolah in smo mladini pokazali diapozitive, slike in filme iz lovske literature. V našem društvu pa smo ustanovili tudi fotoklub, tako da nekateri naši člani zahajajo v naravo in namesto s puško so »oboroženi« s... fotoaparatom. Društvo Doberdob ima torej tudi kulturno, družbeno in narodnostno poslanstvo,« je zaključil Furlan.
Praznik v Zgoniku se bo začel danes ob 16. uri z briško-lo in zmagovalci bodo nagrajeni z bogatimi nagradami. Ob 17. uri bo na hodniku osnovne šole 1. maj 1945, srečanje lovskih družin, ob 18.30 pa bodo otvorili slikarsko in likovno razstavo o divjadi. Za 19. uro je napovedan koncert lovskega pevskega zbora Doberdob, ki ga vodi Janko Simone-ta, nakar bo plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Jutri popoldne se bo praznik nadaljeval od 17. ure dalje in se zaključil ob veselih akordih ansambla Furlan. Organizator bo cenjenim gostom nudil pristno domačo kapljico in poleg običajnih dobrot na žaru tudi golaž na lovski način.
B. S.
Promet v Trstu med najbolj nevarnimi v Italiji
Kdor je kdaj potoval z avtomobilom izven Trsta v italijanska ali tuja mesta, lahko opaža, kako je promet pri nas počasen in obenem nevaren. Ko pa pade le malo dežja, prihaja na ulicah do pravega kaosa.
Tržaško mesto izstopa na državni prometni lestvici v negativnem smislu, saj spada po letnem številu nesreč med najbolj nevarna mesta v Italiji. V prejšnjem letu so mestni redarji zabeležili kar 2868 (uradno prijavljenih) nesreč. Te nezgode pa so terjale 1145 ranjenih ter 10 mrtvih.
Mestni redarji so izdelali seznam najbolj nevarnih točk, ulic ali okrajev našega mesta. Prvo mesto na lestvici pripada Miramarskemu drevoredu, ki se lahko »ponaša« s 148 nesrečami. Sledijo mu Ulica Carducci z 81 nezgodami, Ulica Flavia z 78 ter Ulica dellTstria s 76 nesrečami.
Pri večini nesreč je igrala glavno vlogo neprimerna ali pretirana hitrost. Zaradi pomanjkanja uslužbencev pa mestni redarji niso kos težavam na ulicah in beleženju morebitnih nesreč. Poleg tega delujejo na mestnih ulicah zastareli semaforji, ki ne uravnavajo prometa po potrebi, kot to delajo novejši »inteligentni« semaforji.
Prejšnjo soboto s skromnim programom
V Prebenegu so se spomnili padlih kurirk
Prejšnjo soboto so prebeneški vaščani priredili že tradicionalno komemoracijo ob mučeniški smrti treh kurirk, katerih mlada življenja je pred triinštiridesetimi leti strla sovražna nemška roka. Domačink Mire in Angele Bandi, Slave Grahonje, Elvire Kocjančič in Anice Kocjančič, ki jih je okupator ustrelil na Openskem strelišču, so se domačini spomnili s skromnim programom.
V popoldanskih urah so vaščani položili pred vaški spomenik padlim venec, ob priložnosti pa je spregovoril predsednik vaškega kulturnega društva J. Ropo-tec, Damjan Locatelli. Slavnostnemu govoru je sledil enominutni molk, nato pa so vaščani prižgali kurirkam v spomin kres. Obenem so se dogovorili, da bodo vsakih pet let priredili v spomin petih deklet slovesnejšo komemoracijo, tako da bo spomin nanje ostal živ še v bodoče, (b. r.)
Jutri spominska svečanost
na bazoviški gmajni
Na bazoviški gmajni bo jutri ob 15. uri svečanost v spomin na tiste tragične dni pred 57 leti, ko so pod streli fašističnega eksekucijskega voda padli Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič.
Proslava, ki jo organizira Odbor za proslavo bazoviških žrtev bo, kot vedno, priložnost za srečanje vseh, ki jim je postalo ime Bazovica pojem odpora, sinonim boja za dosego svobode in naših pravic. ,
Drevi z začetkom ob 20.30
Kulturni večer v kriškem portiču
Danes zvečer ob 20.30 bo Kulturno društvo Vesna priredilo v kriškem portiču — Brojenci, to se pravi, na delu obale po gostišču »Bella Riva«j pesniški večer pod naslovom »Se pomniš morje tisto noč...« v spomin na stoletnico rojstva in 40-letnico smrti slikarja Alberta Sirka.
Nastopila bo skupina članov mladinskega gledališka »Kresna noč« pod vodstvom režiserja Marka Sosiča. Na programu bodo recitacije pesmi iz domače in tuje zakladnice na temo morja: Mlade igralce bo spremljal na klarinet Aljoša Starc, gradivo za ta večer pa sta izbrali Tanja Smotlak in Patrizia Samar.
Zgrešeno bi bilo sklepati, da bi univerzalna uveljavitev kakega jezika (recimo angleščine ali esperanta) pomenila nujno smrt ostalih jezikov. To bi bilo nekako tako kot misliti, da so v gospodarstvu, ki postaja vse bolj celota na planetarni ravni, lahko uspešna edinole podjetja mednarodnih ali kar svetovnih razsežnosti. V resnici, če je današnji čas čas svetovnega uveljavljanja angleščine, je to nič manj čas oživljanja majhnih in zatrtih jezikov, kot sta npr. furlanščina ali katalonšči-na. S tem pa tudi prevajanje in tolmačenje dobivata novo funkcijo, ki očitno ni zgolj v tem, da omogočita občevanje med ljudmi, ki bi se sicer ne razumeli. Kot posebno dobro vemo pripadniki manjšinskih narodnostnih skupnosti, poznavanje nekega jezika ni še zadosten razlog, da bi iz njega ne prevajali.
»Nikar ne mislite, da v Trstu razumemo oba jezika izključno Slovenci,« opozarja dr. Mara Debeljuh-Poldini, načelnica urada za prevode na Tržaški občini. »Na naše delo, npr. na sejah izvoljenih teles, imajo nič kolikokrat kaj pripomniti tudi ljudje, o katerih bi človek mislil, da jim je slovenščina toliko kot španska vas. Seveda je tolmačiti takšnim, ki izvirnik razumejo, včasih prav nehvaležno. A to še zdaleč ni najhujše, kar nas s psihološkega vidika lahko doleti. Veliko mučnejše so situacije, v katerih del občinstva odklanja prevode in tolmačenja, točneje, uporabljanje določenega jezika. Poudariti pa moram, da nisem nikoli dvomila o koristnosti svojega dela.«
To seveda sodi pod poglavlje boja za javno rabo manjšinskega jezika, v katerem prevajalci in tolmači opravljajo pomembno in hkrati delikatno vlogo. »Kot vsi ljudje imamo tudi mi svoja prepričanja, poglede in simpatije,« pojasnjuje naša sobesednica.
O prevajanju in tolmačenju slovenščine (II)
Dela je veliko, delavcev (zlasti dobrih) pa malo
»Vendar nam poklicna etika narekuje, da smo do naših uporabnikov strogo nevtralni. S tem nočem reči, da moramo biti trpni prevodniki. V skladu z našo poklicno etiko je tudi to, da kaj preslišimo odnosno zamolčimo, ko razumemo, da se je komu zareklo in da se bo govoreči gotovo kesal tega, kar je v določenem trenutku bleknil.«
Dr. Debeljuh-Poldini se med drugim lahko pohvali, da je prvi prevajalec-tolmač, ki je bil kot tak nameščen v kaki javni upravi na Tržaškem. To se je zgodilo leta 1969. Danes sta v njenem uradu na Tržaški občini še dva uslužbenca, pa tudi v večini ostalih krajevnih uprav v pokrajini obstaja posebna prevajalska služba (razlikovati jo je seveda treba od dela uslužbencev, ki poznajo oba jezika). Poleg tega prevajalce in tolmače zaposlujejo s pogodbami za določen čas, honorarno in še drugače tudi druge javne ustanove in službe, od policije do sodnije, nadaljnje priložnosti za delo pa jim nudijo konference in razne prireditve. »Ponudba še zdaleč ne krije povpraševanja,« pravi naša sobesednica. »Tako se na natečajih praviloma predstavljajo redki kandidati, in še ti so navadno slabo usposobljeni za ta poklic.« Ne, ne gre za pretiravanje: dovolj je vzeti v roke že prevode ali slovenska besedila nekaterih uradnih dokumentov.
Kdor koli se je kdaj poskušal kot prevajalec ali tolmač — in to smo tako ali drugače gotovo že poskušali vsi Slovenci, ki živimo v Italiji — prav dobro ve, da gre za izredno zahtevno delo. »Težav je v našem poklicu veliko,« nadaljuje dr. Debeljuh-Poldini. »Omenila bi predvsem dejstvo, da bi pogosto v dveh različnih jezikih zaman iskali povsem vzporedne in enakovredne izraze. Pa ne preprosto zato, ker si določenih izrazov še ni nihče izmislil, ampak zato, ker vsaka jezikovna skupnost pozna določene pojme oziroma realnosti, ki jih druge ne.«
V uradu za prevode na Tržaški občini se pritožujejo tudi nad dejstvom, na katerega nas je bila opozorila že dr. Maja Pertot-Kokofovec, da prevajalci in tolmači slovenskega jezika razpolagajo z izredno skromnimi strokovnimi pripomočki. »Krvavo bi potrebovali npr. tematske slovarje,« pravi načelnica urada, »v katerih bi lahko našli kolikor mogoče vzporedne in enakovredne izraze v dveh ali več jezikih za posamezna področja, recimo za pravo, urbanistiko itd. Nekaj malega v tem smislu poskušamo delati na lastno pest, pri čemer s pridom izkoriščamo naša računalnika. A sprotno delo nas preveč zaposluje, da bi se kaj resnejšega izcimilo. Mislim, da bi se tega dela morale sistematično lotiti skupi-
ne specialistov, mogoče pod pokroviteljstvom kake vseslovenske ustanove.«
Zanimivo je, da doslej ni še nihče dal resnejše pobude v tem smislu. Zato ne bo odveč pripomniti, da bi omenjene slovarje in podobne pripomočke krvavo potrebovali ne le poklicni prevajalci, marveč vsi (ali skoraj), ki živimo na večjezičnih območjih, še posebej Slovenci v Italiji, saj sta prevajanje in tolmačenje naš vsakdanji kruh, pa čeprav ni to naš izrecni poklic. Potrebovali bi jih v slovenskih -šolah, ustanovah in organizacijah, ne nazadnje seveda tisti, ki delamo pri slovenskih občilih. Da je na naši strani v zvezi z vsem tem neka čudna malomarnost, bi bilo mogoče sklepati še iz drugih dejstev. Tehnika že dalj časa omogoča simultano prevajanje, ki v primerjavi s konsekutivnim predstavlja nedvomno pridobitev za uporabnike živih prevodov oziroma tolmačenj (dr. Debeljub-Poldini zagotavlja, da to velja tudi za tolmače). Pri nas so se za to opremile nekatere organizacije in ustanove in celo javne uprave (devin-sko-nabrežinski občinski svet je menda edini v Italiji, ki se na svojih sejah poslužuje simultanega prevajanja), med njimi pa ni nobene slovenske.
Kadar se pritožujemo (seveda upravičeno) nad kakovostjo naše slovenščine, pa tudi nad njenim javnim uveljavljanjem, najbrž na vse to preveč pozabljamo. In vendar bi moralo biti jasno, da za nas (a rekli smo, da je to veliko širši proces) prevajanje in tolmačenje predstavljata ne zgolj rušenja jezikovnih pregrad med ljudmi, marveč tudi nasprotno: ohranjevanje in negovanje posameznih jezikov.
MARTIN BRECELJ
tržaški dnevnik □ stra„ 5
Včeraj so se pričeli študijski dnevi Draga 87
Slovenec iz ZDA spregovoril o življenju tamkajšnjih rojakov
Včeraj so se pričeli v parku Finžgar-jevega doma na Opčinah 22. študijski dnevi »Draga 87«, svečana otvoritev bo sicer danes, včeraj pa so predstavili letošnje predavatelje, nakar je sledilo prvo predavanje z diskusijo.
Naj v uvodu predstavimo predavatelje. Včeraj je na temo »God bless Slovenia« spregovoril dr. Rudolph M. Sussel. Predavatelj sodi že v tretjo generacijo ameriških Slovencev, rodil se je v Clevelandu, proučuje zgodovino in današnje stanje Slovencev v ZDA.
Danes bo ob 16. uri nastopil dr. Andrej Fink, ki bo govoril na temo »S Prešernom pod Južnim križem«. Dr. Fink je predstavnik novega rodu slovenske politične emigracije. Živi v Buonos Airesu, kjer je docent na tamkajšnji Katoliški univerzi.
Jutri zjutraj (ob 10.30) bo dr. Bruno Korošak predaval na temo »Krščan-
stvo in eshaton«. Predavanje bo teološkega značaja. O predavatelju naj zapišemo, da se je rodil v Mariboru, doštudiral v Rimu v papeški univerzi Antonianum, trenutno predava na papeški univerzi Urbaniani. Predavateljski del Drage bo zaključil pisatelj, prevajalec in docent romanistike na ljubljanski univerzi dr. Andrej Capuder s predavanjem »Pot v obljubljeno deželo«. Predavanje se bo pričelo jutri ob 16. uri.
Včerajšnje predavanje dr. Sussla bi zahtevalo daljšo obnovo, saj je govorec v prvem delu podal zgodovino slovenskega izseljevanja v ZDA, ki se je pričelo v prejšnjem stoletju. Omejiti pa se moramo na nekaj podatkov, ki določajo sedanji položaj Slovencev v ZDA. Ob ljudskem štetju se je nekaj več kot 126 tisoč ljudi izreklo, da so
po rodu Slovenci, velik del teh pa je dostavilo, da so mešanega izvora. Predavatelj je poudaril, da se del Slovencev, ki so izgubili zavest o lastni pripadnosti, ni opredelil, nekaj pa se je prav gotovo »skrilo« pod drugimi oznakami, na primer Jugoslovan itd.
Večina Slovencev, in tudi sam predavatelj, se prišteva med »čiste« Amerikance, vendar slovenskega porekla. Slovenci, ki so raztreseni po državah ZDA, imajo številne organizacije (število le-teh se vrti okoli številke tisoč), vendar je asimilacija močna in vedno manj je tistih, ki poznajo knjižno slovenščino. Dr. Sussel je poudaril, da so Slovenci razdeljeni v dva tabora. Veliko starejših emigrantov se je izrekalo za napredne, mnogi kar za socialistične ideje, katoliško usmerjen in izrazito protikomunističen del Slovencev se je okrepil po drugi svetovni vojni s prihodom novih, političnih emigrantov.
Predavatelj se je v zaključnem delu predavanja lotil izrazitejše političnih tem in spregovoril o svojem in ne samo svojem pogledu na sedanjo Jugoslavijo in Slovenijo. Sam je izražal katoliško usmerjena stališča, med diskusijo pa je obrazložil tudi stališče ZDA do jugoslovanskega vprašanja. V bistvu vodita velesilo dve načeli: volja, da ostane Jugoslavija neodvisna od SZ, in trdna želja, da ne pride na Balkanu do pretresov, kar pomeni da ostane Jugoslavija celovita država.
(Na sliki z leve Sergij Pahor, predavatelj dr. Rudolph Sussel In Marjan Kravos)
Sinoči sklenili kongres jamarjev
Sinoči se je v prostorih Tržaškega velesejma sklenilo 7. mednarodno srečanje jamarskih reševalcev. Predavatelji iz Francije, Belgije, Avstrije in Italije so tu na kratko orisali opravljeno delo v Čedadu in Trstu, pri čemer so se zaustavili predvsem pri izredno uspelem organizacijskem delu deželnega speleološkega društva, ki je priredilo vsem udeležencem shoda res enkraten sprejem. Obenem so izrazili svoje navdušenje nad stalnim pridobivanjem novih članov v svoje vrste. Dotaknili pa so se tudi pekočega problema, ki ga pri jamarskem reševanju predstavljajo meddržavne izmenjave strokovnjakov, omenili pa so predvsem težko dosegljive stike med zahodno- in vzhodnoevropskimi strokovnjaki.
Na kongresu je bila obenem prvič predstavljena tehnološka naprava, ki lahko natančno izmeri nosilnost obrambnih vrvi, škripčevja in na splošno vseh neobhodno potrebnih jamarskih pripomočkov. Tu gre seveda za dragoceno napravo, ki lahko odloča o življenju in smrti slehernega speleologa.
Priložnostni pozdrav so kongresu prinesli posl. Coloni, predstavnik pokrajine Dini ter predstavnik italijanske vojske. Za udeležence 7. kongresa jamarjev je bilo pripravljeno tudi daljše poročilo o dopoldanski seji Biro Comission de Speleolo Secours de Louis, na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Madžar Denes, za podpredsednika pa Tržačan Zorn, kar gre seveda v ponos mestni speleološki skupini.
Zadnji dan so organizatorji priredili izleta v jamo pri Briščkih ter v Škocjanske jame, kamor jih je povabila portoroška organizacija TOP. (B. R.)
Nenadoma nas je zapustil naš I dragi
Stanko Požar
Datum pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo: žena Sonja, sin Alex z ženo Iso in ljubljenima vnukoma Dimitrijem in Luko, sin Sergij z ženo Mileno, sestre Milka, Fanny in Danica z družinami.
Iskrena zahvala profesorju F. S. Fe-rugliu in osebju oddelka Glinica Medica iz Trsta, družinskemu zdravniku dr. Vitu Lupincu in ekipi prof. L. Zilli II. kirurškega oddelka iz Pordenona.
Trst, Opatija, Melbourne, 5. 9. 1987
Sočustvujejo z družino Rudi in Sonja Abram ter Aldo in Eleonora Murgano.
Ob izgubi dragega očeta STANKA
izrekajo globoko sožalje Alexu in Sergiju prijatelji Sandi Pertot, Clau-dio Veljak in Pavel Ugrin z družinami.
Rafinerija Aquila spet v ospredju obravnav
Bonifikacija preprečila obnovo proizvodnje
Izročitev reškega morilca dokaj sporna
Italijanska policija ne bo izročila jugoslovanskim oblastem mladega Jugoslovana Aleksandra Reljo, ki je na Reki posilil in ubil 14-letno Božiko Katušič, če iz Beograda ne bo prišlo uradno zagotovilo, da mladenič ne bo obsojen na smrt. Italijanska ustava namreč ne predvideva možnosti izročitve za zločine, ki jih v tujih državah lahko kaznujejo s smrtno kaznijo.
Kot smo že poročali, se je 19-letni Relja prejšnji petek v Rimu predal policiji in priznal, da je tri dni prej v svojem stanovanju posilil in nato ubil mlado prijateljico. Dekletce naj bi Relja povabil v stanovanje, ji ponudil mamilo ter jo nato v napadu strasti ubil. Po umoru, ki je boleče odjeknil po vsej Jugoslaviji, je morilec skozi Trst zbežal v Rim, kjer se je po dvodnevnem bivanju v nekem hotelu predal policiji.
Preiskovalni urad rimskega sodišča je preiskavo o tem ogabnem zločinu poveril sodniku Gianfrancu Mantelli-ju, ki je že stopil v stik z reškimi preiskovalci. Jugoslovanski sodni organi bodo v prihodnjih dneh, v skladu z normalno mednarodno proceduro, poslali v Italijo vso potrebno dokumentacijo z zahtevo po čimprejšnji izročitvi mladega Rečana, (st)
Po večtedenskem premoru je problem žaveljske rafinerije Aguila ponovno v ospredju obravnav sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL in tovarniškega sveta. Včeraj je sindikat izdal tiskovno sporočilo, v katerem sporoča, da je te dni naslovil na ministrstvo za industrijo brzojavko, s katero zahteva tudi uradno potrditev sestanka, ki je bil že pred več kot mesecem dni napovedan za 8. septembra. Sestanka bi se moral udeležiti tudi minister Bat-taglia.
Srečanje je toliko bolj važno zaradi postopanja uprave rafinerije, ki je enostransko odredila in vodila dela za bonifikacijo strojev in naprav, o čemer
člani tovarniškega sveta podrobno poročajo v ločenem dokumentu. "Vodstvo žaveljske rafinerije je namenoma sprejelo bonifikacijo," je rečeno v tiskovnem sporočilu, "s tem pa je zavestno onemogočilo vsako možnost takojšnje proizvodnje po prevzemu obrata." Novi lastnik žaveljske rafinerije pa s svoje strani še ni predstavil nobenih proizvodnih in finančnih načrtov, čeprav je deželni odbornik za industrijo Carbone to večkrat zahteval. Sindikat, napredne politične sile in krajevne uprave zato vztrajajo pri že neštetokrat iznešenih zahtevah po jasnosti in doslednosti tudi s strani novega lastni-
ka, ki mora zagotoviti nespremenjeno proizvodno rafinerije in delovna mesta.
Tiskovno sporočilo tovarniškega sveta Aguile je sestavljeno v strogo tehničnem jeziku, iz njegove vsebine pa ni težko razbrati nezadovoljstva nad dejstvom, da je bonifikacija strojne opreme povzročila škodo, ki jo bo v doglednem času težko popraviti. Tovarniški svet pa se hkrati sklicuje tudi na opozorila, ki jih je svoj čas izrekel na pristojnih forumih in sicer, da bonifikacija strojev, kakršno si je "omislila" bivša lastnica Aguile, francoska multinacionalka Total, je vse prej kot koristna in potrebna. To opozorilo pa je preslišal tudi tržaški pretor, ki je v znani razsodbi preteklega maja nestrokovno izjavil, da bonifikacija ne bo oškodovala delavcev, celo nasprotno, omogočila bo znaten prihranek, ki se bo slej ko prej pozitivno obrestoval delavcem. Tovarniški svet in sindikalne organizacije nikakor ne osporavajo razsodbi sami po sebi, temveč vzrokom, ki so jo pogojevali, se pravi izjavam, da bo bonifikacija zagotovila kontinuiteto dela. Izkazalo pa se je, da so te izjave vse prej kot resnične.
Z motorjem v nemško lado
V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj dopoldne v Ul. Biasoletto, se je lažje poškodoval 18-letni študent Andrea Villanovich iz Ul. Delmestri 2. Z motorjem znamke honda se je vozil proti Sv. Alojziju. Kot kaže, je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel v avtomobil lada z nemško registracijo, ki je v tistem trenutku privozil iznasprotne smeri. Za volanom je sedel 27-letni Diego Stepancich.
Motorist si je pri padcu zlomil levo nogo (prepeljali so ga v katinarsko bolnišnico, okreval bo v 40 dneh), voznik avtomobila pa se ni poškodoval.
Na Škofijah prijeli mladeniča ki je mazal table onstran meje
19-letnega tržaškega misovca bodo prijavili koprskemu sodišču
Patrola kozinske postaje milice je v četrtek ponoči na cesti med Kozino in Obrovim opazila, da so table s krajevnimi imeni na sveže popisane še z imeni v italijanščini. Z lakasto barvo je bilo na tablah pripisano ime v italijanščini na tabli Kozine, Tubelj, Markovščine, Gradišča in Obrova, na krajevni oznaki Mar-kovščine pa je bilo pripisano tudi »Viva Italia«. Za neznancem, ki je očitno na lastno pest skušal uveljaviti načelo dvojezičnost], je hitro stekla akcija. Sledi so vodile proti mednarodnemu mejnemu prehodu Škofije, kajti z barvo iz spreja je bil prečrtan tudi znak v Rižani, ki je znak za odcep proti Plavjam na Škofijah. Na prehodu Škofije so zato temeljito pregledali tudi 19-letnega Eduarda lurada iz Trsta, ki se je na prehod pripeljal z motornim kolesom. Pri pregledu prtljažnika motorja so odkrili jeklenko spreja s črno lakasto barvo, več flomastrov in letakov s sovražno vsebino, poleg tega pa tudi zemljevid, na katerem je bilo slovenskim krajevnim imenom s svinčnikom pripisano še ime v italijanščini.
Delavcem uprave za notranje zadeve Koper je fant priznal, da sodi v vrste mladih misovcev in da so ga »poslali« v akcijo. Fanta so pridržali, kriminalisti pa preverjajo, kaj ga je vodilo in kakšen je bil namen popisovanja tabel s krajevnimi oznakami. Predan bo tudi javnemu tožilcu, ki bo okvalificiral težo kaznivega dejanja za to početje. (I. U.)
Pobalini napadli lastnika pizzerije
Včeraj je sredi noči skupinica fantov napadla lastnika pizzerije »AUlnferno di Dante«, 50-letnega Danteja Villo iz Ulice Paduina 5, ki se je že pojavil na straneh naše črne kronike. Obtožen je bil namreč ropa Hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Lastnik je okrog 2. ure ponoči čistil lokal, pri delu pa sta mu pomagali žena, 24-letna Gianna Švara in 27-letna pomočnica Katalina Agneo Villani.
Villa je policistom povedal, da je gruča mladih fantov nenadoma dvignila spuščene navojnice in s silo stopila v lokal. Villa se jim je upiral, tedaj pa ga je eden od fantov s pestjo udaril v obraz in nato pobegnil s svojimi pajdaši.
Po opisu Ville so agenti letečega oddelka kmalu izsledili storilce in jih odpeljali na zaslišanje. Kaže, da dogodek še ni povsem pojasnjen, zato trenutno ni bilo mogoče izvedeti njihovih imen.
Karabinjerji končno iztaknili goljufa s »tisočerimi obrazi«
Goljuf, ki je v zadnjih dveh letih zaposlil policijo in karabinjerje vse Italije, je od včeraj \ zvečer v koronej-1 skem zaporu. »Mož ® tisočerih obrazov in imen« je zagrešil več kaznivih dejanj v Severni in Srednji Italiji, nekajkrat pa je tudi prestopil državno mejo, saj je svoje dobičkonosno delo občasno opravljal tudi v Sloveniji.
Po napornem in dolgem zasledovanju, pri katerem so sodelovali vsi organi javnega reda, se je preiskovalcem le nasmehnila sreča. Šele pred nekaj dnevi so končno izvedeli za njegovo pravo ime in dobili njegovo fotografijo. Z njo so karabinjerji tržaškega sodnega oddelka v četrtek zvečer v nekem hotelu ob Gardskem jezeru aretirali spretnega goljufa, 42-letnega Goričana Andriana Massaruttija, in ga nato odpeljali v koronejski zapor.
Kriminalni »curriculum« obtoženca je nadvse bogat. Massarutti je s svojo dejavnostjo pričel že pred dvema desetletjema, v zadnjih dveh letih pa se je še posebej »specializiral« v goljufiji, -preprodaji ukradenega blaga in ponarejanju osebnih dokumentov. Znan pa je predvsem zato, ker je znal odlično igrati vlogo najrazličnejših pomembnih osebnosti in je s to svojo dejavnos-
tjo iztržil lepe vsote denarja. Njegove žrtve niso imele dvomov o njegovi identiteti, saj jim je vsakič pokazal spretno ponarejeno izkaznico.
Zapustila nas je naša predraga ‘ žena, mama, nona in sestra
Marija Živec por. Švara
Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. t. m., ob 13. uri iz kapele na nabrežin-skem pokopališču v šempolajsko cerkev.
Žalujoči mož Silvester, sinovi Slavko, Zdravko in Stanko, snahe Elvira, Jolanda in Tatjana, vnuki ter drugo sorodstvo.
Trnovca, Šempolaj, 5. 9. 1987
SPDT izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi dragega Stanka Požarja.
Zadruga Naš Kras izreka iskreno sožalje Sonji, Aleksu in Sergiju ob hudi izgubi svojega člana Stanka Požarja.
Ob nenadni in tako boleči izgubi plemenitega in predragega prijatelja Stanka žalujemo in sočustvujemo z vsemi njegovimi.
Vinko s Krasuljo ter Peter in Ivana z družinama.
Ob izgubi dragega Stanka Požarja izrekata svojcem globoko sožalje družini Anton Stopar in Rudi Stopar.
Ob nenadni izgubi dragega Stanka Požarja izrekajo družini iskreno sožalje
Sandra, Radivoj in Irena
Stanku v objem v poslednje slovo Nadja, Rafko, Erik in Katja
Žalovanju družine Požar se pridružujeta Alba in Stanko Jazbar.
Ob izgubi drage tašče Marije Švare izrekajo kolegici Tatjani občuteno sožalje vzgojiteljice slovenskega in italijanskega otroškega vrtca na Proseku.
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame in none Marije Švare izrekajo svojcem iskreno sožalje vaščani iz Trnovce.
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Katerini in družini iskreno sožalje soigralke, igralci, člani in odborniki ŠZ Sloga.
Ob bridki izgubi očeta Franka Citterja izrekajo občuteno sožalje Sabini in družini sošolke 4. a razreda DTTZ Ž. Zois
KD in Zadruga SKALA iz Gropade
organizirata
danes, jutri in 7. septembra
ŠAGRO
Igral bo Ansambel VIKTOR iz Ilirske Bistrice.
Na voljo bo izvrsten golaž s srnjakom.
Vabljeni!
PD Kolonkovec
organizira na društvenem sedežu
danes, 5. in jutri, 6. septembra
tradicionalni
PRAZNIK SOLATE
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Jutri bo odprta razstava solate.
Oba večera ples z ansamblom ZVEZDE
kino
LETNI KINO - ARISTON - 20.00, 22.15 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, David Byrne, Gabriele Ferzetti.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Blues Brothers.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II collare della vergogna (Dog Tags), vojni.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Foot-loose, glas.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Spiritika, srh.; r. Kevin S. Tenney; i. Todd Allen, Tawny Kitaen, Stephen Nichols, □
PENICE - 17.30, 22.15 Porcelloni in va-canza, r. George Mendeluk; i. Sally Kellerman, Patrick Dempsey.
EDEN - 16.00, 22.10 Karin, moglie vogli-osa, porn., □ □
EKCELSIOR II - 18.00, 21.45 Blade Run-ner, fant., ZDA 1982, 120'; r. Ridley Scott; i. Harrison Ford, Rutger Hauer.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Thunder II, dram., It.; r. L. Ludman; i. M. Grego-ry, K. Reel, B. Svenson.
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Arizona ju-nior, r. Joel Coen, i. Nicolas Gage, Holly Hunter.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Gli aristogatti,
ris., ZDA 1970, 78'; r, Wolfgang Reither-man.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 America di notte, dokum., □
RADIO - 15.30, 21.30 Animatrice per coppie particolari, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
Na Celjskem gradu bo v soboto, 12. septembra, uprizoritev MIKLOVE ZALE. Ne zamudite tega večera in udeležite se izleta, ki ga ob tej priložnosti prireja KD F. Prešeren iz Boljunca. Informacije in vpisovanje do ponedeljka, 7. septembra, po telefonu na št. 228438 ali 228729 ali 228614 od 13. do 14. ure.
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira v soboto, 19. septembra, izlet k Cerkniškemu jezeru. Izlet je namenjen predvsem udeležencem raziskovalnega tabora "Bo-Ijunec '87" in njihovim prijateljem. Informacije in vpisovanje do ponedeljka, 7. septembra, po telefonu na št. 228438 ali 228729 od 13. do 14. ure.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja v četrtek, 17. septembra, izlet na Goriško in sicer v Kromberk, Vitovlje (piknik) in Vrtovin. Vpisovanje za člane v četrtek, 10. septembra, od 10. do 11. ure in za nečlane v petek, 11. septembra, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8.
SK Devin priredi ob prazniku piva Oktoberfest 4-dnevni izlet, v Avstrijo in Nemčijo z ogledom Salzburga, Miinchna in Innsbrucka. Odhod 18. septembra ob 5.45 iz Bazovice preko Opčin, Proseka, Križa, Nabrežine in Sesljana. Informacije in vpisovanje pri odbornikih ali na sedežu društva ob torkih in petkih od 19.30 dalje ali po telefonu na št. 200236.
LOVSKO DRUŠTVO DOBERDOB
prireja danes, 5., in jutri, 6. septembra
PRAZNIK V ZGONIKU
Danes: ob 16. uri tekmovanje v briškoli, ob 17. uri na osnovni šoli Prvi maj 1945 srečanje lovskih delegacij in lovcev iz matične domovine in naših krajev, ob 18.30 otvoritev lovske in slikarske razstave, ob 19. uri nastop Lovskega zbora Doberdob, nato ples.
Jutri: ob 17. uri odprtje kioskov in ob 20. uri ples.
Oba večera bo igral ansambel L. FURLAN.
Vabljeni!
KD VESNA - KRIŽ
»ŠE POMNIŠ MORJE TISTO NOČ...«
ALBERT SIRK 100-letnica rojstva
Pesniški večer v izvedbi MG "Kresna noč"
Scena Jurij Žerjal Klarinet Aljoša Starc Režija Marko Sosič
KRIŽ - Brojnica - danes, 5. septembra, ob 20.30.
V primeru slabega vremena bo predstava prenešena na jutri, nedeljo, ob isti uri.
SINDIKAT
SLOVENSKE
ŠOLE
Obvešča učitelje, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali univerzitetni TEČAJ PEDAGOŠKE AKADEMIJE v Trstu, da se lahko vpišejo v II. LETNIK 14. in 15. septembra od 14. do 16. ure na oddelku Pedagoške akademije v Kopru, Cankarjeva 5.
šolske vesti
Glasbena matica Trst obvešča, da je VPISOVANJE PO PODRUŽNICAH ZA NOVE GOJENCE po naslednjem razporedu: v Nabrežini v torek, 8. 9., od 18. do 19. ure; na Proseku v torek, 8. 9„ od 18. do 19. ure in v Boljuncu v sredo, 9. 9., od 18. do 19. ure.
Glasbena matica Trst obvešča, da je VPISOVANJE NOVIH GOJENCEV za šolsko leto 1987/88 za Trst in podružnice do 10. septembra vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure v tajništvu šole - Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Lui-gi 11 (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1987/88 v Trstu sledeče tečaje: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično-upravne uradnike (900 ur); 2. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično-upravne uradnike (1100 ur); 4. izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 5. izpopolnjevalni tečaj za personal compu-tering (160 ur); 6. izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur); 7. tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur); 8. izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo - IVA ter mehanizirano knjigovodstvo (130 ur); 10. tečaj vinogradništva in kletarstva - občina Zgonik (60 ur); 11. tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur); 12. tečaj za splošno živinorejo (30 ur); 13. tečaj za gojenje aktinidije (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz.kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Odbor za proslavo bazoviških žrtev, obvešča, da bo jutri,
6. septembra ob 15. uri
PROSLAVA PRI BAZOVIŠKEM SPOMENIKU
Zjutraj ob 10. uri proslava na pokopališču pri Sv. Ani
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 5. septembra
LOVRO
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 18.49 in zatone ob 12.53.
Jutri, NEDELJA, 6. septembra
SARA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.55 naj-nižja -56 cm, ob 9.37 najvišja 41 cm, ob 15.20 najnižja -21 cm, ob 20.57 najvišja 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1014,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Francesco Pirolo in Andrea Lisjak.
UMRLI SO: 52-letna Giuseppina Maria Ouargnal vd. Spangaro, 74-letna Maria Delneri, 51-letni Franco Citter, 86-let-na Maria Pahor, 90-letna Ermenegilda Pascot.
OKLICI: telefonski izvedenec Roberto Greppi in uradnica Patrizia Rasman, zapriseženi čuvaj Giorgio Pellegrin in uradnica Loredana Tonini, trgovec Lino Madotto in trgovka Mariacristina Muie-san, zidar Francesco Deros in gospodinja Elena Galilei, finančni stražnik Antonio Ragozzino in gospodinja Elisabetta Stria-no, klepar Giuseppe Bellafiore in uradnica Elena Canova, sladoledar Paolo Mac-hnich in točajka Gessica Modolo, univerzitetni docent Paolo Pittaro in profesorica glasbe Giuliana Stecchina, glasbenik Fabio Vidah in učiteljica Neva Merlak, delavec Giovanni Battista Perini in uradnica Gabriella Clabot, psiholog Livio Zorzet in sociologinja Gianna Zuolo, bolničar Fabio Cimador in uradnica Loredana Crevatin, inženir Mario Smrekar in estetistka Patrizia Zenarolla, urar Raffae-le Vaglica in točajka Patrizia Terčon, delavec Furio Cocolet in frizerka Cinzia Raccolini, delavec Armando Giugovaz in delavka Nevia Grison.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. avgusta,
do sobote, 5. septembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Sklad M. Čuk obvešča starše otrok, ki so obiskovali poletni center, da lahko dvignejo razne predmete in oblačila svojih otrok v Prosvetnem domu pri gospe Valeriji, kjer so na ogled tudi slike poletnega centra.
KD Lipa obvešča vse odbornike, da bo seja odbora v torek, 8. septembra, ob 21. uri v Bazovskem domu.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo prvi sestanek v novi sezoni v sredo, 9. septembra, ob 20.30 v Bazovici. Vabljeni tudi novi člani.
razstave
V	občinski galeriji' na Trgu Unitš je
odprta razstava slikarja Romola Bertini-ja. Razstava bo trajala do 11. septembra po običajnem urniku.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
čestitke
Novoporočencema VESNI in MARKU iskreno čestita in želi vso srečo v skupnem življenju družina Giiido Sosič.
Danes se vzameta
VESNA in MARKO
Vso srečo jima želijo kolegi in kolegice Društvene prodajalne na Opčinah.
________prispevki____________
Namesto cvetja na grob Line Petaros por. Čedin darujeta Claudio in Ines 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Ivana Rapotca daruje družina Petaros (Boršt 89) 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
mali oglasi
RESTAVRACIJA PETTIROSSO v Borštu na št. 60 - tel. 228151 je odprta vsak dan razen ob torkih.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju in lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
PRODAM avto fiat 1 SX, 1300, 5 prestav, prevoženih 35.000 km, letnik '85, v odličnem stanju. Tel. 227284 ali 251074.
PRODAM fiat pando S, prevoženih 6.000 km, letnik '86, v odličnem stanju. Tel. 227284 ali 251074.
V OSMICI Olenich na Padričah boste od danes dalje lahko degustirali sivi pinot in kraško črnino.
OSMICO ima še vedno Dušan Guštin v Repnu. Na voljo belo vino in teran.
IŠČEMO osebo, da bi se ji zahvalili, ki je dne 23. 8. 87 ob 18. uri prva priskočila na pomoč vozniku motorja suzuki TS 47516. Vljudno jo vabimo, da telefonira na št. 772494 (urnik trgovine) ali na št. 226570 po 21. uri.
RESTAVRACIJA išče osebo za čiščenje in pomoč v kuhinji. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Restavracija".
ODDAM črno-belega psička, 2 meseca starega, majhne postave. Tel. 232223 v popoldanskih urah.
PRODAM mlekarno na Greti. Tel. 413350.
PRODAM prosto stanovanje v Gorici -Ul. Tommaso Grossi 9. Informacije po telefonu na št. 040/299359.
MPKODET
Široka mreža veleblagovnic z artikli za higieno in kozmetiko
Ul. Parini
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana • surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
11 K E	Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41
grandi marche	prostorno parkirišče
poklicni tečaji
Ul. Battisti 22 - TRST - Tel.: 761989
informatika
programiranje operaterji na osebnih računalnikih
registriranje podatkov IBM računalniško knjigovodstvo
ŠOLSKI ZAVOD
enenkel
knjigovodstvo
splošno knjigovodstvo iva, plače
redno knjigovodstvo
strojepisje
video sistem pisanja stenografija

