PRIMORSKI dnevnik 1, !aSe! izhajati V Trstu Drprih1^3 1945- njegov DNEVNn?ik PARTIZANSKI bra^oK pa 26 novem-Cerk v vas' Zakriž nad ci! ka,lai' tazmnožen na tema 0d 5 ho 17. sep-!T?Ia 1944 se je tiskal Gnvokarni >,D°berdob« v §i0VnCHu P/i Gorenji Trebu-do id 8. sePtembra 1944 »Sin, mata 1945 v tiskarni
Prten,Jaw pod v°jskim
pa Ldni1, do 8- maja 1945
VJV U. maja iy40
Kjer • osvobojenem Trstu, ka J® 'zšla zadnja števil-tizan1 J® edin' tiskani | zansk' DNEVNIK v suznjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 143 (13.973)
Trst, četrtek, 1. avgusta 1991
Bush in Gorbačov podpisala sporazum za znižanje strateškega jedrskega orožja
Uvod v nov svetovni red
Predsednika sta sprejela skupno izjavo o mirnem reševanju krize v Jugoslaviji Zavzemala se bosta, da bi že oktobra prišlo do mirovne konference za Bližnji vzhod
MOSKVA — Uvod v novo obliko odnosov med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, s tem pa tudi začetek novega svetovnega reda v znamenju večje varnosti, miru in medsebojnega zaupanja. Tako mednarodni opazovalci, pa tudi uradni predstavniki številnih držav z zadovoljstvom ocenjujejo pogodbo Start o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja, ki sta jo ameriški in sovjetski predsednik, George Bush in Mihail Gorbačov, slovesno podpisala (na sliki AP) včeraj popoldne v kremeljski palači.
Start, ki je sploh prvi sporazum o odpravljanju jedrskih arzenalov, predvideva 30-odstotno znižanje jedrskega orožja v obeh državah. Težko je točno napovedati koliko jedrskih raket in konic bodo v prihodnjih letih onesposobili, kajti uradno so znani le podatki v odstotkih. V 700 strani obsežni pogodbi so vsekakor vse podrobnosti uničevanja arzenalov in medsebojnega nadzora točno opredeljene, kar je bilo — kot sta oba predsednika včeraj poudarila — izredno težavno delo, ki je trajalo več kot devet let. Start nadalje predvideva, da bodo ZDA razpolagale še z 8 tisoč jedrskih konic, SZ pa s 7 tisoč, obe državi pa naj ne bi imeli več kot 1600 vektorjev, nameščenih na medcelinskih balističnih raketah, podmornicah in težkih bombnikih. Podpisani sporazum bo veljal 15 let, vendar zniževanje jedrskega potenciala bo potekalo v 7 letih, tako da bo sporazum predvidoma uresničen do leta 1999.
Včerajšnji ameriško-sovjetski vrh pa je bil zgodovinskega pomena tudi iz politično-gospodarskih razlogov. Veliko sta
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Medtem ko četniki ob podpori vojaških enot bombardirajo Osijek
Zaradi omahujočega zadržanja v vojni celotno hrvaško vodstvo na odstrelu
s®ji	— Prav v času, ko so na
2lrali 0j Va HDZ - Osijek ostro kriti-
tLv ^ho^nfsfa11693 Zagreba d0J0J'
• hje, v- uni Mavom]!, se je iz Stare ‘Zlheg .Jer je že poldrugi mesec eden °0lllbni ®tn^kih štabov, začel pravi ? v2horinaPad na Osijek. Vsi prebival-‘e so no.ne9a dela slavonske metropoli0 hrva«JPrebedeli v zakloniščih, kajti h®*6 enoti” virih so teroristom poma-T trelieve,lz os*ješke vojašnice, ki so / er»ji. n ale hrvaške položaje v Novi °do ratif6” vehke gmotne škode in 1 bilo rir.en.e Osiječanke Jasne Čorič |s'ieške H?ih Posledic, toda poveljnik
V°d v vsesrnimi)e °P°zaria' da je bil to « Branimi: P'osni napad na Osijek. ,etka v , Olavaš, ki že od vsega :
, vq- ,u3i r.1 ze uu vsega za-d*.iz vam®”® Slav°nski fronti trdi, *1 v°jašk k8 Magreba ni mogoče vo-ji °Peracij, je na sinočnjem
ca notranjaeflnOVal bivše9a in sedanje-U ln dr. n! ministra Josipa Boljkov-1a družb(,n Gsina Cvitana, predsednica Veki>aP° itične9a zbora sabora ln sedanjega obrambne-
ga ministra dr. Simeta Dodana za glavne krivce pat pozicije na slavonski fronti. Ker se je sestanka udeležil tudi podpredsednik sabora Vladimir Seks, ga lahko razumemo kot znak ostrih polemik v vrstah HDZ pred jutrišnjim zasedanjem sabora.
Osiječani očitajo hrvaškemu vodstvu, da je onemogočilo načrte bivšega obrambnega ministra Martina Špeglja za obrambo pred agresijo JA na Slovenijo in potam samo Hrvaško. »Mi smo želeli zatreti terorizem takoj, ko so se pojavile prve barikade, toda Zagreb tega ni dovolil,« pravi Branimir Glavaš, ki je trenutno najbolj popularna osebnost med Hrvati vzhodne Slavonije.
Zvedeli smo tudi, da je tako na osiješkem kot današnjem zagrebškem pogovoru v HDZ prišlo tudi do razčiše-nja krivde za neustrezno oborožitev hrvaških obrambnih sil. Nihče pa ne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zanimanje PSI za dogodke v Sloveniji
Kučan pri Craxiju
LJUBLJANA — Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, ki se je včeraj mudil na uradnem obisku v Rimu na povabilo generalnega sekretarja italijanske socialistične stranke Betti-na Craxija, je za STA povedal, da je poldrugo uro dolgo srečanje potekalo v prisrčnem vzdušju. Craxi se je izkazal za dobrega poznavalca tekoče problematike in izrazil veliko zanimanje za dogodke v Sloveniji in Jugoslaviji. Milan Kučan ga je seznanil z dogajanjem v Sloveniji ob umiku Jugoslovanske armade in z dogodki v zvezi s sejo Predsedstva Jugoslavije v Beogradu. Craxi je
izrazil prepričanje, da obstaja možnost za vključevanje Italije v proces rešitve jugoslovanske krize s posredovanjem Evropske skupnosti in na področju bilateralnih odnosov. Slovenija seveda poudarja potrebo po odpravi gospodarskih ovir oziroma takoime-novanega »vojnega rizika«. Craxi je tudi izrazil pripravljenost za nadaljnjo komunikacijo s Slovenijo in normalizacijo stanja na italijanski vzhodni meji.
Kučan se je srečal tudi z italijanskim ministrom De Micheli-som in ga seznanil z dogodki v Sloveniji. (STA)
Dolga pot proti miru
MOSKVA - Sedemsto strani, kolikor jih obsega pogodba Start, so začeli simbolično pisati leta 1963, ko so ZDA, SZ in Velika Britanija sprejele sporazum o prepovedi zračnih, vesoljskih in podmorskih jedrskih eksperimentov. Nekaj let pozneje, leta 1969, pa so se pričela pogajanja za omejitev strateškega orožja (Salt), ki ga skupaj z drugimi 47 državami podpišejo leta 1972. Leto pozneje se na Dunaju začnejo pogovori med silami Nato in Varšavskega pakta za znižanje števila vojakov v Srednji Evropi. Sledi nadaljnji dogovor SZ-ZDA za omejevanje jedrskih poizkusov, leto 1975 pa je v Helsinkih podpisan sporazum o varnosti in kooperaciji v Evropi.
Leta 1979 podpišejo ZDA in SZ sporazum Salt-2, ki določa maksimalno število raket in bomnikov. Čeprav so pogodbo izpeljali, je ameriški senati ni nikoli ratificiral. Dve leti pozneje pa se v Ženevi velesile začnejo dogovarjati o omejitvi jedrskega orožja na srednji domet. In to je že korak k Startu, za katerega se začnejo pogajanja leta 1982 v Ženevi.
Pogajanja se sicer leta 1983 za dve leti prekinejo, ker je ameriški predsednik Reagan napovedal strateški načrt SDI, takoimenova-ni »zvezdni ščit«. Čez nekaj let, točneje 1986, pa sam Reagan zada pogajanjem za pogodbo Start novega zagona in to na znanem srečanju z Gorbačovom v Reykjaviku. Leto pozneje je dosežen sporazum o odpravi vseh raket srednjega dometa, leta 1989 se sile Nato in Varšavskega pakta dogovarjajo na Dunaju o umiku konvencionalnih sil v Evropi, leta 1990 pa se SZ in ZDA domenijo, da bodo omejile kemično orožje (ZDA nato sporočijo, da bodo popolnoma opustile to vrst orožja). Lani pa je prišlo tudi do pomembnega pariškega sporazuma, ki predvideva ustanovitev posebnega sveta za preprečevanje konfliktov v Evropi. Pa smo že v današnjih dneh: 17. julija letos ZDA in SZ sporočijo, da so vsi problemi rešeni in da pod sporazumom Start manjkata le dva podpisa...
PUd,
l V|iiki Vni P° k°v. s , n°vina 'nesečntem so si
M je Pogaja vavk, kP°gosi
Ssaie So br
O'na9ol*rko'
n

aik SeC
PtiŠK -=»l o Pfah, J Poz azlonaradi
UREDNIŠTVO
Po Cvaxijevi zahtevi, naj predlog KD zamrznejo do konca zakonodajne dobe
V ponedeljek vladni vrh o volilni reformi
V Gorici zaplenili 2,3 kg heroina
□ □ □
Izglasovan Statut Goriške pokrajine
NA 8. STRANI
RIM — Odločno nasprotovanje tajnika PSI Craxija de-mokrščanskemu predlogu o volilni reformi je obrodil sadove. V ponedeljek se bodo namreč sestali tajniki strank vladne koalicije in razpravljali o oblikah in možnostih volilne reforme ter skušali najti skupno besedo. Craxi je že v torek na seji strankinega vodstva povedal, da je predlog KD nesprejemljiv in da ga je zato treba »zamrzniti« do konca mandata. Tajnik KD Forlani je z druge strani izjavil, da njegov predlog ni »mačka v Žaklju« in je zato Craxija povabil, naj sedejo za skupno mizo in dobro proučijo možnosti dogovora.
Na politični sceni je torej od včeraj precej napeto, vlada pa tudi veliko pričakovanje za ponedeljkovo srečanje. Vodstva strank večine se bodo v teh dneh sestala in proučila vsako svojo linijo: danes bo zasedal politični urad KD, socialdemokrati se dogovarjajo za datum sestanka, liberalci in republikanci pa so se omejili na izjave, ki pa se ne oddaljujejo od že stare linije strank. Predlog liberalcev o reviziji člena 138 ustave je bil deležen naklonjenosti socialistov, ni
pa prepričal na primer republikancev. Liberalci sami pa niso zadovoljni s trdo politično linijo KD in PSI. Stranki po njegovem mnenju izrabljata vprašanje ustavne reforme za volilno kampanjo. Republikanci pa so vsekakor mnenja, da bi se morala vladna, večina ukvarjati predvsem s tekočimi vprašanji kot sta javna financa in kriminal. Glede volilne reforme pa so republikanci »že jasno in javno povedali, kaj mislijo o sedanji vladni večini«. Jasno je torej, da bo treba za kako pomembnejšo novost počakati prav do ponedeljka.
Razburkane vode pa so te dni tudi v senatu. Minister za odnose s parlamentom Sterpa je namreč dal nalog prefektom, naj senatorje večine in opozicije z brzojavko obvestijo o zasedanju z glasovanjem reforme zakona o zdravstvu. Senatorji so užaljeni, Libertini (komunistična prenova) pa meni, da Spadolinijevo pojasnilo, češ da je Sterpa pač malo pretiraval s pobudo, odločno premalo. Senator mora odstopiti, meni prenovitelj. Zaenkrat pa so načelniki političnih skupin v senatu sklenili, da bodo glasovanje zakona, ki je že nekaj mesecev kamen spotike, prenesli na september.
Evropska trojka prihaja v ponedeljek na ponoven obisk v Jugoslavijo
LJUBLJANA — Hrvaško-srbski spopad, prava vojna, se zaostruje in ji ni videti konca. Vedno bolj se izpostavlja JLA, kot sestavni del srbske agresivne politike. Vojna je vedno ostrejša in vedno bolj nevarna.
Tega se že zaveda Evropa, čeprav je vprašljivo, če pravilno gce-njuje položaj, predvsem pa če so njeni predlogi učinkoviti. V ponedeljek je v Bruslju zasedala dvanajsterica, povabili so poleg Markoviča in Lončarja še vseh osem članov zveznega predsedstva, prišla pa sta samo dva: Bogičevič in Tupurkov-ski in sedaj se sprašujejo, kdo je kriv, da ni bilo Slovenca in hrvaškega predsednika predsedstva Mesiča. Dvanajsterica je po zapletenih polemikah v bistvu sklenila, da pošlje v Jugoslavijo ponovno znano »trojko«, toda istočasno so tudi govorili o množici (menda vse do petsto) opazovalcev, o skupnih patruljah, ki naj bi jih sestavljali nevtralni opazovalci, predstavniki JLA in hrvaške policije. Seveda pa bi ti lahko samo nadzorovali premirje, ker bi bilo treba prekinitev ognja prej zagotoviti.
To pa naj bi bila naloga famozne »trojke«. Že včeraj so prispeli v Beograd diplomati kot nekaka »predhodnica«, ki naj organizira razgovore, ki naj bi bili v petek v Beogradu, z zvezno vlado in Srbijo, v soboto v Zagrebu s Hrvaško, in v Ljubljani s Slovenijo, v nedeljo pa naj bi na plenarnem zasedanju na Brionih podpisali deklaracijo »Brioni« o miru in rešitvi tega problema. Vse skupaj pa tudi temelji na ustavitvi vseh finančnih pomoči Jugoslaviji, v_ dejanski zapori finančnega mednarodnega deviznega sistema celotnemu jugoslovanskemu prostoru, o čemer se malo govori, so pa ti posevvgi učinkoviti. To pa se dela povprek, proti vsem in se ne ločuje krivcev in žrtev, kar gre seveda ponovno v srbsko korist. Nikoli se ne pove ničesar jasno, vedno je govor o dveh straneh, ki sta v spopadu, o etničnih sporih in podobno. JLA pa se skuša izkoristiti kot neutralno silo, kar pa seveda ni. Rezultat je v še hujših napadih srbskih četnikov ob pomoči JLA in vedno večjih delih hrvaške republike, ki so dejansko v rokah srbskih oboroženih sil.
Hrvaška vojna izgublja na bojišču. Število mrtvih hrvaških policistov in pripadnikov Narodne garde narašča, ni nobenih pametnih političnih predlogov, vlada je zmedena in nezaupanje narašča. Vedno več je kritik na vlado, vedno več nereda. Narodna garda je očitno slabo oborožena in še slabše vodena. Upanje, da bi mednarodna pomoč rešila spopad v hrvaško korist je vedno manjše.
V takem položaju se na Hrvaškem krepita dve tendenci. Predvsem proglasiti tudi formalno vojno, mobilizirati prebivalstvo in brezobzirno odgovarjati na napade. Po drugi strani pa pada ugled Tudjmana, HDZ kot vodilna stranka razpada. O vsem tem je bilo v teh dneh več sestankov in prvič je bila polnopravno vključena opozicija. Danes bo zasedal hrvaški sabor, ki naj imenuje novo vlado nacionalne rešitve, v kateri naj bi bili
tudi najvidnejši predstavniki opozicije in med njimi Ivica Račan in drugi. To pa bi pomenilo po eni strani odločnejše obrambne napore, po drugi pa tudi konkretni predlogi političnega reševanja, ko bi se Hrvaška rešila obtožb ustaštva, ki so sicer predvsem rezultat srbske propagande, toda imajo neko lastno osnovo. S tem bi se spremenil hrvaški politični položaj, utrdila demokracija in ustvarile nove perspektive.
Sporedno s tem se sestaja zvezno predsedstvo v razširjeni obliki, ko so prisotni tudi predsedniki republik in v ožji, ko so pristoni samo člani zveznega predsedstva poleg predstavnikov zvezne vlade. Vsa ta zasedanja so povsem neučinkovita. Srbski tednik »Vreme« je objavil delce neposrednih stenografskih zapisov, iz katerih izhaja, da gre za pravi prepir, besedno vojno in zmerjanje med hrvaškimi in srbskimi predstavniki, da ni nikjer najmanjše možnosti kompromisa. Tukaj pa se ponovno izkaže obstoječa srbska večina, ko so na primer na zadnjem ponedeljkovem zasedanju sklenili ustanoviti komisijo, ki naj ugotovi stanje in izdela konkreten predlog prekinitve ognja. Komisijo vodi črnogorski podpredsednik Kostič, sestavlja JLA, zvezno notranje in zvezno zunanje ministrstvo in torej predsednik in člani, ki so trdno v srbskih rokah in sestavni del napada na Hrvaško. Mesič je v znak protesta zapustil sejo, vendar so jo včeraj pozno popoldne nadaljevali. Morala se bi začeti ob 15. uri, pa so jo odložili na 17. uro. Kučan se je ni udeležil, ker je zanj važnejši rimski razgovor s Craxi-jem.
Zvezno predsedstvo je povsem neučinkovito, zvezna skupščina se komaj sestaja, JLA postaja vedno bolj neposredno srbska vojska, zvezna vlada postaja samo še finančni servis za samo sebe in za JLA. To sledi iz podatkov, ki jih je včeraj na enem izmed odborov zvezne skupščine povedal guverner Narodne banke Jugoslavije. Zvezna vlada je do 10. junija že vzela iz primarne emisije 23 milijard dinarjev, do septembra pa si bo sposodila še 14 milijard dinarjev. Za po-boljšanje likvidnosti poslovnih bank in za odkup pšenice potrebujejo še devet milijard dinarjev. Seveda pa tudi guverner ugotavlja, da tega denarja vlada nikoli ne bo mogla vrniti, ker so usahnili vsi celo primarni viri federacije, kot so carine in davek na promet. Velika večina teh sredstev gre za potrebe armade in za funkcioniranje zvezne birokracije. Ta sredstva pa seveda bremenijo vse državljane Jugoslavije, ker je taka oblika davčnega pritiska najbolj škodljiva za celotni gospodarski sistem in seveda ogroža dinar.
Ob koncu septembra bodo valutne rezerve v NBJ dosegle 4,6 milijarde dinarjev, naglo se zmanjšujejo, ker ni dohodka in prilivov turizma (računajo maksimalno na 250 milijonov dolarjev), ni več pošiljk jugoslovanskih delavcev v tujini, ni domačih valutnih varčevalcev in seveda ni nobene pomoči iz tujine.
B.S.
Peterle na udaru zaradi neučinkovitosti svoje vlade
Gospodarske težave utegnejo povzročiti vladi silne težave
LJUBLJANA — Tudi Slovenija je v izredno zaostrenem gospodarskem položaju. Zmagovita vojaška konfrontacija z zvezno armado in bleščeča svetovna promocija Slovenije sta sicer solidna temelja za mednarodno priznanje in tudi za notranje zadovoljstvo državljanov republike, toda prekinili sta počasen, vendar vztrajen premik slovenskega gospodarstva na bolje. V prvih štirih mesecih so bili namreč opazni nekateri bistveni premiki, ki govore o reorganizaciji slovenskega gospodarskega- sistema in predvsem o večji konkurenčni sposobnosti. Na podlagi tega je prišlo do povečanega izvoza, zmanjašnja nelikvidnosti in že tudi do prvih znakov zvišanja realnih dohodkov prebivalstva. Treba je ponovno poudariti, da je to bil šele »trend«, linija gibanja, vendar je bil izredno zanimiv.
Vojna in njene posledice so vse to pretrgale in rezultati so trenutno izredno zaskrbljujoči. Gospodarska zbornica Slovenije je v tej zvezi ugotovila, da je bila ob polletju industrijska proizvodnja za 20 % nižja kot v istem razdobju 1989. Število brezposelnih je doseglo 70.000, junija so zabeležili izreden padec menjave s tujino, drastično so se zmanjšala plačila iz drugih republik, še zlasti iz Srbije.
Trenutno so tri vprašanja tiste kritične točke, ki lahko v prihodnjih mesecih pahnejo ves slovenski gospodarski sistem v razsulo. Predvsem so ekonomski odnosi s tujino na kritični točki. Dejansko so ustavljene vse kreditne linije z vsemi tujimi državami, tudi z Italijo in Avstrijo, kar seveda izvira iz negotovosti političnega položaja, toda ne gre samo za to. Logično je, da so zasebne banke in zasebni bančni sistemi nezaupljivi toda ustvarjena so jamstva in gospodarski stiki tudi z državnimi organizmi. Veliko je verbalne podpore slovenski demokraciji, v gospodarski stvarnosti pa se dogaja nekaj povsem nasprotnega, ko se dejansko skuša zadušiti samostojna Slovenija in njena prizadevanja. Tudi zato je sedaj toliko potovanj v tujino, razgovorov na višjih ravneh, da bi v temeljih spremenili odnose. Očitno je namreč, da bi gospodarski propad Slovenije'pomenil konec vseh prizadevanj za razrešitev jugoslovanske krize na miren in demokratičen način, saj bi se dejansko dalo prav vojaškim avanturam in agresivni srbski politiki napadov vojske.
S tem je povezan izpad gospodarskih vezi z vsemi drugimi jugoslovanskimi republikami. Dejansko je ustavljen celoten promet, in to iz različnih razlogov. V primeru Hrvaške gre zgolj za problem plačevanja. Hrvaška nima sredstev in njena podjetja ne plačujejo naročenega. Pri Srbiji in njenih satelitih pa so stvari zelo zapletene. Nekatera srbska podjetja skušajo na vsak način ohraniti obtoječe vezi, redno plačujejo, kar naroče. Toda srbske banke in vlada ustavljajo plačila.
Poseben problem so plenitve slovenskega premoženja, celotnih gospodarskih sistemov, podružnic in slovenskih podjetij v Srbiji in v posameznih delih Bosne. Vse to ima neposredne posledice, saj gre za velike zneske in obsežno gospodarsko škodo, toda hkrati spodkopuje vse pravne odnose in možnosti za sodelovanje v prihodnosti.
V tem izredno kriznem gospodarskem trenutku leti na vlado in še zlasti na njen gospodarski del vrsta kritik. O njih se je že izrekla združena opozicija, ki je formalno predložila svoje
predloge. Take kritike je izrekla Slovenska gospodarska zbornica, pojavljajo se v javnem življenju in slovenskem tisku.
Do najostrejših polemik pa je prišlo znotraj Demosa, kot še vedno obstoječega formalnega organizma, ki povezuje šest vladnih strank. Pretekli četrtek je obrambni minister Janez Janša kot predsednik Slovenske demokratske zveze izredno ostro napadel predsednika vlade demokristjana Lojzeta Peterleta, češ da so prav »njegovi« gospodarski deli vlade nesposobni in sokrivi za kritično gospodarsko stanje. Nedvomno je treba ugotoviti, da so bili ministri laičnega dela iz vrst Slovenske demokratske zveze (Janša, Bavčar, Rupel, Kacin) sposobni in »državotvorni«, medtem ko kaj takega o katoliških gospodarskih ministrih, Peterletu blizu, ni mogoče reči, čeprav je treba še dodati, da imajo opraviti s skoraj neuresničljivimi nalogami.