Vznemirjujoče Ellinove zgodbe
S ponedeljkom se bo na drugi televizijski mreži začel ciklus petih filmov, ki jih je režiser Carlo Di Carlo posnel po povestih ameriškega pisatelja Stanleya Ellina. Gre za pet filmov, ki s pristopom detektivke pripovedujejo o vsakodnevnem življenju, izhodišče pa je vsekakor zločin. Režiser Di Carlo je v dramatizaciji zgodb izhajal iz pisateljevega načela, »da zlo-
čin nudi pisatelju znatne možnosti raziskovanja človeške stvarnosti, saj gre za področje, ki daje veliko stimulacij, da pripoveduješ o vsakodnevnem življenju«.
Ciklus petih zgodb je bil posnet v zadnjem letu. Med igralci, ki bodo imeli v enem od filmov nosilno vlogo je tudi Alessandro Ha-ber (na fotografiji).
sobota 22.50 RAI 1
Durante 1’estate (dram.) nedelja 11.35 RAI 2 Assassinio sul treno (krim.) nedelja 23.00 Canale 5 Xanadu (glasb.) ponedeljek 20.30 RAI 1
Professione assassino (krim.) torek 21.00 Canale 5 Cercasi Susan disperatamente (kom.) torek 20.30 RAI 2
La dolce ala delia giovinezza (dram.) sreda 21.45 RAI 3 II sorpasso (dram.) četrtek 22.35 RTV-Lj Balkanski vohun (dram.) petek 22.25 RTV-Lj Nada (krim.) petek 20.30 Telepadpva L’uovo del serpente (dram.)
glasba
sobota 11.00 RAI 2
Beethovnov Koncert št. 2 v B-duru sobota 22.25 RAI 2
Koncert: Joe Cocker in Zucchero nedelja 23.25 RAI 2 Max Roach Quartet (jazz) ponedeljek 22.20 Italia 1 Montreux - Rockfestival ’87 torek 20.30 Canale 5 Video: Bad - Michael Jackson četrtek 23.50 RAI 3
Honeggrov oratorij Le roi David petek 20.30 TV-Kp
Brahmsove simfonije z Bernsteinom petek 22.00 TV-Kp
Koncert: Simfoniki in zbor RTV Zagreb
šport
sobota 13.00 in 16.00 RAI 3
Svetovno prvenstvo v kolesarstvu nedelja 14.15 RAI 2 in 23.15 TV-Kp Avtomobilizem FI, VN Italije nedelja 9.45 in 14.00 RAI 1
Svetovno prvenstvo v kolesarstvu ponedeljek 21.45 RAI 3
Nog. tekma Juventus-Porto iz leta 1984 . sreda 23.10 RAI 1
Boks: Gomis-Lupino, petelinja kategorija četrtek 18.00 RAI 3
Evropsko prvenstvo v kotalkanju petek 22.30 Italia 1
Nogomet: prijateljska tekma ZRN-VB petek 18.00 RAI 3
Evropsko prvenstvo v kotalkanju
ali ^
sobota 12.05 RAI 1 Ballet Rambert nedelja 18.15 RAI 1 Tradicionalna regata v Benetkah četrtek 22.25 RAI 1 Glas Marie Callas petek 20.30 RAI 1
Poklon baletu s Trga dei Miracoli v Piši
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1
RAI 2
RAI 3
9.20	Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Baletna oddaja: Poletni maraton - Cruel Garden (glasba Carlosa Mirande, nastopa Ballet Ram-bert)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Ercole alla conguista di Atlantide (pust., It. 1961, r. Vitto-rio Cottafavi, i. Reg Park, Ettore Manni)
15.30	Izžrebanje loterije
15.35	Nabožna oddaja
15.45	Risanka: Daniel Boone
16.30	Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
19.45	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Poletni variete: Sotto le stelle
21.40	Dnevnik
21.50	Aktualno: Premio Campiello '87
22.50	Film: Durante Veslate (dram., It. 1970, r. Ermanno Olmi, i. Renato Parracchi, Rossana Callegari, Mario Barilla)
23.50	Dnevnik
11.00	Glasbena oddaja: Pianoforum (Beethovnov Koncert št. 2 v B-duru op. 19 za klavir in orkester, dir. Franco Caracciolo)
11.35	Ris.: Lohengrin
12.10	Nad.: Cervantes (6.del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.35	Nanizanka: Saranno famosi!
14.25	Zabavna oddaja: Arcobaleno
15.30	Šport: avtomobilizem F1 - VN Italije (prenos iz Monze)
16.30	Film: Giuseppe Verdi (biog., It. 1954, r. Raffaello Matarazzo, i. Anna Ferrero, Pierre Cressoy)
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik - kratke vesti
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Film: La signora e i suoi mariti (kom., ZDA 1964, r. J. Lee Thompson, i. Shirley MacLaine, Paul Newman, Dick Van Dyke)
22.10	Dnevnik
22.25	Koncert: Joe Cocker, Zucchero
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Dnevnik - športne vesti
13.00	Šport: SP v kolesarstvu (prenos iz Beljaka)
16.00	Šport: SP v kolesarstvu (prenos iz Beljaka)
18.50	Filmske novosti
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Gledališka oddaja: Ploskanje - iz albuma velikega igralca Paola Stoppe (8. del)
20.30	Športna oddaja: Atletika '87 -dogodki in odmevi z letošnjega SP (pripravil Aldo Biscardi)
21.30	Dnevnik
21.45	TV film: Berlin Alexanderplatz -La solitudine apre anche nei muri fessure di follia (po romanu Alfreda Dbblina, r. Rainer W. Fassbinder, i. Gunter Lamprecht, Hanna Schygulla, 10. del)
22.45	Dnevnik
22.50	Dnevnik - deželne vesti
23.00	Aktualno: Do zadnjega filma -dogodki, osebnosti in neposredni prenosi z beneškega filmskega festivala (vodijo I. Bignardi, P. Carrano in E. Ghezzi)
RTV ljubljana_________________
15.25	Poročila
15.30	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine
15.45	Otroška serija: Moj prijatelj Piki Jakob (pon. 2. dela)
16.05	Otroška oddaja: Jesen v dolini Ribnikov
16.20	Mladinski film: Delfin Flipper (pust., ZDA 1963, r. James B. Clark, i. Chuck Connors, Luke Halpin, Kathleen Maguire)
17.45	Dokumentarna serija: Glasovi zgodovine - Josip Broz Tito
18.40	Na zvezi
19.00	Danes. Knjiga
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Informativna oddaja: Alpe Jadran
20.50	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato javna oddaja Akcija pomoči - Kdor hitro da, dvakrat da •(glasbene točke bo povezoval Mito Trefalt), dnevnik in nadaljevanka Sever in Jug (24. in zadnji del)
TV Koper____________________
16.55	Šport: Svetovno prvenstvo v atletiki (prenos iz Rima)
19,45	TVD Stičišče
20.30	TV drama: II Commedione (Diego Fabbri, r. Giancarlo Sbragia, i. Giancarlo Šbragia, Valentina
__________________________________
Fortunato)
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Šport: Svetovno prvenstvo v atletiki (prenos iz Rima)
23.00	Dokumentarec: Skrivnosti morja (pripravil Jacgues Cousteau)
	