Janša je tokrat predlagal zamenjavo mandatarja Peterleta z ministrom Bavčarjem, Peterle pa naj bi postal predsednik skupščine namesto Bučarja, ki bo ustavni sodnik Slovenije. Novi mandatar za sestavo vlade naj bi zbral številčno ožjo skupino, devet do šestnajst ministrov, ki naj bi bila sestavljena po kriteriju učinkovitosti. Prisotni naj bi bili torej tudi strokovnjaki.
Na temelju tega so se .razvnele živahne debate, ki so se deloma že sprevrgle v pravcat prepir med strankami koalicije.
Prišlo je tudi do kompromisnih predlogov, po katerih naj bi postal podpredsednik Jože Pučnik, zamenjali naj bi samo nekatere, manj učinkovite ministre in podobno. Končalo pa se je s pat pozicijo, ko so imenovali štiričlansko komisijo; v njej so: Peterle, Bučar in še nekateri. Ta komisija naj bi pripravila predlog.
Minister Janša nam je včeraj zagotovil, da problem ni rešen, da je po njegovem mnenju znotraj Demosa in torej šestih vladajočih strank, mogoče obnoviti vlado, ki bo ožja in učinkovita. To vprašanje bodo sedaj nekoliko zamrznili, toda septembra, skrajni rok pa je konec moratorija, bo ponovno na dnevnem redu.
Očitno so zadeve globlje in ne gre za samo preprosto spreminjanje odnosov v Demosu ali celo za zamenjavo nekaterih ministrov. V bistvu gre za dva gospodarska in hkrati politična koncepta. Nekdanji podpredsednik vlade Mencinger, socialdemokrat, je predlagal »mehko« varianto lastninjenja, sedaj pa je mnenja, da je sploh treba opustiti obširne in globalne sis-
temske gospodarske zakone, ker j6 gospodarstvo v takih težavah, da je treba ohranjati vse, kar obstoja. To je tudi linija, ki skuša obnavljati in ohranjati vse gospodarske vezi z drugič11 republikami in na podlagi tega, ko j6 Slovenija nekak zgled območja miru ter predlogov za sodelovanje, iskati zveze in gospodarsko pomoč na Zahodu. Vse to pomeni nič denacionalizacije nobenega lova na bivše »rdeče« direktorje, izkoriščanje sposobnih, kjer so.
Na drugi strani pa je katoliški in bolj »revanšistični« del vlade mnenja, da je treba prav v teh razmerah izvesti denacionalizacijo, spremembo lastninskega sistema, toda zelo malo je učinkovit pri reševanju konkretnih težav, zlasti velikih gospodarskih sistemov.
Malo je verjetno, da se bosta ta dva bistvena koncepta lahko mirno obdržala skupaj v slovenski družbi in vladi, zato je spopad neizgogiben. Vprašanje je samo, kdaj in kako.
Pred Slovenijo so trije izredno napeti in nevarni meseci moratorija, P°' gajanj, mednarodnih konfrontacij. v takih okoliščinah so vladne kriz6 škodljive in praktično nemogoče.
Predvsem številčno. V koaliciji Demosa je šest strank, toda katoliški del prestavlja v njej skoraj polovico, v celotnem parlamentu pa dobro četrtin0 vseh glasov in z njimi tudi poslancev. Ni si mogoče predstavljati koalicije. lZ katere bi izključili demokristjane, jh11 zmanjšali težo ali jih užalili. To bi bil° možno samo tako, da se v vladi okrep1 laični del, kar pa pomeni sodelovanj6 liberalcev in demokratov, in ker bi j, številčno ne zadostovalo, tudi Ribičevih prenoviteljev. To pa je že P0-vsem novo razmerje sil in nova kom1' cija iz sedanjega desnega centra bi 5 spremenila v levi center. Malo je vet jetno, da je kaj takega takoj mog°c Zelo verjetno pa je, da bodo potreb0 nove volitve in z njimi nova razmej sil v slovenskem političnem življenj.
Poleg tega je treba še poudariti, d je bil slovenski razčlenjeni politicn sistem - ko ni imel nihče preveč o° lasti, ko dela učinkovito in dinami61^ predsedstvo z levim predznakom, P zapletena in polemična skupščina 1 vlada z demokristjanskim liderjem-najhujših preizkušnjah izredno uC1 _ kovit. Primerjava s Tudjmanovim en° umjem in popolnim razsulom je v kot zgovorna. V prihodnjih treh m®s cih bo najbrž tudi iz političnih in °re_ gih potreb ostalo razmerje sil nespr menjeno in sodelovanje vseh slove skih političnih dejavnikov še nadal piodno.	BOGO SAMSA
Pismo gospodu Matjažu Šinkovcu o nevtralnosti Primorskega dnevnika
Spoštovani gospod Matjaž Šinkovec
Predsednik komisije za mednarodne odnose
Skupščine Republike Slovenije Na seji skupščinske komisije za informiranje z dne 26. julija ste dali izjavo, ki za naš dnevnik ne zveni samo paradoksalno, ampak glede na dramatičnost minulih vojnih dogodkov v Sloveniji, tudi žaljivo. Slovenec je namreč v soboto, 27. julija, poročal, da ste pisanje Primorskega dnevnika opredelili kot »nevtralistično«.
Ne vemo, na kakšni podlagi ste s1 ustvarili to mnenje, v dokaz, da j6 popolnoma napačno, pa Vam P°' šiljam izvode Primorskega dnevnika iz vojnih dni v Sloveniji. Prl' čakujemo, da boste na podlag neposrednega preverjanja svoj0 oceno popravili in to tudi javn° povedali.
Glavni urednik Dušan Udovič V vednost: Ministru za informiranje R Slovenije Jelku Kacinu
Od 16. septembra prosta cena bencina
RIM — Od 16. septembra, in ne 16. avgusta, kot je bilo prvotno napovedano, bo stopil v veljavo ukrep o liberalizaciji cene bencina. Ukrep, ki ga je odobril medministrski svet za gospodarsko načrtovanje (CIPE), bo med drugim omogočil posameznim naftne družbam, da same določijo ceno bencina in plinskega olja za ogrevanje in vozila ter utekočinjeni plin za gospodinjstva. Cene, katerih meje je sinoči določil medministrski odbor za cene (CIP), bodo proizvajalci sporočili pristojnim ministrskim oblastem. V primeru neupravičenih podražitev, ki vsekakor ne bodo smele presegati inflacijske meje, bo CIP ustrezno ukrepal. Za nekatere tako imenovane manjše naftne derivate bo ukrep začel veljati takoj, to pa pomeni, da CIPE ne bo več upravljal cen, temveč jih bo samo nadzoroval. 30 aprila 1993, ko bo prišlo do ukinitve mej med državami Evropske gospodarske skupnosti, se bo ta režim razširil tudi na bencin in druge pomembnejše naftne derivate.
Ukrep CIPE vsebuje poleg sprostitve cen tudi vrsto drugih novih normativov. Prosta cena za plinsko olje za ogrevanje bo na primer veljala le za količine, ki ne presegajo pet tisoč litrov (približno kolikor je potrebnih za oskrbo majhnega stanovanjskega bloka) ter za oskrbo zasebnih hiš. Naftne družbe bodo lahko prilagajale svoje cene na podlagi povpraševanja in cen na glavnih naftnih tržiščih, predvsem v Rotterdamu na Nizozemskem. Lastniki in upravitelji bencinskih črpalk bodo morali upoštevati iste kriterije kot ostali trgovci, poleg bencina in drugih naftnih derivatov pa bodo lahko prodajali tudi proizvode za potrebe avtomobilistov. Ukrep CIPE predvideva tudi ustreznejšo racionalizacijo urnikov obratovanja bencinskih črpalk.
• V Moskvi podpisali START
NADALJEVANJE S 1. STRANI namreč predsednika govorila tudi o gospodarskem sodelovanju in o vzpostavljanju miru na najbolj »vročih« območjih, kot sta trenutno Jugoslavija in Bližnji vzhod. Bush in Gorbačov sta tudi glede teh vprašanj prišla do skupnega dogovora, tako da sta na tiskovni konferenci po podpisu sporazuma predstavila skupno izjavo.
Dramatičnemu razvoju dogodkov v Jugoslaviji sledita SZ in ZDA z veliko zaskrbljenostjo, piše v izjavi o Jugoslaviji. Državi obsojata rabo nasilja kot sredstva za reševanje političnih sporov in pozivata vse strani k spoštovanju sporazuma o prekinitvi ognja. Ocenjujeta nadalje, da morajo rešitev problemov najti narodi Jugoslavije sami in to na osnovi demokratičnih načel, mirovnih pogajanj in konstruktivnega dialoga. ZDA in SZ podpirajo mednarodne napore in še posebno pobude EGS za rešitev jugoslovanske krize v duhu helsinške listine, piše na koncu skupne izjave.
V zvezi z žarišči napetosti na Bližnjem vzhodu pa so tako ZDA kot SZ prepričane, da je mogoče tudi na tem področju priti do mirne rešitve, ki prav tako ne more biti vsiljena. Predsednika sta se domenila, da se bosta z najboljšo voljo zavzela, da bi do oktobra prišlo do mirovne konference za Bližnji vzhod in prav v tem smislu je Bush potrdil, da bo državni sekretar
Baker že danes odpotoval na Bližnji vzhod. O tem, ali se bo tja odpravil tudi njegov sovjetski kolega Besmer-tnih, pa se včeraj ni izvedelo.
Kot rečeno, pa so »zgodovinskosti« včerajšnjega vrha prispevali tudi pogovori o gospodarskem sodelovanju, kar je za hudo gospodarsko krizo, ki jo Sovjetska zveza preživlja, še najbolj pozitivna nota. Tudi o tem sta predsednika spregovorila na tiskovni konferenci. Gorbačov je še posebno omenil sodelovanje pri izboljšanju sistema prehrane, Bush pa se je zaustavil pri povečanju investicij ameriških zasebnikov na področju joint-ventures in drugih oblik kooperacije. Sicer pa so izbiro o sodelovanju s SZ člani sedmerice že sprejeli na nedavnem srečanju v Londonu in prav to je Gorbačov včeraj tudi poudaril: »Nadaljevali smo in bomo, kar smo začeli v Londonu«.
Nobenega dvoma ni, da je bilo Gorbačovu včerajšnje srečanje v posebno zadoščenje, saj mu je Bush dal otipljivo pomoč pri utrjevanju perestrojke, ki se v domovini sooča z veliko večjimi težavami kot v tujini. In prav sov-jetsko-ameriški pogovori in dogovori so prestižno priznanje Gorbačovovemu zavzemanju, da bi sovjetsko togo gospodarstvo vpeljal na prosto tržišče, centralistično družbo pa prepojil z demokracijo. Kot dokazujejo krvavi dogodki v Litvi in drugod v SZ, pa nova pot marsikoga ne zadovoljuje.
e Vodstvo na odstrelu
NADALJEVANJE S 1. STRANI	jjp
govori o bržkone najbolj tragični podobi Tudjmanov _ vaške, to je o 20.000 do 30.000 izgnancih z nacionalno “V.ay. nega območja Hrvaške, ki je v zadnjih dneh postalo P gt) zaprav čisto srbska pokrajina. Banijo in Kordun so pe redkih izjem zapustili vsi Hrvati ne glede na starost ^ glede na to, da so mnogi ostali brez domov, gospoda poslopij in tudi najbližjih.	.. »maf
V takih okoliščinah so Banski dvori stavili zadnj1 šr' na politično avtonomijo, ki jo sedaj ponujajo hrvaški bom, to pa je celo več kot so hrvaški Srbi na za jeli oborožene vstaje zahtevali. Po konceptu, ki so ga frcnil1 na včerajšnjem sestanku predstavnikov vseh P ijtj£°a strank razen SDS in predsedstva sabora, naj bi P01 pp' avtonomija Srbov na Hrvaškem vključevala vse, raze ra-vice do odcepitve od Hrvaške in priključitve k Srtn]1- vse sanje pa je, ali ni ta ponudba prišla prepozno. T° juiP1 kaže, da se lahko Tudjmanov režim reši samo s	’
sporazumom s hrvaškimi Srbi o sožitju obeh PJf^pdani6 Hrvaškem. Uporniki medtem hitijo, da bi utrdili do p0da uspehe z novimi, ki so se zaustavile tik preš Siskom- jjitii tu je prva obrambna črta Zagreba z močnimi PoU silami in vojaki nacionalne garde.	. - :0 tual
O usklajenih akcijah teroristov in vojske PrlC. Jvcih _ današnji propagandni poskusi srbske strani v Vin . up-pisnimi pozivi prebivalcem, predvsem Hrvatom, n.J ja s° rejo hadezejevski oblasti. Razen tega pa so °PaZVj pripe' ponoči v uporniške Mirkovce z vojaškimi tovornjak. rjde^
Ijali novo orožje, iz vasi pa so nato odpeljali letq,avonij®,r. lek pšenice. Novi premiki vojske iz vzhodne bi fn njeno notranjost, prekinitev železniškega prometa _ s0 z vaško in Srbijo ter rečnega prometa po Donavi, J rjji 5h od začetka julija na preži vojaški čolni in ladje, s rVašld že nekajkrat obstreljevali hrvaške vasi ali P0*0Z?lDnje za° nacionalistov in gardistov, napovedujejo nove st p trovanja in sopadov na slavonski fronti, (pp)
V« zadnji seji 10 Slovenske kulturno gospodarske zveze
Pozitivna ocena o podpori za manjšinske ustanove
ske ZVr^m °db°r Slovenske kulturno gospodar-nosr V6Ze Ie na ZQdnji seji dobršen del pozor-j namenil oceni pravkar izglasovanega de-sPevk° zakona- ki predvideva finančne pri-nov- Za Pomemne slovenske kulturne usta-^in druge dejavnosti.
bre *rep ie bH ocenjen kot dejanje stvarne do-obv V°^e' se v praksi začnejo uresničevati se ,eZe do slovenske narodnostne skupnosti, ki nih' b°sebno kar se tiče pomembnih kultur-toreUStanov znašlQ v hudih težavah. Zakon je deln porrtemben korak naprej in bo omogočil (erj,°. Premostitev finančnih zagat, zaradi ka-nQ J6 nekaterim ustanovam celo ogrože-poij^tenca. Obenem je bilo poudarjeno, da 0tn Zai Slovencev v Italiji s tem še ni rešen in kot nlene9a zakona nikakor ni mogoče šteti "Momestilo za zaščiti zakon, ki ga mora s fiJm n,mom sprejeti parlament. V tem n°tn\S°	iziave novega poročevalca v se-
ne komisiji Cabrasa ocenjene kot spodbudne tnv,esnično ie deteti, da ne bi vse, tako kot j, ‘kokrat, ostalo le pri besedah. rQ2um° kot ie Izglasovani deželni zakon sad skUn eVania deželne uprave, predvsem pa vene e®a Pnzadevanja vseh komponent Slo-stQVn l 'n sfovenskih deželnih izvoljenih pred-vQ(j ■ ov: 7e treba skupna prizadevanja nego-ko" ‘S'e °krepiti tudi v zvezi z zaščitnim zada bo	sPieiet čimprej in na taki ravni
jzz? našo skupnost sprejemljiv. sfvQ j r~}i odbor je izrazil potrebo, da se sred-z deželnega zakona uporabijo dosledno s
sprejeto obvezo o dogovoru s predstavniki manjšine, pri čemer gre upoštevati dejanske potrebe in prednostne izbire za dejavnosti, ki so prispevkov najbolj potrebne. Javna uprava naj pri tem ohranja pozornost do vseh organizacij in društev, ki prejemajo prispevke po rednem normativu, saj gre deželni zakon tolmačiti kot izreden ukrep. Pomembno je tudi dejstvo, da zakon dodeljuje podporo dvojezčnemu šolskemu centru v videmski pokrajini, čemur so nekatere politične sile spočetka nasprotovale. Da je bila odobritev zakona mogoča gre zasluga tudi slovenskima parlamentarcema, ki sta nekaj let skrbela za to, da je bilo v državnem proračunu poskrbljeno za finančno kritje.
Člani izvršnega odbora so se v razpravi tudi zavzeli za to, da se Zvezi slovenskih kulturnih društev, tako kot drugim sorodnim organizacijam prizna status pomembne kulturne ustanove.
V nadaljevanju razprave je bilo pozitivno ocenjeno delo skupnega solidarnostnega odbora za pomoč Sloveniji, ki se bo tako na Tržaškem kot na Goriškem nadaljevalo z različnimi pobudami in nabiralno akcijo. Pozornost je bila namenjena tudi pripravam na občni zbor SKGZ, ki bo predvidoma ob koncu leta, dotlej pa bo potrebno uresničiti mnoge obveze, ki so izšle v tekoči mandatni dobi iz posvetov in programske konference. Zlasti velja v tem smislu posvetiti največjo pozornost predlogom o učinkovitejši organizaciji.
Slovenska delegacija v gosteh pri videmski Pokrajini in nadškofu
Načelovala sta ji Ciril Zlobec in Jelko Kacin
VIDEM — Slovenska delegacija, ki sta jo vodila član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec ter minister za informiranje Jelko Kacin in v kateri so bili predstavniki občinskih skupščin iz mejnega pasu ter generalni jugoslovanski konzul v Trstu Jože Sušmelj, je obiskala videmsko Pokrajino in videmskega nadškofa Alfreda Battistija.
Na sedežu Pokrajine so slovenske goste sprejeli člani pokrajinske uprave, predsedniki gorskih skupnosti za Ne-diško, Kanalsko in Tersko dolino, župani obmejnih občin ter predstavniki slovenskih organizacij na Videmskem.
Uvodoma je predsednik Pokrajine Videm Tiziane Veni-er podčrtal prizadevanje Dežele Furlanije-Julijske krajine v pomoč sosednji republiki ter naglasil željo, da bi se jugoslovansko vprašanje rešilo na miren način. O prizadevanjih Slovenije na osamosvojitveni poti in o odnosih do ostalih republik v Jugoslaviji je spregovoril Ciril Zlobec, ki je omenil skrb slovenskega političnega vrha, da bi našel pot mirnega reševanja zapletenega jugoslovanskega vozla. Danes je že jasno, da je slovenska pot usmerjena v osamosvojitev in demokratizacijo. V tem prizadevanju pa čaka dvomili) onsko državo velika preizkušnja, predvsem v premagovanju gospodarskih težav. Jelko Kacin si je za oris položaja izposodil gledališki žargon in dejal, da je bila v začetku povojnega obdobja veselica, sledila je komedija in nato tragedija. Kakšna gledališka zvrst se bo v prihodnjem pisala Sloveniji, pa je težko napovedati.
Videmski nadškof Alfredo Battisti je slovenski delegaciji izrekel vso podporo v prizadevanju za osamosvojitev, ki mora biti pravica slehernega naroda. Ob tem je omenil, da so skupaj s škofoma iz Gorice in Trsta, takoj po vojaški agresiji, zaprosili samega papeža za posredovanje ter sprožili vrsto pobud v pomoč slovenskemu narodu.
RUDI PAVŠIČ
SSk o prispevkih tiašim ustanovam
Sp0ro T Deželno tajništvo SSk označuje v tiskovnem člena z u novi deželni zakon, ki uresničuje določila 14. kov z ®k°na o mejnih območjih glede finančnih prispevat izred turne *n umetniške potrebe Slovencev v Italiji, *ZtaZov i° Pomemben prispevek k ohranjanju in krepitvi 2af:asrij 0Venske kulturne in prosvetne prisotnosti v FJK. °k>lilte ' V^tni ukrep pa le delno nadomešča trajnejše Prej og0? . tnih določil, zato je nujno, da parlament čim-Pri pravičen zaščitni zakon. Besedilo zakona bi se kojnjjj, bčjPoiniti, a z bistvenim doprinosom posvetovalne P%od'tki.j° zakon ustanavlja, bo mogoče v bodoče še hittQ lti finančne ukrepe dejanskim potrebam. Zasluga
Predsferjnr‘^°bUtev besedila gre poročevalcu Brezigarju in
aahi: v^Znanje nekaterim osrednjim kulturnim ustano-f a Qiora asi narodnostni skupnosti je dozorela usmeritev, P°sti j_ i° biti te ustanove izraz celotne zamejske skup-v°v°ljstv Pluralistične razčlenjenosti, zato SSk z za-K avdija (im jemlje na znanje izjavo predsednika SKGZ /?ijši /z Palčiča, da morajo biti kulturne ustanove naj-vie9°Vo skupnega interesa vseh Slovencev v Italiji, in oh PridoK?°t0v^0, da Priznanje in z njim možnosti, ki so „ . eZujei l e ustanove, o katerih zakon izrecno govori, |i sarrio t c.el°tn° slovensko zamejsko skupnost, da bodo .uPoštev stojnem delovanju teh ustanov omogočana in 6resov a načela strokovnosti, kakovosti in skupnih in-‘arodnostne skupnosti.«
Prodoren uspeh Mittelfesta Čedad njegovo pravo mesto
ČEDAD — S ponedeljkovimi predstavami na odprtem in nočnim ognjemetom se je končal prvi Mittelfest, srednjeevropski festival kulture, ki je za 10 dni postavil Čedad v središče dogajanja. Ocena prireditve je lahko samo ena: odlično. To misel so izrazili vsi, organizatorji, nastopajoče skupine, upravitelji, sredstva obveščanja in zlasti občinstvo - najpomembnejši sodnik. In prav njemu gre izreči posebno pohvalo, saj je »preplavilo« prireditvene prostore, tako da so za nekatere predstave (vsega skupaj 40) imeli težave, ker je povpraševanje preseglo razpoložljivost mest. Ob tako prodornem uspehu je jasno, da si je Čedad zaslužil organizacijo Mittelfesta tudi za naprej. Pritrdilni signal je prišel iz Dubrovnika, kjer so zasedali člani Pentagonale oziroma Heksagonale s pristopom Poljske.
Največ zaslug za uspeh festivala ima umetniški vodja Giorgio Pressburger, ki je znal sestaviti takšen spored, ki je imel kakovostni vsebinski naboj in sprožil veliko zanimanje med občinstvom. »Mittelfest je presegel najbolj rožnato pričakovanje«, je dejal novinarjem Pressburger. »Mittelfest je zame predstavljal nekaj več kot umetniški pristop pri sestavljanju sporeda in njegove realizacije. Predstavljal je mojo osebnost, težavnost te Srednje Evrope, ki stopa na
pot svobode in demokracije. Uspeh Festivala je zacelil marsikatero rano, ki je bila v meni in v samih narodih tega dela Stare celine.«
Organizacijski vodja Mittelfesta Cesare To-masetig, italijanski kulturni predstavnik Heksagonale, je potrdil dubrovniški sklep, da bo festival 'ostal v Čedadu kljub pritiskom nekaterih večjih središč, ki bi si spričo uspeha rada zagotovila organizacijo. Čedad zaradi svojih arhitektonskih in urbanističnih posebnosti, svoje velike gostoljubnosti, svoje središčne vloge v deželi in tudi kot stičišče slovenske, italijanske in furlanske kulture si je zaslužil Mittelfest in si ga zasluži tudi v bodoče. Z njim pa si posebno pozornost zasluži vse območje Nediških dolin. Manifestacija je izpostavila samo Čedad, pozabilo se je na okolico. To je tudi eden od elementov razmisleka ob pripravi na naslednjo izvedbo.