CANALE 5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film:	Sangue blu
(pust., VB 1952, r. An-nakin Ken, i. Claudet-te Colbert, Jack Haw-kins)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Film: Due notti con Cleopatra (kom., It. 1953, r. Mario Mattioli, i. Alberto Sordi, Sop-hia Loren)
15.00	Film: L'allegro sguad-rone (kom., It.-Fr. 1954, i. Alberto Sordi, Vitto-rio De Sica)
17.00	Nanizanke: Kate e Al-lie, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una fami-glia americana, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: La corrida
23.00	Aktualno: Anteprima Miss Italia '87
23.30	Nanizanki: Glitter, 0.30 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Due inglesi a Pa-rigi (kom., VB 1954, r. Robert Hammer, i. Alec Guinnes, Odile
Versois, Vernon Gray)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Speed Buggy, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15 Nan.: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarna serija: Ouaderni della natura
17.30	Nanizanka: II Santo
18.30	Šport: tenis
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Nad.: Febbre d'amore
21.30	Nanizanke:	Hotel,
22.30	Peyton Plače, 0.30 Mistery Movies -Madigan
ITALIA 1____________
8.30 Nan.: La strana coppia 9.00 Film: Silenzio, si gira! (glas., It. 1943, r. Carlo Campogalliani, i. Ma-riella Lotti, Rossano Brazzi)
10.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-uomo da sei milioni di
dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Športna oddaja: Šport Spettacolo
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo la piccola Rot binson, Magica Emi, Nana supergirl, Ewoks
18.00	Glasbeni variete: Musiča d!
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanka: Aliče nel paese delle meraviglie
20.30 Film: L'uomo dalla cravatta di cuoio (krim., ZDA 1968, r. Don Siegel, i. Clint Eastwood, Susan Clark, Tisha Sterling)
22.20	Šport: boks
23.20	Športna oddaja: Grand Prix
0.20 Glasbena oddaja: Dee jay Beach
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Šport: catch
15.00	Film
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Insiders
20.30	Film: Django (vestern, It. 1966, r. Šergio Cor-
bucci, i. Franco Nero, Jose Badalo)
22.30	Film: La ragazza dal pigiama giallo (krim., It. 1977, r. Flavio Mor-gherini, i. Ray Mil-land, Dalila Di Lazza-ro)
24.00	Film: A tutto gas (glas., ZDA 1968, r. Norman Taurog, i. Elvis Pres-, ley, N. Sinatra)
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: George
15.00	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dokumentarec: Afrika '80
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.30	Film: Due marines e un generale (kom., It. 1965, r. Luigi Scattini, i. F. Franchi, C. Ingras-sia)
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: OuelLan-tico amore
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
RAI 1________________________
9.45	Šport: SP v kolesarstvu (prenos iz Beljaka)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Linea verde
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Zabavna oddaja: Fortunissima
14.00	Šport: SP v kolesarstvu (prenos iz Beljaka)
17.15	Glasbena oddaja: Festival della canzone dautore - Premio Rino Gaetano '87 (2. in zadnji del)
18.15	Aktualno: Regata storica (prenos iz Benetk)
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Ellis Island - La porta deli' America (r. Jerry London, i. Richard Burton, Faye Dunaway, Peter Regent, 4. in zadnji del)
22.00	Glasbena oddaja: Hit-Parade (prenos iz Montecatinija)
22.50	Aktualno: Venezia Cinema '87 (neposredni prenos iz Benetk)
23.00	Športna nedelja
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.00	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
11.25	Risanke: II gatto, 1'orso e il cane burlone
11.35	Film: Assassinio sul treno (krim., VB 1961, r. George Pollock; i. Margareth Ruthford, Arthur Kennedy, Muriel Pavlow)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.15	Šport: avtomobilizem Fl, VN
Italije (prenos iz Monze)
16.30	Nan.: II brivido delllmprevisto
16.55	Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
19.40	Vreme in dnevnik
20.05	Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
21.00	Glasbeni variete: Bella d'estate (vodita Ramona delFAbate in Patrizia Caselli)
22.40	Dnevnik in vreme
22.55	Informativna oddaja o židovskem kulturnem življenju
23.25	Glasbena oddaja: Jazz danes -Max Roach Ouartet (1. del)
RAI 3________________________
16.10	Filmske novosti
16.20	Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Športna nedelja (pripravil Aldo Biscardi)
20.00	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa - Riccardo Cocciante
20.30	Dokumentarna serija: Vojaki, Zgodbe o ljudeh v vojni - Padli (10. del)
21.15	Dnevnik
21.30	Športna oddaja: Atletika '87 -dogodki in odmevi z letošnjega SP (pripravil Aldo Biscardi)
22.30	Aktualno: Do zadnjega filma -dogodki, osebnosti in neposredni prenosi z beneškega filmskega festivala (vodijo I. Bignardi, P. Carrano in E. Ghezzi)
23.05	Dnevnik
23.10	Dnevnik - deželne vesti
23.20	Aktualno: Do zadnjega filma -dogodki, osebnosti in neposredni prenosi z beneškega filmskega festivala
RTV Ljubljana__________________
9.45	Poročila
9.50	Otroški spored: Živ žav
10.40	Otroška nadaljevanka: Dr. Who -Robot (pon. 5. dela)
11.05	Glas. odd.: Domači ansambli -Ansambel Ottavia Brajka
11.35	Na zvezi
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
13.35	Nadaljevanka: Mrtve duše (po istoimenskem romanu N. V. Gogolja, r. M. Švejcer, i. A. Trofi-mov, A. Kaljagin, 1. del)
14.45	Film: Havaji (dram., ZDA 1966, r. George Roy Gill, i. Julie An-drews, Max Von Sydow, Richard
Harris)
17.25	Poročila
17.30	Dokumentarna oddaja: Slovenci v Zamejstvu
18.00	Ptujski festival '87 (prenos)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Pretežno vedro (3. del
20.55	Zabavna oddaja: Poletna noč,
nato rubrika Zdravo
TV Koper_______________________
16.25	Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
20.30	Film: II mistero di Oberwald (r. Michelangelo Antonioni, i. Monica Vitti, Franco Branciaroli)
22.15	Šport: SP v atletiki (prenos iz
Rima)
23.15	Šport: avtomobilizem Fl - VN Italije (prenos iz Monze)
1 ZASEBNE
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Mississippi
11.00	Film: Tiara Tahiti (kom., VB 1961, r. Wil-liam Ted Kotcheff, i. James Mason, John Mills)
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Via dalla pazza folla (dram., ZDA 1967, i. Julie Christie, Te-rence Stamp)
17.30	Nanizanke: Fifty Fifty,
18.30	Trauma center,
19.30	Love Boat
20.30	Aktualno: Miss Italia - '87
23.00	Film: Xanadu (glasb., ZDA 1980, r. Robert Greenwald, i. Olivia Newton John, Gene Kelly, Michael Beck)
0.45 Nanizanka: Sceriffo a New York
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: La ribelle del West (vestern, ZDA 1941, r. Frank W.G. Lloyd, i. Robert Pres-ton, Loretta Young)
10.15	Film: Gli uomini della terra dimenticata dal
tempo (pust., ZDA 1977, r. Kevin Connor, i. Patrick Wayne, Doug Mc Clure)
12.00	Nanizanka:	Vicini
troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciab, vmes risanke L’-incantevole Creamy, Juny Peperina inventa tutto, Speed Buggy, Vola mio Mini Pony
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 Alla ricerca di un sogno
17.00	Šport: tenis - ameriški turnir U. S. Open (prenos iz Flushing Mea-dowsa)
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Femmina folle (dram., ZDA 1945, r. John M. Stahe, i. Vincent Priče, Cornel Wil-de)
22.35	Nad.: Peyton Plače 0.35 Nanizanka: Mistery Movies - Madigan
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke II pianeta delle 1000 avventure, Dangeons and Dragons, Tarzan
10.00	Nanizanka: Riptide
11.00	Športna oddaja: Šport Spettacolo
12.00	Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari
13.00	Rubrika: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nanizanke: .Street-hawk il falco della strada, 17.00 Manimal,
18.00	Automan
19.00	Risanke: Littlest, Haz-zard, Droids Adventu-res, Snorky
20.30	Variete: Che piacere averti qui
22.50	Nanizanke: Hardcas-tle e McCormick, 0.50 La strana coppia, 1.20 Hudson Street, 1.50 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.00	Aktualno: Maria Pia
14.00	Zdravniška oddaja: Ronefor terapij a
14.30	Film
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke: Space Robot, Daltanius, Ken in gu-erriero, ,Galaxy Ex-press
19.00	Nanizanka: Devlin & Devlin
20.30	Film: Arizona si scate-n6...e li fece fuori tutti (vestern, It. 1970, r. Ser-gio Martino, i. Antho-ny Steffen, Marcella Michelangeli)
22.30	Nanizanka: Legman .
23.30	Film: Che succede al povero Allan (krim., 1970, r. Curtis Harring-ton, i. Anthony Per-kins, Julie Harris)
1.00	Nanizanka: Caccia grossa
TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: George
13.00	Nadaljevanka: Marta
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Variete: Čari amici vicini e lontani
19.30	Dokumentarec: Bella Italia
20.00	Dokumentarec: Di-mensione Mediterra-neo
21.30	Športna oddaja
22.30	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Film: Una donna si ri-bella (dram., ZDA 1936, r. Mark Sandrich, i. Katherine Hepburn, Herbert Marshall)
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
: m*. ®! s
* i
h-i


> in
gil
cž) N
□ ^1 af
LU 2 ' ^ -3 Ssg
:zz*-—i —.
< «'l§ 5 -g-S s
LU S>|g
>o:; >
LU
0- ff
N 3^
<-l
CC f
£ ■
ir
JL
11



s
'"“i!ii:i!	;;
^ii!!^
lir.............
..... «f ir"1
illlillillj

n

..it
l..n



St I '
TP**..H
:
j i:::' :: :: i:
!!:'!
■
«Sl^iSI,
lil m....:

mg
IIF....
m.' >111

ITALIJANSKA TELEVIZIJA
: :
iillllll;l8:faSll!:!8;8lllll!ll;ISilll!li;lilillliillilil888IIISl
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Ecco il film dei Muppet (kom., ZDA 1981, r. James Fraw-ley, i. Elliott Gould, Madeline Kahn, Mel Brooks, Steve Martin)
15.35	Risanke: Pac-Man
16.25	Dokumentarna oddaja: Pan -Zgodbe o naravi (pripravil Mar-co Visalberghi)
17.05	Nanizanka: Taxi
17.35	Nadaljevanka: I miserabili (r. Robert Hossein, i. Lino Ventura, Jean Carmet, Evelyne Bouix, 1. del)
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: Professione assassino (krim., ZDA 1972, r. Michael Winner, i. Charles Bronson, Jan-Michael Vincent)
22.10	Dnevnik
22.20	Filmske novosti
22.25	Dnevnik - posebna oddaja
23.25	Dnevnik
11.45	Dokumentarec: Rally
12.10	Nadaljevanka: Cervantes (7. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy
16.55	Film: I tre nemici (kom., It. 1962, r. Giorgio Simonelli, i. Raimon-do Vianello, Gino Bramieri)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Dnevnik - šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	TV film: La parete della stanza accanto (krim., r. Carlo Di Carlo, i. Sergio Castellito, Sergio Fio-rentini, Marina Pierro)
22.20	Dnevnik
22.35	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.25	Dnevnik in vreme
23.40	Nočni film: II fuggiasco (dram., VB 1947, r. Carol Reed, i. James Mason, Kathleen Ryan, Robert Newton)
18.25	Šport: Mednarodni turnir v košarki (prenos iz Reggio Calabrie)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Dokumentarec: Astrofisica - Co-mete e fenomeni meravigliosi (pripravili Giovanna Botteri in Margherita Hack, 1. del)
20.00	Izobraževalna oddaja: LJtalia vista dal mare (besedilo sestavila Ettore Del Giacco in Antonio Ferro, r. Sandro Vanadia, 6. del)
20.30	Nanizanka: I professionals
21.30	Dnevnik
21.45	Športna oddaja: Campioni - Najlepše nogometne tekme, posnetek nogometne tekme Juventus-Porto iz leta 1984 (komentar An-drea Barbata)
24.00	Aktualno: Do zadnjega filma -dogodki, osebnosti in neposredni prenosi z beneškega filmskega festivala (vodijo Irene ' Big-nardi, Patrizia Carrano in Enrico Ghezzi)
0.35 Dnevnik
0.40 Deželne vesti
RTV Ljubljana________________
17.15 TV mozaik
17.35 Poročila
17.40 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Kolo (Kako je nastalo in kje vse ga dandanes najdemo, ne samo v najrazličnejših strojih, avtomobilih, ladjah in mlinih, pač pa tudi na...)
17.55 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Barvila znajo tudi plezati (Da se o tem prepričamo, potrebujemo tri kozarce: v prvega moramo naliti malinovec, v drugega tuš, v tretjega pa vodo. Kako barvila plezajo, pa boste videli v današnji oddaji.)
18.00 Dokumentarec: Nacionalni parki
- Paklenica
18.25	Jesenska serenada: Oktet Suha
19.00	Obzornik 19.10 Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Bogatašinja (6. in zadnji del)
20.55 Omizje: Jugoslovanski film danes
22.35 Dnevnik
TV Koper________________
17.00	Otroški spored: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film
22.15	Šport: SP v atletiki (zaključni prenos iz Rima)
23.15	TV film: Storie straordinarie di Edgar Allan Poe
					■••i;:::!	iililHSl				ip				!!:!								
i ^ Ja2^ fes. H N Eli	I	EL	IHSHi	iliiljiiilij	SIS	»iiiiii;	J		šlISHliliH		lil!	1 • •	iliilllllil!!	lii;	:ii»	lil	lii:				II!	iiiliiSlii
CANALE 5___________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital, 10.30 Lou Grant
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Jo e il gazebo (kom., Fr. 1971, r. Jean Girault, i. Louis De Fu-nes, Claude Gensac)
16.00	Nanizanke: Kate e Al-lie, 16.30 Aliče, 17.00 'L’albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Film: Un sacco bello (kom., It. 1980, r. Carlo Verdone, i. Carlo Ver-done, Mario Brega)
22.30	Nanizanke: Attenti a guei due, 23.30 Missis-sippi, 0.30 Premiere, 0.45 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Il segreto delle rose (kom., It. 1958, r. Albino Principe, i. Mi-
riam De Koning, Adriano Cecconi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Speed Buggy, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanki: I giorni di Brian, 17.1511 Santo
18.15	Kviza: Cest la- vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Le piogge di Ranchipur (dram., ZDA 1955, r. Jean Ne-gulesco, i. Richard Burton, Lana Turner)
22.30	Nadaljevanki: Peyton Plače, 0.30 Mistery Movies - Madigan
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.20	Wonder Woman,
10.10	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo, Emy, Nana, Ewoks
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nadaljevanka: Alla
conguista del West
22.20	Glasbena oddaja: Montreux - Rockfesti-val '87 (1. del)
23.50	Nanizanke: Hardcas-tle e McCormick, 0.50 La strana coppia, 1.20 Park Plače, 1.50 Ai confini della realta
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanki: Ken il guer-riero, Galaxy Express
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d’oro
20.30	Film: San Pasguale Baylonne, protettore delle donne (kom., 1976, r. Luigi Filippo
D'Amico, i. Lando Buz-zanca, Stella Carnaci-na)
22.30	Nanizanki: Legman,
23.30	La fenice 0.30 Film: L'armadio a due ante
TELEFRIULI_________
13.00	Nanizanka: I cercatori doro
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Dokumentarec: Di-mensione Mediterra-neo
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Film: Argento vivo (kom., ZDA 1933, r. Victor Fleming, i. Jean Harlow, Lee Tracy)
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: I cercatori doro
20.30	Film: Racconti italiani
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
11
ii
ITALIJANSKA	Ti	El	■ A		•
				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete:'Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Achtung bdnditi! (vojni, It. 1951, r. Carlo Lizzani, i. Gina Lollobrigida, Giuliano Montal-do)
15.40	Risanke: Pac-Man
16.10	Dok.: Pan - Zgodbe o naravi
16.50	Nanizanka: Taxi
17.20	Risanka: Grisu il draghetto
17.35	Nad.: I miserabili (2. del)
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Muzikal: Bravo! (glasba Arman-do Trovajoli, nastopa Enrico Montesano) ‘
21.30	Dokumentarec: Ouark
22.15	Dnevnik
22.25	Gledališki variete: Pulcinella senza maschera - Per me come se fosse (Peppino De Filippo, r. Giancarlo Nicotra)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
11.45	Dokumentarec: VVapistan e gli uccelli delFestate
12.10	Nadaljevanka: Cervantes (8. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec, risanka in nanizanka Blondie
16.50	Šport: Mednarodni miting v atletiki (prenos iz Rietija)
18.25	Filmske novosti
18.30	Dnevnik — šport
18.45	Nan.: Le strade di S. Francisco
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Dnevnik — šport
20.30	Film: La dolce ala della giovi-nezza (dram., ZDA 1962, r. RL chard Brooks, i. Paul Newman, Geraldine Page)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.35	Dnevnik - kratke vesti
23.50	Nočni film: Le mani sulla citta (dram., It. 1963, r. Francesco Rosi, i. Rod Steiger, Salvo Ran-done)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Izobraževalna oddaja: Cittadini per modo di dire - Che fare (pripravil Massimiliano Santella, 1. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - La grande rapina (r. Martin Campbell, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: Horla - Diario segreto di un pazzo (srh., VB 1963, r. Regi-nald Le Borg, i. Vincent Priče, Nancy Kovack, Chris Warfield)
23.20	Aktualna oddaja: Do zadnjega filma - dogodki, osebnosti in neposredni prenosi z letošnjega beneškega filmskega festivala (vodijo Irene Bignardi, Patrizia Carrano in Enrico Ghezzi, sodeluje Daniele Formica, r. Patrizia Belli, Giacomo Cadore in Carlo Tagliabue)
23.55	Dnevnik
24.00	Deželne vesti
__________________________________;_____________________________________
RTV Ljubljana__________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: psihologija, naravoslovni dan
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
16.45	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.50	Poročila
17.55	Otroška oddaja: Ta čudoviti notni svet
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Osebni stik (H. Mac Millan, r. Roger Tucker, i. Mo-rag Hood, Stuart McGugan, Lisa Matheson; glavni junak je John McAndrew, osamljen štiridesetletni inženir, ki se odloči za mali
oglas v znanem časopisu, da bi si našel novo prijateljico. Odgovori mu Dorothy Duncan, pisateljica otroških knjig, ki pravkar piše roman o odraslih ljudeh, ki se srečujejo po malih oglasih...)
21.00	Integrali
21.40	Dokumentarna oddaja: Tito in nacionalno vprašanje
22.25	Dnevnik
TV Koper
17.00	Otroški spored: II sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite Rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Jack il ricattatore (dram., r. Joe Pevney, i. Howard Duff, Pewggy Dow, Bruce Bennett)
21.50	TVD Vsedanes
22.05	Nadaljevanka: La Bufera (po istoimenskem romanu Edoarda Calandre, r. Edmo Fenoglio, i. Massimo Foschi, Marilii Tolo, Gabriele Lavia)
23.10	Rubrika z Barbaro Bouchet
	HM: m!::::::;:;;;:;::!;	iiiiiiiiiiiiliiHii		" ' ' ”	
1 :: Jr fA.gfc B—	IM l"*	I Q -11	E;;;:;;;;;:;;;;;;;;;;:;			’
CANALE5_____________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital, 10.30 Lou Grant
11.15	Kviz: Tittinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La ribelle del West (vestern, ZDA 1952, r. Lee Sholem, i. Maureen 0'Hara, Alex Nicol)
16.00	Nanizanke: Kate e Al-lie, 16.30 Aliče, 17.00 L' albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Glasbeni video: Bad (igra in poje Michael Jackson
21.00	Film: Cercasi Susan disperatamente (kom., ZDA 1985, r. Susan Sei-delman, i. Rosanna Ar-guette, Madonna, Ai-dan Quinn)
23.00	Aktualno: Verona do-mani
24.30	Filmske novosti
0.45 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: L'ultimo miliar-dario (dram., Fr. 1934, r. Rene Clair, i. Renee Saint Cyr)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Speed Buggy, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanki: I giorni di Brian, 17.1511 Santo
18.15	Kviz: Cest le vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il vendicatore di Jess il bandito (vestern, ZDA 1940, r. Fritz Lang, i. John Carradi-ne, Henry Fonda)
22.20	Nanizanki: Peyton Plače, 0.20 Mistery Movies - McCoy
ITALIA t___________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.20	Wonder Woman,
10.10	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	DeejayBeach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo, Magica Emi, Nana siipergirl
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Aliče nel paese delle meraviglie
20.30	Film: Ouelle Strane oc-casioni (kom., It. 1976, i. N. Manfredi, P. Vil-* laggio, A. Sordi)
22.45	Nanizanki: Troppo forte, 23.15 Pronto soc-corso
23.45	Rock opolnoči
0.45 Nanizanke: La strana coppia, 1.15 Hudson Street, 1.45 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke: Ken il guerri-ero, Galaxy Express
19.30	Nanizanka: I predatri delFidolo d'oro
20.30	Film: Il villaggio dei dannati (fant., VB 1960, r. Wolf Rilla, i. G. San-ders, B. Shelley)
22.30	Nanizanki: Il profumo del potere, 23.30 La fe-nice
0.30 Film: Il miracolo di Natale (kom., 1977, r. Jud Tavlor, i. Kurt Russel, John Carradi-ne)
TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika: Trentatre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: George
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Odissea
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cejcatori d'oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Variete: Dadaumpa 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
| TELEOUATTRO
■
|ii
j|
"t
m s# ’
..1.....
. < I
..B*iil
il.•lili
j *iBliIBII«iSi«S»!iŠ!S»*!Bj



1_
RAI 1_______________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: La maschera di ferro (pust., ZDA 1939, r. James Whale, i. Louis Hayward, Joan Bennet)
15.40	Risanke: Pac-Man
16.15	Dok.: Pan - Zgodbe o naravi
16.55	Nanizanka: Taxi
17.20	Risanka: Grisu il draghetto
17.35	Nad.: I miserabili (3. del)
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.00	Aktualno: La Biennale di Vene-zia (neposredni prenosi in nagrajevanje)
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 6
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Aktualno: Venezia Cinema '87
23.10	Šport: boks - EP za petelinjo kategorijo, Gomis-Lupino (prenos iz S. Margherite di Pula)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
11.45	Dokumentarec: II fascino delle marionette
12.10	Nadaljevanka: Cervantes (9. ip zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec in risanka
16.55	Film: I sette peccati di papa (kom., Fr. 1954, r. Jean Boyer, i. Maurice Chevalier, Delia Scala, Paolo Stoppa)
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Dnevnik, vreme in šport
20.30	Film: II montone infuriato (kom., Fr. 1974, r. Michel Deville, i. Jean-Louis Trintignant, Romy Schneider, Jean-Pierre Cassel)
22.20	Dnevnik
22.35	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.25	Dnevnik - kratke vesti
23.40	Nočni film: Prima della lunga notte (dram., It. 1981, r. Franco Mole, i. Ray Lovelock, Martine Brochard, Silvia Dionisio)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dokumentarna oddaja: Astrofisi-ca - La vita su altri pianeti (pripravili Giovanna Botteri in Mar-gherita Hhck, r. Giovanna Botte- || ri in Nini Perno)
20.00	Izobraževalna oddaja: Cittadini per modo di dire - Sicilia: 1' America dei tunisini (pripravil || Massimiliano Santella)
20.30	Nanizanka: I professionals - Par-
tita a tre (r. Jan Sharp, i. Gordon || Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: II sorpasso (dram., It. 1962, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman,
. Jean-Louis Trintignant)
23.30	Aktualno: Do' zadnjega filma -dogodki, osebnosti in neposredni prenosi z beneškega filmskega festivala (vodijo Irene Big-
nardi, Patrizia Carrano in Enrico .,	.,	1 m
Ghezzi)
0.05 Dnevnik 0.10 Deželne vesti .
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
■I—lllilil
RTV Ljubljana
10.30 TV drama: Osebni stik (H. Mac Millan, r. Roger Tucker, pon.)
17.15 TV mozaik. Mostovi (pon.)
17.45 Poročila
17.50 Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (3. del)
18.05 Otroška oddaja: Moj prijatelj Piki Jakob (3._del)
18.25	Dok. oddaja: Živalski svet
19.00	Obzornik
19.10 Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Film: Bledomodra ženska pisava (dram., Avstrija, r. Axel Corti, i; Friedrich von Thunn, Gabriel Barylli, Krystyna Janda, 2. del; avstrijski režiser Corti se je
odločil, da ne bo poenostavljal Werflove novele, po kateri je film nastal. Zato ohranja sočasnost pomembnih obdobij iz junakovega življenja, ki kot spomini vdirajo v njegovo sedanjost.)
22.05 Dok.: Po sledeh napredka
22.45 Dnevnik
23.00 Rezerviran čas (pon.)
TV Koper
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Nadaljevanka: Veronica
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.50 TVD Vsedanes 22.05 Film: Una vita bruciata (dram., r. Roger Vadim, i. Sirta Lane, Roger Vadim, Michel Duchassoy)
CANALE5_____________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital, 10.30 Lou Grant
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Femmina ribelle (dram., ZDA 1956, r. Raoul Walsh, i. Jane Russell, Richard Egan, Agnes Moorehead)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '87 (vodi Clau-dio Cecchetto)
23.30	Nanizanke: Fifty Fifty, 0.30 Premiere, 0.45 Sceriffo a New Y ork
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Gunsmo-ke
9.15	Film: II tenente Gior-gio (kom., It. 1952, r. Raffaello Matarazzo, i. Massimo Girotti, Mil-ly Vitale)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy, Juny Peperina, Speed Buggy, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanki: I giorni di Brian, 17.15 II Šanto
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.30	Šport: tenis - ameriški turnir U. S. Open (prenos iz Flushing Mea-dowsa)
1.00	Nanizanka: Mistery Movies - Mc Coy
ITAL1A 1__________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.20	Wonder Woman,
10.10	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Magica Emi, Nana supergirl, Ewoks
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula - turneja po Italiji skupine Duran Duran
23.30	Film: I sopravvissuti della citta morta (pust., It. 1984, r. Anthony Dawson, i. David War-beck, John Steiner)
1.30	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nanizanka: Fantasi-landia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
20.30	Film: L'affittacamere (kom., ZDA 1962, r. Richard Quine, i. Kirn Novak, Jack Lemmon)
22.30	Nanizanka: Il profumo del potere
23.30	Film: L'emblema di Victor (pust., ZDA 1966, r. Abner Biber-man, i. Peter Falk, Britt Ekland)
1.00	Nanizanka: Sguadra anticrimine
TELEFRIULI
13.00	Dokumentarec: Bella Italia
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: George
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Film
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: I cercatori doro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
I
i
1
ITALIJANSKA	Tl	■■■	if'*		
		m* La Lim «■ 1	JmL		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: I Lancieri del Bengala (pust., ZDA 1935, r. Henry Hat-haway, i. Gary Cooper, Franchot Tone) *
15.40	Risanke: Pac-Man.
16.25	Dokumentarec: Pan - Zgodbe o naravi
17.05	Nanizanka: Taxi
17.35	Nanizanka: I miserabili (4. in zadnji del)
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: La montagna (dram., ZDA 1956, r. Edward Dmytryk, i. Spencer Tracy, Robert VVagner, Claire Trevor)
22.15	Dnevnik
22.25	Dokumentarec: Segreto Callas
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Šport: Mednarodni turnir v košarki (prenos iz Viterba)
11.45	Nad.: Tempi d'oro (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Traey, nan. Blondie
16.50	Film: Al diavolo la celebrita (kom., It. 1949, r. Mario Monicel-li in Steno, i. Mischa Auer, Carlo Campanini)
18.25	Filmske novosti
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.40	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: 1996 (krim., r. Marcel Bleuwal, i. Bernard Pierre Don-nadieu, Andrd Dussolier)
22.00	Dok.: Mixer faccia a faccia - II piacere di saperne di piu
22.55	Dnevnik
23.10	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
24.00	Dnevnik
0.15 Nočni film: Dedee d'Anvers (dram., Fr. 1948, r. Yves Allegret,
i.	Simone Signoret, Marcello Pagliero, Bernard Blier)
18.00	Šport: EP v kotalkanju (prenos iz Spinee)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Cittadini per modo di dire - Una domeni-ca pomeriggio
20.30	Nanizanka: I professionals - E' solo una bella foto (r. Denis Li-vviston, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: Zoo di vetro (dram., ZDA 1950, r. Irving Rapper, i. Jane Wymann, Kirk Douglas, Gertru-de Lawrence)
23.30	Filmske novosti
23.35	Dnevnik
23.40	Deželni dnevnik
23.50	Koncert: v okviru 30. festivala dveh svetov - Le roi David, oratorij za soliste, zbor, orkester in recitatorje Arthura Honeggra (Festivalski orkester iz Spoleta in Westminster Choir, dir. Joseph Flemmerfelt, prenos iz cerkve sv. Filipa v Spoletu)
JUGOSLOVASISKA TELEVIZIJA
,__________________________________________________________________________________________________________________________
V: “	»1 : ' v
::::::::::::
RTV Ljubljana__________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna in glasbena vzgoja
10.50	Jutranji film: Zeppelin (ZDA)
16.40	Šolska TV (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroška oddaja: Vrtnica male gospodične, nato Pisma iz TV klobuka
18.35	Zelena straža
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Avgust Strindberg (biog., r. Kjell Grede in Johan Bergenstrahle, i. Thommy Beggren, Stina Ekblad, Kon-
stanze Bretebner, prevedla in priredila Danica Robič, 2. del)
22.10	Dokumentarne iveri: Bronasti zven preteklosti
22.20	Dnevnik
22.35	Film: Balkanski vohun (dram, Jug. 1984, r. Božidar Nikolič in Dušan Kovačevič, i. Danilo Bata Stojkovič, Mira Banjac, Bora Todorovič)
TV Koper______________________
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: La saetta nera (kom., r.
Hans Grimm, i. Toni Sailer, Oliver Grimm, Maria Perschy)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	TV film: Storia d'amore e d'ami-cizia - L amicizia (r. Franco Rossi, i. Barbara De Rossi, Claudio Amendola, Massimo Bonetti, 1. del)
23.25	Rubrika z Barbaro Bouchet
K	____
V. V::: V: ::	i:::::

CANALE 5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital, 10.30 Lou Grant
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Non e peccato (kom., ZDA 1955, r. Ed-ward Buzzell, i. Rory Calhoun, Piper Laurie)
16.00	Nanizanke: Kate e Al-lie, 16.30 Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar 87 (vodi Claudio Cecchetto)
23.30	Nanizanka: McGruder & Loud
0.30 Filmske novosti 0.45 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Fanfan la Tulipe (pust., Fr. 1951, r. Christian Jague, i. Gina Lollobrigida, Gerard Philipe)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Speed Buggy, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanki: I giorni di Brian, 17.15 II Santo
18.15	Kviz: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quii5cy
20.30	TV film: Lucky Luciane - Un tradimento (12. in zadnji del)
21.30	Nanizanka: Nero Wol-fe
22.30	Šport: tenis - ameriški turnir U. S. Open (prenos iz Flushing Mea-dowsa)
1.00 Nanizanka: Mistery Movies - McCoy
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder VVoman, 10.10 Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Magica Emi, Nana supergirl, Evvoks
18.00	Nanizanki: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Aliče nel paese delle meraviglie
20.30	TV Film: La famiglia Brandacci (It. 1987, r. Sergio Martino, i. Silvio Spaccesi, Annabel-la Chiavone, Leo Gul-lotta)
22.30	Dokumentarec: Jona-than
23.30	Nanizanke: Hardcas-tle & McCormick, 0.30 La strana coppia, 1.00 Park Plače, 1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanki: Ken il guerri-ero, Galaxy Express
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori dellidolo doro
20.30	Film: I due mafiosi (kom.. It. 1963, r. Gior-gio Simonelli, i. Franco Franchi, Ciccio In-grassia)
22.30	Nanizanki: Devlin & Devlin, 23.30 Cutter chiama Houston
0.30 Film: Passione immor-tale (krim., ZDA 1983, i. Jane Seymour)
TELEFRIULI
13.00	Nan.: I cercatori d'oro
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: George
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadaljevanka: duell'-antico amore
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: I cercatori doro
20.30	Športna rubrika
21.30	Dokumentarec: Cera una volta il potere
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dokumentarec: Jadranje, šport in prireditev
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
'r" r m
r-
--J"1?"" HUBI



■ :
' ..f

■
■ g.
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Contro quattro bandiere (vojni, It. 1979, r. Umberto Lenzi, i. George Peppard, George Hamilton)
15.40	Risanke: Pac-Man
16.25	Dok.: Pan - Zgodbe o naravi
17.05	Nanizanka: Taxi
17.35	Nadaljevanka: Giacinta (po istoimenskem romanu Luigija Ca-puane, r. Gian Luigi Calderone, i. Franca Maria De Monti, Franco Passatore, Mario Golli, 1. del)
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Baletni večer: £,e divine - poklon baletnim zvezdam vseh časov (prenos s Trga dei Miracoli v Piši)
22.50	Dnevnik
23.00	Dokumentarec: L' altra faccia del sole - reportaža iz Etiopije (pripravil Alberto Moravia)
0.10 Dnevnik in vreme
11.45	Nadaljevanka: Tempi d'oro (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o živalih, risanka in nanizanka
16.40	Film: II capitano del re (pust., It. 1960, r. Andree Hunebelle, i. Jean Marais, Bourvil, Elsa Mar-tinelli)
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in vreme
20.15	Športne vesti
20.30	Variete: II meglio di »Un altro varieta«
22.00	Šport: atletski miting, finalna srečanja (prenos iz Bruslja)
23.00	Dnevnik
23.15	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Nočni film: lo come Icaro (krim., Fr. 1979, r. Henri Verneuil, i. Yves Montand, Michel Etche-verry)
18.00	Šport: EP v kotalkanju (prenos iz Spinee)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dokumentarna oddaja: Astrofisi-ca - Vedere 1' invisibile (r. Gio-vanna Botteri in Nini Perno, 3. del)
20.00	Izobraževalna oddaja: Cittadini per modo di dire - Uomini non solo braccia (pripravil Massimi-liano Santella, 4. in zadnji del)
20.30	Nanizanka: I professionals - La trincea sul terrazzo (r. William Brayne, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: Sfida oltre il Fiume Rosso (vestern, ZDA 1967, r. Richard Thorpe, i. Angie Dickinson, Glenn Ford, Chad Everett)
23.20	Dnevnik
23.25	Deželne vesti
23.35	Film: Figlio unico (kom., Jap. 1936, r. Vasuj iro Ozu, i. Chishu Ryu, Choko Lida, Shinichi Hi-mori)
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Nadaljevanka: Avgust Strindberg (pon. 1. dela)
16.40	TV mozaik (pon.)
17.40	Poročila
17.45	Otroška Oddaja: Vukov kotiček
18.00	Nan.: Dr. Who - Robot (6. del)
18.25	Izobraževalna oddaja: Dva obra-
za Jadranske obale - Paketni aranžmaji	>
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Brezčasna dežela (7. del)
20.55	Dok.: Ljubitelji narave
21.40	Inform. oddaja: Alpe Jadran
22.10	Dnevnik
22.25	Film: Nada (krim., Fr.-It. 1973, r. Claude Chabrol, i. Fabio Testi, Mariangela Melato, Maurice Garrel; tokrat se je Chabrol oddaljil od svojih malomeščanskih junakov, družbeni kritiki pa se ni odpovedal. Nada je politični thriller, v katerem se Chabrol ne opredeljuje za nikogar: je le priča sodobnim dogajanjem.)
TV Koper_____________________
17.00	Otroški spored: II sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Koncert: Brahmsove simfonije z Leonardom Bernsteinom in dunajsko Filharmonijo
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Glasbena oddaja: Koncerti iz Cankarjevega doma v Ljubljani (Simfonični orkester in zbor RTV Zagreb, dir. Vladimir Krnj-čevič)
23.45	Dokumentarec: Dokler še spomin živi - pričevanja o preteklosti z intervjuji znanih osebnosti
k
H::::::::!::::::::	•••i	::::	•i::::;::;:	:::::::::						i:::::::::				:::::	n				,	i	liBHSi
1						::::::::::::															
CANALE 5___________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital,
10.30	Lou Grant
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Traversata peri-colosa (krim., ZDA 1953, r. Joseph M. Newman, i. Jeanne Crain, Michael Ren-nie)
16.00	Nanizanke: Kate e Albe, 16.30 Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	TV film: Ritorno a Eden (dram., Avstralija 1985, i. Rebecca Gil-ling, Peta Toppano, Daniel Abineri, 11. del)
22.20	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.20 Lottery, 0.20 Premiere, 0.35 Sceriffo aNew Vork
RETEOUATTRO
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film:	L inganno
(dram., It. 1952, r. G.
Brignone, i. Nadia Gray, Gabriele Ferzet-
ti)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Speed Buggy, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanki: I giorni di Brian, 17.15 II Šanto
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Variete: Girasole Tour
23.00	Šport: tenis - ameriški turnir U. S. Open (prenos iz Flushing Mea-dowsa)
1.00	Nanizanka: Mistery Movies - McCoy
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.20	Wonder Woman,
10.10	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Magica Emi, Nana Supergirl, Ewoks
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	TV film: La famiglia Brandacci (kom., It. 1987, r. Sergio Martino, i. Silvio Spaccesi, Annabella Chiavone, Leo Gullotta, 2. del)
22.30	Šport: nogomet, ZRN-Velika Britanija
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Hudson , Street, 1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori deH'idolod'oro
20.30	Film: Luovo del ser-pente (dram., 1977, r. Ingmar Bergman, i.
Liv Ullmann, David Carradine)
22.30	Nanizanki: Devlin e Devlin, 23.30 Cutter chiama Houston 0.30 Film: Velvet (pust., 1984, r. Richard Lange, i. Polly Bergen, Leah Ayres)
TELEFRIULI_________
13.00	Dokumentarec: Jadranje, tehnika in prireditev
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: George
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nanizanka: Cera una volta il potere
19.00	Dnevnik
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Nadaljevanka: La co-rona del diavolo
21.30	Dokumentarec: Di-mensione Mediterra-neo
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Lady Magic 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Bolje izgubiti klobuk kot glavo.
(afriški)
Osebnosti:
□ 6. 9. 1902 se je v Biljani v Goriških Brdih rodil odvetnik in politik Teofil Simčič.
□	10. 9. 1902 je na Proseku umrl narodni poslanec in politik Ivan Nabergoj, ki se je rodil 28. 5. 1835 prav tako na Proseku.
□	11. 9. 1901 se je v Trnovem rodil pravnik Fran Baša, ki je umrl 18. 6. 1972 v Trstu.