Ob robu Mittelfesta pa bi radi podčrtali še nekaj, kar se nas tiče neposredno. Ce je res, da je na festivalu bila odsotna furlanska kultura, tudi slovenska ni bistveno zablestela. Predstavile so se skupine iz drugih jugoslovanskih republik, ki so sicer žele veliko odobravanje. Na nas pa je, da bo na naslednji izvedbi Mittelfesta slovenska prisotnost primernejša. R. P.
Dr. Matjaž Kmecl na Komlju
»Slovenci bodo že znali poskrbeti zase«
Dr. Matjaž Kmecl
CELOVEC — Pliberški področni odbor Zveze koroških partizanov je skupaj z Zvezo slovenskih izseljencev in SPD Edinost že dvanajstič priredil spominski pohod na Komelj v spomin na 12 pobitih partizanov Domnove čete. Na svečanosti pred spomenikom padlim je bil spregovoril član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Uvodoma je poudaril prispevek koroških partizanov k zlomu nacifašizma: »Šlo je za odločitev, kakšna bo Evropa prihodnosti: ali Evropa nasilja, totalitarizma, ali Evropa razpleta, demokracije, svobode. Slovenski narod je bil pri tem odločanju na pravi strani.« Nato pa: »To je znano, očitno pa je treba marsikaterim ušesom kar naprej ponavljati: nas Slovencev ni požrl ne tretji raj h in nas ne bo ne četrti ne noben raj h. Četrti, če že zaradi česa drugega ne, že zato ne, ker nova Evropa ne bo rajhovska Evropa. Resnična renesansa Evrope je mogoča samo iz njene velike intelektualne, ustvarjalne, s tem pa tudi nacionalne in civilizacijske raznoterosti. To ne bo Evropa po generalskih predstavah in s tankovsko enotnostjo. To bo Evropa stotere ustvarjalne energije, ali pa se bo zamočvirila v provinco vzhodnoazijskega ali ameriškega megabloka. Takšna Evropa stoterih izbir in možnosti je bila namreč skozi dva tisoč let ustvarjalno gibalo sveta. To je njena velika možnost. Slovenci, s svojo zgodovinsko izkušnjo, imamo v takšno Evropo kaj prispevati, in smo vanjo zadnjih 70, 100, 200 let tudi zelo veliko prispevali. Sami ste videli, koliko časti, ponosa in poguma ta naš narod tudi zmore (...) Narodu, ki hoče biti svoboden, svobode ni mogoče vzeti. Koliko solidarnosti je v njem, koliko jo je v bistvu v vseh delih tega naroda čez mejo (...) Takšnega naroda, kakršen se je pokazal v teh dneh, ni mogoče uničiti in izbrisati njegove kulture, njegove civilizacije.«
^ POMOČ SLOVENIJI
Vanju s slovenskin aČŽelnimi laVo,di v Italiji in tret SrCiia POMr?£ami se nadalju nedstva hl°Č SLOVENIJI '9 žuStne9a orih° po sklePu solida PoV*0ra namenjena ubl, ■/e£oč; r,c vojne v Sloveniji.
slovenskl
'ede^KA Kreditna BANK
0 aH*ANt,M t" 9626
^M&Ea in PC
61 dež pKA BANK A 6l9?l Gonca, Filiala
7% A POPOLAR]
V dimu umrla tudi njegova pomočnica Rosa Cipriani
Umor župnika Comellija
je še zmerom nepojasnjen
Msgr. Leandro Comelll	Rosa Cipriani
VIDEM — Zagonetna smrt 78-letnega župnika iz Chiavrisa Leandra Comellija in njegove hišne pomočnice, 69-letne Rose Cipriani, je ostala globoko vtisnjena v videmski javnosti, ki se sprašuje, kdo je podtaknil požar v župnišču, ki je zahteval njuno smrt. Do umora je prišlo v noči na ponedeljek. Mlada orožnika, ki sta se vračala s plesišča, sta opazila dim, ki je uhajal iz župnišča. Obvestila sta gasilce in policijo, ki so v zgornjih prostorih stavbe našli Comellija in Ciprianijo v nezavesti. Kljub takojšnemu posegu zdravniškega osebja župniku in hišni pomočnici ni bilo moč pomagati: umrla sta zaradi zadušitve. Delo preiskovalcev je usmerjeno v nekatere kroge videmskega podzemlja, da bi našli kakšne elemente, ki bi pomagali izslediti krivca oz. krivce umora. Na podlagi dosedanjih elementov je jasno, da so neznanci prišli v župnišče, potem ko so vlomili vhodna vrata. Po vsej verjetnosti je bil njihov namen kraja, saj je iz župnijske blagajne zmanjkalo sto tisoč lir. Kaj se je potem zgodilo, lahko samo domnevamo. Obstaja možnost, da je priletni župnik zasledil nepridiprave, ki so ga onesposobili z udarcem v glavo in podtaknili ogenj, da bi izbrisali vsako sled za seboj. Preiskovalci pa iščejo tudi v druge smeri. Na podlagi nekaterih še nepreverjenih pričevanj, naj bi neznanci, člani fantomatične satanske sekte, nekaj dni pred nesrečo, pustili pred župniščem letake, s katerimi so župniku zagrozili s smrtjo. (R. P).
PUBU) 1/19
Srl
TRST - Ul. dei Montecchi 6
Št. IVA: 00790050322
BILANCA 31. DECEMBRA 1990
PREMOŽENJSKO STANJE
AKTIVA	V LIRAH
Blagajna ...................... 8.906.990
Banke ........................ 91.829.056
Razni dolžniki............... 606.256.367
Imobilizacije................. 20.084.700
SKUPAJ ................... 727.077.113
PASIVA	V LIRAH
Družbena glavnica.........	30.000.000
Razni tipniki .............. 680.142.525
Sklad odpisov.................. 5.898941
Poslovni dobiček ............ 11.035.647
SKUPAJ ................... 727.077.113
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
DOHODKI		STROŠKI	
Prodaja oglasnega		Nakup oglasnega	
prostora 		. .	723.580.935	prostora 		447.888.073
Aktivne bančne		Stroški komerciale	
obresti		1.154.453	in osebja		170.984.535
Razni dohodki		120.000	Pasivne bančne	
		obresti		677.024
		Davki in takse		14.117.000
		Knjigovodski odpisi . . .	3.627.657
		Predvidena izguba	
		na kreditih		2.271.284
		Splošni stroški 		74.254.168
		Poslovni dobiček ......	11.035.647
SKUPAJ 		724.855.388	SKUPAJ 		724.855.388
PRILOGA 2
Od 1.10.1990 je Publiest Srl edini zastopnik oglaševanja v PRIMORSKEM DNEVNIKU z območja Furlanije-Julijske krajine.
Pogodba z založnikom ne predvideva zajamčenega minuma.
Prodaja oglasnega prostora za PRIMORSKI DNEVNIK je znašala Lir 300.689.809 (od tega javnim ustanovam Lir 17.317.150), nakupi pa Lir 194.871.501.
Način plačila založniku: 90 dni d.f.
Način vnovčenja prodaje: direktna nakazila v 30, 60 dneh oz. potom bančne pobotnice.
S ponedeljkovega ustanovnega zborovanja vpisanih občanov
Občina Dolina bo kmalu razpolagala s prostovoljno ekipo civilne zaščite
Z Moscheto se bodo vrnili septembra
Vsestranski uspeh poletnih predstav SSG
na Opčinah je bila, kot smo zap1' šali, v dvorani in ne na proste Predstava na Proseku je zarad slabega vremena odpadla, Pre<t stava v Mačkoljah pa je bil° 1 istega razloga prenešeria od °e delje, 14. julija, na naslednjo Pe'
deli°-	„a
Premiera letošnjih predstav “ prostem je bila, kot že nekajk['a
prej, v Trnovci, na lepi dom'
odvetnika Škrka, kamor so PI1S‘[ poleg domačinov, številni obisk valci tržaških premier iz Trsta, P tudi iz matične domovine. v Sledile so si nato predstave Zabrežcu, Štanjelu, Križu, Barko ljah, na Padričah, v Mačkol]01’ Nabrežini in na Opčinah; na G riškem pa v Sovodnjah, Podg°r 1 Jamljah in Števerjanu.
Kje so najlepši in najbolj P‘ merni kraji za takšne predsta na prostem, nas je še zanimalo-odgovor je bil ta: najlepše je Pr°.e gotovo v Trnovci, a zelo lep0 za nastopanje tudi v Žabrežca Mačkoljah.	,Q,
Vse predstave so bile zelo bro obiskane, občinstvo je 01 zadovoljno ter je to svoje za • voljstvo pokazalo tudi s t°P \a-aplavzi, namenjenimi seveda y ralcem.	rnh
V Trnovci, Križu, v Barkovh in na Padričah je gledališče P. stavilo za uprizoritev posebn0 j buno. In če hočemo biti še P podatkih, potem lahko zapiše da sta še posebno uspeli pie°s vi v Trnovci in na Padričah. j.
Gledališčniki si bodo seda] P voščili zaslužene počitnice. * g, tembra pa bodo, kot nam je c1 da povedala, predstavo »M°s te« še ponovili in sicer v ' e. v Prebenegu, Bazovici, na °r° ku, v Kopru in morda še k]e Koprskem.	. po
Ansamblu in vodstvu t°iel'Jpj, uspešni glavni in poletni sez prijeten počitek, (ni)	-,,o-
Na sliki (foto Magajna) upf ritev Moschete na Hribend Borštu.
V ponedeljek zvečer je bilo v mali dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu ustanovno zborovanje vseh vpisanih v seznam prostovoljcev Občine Dolina. Srečanje je ob prisotnosti pristojnih občinskih odbornikov in tehnikov vodil župan Marino Pe-čenik, strokovno pa je o vlogi civilne zaščite spregovoril deželni funkcionar prof. Reiter. Ob tem gre poudariti, da je v dolinski občini že dolgo let prisotno društvo prostovoljnih gasilcev Breg: to organizacijo, ki že po svojih namenih sodi v širši pojem civilne zaščite, bo sedaj dopolnila občinska organizirana mreža prostovoljcev, ki so se v prejšnjih dneh, po predhodnem obvestilu javnosti, vpisali v seznam civilne zaščite. Ponedeljkovo zborovanje doslej vpisanih občanov (seznam pa je še odprt) je bilo predvsem formalnega značaja, z namenom, da Občina zadosti zakonskim navodilom, tudi na osnovi decembrske deželne okrožnice. Za občinsko ekipo civilne zaščite odgovarja župan ali v njegovem imenu pooblaščeni odbornik, ob odobritvi občinskega sveta pa bo skupina po zakonskih določilih vpisana tudi na deželni seznam civilne zaščite.
Uvodoma je dolinski župan predstavil splošne obrise te pomembne pobude, s katero se bosta na občinski ravni ukvarjala odbornik za urbanistiko Franco Cre-vatin in podžupan Dionisio Gher-bassi. Pečenik je omenil tudi deželni prispevek, ki je bil Občini dodeljen za leto 1990 in je namenjen nakupu oblačil, raznega orodja in generatorja. Prispevek naj bi predvidoma omogočil nakup osnovne opreme. Letos pa je Občina vložila prošnjo za nakup večnamenskega vozila. (V ponedeljek so nekateri poklicni gasilci iz Kopra prisotnim prikazali delovanje podobnega vozila za gašenje požarov v naravnem okolju.)
Primerno strokovne)ši je bil nastop prof. Reiterja, ki je kot funk-
V nedeljo zvečer je bila v Prosvetnem domu na Opčinah zadnja poletna predstava Ruzantejeve komedije »Moscheta«, s katero je naše gledališče obiskalo številne kraje na Tržaškem, pa tudi na Goriškem.
Zaradi bolj kislega vremena je bila predstava v dvorani in ne na prostem, kot se za poletne predstave »spodobi«. No, občinstvo se je, kjub tej spremembi, nazabava-lo, nasmejalo in nasloh preživelo z našimi gledališčniki lep večer.
Pri blagajničarki Magdi smo se pozanimali, kako je poletna sezona potekala, kakšen je bil obisk in kakšno je bilo na splošno mnenje gledalcev, pa seveda tistih, ki predstavo ustvarjajo.
Predstave na prostem so stekle, nam je povedala, v glavnem tako, kot je bilo načrtovano, le z naket-rimi spremembami. Že predstava
Izročili so mu jo včeraj zjutraj na sedežu SKGZ
Noša za ženina na kraški ohceti
osnovnih smotrih ne razlikujejo. Ob tem je poudaril, da je poglavitna naloga deželne ustanove preventivna zaščita okolja in prebivalstva pred nesrečami. Deželi je poverjena vloga koordinatorja posegov, vsekakor je prvi poseg vedno dolžnost krajevne enote civilne zaščite, ki ima - glede na boljše poznavanje teritorialnih značilnosti - tudi posebno prednost. S prihodom tehnično in strokovno usposobljenih skupin je naloga krajevnih prostovoljcev, da po svojih močeh sodelujejo. V tem smislu je zamišljena tudi vloga Dežele, ki mora poskrbeti za najosnovnejšo izobrazbo raznih delovnih skupin in sprotno izpopolnjevanje s primernimi tečaji. Na deželni ravni delujeta tudi znanstve-no-tehnična komisija in komisija za nujne posege: ob političnih predstavnikih ju sestavljajo predvsem strokovnjaki z vseh področij, ki pridejo v poštev za civilno zaščito. Na posebno zanimanje prisotnih je prof. Reiter omenil razlike med občinsko in društvena organizacijo. Medtem ko je slednja precej neodvisna in lahko poseže izven svojega ozemlja, je občinska skupina civilne zaščite zadolžena prvenstveno za posege na občinskem območju, nastopi izven le-tega le po zahtevi deželnih tehnikov in jo skliče župan (oz. pooblaščeni predstavnik): z vsemi temi značilnostmi pa je veliko prožnejša in primernejša za nujne posege.
DAMIANA OTA Na sliki (foto Magajna) udeleženci ponedeljkovega zborovanja za civilno zaščito v dolinski občini.
Gorazd Pučnik, ki se bo na letošnji kraški ohceti ob koncu avgusta poslovil od samskega stanu, je včeraj dobil poročno obleko. Izročena mu je bila na sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki že od prve ohceti dalje poklanja kraškemu ženinu nošo. Lično obleko je po izvirnem vzorcu skrbno izdelal krojaški mojster Zoro Štokelj, ki je za slavnost oblekel že vrsto kraških ženinov. Pučnika sta ob izročitvi prisrčno nagovorila in mu izrazila najboljše želje v novem življenju predsednik SKGZ Klavdij Palčič in predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus. Na sliki (foto Magajna) z leve Kraus, Pučnik, Palčič in Stokelj ob včerajšnji izročitvi ženinove noše na sedežu SKGZ.
W
cionar na ravni deželne civilne zaščite odgovoren za območje tržaške in goriške pokrajine. Prisotnim je predstavil več vidikov civilne zaščite, tako z vsebinskega kot s praktično-birokratskega zornega kota. Prostovoljec ima pravico do posebnega zavarovanja pred nesrečami med opravljanjem svoje dolžnosti. Po določenem birokratskem postopku predvideva zakon tudi denarno povračilo delodajalcu za delovni čas, med katerim je prostovoljec opravičeno odsoten zaradi nujnega posega. Sicer velja to le v odvisnem delovnem odnosu, zakon namreč še ne predvideva odškodnine za obrtnike. Deželni funkcionar je posebej obravnaval sodelovanjske odnose oziroma pristojnosti v okviru organizacij civilne zaščite, ki se na državni in deželni ravni po

KD RDEČA ZVEZDA odsek SAZGO
1. PRAZNIK SAZGO
Jutri, 2. avgusta, ob 18. uri — otvoritev in od 21. do 24. ure ples z ansamblom 777;
v soboto, 3. avgusta, ob 18. uri — otvoritev, ob 22. uri vlečenje vrvi in od 21. do 1 ure ples z ansamblom Happy Day;
v nedeljo, 4. avgusta, ob 17. uri otvoritev, turnir v veseli odbojki; od 21. do 24. ure ples z ansamblom Happy Day.
TPK SIRENA prireja 2., 3. in 4. avgusta običajno
KALAMARADO
na društvenem pomorskem sedežu (barkolanski nasip)
Ob domači kaplici in dobri jedači bodo poskrbeli za prijetno vzdušje: jutri, 2. avgusta — ansambel Kraški kvintet
v soboto, 3. in v nedeljo, 4. avgusta — ansambel Lords. VABLJENI!
OBVESTILO ANSAMBLA HAPPV DAV
Zaradi odpadlih nastopov v Ses-ljanu ima ansambel HAPPV DAV še
tri proste termine: 16., 17. in 18. avgusta.
Organizatorje in morebitne zainteresirane vabimo, da nam telefonirajo vsak dan od 17. do 18. ure na št. 291367.
ŠKD CEROVLJE — MAVHINJE priredi
danes, 1. avgusta, ob 21. uri na dvorišču osnovne šole »M. Vilhar« v Cerovljah
predavanje
DUŠKA JELINČIČA ob ekspediciji Alpe—Adria na Everest.
Včeraj so se tudi tržaški taksisti pridružili vsedržavni stavki zaradi davčnih olajšav
Včeraj so v Trstu stavkali taksisti, kar je za naše mesto redkost, saj je bila včerajšnja stavka druga v povojnih letih. Tržaški taksisti so se pridružili vsedržavnemu protestu in ustavili avtomobile od 9. do 14. ure. Niso pripravili kake posebne demonstracije, ampak so prilepili na avtomobilske šipe napise s pojasnilom, da stavkajo (na gornji sliki M. Magajne).
Razlogov za stavko je več, saj so taksisti "jezni" na vlado zaradi nevarnosti, da bi jim odvzeli nekatere davčne olajšave. Taksisti so prejemali dnevno (upoštevani so samo delovni dnevi) določeno količino bencina po znižani ceni zaradi davčnih olajšav. V mestih nad 500.000 prebivalcev lahko vsak taksist prejme 18 litrov bencina po znižani ceni, v mestih , ki štejejo od 200.000 do 500.000 prebivalcev (to velja za Trst) je količina bencina znižana na 14 litrov, v mestih pod 200.000 prebivalcev pa prejmejo 11 litrov bencina z davčno olajšavo. Za davčni popust morajo taksisti predložiti ustrezno dokumentacijo, nato pa jim država vrne vsoto, ki jo predvideva davčna olajšava. Že tu so se porajale velike zamude, saj je država povrnila davčne dajatve tudi z dveletno zamudo. Sedaj pa preti nevarnost, da bi teksistom odvzeli tudi te olajšave.
Taksisti protestirajo tudi proti namenu vlade, da bi več ne upoštevala popust pri plačilu avtomobilske takse, tu so taksisti plačevali 30 odstotkov manj davka od ostalih državljanov. Med zahtevami taksistov pa je tudi ta, da bi bili oproščeni davka Iva pri nakupu avtomobila, oprostitev naj bi veljala tudi pri prodaji starega avtomobila. Svoje zahteve utemeljujejo taksisti tudi z razlogom, da ne morajo višati cen kot ostali prosti poklici. Cena vožnje za taksi je namreč všteta v košari CIP in jo zato lahko povišajo le toliko, kolikor znaša letna inflacija. Če bi izgubili nekatere davčne olajšave, bi se torej to krepko poznalo pri zaslužkih, ki vsekakor niso visoki.
Taksist Mario Cicutin nam je med »Taksisti opravljamo delo, ki je javne staž svobodnega poklica. Plačujemo davke dar država ne vrednoti našega dela in ne	v_
potrebne infrastrukture. Vsi se jezijo, če s te poU p taksi, manjkajo pa infrastrukture, kot so parkin	•
čakalnice itd., ki bi pomagale pri tem, da bi obe .aj§av' li boljše usluge, če bi nam vzeli še tistih nekaj^^ggl.« jih imamo, bi se seveda naš položaj še nadalje P
t
Predstavniki Triveneta pri predsedstvu vlade
Zakon za obmejna območja je treba v celoti izvesti
dež Frec*stavniki deželnih uprav in parlamentarci severovzhodnih italijanskih n 61 50 včeraj izrazili predsedstvu vlade v Rimu veliko zaskrbljenost zaradi delg8^108*'-'• da	Evropska gospodarska skupnost preprečila izvajanje dobršnega
Post • °čii zakona za obmejna območja, in ga pozvali, naj se v Bruslju odločno 0jcr avi v bran pobudam in ukrepom, ki jih je italijanski parlament sprejel za in h Pltev sodelovanja severovzhodnih italijanskih dežel s sosednjimi deželami rzavami Srednje in Vzhodne Evrope.
Rim r° osnovni pomen sestanka, na katerem so se sinoči v Palači Chigi v t0j u zbrali v zastopstvu vlade podpredsednik pri predsedstvu vlade Nino Cris-trQov‘ter m^n*stri za EGS Luigi Romita, za prevoze Carlo Bernini in za zunanjo in Dr *a° ^'to Lattanzio, podtajnik pri zakladnem ministrstvu Maurizio Sacconi rovP7tfdsednik senatne proračunske komisije Nino Andreatta, v imenu treh seve-Furl °dnid božel pa širša delegacija, ki jo je vodil predsednik deželnega odbora na aaiie-Julijske krajine Adriano Biasutti, sestavljali pa še predsednik deželne-Mari ^eneta Franco Cremonese, predsednik Avtonomne pokrajine Trento raz .° Malossini, podpredsednik Avtonomne pokrajine Bočen Remo Ferretti in (jej * Parlamentarci. Furlanijo Julijsko krajino sta med drugimi zastopala tudi in lna odbornika Carbone in Saro. Do sestanka je prišlo na pobudo Biasuttija deželV6da sPorazumno z ostalimi predstavniki treh severovzhodnih italijanskih
je g’v' uvodnem delu je podtajnik pri zakladnem ministrstvu Sacconi povedal, da hovst S6^ °b°bril večino določil zakona za obmejna območja, da je izrazil razno^ ne pomisleke ° finančni družbi Finest, ki naj bi imela svoj sedež v Porde-Beliu ° P°segih FRIE za gorata področja in o posebnih ukrepih za pokrajino zav n0, odločno negativno stališče pa da je zavzel glede ustanovitve finančno-van; uvslnega »off shorea« v Trstu. Biasutti je na osnovi avtonomnih poizvedo-PotrphZe^ne uPrave FJK potrdil Sacconijeva izvajanja, ob tem pa je izrazil ja v vD°:da se Italija z vso odločnostjo postavi v bran zakona za obmejna območ-zato njegovih določilih, vključno kar zadeva tržaški »off shore«, in sicer tudi renče 6r nai bi vsi ti ukrepi in pobude ne predstavljali nikake nelojalne konku-iti (j Za 1druge dežele EGS. Podtajnik Cristofori se je strinjal s stališči Biasuttija bi *** zastopnikov severovzhodnih dežel, kakor je tudi soglašal s potrebo, da ske m Pr.e-i uresničili tudi določila zakona za obmejna območja v korist italijan-anjšine v Sloveniji in Hrvaški.
Zaradi jugoslovanske krize
Tudi Richetti in Scarano včeraj v Rimu
Rimska vlada bo takoj in z vso potrebno pozornostjo preučila negativne posledice, ki jih ima jugoslovanska kriza za tržaško in goriško gospodarstvo. Tako je zagotovil podtajnik pri predsedtvu vlade Nino Cristofori delegaciji s Tržaškega in Goriškega, ki so jo sestavljali tržaški župan Richetti, goriški župan Scarano, predsednik tržaške pokrajine Crozzoli in njegov goriški kolega Saccavini ter razni tržaški in goriški parlamentarci.