l_i	poU-UH’	priredim-	lil		■1	
PORTOROŽ
Avditorij
V	torek, 8. 9., ob 21. uri: nastop foklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana.
V	torek, 15. 9., ob 21. uri: nastop foklorne skupine Koleda.
Hotel Palače
V	sredo, 9. 9., ob 21.30: Večer slovenske ljudske glasbe, nastopajo Miha Dovžan - citre ter pevci Zlata Ognjanovič, Rajko Koritnik in Tone Kozlevčar.
V	sredo, 16. 9., ob 21.30: koncert Tria Lorenz.
Kosmačev vrt
V	ponedeljek, 7. 9., ob 21. uri: Večer umetniške besede s Polono Vetrih.
POSTOJNA
Pred jamo
V	nedeljo, 6. 9., ob 10. uri: nastop folklorne skupine Bistra iz Borovnice (ponovitev ob 15. uri).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	Mali dvorani v nedeljo, 13. 9., ob 21. uri: Življenje - karneval (Ivan Mrak), rež. Marjan Bevk, nastopa TDS Gledališče Proces.
V	Veliki dvorani v četrtek 17. 9., ob 19. 30: koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Uroš Lajovic, solist Igor Žur-kov (Ramovš, Beethoven, Schumann; ponovitev 18. 9., ob 20. uri).
PALMANOVA
Stolnica
V	petek, 11. 9., ob 21. uri: I Cameristi di Venezia, sodelujejo še tenorist C. Gaifa, B. Baldan - oboa in M. Fischer - flavta (Pergolesi, Cimarosa, Scarlatti, Bach, Telemann, Handel).
PORDENON
Samostan sv. Frančiška
V	torek, 8. 9., ob 21. uri: nastopa klavirski duo Baggio-Frosini, dobitnika nagrade Lorenzi 1986 (Ravel, Brahms, Stravinski).
Parco Galvani
V	nedeljo 6. 9., ob 21. uri: koncert Vasca Rossija.
Predprodaja vstopnic v Trstu pri agenciji UTAT (Pasaža Protti, 2
tel. 65700).
BENETKE
Bazilika sv. Marka
V	nedeljo, 6. 9., ob 10. uri: koncert, nastopajo Kirchenmusiker z Bavarske, dir. Julius Severin.
Canal Grande
V	nedeljo, 6. 9., ob 15. uri: beneška zgodovinska regata.
ASOLO
Cerkev sv. Gotharda
Nocoj, 5. 9., ob 21. uri: koncert - na sporedu skladbe Waltona in Mozarta.
V	sredo, 9. 9., ob 21. uri: koncert - na sporedu skladbe Schuberta in Mozarta.
razstave
REPEN
□	KRAŠKI MUZEJ: razstava Človek in trta (od ponedeljka do petka 17-20, sobota in nedelja 11-13 in 17-20, do 16. 10.)
BENETKE
□	PALAČA FORTUNA: Moda v gledališču (vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto).
□	MUZEJ ČIPKARSKE ŠOLE NA BURANU: Bila je nekoč nevestina bala (vsak dan 9-19).
□	MUZEJ CORRER: Henry Matisse (vsak dan 9.30-19.30, torek zaprto).
□	MUZEJ CORRER: Risbe od Diirerja do Vdcklina (vsak dan 10-16, torek zaprto).
□	PALAČA OUERINI STAMPAGLIA: Portret beneške družine iz 18. stoletj_a (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto).
□	PALAČA GRASSI: Jean Tinguelly (vsak dan 10-19).
□	DOŽEVA PALAČA: Zaklad sv. Marka (vsak dan 9-19).
□	DRŽAVNI ARHIV FRARI: Gozdovi Serenissime (vsak dan 9-13, ponedeljek zaprto).
VIDEM
□	MUSEO Dl STORIA NATURALE (Ul. Grazzano 1 - Palača Giacomelli): Razstava o gozdovih, človeku in ekonomiji v F-JK (9-12 in 15-18, ponedeljek zaprto).
□	VIDEMSKI GRAD: Afro Dino Mirko Basaldella (10-13 in 15.30-
19.30,	ponedeljek zaprto).
□	SAMOSTAN VIDEMSKE UNIVERZE (Ul. Mantica): Visoka moda v F-JK od 15. do 18. stoletja (vsak dan 8-20, nedelja in prazniki zaprto, do 22. 9.).
□	GALERIJA INTERNO 4 (Ul. Marinoni 55): Laura Tonani (vsak dan 17-19.30, nedelja in prazniki zaprto, do 18. 9.).
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 003861/214106): Mednarodni grafični bienale (vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto, do 30. 9.).
□	RAZSTAVIŠČE ARKADE (Trg osvoboditve 18, tel. 003861/213004); Bronasta doba na Slovenskem od 18. do 8. stoletja pr. n. š. (vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto, do 30. 9.).
□	MALA FOTOGALERIJA (Trg revolucije 2): razstava fotografij in polaroidov Nina Migliorija (do 4. 10.).
KOPER
□	LOŽA in MEDUZA: razstava slikarskih, grafičnih in kiparskih del akademskega slikarja Klavdija Tutte iz Nove Gorice (Galerija Loža - od torka do sobote 10-12 in 18-20, nedelja 10-12, ponedeljek zaprto; Galerija Meduza od ponedeljka do petka 8.30-12.30 in 18-20, sobota 8.30-12.30, nedelja zaprto).
PIRAN
□ MESTNA GALERIJA: slikarska razstava Ivane Kobilca in Ferda Vesela (od torka do sobote 10-12 in 17-19).
Ivana Kobilca, Poletje, 1889-90
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 13., 14., 15. in 16. uri, od 1. maja dalje še ob 17. in 18. uri; ob delavnikih je možen ogled programa dresure ob 11. uri in
14.30,	ob nedeljah gala program ob 14.30.
□	ŠKOCJANŠKE JAME: ogled vsak dan ob 10., 11.30, 13., 14.,
15.30	in 17. uri. Obisk jame traja poldrugo uro.
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 8.30, 9.30, 11.30, 13.30,
15.,	16. in 17. uri.
□	POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 7. do 19. ure.
TRST
□	JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/227312); ogledi vsak dan 9-12 in 14-19, ponedeljek zaprto.
□	MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): delavniki 9-13.30, prazniki 9-12.30.
□	SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): ogledi vsak dan 9.30-12.30 in 15.30-18.30.
□	KRAŠKA HIŠA (Repen): nedelje in prazniki 11-12.30 in 15-18.
□	RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: obisk možen samo po predhodnem obvestilu (tel. 040/208120 ali 208150).
□	ŽELEZNIČARSKI MUZEJ (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185): 9-13, torek zaprto.
□	RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): delavniki 9-19, prazniki 9-13, ponedeljek zaprto.
□	AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): 9-13, ponedeljek in prazniki zaprto.
□	POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): 9-13, ponedeljek in prazniki zaprto.
□	ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 - tel. 040/827248); torek in petek 15-17.30.
□	BOTANIČNI VRT (Ul. Marchesetti 2 - tel.040/726839): vsak dan 9-13, ponedeljek zaprto.
□	BOTANIČNI VRT CARSIANA (Zgonik): sobota 16.30-19.30, nedelja in prazniki 9.30-12.30 in 16.30-19.30, skupinski ogled možen tudi po predhodnem obvestilu (tel. 040/61812).
GORICA
□	MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/83926): vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto.
ČEDAD
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE (Borgo Brossana): delavniki 9-12 in 15-18, nedelja in prazniki 9-13.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v Stolnici): delavniki 9.30-12 in 15-17.30, nedelja in prazniki 11.30-12 in 16.30-18.30.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Ul. Monastero): vsak dan 8-13 in 15.30-17.40, ponedeljek popoldne in prazniki zaprto.
				
iiiiiiiiiii:		iiiii		iiiiiiiiiii
iililiiiiii

Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut, pianist Jorg Demus, mezzosopranistka Eva Novšak-Houška (Zvonimir Ciglič - Triptih za mezzosopran in orkester, Robert Schumann - koncert za klavir in orkester v A-molu op. 54; Nikolaj Rimski Korsakov - Šeherezada, Simfonična suita op. 35); 11.50 Glasbeni mozaik; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo (vodita Bruna Ciani in Giorgina Pisani); 16.00 Ko se obesi dan: Pesmi za poletni čas (pripravlja Bruna Pertot); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Poletni variete: Radio oddih (pripravljata Bogdana Bratuž in Adrijan Rustja); 18.30 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored: 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik, počitniško popotovanje od strani do strani; 9.05 Pogovor s poslušalci; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odlomki iz baleta Pepelka (S. Prokofjev); 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za najmlajše; 19.45 Minute z Greentovvn Jazz Bandom; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Svetovno prvenstvo v atletiki; 14.30 Glasba; 15.45 Glasbeni vikend; 16.15 Plesna glasba; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.10	Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo; 15.10 Glasba po željah; 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; oddaje podnevi in ponoči povezuje glasba.
JUTRI 5. ŠTEVILKA PRILOGE KRIŽKRAŽ
Horoskop
od nedelje 6. 9. do sobote 12. 9
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO:
* J " Vsem Ovnom, ki so | rojeni v marcu, bo nagajal neugodni. Merkur iz ozvezdja Tehtnice. Prišlo bo do manjših nevšeč-nih zapletov in težav. Vsi ostali pa boste uspeli pozitivno izpeljati nekaj svojih načr-' tov, saj so vam zvezde v teh dneh zelo ugodne. VI IN DRUGI: Zvezde vam svetujejo, da se pogovorite z ljubljeno osebo in se ji zaupate. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Čaka vas teden, ki ste si ga res želeli. Dobre zvezde vam bodo stale ob strani in vse bo šlo tako, kot boste vi hoteli. Izkoristite ugoden položaj zvezd za uresničitev vseh pomembnejših načrtov. V tem tednu vam le nedelja ne bo preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Nikar se ne prepuščajte ljubosumju, ker se tako samo smešite. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN
DELO: Teden vam ne bo naklonjen. Neprijazne zvezde vam bodo iz ozvezdja Device kvarile razpoloženje in vas pri delu motile z nepredvidenimi težavami, s katerimi se boste morali srečati. Neugodna bosta ponedeljek in torek, zato bodite previdni. VI IN DRUGI: Ne obsojajte nikogar brez potrebe, če niste popolnoma gotovi v svoj prav. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
-	RAK (21.6.-21.7.) —
VI IN DELO: Prije-ten teden vas bo lepo presenetil z marsikatero novostjo, in z delovnimi uspehi. Zvezde so vam prijazne, zato drugih težav ne bo. Le v sredo in četrtek, ko vam bo neugodna Luna iz ozvezdja Ovna kvarila razpoloženje, boste lahko naleteli na manjše ovire. VI IN DRUGI: V izbrani družbi boste dobrodošli in priljubljeni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
LEV (22.7.-22.8.)
/j	VI IN DELO: Vaš
t	teden bo delovno
V ugoden, vendar precej utrudljiv in naporen. Kakšnih posebnih težav ne boste imeli, vendar kljub temu ne boste prav dobrega razpoloženja. Spremenljiva Luna vam bo namreč med tednom precej nagajala. Tokrat bosta neugodna dneva petek in sobota. VI IN DRUGI: Naredite vse, zato da boste v pomoč ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23.8,-
yyr% 22.9.) — vi in
I I W DELO: Pred vami
I |j| je nekoliko vznemirljiv in razgiban delovni teden. Pričakujete lahko tako nekaj zelo ugodnih in uspešnih dnevov, kakor tudi nekaj neprijetnih dogodkov, ki vam bodo nekoliko pokvarili razpoloženje. Precej neugodna dneva pa bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Bodite previdni in res iskrenejši do ljubljene osebe. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Pred vami je prijetno razgiban teden, v katerem boste uspeli uresničiti nekatere svoje želje in namene, vendar vas bo kljub temu vznemirjalo in motilo spremenljivo razpoloženje, ki vas bo v teh dneh spremljalo. Precej muhasta dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Bodite previdni v tem, komu dajete zaupanje. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI
IN DELO: Pred vami je tokrat zelo pozitiven, ustvarjalen in sproščen delovni teden. Ugoden položaj zvezd bo pripomogel k temu, da se boste med tednom pretežno dobro počutili in veliko naredili. To, kar ste prejšnji teden pozabili, uredite čim prej, da ne bo prepozno. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prijetno sprostili. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
^ STRELEC (22.11.-5f 21.12.) — VI IN
DELO: Zvezde so va'm neprijazne, zato se boste morali na poti do zastavljenih ciljev kar precej potruditi. Možnost, da boste pri svojem delu naleteli na ovire in težave, je zelo velika, vendar se nikar preveč ne vznemirjajte, ker bodo te težave čisto prehodne narave. VI IN DRUGI: Čim-prej morate razčistiti nesporazum z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22.12.-d 19.1.) - VI IN DELO: Tokrat lah-\ A. ko računate na pri-*	** jeten in kar se da
uspešen teden, ki vas bo z delovnimi uspehi razveselil in vas spravil v dobro voljo in prijetno počutje. Ponudile se vam bodo res lepe priložnosti in z lahkoto boste našli primerne rešitve za izpeljavo svojih načrtov. VI IN DRUGI: Bodite do ljudi nekoliko bolj strpni in nepristranski. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
///
AV
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Stopate v prijeten in zanimiv delovni teden, ki vas bo z nekaterimi novostmi razveselil in vam življenje popestril. Težav z delom ne boste imeli, razen manjših ovir v petek in soboto, ko vam bo Luna neprijazna. Nekaj, kar vas že dolgo vznemirja, se bo uredilo. VI IN DRUGI: Nasvet drage osebe bi vam bil lahko v veliko pomoč. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.) —
^ ^ VI IN DELO: Še vedno ste prav ^ tako kot prejšnji teden pod vplivom vam sovražnih zvezd iz ozvezdja Device. Na poti do zaželenih ciljev se boste morali zato kar precej potruditi ter marsikaj žrtvovati in nekoliko potrpeti. Nič se na usodo ne jezite, ker se vam v kratkem obetajo boljši časi. VI IN DRUGI: Posvetite več časa nekomu, ki si tega želi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
Prihodnjo nedeljo srečanje v Podgori ob odprtju novega društvenega sedeža
Prihodnjo nedeljo, 13. septembra, bo Podgora uradno dobila novo kulturno središče, sedež domačega kulturnega društva Andrej Paglavec. Pred približno enim letom so se na zemljišču v Ul. IV. novembra, blizu železniškega podvoza pričela zidarska dela, ki so sedaj pred iztekom. Seveda ne manjkajo težave in zapleti zadnjih trenutkov: preglavice so še z ureditvijo priključkov in napeljav. Za vsa ostala dela pa so si domačini zavihali rokave, da bi tudi z udarniškim delom uredili vse potrebno za slovesno odprtje novih prostorov.
Otvoritvena slovesnost bo, kot rečeno, prihodnjo nedeljo. Društvo Andrej Paglavec je v sodelovanju z Rajonskim svetom v Podgori pripravilo obsežen spored prireditev. Športni program se bo pričel že v dopoldanskih urah, osrednja slovesnost ob odprtju sedeža pa bo v prvih popoldanskih urah.
Športno-rekreacijski del prireditev pripravljajo v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Ob 10. uri (vpisovanje bo od 9. dalje) bo start kolesarskega srečanja. Pripravili so dve progi: 10-kilometrsko za rekreacij sko-izletniško kolesarsko vožnjo do Jazbin in tekmovalno progo, ki bo bolj izurjene kolesarje peljala tudi čez Bukovje in Kalvarijo. Vsem bodo podelili spominsko kolajno, zmagovalci in zmagovalke tekmovalne vožnje pa dobijo pokale in praktične nagrade.
Popoldanski del se bo prav tako začel s športno prireditvijo, drugo Soško regato. Predvidevajo, da bo ob 13. uri startalo iz Solkana skoraj sto kajaka-šev, ki bodo ob 14. uri priveslali do
cilja pri Ločniškem mostu. Poleg domačih kajakašev iz obeh Goric in Solkana so napovedali udeležbo tudi ka-jakaši iz Ljubljane, Vidma in Pordenona.
Slavnostni del se bo medtem pričel ob 13.30 pred spomenikom padlim v Podgori. Odtod bo sprevod, z godbo na pihala Kras iz Doberdoba na čelu, krenil skozi vas do novega društvenega sedeža. Pred sedežem bo kulturni spored z nastopi godbe Kras, mešanega pevskega zbora Topničar s Trnovega, moškega zbora Soča iz Nove Gorice in domačega moškega zbora Andrej Paglavec. Pevske in godbene točke bodo povezovali nastopi recitatorjev Gledališke skupine Gorica.
Pred ogledom novih društvenih prostorov bodo priložnostni govori predstavnikov društva Paglavec, slovenske krovne organizacije in Rajonskega sveta. V novem sedežu bosta na ogled dve razstavi. Razstava slik "Podgora in njeni ljudje od nekdaj do danes" bo podala zgodovinski prerez življenja v vasi na desnem bregu Soče, v sosednjih prostorih pa bo domačin Gino Lo-visutti predstavil lesene kipce in lesoreze, ki jih sam izdeluje.
Srečanje ob odprtju društvenega sedeža v Podgori se bo nato nadaljevalo z družabnostjo na obsežnem dvorišču okrog novega poslopja.
Tudi avgusta rekorden pretok oseb na mejnih prehodih na Goriškem
Mejo prestopilo nad 915 tisoč oseb
Statistika prometa skozi mejne prehode na Goriškem za mesec avgust potrjuje, da je obojestranski preliv čez mejo letos vse večji. S skupno 915 tisoč 55 prehodi, kolikor so jih našteli obmejni policijski organi, je namreč avgustovski obseg prometa v bistvu izenačil julijski rekord, ko so prvič po nekaj letih našteli več kot 900 tisoč prehodov v enem mesecu.
Nadvse zadovoljiva je tudi primerjava z lanskim letom. Avgusta 1986 je bilo namreč prehodov le nekaj čez 784 tisoč. Primerjava z lanskimi podatki kaže na skokovit porast predvsem v mednarodnem prometu, tako kar zadeva italijanske kot tuje državljane. Skozi mejna prehoda pri Štandrežu in Rdeči hiši je namreč v zadnjem mesecu potovalo približno 189 tisoč italijanskih in 155 tisoč tujih državljanov, skupno 344 tisoč. Lani je seštevek enih in drugih komaj presegal 263 tisoč prehodov.
Seštevek vseh prehodov s potnim listom od junija dalje nam da v trimesečju skoraj milijon prehodov, kar priča o povečanem turističnem valu skozi Goriško. Čeprav so seveda všteti tudi redni, neturistični prehodi meje, je povečanje mednarodnega prometa bilo letos v poletnih mesecih tolikšno, da gre dober del pripisati prav turistom. Sicer pa nam tudi mimo statističnih podatkov pogled na številne avtomobile z evidenčnimi tablicami iz naj-raznejših krajev na mednarodnih prehodih vsak dan lahko potrdi te ugotovitve.
Maloobmejni promet je v avgustu dosegel skoraj 571 tisoč prehodov. Italijanski upravičenci so s 330 tisoč prehodi bili le za malenkost številnejši
kot lani (324 tisoč), močno pa se je povečal dotok jugoslovanskih državljanov iz obmejnega pasu. Medtem ko je avgusta lani bilo prehodov v obe smeri 197 tisoč, so letos našteli skoraj 241 tisoč prehodov meje. Za spoznanje se je avgusta maloobmejni promet zmanjšal v primerjavi z julijem. Vendar skromno razliko (vsega skupaj 15 tisoč prehodov manj) gre pripisati "sezonskim" razlogom, predvsem množičnim odhodom na počitnice in poletnim zaporam trgovin.
Gre torej za zadovoljive podatke, ki po eni strani pričajo, da postaja Gorica vse zanimivejša za mednarodne turistične tokove, po drugi pa da vzporedno z mednarodnim raste tudi vsakodnevni krajevni obmejni promet.
ŠOLA
GLASBENE
MATICE
GORICA
Vpisovanje v šolo Glasbene matice je do 11. septembra vsak dan v pisarni GM v Gorici, Ulica Croce 3, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Pojasnila tudi po telefonu štev. 84508.
V	SOVODNJAH bo vpisovanje v ponedeljek, 7. septembra, v Kulturnem domu od 17. do 19. ure.
V	DOBERDOBU (za harmonikarje) vpisujejo v torek, 8. septembra, od 17. do 18. ure na sedežu KD Jezero.
Interpelacija KPI na Pokrajini
Kako je s financiranjem načrta za ureditev ceste vina in češenj
Ogenj uniči letno nad 100 hektarjev gozdnatih površin v goriški pokrajini
Objavljeni podatki Deželnega nadzorništva za gozdove
V pokrajinskem svetu bo spet razprava o dokončni ureditvi ceste vina in češenj, to je o ureditvi lastništva, izplačilu odškodnine in ne nazadnje o vzdrževanju ceste med Dolenjem in Števerjanom.
Pokrajinski svetovalci KPI Poletto, Cipolloni in Blasutti so vložili pisno vprašanje s katerim zahtevajo pojasnila, kaj je Pokrajina doslej ukrenila , kakšen dogovor je bil dosežen z deželnim odborništvom za javna dela, če je bil pripravljen načrt za ureditev omenjene ceste in končno kdaj namerava uprava Pokrajine sklicati Komisijo za javna dela, ki naj bi o tem vprašanju tudi razpravljala.
O dokončni razrešitvi vprašanja je bilo v pokrajinskem svetu v zadnjih letih že precej razprave. Za ureditev celotne trase, dolge skoraj 14 kilometrov, bi bilo potrebnih menda okrog 1600 milijonov lir. Po vesteh, ki jih navajajo podpisniki interpelacije sta Ob-
čini Krmin in Dolenje že menda prejeli zagotovilo o finančnem prispevku za 220, oziroma 80 milijonov lir, medtem ko menda števerjanska občina še nima nobenega zagotovila o finančnem prispevku Dežele. Ob tem ne gre pozabiti, da je na območju štever-janske občine več kakor polovica trase omenjene ceste. Interpelanti zato tudi sprašujejo po tehničnih razlogih, zakaj Števerjanu ni bilo zagotovljeno financiranje.
Predvidoma bo o tem vprašanju tekla beseda na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki bo 14. ali 15. septembra.
■ Družabnost s kančkom koristnosti pripravljajo danes člani zadruge Arco-baleno in terapevtske skupnosti La tempesta. Člani zadruge in gosti bodo namreč pripravljali marmelado. Zbor ob 8.30 v Ul. sv. Mihaela 38.
Pred dnevi smo poročali o stanju gozdov na goriškem Krasu, o požarih in drugih pojavih, ki jih ogrožajo. Prav te dni pa je Deželno nadzorništvo za gozdove objavilo zanimivo publikacijo s številčnimi podatki o pogostnosti in obsegu gozdnih požarov v obdobju 1980—85 na Goriškem. Publikacija obsega tudi vrsto podatkov o članstvu in opremljenosti šestih prostovoljskih gasilskih skupin (v zadnjem času je nastala še ena) ter nekaj koristnih napotkov. Publikacijo so predstavili včeraj na Deželi, skupaj s podobno publikacijo, ki obsega podatke za tržaško pokrajino.
Gozdnatih površin je na Goriškem nekaj manj kakor 5 tisoč hektarjev, oziroma 11 odstotkov celotne površine. Pretežni del odpade na Kras, nekaj na Brda in le manjši, skorajda nepomemben, na ravninsko področje. V obdobju petih let (1980—85) je rdeči petelin razsajal 234-krat, 158 požarov je bilo dokaj obsežnih in so bili zadevni podatki vnešeni v statistike, v 76 primerih pa je šlo za zelo omejene pojave. Ogenj je v poprečju vsako leto poškodoval ali povsem opustošil okrog 100 hektarjev gozda. Prizadeta površina v zadnjem času narašča, kljub temu da je požarov manj.
Iz natančnih zapisov izhaja, da so požari v gozdovih na goriškem Krasu najpogostejši v prvih štirih mesecih leta, najmanj pa ob koncu leta. Podatki za obdobje 1980—85 so naslednji: ja-
nuarja 21 požarov, februarja 42, marca 31 in aprila 18. Poprečje je v naslednjih mesecih zelo nizko, občutnejši skok zasledimo le v juliju in avgustu.
Največ požarov je kajpak na Krasu, kjer je tudi največ gozdov. Od 158 obsežnejših požarov v petih letih, jih je bilo kar 39 na območju občine Doberdob, prav toliko na območju občine Ronke, 36 v Tržiču in 19 v Zagraju, 11 v Foljanu itd.
V	publikaciji ni zaslediti podatkov o obsegu materialne škode, kakor tudi ne ocene o tako imenovani ekološki škodi. Sicer pa ni težko ugotoviti, da so posledice ognja na Krasu, zelo hude in dolgotrajne.
Deželno nadzorništvo za gozdove namenja v zadnjem času precejšnja finančna sredstva za preventivne ukrepe (čiščenje suhljadi, redčenje nasadov) in pa za opremljanje prostovoljnih gasilskih skupin, ki jih je v vsej deželi okrog 100 in ki imajo okrog 2500 članov. Na Goriškem je takih skupin sedem, štejejo pa nekaj nad 300 članov. V drugem delu publikacije so objavljeni prav podatki o opremljenosti teh skupin ter nekatere splošne ugotovitve. Predvsem ta, da je za izbruh gozdnega požara največkrat kriv človek, posredno ali neposredno.
Publikaciji je priložena tudi posebna mapa.
Ponovno stavka v tovarni SBE
V	tržiški tovarni SBE je bila včeraj enourna protestna stavka s sindikalnim shodom. Delavci zahtevajo sklenitev internega, dopolnilnega sporazuma. V prihodnjem tednu napovedujejo ponovno razčlenjeno stavko. Trajala bo dve uri in pol. V soboto, 12. septembra, pa naj bi se povsem odrekli nadurnemu delu.
Podjetje Societa Bulloneria Europea je v zadnjem času v ospredju zanimanja sindikatov ter predstavnikov političnih strank in krajevnih upraviteljev. Že nekaj mesecev je slišati vesti o skorajšnji možni privatizaciji podjetja z državno udeležbo. Na nedavnem srečanju s tržiškim županom so člani ravnateljstva sicer kategorično zavrnili govorice o privatizaciji, vendar se polemika s tem še ni utišala. Podjejte, ki je eno večjih po številu zaposlenih, uspešno posluje, oziroma je uspešno poslovalo do nedavna.
Pridržana prognoza za mladega mopedista
Na zdravljenju v bolnišnici na Kati-nari je od četrtka zvečer 16-letni Fla-vio Vittor iz Škocjana ob Soči. Zdravniki so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Menda se je fant poškodoval v prometni nesreči, katere podrobnosti do zdaj še niso znane. Baje je padel z motornim kolesom na cesti med Škocjanom in Fiu-
micellom in zadobil težke poškodbe na glavi.
Nezgoda v Fari
V Fari se je včeraj popoldne pripetila nezgoda na delu, v kateri se je ranil 51-letni zidar. Ezio Fumolo, doma iz Gradeža, Ul. Aguileia 39, je včeraj popoldne delal na gradbišču v Fari. V še nepojasnjenih okoliščinah je mož izgubil ravnotežje in padel z zidarskega odra. Na srečo ni padel z velike višine. Z rešilcem Zelenega križa so ga nemudoma prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili globljo rano in druge poškodbe. Predvidoma se bo zdravil 15 dni.
čestitke
Za 98. rojstni dan želijo Rozini Ko-mic vd. Hlede iz Števerjana obilo sreče in zdravja hčeri Zale in Marica z družinama ter sin Mario z Lidijo.
Jutri praznuje 60. rojstni dan Zale Hlede iz Števerjana. Vse najboljše ji želijo mož Mirko in hčeri Aleksandra ter Loreta z možem in malim Manue-lom.
razna obvestila
Uprava Kulturnega doma Gorica obvešča vsa zainteresirana društva in skupine, ki želijo uporabljati telovadne prostore, da pošljejo pismene prošnje na upravo doma, Ulica Brass, najkasneje do 10. septembra.
izleti
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se udeležijo Dneva planinca, ki bo v nedeljo, 13. septembra, na Ermanovcu nad Sovodnjem v organizaciji PD Sovodenj (Škofja Loka). Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 7. uri s Travnika. Slovesnost na Ermanovcu bo ob 11. uri.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Radio days«.
VERDI 18.00-22.00 »Nove settimane e mezzo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »I racconti sensu-ali di Cicciolina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rri	v
Trztc
EXCELSIOR 18.30-22.00 »Ouelli dellAc-cademia militare«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Cyborg«, ob 22.30 »Prave strasti«.
DESKLE 19.30 »Ogenj z ognjem«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 711315.
Skupina Plava Trava Zaborava
Po sinočnem uvodnem večeru v Jesenski praznik v Štandrežu bodo drevi na dvorišču Doma Andreja Budala koncertirali člani znane glasbene skupine Plava Trava Zaborava, ki prihajajo tokrat prvič na Goriško. Člani skupine bodo izvajali dokaj obsežen spored iz njihovega bogatega repertoarja. Med drugim bodo izvajali skladbe iz zadnjega albuma Hit Track. Glasbeni večer bo popestril animator Zvone Krznar.
Začetek koncerta bo predvidoma okrog 20. ure. V primeru slabega vremena pa se bo odvijal v Kulturnem domu v Gorici.
V deželnem avditoriju v Gorici
Od jutri do prihodnje nedelje 6. mednarodni violinski natečaj
11. oktobra v Rovtih pod Blegošem
Spominsko obeležje padlim borcem garibaldinske brigade »Gramsci«
Drugo nedeljo oktobra (11. oktobra) bo v Rovtih pod Blegošem, pomembna slovesnost. Odkrili bodo namreč prenovljeno spominsko obeležje, ki spominja na žrtve zadnje in najhujše sovražnikove ofenzive, spomladi leta 1945 ter na junaški boj enot, ki so se prebile skozi sovražnikov obroč.
Že nekaj mesecev se predstavniki pokrajinskih odborov VZPI—ANPI za go-
riško in videmsko pokrajino pogovarjajo z ZZB NOV Škofja Loka ter predstavniki tamkajšnje občinske skupščine ter so se prav pred kratkim tudi že dogovorili za potek slovesnosti. Na območju Blegoša so se namreč v zimi in spomladi leta 1945 zadrževale tudi enote garibaldinske divizije "Garibaldi — Natisone". Borci udarne brigade "Gramsci" so v noči od 23. na 24. marec, skupaj z borci Škofje-
loškega odreda in nekaterimi manjšimi partizanskimi enotami, izvedli preboj in se izvlekli iz obroča. V hudem spopadu je padlo 52 borcev, nekaj je bilo zajetih in kasneje pobitih, nekaj ranjenih. V bojih je padel tudi politični komisar brigade Manfredi Mazzocca.
Pobudi za prenovitev spominskega obeležja v Rovtih, kjer bo vklesano tudi besedilo v italijanščini, bodo v prihodnjih mesecih predvidoma sledile še druge pobude za počastitev spomina in primerno obeležitev grobov padlih borcev.
Brigada Gramsci se je na območju Škofje Loke zadrževala dobra dva meseca, in sicer od 8. februarja do 8. aprila 1945.
Povedati je še treba, da pri pripravah na slovesnost 11. oktobra sodelujejo tudi predstavniki Občinske skupščine Škofja Loka.
Danes v Gradišču
Posvetovanje o gojenju enoletnic
V palači Torriani v Gradišču bo danes
2.	strokovno posvetovanje o cvetličarstvu, kjer bodo razpravljali o gojenju enoletnic, posebej pa cvetja. Manifestacijo prirejajo Avtonomna letoviščarska ustanova "Gradišče—Redipulja", goriška Pokrajina, Trgovinska zbornica, Deželni zavod za razvoj kmetijstva, Občina Gorica in Kmetijska šola iz Gradišča.
Posvet se bo začel ob 16. uri, ko bo prof. Fulvio Giaggioli govoril o gojenju cvetlic enoletnic v mestnih središčih. Kmetijski izvedenec Claudio Mutton z Deželnega cvetličarskega centra Ersa s Proseka bo s pričetkom ob 16.30 razpravljal o delovanju centra in o vzdrževanju enoletnic. Ob 17.00 bo govoril strokovnjak Giorgio Guzzon, ravnatelj službe urejanja vrtov goriške Občine.
Prejšnji teden se je v Gorici odvijal strokovni posvet o podvodni speleologi]!, v priredbi društva Bertarelli. Udeleženci so poleg teoretskega dela in razprav o težavah (in nesrečah) pri raziskovanju z vodo zalitih jam, opravili tudi nekaj ekskurzij na območju naše dežele in Veneta. Tako so obiskali nekaj jam na Krasu, spustili so se v razne votline ob obali, skupina čeških jamarjev pa je v nedeljo dopoldne skušala prodreti globlje v votlino na zgornjem koncu Doberdobskega jezera, skozi katero priteka podtalnica. Gre za votlino v neposredni bližini zajetja nekdanjega vodovoda. Ob tem gre opozoriti, da to ni edini izvir, ki dovaja vodo v jezero, ker je na območju še nekaj drugih manjših vrelcev.
Sprva je kazalo, da spust ne bo pre-težaven. Jamarji so ob pomoči nekaterih članov Kraških krtov in tudi članov nekaterih drugih jamarskih klubov, uspeli priti nekaj metrov v globino. Kakih šest metrov od vhoda v brezno pa so naleteli na zamašek iz velikih skal. Poskusili so kamenje od-
Ob koncu prejšnjega tedna se je v Gorici zaključila mednarodna folklorna prireditev, od jutri do prihodnje nedelje pa bo naše mesto gostilo pomembno glasbeno prireditev. V Avditoriju v Ul. Roma se bo pričel 6. mednarodni violinski natečaj za nagrado "R. Lipizer". Za tekmovanje se je prijavil 101 glasbenik, zastopanih bo 25 držav. Te so Albanija, Avstrija, Belgija, Francija, Velika Britanija, Irska, Italija, Jugoslavija, Norveška, Poljska, Romunija, Švica, Madžarska, Sovjetska zveza, Nemška zvezna republika in Nemška demokratična republika, pa še Južna Koreja, Japonska, Gvatemala, Iran, Iraq, Izrael, Libanon, Združene države Amerike ter Kitajska. Po vsej verjetnosti bo to število ob pričetku natečaja nekoliko nižje, saj je letošnja obvezna skladba skladatelja Chaillyja zelo zahtevna, poleg tega so natečajniki izvedeli zanjo šele pred dvema mesecema.
Goriški natečaj je v nekaj letih postal velikega mednarodnega pomena, to priča tudi kvaliteta žirije, ki jo sestavljajo sami mednarodno znani glasbeniki. Predsednik te bo Italijan Gui-do Turchi, pri nelahkem ocenjevanju mu bodo pomagali Marcel Debot iz Belgije, Pierre Colombo iz Švice, Michael Frischenslager iz Avstrije, Tonko Ninič iz Jugoslavije, Theo Olof iz Nizozemske in Renato Zanettovich iz Italije.
Natečaj bo trajal od nedelje, 6. septembra, do nedelje, 13. septembra. Začetna slovesnost bo jutri ob 10. uri, zvečer ob 20.30 pa so napovedani že prvi tekmovalni nastopi. Nastopi bodo nato vse dni, do sobote zvečer, medtem ko bo v nedeljo, 13. septembra, ob
straniti, v upanju, da ovira ne bo prevelika. Nazadnje so žal morali odnehati, ker niso uspeli razširiti prehoda, da bi lahko globlje prodrli v notranjost in s tem razvozlali še eno od neznank v zvezi z Doberdobskim jezerom.
. Gladina vode v jezeru je bila prejšnje dni, zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja, primerna za tovrstne raziskave, saj je bilo jezero večidel suho, iz izvirov pa je pritekalo bolj malo vode.
Začasna zaposlitev
Pri mestnem podjetju bodo v kratkem sestavili lestvico za začasno zaposlitev (največ 90 dni v letu) strojepisk in strojepiscev. Kandidati morajo biti polnoletni in ne starejši od 35 let ter predložiti dokazilo o opravljeni obvezni šoli. Rok za predložitev prošenj zapade 25. septembra ob 12. uri Pojasnila nudijo v uradu za osebje pri mestnem podjetju, ob delavnikih razen sobot, med 10. in 12. uro.
20. uri slovesna podelitev nagrad in uro kasneje še zaključni gala koncert najboljših violinistov.
Istočasno si bodo obiskovalci natečaja lahko ogledali v prostorih Avditorija, razstavo godal. Razstavljeni instrumenti bodo tudi na prodaj. Omeniti velja še, da je razstava (mednarodnega značaja) letos posvečena 250 letnici smrti Antonia Stradivarija.
V pokoj je odšla ga. Anica Prinčič
Pred nekaj dnevi je stopila v zasluženi pokoj gospa Anica Figelj Prinčič iz Štmavra, ki se je bodo spominjali zlasti nekdanji dijaki liceja. Skoraj četrt stoletja je delala na tej šoli. V tridesetih letih delovne dobe je bila šest let zaposlena v tekstilni tovarni, drugih štiriindvajset pa je opravila kot postrežnica na slovenskem liceju. Skoraj četrt stoletja je gospa Anica bila v vsakodnevnem stiku s profesorji in dijaki, s katerimi jo je družila prijateljska vez. Posebno z dijaki je znala vzpostaviti prijeten odnos tovarištva in medsebojne naklonjenosti. Če je le mogla, je ustregla vsemu, kar so jo povpraševali in ni nikoli odklonila nobene usluge. Dejstvo, da je bila vedno prijazna in razumevajoča do vseh, je pripomoglo k boljšemu medsebojnemu sožitju na šoli, kar je tudi zelo pomembno. Dijaki smo jo imeli radi, ker nas je razumela in se je rada pogovorila z nami. Tisti, ki smo bili navajeni, da smo se z njo med odmorom zadržali, bomo dolgo pogrešali njeno prisotnost po šolskih hodnikih in razredih.
(af)
Desetletnica sekcije društva krvodajalcev v So vodnjak
Člani društva prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj se pripravljajo na proslavo 10. obletnice ustanovitve, oziroma delovanja sekcije. Okrogli jubilej naj bi bil predvsem vzpodbuda za poživitev dejavnosti, oziroma za pridobivanje novih, predvsem mladih članov. Proslava ob 10-letnici ustanovitve in delovanja društva bo predvidoma 27. septembra v občinski telovadnici v Sovodnjah.
Društvo šteje danes okrog 100 aktivnih članov krvodajalcev. Poleg osnovne dejavnosti je v zadnjih letih razvilo zanimivo vzgojno delo s prirejanjem tečajev za osnovnošolce in tečajev prve pomoči in nege bolnika za odrasle.
Društvo tesno sodeluje z občinskim komitejem Rdečega križa Ajdovščina, s podobno organizacijo v Novi Gorici in tudi v Škofji Loki. Je včlanjeno v pokrajinsko zvezo Vsedržavnega združenja prostovoljnih krvodajalcev za Goriško.
Prireditve ob prazniku Občine Nova Gorica
Poročali smo že o številnih prireditvah v počastitev občinskega praznika Nove Gorice. Nekaj teh prireditev se je zvrstilo že ob koncu avgusta. Tako je bila na Lokvah v soboto, 29. avgusta, slovesnost ob 40-letnici Soškega gozdnega gospodarstva, v Grgarju pa so imeli praznik KS. V nedeljo, 30. avgusta, so v Kostanjevici odkrili spominsko ploščo žrtvam fašističnega nasilja in predali namenu asfaltirane ceste. Včeraj je bila podobna slovesnost v Braniku, v Novi Gorici pa so sinoči, predstavili knjigo D. Vresnika Druga brigada VDV.
Prireditve se bodo zaključile 26. septembra. Objavljamo podroben razpored:
NOVA GORICA: do 16. 9. 1987 — Mednarodno košarkarsko srečanje za pokal Alpe-Adria SOBOTA, 5. 9. 1987 Šempeter: 40-letnica DO Primorje Gorica
Nova' Gorica - Solkan: Praznik KS Solkan
Bilje: Praznik KS Bilje OD 5. 9. do 12. 9. 1987: Pohodi po poteh Goriške fronte NEDELJA: 6. 9. 1987 Opatje selo: Srečanje borcev Jugoslovanskega odreda za Slovensko Primorje, Trst in Gorico
Vogrsko: Otvoritev vodovoda Stara gora—Vogrsko
— 4. zbor VOS—OF za Severno Primorsko
— Odkritje spominske plošče goriški VOS pri podružnični osnovni šoli PETEK, 11. 9. 1987 Nova Gorica: — Razstava Primorska 1945-1947
Nova Gorica: 40-letnica DO Gostol Nova Gorica: 40-letnica DO MIP — otvoritev skladiščnih prostorov 11. in 12. 9. 1987
Lokve: Tekmovanje CB radioamaterjev
Od 11. 9. do 9. 10. 1987 Kanal, Nova Gorica: Kogojevi dnevi
SOBOTA, 12. 9. 1987 Nova Gorica: SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČINE OBČINE Šempeter: Otvoritev novih proizvodnih zmogljivosti avtomobilskih al-ternatorjev in elektronskih sklopov v DO ISKRA Avtoelektrika Dornberk: Praznik KS Dornberk Saksid: Otvoritev mostu čez reko Vipavo
NEDELJA, 13. 9. 1987 Nova Gorica: Otvoritev dokumentarne razstave o pevskem zboru NOV J "Srečko Kosovel"
— Srečanje borcev 1. in 2. prekomorske brigade
— Odkritje doprsnega kipa skladatelju in dirigentu Radu Simonitiju Dornberk: — Praznik grozdja in vina
Panovec: -7 Strelsko tekmovanje primorskih ekip v počastitev 40-letni-ce priključitve Primorske k Jugoslaviji
Bilje: Pohod po Biljenskih gričih PONEDELJEK, 14. 9. 1987 Nova Gorica: Kulturni dom:
Radio Koper-Capodistria — javna radijska oddaja
Panovec: Nočno strelsko tekmovanje v počastitev 40-letnice priključitve Primorske k Jugoslaviji TOREK, 15. 9. 1987 Dombrava: 30-letnica Tekstilne tovarne Okroglica PETEK, 18. 9. 1987 Levpa: Otvoritev asfaltiranih cest na območju krajevne skupnosti Levpa SOBOTA, 19. 9. 1987 Šempeter: Praznik KS Šempeter — Pobratenje s KS Narodni heroj V. Tomanovič Voždovac—Beograd — Otvoritev gasilskega doma Bukovica: Praznik krajevne skupnosti Bukovica
Nova Gorica: 40-letnica DO Final Miren: 40-letnica Tovarne pohištva "Iztok" Miren NEDELJA, 20. 9. 1987 Kromberk: Odkritje obnovljenega spomenika padlemu komandantu Prvega primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič Jožetu Le-1 mutu-Saši
ČETRTEK, 24. 9. 1987 Nova Gorica: Otvoritvena predstava PDG Nova Gorica v sezoni 1987/88
PETEK, 25. 9. 1987 Nova Gorica: Srečanje pedagoških delavcev
OD 25. 9. do 29. 9. 1987 Nova Gorica, Salon Meblo: Teden obrti, kooperacij in inovacij SOBOTA, 26. 9. 1987 Nova Gorica: 40-letnica DO Grafika Soča
Miren: 40-letnica DO Ciciban Branik: Otvoritev nove telefonske centrale in telefonske povezave na območju krajevne skupnosti Branik
Češki jamarji so se spustili v brezno v Doberdobskem jezeru
w
Prijetne enomesečne počitnice v Arteku ob Črnem morju
Med pogovorom v naši redakciji
Pred kratkim nas je obiskala v redakciji skupinica štirih Goričanov, ki se je v avgustu kar mesec dni mudila v Sovjetski zvezi. Vodja skupine je bila Eva Orzan, medtem ko so bili člani te zanimive "odprave" Laura Hvalič in Marco Valentinuzzi iz Gorice ter Federica Vermiglio iz Tržiča. Za kaj je pravzaprav šlo? V poletnih mesecih smo nekajkrat poročali o raznih manifestacijah, ki jih prireja mednarodna organizacija CISV (Childrens interna-tional summer villages) — letos je npr. tak poletni center deloval v mesecu juliju prav tu v našem mestu. Podobno poletno središče je bilo v avgustu tudi v Sovjetski zvezi in sicer v Arteku, ob Črnem morju. Goriška skupinica, ki je bila izbrana kot predstavnica Italije, se je udeležila prav tega središča. Lahko bi rekli, da je šlo skoraj za zgodovinski dogodek, saj je bilo letos prvič, da je Komitet mladinskih organizacija SZ gostil predstavnike Združenih držav Amerike, Švedske in Italije.
S kakšnimi vtisi so se vrnili domov in kaj vse so doživeli? Pripovedovanje je pričela kar Eva: »Dvajsetega julija smo se polni navdušenja z ljubljanskega letališča odpravili v Moskvo, kjer so nas slovesno pričakali predstavniki sovjetske komunistične partije. Tu smo se seznanili tudi z vsemi predstavniki vseh osemdesetih delegacij raznih mladinskih organizacij, s katerimi smo se po petdnevnem bivanju v Moskvi odpravili v Artek.
Kje je pravzaprav Artek? To mesto leži ob čudoviti obali Črnega morja in je bilo že za časa carjev priljubljeno
turistično središče. Po oktobrski revoluciji so vsa večja poslopja in dvorce zaplenili in dodelili sovjetski mladinski organizaciji, tako da hodijo sem na oddih le najbolj zaslužni in marljivi sovjetski dijaki.
V	Arteku smo bivali v velikem hotelu, ki je bil sicer nekoliko oddaljen od plaže, toda okrog in okrog smo imeli obilo zelenja in prijetne sence. Plaža je bila tudi čudovita, saj je dolga celih osem kilometrov, temno plava morje nas je kar privabljalo v toplih opoldanskih urah.
V	Arteku se je mudilo v mesecu av-gustupribližno pet tisoč mladih, od teh je bilo okoli osemsto tujih gostov. Porazdeljeni smo bili v več taborov, število vsakega pa se je sukalo okoli 350 članov. Celotni organizaciji je načeloval vodja, ki je bil član Sovjetske komunistične partije, pri vodstvu pa so bili soudeleženi tudi odgovorni za vzgojo, zdravstvo, načrtovanje, koordinacijo idr. Poleg tega je vsak tabor imel svojega vodjo in namestnika, pa še odgovorne za šport, glasbo, ples, prevoze, prvo pomoč itd. Vsak tabor je bil nadalje razdeljen še na ekipe, te je sestavljalo približno trideset oseb, in na delegacije gostov — ena takih je bila tudi naša — ki sem ji jaz načelovala. Na razpolago smo imeli tudi prevajalko.«
O dnevnem redu je spregovorila Federica: »Vstajali smo zgodaj, saj nas je vsako jutro prebujala Artekova koračnica. Po desetih minutah smo morali že vsi stati v vrsti na dvorišču
hotela, kjer smo telovadili ob zvoku poskočnih ritmov celih petnajst minut — vse skupaj je bilo podobno aero-bični telovadbi.« Nadaljevala je Laura: »Nato smo morali pospraviti in urediti sobo, saj je večkrat posebna komisija pregledovala našo (ne)mar-Ijivost. Po zajtrku smo se zbirali v skupinah, ki so imele nalogo, da so. organizirale razne zabavne in kulturne večere.«
Kako pa je bilo s hrano? Ali se vam je kdaj potožilo po kakšnem dobrem krožniku testenin?
Marco: »Hrana je bila dobra, sicer smo jedli vsak dan in to celo po trikrat dnevno meso s krompirjem, večkrat smo imeli na razpolago ribe, tudi mineštre so se pogostoma pojavile na mizi, edino kar smo nekoliko pogrešali je bilo sadje in pa zelenjava.
Kar se tiče testenin smo jih neki večer tudi sami skuhali. Hoteli smo pokazati ostalim soudeležencem našega tabora, kaj se pravi jesti lepo zvrhano porcijo špagetov, oziroma carbonare. Toda usoda beri gospa,
ki je pozabila kupiti jajca in pršut — nas je primorala, da smo popestrili špagete le s paradižnikovo omako.«
Ali ste se med bivanjem v Arteku podali tudi na kakšen izlet?
Federica: »Najbolj me je navdušil izlet z ladjo po Črnem morju. Ko smo prispeli v nevtralne vode je predstavnik vsake skupine vrgel v vodo steklenico, ki je vsebovala listek z mirovno mislijo, napisano v materinem jeziku.«
Laura: »Nekega dne smo se odpravili na bližnji Medvedji hrib. Vzpon je bil zelo zabaven, saj smo se morali večkrat "braniti" pred napadi priložnostnih Indijancev. Spominjam se še prav dobro kako smo bili žejni, vsepovsod pa je bilo polno izzivalnih napisov kot npr. Coca Cola, okrepčevalnica čez 100 metrov itd.«
Marco: »Pomembna sta bila tudi dva izleta v Jalto. Poleg ogleda raznih mestnih znamenitosti smo si lahko privoščili tudi vrsto izrednih slaščic.«
Eva: »Ekskurzij je bilo še veliko več, zelo zanimiv je bil ogled kolhoza, kjer smo si lahko ogledali kaj vse pridelujejo, stroje, sistem obdelovanja itd. Žal pa je ta mesec prehitro minil, in je bilo treba zopet domov. Nazaj grede smo se ustavili nekaj dni v Moskvi, tu pa smo se poslovili tudi od ostalih tujih predstavnikov. Slovo je bilo zelo žalostno, veliko nas je jokalo, toda obljubili smo si, da se bomo še kdaj, morda prav v Sovjetski zvezi, ponovno srečali.«
Marko Čubej
Dan nepričakovanih spodrsljajev favoritov
SANDOR TENCE
RIM — Tudi včerajšnji šesti dan svetovnega atletskega prvenstva je bil dan velikih presenečenj. Britanec Daley Thompson, ki je celih deset let kraljeval v tej disciplini, je moral v deseteroboju, v najpopolnejši in najnapornejši panogi, prepustiti prvo mesto mlajšemu nasprotniku Vossu iz NDR. V ženskem skoku v daljino je zlato odličje osvojila Američanka Jackie Joyner, favorit številka ena, Vzhodnonemka Heike Drechsler pa se je morala zadovoljiti z bronasto kolajno. V ženskem teku na 100 m ovire je slavila zmago svetovna rekorderka, Bolgarka Zagorčeva, v teku na 10 tisoč metrov pa Norvežanka Ingrid Kristansen, medtem ko je v metu diska zmagal Schult iz NDR.
Novi »superman« svetovne atletike Torsten Voss (NDR) se je uvrstil pred rojakom Wentzem iz ZRN ter pred tretjeu-vrščenim Sovjetom Tarnetovskim, medtem ko je bil svetovni rekorder Thompson šele deveti. Treba je vsekakor reči, da Britanec zaradi poškodbe sploh ni hotel sodelovati na tem prvenstvu in je prišel v Rim le na pritisk britanske atletske zveze. V deseteroboju se morajo tekmovalci pomeriti v tekih na 100 m, 400 m, 1500 m ter 110 m ovire, v metu diska, krogle in kopja ter v skokih s palico, v daljino in v višino. Gre, kot vidimo, za res edinstveno panogo, ki zahteva kar se da popolnega atleta. Naj omenimo samo, da je Voss pretekel 100 m v 10"69, skočil v višino 2,10 m ter v daljino 7,88 m. V končnem seštevku je zmagovalec zbral 8680 točk.
V	ženskem teku na 10 km, ki bo prihodnje leto v Seulu postal tudi olimpijska panoga, je premočno zmagala svetovna rekorderka, Norvežanka Kristian-senova. Treba je-vsekakor reči, da je bil tek precej nezanimiv, saj si je zmagovalka že po prvem krogu priborila več kot petdeset metrov prednosti pred nasprotnicami, ki ji vsekakor niso bile dorasle. Norvežanka, ki celo ni v najboljši formi in je komaj okrevala po hudi poškodbi, za sedaj torej nima nasprotnic v tej za ženske novi disciplini.
V	teku na 100 m z ovirami je svetovna rekorderka, Bolgarka Ginka Zagorčeva, v silovitem sprintu premagala tekmoval-
Prireditelji, ki jim je včeraj nekoliko ponagajal dež, so poskrbeli še za hvalevredno publiko. Med vrhunskimi tekmovanji so uvrstili tudi nekatere panoge v sklopu svetovnega prvenstva invalidov tako v moški kot v ženski konkurenci. Atleti in atletinje, ki jim je narava vzela dar hoje in prostega gibanja, so na vozičkih pod hudim nalivom izpričali borbenost ter veliko voljo do življenja.
Včeraj so bile na sporedu tudi kvalifikacije za tekmovanja, ki bodo na programu danes in jutri. Carl Lewis, ki se bo skoraj gotovo odrekel štafeti 4x100 metrov, je sproščeno skočil 8,36 m v daljino in, kot je sam napovedal, bo v finalnih skokih startal na svetovni rekord rojaka Boba Beamona iz leta 1968 na olimpijskih igrah v Mehiki. Tudi Said Aouita je brez težav zmagal v prvem kvalifikacijskem teku na 5000 metrov. Svetovni rekorder iz Maroka, ki je prav v Rimu pred kratkim prvi človek na svetu pretekel to razdaljo pod 13 minutami, je bil včeraj videti precej nervozen, saj se je na cilju skregal z nekim belgijskim tekačem, češ da ga je slednji med tekom brcnil v nogo.
KOLAJNE NDR	8		5	9
ZDA	5	5	3
SZ	4	7	3
Bolgarija	3	0	1
Kenija	2	0	0
Italija	1	2	0
Kanada	1	0	0
Norveška	1	0	0
Finska	1	0	0
Portugalska	1	0	0
Švica	1	0	0
V. Britanija	0	2	2
Avstralija	0	2	0
ZRN	0	1	1
ČSSR	0	1	1
Francija	0	1	1
Nigerija	0	1	0
Romunija	0	1	0
Jamajka	0	0	3
Brazilija	0	0	1
Kitajska	0	0	1
Španija	0	0	1
Kuba	0	0	1
ki iz NDR Uibelovo in Oschkenatovo, četrta pa je prišla na cilj njena rojakinja Donkova. Zagorčeva je s to zmago potrdila odlični trenutek bolgarske ekipe, ki si odločno utira pot med velesile svetovne atletike.
Temnopolta Američanka Joynerjeva je v skoku v daljino ponovila uspeh iz sed-meroboja. Predstavnica ZDA je skočila 7,36 m, kar je samo devet centimetrov manj od svetovnega rekorda, ki ga deli z Drechslerjevo (NDR). Slednja, ki je osvojila srebrno kolajno na 100 metrov in se je nato zaradi skoka v daljino odpovedala teku na dvojni razdalji, kjer je bila med favoriti, se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Srebrno kolajno je nekoliko presenetljivo osvojila Sovjetinja Be-levskaja.
V metu diska je slavil svetovni rekorder Jurgen Schult pred Američanom Po-wellom in Kubancem Delisom, ki so ga mnogi imeli za velikega favorita tega tekmovanja. Rekorder iz NDR ‘je doslej namreč vedno zamudil zmage na vrhunskih tekmovanjih, na katerih mu je zmanjkala koncentracija in so mu popustili živci. Tokrat pa je prišel dobro pripravljen in predvsem dobro koncentriran.
Vrednotenje lastnih moči
Iz predtekov je v Rimu izšla kopica odličnih časov, ki so po eni strani odraz velike izenačenosti, po drugi pa večjega vrednotenja časov na račun uvrstitev. Celo v polfinalih teka na 800 m so veljali za napredovanje tudi časi, čeprav se tek odvija z največ osmimi tekači in začetkom v ločenih progah.
V tem pogledu je pravilnik SP korak naprej pri dejanskem terjanju kakovosti namesto golega taktičnega presojanja. Ni zato čudno, da so številni atleti svoje najhitrejše teke opravili v kvalifikacijskem delu. Najbolj kričeč je vsekakor primer Nigerijca Egbunikeja, ki je na 400 m dosegel v polfinalu boljši čas kot kasnejši zmagovalec Schoenlebe v finalu.
Pravilnik je brez dvoma zadal močan udarec špekulantom, ni pa še povsem strl zaupanja v končni šprint tudi tistih, ki osnovne hitrosti nimajo. Bilo je zato nekaj nepredvidljivih izpadov, očitno pa se tudi atletika zgleduje po plavanju, kjer v finalu nastopajo samo najboljši časi.
Preveliko zaupanje v lastne moči je značilno tudi za skakalce s palico. Kot primer lahko navedemo vrhunskega skakalca Gataulina (SZ), ki je lani v Stuttgartu ob deževnem vremenu začel kar pri kvalifikacijski normi 5,50 m in klavrno izpadel. Potem ko so ga krepko potegnili za ušesa, je letos začel nekoliko niže od usodnih 5,55 m in ta previdnost mu je prinesla srečo, saj višine ni preskočil, a se je v repesaži le dokopal do finala.
Voss strmoglavil Thompsona
Torsten Voss (NDR) je presenetljivi zmagovalec deseteroboja. S prestola je strmoglavil slovitega Britanca Thompsona, ki je bil tokrat šele deveti
Panetta zdaj za zlato odličje
Potem ko je suvereno zmagal v kvalifikacijah, je Italijan Francesco Panetta (podprvak na 10.000 m) eden glavnih kandidatov za osvojitev zlate kolajne v teku na 3.000 m z zaprekami in poslednji pravi adut »azzurrov« na SP
lili!!	III	III	halo SP - halo SP		
Bersellini: tekači kot zgled
Kakšno je zanimanje za atletiko v nogometnem svetu? Po besedah znanega misterja Eugenia Bersellinija zelo veliko.
"Povem lahko, da sem iz časopisov izrezal nekaj slik starta in prvih korakov glavnih junakov teka na 100 metrov, da bi lahko kdaj pokazal nogometašem, kako se teče. Sicer sledim prvenstvu tudi iz emotivnega razloga. Zanimajo me predvsem teki čez ovire. Seveda pa tudi navijam za "azzurre", ne glede, v kateri panogi nastopajo."
Vključujete v trening nogometašev tudi atletiko v bolj intenzivni in specialistični obliki?
"Nogometaši, ki pridejo pod moje vodstvo, se morajo redno spoprijemati z atletiko. Ob specialnih vajah je tek v prvi vrsti. Nogometaši morajo večkrat preteči 100 metrov, enkrat na teden pa s primernimi presledki pretečejo najprej 100, nato pa še 200, 400 in 600
metrov. Glede na stopnjo priprav se včasih zaporedje obrne."
Ljubitelji atletike bi seveda radi vedeli za čase, ki jih dosegajo nogometaši.
"Vse teste opravljam sicer na teka-lišču, s pravimi atletskimi časi pa ne morem postreči, ker se ti teki opravijo po koncu celotnega treninga. Vem, da je svoj čas Altobelli po zelo napornem treningu pretekel 100 m v 13 sekundah, takoj zatem pa 200 v 26. Čeprav je Altobelli izrazit dolgin, je zelo eksploziven in bi spočit lahko dosegel res dober čas."
So bili med vašimi gojenci veliki atletski talenti?
"Gotovo se še spominjate Murara? S pravim atletskim treningom bi lahko dosegel tudi italijanski rekord."
Eugenio Bersellini je svoj največji uspeh dosegel z osvojitvijo državnega naslova pri Interju leta 1980.
(Bruno Križman)