Cristofori je zastopnike s Tražškega in Goriškega sprejel v Palači Chigi tik pred sestankom s predstavniki iz Triveneta, o katerem poročamo na uvodnem mestu na tej strani. Na srečanju so bile podčrtane mnoge v resnici izredno zaskrbljujoče posledice, ki jih ima zaostritev napetosti v Jugoslaviji za italijavnko gospodarstvo na vsem obmejnem področju. Tako so poudarili, da so na tem področju prevozniki zabeležili padec prometa za 20 do 50 odstotkov, podobne in mestoma še hujše posledice pa beležita tudi trgovina in obrtništvo. Tržaški in goriški predstavniki so izrazili bojazen, da se bo stanje v bližnji bodočnosti še poslabšalo, ter pozvali so vlado, naj čim prej sprejme ukrepe, ki bi v naših krajih lahko preprečili veliko gospodarsko in socialno škodo ali ju vsaj omilili.
Avgusta bo delovala posebna telefonska služba DSL
blet^jV<IUs!a gredo tudi politiki na dopust, raznovrstni pro-
neknpP3 uIRoli- Ne gre zgolj za velikokrat ponovljeno in že strank° bunalno ugotovitev, s katero sicer Demokratična Priv0-a . ice ne osporava pravice politikov, da si tudi oni Hws_ -C1J° letni oddih. Vendar pa skuša istočasno zagotoviti
‘ZaVlian	V MIHU, [ 'L OJiUOU	V 1 L,
do izvopH^ da bi njihov glas tudi v toplem avgustu segel
službota],namen namerava stranka DSL vzpostaviti tajniško Po^bg kl nal bi izvoljenim predstavnikom posredovala pri-šanj pr ln Predloge državljanov glede najrazličnejših vpra-reko tajništva bodo vprašniki na razna vprašanja pre-
jeli tudi odgovore: služba začne delovati že danes, ko lahko vsakdo od 9. do 12. ure zavrti telefonsko številko 370639 (tržaškega telefonskega okrožja). Telefonska tajniška služba DSL bo delovala od prvega do zadnjega avgusta, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, nanjo pa se bodo lahko posamezniki obračali v zvezi z vprašanji, ki zadevajo tržaški občinski in pokrajinski svet, deželni svet, italijanski in evropski parlament, se pravi vse svete, v katerih so tudi predstavniki DSL. Podrobneje bodo predstavniki DSL pobudo predstavili v torek, 6. avgusta ob 11. uri na novem strankinem sedežu v Ul. Sv. Spiridiona 7.
Peter Bekeš na pvazniku tiska v Zgoniku
Po miroljubni poti do razdružitve Slovenije
Tridnevni praznik listov Dela in Unita, ki ga je v Zgoniku priredila krajevna sekcija Demokratične stranke levice Just Pegan, je dosegel svoj višek v nedeljo, ko je po pozdravu člana pokrajinskega in deželnega vodstva Maurizia Pessata spregovoril prisotnim Peter Bekeš, podpredsednik Stranke demokratične prenove. Najprej je izrekel zahvalo za bratsko pomoč in solidarnost Sloveniji v tej kočljivi fazi svobodoljubnih in mirovnih prizadevanj. Bekeš je nato razčlenil razmere, ki so botrovale, da se je jugoslovanska federacija dokončno zamajala. Jugoslovanska armada se je izneverila svoji institucionalni funkciji, nebrzdano pa so se razplamteli nacionalizmi kot prava rakova rana in na plan so stopile že v NOB poražene sile, ki hočejo uresničiti vizijo velikosrbskega imperija. Demokratična preobrazba, do katere je prišlo v Sloveniji še pred padcem berlinskega zidu, pa ni bila v sozvočju z interesi dogmatskih sil, ki so vsidrane v vrhovih armade, Srbije in Črne gore in so aprio-ristično odklonile ponujeno konfederalno ureditev. Zato je bila uresničena krvava agresija na slovenski narod, ki pa se ni ustrašil in je junaško branil svojo svobodo in demokratični ustroj. Po internacionalizaciji vprašanja in s pomočjo mednarodne skupnosti je življenje spet mirno, čeprav polno negotovosti. Bekeš je izrazil željo, da bi v vseh jugoslovanskih republikah prišlo do miroljubnih pogajanj in nato srpe-jemov ukrepov za razdružitev, z upoštevanjem skupnih interesov in uveljavitvijo demokratičnih odnosov v skupnosti jugoslovanskih držav na enakopravnih ekonomskih in političnih izhodiščih. To politično vprašanje naj se čimprej razvozla in Slovenija naj se vključi v evropsko skupnost narodov kot mednarodni pravni subjekt, (bs)
Na sliki (foto Magajna) Peter Bekeš govori na prazniku tiska v Zgoniku.
v5f°s Petdnevna vaška šagra s posebno ponudbo
nocoj v Prebenegu Praznik KD Rapotec
*3°rove^.ekai dni po mačkoljanski šagri KD Primorsko v Pra?.nik gozdiču je že nocoj na vrsti tradicionalni vaški cSako ipt sosednjem Prebenegu. Tudi v tej vasi za šagro •*eben° Poskrbi krajevno kulturno društvo Jože Rapotec, Pjerjavi ani P.a 50 si letošnjo avgustovsko priložnost v pri-Jako Se 5 Prejšnjimi prazniki »podaljšali« še za dan več. Pdjetno ° na vaškem prireditvenem prostoru - nadvse P°leg ne_relenem parku na robu vasi - vse začelo že nocoj: ?P°Zoriti ^°grešljive enogastronomske ponudbe gre posebej ofkp,,.113 oocojšni plesno-koncertni nastop miljskega j/^scovij ra MuJa D O.C. Band, ki bo pod vodstvom Renza r rsikater lgraI ^koncertni postavi in obenem ponudil tudi 6du« Pa ,0 Priložnost za ples. Po običajnem šagrskem »ob-Praznik°d0 zaziveli ostali dnevi letošnjega prebeneške-|.abav0 *a: Jutri in v ponedeljek zvečer bo za ples in J0 Pa boa .el ansambel Happy Day, v soboto in v nede-t detjsken° lprad člani skupine Lojzeta Furlana. V okviru er Breg ku* Iomega sporeda bo nastopil Pihalni orkes-. v°cli R' 9®-prav tako kot zgoraj omenjeni miljski band n vliajo turi:0 Nuscovi- Za letošnjo šagro prireditelji zago-a?Posrerinj J?r.lmerno parkirišče za vse avtomobile, saj so v s^Se^en nr ° lzini Prebeneškega parka uredili v ta namen »l f010 Dri-/ it0r za več stotin vozil. Čisto ob koncu pa ne t ačuje<! p(jabltl na glavno značilnost, ki prebeneško šagro di hennor ??.. Uh: po stari navadi so namreč na menuju U esljive breskve z domačim vinom! (dam)
Festival Dela in Unita se bo začel danes in bo trajal do 8. avgusta
Aktualne teme na okroglih mizah na prazniku DSL pri Ferdinandeju
Danes se pri Ferdinandeju prične festival Unita in Dela, ki ga prirejajo sekcije DSL pri Stari Mitnici, v središču mesta, pri Rocolu, v pristanišču in železnici ter Mladinska levica. Festival bo trajal osem dni in sicer do 8. avgusta.
Prvi štirje dnevi bodo ponudili obiskovalcem dobro založene kioske, ples z raznimi ansambli, stojnice s knjigami, diskoklub in razne razstave. Jutri bo tudi prva pokrajinska selekcija tekmovanja mladih ansamblov "Anagrumba". V ponedeljek bo na prostoru festivala okrogla miza na temo: "Jugoslovanska kriza in gospodarske posledice na pokrajinski in deželni ravni". Svojo prisotnost so zagotovili Adalberto Donaggio, predsednik Tržaškega združenja trgovcev, Fran-cesco Zacchigna, ravnatelj družbe za industrijsko promocijo, Roberto Cosolini, deželni tajnik CNA, Perla Luša, pokrajinski tajnik DSL in Roberto Treu, ki pri deželnem vodstvu CGIL odgovarja za mednarodna vprašanja. Okrogla miza se bo pričela ob 19. uri. Druga okrogla miza bo v torek, ob 19. uri in sicer na temo "Odhod proti Zahodu: emigranti in pribežniki v deželi ob meji". Svojo prisotnost so zagotovili: Augusta De Piero Barbi-na, deželna svetovalka DSL, Pierluigi Di Piazza,
član župnjiske skupnosti v Zuglianu in član Ustanove za izseljeniška vprašanja dežele FJK, Ta-her Djatrizad, član združenja izvenevropskih priseljencev iz Pordenona, Maurizio Pessato, načelnik svetovalske skupine DSL v tržaškem občinskem svetu in še član Koordinacijskega odbora priseljencev videmske CGIL. Zadnja razprava bo v sredo, 7. avgusta, in sicer na temo: "Potrebe države in politične izbire". Govoril bo član vsedržavnega vodstva DSL Claudio Petruccioli.
Med festivalom Unita in Dela bo stekla tudi podpisna akcija za peticijo, ki jo je sprožila DSL v korist bolnikovih pravic. Peticija med drugim zahteva, naj se ukinejo ticketi za zdravila in zdravniške usluge ter ukinitev tistih členov zakona o zdravstvu, ki omogočajo posredno povračilo stroškov za zdravila in zdravstvene usluge, ki so vir novih diskriminacij. Peticija se nadalje obrača na predsednika deželnega sveta in deželnega odbora, naj posežeta, da bodo bolnišnice delale tako, kot je potrebno za zdravje občanov. Dežela naj prispeva tudi k uvedbi zdravstvenih okrajev in naj uresniči načrt v korist ostarelih občanov.
tržaška policija aretirala tri mlajše zlikovce pod obtožbo kraje in ropa
gabdre> Cave o/T *oberta Boža iz
Bisa ?zPoselneoa2TV-TlStu m 25"letne"
hieri' Jf1 nima Jmi Trzačana Sergia Fugi LdruSiin stl nega bivaHšča in je v tjasl Pa s0‘ 2Maec policije. Dru-SoLek in z PnohciJski agenti izvršili svoj	zagotovili pavici
S. Ppu- etneqg9,a stare9a manca, in si-
jna iz Ul.

nedeljo, potem ko sta
>erzltvi°miti
s° takoj
N

SrS
Prt>
ho,
IFipIBS*-"'-
R? sta
- Dri*'" Ugotovril' „5° poiicijski j r ola pPDčevam * ! na osnovi opi-
vilbij^i^Boz imeTa
'Pedtg.
'JUtiT«. s kal1"!!1® P" sebi ve-
ni že ^®_?ovdn"ma7 si® skušala 6 Prisla nriuL -FJikovca sta
Pred sodnika. Pumis
je bil po hitrem postopku obsojen na 3 mesece zapora in 200 tisoč lir globe, postopek proti Božu pa se še ni zaključil, ker je njegov branilec vprašal za pogodotev. Mimo tega velja omeniti, da policija preiskuje, ali sta Pumis in Boz mogoče zakrivila drugi dve tatvini, do katerih je prišlo prav tako preteklo nedeljo.
Leonarda Alagno so policisti letečega oddelka aretirali v torek popolne, in sicer na osnovi prijave 34-letnega Edoarda Marassovicha iz Ul. Grego 58. Marassovich je policiji povedal, da ga je Alagna, ki je med drugim njegov znanec, udaril v obraz in mu ukradel
denarnico. Na osnovi te prijave so agentje kmalu potem prijeli obtoženca, ko se je z neko drugo osebo peljal na motornem kolesu. Pri njem so med drugim našli denarnico, kakor jo je opisal Marassovich. Policisti so Alagno zaprli, preiskave na njegov račun pa se nadaljujejo zaradi vrste nejasnosti in predvem zato, ker je Alagna že večkrat imel opravka s pravico zaradi razpečevanja mamil. Ni izključeno, da so tudi tokrat v ozadnju mamila. Zadevo je vsekakor prevzel namestnik državnega pravdmka De Nicolo.
Na slikah z leve proti desni: vlomilca Sergio Pumis in Roberto Boz ter domnevni ropar Leonardo Alagna.
Včeraj dopoldne pri Sesljam
Avtomobil podrl starega kolesarja
Včeraj dopoldne se je pri Sesljanu .pripetila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen priletni kolesar. Ranjenec je 88-letni Giordano Visentin iz Ul. Martiri della Liberta 14 v Trstu, katerega so takoj po nesreči sprejeli na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice s pridržano prognozo.
Do nesreče je prišlo okrog 10.30 na križišču, na katerem se na Obalno cesto priključi izstop z avtoceste. Visentin se je s skupino šprijateljev vozil na svojem kolesu v smeri proti Trstu, ko je vanj iz še nepojasnjenih vzrokov trčil volkswagen passat, ki ga je upravljal Stefano Ouarantotto, stanujoč v Ul. Galilei 55 v Tržiču. Na kraj nesreče je nemudoma prihitel rešilec Rdečega križa in prepeljal ranjenjenega kolesarja v bolnišnico, izvide o nesreči pa so opravili tržaški karabinjerji.
■ Nalivi so v včerajšnjih popoldanskih in večernih urah povzročili več poplav zlasti v mestnem središču. Velike luže so nastale pri postaji Sv. Andreja, na Nabrežju, na železniškem podvozu pri Barkovljah, v Ul. Bono-mea, pod lonjerskim mostom in še marsikje. Seveda je zaradi tega trpel promet. Toda voda je marsikje vdrla tudi v kletne prostore, zaradi česar so gasilci imeli polne roke dela.
t
Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
Alma Furlan vd. Čok
Žalujoči sin Sergio z ženo Wilmo, vnukinji Franka in Norma z možema.
Posebna zahvala vodstu in osebju doma »Livia Jeralla« ter sestram S. Domenico, zdravnikoma dr. Schillani-ju in dr. Ukmarju, fizioterapevtu Borisu Košuti ter gospe Ani.
Trst, 1. avgusta 1991
Ob izgubi ljubljene mame in none so vam dragi Sergio, VVilma, Franka in Norma vedno blizu prijatelji Fonda, Biber, Jogan, Jagodic, Jankovič, Offizia, Turk in Buzečan.
Ob boleči izgubi drage mame sočustvujejo s Sergiom in družino prijatelji Laura in Guido, Sonja in An-dro, Neva in Lucian, Elda in Cveto ter Lea Štolfa.
*|“ Zapustil na je naš dragi
Nini Rupel
Pogreb bo danes, 1. avgusta ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Marjan in Adriano z družinama, sestri Pina in Marija ter ostalo sorodstvo.
Prosek, 1. avgusta 1991
31. 7. 1981	31. 7. 1991
Ob 10. obletnici bridke izgube se
Žarka Simoniča
spominjata sinova Igor in Ivo ostali sorodniki
Opčine, 1. avgusta 1991
Poletni pogovor s tremi repenskimi umetniki-amaterji
Pristna ljubezen do Krasa prevevala lepo razstavo v galeriji Kraške hiše
V nedeljo so v galeriji Kraške hiše v Repnu zaprli lepo, domačemu občinstvu še posebno ljubo, razstavo del treh domačih umetnikov: komaj 17-letnega Petra Škabarja, Milana Bizjaka in Mirka Škabarja. Razstavo so odprli ob prazniku terana, 13. julija, ko si jo je ogledalo veliko udeležencev te prireditve; v tem času pa so si jo, s pozornostjo, z velikim posluhom za njeno vsebino - izraženo tako v kamnu, lesu, kot v slikah, ki pa govori o ljubezni do Krasa, kraške zemlje in navezanosti nanjo, ogledali še mnogi.
Kot ostali smo si razstavo v galeriji Kraške hiše ogledali tudi mi in sicer kar v spremstvu treh domačih umetnikov, ki so želeli, vsak v svojem elementu izraziti občutke do Krasa, do kraja, kjer živijo, do vsega, kar jih veže na preteklost, na delo, ki so ga v teh krajih opravljali številni kamnoseki, mizarji, kot na dojemanje in upodabljanje njegovih naravnih lepot.
Preden smo si razstavo ogledali, smo se pogovorili na lepem in senčnem dvorišču, pod latniki Guštinove domačije, ob kozarcu res domačega vina, z domačimi umetniki-amaterji, ki pa jemljejo svoje delovanje na področju umetnosti kar zelo resno.
Prvi se je odločil, kot nam je sam povedal, za samostojno razstavo mladi Peter Škabar, ki je obiskoval dveletni tečaj za kamnoseke v Nabrežini in je, ob koncu šolskega leta, sodeloval na skupinski razstavi mladih kamnosekov v Kraškem muzeju v Repnu.
»Takrat sem se odločil, da bom, kot domačin, še samostojno razstavil svoja dela. 15 svojih izdelkov sem tako zbral za razstavo in potem pomislil, da bi bila le-ta prav gotovo bolj zanimiva, če bi jo izpopolnjevala še druga dela. Tako sem zaprosil za sodelovanje še Mirka Guština z njegovimi slikami in predmeti iz lesa in Milana Bizjaka z njegovimi slikami o Krasu in njegovih lepotah. Zelo vesel sem bil tega sodelovanja in, po mnenju tistih, ki so si razstavo ogledali, je bila to zelo posrečena zamisel.«
Peter je na razstavi prikazal svoja dela, ki jih je napravil iz »repenca«, med katerimi so nam ostali še posebno v spominu trtni list, dva pepelnika, dve konsoli, kamniti možnar, pa majhna kraška kolona s kapitljem.
»Nikogar ni bilo v moji družini, razen morda pradeda, ki bi se bavil s kamnoseštvom. Meni pa je bil kamen od vedno všeč. Pomagal sem nekaj časa v domačem kamnolomu in ko je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje začel tudi s temi tečaji, sem se takoj vpisal. Prvo leto smo morali oblikovati kamen samo na roko; drugo leto je vodstvo tečaja nabavilo tudi kompresor in pnevmatsko kladi-
___________gledališča__________________
Gledališče Verdi
Jesenska simionična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S.
Miramarski park - Luči in zvoki
Nocoj, ob 21.30 (v nemščini) in ob
22.45	(v italijanščini) LUČI IN ZVOKI.
Ponovitve si sledijo vsak torek (ob
21.30	v angleščini in ob 22.45 v italijanščini), četrtek (ob 21.30 v nemščini in ob
22.45	v italijanščini) ter ob sobotah (ob
21.30	in ob 22.45 v italijanščini).
»La sera del dl di testa«
V nedeljo, 4. avgusta, ob 21. uri bosta v Ul. Caboro pri Torcucherni nastopila glasbena skupina GWENC'HLAN z irsko in keltsko glasbo ter FRANK CADILLAC z vrsto igric in čarovnij pod naslovom »L'inventagiochi«.
koncerti
GRAD SV. JUSTA
V	četrtek, 8. avgusta bo na sporedu rock koncert z naslovom METAL NIGHT. Nastopili bodo ansambli MAD-SVVORD iz Trsta, SHABBY TRICK iz Firenc in BLACK ROSE KINGDOM iz Milana.
V	evangeličanski cerkvi na Largo Panfili bo v soboto, 3. avgusta, ob 20.30 koncert TRIA BRENTANO. Na sporedu Beethovnove in Brahmsove skladbe.
V	Rumeni hiši na Furlanski cesti bo nocoj, ob 20.00 nastopila glasbena skupina CICFS BAND, ob 21.30 pa ROUGES.
razna obvestila
Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Opčin vabi vse, ki nameravajo v sezoni 1991—92 sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah, da predstavijo prošnje do 31. julija na tajništvu rajonskega centra v Proseški ul. 28. Zainteresirani morajo imeti stalno bivališče na Opčinah.
ANPI—VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi v avgustu zaprti zaradi počitnic.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti od 29. julija do 17. avgusta.
vo. Izdelke, ki jih razstavljam, sem napravil le ročno, ker mislim, da se le tako človek resnično spoznava s kamnom, z njegovimi prvinami, z lepoto, ki jo skriva v sebi.«
Za Petra je tokratna razstava prva takšna izkušnja. Za Milana Bizjaka ne. Sodeloval je že pri številnih skupinskih razstavah, na slikarskih bienalih na Opčinah, imel pa je tudi štiri osebne razstave.
»Ko gledam svoje slike si mislim, da sem še vedno napravil premalo, da moram storiti še več, svoja doživljanja še bolj živo prenesti na papir ali platno. Zame je priprava na razstavo takšno doživetje, kot je na primer za vsakega priprava na poroko, le da ta dlje traja. Vsaka razstava me bogati, mi daje priložnost, da se soočam z gledanjem in mišljenjem drugih, da ugotovim, če me drugi razumejo, če vedo, kaj sem želel s svojo sliko povedati. Po mojem mora biti vsem, ob gledanju slike jasno, kaj je hotel umetnik, v mojem primeru seveda amater, z njo povedati. In, če vidim, da so to razumeli, imam občutek, da sem uspel.«
Mirko Guštin je bil vrsto let pevovodja zborov, nekaj časa zbora v Trebčah, pa v Križu, čisto na začetku tudi v Kopru, potem pa dolga leta, vse tja do leta 1982, pevovodja domačega zbora v Repnu.
»Potem sem se tej dejavnosti odrekel, sodeloval sem pri pripravi domače balinarske steze, pri ureditvi koče pod Rupo. In morda se je prav pri urejanju notranjosti te koče zbudila v meni do tedaj še skrita želja po ustvarjanju raznih predmetov iz lesa. Meni samemu so ti izdelki pomenili veliko; bil pa sem prepričan, da tega mnenja ne bodo drugi. Tako sploh ni-
čestitke
Naši dragi mami Justini Kosmač roj. Ota iz Zabrežca, kije slavila v torek visok življenski jubilej —- 80 letnico rojstva se prisrčno zahvaljujemo za vso njeno dobroto in nesebično predanost družini. Draga mama, ostani nam še dolgo vrsto let zdrava, vesela in polna humorja, ki je bil v tebi vedno prisoten in je pomagal prebroditi tudi najtežje trenutke tvojega in našega življenja. Hvaležni otroci Vesna, Vida, Marjo in Bogdan z družinami.
Naša nadvse dobra Justina Kosmač iz Zabrežca je praznovala 80 letnico rojstva. Prisrčno ji čestitamo in kličemo: Še na mnoga zdrava leta v krogu svojih naj dražjih. Družini Rojc — Peta-ros.
Ob visokem jubileju pošiljata ljubljeni prababici Justini Kosmač 80 poljubčkov Katrin in Petra s starši.
20 julija je praznovala 72 let Danila Zerial. Vse najboljše, obilo zdravja in še na mnoga leta ji želi Fani Sedmak.
kino
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 II padrino parte III., i. Al Pacino. EXCELSIOR - Zaprto.
EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Schegge di follia, i. C. Slater, W. Ryder, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Babe, una bestia in calore, pom., □ □ NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Nikita, r.
Luc Besson, i. Anne Parillaud, □ NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Glose.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 La recluta.