DESETEROBOJ
1.	Voss (NDR) 8600 točk;
2.	Wentz (ZRN) 8461;
3.	Tarnovetski (SZ) 8375;
4. Plaziat (Fr.) 8307; 5. Schenk (NDR) 8304; 6. Poelman (N. Zel.) 8296; 7. Blondel (Fr.) 8178; 8. Nevski (SZ) 8174.
DISK MOŠKI
1.	Schult (NDR) 68,74 m;
2.	Povvell (ZDA) 66,22 m;
3.	Deliš (Kuba) 66,02 m;
4. Daneberg (ZRN) 65,96 m; 5. Zin-čenko (SZ) 65,60 m; 6. Ubartas (SZ) 65,50 m; 7. Bugar (ČSSR) 65,32 m; 8. Kikidas (SZ) 63,64 m.
10.000 M ŽENSKE
1.	Kristianssen (Nor.) 31'05"85;
2.	Župjeva (SZ) 31'09"40;
3.	Ullrich (NDR) 31'11"34
4. Bondarenko (SZ) 31T8"38; 5. Elynch (VB) 31T9"82; 6. Jennings (ZDA) 31'45"43; 7. Machado (Por.) 3r46"61; 8. Wang (Portoriko) 3T48"88.
100 M OVIRE ŽENSKE
1.	Zagorčeva (Bol.) 12"34;
2.	Uibel (NDR) 12"44;
3.	Oschkenat (NDR) 12"46;
4. Donkovo (Bol.) 12"49; 5. Piguerau (Fr.) 12"82; 6. Elloy (Fr.) 12"83; 7. Zaczkiewicz (ZRN) 12"98; 8. Martin (ZDA) 13”06.
DALJINA ŽENSKE
1.	Joyner - Ersee (ZDA) 736 cm;
2.	Belevskaja (SZ) 714 cm
3.	Drecksler (NDR) 713 cm
4. Radtke (NDR) 701 cm; 5. Čistjako-va (SZ) 699 cm; 6. Valjukevič (SZ) 689 cm; 7. Innis (ZDA) 680 cm; 8. Bo-egman (Avstral.) 863 cm.
vn/»W
DANES, 5. SEPTEMBRA
7.30
9.30
9.30
10.00
10.30
10.40
11.10
15.30 17.00
17.00
17.30 17.30
18.00 18.00
18.40 19.00 19.20
hoja 50 km 4 x 100 m kopje 4 x 100 m 4 x 400 m kopje
hoja 50 km palica 4 x 100 m višina 4 x 100 m daljina 4 x 400 m krogla 3000 m zap. 1500 m 4 x 400 m
M start Ž predteki Ž kvalifikacije M predteki M predteki Ž kvalifikacije M prihod M finale Ž polfinale M kvalifikacije M polfinale M finale Ž predteki Ž finale M finale Ž finale M polfinale
današnje odločitve
Hoja 50 km (moški): SVETOVNI PRVAK: Ronald Weigel (NDR); NAJBOLJŠI ČAS: 3 ure 38T7 - Ronald Weigel (NDR), 1986.
Skok s palico (moški): SVETOVNI PRVAK: Sergej Bubka (SZ); SVETOVNI REKORD: 6,03 m - Sergej Bubka (SZ), 1987.
Skok v daljino (moški): SVETOVNI PRVAK: Carl Lewis (ZDA); SVETOVNI REKORD: 8,90 m - Bob Beamon (ZDA), 1968.
Met krogle (ženske): SVETOVNA PRVAKINJA: Helena Fibinge-rova (ČSSR); SVETOVNI REKORD: 22,63 m - Natalija Lisovskaja (SZ), 1987.
3000 m zapreke (moški): SVETOVNI PRVAK: Patriz lig (ZRN); SVETOVNI REKORD: 8'05"4 - Hen-ry Rono (Kenija), 1978.
1500 m (ženske): SVETOVNA PRVAKINJA: Mary Decker (ZDA); SVETOVNI REKORD: 3'52"5 - Tatjana Kazankina (SZ), 1980.
Kolesarsko SP v Beljaku
Longova prvakinja
BELJAK — Kot je bilo pričakovati, je Francozinja Jeannie Longo tretje leto zapored osvojila naslov kolesarske svetovne prvakinje. Zaradi odsotnosti Italijanke Marie Canins je bila Longova tudi edini favorit. Šest kilometrov pred ciljem je odločno šprintala in na koncu zmagala z 12" prednosti pred Nizozemkama Hage-jevo in Meijerjevo. Italijanka Brambani je bila sedma.
Danes bodo na vrsti moški amaterji. Italijanov bo šest, med njimi pa ni nobenega od osvajalcev zlate kolajne v ekipni vožnji. Jugoslovanski adut bo Jure Pavlič.
Žensko košarkarsko EP
Za uvod »plave« boljše od Italijank
MADRID — V prvem kolu kvalifikacijskega dela ženskega evropskega košarkarskega prvenstva je sinoči Jugoslavija s 73:65 (46:37) premagala Italijo. Jugoslovanke so imele že prednost 22 točk, ki jo je Italija z dobro igro skoraj v celoti nadoknadila. Jugoslavija je favorit skupine, marsikdo pa meni, da bi lahko celo posegla po naslovu, saj nastopa SZ brez svoje velikanke Semionove.
Avtomobilizem: poskusne vožnje za VN Italije
Williamsi neustavljivi
MONZA — Premoč williamsov v tem koncu avtomobilske sezone formule ena je res očitna, saj sta tudi včeraj na prvih preizkusnih vožnjah Nigel Mansell in Nelson Piguet dosegla daleč najboljši čas. Spet sta prijetno presenetila oba ferrarija, saj seje Berger uvrstil na tretje, Albo-reto pa na peto mesto. Četrti je bil Boutsen, ki je tako dokazal, da je benetton zelo pripraven za tako progo, kot je v Monzi. Problem je seveda, koliko bosta ferrarija zdržala v nedeljo med tekmo, saj že dalj časa Berger in Alboreto ne zaključujeta svojih dirk. Jasno je, da se bo vseeno moral ferrari v prihodnji sezoni marsikaj prenoviti, saj je konkurenca vse hujša. Williamsi namreč dokazujejo, kako je treba delati v notranjosti tekomovalne avtomobilske hiše.
Nadaljujejo se tudi odkrite, pa tudi zakulisne igre avtomobilskih hiš in dobaviteljev motorjev. Williams se je sporazumno ločil od Honde, McLaren pa se je domenil prav s Hondo za nekaj let. Ista avtomobilska hiša pa je objavila novico, da je Alain Prost podpisal pogodbo, ki ga veže z McLarenom za dve leti, novi nakup Senna pa celo za tri.
VRSTNI RED PO PRVEM DNEVU POSKUSNIH VOŽENJ: 1. Mansell (williams) 1'24"350 s povprečno hitrostjo 247,540 km na uro; 2. Piguet (williams) T24"617; 3. Berger (ferrari) 1’25"2U; 4. Boutsen (benetton) 1’25"250; 5. Alboreto (ferrari) 1'25"290; 6. Prost (mclaren) T25"340; 7. Senna (lotus) 1'25"535; 8. Patrese (brabham) 1'26"453; 9. Fabi (benetton) 1’26"894; 10. Johansson (mclaren) r27"420.
Kriza Gorizie: spet slabo kaže
"Z goriškim županom sva danes zjutraj (včeraj, op. ur.) ugotovila, da so možnosti, da bi goriški nogometni ekipi zagotovili obstanek v meddeželni ligi, minimalne. Četverica goriških podjetnikov, ki nam je obljubila pomoč, se je namreč v zadnjem trenutku premislila, tako da sem ostal sam. Takšnega razpleta nisem pričakoval, zdaj pa sem prisiljen, da se tudi sam odrečem pomoči, ki sem jo bil pripravljen nuditi."
Tako nam je včeraj povedal goriški podjetnik Ivone Di Zorz, ki so ga zadnji dogodki precej prizadeli. Kaj sedaj? Možnosti so tri. Prva, zelo malo verjetna, je ta, da bi dosedanji predsednik Sasso iz golih moralnih vzgibov, na lastne stroške zagotovil ekipi obstanek v meddeželni ligi. Druga rešitev je v tem, da bi župan Scarano le dobil ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati Di Zorzu (za kar se je tudi obvezal), a najverjetneje je, da bo moralo goriško nogometno društvo začeti vse znova. To je, da se bo v sezoni 1988-89 vpisalo v 3. amatersko ligo. (pr).
Tenis: Flushing Meadow
Lahka zmaga McEnroeja
NEW YORK — Na mednarodnem turnirju v Flushing Mea-dowu je nasilec skupine štev. 8 muhasti John McEnroe gladko premagal rojaka Richeya Reneberga s 7:6, 2:6, 6:4, 6:2 ter se tako uvrstil v tretje kolo, kjer se bo srečal z jugoslovanskim predstavnikom Slobodanom Živojinovičem.
V ženski konkurenci je v drugem kolu nova svetovna številka 1 Stefi Graf premagala Avstrijko Petro Huberjevo, Italijanka Reggijeva pa je odpravila Francozinjo Derlyjevo s 6:2, 4:6, 6:3.
Tenis: v organizaciji ŠZ Gaja
Začetek turnirja prijateljstva
Včeraj se je na Padričah začel tradicionalni teniški turnir prijateljstva, ki ga tudi tokrat prireja teniški odsek ŠZ Gaja. Včeraj so dosegli sledeče izide: Franco - S. Visintin 7:6, 6:7, 6:1, D‘Ambrosi - Vogrič 6:4, 6:0, Ciuk - Gomizelj 4:6, 6:1, 6:1, E. Visintin - Sulin 6:1, 6:1, B. Vehovec - Dordoni 6:2, 6:2, G. Vehovec - Hreščak 6:2, 6:2.
Ekipi Rupe-Peči in Prvačine danes v finalu
Ekipi iz Prvačine in Rupe-Peči se bosta danes srečali za prvo mesto na 2. finalnem obmejnem nogometnem turnirju, ki ga goriški teritorialni odbor Združenja slovenskih športnih društev prireja na igrišču gluhonemih pri Kulturnem domu v Gorici. Nastop na današnjem finalu so si igralci s Prvačine zagotovili z včerajšnjo zmago s 4:3 proti ekipi iz Temnice. Nekoliko nenavadno pa je bilo prvo polfinalno srečanje, saj si je ekipa iz Rupe-Peči zagotovila vstop v finale, potem ko je postava iz Opatjega seja, ob rezultatu 3:3, zapustila igrišče. DANAŠNJI SPORED: ob 16.30 finale za 3. mesto: Opatje selo - Temnica; ob 18.00 finale za 1. mesto: Rupa-Peč - Prvačina.
Namizni tenis: danes in jutri 12. kraški pokal
Zelo kakovostna udeležba
ŠK Kras bo danes in jutri priredil v zgoniški telovadnici tradicionalni namiznoteniški turnir za 12. kraški pokal. Danes ob 9.00 se bo pričel izločil-kni del, medtem ko bosta jutri polfinale in finale, finalno srečanje pa bo na sporedu ob 11.00.
Kraškega pokala se vsako leto udeležujejo zelo kvalitetne ekipe z obeh strani meje. Na letošnji izvedbi bo nastopalo 8 ekip, med katerimi izstopata Olimpija iz Ljubljane in Kemičar iz Hrastnika, ki nastopata v prvi jugoslovanski ligi. Kemičar je celo jugoslovanski podprvak in razpolaga z dvema res odličnima igralkama, ki sta Vesna in Andreja Ojstršek. Med prvoligaške ekipe sodi seveda tudi Kras Globtra-de, ki bo sicer obenem nastopal tudi z ekipo iz B lige. Prva Krasova ekipa se bo predstavila v postavi Batinič, Milič, Sedmak, medtem ko bodo za drugo Krasovo ekipo igrale Ukmarjeva, Škr-kova ter Martina in Tanja Raubar. Šlo bo za prvi uradni nastop Krasa pred
novo sezono. Ostale nastopajoče ekipe so: Ilirija iz Ljubljane in Primex Vrtojba iz Nove Gorice (obe iz 2. jugoslovanske lige), Semedela (ki je lani izpadla iz 2. jug. lige) in Fincantieri iz Trsta. Gre v glavnem za tradicionalne ekipe, ki se redno udeležujejo tega tekmovanja. Med le-temi bosta odsotni edinole dve italijanski ekipi, in sicer prvoligaš Coccaglio in goriška Az-zurra.
Največ prvih mest je doslej osvojila ljubljanska Olimpija, zadnja, tri leta pa je slavil Kemičar iz Hrastnika, medtem ko se Kras še nikoli ni uvrstil na prvo mesto. Letošnji favoriti so prav Kemičar, Kras Globtrade in Olimpija.
Nastopajoče ekipe bodo razdeljene v 2 skupini po 4 in se bodo pomerile vsaka z vsako. Prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v polfinale, medtem ko bodo ostale ekipe izločene od nadaljnjega tekmovanja. Sodniki bodo »uradni«; med temi bo
tudi Martini iz Gorice. Letos je prvič, ko bo tekmovanje potekalo po italijanskem, t.j. po sistemu, ki je veljaven za ekipe v italijanskem namiznoteniškem prvenstvu A lige. Ta sistem predstavlja novost za jugoslovanske ekipe, a tudi za novo Krasovo igralko Batini-čevo, ki bo opravila prvi uradni nastop v dresu Krasa Globtrade. Veliko zanimanja vlada prav za morebitno srečanje med Batiničevo in Vesno, oz. Andrejo Ojstršek, ki bi utegnilo biti zelo zanimivo in privlačno.
Kras Globtrade se predstavlja na turnirju po enomesečnih pripravah, tako da bo imel trener možnost, da preveri formo in stopnjo uigranosti igralk obeh Krasovih ekip. Turnir pa bo služil tudi organizatorjem za preverjanje organizacijskih sposobnosti. Gre namreč za mednarodni turnir, ki je važna preizkušnja pred bližnjim Pokalom evropske namiznoteniške zveze (ETTU).
W. KOREN
Danes in jutri v organizaciji ŠZ Sloga
Zanimiva odbojkarska srečanja in pohod
Danes se bo začel mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal bazoviških žrtev, ki ga prireja Športno združenje Sloga v sodelovanju z odborom za proslavo bazoviških junakov.
Turnirja se bodo udeležili goriš-ki Agorest, Meblo, Fužinar z Raven na Koroškem in Sloga Koim-pex.
Izločilni tekmi bosta na sporedu drevi, finalni pa jutri. Vse tekme bodo odigrali na tri zmagane sete.
SPORED TURNIRJA
DANES
(telovadnica na Opčinah)
ob 18.00: Meblo - Agorest
ob 19.30: Fužinar - Sloga Koim-pex.
JUTRI
(igrišče Gospodarske zadruge v Bazovici)
ob 10.30: finale za 3. mesto
ob 16.30 finale za 1. mesto.
V	primeru slabega vremena bosta tudi nedeljski tekmi v openski telovadnici.
V	nedeljo zjutraj bo v organizaciji planinskega odseka ŠZ Sloga tudi spominski pohod Bazoviški junaki '87.
Zbirališče in vpisovanje bo pred spomenikom v Bazovici ob 8. uri, začetek pohoda pa ob 9. uri. (Inka)
Nogomet: Pokal Primorja
Drevi Primorje - Primorec
Danes bo na Proseku ob 18. uri na sporedu zadnja tekma izločilnega dela Pokala Primorja med Primorjem in Primorcem. Tekmo bi morali že odigrati v sredo, vendar je bila prekinjena v 45. min. zaradi dežja in toče pri neodločenem izidu 0 : 0. Zmagovalec te tekme se bo v ponedeljek, 7. t. m., pomeril v polfinalu proti Bregu, medtem ko bo druga polfinalna tekma San Marco - San Nazario na sporedu v torek, 8. t. m.
Nato je v četrtek v programu mali finale za 3. mesto, že naslednjega dne pa veliki finale, po katerem bo znan letošnji zmagovalec Pokala Primorja.
Odmevi majskega podviga so se kmalu polegli. Bor se je po 15 letih vrnil v D ligo in po poletnem zatišju so se lanski bodoči košarkarji Radenske- sestali v ponedeljek. Uvodno besedo je prevzel dr. Renato Štokelj, ki je navzoče v imenu odbora košarkarskega kluba najprej pozdravil ter jih seznanil z grobimi programskimi smernicami za člansko moštvo v letošnji sezoni. Pozdravni nagovor sta prispevala tudi klubski predsednik Sergij Pertot ter Borov predsednik Mitja Race.
Danes na Vrhu teniški finale
Boris Cotič in Giulio Nobili se bosta danes srečala v finalnem dvoboju teniškega turnirja, ki sta ga kulturni društvi Danica in Oton Župančič ob sodelovanju ZSŠDI priredili ob odprtju Kulturno-športnega središča Dani-
ca na Vrhu. Odločilno srečanje bo ob 18. uri na betonskem igrišču na Vrhu. Uro pred tem pa se bosta v malem finalu srečala Paulin in Batistin.
Izida polfinalnih srečanj: Nobili -Paulin 10:6, Cotič - Batistin 9:6.
Tudi nekateri Borovi člani
Z današnjim otvoritvenim mitingom se uradno začenja drugi del atletske sezone, ki bo za slovensko atletiko zelo pestra in zanimiva. Na današnjem tekmovanju, ki bo v popoldanskih urah na Kolonji v Trstu, bodo nastopili tudi nekateri starejši člani atletskega društva Bor Infordata.
Discipline, ki slovensko atletiko na tem tekmovanju pobliže zanimajo, so od tekov: sprint in ovire, od skokov: daljina in od metov: kopje. (I. P.)
Nogometni turnir v Barkovljah
V	sredo se je pričel drugi nogometni turnir »Šest proti šest« na športnem igrišču barko vij anskega društva. Na letošnjem turnirju nastopa šest ekip, med katerimi tudi Circolo Marina Mercantile, ki je v dobrih stikih s slovenskim društvom. V tej ekipi nastopa mnogo nogometašev, ki nastopajo v višjih kategorijah in sodi zato med favorite turnirja. Lanski zmagovalec na turnirju igra letos pod imenom Old Starks, člani pa so starejši športniki iz Barkovelj in okolice. Dinamo Gašpereti so ohranili lansko ime in tudi igralski kader je v glavnem nespremenjen. Pri tej ekipi igrajo barkovljanski najmlajši člani, ki so lani dosegli presenetljivo drugo mesto. V ekipi Užitni igrajo barkovljanski mladinci, medtem ko ekipi Simpatične mrhe in Tus (tisti od sira) sestavljajo nekateri Barkovljani, oz. nekateri drugi igralci. Organizatorji so žrebali dve skupini po tri ekipe. V A skupini igrajo Simpatične mrhe, Circolo Marina Mercantile in Užitni, v B skupini pa Old Starks, Tus, Dinamo Gašpereti.
V	prvem kolu so Simpatične mrhe visoko premagale Užitne z 10:0, drugo tekmo med ekipama Old Starks in Tus pa je sodnik moral prekiniti zaradi dežja pri stanju 1:1. (Vanja Jogan)
1	lili	11111 Iliilii	1	■I	1	1	I	obvestilu	lili	1«	■I	IIIIIII	
JK ČUPA	ŠD PRIMORJE
obvešča, da bo DRUŠTVENI PRAZNIK v nedeljo, 13. t. m., na društvenem sedežu. Zjutraj bo društvena regata za kajutne jadrnice, veljavna za društveno prvenstvo. Regata se bo odvijala pred Sesljanskim zalivom s startom ob 10. uri.
PRIMOTOR KLUB
obvešča, da bo sestanek za pripravo nedeljske tekme na Grobniku v Lo-njerju jutri, 4. t. m., ob 20. uri
ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo seja v ponedeljek, 7. septembra, s pričetkom ob 20.30 v prostorih ZSŠDI v Trstu. Dnevni red: 1. pokal prijateljstva ter bližnje obveznosti; 2. programiranje sezone 1987/88.
ATLETSKO DRUŠTVO
BOR-INFORDATA
vabi mlade do prvega razreda nižje srednje šole, naj se vpišejo v atletsko šolo, ki se bo začela v torek, 22. t. m. in bo na sporedu vsak torek in četrtek, ob 17. uri na stadionu »1. maj« v Trstu. Društvo obvešča starše, da lahko dobijo informacije na telefonski številki 751684 (gospa Ober-dan) vsak dan od 13. do 15. ure.
obvešča vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Primorje, da so treningi ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure na igrišču. Informacije na tel. št. 225945 v večernih urah.
ROKOMETNI ODSEK
ŠK KRAS - TRIMAC obvešča, da so treningi prve ekipe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
ŠD ZARJA
vabi vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Zarja, naj se za podrobnejše informacije zglasijo pri trenerju Mirjanu Žagarju na tel. štev. 226483 vsak dan od 19. do 21. ure. Vabljeni!
ŠZ SLOGA
PLANINSKI ODSEK organizira jutri, 6. septembra, tradicionalni pohod Bazoviški junaki '87. vabljeni planinci, športniki in prijatelji našega Krasa. Zbirališče, vpisovanje in odhod od 8. do 9. ure izpred vaškega spomenika v Bazovici.
SPDT
vabi vse svoje člane na tradicionalni pohod Bazoviški junaki '87, ki ga prireja planinski odsek ŠZ Sloga.
Besedo je nato prevzel Valter Vatovec, ki je orisal svoj načrt dela v prvi fazi sezone. Prvenstvo D lige bo star-talo 11. oktobra, tako da imajo Borovi člani še časa, za kar najbolj ustrezno pripravo na ligaške napore. Vatovec je v svojem posegu naglasil, da bo letošnja sezona naporna in zahtevna, tako da bo treba od samega začetka resno poprijeti z delom. Borovci bodo tako ves september trenirali vsak dan, po pričetku prvenstva pa trikrat tedensko.
Novosti je v Borovem taboru kar precej. Pred začetkom prvenstva Bo-
rov trener lahko računa na 17 igralcev, od katerih bo izbral dvanajsterico, ki bo tvorila ogrodje moštva. Na zboru ni bilo Fabrizia Korošca, ki si ni še povsem opomogel od posledic prometne nesreče, in Andreja Pierija, ki se bo že ta teden vrnil s počitnic. Vsi ostali pa so bili prisotni, med njimi pa tudi nekaj (sicer ne povsem) novih obrazov. K članskemu moštvu bodo priključili še tri perspektivne kadete: Aleksa Smotlaka, Christiana Areno in Riccarda Škerka. V »širšem izboru« kandidatov za člansko postavo Bora Randenske so torej naslednji igralci:
David Pregare, Henrik Maver, Alberto Peretti, Bruno Kneipp, Fabrizio Korošec, Robert Klobas, Stefan in Aleksander Semen, David Barini, Dario Kovačič, Aljoša Terčon, Andrej Pieri, Peter Žerjal, Peter Furlan, Riccardo Škerk, Aleks Smotlak in Christian Arena. Borovi člani bodo do začetka lige ob rednem vsakodnevnem treniranju opravili tudi vrsto prijateljskih tekem in sodelovali na nekaterih turnirjih. 26. in 27. t. m. pa bo Bor Radenska priredil mednarodni turnir z udeležbo Stelle Azzurre, Interja 1904 in avstrijskega drugoligaša iz Gradca. (Cancia)
Ul
IL
Ul
uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
uradno priznan prvi razred in v teku je postopek za priznanje ostalih razredov
srednja šola nadoknaditev
izgubljenih let
geometri - knjigovodje učiteljišče - liceji vrtnarice - srednja šola
informatika
poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci


VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ TRST
UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416
ŠOLA ZA KROJENJE, ŠIVANJE IN PLETENJE
EDDA DESC0
Ul. Destriero 11 — Tel.: 392349
VPISOVANJA DO 20. SEPTEMBRA
Tečaji za začetnike, izpopolnjevalni in za izdelovanje krojev
KNJIGARNA - PAPIRNICA ”
Korzo Puccini 6
LEONARDO«
Gabriella Vallon
NOVA TRGOVINA
»LEONARDO«
bomboniere za: poroke, rojstva, X MILJE — Ul. Verdi 6/B
obhajila in birme Tel.: 040/274688
ElffllPrnST
TEČAJI ZA ODRASLE 1987 - 88
KOLEDAR TEČAJEV: INFORMATIKA
A)	začetniški tečaji za upravljanje
B)	aplikativna informatika
C)	nadaljevalni tečaj za upravljanje
D)	tečaja za upravljanje podatkov
E)	tečaj za programski jezik
F)	tečaja integriranih vezi
G)	tečaj assembler MS DUS
AVTOMEHANIKA
A)	tečaj avtomobilske elektronike
B)	tečaj avtomobilskih dizel motorjev
C)	tečaj splošnih popravil
ELEKTRONIKA
A)	tečaj digitalne elektronike
B)	tečaj digitalnih televizorjev
150	ur	od	7.	9. 87	do	4. 12. 87	
		od	25.	11. 87	do	30.	3. 88
		od	4.	1. 88	do	30.	3. 88
100	ur	od	8.	9. 87	do	3. 12. 87	
		od	7.	9. 87	do	23.	11. 87
		od	5.	1. 88	do	31.	3. 88
150	ur	od	6.	4. 88	do	1.	7. 88
100	ur	od	-7.	9. 87	do	4. 11. 87	
		od	5.	1. 88	do	31.	3. 88
100	ur	od	8.	9. 87	do	3. 12. 87	
150	ur	od	10.	12, 87 do 28.			4. 88
		od	6.	4. 88	do	1.	7. 88
150	ur	od	7. 12. 87		do	14.	3. 88
120	ur	od	5. 10. 87	do	14. 12. 87	
120	ur	od	11. 1.88	do	19.	3. 88
80	ur	od	21. 3.88	do	25.	5. 88
150 ur	od	5. 10. 87	do	18.	1. 88
100 ur	od	4. 1.88	do	30.	3. 88
VPISOVANJA V TAJNIŠTVU ENAIP TRST — Istrska ul. 57 urnik: 9. — 12. in 15. — 17.
Tečaji so pooblaščeni od »Deželnega centra za poklicno usposabla-nje«. Ob zaključku tečajev bodo izdana potrdila o prisotnosti z atestom Dežele Furlanije-Julijske krajine.
Tečaji so namenjeni zaposlenim ali nezaposlenim odraslim, ki bi se radi izpopolnili in specializirali. Podrobnejše informacije dobite na sedežu ENAIP v Trstu — Istrska ul. 57.

Šole
V	■ ■
Tečaji
♦
Dopolnilni
pouk
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJI V ŠOLSKEM LETU 1987/88
ZA
•	uradnike
•	računalništvo
•	angleščino
•	kamnoseke
•	vinogradništvo in kletarstvo
•	gostinstvo
•	čebelarstvo
•	živinorejo
•	vodenje zadrug
Trst - Ul. Ginnastica 72 Tel.: 577941 Urnik: od 9.00 do 12.00 GORICA - Ul. Montesanto 84 Tel.: 83495
TK
ran \s \si
Tržaška
knjigarna
Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 732487
□	učbeniki za vse šole v zamejstvu
□	obrtniški in folklorni predmeti
□	grafični listi slovenskih in tujih avtorjev
INTENZIVNI
TEČAJI
ANGLEŠČINE
jesen 1987
PRIČETEK TEČAJEV V PONEDELJEK 7. SEPTEMBRA
...,.. ............-
The British School
Dovoljenje ministrstva za šolstvo M.D. 26.9.1977 z dopolnili
Trst
Ul. Torrebianca 18 - Tel.: 040/69453 - 61741 Gorica
Korzo Italia 17 - Tel.: 0481/33300 Videm
Ul. P. Sarpi 12 - Tel.: 0432/292910
ŠOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA
FRANCOŠČINA
NEMŠČINA
SRBOHRVAŠČINA
SCUOLA PER
direkten in programiran tečaj nemščine DEUTSCH - INSTITUT
INTERPRETI
UL. SV. FRANČIŠKA 6 - TELEFON 732815
tečaji za otroke od 6. do 12. leta
SCUOLA
Dl OUALIFICAZIONE OPERAI EDILI
(poklicna šola za gradbince)
TRST
UL. MAZZINI 17 TEL. 68325
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
15. oktobra začetek tečajev brezplačna vpisnina in obiskovanje
TRŽAŠKA PODJETJA IN SINDIKATI UPRAVLJAJO TEČAJE
Tečaji za zidarje, polagalce ploščic in tesarje