EDEN - 15.00, 22.00 L'ucceIlone, porn.,
□ □
CAPITOL - Danes zaprto. Jutri: 17.30,
22.00	Suore in fuga LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Mia moglie, gli uc-celli e la bestia, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom □ □
sem pomislil, da bi jih nekje razstavil. To zamisel so mi dali pokojni Gantar, pa Bitežnik in Kraus. In ko sem se začel braniti, da ne bom razstavljal, so mi poslali na ogled mojih del še umetnika Franka Vecchieta. Ko sem mu pokazal svoje izdelke, mi je rekel »Vsi so za razstavo.«. Vseh seveda nisem razstavljal, a vendarle sem od tedaj dalje imel kar več samostojnih razstav, razstavljal pa sem tudi z drugimi, kot na primer z Milanom Pernarčičem, pa še na skupinskih razstavah.
15. avgusta bo na Opčinah že tradicionalni Tabor in vsi trije nameravajo tudi tam pokazati svoje izdelke.
Peter dela v tem času v privatnem ateljeju za kiparje v Sesljanu ter je napravil, kot naj je povedal, iz nabrežin-skega kamna, žensko oprsje.
Avgusta bo še malo počival, septembra pa bo že začel z rednim delom v kamnoseški delavnici v Nabrežini. Medtem bo sodeloval seveda pri pripravah na Kraško ohcet,. toda to bo delo v tistem času vseh Repencev, oziroma prebivalcev repentabrske občine.
Mirko Guštin bo še naprej obdeloval les, ki mu je najbolj pri srcu, Milan Bizjak pa bo slikal Kras takšen, kakršnega sam vidi in čuti tudi v sanjah.
Mi pa lahko samo čakamo, da bomo vse to, kar so ti trije umetniki-amaterji izrazili v slikah, lesu in v kamnu, še občudovali, tudi ob podpori in spremni besedi Sergija Cesarja, predsednika Združenja zamejskih likovnikov, ki je naše tokratke sogovornike na otvoritvi razstave lepo predstavil.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) zanimanje obiskovalcev na razstavi v galeriji Kraške hiše v Repnu.
razne prireditve
ŠD Union organizira »Poletni praznik« v Podlonjerju pri Ljudskem domu; ples in eno—gastronomski kioski vsako soboto in nedeljo do 11. avgusta. Sodelujejo Mara, Neva, Cesare in drugi glasbeniki; razna tekmovanja in družabne igre.’ V primeru slabega vremena bo prireditev v stavbi.
ŠZ Sloga organizira »VRTNO VESELICO« 3. in 4. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici od 18. ure dalje. Specialitete na žaru in dobra kapljica. Ples z ansamblom »Zvezde«. Čisti dobiček je namenjen delovanju med športno sezono.
Krvodajalska sekcija Devin—Nabrežina priredi 3. in 4. avgusta v Nabrežini na športnem igrišču Sokola »PRAZNIK KRVODAJALCA«; ples s skupino »Slim band«; v soboto, ob 20.30 nastop kotal-karske skupine Fincantieri iz Tržiča; v neddeljo, ob 21.30 nastop tržaškega kanta vtorj a Lorenza Pilata.
razstave
V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L -OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. avgusta so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih).
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo danes, ob 18. uri odprli razstavo slikarke CLAUDIE RAZE in GI-ORGLA BENEDETTIJA, ki bo predstavil svoje lesene skulpture. Razstavo bo predstavil Carlo Milic in bo odprta do 24. avgusta.
Aja, tutaja,
naši Rosani še tretjerojenček
GABRIJEL
nagaja.
Povečani družini iskreno čestita TFS Stu ledi.
včeraj - danes
mali oglasi

Danes, ČETRTEK, 1. avgusta 1991
ALFONZ
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.47 - Luna vzide ob 22.36 in zatone ob 11.48.
Jutri, PETEK, 2. avgusta 1991
TEA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.47 najnižja -37 cm, ob 13.36 najvišja 42 cm, ob 20.14 najnižja -22 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1011,6 mb raste, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 57-ostotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Veronica Mioni, Aliče Marangon, Agnese Millo, Jacopo Latin, Eleonora Moda, Daniele Cioffi, Miriam Bergagna, Lea Ušaj, Veronica Barbier, Alba Capuano, Davide Arienzo, Stella Lacialamella, Giulia Morgera, Dayana Cernecca, Federico Ungaro, Terry Vac-caro, Marco Ciuffarin, Marco Tumia.
UMRLI SO: 78-letna Iole Vascotto, 68-letna Flora Baldoni, 87-letna Nives Car-gnello, 71-letni Narciso Stipancich, 83-letni Antoio Rampini, 83-letni Calogero Rizzo, 88-letni Edoardo Guglielminetti, 9-letni Wadih Raad, 90-letna Anna Pre-garz, 75-letni Teodoro Prelec, 22-letni Massimiliano Belletti-Callegaris, 82-letni Giovanni Raganzini, 90-letna Giuseppina Germek, 66-letni Luigi De Gironcoli, 39-letna Patrizia Šansone, 93-letna Giulia Mondini, 82-letna Maria Scopinich, 59-letna Arduina Beorchia, 78-letni Antonio Taurisano, 84-letna Italia Ferlin, 70-letni Matteo Puzzer, 19-letni Gianfranco Ju-rincich, 74-letni Mario Bobek, 18-letna Federica Secchi, 84-letni Bruno Bandie-ra, 88-letna Alma Furlan, 74-letna Anna Urbani, 58-letni Mario Codia, 81-letna Eufemia Matkovich, 71-letni Carlo Bal-dasar, 82-letni Gino Padoan, 78-letni Giovanni Rupel, 83-letna Maria De Santi, 94-letna Dorotea Tarboschi, 71-letni Mario Sidari, 82-letni Felice Raddavero.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. julija do sobote, 3. avgusta 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj -Ul. Soncini 179 (tel. 816296).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj - Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po te: lefonu za najnujnejše primre.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 726265).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes slavi svoj
90. rojstni dan
JOSIP ZAFRED
Še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu mu želijo: hčeri Miranda in Romana, zeta Graziano in Sergio, vnuki Franco, Mariella, Alessandra in Stojan.
Darujte za
Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič
ifll EDI MODIH
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
OSMICO ima odprto Ivan Terčon Mavhinjah. Toči belo in črno vino, P°" skrbljeno za prigrizek.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprot11' Toči sortirana vina.	.,
NAJAMEM za krajše obdobje sobo a enosobno stanovanje v okolici Trst ■ Telfon 823000 ob delovnem času Levstik M.	„
TRGOVINA v mestu nujno išče 17	*.
letno dekle. Telefon št. 226650 med 1 ' in 16. uro.
PRODAM Fiat 126, letnik '80. Telefonih' ti po 18.30 na št. 040/226408.
PRODAM gorsko kolo (mountain bike) ^ odličnem stanju po ugodni ceni. Telet® 040/412997
prispevki
Ob 2. obletnici smrti dragega moZa Milana daruje Anica Slokar 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 25-00 lir za Zadružni center za socialno dejav" nost, 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka in
25.000	lir za KD Barkovlje.
Silvana Trošt daruje 10.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico.
Namesto cvetja na grob Stana Križmana daruje družina Vodopivec 20.000 m za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Angele GuštU1 daruje družina Vodopivec 10.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Aničinega brata Iva Gorkiča darujejo Tanja, Pierina, Angelo, G*' anni in Dolfi 100.000 lir za odkup sedež3 Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na Iva Gorkiča daruje druž1 na Karlo Malalan 50.000 lir in družba Francke Vremec 30.000 lir za CPZ ”5V' Jernej« z Opčin.
Ob 62. rojstnem dnevu pok. Iva^n Bana darujejo družina ter sestra Anic3 Miro 100.000 lir za KD Prosek-Konto
V	spomin na Justino Jurkič dar“b
Gabrijela Gabrijelčič 100.000 lir za SK Mitje Čuka.	. ;a
V	počastitev spomina Pavla Suh9 daruje žena Pierina 50.000 lir za KD ” ^ te Kolonkovec, 50.000 lir za spome padlim NOB Kolonkovec, R°vte' „q(| Ana, 50.000 lir za Dijaško matico, ^ pp
lir za KD Ivan Grbec, 50.000 lir za
Kolonkovec-Ženjan in 50.000 lir za Jakoba Ukmarja.
V	spomin na Lauro Pertot darujeta orgio in Dorica Močilnik 50.000 hr TFS Stu ledi.
V	spomin na Lauro Pertot daruje L ra Cunja 20.000 lir za TFS Stu ledi. -a
Ob 25. obletnici smrti Maksa PeiLra. in Antona Kjudra darujeta družina 0 njec in Zergol 50.000 lir za TPPZ P1 Tomažič.	.a
Ob 25. obletnici smrti nepozatm =a očeta Maksa Pečarja in deda An jj( Kjudra daruje Majda z družino 20.00 za KD Lonjer-Katinara.	m
Ob 11. obletnici smrti Jožeta Ces -e daruje žena 50.000 lir za Sklad "
V	spomin na Štefanijo Colja vd.
in na Pavla Furlana daruje Bruno S u>
50.000	lir za spomenik NOB v Gabro ya Namesto cvetja na grob Angela Kr j,
daruje Emilija Kralj 30.000 lir za SD .. moreč in 30.000 lir za Godbo Viktor ma iz Trebč.	ryje
V	spomin na Angela Kralja “ Milka Krt 50.000 lir za ŠD Primorec- „0
V	spomin na Livija Kralja in Sv „a
Finessi daruje sestra Milka 50.000 ŠD Primorec.	_	, go-
V	spomin na teto Marijo Žvab v
sič darujeta Cvetka in Franc M3 j-
25.000	lir za vzdrževanje spomenik3 g^jo lim na Opčinah in 25.000 lir za 9ra novega Ljudskega doma i
1A
Naši proizvodi trajajo dalj časa
NAJPRIMERNEJŠI ČAS PO
NAJUGODNEJŠIH CENAH ZA NABAVO TEKOČEGA GORIVA
PETROLCHIMICA
ADRIATICA
_atf
PLINSKO ZA OGREVANJ*
MAZIVNA OLJ* ZA VSE VRST* motorjev
Prodaja na debelo in na drobno
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar _____ 1304,15	1250.—
Nemška marka.......	746,46	737.—
Francoski frank....	219,55	216.—
Holandski florint ...	662,38	651.—
Belgijski frank....	36,233	35.—
Funt šterling...... 2195,80	2170,—
Irski šterling...... 1996,50	1970.—
Danska krona.......	192,61	188.—
Grška drahma.......	6,795	6,20
Kanadski dolar..... 1131,30	1080.—
________________________3LJ;
TUJE VALUTE	mSaN
Japonski jen ......... 9,464
Švicarski frank....	856,30
Avstrijski šiling __ 106,112
Norveška krona......	191,22
Švedska krona......	205,89
Portugalski eskudo .	^
Španska peseta ...... 11,92
Avstralski dolar.... 1015.—
Jugoslov. dinar ......... /.
ECU................. 1533,20
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA

polž
Ci'
Agencija Gornjo „,,.6^ FA^=CCedaRdW<
Avgust kar seda radodaren z glasbeno ponudbo
Koncerti za vse okuse
lničljivi Gino Paoli
(foto Križmančič)
avgust je običajno zelo pes-Slede glasbenih prireditev. Tudi
. ^esec
nast le Paleta kvalitetnih glasbenih kon g°v' tu mislimo predvsem na certe lahke glasbe, res široka.
Stoni?V* bo v Parku rož v Gradežu na-ki ?^,?eutru^nl kantavtor Gino Paoli,
ske^itu? nedvomno med mite italijan-H cielo in una stanza in Senza
1 l	^ v viiiinu mcu im te luaiijaii-
9°ve9 v 6 9*asl3e- Nepozabne so nje-so/, skladbe, kot denimo Sapore di
e' U Ciom _______________c_______
P^krat bo
svojim najzvestejšim
ve;§ alcem postregel z motivi najno-ki je P Plošče Malto come un gatto, Plošči samem vrhu prodajne lestvice aje0n ^rav gotovo pa ne bodo izostale če« unai^ubše starejše pesmi. Kon-V ® 00 pričel ob 21. uri. grade •u>0to' avgusta, bo vedno na ni itan-ern odru nastopil drugi prizna-Janski kantavtor - Roberto Vec-
chioni. Na koncertu bo predstavil tudi pesmi zadnje stvaritve, ki so zbrane v plošči z naslovom Per amore mio. Ta je v zadnjih nekaj mesecih šla zelo dobro v prodajo. Profesor literature bo nastopil ob 21.30. Oba koncerta prireja deželni Anagrumba. Naj omenimo še med drugim, da bo v jutri v areni Alpe Adria v Lignanu nastopil Mim-mo Locasciulli, v soboto, 3. t.m. pa bo na vrsti Toto Cutugno. Pričetek obeh koncertov bo ob 21.30.
Drevi ob 2L30 sicer čaka najstnice še zanimiv koncert v Maianu, kjer bo na nogometnem igrišču pel priznani Umberto Tozzi. Ta bo imel še en koncert v nam bližnjih krajih, in sicer v torek, 6. avgusta, v objektu Acgualan-dia v Jesolu. Dan prej bodo na istem prireditvenem prostoru nastopili neuničljivi Nomadi. Na tradicionalnem
poletnem prazniku v Maianu pa bo naslednjo soboto, 10. avgusta, nastopila italijanska skupina Litfiba, ki v zadnjih časih s ploščo El diablo žanje lep uspeh po vsej Italiji. Vse koncerte prireja Azalea promotion.
Sicer iz dneva v dan raste pričakovanje za koncert škotske rock skupine Simple Minds, ki bo v sredo, 7. avgusta, gost na nogometnem stadionu v Lignanu. Jim Kerr in tovariši bodo predstavili svojo najnovejšo lp ploščo Real life, ki vsebuje nekaj posrečenih ritmiranih motivov. Sicer bo to enkratna priložnost, da bomo lahko prisluhnili nepozabnim Don't you pa Mandela day in še marsikaj zanivega. Pričetek koncerta je napovedan za 21. uro, v teku pa je že predprodaja v vseh mestih naše dežele. Prireditelji pričakujejo številno občinstvo, saj bo po koncertu Vasca Rossija v Vidmu nastop skupine Simple Minds skoraj gotovo najbolje obiskan koncert letošnje poletne glasbene sezone.
Dan kasneje, in sicer v četrtek, 8. avgusta, bo nastopila v intimnem okolju videmskega gradu znana italijanska pevka Mia Martini. Koncert, ki ga prireja CSS iz Vidma, se bo pričel ob 21.30. Gre za nekoliko svojevrstno glasbeno ustvarjalko, ki prav v nastopih v živo pride še posebej do izraza.
Na svojh račun bodo v naslednjih nekaj dneh prišli tudi ljubitelji klasične glasbe. Zanje bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 17. uri v salonu Vile Manin v Passarianu igrala instrumentalna skupina v . zasedbi Stella, Riccobello, Bologna, Macorigh, Pollesel in Domini. Vstop je prost. V sredo, 7, avgusta bo ob 21.30 v parku Morpurgo v Vidmu večer posvečen Mozartovi glasbi. V Vili Manin, vendar tokrat v enkratnem okolju parka, pa bo v petek, 9. avgusta nastopil orkester moskovske filharmonije. Kot solist bo nastopil jugoslovanski violinist Ino Mirkovič. Izjemen koncert prireja domača Pro Logo. Glasbene prireditve se bodo nato nadaljevale še cel mesec, vendar o tem podrobneje kdaj drugič. (mar)
festival ljubljana_____________________________________________________
BOHINJ
Cerkev sv. Duha
V	ponedeljek, 5. 8., ob 20.30: koncert basista Ivana Urbasa in pianista Thomasa Hansa (Wolf, Strauss, Mahler, Ipavec, Michl, Lajovic, Adamič, Pregelj, Pavčič).
V	sredo, 7. 8., ob 20.30: koncert sopranistke Ane Pusar-Jerič (Mozart, Schumann, Wolf, Strauss).
V	petek, 9. 8., ob 20.30: koncert altistke Glenys Linos in pianista Thomasa Hansa (Martini, Handel, Gluck, Traetta, Mahler, Ravel, Massenet, Tosti).
LJUBLJANA
Križanke
V	ponedeljek, 5. 8., ob 20. uri: nastopa The English Brass Ensemble v sestavi Paul Archibald in Richard Martin - trobenti, James Mandy - rog, David Whitson - pozavna in Jim Gourlay - tuba (Mozart, EIgar, Civil, Strauss, Grieg, Arnold).
V	četrtek, 8. 8., ob 20. uri: nastopa Trio Orlando v sestavi Tonko Ninič -violina, Andrej Petrač - violončelo in Vladimir Krpan - klavir (Mozart, Mendelssohn, Brahms).
V	ponedeljek, 12. 8., ob 20. uri: vokalni recital sopranistke Ane Pusar-Jerič, altistke Glenys Linos, basista Ivana Urbasa in pianista Thomasa Hansa.
V	torek, 13. 8., ob 20.30: Sine an - Guldin huon (Zapoj, zlati petelin) ali koncert srednjeveške glasbe s skupino Unbehout Pediculus.
V	sredo, 14. 8., ob 20.30: nastopa Ouartet de guitarres de Barcelona; sestavljajo ga Teresa Folgue, Joseph Mangado, Jaume Abad, Francesc Pareja (Albeniz, Turina, Moreno Torroba, De Falla, Stravinsky, Montsalvatge, Balada).
V	četrtek, 15. 8., ob 20.30: večer tradicionalnih japonskih plesov s plesalko Kazuhiro Hanayagi in godcema Akiko Ishii na koto in Voichi Iwanashi na šakuhači.
V	petek, 16., in v soboto, 17. 8., od 14. ure dalje: Dixie Fest - mednarodno srečanje Dixieland ansamblov.
V	ponedeljek, 19. 8., ob 20.30: Jomi! - večer pantomime z Josefom Michaelom Kreutzerjem.
V	sredo, 21. 8., ob 20. uri: koncert Britten Kvarteta v sestavi Peter Manning in Keith Pascoe - violini, Peter Lale - viola, Andrew Shulman - violončelo, s solisti Irena Grafenauer - flavta, Maria Graf - harfa in Jure Jenko - klarinet (Mozart, Ravel, Mozart).
V	četrtek, 22. 8., ob 20. uri: klavirski koncert Gunterja Reinholda (Mozart, Schubert, Schumann).
V	nedeljo, 25. 8., ob 20. uri: koncert vokalne skupine Ave, dirigent Andraž Hauptman (Gallus, Morley, Monteverdi, Allegri, Lotti, VVilliams, Rautavaara, Ukmar, Krek, Lebič, Svvider).
V	ponedeljek, 26. 8., ob 20. uri: koncert komornega orkestra Festival Strings Lucernes s solisti-violinisti Gunarsom Larsensom, Stanleyjem Doodsom in Danielom Doodsom, dirigent Rudolf Baumgartner (Vivaldi, Mozart, Bach, Dvorak, Mendelssohn).
V	sredo, 28. 8., ob 20.30: musical Goslač na strehi (Stein-Bock) z Gledališčem Komedija iz Zagreba.
V	četrtek, 29. 8., ob 20.30: musical Jalta, Jalta (Grgič-Kabiljo) z gledališčem Komedija iz Zagreba.
V	petek, 30. 8., ob 10.20: Great American Indian Dancers - večer pesmi in plesov indijanskih plemen.



današnji televizijski in radijski sporedi
, -_Rai 1
?-30	-----------
8.45	a°*" ^se 0 Chaplinu
9.25	MCcard° igra Mozarta
l0.2o	p.a°aljevanka: Davinia I Ultl: La pištola sepolta pestem, ZDA 1956, r. R.
9.55	v?“Se'1 G- Ford)
9.05	v eme rn kratke vesti snete: Occhio al bi-
9.30	m*6110 estate ^amzanka: La signora
13.30	n 918110
9.00	Fnevnik - tri minute
r?: La banda degli l94P7aCabili (dram., ZDA ur •' r’ -tacgues Tourne-
9.45	Var-pt Robert Mitchum)
L>an
Momenti: Nenavadna
j-45 \r' Kooert Mite
9.30 n„riete: Big estate 9.35 nnu6s v Parlamentu ,	jORurnenti: Nem
9.40 N9flr?0Vina babje i	sir.?/ La camera delle
9.40 A?aore (7- del)
-°.40 y manah in dnevnik
22.45 Izbere Gi°Chi Senza
23.00	AteVnik
24.00	h„tualno: Evropa
iz p2,I?*k' vreme in vesti 0-35 Ruk r.arnenta °-50 Fgkrika opolnoči
cia La bandera - Mariov-, muori (pust., VB
1Nan • t , ,
	{ RAI 2	^ RAI 3	| fr TV Slovenija 1		(<P| TV Koper
7.30	Nanizanke in risanke
9.35	Ena rastlina na dan
9.55	Film: Tu vivrai (dram., ZDA 1951, r. Mervyn Le Roy, i. Elizabeth Taylor)
11.40	Nanizanka: Lassie
12.10	Nadaljevanka: La Glinica della Foresta Nera
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nad.: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara
15.05	Variete: Gazebo
16.20	Kratke vesti
16.25	Iz parlamenta
16.30	Film: Duello a El Diablo (vestern, ZDA 1966, r. Ralph Nelson)
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Hill Street
19.20	Variete: Cinemaragazzi
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Una passione senza speranza (2. del)
22.00	Film: Manon delle sor-genti (dram., Fr. 1988, r. Claude Berri, i. Yves Montand), vmes (23.15) dnevnik
0.10 Vremenska slika in dnevni horoskop 0.20 Film: Calore e polvere (dram., VB 1982, r. James Ivory)
11.55	EP v drsanju na ledu in hoja v Castelbuonu
12.30	Film: Enrico Caruso (biog., It. 1951, r. Giaco-mo Gentilomo, i. Gina Lollobrigida)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Mit našega stoletja: Glenn Goiild
15.05	Pred premiero - Izza kulis: Daniela Dessi na vaji opere Lucrezia Borgia
15.35	Film: La dama bianca (kom., It. 1938, r. Mario Mattoli, i. Elsa Merlini)
17.00	Film: A sud di Pago Pago (pust., ZDA 1940, r. Alfred E. Green, i. Fran-ces Farmer)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci barvnega radia
19.55	Variete: Non e mai troppo tardi
20.20	Aktualno: II meglio di Chi Pha visto?
20.30	Rubrika: Aldebaran
22.35	Dnevnik
22.40	Nan.: I Professionals
23.35	Dnevnik in vreme 0.25 Variete: Fuori orario
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), vmes nanizanka Benji
9.20	Nanizanka: V Cityju
10.10	Video strani
16.45	Video strani
17.00	Sova (pon.), vmes nanizanka Princesa Daisy
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Mozaik. Dokumentarna oddaja: Tunguška katastrofa (pon.)
18.35	Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik
19.50	Vremenska napoved
20.00	Nadaljevanka: Elizabetin Dvor (Zelinova-Let-trich, r. Andrej Letrich, i. R. Brzobohaty, V. Mtiller, 3.del)
21.20	Sova, vmes nanizanka Samo bedaki in konji
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Sova, vmes nanizanka Polnočni klici, film Strast pod bresti (dram., ZDA 1958, r. Delbert Mann, i. Sofia Loren, Anthony Perkins)
1.05	Video strani
17.30
18.30 18.50
19.00
19.25
19.30
20.10
20.40
21.10
22.10
22.20
23.10
Športni pregled Risanke
Oddaja v slovenščini: Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka La regina dei mille anni
Glasbena odaja: Super-pass (vodi Art De Rosa) Nanizanka: Lucy Show Glasbeni tednik: Tutti frutti (vodi Alex Bini) Dnevnik
Nan.: Fantasilandia Športna rubrika
TV Slovenija 2
18.30	Satelitski programi
19.30	TV dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Regionalni programi -TVS: Studio Ljubljana
21.30	Dokumentarna oddaja: Prostozidarstvo od blizu
21.55	Mali koncert^ Trobilni kvartet SGBŠ - Mala suita (H. Frigyes)
22.05	Satelitski programi
22.40	Eksperimentalni program Yutel
f°rd,: 8ooamiglia 5rad'
■o«, fe?«isrTem-
ZDA-vnamille (dram., m°ndVns1984, r’ Des" l2.oo VaarCChf 1 Greta.
12.55 c^Estate5iVediam0li'
u45 Na?ale5News
14.30	NaaiZlnka:l Robinson
55 Nam1 Vanete
>* 05
205, ,Coš'ZacnLa verita, 19.35
5 Variete n6’/™68 News
2°.4nCarizefVnj. Tg delle va-
,VFU»: Sa1Tretra»
fc * S. “ K
stanZo r-Maurizio Co-VrHes n a	Show,
1.35 ^ews 12 °°) Canale 5 Variete. j, -
1.50 Mnze 1 Tg delle va-
':šžb^EEET
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00	Nadaljevanke: Riviera,
8.50	La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria,
12.00	Riviera
12.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.00	Nad.: Dallas - Verso l'Eu-ropa, 14.00 Sentieri (i. Kirn Zimmer), 14.55 Pic-cola Cenerentola, 15.25 Senora, 16.05 Stellina,
17.00	La valle dei pini
18.00	Nan.: General Hospital
18.45	Nadaljevanke: Febbre
d'amore... tre anni dopo,
19.40	Primavera (i. Gigi Zanchetta, Fernando Ca-rillo), 20.30 Marilena (i. Roberto Moll)
21.30	Film: Timbuctu (pust., ZDA 1957, r. Henry Hat-haway, i. John Wayne, Sofia Loren, Rossano Brazzi)
23.30	Film: I due nemici (kom., VB 1961, r. Guy Hamilton, i. David Niven, Alberto Sordi)
1.45	Nadaljevanka: Dallas
2.45	Nanizanki: Love Boat,
3.35	Quincy
4.25	Spored non stop
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Kviz: Urka!
10.00	Nanizanki: I mio amico Ultraman, 10.45 Riptide
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.30	Glasba: Festivalbar
13.45	Film: II bello, il brutto, il cretino (kom., It. 1967, r. Gianni Grimaldi, i. Franco Franchi, Ciccio In-grassia)
16.00	Film: Ursus (pust., It. 1961, r. Carlo Campogal-
. liani, i. Moira Orfei)
18.00	Nanizanka: Adam 12
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: A-Team -Candidato scomodo
20.00	Risanka
20.30	Film: Mad Max oltre la sfera del tuono (fant., Avstralija 1985, r. Miller-Ogilvie, i. Mel Gibson, Tina Turner)
22.40	Odprti studio - Posebna oddaja: Saddam Hussein
23.40	Šport: Grand Prix 0.40 Odprti studio 0.55 Programi non stop
13.00	Risanke
14.30	Film: 2 piu 5 Missione Hydra (fant., It. 1965, r. Pietro Francisci)
16.00	Film: La tigre venuta dal fiume Kwai (pust., i. George Eastman)
17.30	Film: Valanga (dram., ZDA 1978, r. Corey Allen, i. Mia Farrow)
19.30	Risanke
20.30	Film: 28 minuti per tre milioni di dollari (krim., 1967, r. M. Pradeaux, i. Richard Harrison)
22.00	Kabaret: Fiori di zucca
22.30	Film: Debito coniugale (kom., It. 1970, r. Franco Prosperi)
16.50
19.00
20.00
20.30 21.00
22.50
23.30
23.50
Film:	L'implacabile
(pust., ZDA 1977, r. L.H. Katzin, i. VVill Simpson) Nanizanka: Matlock Vesti: TMCNevvs Aktualno: In Onda Aktualno: I.T. odgovarja (vodi Mino Damato) Morski športi Nočne vesti
Film: Il demone nero (srh., VB 1974, r. Dan Cur-tis, i. Jack Palance)
TELEFRIULI
TMC
8.30	Risanka: Snack
9.00	Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 Un uomo chiamato Sloane, 10.30 Truck Driver
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.00	Film: Stringimi forte tra le tue braccia (vojni, ZDA 1951, r. M. Curtiz)
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nan.: Sguadra segreta,
16.00	S.O.S. Polizia, 17.50 Hallo Witch,18.20 Stazio-ne di servizio
18.50	Dok.: Sguardi sul mondo
19.20	Dnevnik
20.30	Nad.: Delitto in piazza
21.30	Film: Eco malvagio (dram., i. Barry Sullivan)
22.30	Nočne vesti
23.00	Rubrika o motorjih
23.30	Nan.: Paper Moon
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe: Zgodbe o revijah; 8,40 Orkestralna glasba; 9.00 Made in Italy;
9.30	Radijski oder: San Michele (r. Marija Susič); 9.50 Potpuri; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Iz koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Razgledenice iz Srednje Amerike; 12.20 Melodije; 12.40 Glas harmonike; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Poletni mozaik; 16.00 Spomini Henrika Tume; 16.40 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika;^ 17.10 Klasični album: Hayden; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.00-20.00 Informativno politični in servisni program z izbrano glasbo; 6.35 Vremenska- napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.35 Informacije v tujih jezikih; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev; 17.00 V studiu;
19.30	Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika,- 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna,- 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila;
11.00	Osebnosti iz gledališkega sveta;
12.00	Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Komedijant; 16.00-17.30 Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souve-nir d'Italy; 19.00 Lepe, najlepše.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba.
Odstop Maja in kritike na račun župana
•	e •• •	v V • s
v zvezi z aiero o Corommjevi zapuščini
Občinski svetovalec PLI v Gorici odv. Agosti-no Majo je prepustil svoje mesto v občinskem svetu ženi Franci Graniti, prvi od neizvoljenih liberalcev. Župan Scarano ostaja na svojem mestu, vendar bo moral odslej previdneje upravljati Coroninijevo zapuščino in obveščati občinski svet (s tem pa vso javnost) o upravljanju premoženja, ki ga je pokojni grof zapustil vsej mestni skupnosti. To so zaključki ponedeljkove razprave o 400-milijonski aferi Majo-Scarano, ki ji je bila skoraj v celoti posvečena celih 7 ur trajajoča seja goriškega občinskega sveta. Formalno je šlo le za sprejem odstopa odv. Maja in njegovo nadomestitev, v resnici pa je razprava,zajela še marsikatero vprašanje, od ocene županovega delovanja v vlogi upravitelja zapuščine do postopka za ustanovitev Sklada Coronini, o kateri smo prav na ponedeljkovi seji izvedeli, da smo tik pred ciljem. Pojdimo po vrsti.
Zadeva Majo. Predstavnik PLI je s skrajno jedrnatim pismom javil, da odstopa 'zaradi osebnih razlogov". Kot smo poročali v prejšnjih dneh pa so ti razlogi precej drugačni. Majo je za svoje pravno-svetovalsko delo predložil upravitelju Coroninijeve zapuščine županu Scaranu zahtevo po dokaj izdatnem honorarju: 330 milijonov lir, povprečno skoraj poldrugi milijon lir za vsak dan dela. Scarano se je zoperstavil terjatvi, odtod spor, pretrgane prijateljske vezi med njima in zelo ostre medsebojne obtožbe najprej v zasebnih dopisih nato pa preko časopisnih stolpcev.
Svetovalci DSL in Zelenih golobice so zato bili proti odstopu, češ da se Majo ne more kar tako enostavno izmazati. Fiorelli je dejal, da utemeljitev odstopa ni verodostojna, zato naj bi ga občinski svet zavrnil vsaj dokler Majo ne pove tudi uradno to, kar je že povedal novinarjem. Busolini in Bratina (DSL) sta pojasnila, da bi s sprejetjem odstopa občinski svet prižgal Maju zeleno luč za nadaljevanje postopka glede izdatne terjatve, medtem ko bi ga z zavrnitvijo odstopa prisilili, da upošteva svojo vlogo občinskega
upravitelja in morda omili svoje zahteve. Drugačnega mnenja so bili svetovalci vseh drugih strank, ki so sicer imeli kopico pripomb na račun honorarja (B.Špacapan - SSk: zadeva je poučna, honorjaji iz javnih sredstev so pogosto previsoki; Boileau - Zel. sonce: čutim se ponižana in užaljena zaradi očitno lažne utemeljitve odstopa; De-vetag - PSI, Baiocchi - PSDI in še marsikdo drug: Majo bi se lahko zadovoljil z zmernejšo vsoto), vendar so se izrekli za sprejem odstopa. Občinski svet je odobril odstop z veliko večino glasov, proti pa se je izreklo 6 svetovalcev Zelenih golobice in DSL.
Franca Graniti bo nadomestila moža na svetovalski klopi PLI v občinskem svetu. To kljub pomisleku, ki ga je navedel Fiorelli: če imata zakonca skupni premoženjski režim (tega ni nihče predhodno ugotovil), ima žena enak interes kot mož glede terjatve iz Coroninijeve zapuščine. Fiorelli je menil, da je v tem primeru ne bi smeli sprejeti v občinski svet, župan pa je zavrnil ta ugovor, ker da nima pravne osnove. Novo svetovalko so tako imenovali z 29 glasovi, 4 so bili proti, dve glasovnici sta bili beli.
Scarano župan in upravitelj zapuščine. Afera Majo je nedvomno omajala ugled župana, ki so mu svetovalci vseh strank (v najboljšem primeru) očitali neprevidnost in preveč "osebno" upravljanje zapuščine. Opozicija je zahtevala njegov odstop z mesta župana (Zeleni, DSL) ali vsaj z mesta upravitelja Coroninijevega premoženja (MSI). Scarano je sam izbral "prijatelja" Maja za pomočnika, sam je hotel odločati, zato naj sedaj prenaša posledice svojih napak, so dejali predstavniki teh strank. Še zlasti zanimivo je bilo poslušanje magnetofonskega posnetka seje občinskega sveta 24. oktobra lani. Takrat je Scarano s posmehom ("Gre za zlobna podtikovanja") odvrnil Fiorelliju, ki je spraševal ali drži, da bo Majo prejemal po 650 tisoč lir na dan. Sedaj, ko se je izkazalo, da je odvetnik obilno presegel to
vsoto, je bilo za župana malce nerodno poslušati lastne izjave izpred devetih mesecev, ko je zagotavljal, da je Maja izbral kot prijatelja, da popolnoma zaupa vanj, da je odvetnik sprejel imenovanje predvsem zaradi časti in zato, da dela v korist mesta. Župan pa je takrat tudi jasno dejal, da je sam civilno, kazensko in moralno pred javnostjo odgovoren za upravljanje zapuščine ter da bo zaradi tega vse odločitve sprejemal sam v skladu s tem, kar mu bo narekovala vest.
Fiorelli in Busolini sta zaradi tega zahtevala naj župan odstopi, Coana pa vsaj, naj se umakne z mesta upravitelja Coroninijevega premoženja.
Majo ubral sodno pot
Odv. Agostino Majo nam včeraj ni želel dajati izjav glede ponedeljkove razprave v občinskem svetu. Povedal nam je le, da bo moral podrobneje preučiti besede, ki jih je na njegov račun izrekel Scarano, in nato razmisliti o možnih nadaljnjih korakih. Kar zadeva terjatev za svoje poklicno delo pri upravljanju Coroninijeve zapuščine, pa je že naročil drugemu odvetniku, naj začne postopek, da bi po sodni poti dobil denar, ki mu ga župan noče izplačati. Zahteval bo 2 odstotka realne vrednosti premoženja, pravi, kar bo zneslo gotovo več kot 330 milijonov, ki jih je izračunal na forfetarni vrednosti 15 milijard. Realna vrednost premoženja pa je gotovo večja. Sklad, nadaljuje Maj6, bo zaradi nesmiselnega Scarano vega početja precej bolj oškodovan. Sicer pa bo sodni postopek najbrž dolgotrajen in se bo zaključil, ko Scarano ne bo več župan in niti upravitelj Sklada, je nekoliko ironično zaključil Majo.
Svetovalci večine so zavrnili zahtevo po odstopu češ da je pretirana. Obit (KD) je Scaranu potrdil zaupanje večinske stranke in pozitivno oceni) upravljanje zapuščine, čeprav je pripomnil, da bi bil moral Scarano vestneje obveščati občinski svet in javnost o vsem postopku. Tudi svetovalci drugih strank večine so ob zavrnitvi zahteve P° odstopu poudarili, da so doslej pogrešali podrobnejše informacije in širšo razpravo.
Na koncu dolge razprave pa je Scarano je postregel s podrobno informacijo in povedal, da je postopek v bistvu zaključen: 24. t.m. je preje1 dopis Računskega dvora, da je odlok o ustanovitvi Sklada dokojično odobren in da bo z objavo v Deželnem uradnemu listu (predvidoma že čez nekaj dni) Sklad formalno ustanovljen. To bp omogočilo sklic članov "kuratorija", ki bo poslej upravljal zapuščino. Župan je dokaj natančne opisal ves dosedanji postopek in pri tem zavrnil pretirane Majove zahteve ("Zame so prišle ko strela z jasnega"), tudi zato ker odvetnikovo del° ni preseglo ravni rednega upravljanja. O tem bodo vsekakor odločali organi Odvetniške zbornice in morda sodstvo. Glede svojih morebitni!1 odgovornosti pa je Scarano dejal: »Če se bo izkazalo, da je moja neprevidnost oškodovala Sklau bom znal potegniti zaključke zaupanja, ki sen* ga imel v osebo, za katero sem verjel, da je V°' štenjak (gentiluomo)«. Obenem pa je župan tud ostro zavrnil nekatera podtikovanja na njeg°^ račun v Majovih izjavah za tisk: »Pozivam ga, naJ jasno in na glas pove vse, kar ve o meni in m6' jem početju, saj nimam kaj prikrivati in ga zat javno odvezujem morebitne poklicne tajnosti, k bi mu kot odvetniku preprečevala, da pove pra vse, kar ve o meni«.	»
Bo Majo odgovoril na izziv? Bomo videli- Z® leti pa je, da te goriške poletne zdrahe ne ? oškodovale Sklada Coronini bolj kot so ga ? ’ sicer mesto tvega izgubo dragocenega ne tolik materialnega kot predvsem kulturnega bogastv ■
V ponedeljek prva dva čarterska poleta
Zanimanje Adria Airwaysa za letališče v Ronkah
Adria Aiways se vrača na letališče v Ronkah. Povratek je bil precej nenavaden, zaradi vojnih razmer v Sloveniji, želja pa je, da bi se sodelovanje med slovenskim podjetjem in deželnim letališčem v Ronkah nadaljevalo in izpopolnjevalo. "Prihajamo kot ljudje odprtega srca, pripravljeni na sodelovanje", je na ponedeljkovem srečanju z novinarji povedal glavni direktor Adria Airways Janez Kocjančič. V ponedeljek je namreč AA iz Ronk opravila prva dva čarterska poleta. V prihodnjih tednih in mesecih jih bo še nekaj deset, kasneje pa naj bi se sodelovanje nadaljevalo. Po posredovanju deželnih oblasti je namreč ustanova Civilavia prejšnji teden izdala soglasje o pristajanju in vzletanju letal Adria Airways.
Na srečanju z novinarji, ki se ga je poleg Janeza Kocjančiča in sodelavcev udeležil tudi deželni odbornik Carbone, predsednik letališkega konzorcija Marocco in predstavniki potovalnega turističnega urada Aurora ( dobršen del potnikov za čarterske polete namreč prihaja prav preko te agencije) so se predstavniki slovenskega letalskega prevoznika in slovenske vlade — bil je prisoten šef kabineta predsedniak Peterleta, Kunstelj — zahvalili za pomoč in sodelovanje pri pridobivanju soglasja.
Predsednik Konzorcija za deželno letališče Marocco je dejal, da so v Ronkah pripravljeni in zainteresirani za sodelovanje. Podoben interes je tudi na slovenski strani, kjer se kljub relativni normalizaciji razmer na matičnem letališču na Brniku, ki je bilo zaprto do 26. julija, nameravajo posluževati ronškega letališča za čarterske polete. Vidijo pa tudi možnosti za za-
četek pogovorov o razširitvi sodelovanja, tudi z ustanavljanjem mešanih družb.
Adria Airways je pred več kakor desetimi leti že uporabljala letališče v Ronkah, a se je sodelovanje prekinilo predvsem zaradi zelo togih predpisov o zračnem prometu.
Kraja v zlatarni
Odnesla prstane za 30 milijonov
Spretna tatica je upraviteljici zlatarne Sciomenta v Ul. Mazzini 18 takore-koč pod nosom izmaknila 15 prstanov v skupni vrednosti med 25 in 30 milijoni lir. Ženska stara okrog 50 let, temnejše polti in plavolasa (morda si je nadela lasuljo), ki je po oceni okra-denke govorila z rahlo tujim naglasom, je stopila v zlatarno in si želela ogledati prstane in uhane. Postregla ji je Giuseppina Florenin, žena lastnika Carmineja Sciomente. Ženska je izbrala par uhanov in jih takoj plačala. Nato je izbrala še prstan, ki pa je bil nekoliko pretesen. Z lastnico se je dogovorila, naj ji ga razširijo in da bo prišla ponj popoldne. Vljudno je pozdravila in odšla. Floreninova je seveda zaman čakala žensko, ko je zvečer pospravljala zlatnino pa je tudi ugotovila zakaj je ni bilo več na spregled: "klientka" ji je pred odhodom spretno izmaknila škatlico s 15 prstani. Žlatar-ja sta tatvino prijavila policiji šele naslednji dan, kar seveda še dodatno otežkoča že itak težavno iskanje tatice.
Izglasovan Statut Goriške Pokrajine Za so glasovali tudi predstavniki DSL
Goriški pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji, nepričakovano, odobril Statut. Za dokument se je izreklo 18 svetovalcev, dva sta glasovala proti. Dosežena je bila tako dvotretjinska večina, kar se ni zgodilo niti ob prvem glasovanju. Za dokument so namreč glasovali tudi predstavniki demokratične stranke levice, ki so pokrajinskemu odboru predlagali sprejem dokumenta, ki nalaga Predsedniku in Odboru, da posredujeta pri Predsedstvu ministrtskega sveta, za hiter zaključek postopka za odobritev zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost. Dokument se uvodoma sklicuje, na prvi člen Statuta, ki se glasi:"Pok-rajina Gorica priznava prisotnost slovenske narodnostne manjšine, kakor tudi prisotnost drugih jezikovnih in kulturnih stvarnosti, kot je furlanska, bizjaška in gradeška".
Predsednik pokrajine je dokument-sprejel, oziroma osvojil. To pomeni, da je ne glede na predlagatelja (oblikovala ga je svetovalka Devetakova) dokument postal, s podpisom vseh predstavnikov večinske koalicije in predstavnikov DSL, dokument pokrajinskega odbora, oziroma koalicije, ki se ji je v tem specifičnem primeru pridružila tudi DSL.
Sicer je bilo glasovanje o statutu na začetku ponedeljkove seje, ki se je pričela s precejšnjo zamudo.
Predsednik Gino Saccavini je napovedal takojšen pričetek glasovanja, razen v primeru, da predstavniki posameznih skupin niso spremenili že na zadnji seji izraženih stališč. Prvi je za besedo vprašal predstavnik zelenih Giorgi, ki je ponovno predložil amandma glede možnosti rabe slovenščine in osporaval interpretaciji dolo-
čil glede glasovanja. Po njegovem časovna odgoditev, med prvim in nato naslednjima dvema glasovanjema, daje možnost nadalnjega dogovarjanja in doseganja potrebne večine.
Vse je presenetil poseg predstavnika DSL Cipollonija. "Naša stranka je za 160 stopinj spremenila stališče, ki smo ga imeli na zadnji seji. Glasovali bomo za Statut, vendar ob sočasni predložitvi in odobritvi dokumenta (dnevnega reda)". Cipolloni je tako stališče utemeljil z dejstvom, da je njegova skupina z največjo odgovornostjo sodelovala v pripravi osnutka in da je Statut — če ne upoštevamo incidenta glede slovenščine — dober instrument.
Takoj zatem je Giorgi ponovno osporoval postopku vodenja seje in vztrajal na ponovnem odprtju razprave.
Drugačno stališče je na ponedeljkovi seji_ napovedal predstavnik SSk Mirko Špacapan. Ponovil je sicer razloge, ki so bili v osnovi odločitve, da se na zadnji seji ni udeležil glasovanja — predlagali smo trinajst amandmajev prepričani da bomo naleteli na razumevanje in predvsem sodelovanje v pokrajinskem svetu. S tem je bil napravljen zadnji poskus za uveljavljanje slovenščine, ki pa žal ni bil uspešen — in ocenil, da je bil določen rezultat kljub vsemu dosežen. Ne gre namreč spregledati dejstva, da je slovenska problematika prevladovala v razpravi. Sicer pa Statut sam, tako kakor je bil izoblikovan, niti ni tako slab. Tudi glede priznavanja slovenske stvarnosti, ki je izecno omenjena že v prvem členu.
Špacapan je napovedal, da bo glasoval za Statut.
Kurirska pot preko meje - tri osebe so od torka v priporu
V Gorici zaplenili 2,3 kilograma heroina
Torek je bil za 33—letnega Vmicia Geja iz Gorice, ulica Ortigara 11 in 35—letnega Zvonimirja Mašero iz Šempetra pri Novi Gorici nesrečen dan. Pod obtožbo posesti mamila — zelo verjetno pa se bo v prihodnjnih dneh obtožnica še spopolnila sta se znašla v zaporu v ulici Barzellini. V priporu je še tretja oseba, L.C. iz Gorice. Vlogo L.C. v zadevi še preučujejo. Pri poslu naj bi sodelovala še ena oseba. Imena sicer niso sporočili, šlo pa naj bi za jugoslovanskega državljana, Mašerovega prijatelja.
Skupna, oziroma koordinirana akcija oddelka goriškega komisariata za preprečevanje širjenja mamil, posebne enote policijskega komisariata v Tržiču in skupine GOA, ki deluje na deželni ravni v okviru finančne straže, se je tako uspešno zaključila. V torek popoldne so v kmečkem poslopju v Vicolo Tronco v Gorici, zasegli 2,3 kilograma heroina in aretirali tudi Geja in Mašero. Gre za letos na Goriškem prav gotovo najpomembnejšo akcijo v boju proti širjenju mamil.
Heroin je bil pakiran v petih večjih zavojih in nekaj plastičnih vrečkah. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi šlo za mamilo pakistanskega, oziroma turškega izvora, približno 70 procentne čistosti. Torej za "kvalitetno" blago, ki bi v primeru, da bi uspelo priti na "tržišče", bilo vredno okrog pet milijard lir.
Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je vodil načelnik letečega oddelka dr. Sparagna, udeležili pa so se je tudi
poveljnik skupine GOA polkovnik Vincenzo Cerceo, kapetan finančne straže Enrico Ferrari, načelnik tržiškega komisariata dr. Žito in osebje, ki je sodelovalo pri akciji, so naglasili pomen koordiniranega nastopanja in sodelovanja raznih služb pri zatiranju tovrstne zločinske dejavnosti. Podčrtali so tudi pomen sodelovanja s policijskimi organi preko meje.
Z nadaljevanjem preiskave naj bi razkrili celotno ozadje zadeve. Tako naj bi ugotovili nadalnje člene v verigi preprodaje in tržišča kamor je bilo mamilo namenjeno, seveda poleg minimalne količine, ki bi prišla na domači (goriški) trg.
Poskusov organiziranja tihotapskih in razpečevalskih mrež je bilo v zadnjem času kar nekaj, so povedali v pogovoru z novinarji. Navedli pa so tudi ugotovitev, da je vojno stanje v Jugoslaviji sicer za vrlo, vendar pa ne presekalo balkansko pot pošiljk mamila. Tisti, ki se s tem ukvarjajo, so se pač prilagodili in poiskali drugačne možnosti.
Preiskovalci bodo seveda dodobra pobrskali tudi po pre-cedensih vseh priprtih, oziroma osumljenih oseb. Menda doslej nihče ni bil vpleten v trgovanje, oziroma razpečevanje mamil. Eden od dveh glavnih osumljencev — Vinicio Gej — je osumljen sodelovanja pri znani goljufiji s ponarejenimi listki državnih loterij. Kakšno vlogo naj bi imel L.C. pa ni znano.
Mlad Tržičan umrl v Lignanu
Mlad voznik iz Tržiča je včeraj ponoči izgubil življenje v srhljivi prometni nesreči pri Lignanu. Še ne 27-letni Maurizio Di Matteo iz Tržiča, Ul. Capodistria 7, ki je bil kot barman zaposlen v obmorskem turističnem središču, se je včeraj ponoči nekaj pred 3. uro skupaj s prijateljem peljal po Ul. Tagliamento med Lig-nanom in Bibionejem. Najbrž zaradi velike hitrosti je njegov fiat uno tur-bo zaneslo s ceste. Avto se je silovito zaletel v železobetonski nosilec električne napeljave. V trčenju se je vozilo dobesedno razklalo v dvoje. Za Di Mattea ni bilo več pomoči, njegov sopotnik, 19-letni Ermes Codognotto iz kraja S. Michele al Tagliamento, pa je bil skoraj nepoškodovan in bo okreval v 10 dneh. Na kraju nesreče so poleg karabinjerjev posegli tudi gasilci, da so izvlekli truplo iz razbitin.
Di Matteo zapušča v Tržiču starše in tri leta mlajšega brata.
Spet je posegel Giorgi, ki je °9°rlL„ no protestiral ter izrekel pomisl® glede legitimnosti postopka in ta ravnanje označil kot zanikanje osno nih načel demokracije.	.„
Sledilo je glasovanje. Dokument J^. podprlo osemnajst svetovalcev, Pr°g sta bila Giorgi (zeleni) in Cost11 (MSI).	a
Takoj zatem je prišlo do krajseti proceduralnega spora glede dokuffl ta DSL. Giorgi je zahteval, da se ^ kument vnese v dnevni red že nap vedane seje in da se o njem začne r prava, sicer se njegova vsebina raz^ deni in se celotna zadeva omeji na rokratsko—formalni akt.	,:0
Spor so rešili s krajšo prekinitv^ seje, pri čemer so dokument podplS vsi predstavniki skupin v pokraJ skem svetu, z izjemo misovca Cos^. in Giorgija. "Nisem podpisal zato, se ne bi strinjal z vsebino, saj )e g tako jasna in naravna. Ne strinjam korektnostjo postopka in vode seje", je povedal Giorgi. Dal pa j6 g. razumeti, da je dokument, po n^ti. vem, akt, s katerim se skuša Prl".jja oziroma opravičiti taka sprem6 stališča v vrstah DSL.	pgj
Načelnik svetovalske skupin6 g Deiust pa je ob koncu seje, noV*r’irled Pd dejal, da je podoben predlog razpravo — to je izglasovanje PoSgS:e-resolucije, sočasno s Statutom, pu,[g. doval tudi sam, a ga nihče ni up val.	.k0vi
Pokrajinski svet je na ponedelj seji, poleg odobritve Statuta, rafP jjl), Ijal še o nekaterih drugih vpraša 2 dve točki pa sta bili umaknj6 dnevnega reda.
kino
--1
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.3°

cop II«.
»Bolu11
SVOBODA (Šempeter) 20.30 Frankestein«.	. (
DESKLE 20.00 »Popoldanske strasti0'
DEŽURNA LEKARNA V GORlC tel-All’orso bianco - Korzo Italia 531576.	-T>y
DEŽURNA LEKARNA v TRŽI	te
S. Antonio - Ul. Romana 40497.
pogrebi
"drini >ž
Danes, ob 11. uri Celeste bolnišnice Janeza od Boga v ^ l-*- -Justa in na glavno pokopan5 ' vJo (zaprtje krste) Giustina , .»graro-Grion iz splošne bolnišnice v
V nedeljo zvečer že drugič na motovunskem trgu
Srečanje istrskih guncarjev z domačimi ljudskimi vižami
n*?* bi rekel, da čas ni naklonjen ra?;*"1 Sodcem in njihovim vižam, n„ 9ranos(i in prešernosti. V glav-p0 ,fuch je tako, ker nam življenje, si n °no v mes,u' narekuje naglico in nji:e dovolimo oddiha, da bi prisluh-bnn^reProsb viži. Vloga godcev pa je ganjIr] ie razn°Hka. Včasih so res pre-tnr]-a 1. dolgčas, pogosto pa so bili skrbra^Uiš* sovražniki žalosti ali zaliv ^enost' sai nas lahko prijeten mo-P07nhZVe^ri' da za nekaj trenutkov lje °'mo na skrbi in težave, da glob-
za nl(/nij,mo 'n °b tem na>demo moči
vze/^^žno to vlogo so si letos pre-ofo «rn°l°vunski guncarji. Bilo je lani Prvi °^CU aygnsta, ko smo napovedali Vufii/’r?Zni^ Voskih godcev v Moto-zaživ i°bno istrsko mestece je tedaj ŠQItjn° °b zvoku manfrin, polk in rožn i h V' ki so jih skupine godcev v nih v sestavih iz bližnjih in oddaije-osi igrali na motovunskem trgu.
Mlajši in starejši godci so uspeli pričarati vzdušje, ki je lastno samo ljudskim praznikikom, kar je srečanje guncarjev tudi bilo. Glavni junak je bil bajs ali mali kontrabas na dve struni, ki se je še ohranil v Istri. Ob bajsu so se pojavljali klarineti, violine, harmonike in lahko sumimo, da je bil bajs le izgovor za praznik.
Letos je stanje v Jugoslaviji in v Istri zelo drugačno. Slovenija še ni pozabila na vojne dogodke in na rane, ki jih je utrpela, Hrvaška pravkar doživlja hude spopade. Pa so v Istri kljub temu sklenili, da organizirajo praznik in povabijo godce iz slovenske in hrvaške Istre, pa še Italijane zraven, saj ljudska glasba ne priznava meja. Praznik bo v nedeljo, 4. avgusta, kot lani na motovunskem trgu. Zaradi vročine so sklenili, da se bo prireditev začela ob 19. uri, trajala pa bo »uradno« kaki dve uri, potem se
bo igranje nadaljevalo verjetno po-zmno v noč, ker se godci, ko se srečajo težko razidejo. Vsak se spomni viže, ki jo ima še posebno rad, viža pa vleče vižo, kot češnja češnjo.
Nekoč so tudi pravili, da:
Kdor hoče plesati, mora godca plačati, saj godec ni konj, da bi delal zastonj!
V preteklosti je že bilo tako in morda to pravilo velja še dandanes, mo-tovunski godci pa že drugo leto zapored dokazujejo, da jim je zaslužek deveta briga, ko pa je tako prijetno stopiti na oder pred prisrčno občinstvo in zaigrati nekaj starih viž, ki bi sicer tonile v pozabo. Zato bo nedvomno tudi letošnje srečanje tako prijetno kot lansko, nevarnim vojnim dogodkom navkljub. Morda bo ljudska viža le uspela pregnati zle slutnje in skrbi - vsaj za hip.(nak)
Va Obalo se počasi vrača kulturno življenje
ne ie ,dn* se zdi, kakor da se življenje na Obalo spet vrača, od te^°Pustniško, ko si želi vsakdo le sprostitve in umika V ^ V| kakršnekoli že so, ampak tudi kulturno.
vi sli,veh dneh zaporedoma so me povabili na dve otvorit-2iHoql-frSk^ razstav. Bile so štiri, a jih »tehnično« nisem Ekofgr,;i5^avni pobudnik in organizator je bil spet Danilo
'lOri ' 1	** pvzuuunm ru uiyuumuiui Jc- un	ivuuuu
v$e Vrt. “Spet« pravim zato, ker se zadnje čase kar nekam k sone]1 °*tro9 nie<Ja in njegove galerije PREPIH. Privabil je ’ ‘udi PVanlu nekaj sponsorjev, ki so mu ponudili prostor S, eP sprejem razstavljavcev. Tako sta se odzvala izol-Prostor v|3enik-družbena prehrana in Hotel Delfin, svoje
in tudi ?VanJu nekaj sponsorjev, ki ski e. eP sprejem razstavljavcev. T Ptos _wi
P°rtoro* Sta z veseljem prepustili tudi Restavracija Istra v A zu in Srednja gostinska in turistična šola v Izoli.
Pri °rP so bili štirje: domačin Arduin Hrvatin iz Šmarij ter Alo'^ ^rna Ferkjančič-Fric in Aliča Javšnik iz Celja
*h žel,°nizK°nec iz Sevnice. Skupno imajo ustvarjalno voljo "	' da bi se njihova misel širila skozi delo.
ki jgden
- Je s .med njimi je akademski slikar, to je Alojz Konec, Poudarj °j. ctklus olj poimenoval Slike zelenega. Ne želim s° vr6lj likovne izobrazbe razstavljavcev, kaj
razstavljavcev, kajti pri vseh iskanja, pa seveda tudi »najdenja«.
Alojz Konec zajema dolino Save z njeno barvno elementar-nostjo, saj sam pravi, da ji ne želi dajati nobenih ekoloških prispodob. Aliča Javšnik ni poklicna slikarka, kljub temu nudi novost, saj ustvarja z barvami za tkanino na platno, kar daje njenim motivom drugačno figuracijo. Naj gre za razpoznavni šopek rož ali za abstrakcijo, v vsakem je naboj, usmerjen in okvirjen navzven, v svet.
Erna Ferjančič-Fric je likovni pedagog, zato jo je laže postavitivi v zgodovinsko likovno danost, saj nas odpelje s študijem barve v svet postimpresionistov, posebno narave, s katero ohranja dovolj intimen odnos. Za konec sem pustila Arduina Hrvatina, dolgoletnega likovnega pedagoga na Koprskem. Tako kot je njegov čopič voden v doživljanje domačega istrskega okolja, pa naj je to beli kamen ali modri mož pri počitku, tako je potovanje gledalca ob njegovih podobah - sreča kraj, ki je tradicionalen, zato vreden.
Moram še povedati, da smo imeli priložnost uživati ob pravem istrskem jedilniku, z »bobiči« vred, ki so ga pripravili stavbenoiški kuharji. Občasno nas je od drobrot odpeljal še k drugi dobroti gospod Eržen s svojo violino.
MIRAJM FURLAN
Za kanček upanja v nelahkih dneh
Čas spreminjanja in prepoznavanja
Živimo v prelomnih časih, ko se ruši staro in se na obzorju že močno blesti novo obdobje. Čudoviti so prelomni časi zaradi vsega prihajajočega - grozljivi so zaradi rušenja, sredi katerega se znajdemo. In ni dvoma, da smo po vojnih dnevih v Sloveniji sredi vihre spreminjanja tudi mi. Osupli nad naglico dogodkov, marsikdaj tudi presenečeni zaradi resnice, ki se razkriva v teh usodnih tednih. Prelomni časi so časi resnice brez vseh preoblek, so časi prepoznavanja. Za nekoga je razkrita resnica navdušujoča, ker jo je slutil tudi prej kljub drugačnemu videzu in naličju. Za druge spet je resnica bridko razočaranje, v kolikor so pač verjeli videzu prejšnjega obod-bja ali ta videz celo idealizirali. Dejstvo je, da se ruši sedaj že jugoslovanski zid, tako dolgo skrit in za mnoge neobstojen, prav nič podoben tistemu berlinskemu. Toda dialektika je v tem, da se kaže zid na različne načine, vendar v tem prelomu časa vedno iz iste snovi, istega materiala.
Jugoslovanski zid je vsak dan vidnejši in ga ni mogoče tajiti: material, iz katerega je narejen, pa je realsocialistična ideologija, ki je v različnih ambientih porodila različno dediščino. Vojna vsak dan jasneje kaže, da je ta zid v bistvu Zveza, sistem povezave različnih narodov. Povezava, ki naj bi pomagala tem narodom do miru in skupnega življenja, se je po realsocialistični logiki spremenila v dominacijo, se iz pomoči spremenila v vodnico in oblast ter iz sebe rodila »biser« v podobi Jugoslovanske ljudske armade. Na vsak način je treba potolažiti vse tiste, ki se bojijo za sloves partizanskega boja - poanta je ravno v tem, da partizanski boj in Jugoslovanska ljudska armada nimata prav nič skupnega. Tisto, kar je znotraj II. vojne povezovalo jugoslovanske narode, jim je potem kategorično zavladalo. Toda istočasno je treba tudi poudariti, da je bilo za prepoznanje real-socializma Jugoslavije v poslednjih letih vendar dovolj priložnosti in da je verjetno skrajni čas, da prenehamo objokovati stare ideale, češ »kaj so naredili z Jugoslavijo, v katero smo verjeli«. Sojenje četverici, prve demokratične volitve in posledice teh volitev - vse to naj bi bilo dovolj, da bi vendarle prepoznali zid, ki so bo upiral vstopu v novi čas, če ne drugače tudi z orožjem in potoki krvi. Saj je real-socializem praktično povsod po svetu, tudi v Jugoslaviji, ravnal enako: problem
sožitja narodov je rešil tako, da problema sploh ni hotel videti. Problem človeškega samopresega-nja (vere) je rešil s tem, da je odrinil Cerkev in vernike izven družbe s primernim posmehom. Nikdar ni prenesel drugačnosti, razen Ie samega sebe. Ves čas je ohranjal hladno vojno s sklicevanjem na razpostavo ob koncu I. vojne, kar dela še danes: jugoslovanski generali usmerjajo topove na sovražnike iz leta 1945. Nepomembno narodovo telo je vsepovsod razdelil na dve polovici: na svoje privržence in na tiste druge, ki so nacionalisti, izdajalci, sovražniki, belogardisti, lašisti. in podobno. Dandanes se ta real-socializem ne more več sklicevati na izvorne ideje komunizma, ker jih je pač sam diskreditiral, sklicuje pa se na nekakšno državo, ustavo, papir - moralnega kapitala pa ni več. Dejstvo je, da se niti danes ne more spremeniti, preduga-čiti, zato je nevaren in se bo z vsemi sredstvi boril za svoj obstanek ali renesanso.
Naša prihodnost je le v prihodnosti demokracije, ne v hoji nazaj. V tem trenutku je treba stopiti naprej, zapustiti, kar nas je razočaralo. Treba je stopiti naprej s samostojno Republiko Slovenijo, ker je to tudi naša uresničitev in v našem prostoru. Nova Evropa je čas demokracije ali pa te Evrope ne bo in pri vsem tem imamo dosti razlogov za upanje: upanje je v hrabrem prepoznanju resnice, ki uvaja nov čas.
Upanje je v pokončni drži Republike Slovenije, ki je osupnila svet. Upanje je v prepričanju, da bo tudi Evropa končno prepoznala največjo nevarnost: ta ni v osa-mosvjanju narodov in v novih državah, pač pa v restavraciji hladne vojne, v realsocialističnih armadah, ki želijo ustaviti čas. Upanje je v samorazkroju zida zgoščenega v Jugoslovanski ljudski armadi, ker je na srečo življenje visoko nad mrakobno ideologijo. In ne nazadnje je upanje v nas samih in našem prepoznanju, ki so ga že kdaj pričeli tisti naši zasmehovani posamezniki, ki so videli resnico dvoreznosti jugoslovanske države in so si tudi to upali na glas povedati. Upanje je v nas samih, da lahko dozorimo do konca na tukajšnjem majhnem koščku Evrope, ki pa je pomemben, kot je pomembno vsakršno človeško dozorevanje na tem planetu. In vsa ta upanja nam upravičeno dajejo moč v teh težkih dnevih, ki jim še ni videti konca.
JANEZ POVŠE
w	Faksimile ene najstarejših slovenskih knjig
Čandikov prevod Kanizijevega katekizma
m Pete 1615 .$kUZi Celju Sn
!>la -?Le,mna beseda Marijan Smolik. Na-*	Jože Moškrič v Ljubljani
Kanizij — Janez Čandik: Catechis-_ _ c malane figure naprej postavlen Celi,. _aksimilna izdaja Mohorjeve družbe v :n
^v. Tiskarna
’ str- 125.
2 izd,
al° faksimila edinega ohranjenega izvo-!KS°i"eznia sl°venskega katoliškega katekizma z ktliižniCa 1 Podobami (hrani ga Univerzitetna
Hdal jezuit TUnchn-u)' ki 9a le 1615 v Augsburgu ružba prj anez Čandik, se celjska Mohorjeva fetugij. ružuje počastitvi 500-letnice rojstva rAega M.la jezuitskega reda sv. Ignacija Lojol-^Nžbe jp '1556) in 450-letnice ustanovitve s,anizijeVe 9s°ve (1540). S Čandikovim prevodom ‘h knjig"9 katekizma, ene najstarejših sloven-Jjega škof16^oloeljivo povezano ime ljubljan-ta Cornh T°maž? Hrena (1560, Ljubljana -i ntski dru-. 9rad). Čeprav se je rodil v protes-j«Qt'a Duna!m' se ie šolal pri jezuitih v Gradcu m 9 Pa InJv' postal kanonik v Ljubljani, leta iz9c*je na j. Hnski škof. Bil je vodja protirefor-twniala Drr,fn^Slcem in ie v°dil komisijo, ki je xn*ce ter es„tante' zapirala ali rušila njihove tethCePrav H S6zi9ala Protestantske knjige.
Dih Ptipravjfn "l bil samostojni pisec, je kljub iza.sPisov o,,,, 9crt za izdajo slovenskih cerkve-dr. tlal' Uqieri eloval pri njihovi pripravi in jih Stvs ?nko 1 slovenski literarni zgodovinar kate DZS l989,P1!e v Pregledu slovenskega slov-je tria mJi- ]e Hrnov načrt obsegal izdajo ‘Zbor81 knjig”Rtvenika in pesmarice. Leta Prazp;,0dlomkmbV!n9elija inu listuvi (lekcio
Olnkov
i® btu16, harnenio ",°ve zaveze za nedelje in tow° Zgolj nr; 1 ,n duhovnikom). Hrenovo delo 6 PotrebeDalmatinove Biblije za ka-
ie kn'9 iezUit ja Priredbo pa da>9o le "5 čandik iz
ni pripravil Hren, ,jej - '-andik iz Višnje gore. Hren orna jezikovno popravil in jo iz-
Skratka, škof Hren si je na moč prizadeval, da bi tudi katoliški Slovenci dobili potrebne knjige, vendar je uspel izdati le dve. Janez Čandik (okr.
• 1581, Višnja gora na Dolenjskem - 1624, Gradec), ki velja v slovenski književnosti skupaj z znamenitim koroškim jezikoslovcevm Ožbaltom Gut-smannom (1725, Buhlja pri Grabštajnu - 1790, Celovec) za najpomembnejšega jezuitskega pisatelja, je v sodelovanju s škofom Hrenom 1612 pripravil prvo slovensko tiskano izdajo nedeljskih beril in evangelijev - Evangelija inu listuvi, ki je po Smolikovi sodbi najpomembnejša knjiga katoliške verske obnove in je ohranjena vsaj v nekaj izvodih. Po zapisu dr. Marijana Smolika v spremni besedi faksimilne izdaje Kanizijevega in čandikovega katekizma, je Čandik poskrbel za prevod, ki je bil 1615 natisnjen v Augsburgu na stroške ljubljanskega stolnega dekana Mihaela Mikca. Po običaju verskih cerkvenih izdaj prevajalec v knjigi ni omenjen, vendar je znan iz arhivskih podatkov.
Edini zdaj znani izvod od skupno 2000, kolikor jih je bilo natisnjenih, danes hrani munchen-ska univerzitetna knjižica. Dr. M. Smolik, skrbnik Semeniške knjižnice v Ljubljani in eden najboljših poznavalcev najstarejših slovenskih knjig, meni, da prejšnjega lastnika knjižice razodeva žig na hrbtni strani naslovnega lista. Dovolj zgovorno namreč dokazuje, da je prišla v bavarsko prestolnico takrat, ko je bila univerza v Landshutu, torej v letih med 1800 in 1826. Dotlej je bil edini ohranjeni izvod Kanizijevega in Čandikovega katekizma verjetno v kakem bavarskem samostanu, razpuščenem 1803. leta, kei so najbrž le tam imeli smisel za shranjevanje takih tiskov. Verjetno je knjižica - tako dr. M. Smolik v spremni besedi - našla milost v knjižničarjevih očeh predvsem zaradi podob, ki so bile enake tudi v nemških knjigah. Izvod knjige Catechis-mus Petri Canisii (1615) je zdaj vezan kot prvi
tisk še z dvema drugima knjižicama, latinsko iz leta 1572 in francosko iz 1603.
Avtor spremnega besedila faksimilne izdaje celjske Mohorjeve družbe prav tako meni, da Čandik s prevajanjem Kanizijevega katekizma ni imel težkega dela, kajti že znane verske izraze je bržčas povzel po dotedanji verski praksi, ki se je naslanjala na ustno izročilo, iz katerega so črpali tudi slovenski protestanti. Zato je razumljivo, da so isto besedilo skoraj nespremenjeno ponatisko-vali tudi v poznejših izdajah katekizmov, čandikov prevod Kanizijevega katekizma bogatijo zelo lepe lesorezne podobe, ki so delo neznanega avtorja, uporabljene pa so bile tudi v izdajah istega katekizma v drugih jezikih, ki jih je pripravil bavarski jezuit Georg Mayr. Dr. Smolik meni, da vsebina podob pojasnjuje besedilo molitev, resnic in zapovedi, lesorezec naj bi se pri tem naslanjal na starejšo izdajo istega katekizma z bakrorezi, vsi pa naj bi iskali navdih v Svetem pismu in v bogoslužnih obredih.
Prvič so bili lesorezi iz Čandikove knjige predstavljeni širši javnosti leta 1970 na razstavi Lesorez na Slovenskem v Slovenj Gradcu z imenitno predstavitvijo in navjišjo strokovno oceno. Sodeč po slovenjgraški razgrnitvi, naj bi bila Čandikova knjiga oziroma njegov prevod Kanizijevega katekizma z lesoreznimi podobami, izjemno dragocen dogodek v razvoju lesorezne umetnosti na Slovenskem. Nastanek ilustracij pripada namreč zadnji četrtini 16. stoletja, torej še dobi našega reformacijskega gibanja, natisnila pa jih je protireformacija. Kljub temu spoznanju delo brez pridržkov uvrščamo v čas lesorezne umetnosti dobe protireformacijskega gibanja na Slovenskem, ne. glede na čas, ki je že davno prešel tudi stilno izročilo podob Kanizijevega katekizma. V katekizmu je podoba namreč bistvo in ne le okras!
Izdaja faksimila edinega ohranjenega izvoda prvega slovenskega katoliškega katekizma iz leta 1615 spada v akcijo nekaterih slovenskih založb in peščice kulturnih delavcev za ohranitev najstarejših slovenskih knjig, ki so v naših knjižicah že prave redkosti, s ponatisi pa postajnejo dostopne za študij in častilcem naših prvih tiskov. Tako je doslej izšlo že nekaj del slovenskih protestantskih piscev. Izmed maloštevilnih katoliških spisov 17. stoletja je 1979 izšel Alasijev Slovarček Vocbolario italiano e Schiavo, tiskan daljnega 1607. leta in ohranjen v enem samem izvodu v ljubljanski Narodni univerzitetni knjižnici. »Alasijeva knjižica vsebuje razen slovarčka še nekaj molitev in starih ljudskih pesmi, zaradi italijasnkega črkopisa pa je bila njena uporabnost omenjena na zahodni rob Slovenije«, (dr. M. Smolik). Le osem let za Alasijevim Slovarčkom je izšel Kanizijev katekizem v Čandikovem prevodu, ki s faksimilno izdajo sodi med najdragocenejše najatraktivnejše slovenske knjige.
Ob tem nas s posebnim ponosom navdaja spoznanje, da smo s prvim Trubarjevim katekizmom v slovenščini in v posebni knjižici z njegovim Abecednikom (1550) Slovenci komaj nekaj desetletij za Nemci prišli do svojega katekizem-skega slovstva. Slovstveni začetki slovenske reformacije segajo namreč v leto 1550, ko sta izšli prvi slovenski knjigi (že omenjena Trubarjev Ca-tachismus in Abacedarium). Zadnja protestantska knjiga je izšla leta 1595, z njo je bil sklenjen krog protestantskega slovstva na Slovenskem. Na drugi strani se je slovstvo slovenske protireformacije začelo leta 1574, ko je v Gradcu izšel katekizem redovnika Pacherneckerja, ki pa se ni ohranil in zanj vemo samo iz Trubarjevega sporočila. Protireformacijsko slovstvo se je obdržalo dobra štiri desetletja, saj je bilo končano že leta 1615, ko je izšla Čandikova priredba Kanizijevega katekizma.	IVAN VIRNIK
Včerajšnji atletski miting v Sestrieresu v znamenju slabega vremena
Kopica dobrih rezultatov
Letos brez hrvaških nogometašev
SESTRIERES (TURIN) — Slabo vreme je krepko zagodlo organizatorju mednarodnega atletskega mitinga v Sestrieresu. Sicer se je tekmovanje začelo z velikimi obeti: zbrana je bila skoraj vsa svetovna atletska elita s Carlom Lewisom in Sergejem Bubko, ki sta napovedovala nova svetovna rekorda v skoku v daljino, oz. v skoku s palico, in tudi vreme je bilo zjutraj zelo lepo, na tribunah pa se je zbralo kar 15.000 privržencev kraljice športa. Okoli poldne pa prava »tragedija«: na nebu so se začeli zbirati tekmni oblaki, temperatura se je skokovito nižala, začelo je deževati. Skratka, slabo vreme je skvarilo vse.
Carl Lewis sploh ni začel tekmovati, Sergej Bubka pa je opravil prvi skok (preskočil je letvico na 5,60 m), potem pa je opustil tekmovanje.
Kljub vsemu so gledalci le prišli na svoj račun in tudi videli nekaj odličnih dosežkov.
V prvi vrsti omenimo skok v daljino. Američan Mike Powell je dosegel letošnjo najboljšo znamko z 8,73 m in odlična je bila tudi Nemka Heike Dreschler, ki je dosegla znamko 7,37 m, kar je le 15 cm manj od svetovnega rekorda.
Zambijski atlet Samuel Matete je zelo ugodno presenetil z odličnim časom 47 "80 na 400 m ovire. Omenimo še zmago Salvatoreja Antiba na 3.000 m. Jamajčanka Marlene Ottey j^ spet dokazala, da je najboljša sprinterka na svetu, saj je tako na 100 kot na 200 m premagala Sovjetinjo Irino Sergejevo. Jugoslovanka Snežana Pajkic je bila druga na 800 m za Nemko Christine VVachtel.
REZULTATI
ŽENSKE
100 m ovire: 1. Grigorjeva (SZ) 12"79; 2. Devers-Roberts (ZDA) 12"82; 3. McKenzie (ZDA) 13 "18.
100 m: 1. Ottey (Jam.) 11 "03; 2. Sergejeva (SZ) 11"16; 3. Ashford (ZDA) 11"29.
400 m ovire: 1. Farmer-Patrick (ZDA) 54"49; 2. Vicker (ZDA) 55"52: 3. Batten (ZDA) 55"91.
400 m: 1. Leathervvood (ZDA) 50 "59:
2.	Žigalova (SZ) 51'"07; 3. Keough (VB) 51""36.
200 m: Ottey (Jam.) 22"15; 2. Sergejeva (SZ) 22"37; 3. Voung (ZDA) 22"75.
Krogla: 1. Maffeis (It.) 17,05 m; 2. Rosolen (It.) 15,81 m.
800 m: 1. Wachtel (Nem.) 2"04'13; 2. Pajkic (Jug.) 2"05"15f 3. Rainey (ZDA) 2"05"83.
Daljina: 1. Drechsler (VB) 7,37 m; 2. Berežnaja (SZ) 7,19 m; 3. Uccheddu (It.) 6,76 m.
MOŠKI
110 m ovire: Nehemiah (ZDA) 13 "37; 2. Dees (ZDA) 13 "45; 3. McKoy (ZDA) 13"54.
Hoja 3 km: 1. Damilano (It.) 12'25"93j 2. De Benedictis (It.) 12"25"94;
3.	Arena (It.) 12"28"80.
100 m: 1, Burrell (ZDA) 10 "30; 2. Mit-chell (ZDA) 10 "40; 3. Christie (VB) 10"48.
400 m ovire: 1. Matete (Zam.) 47 "80; 2. Page (ZDA) 49 "27; 3. Philips (ZDA) 49"56.
Krogla: 1. Andrei (It.) 19,31 m; 2. Zerbi-ni (It.) 18,70 m; 3. Tubini (It.) 17,69 m.
800 m: 1. Doyle (Avstral.) 1'48"87; 2. Kwizera (Bur.) 1'49"09; 3. Fali (Sen.) 1'49"54.
400 m: 1. VValmon (ZDA) 44"98; 2. S. Lewis (AZDA) 45"32; 3. Pierra (ZDA) 45"34.
Daljina: 1. Powell (ZDA) 8,73 m; 2. Myricks (ZDA) 8,33 m; 3. Starks (ZDA) 8,31 m; 4. Frigerio (It.) 8,13 m.
3.000 m: 1. Antibo (It.) 8"07"94; 2. Chesire (Ken.) 8"08'41; 3. Bennici (It.) 8’08"41.
200 m: 1. M. Johnson (ZDA) 20"50; 2. Everett (ZDA) 20"73; 3. Marsh (ZDA) 20 "88.
Palica: 1. Bagjula (Madž.) 5,70 m; 2. Bubka (SZ) 5,60 m; 3. Fraley (ZDA) 5,60 m.
Nemka Heike Dreschler med odličnim skokom z znamko 7,37 m. (Foto AP)
Na sestanku Kriznega štaba Nogometne zveze Hrvatske in predstavnikov 25 hrvatskih klubov, ki tekmujejo v 1. in 2. zvezni nogometni ligi ter medrepubliških ligah, so se odločili' da hrvatski nogometaši med vojno v svoji republiki ne bodo tekmovali, nato pa bodo ustanovili lastna tekmovanja. O tem bodo obvestili Nogometno zvezo Jugoslavije ter UEFA in FIFA, poleg tega bodo vložili zahtevo UEFA in FIFA, da priznata Nogometno zvezo Hrvatske za svojega člana.
Hrvaški klubi torej ne bodo sodelovali v 1. zvezni ligi, ki naj bi se začela 3. avgusta, niti v drugih jugoslovanskih nogometnih prvenstvih. Predsednik Tekmovalne komisije Nogometne zveze Jugoslavije Miodrag Mickovic je sicer dejal, da razume razloge hrvaških klubov za izstop iz jugoslovanskega nogometa, vendar je pozvat predstavnike prvoligašev, naj se udeležijo današnjega sestanka. Združenja prvoligašev v Beogradu. Tega predloga niso sprejeli.
V slovenski ligi bo igralo 20 klubov
KOPER — Na zadnji redni seji Nogometne zveze Slovenije, ki jo je vod) njen predsednik Rudi Zavrl, so bili Prl' šotni tudi predstavniki slovenskih nog0' metnih klubov. Po nekajurni razpravi s° sklenili, da bo letos štela slovenska nogometna liga 20 klubov, kar nekateri!” ne diši preveč. Toda tak predlog so sprejeli kompromisno za prvo leto, saj bod^ v slovenski ligi nastopili tudi Izola, Koper, Maribor in Rudar (Velenje), ki s0 s_ odpovedali tekmovanju v tretji jugoslovanski ligi, potem pa še Medvode in Primorje iz Ajdovščine, ki sta si to PraVI£ priigrala v kvalifikacijah. Prvenstvo 0 startalo 18. avgusta, sklenjeno pa °v 1.decembra. Primorska regija bo imela tej novi slovenksi ligi, ki jo bodo prihodnje leto poimenovali v državno, kar klubov in sicer Koper, Izolo, Vozila, Ja ran Lama in Primorje. (Kreft)
Tudi včeraj vrsta prijateljskih nogometnih srečanj
V soboto ob 18. uri v Bazovici
Udinese kaže napredek
UDINESE - PRO GORIZIA	2:0 (2:0)
STRELCA: Sensini v 2' in Balbo v 36"
UDINESE - 1. polčas: Zuliani, Oddi, Rossini, Mandorlini, Calori, Sensini, Mattei, Manicone, Balbo, Dell Anno, Nappi; 2. polčas: Di Leo, Rossitto, Marcuz, Mandorlini, Calori, Sensini, Marronaro, Manicone, Pittana, Breda, Negri.
VILLA SANTINA — Enajsterica Udineseja iz 1. polčasa je pokazala napredek glede na svoje zadnje nastope. Tega mnenja je bil tudi trener Scog-lio, ki je na koncu včerajšnje prijateljske tekme s Pro Gorizio (žal postave Goričanov nismo mogli dobiti) izrazil zadovoljstvo.
Že v soboto čaka Videmčane na stadionu Friuli veliko bolj zahtevno merjenje moči z Interjem.
Izidi nekaterih ostalih včerajšnjih prijateljskih srečanj:
Inter - Recanatese 7:0 (2:0); Cesena -Sampierana 6:2 (2:1); Cosenza - Spez-zano Sila 14:0 (8:0); Lucchese - Massa-rosa 5:0 (2:0); Padova - Selekcija ' Pe-demontana" 14:0 (6:0); TSV Dasin (Nem.) - Lazio 0:3; Toreboda (Šve.) -Bari 1:5 (1:0); Cagliari - Cascia 6:0 (2:0);
Roma - Rimini 1:0 (0:0); Sampdoria -Camaiore 9:0 (3:0); Milan - Monza 0:0.
Boban morda k Milanu
ZAGREB — Po sklepu hrvaških klubov, da ne bodo nastopali v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu, so pri zagrebškem društvu HASK Grad-janski sporočili, da so se pripravljeni pogajati o prestopu 22-letnega Bobana k Milanu. Za prestop naj bi zahtevali 2 milijardi 600 milijonov lir. Edino oviro naj bi sedaj predstavljal predpis nogometne zveze Jugoslavije, ki prepoveduje odhod v tujino igralcem, ki niso še dopolnili 25 let. Pred časom so se pri zagrebškem društvu upirali Bo-banovemu odhodu, sedaj pa ne skrivajo, da so stališče spremenili zaradi hudih finančnih težav.
Geovani k Vascu De Gama
SAO PAOLO Geovani zapušča Bologno in se vrača k enajsterici Vas-co De Gama iz Ria De Janeira. Tako so včeraj sporočili pri brazilskem klubu in pojasnili, da se Geovani vrača »na posodo« za eno leto. Kaže pa, da
je igralec izrazil željo, da bi se dokončno vrnil v Brazilijo.
Italija boljša od Jugoslavije
EDMONTON (Kanada) — V prvem četrtfinalnem srečanju skupine A svetovnega mladinskega košarkarskega prvenstva je Italija s 72:63 premagala Jugoslavijo. V drugi tekmi te skupine je Romunija s 84:75 odpravila Španijo.
V	skupini B se bodo za dve mesti, ki peljeta v polfinale, potegovale Kanada, Brazilija, Argentina in ZDA.
Villalta se poslavlja
BOLOGNA — Včeraj je 36-letni italijanski košarkar Renato Villalta tudi uradno potrdil, da ne bo več igral. Villalta, ki je 210-krat oblekel državni dres, je zadnjih 17 sezon nastopal v A ligi (2 leti v Mestrah, 13 v Bologni in 2 v Trevisu). Dejal je, da bi rad ostal v košarkarskem svetu, a ne kot trener, temveč kot menežer ali vodilni funkcionar.
V	zgodovini italijanske košarke je Villalta dosegel največ košev, 9282 (seveda med italijanskimi košarkarji).
Triestina - Zarja
TRST — Triestina nadaljuje s pripravami na novo sezono. Vreme ji te dni sicer ni preveč naklonjeno, a temu se ne da pomagati. Priprave potekajo v Bazovici, kjer sta se ostalim igralcem pridružila še Drago in Costantini in kjer bo v soboto tudi prijateljska tekma z Zarjo (ob 18. uri). Dan kasneje bo Triestina odigrala še prijateljsko
srečanje s Palermom (ob 20.30 v Li9 nanu).	. ...
Včeraj pa so potrdili, da bo Gia°. marro prihodnjo sezono na posodo P Alessandrii. Prav tako včeraj so se 0 končno sporazumeli glede nakupa ^ cole Losacca (letnik 1968). Losacco J zadnje tri sezone igral pri Messini- .
Z abonmajsko kampanjo bodo tržaškem tretjeligašu začeli v sredo. avgusta, ko bodo sporočili cene druge pogoje, ki bodo veljali v P hodnji sezoni.
1.	—	1.	Miss Baltic	2
2.	Cougar Lobell	X
2.	—	1.	Latte e Caifč	2
2.	Gino Izzo	X
3.	—	1.	Gltruf Mo	1
2.	Ibaco San	2
4.	—	1.	Ilena Riz	2
2.	Lajatik	X
5.	—	1.	Murena Vol	X
2.	Mistral Val	2
6.	—	1.	Ladonez	X
2.	Egalik	2
KVOTE
12 (27 dobitnikov)
11 (658 dobitnikov)
10 (6.492 dobitnikov)
36.712.000 lir 1.479.000 lir 147.000 lir
Maradona trenira
BUENOS AIRES — Maradona J® vneto pripravlja ne sobotno nogo1” v no tekmo, katere izkupiček bo se dobrodelne namene. Maradona tren . no trenira pri svojem nekdanjem -e bu Boca Juniors in čaka, da se lZ t0 15-mesečna prepoved igranja, s k® ce so ga kaznovali, ker so našli substa^. kokaina v njegovi krvi. Po mnenju t katerih naj bi se Maradona tako približeval nogometu, vendar je gov menežer Franchi to zanikal re ^ da to sodi le v okvir prizadevanj, h .a se spet vključil v nekdanji svet, k še ne pomeni, da bo spet igral-
Orodni telovadci se vneto pripravljajo na bližnje svetovno prvenstvo v Indianapolisu
V italijanski vrsti tudi Boris Preti?
Svet orodne telovadbe se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo v kratkem v Indianapolisu (ZDA).
Prvenstvo bo posebno zanimivo za Italijo, ki se je močno okrepila in s svojim najboljšim predstavnikom Chechijem že posegla po svetovnih in evropskih odličjih.
Prvenstvo v Indianapolisu bo veljalo tudi kot kvalifikacija za olimpijske igre in za Italijo bo izredno pomembno, da si pravočasno opomore Boris Preti, ki je zaradi dvojnega zloma roke pred dvema letoma nenadoma izginil s telovadnih prizorišč. Očitno pa se je smola držala tega telovadca, ki si je malo po začetku rehabilitacije »profesionalno« poškodoval tetive na levi nogi in bil prisiljen k operaciji in ponovnemu počitku.
Preti sedaj ponovno trenira, čeprav se izogiba prevelikim obremenitvam noge in parter ter preskok konja vadi le obrobno. Tehnično vodstvo ne misli poslati Pretija v Indianapolis za vsako ceno. Preti naj bi nastopil le, če bo pri polnih močeh. Italija bo verjetno dosegla ekipno uvrstitev tudi brez tega odličnega tekmovalca, ker je tudi pri telovadbi pričakovati ošibitve pri ekipah iz vzhodne Evrope, predvsem telovadcev bivše NDR.
V pripravi svetovnega prvenstva je bilo zelo pomembno nedavno tekmovanje v Pekingu, ki
so ga Kitajci priredili velikopotezno, vsekakor pa brez zaželenih ciljev.
V mednarodnih telovadnih krogih že intenzivno krožijo govorice, da se LR Kitajska vneto pripravlja, da bi odvzela Sovjetski zvezi primat. Kitajci so se na domačih tleh izkazali z običajno strategijo izjemno tveganih elementov, ki se izplačajo samo ob popolni izvedbi, sicer pa pomenijo polom. Računali so tudi na masovno prisotnost vseh najboljših in se tudi tehnološko pripravili, da bi vse posneli in z izkušnjami ostalih zapolnili svoje vrzeli.
Ker je nakana prišla pravočasno na uho, so ostale močnejše reprezentance poslale v Peking manj vredne garniture, verjetno take, ki v Indianapolisu ne bodo prisotne. Kitajci so res posneli vse treninge in tekmovalne nastope, niso pa odkrili tistih vaj, s katerimi se bodo predstavili telovadci, ki bodo jurišali na kolajne.
Za svetovno prvenstvo je bila do pred kratkim stoodstotna kandidatkinja tudi Tržačanka Roberta Kirchmayer, ki pa je morala medtem prestati kirurški poseg in je po rehabilitaciji komaj začela s pravim treningom. Njena udeležba bo odvisna od reakcije ključnih struktur po daljšem obdobju intenzivne obremenitve hrbtenice.
(kb)
Na sliki: Boris Preti z optimizmom pričakuje odločitev o udeležbi na SP.
Na regati v Barceloni
Slovenski jadralci so se slabo obnesli
KOPER — V četrti regati ske jadralne regate v Barceloni prvenski predstavniki jadrali dosl J slabše in tri regate pred koncem triko trdimo, da bo vsaka uvrstitev . re-desetega mesta uspeh. V prvi dn vSa» gati (deskarji imajo na program ^^a-dan dve) je bil Mariborčan ^t0)®jrUgi °l kovič sijajen - petnajsti, toda v 2? prijadral do cilja in kljub temu JuSpe5f mestom v skupni uvrstitvi še n 4> nejši. Vesna Dekleva iz Izole J® p0sa°' in je skupno na 36. mestu, koprsK ^pti ki Kosmina-Sosič v razredu F L)	o£jp'
naz-Glavina v razredu 470 sta
vodi in
re9a'
vedali: prva se je obrnila v vou» Jrala te ni sklenila, druga pa je Prl)a zag°' cilj na 43. mestu, kar jima sku?v>eft) tavlja trenutno 31. oz. 32 mesto. I
I obvestUo\^
ŠZ SLOGA	,,.nV sob?!":
/abi na poletni praznik, ki 60 tu G°
$. in v nedeljo, 4. avgusta na l8. ur aodarske zadruge v Bazovici	igr”
lalje. Za dobro razpoloženje	K j
insambel »Zvezde«. Čisti P lamenjen delovanju športn a


Prejšnji teden so uradno predstavili enajsterico Juventine
Začetek treningov že 19. t.m.
q, °dstvo, trenerji in igralci članske-njj "»°štva Juventine, ki bo v prihod-prv ez°ni nastopala v promocijskem Vena tVu' 50 na zasluženem dopustu. b0(jQar ta bo le kratkotrajen, saj se je v° takol P° velikem šmarnu, točne-Prvp P°nedeljek, 19. t.m., že zbrali na kPr_m kondicijskem treningu v Soš-?J-Tku P" Revmi.
vih teden so na vrtu pri Tabaj e-čian , ^tandrežu uradno predstavili vsekat0 ek»P° za sezono 1991/92. Gre jem nK°r na novost, kot je tudi v svo-se |e.a9°voru dejal Miloš Tabaj, saj so že n °a Pfvič zbrali v popolni sestavi šotni 60 Počitniškim presledkom. Pri-siie i° kili prav vsi, tako najnovejše C6c koberto Casagrande, Massimo kene r in Massimo Pizzi, pa novi ttiiarir kucio Mauri, kot tudi četverica Dev lnriev (Martin Marussi, Marco te®nil v ' Persoglia in Marino Pendrek- kodo trenerju na razpolago v orjSal dnih težkih trenutkih. Tabaj je neriv UsPehe lanske sezone, ki so bili in oh°®n° sad štiriletnega programa Zona ;em zaželel, da bi bila nova selena nSa, bogatejša in istočasno tudi lan; Pr ,°žnost za vse igralce, ki so jih lorai°Cno preizkušale poškodbe. z°no t °?.rri ie zaželel čimplodnejšo semitske.00* Predsednik štandreškega radarji pa sveta VValter Ressi, ki je pou-nja j,P0®embnost obstoja in delova-tva, D bdreškega nogometnega druš-riškerr,aV 9otovo med vodilnimi v go-boij Lprost°ru. Trener Mauri je bil besea n?,9*- in povedal le, da bo več tla igrj§aS 0 sv°j prostor v slačilnici in
tie žep2.1* ie bilo, da vodstvo Juventi-1 tudi v naslednji sezoni postreči
svojim zvestim navijačem s kompetitivno enajsterico, verjetno še močnejšo kot minulo sezono. Kdor dobro začne, pravi pregovor, je že opravil polovico dela. Predpogoji za uspešno sezono so tu, sicer vse ob svojem času.
Naj dodamo še to, da je vodstvo pred nedavnim dokončno .odkupilo branilca Sovodenj Marka Černigoja, ki je sicer že lani nastopal z belo-rde-
1991/91
nastopali: Oddone Pascolat, Massimo
Kavs, Roberto Andaloro, Tullio Bastia-ni, Maurizio Capotorto, Moreno Trevi-san, Massimo Tabaj, Paolo Chizzolini, Paolo Travagin, Marco Černigoj, Marco Kerpan, Claudio Cettolo, Roberto Casagrande, Massimo Pizzi, Fjanco Ceccotti, Martin Marussi, Marco Devetak, Dino Persoglia in Marino Pete-ani. Treniral jih bo Lucio Mauri. (mar) Na sliki (Foto Čubej): igralci in trenerji Juventine na sobotni uradni predstavitvi.
Balinarski turnir za Kraško trofejo
Meblu prvo mesto
Pred kratkim je društvo Nabrežina priredilo tradicionalni mednarodni balinarski turnir za 17. kraško trofejo, ki se ga je udeležilo kar 16 trojk. Večina ekip je prihajala z onstran meje, predvsem z istrskega območja.
Že na jutranji predstavitvi ekip je bilo razvidno in jasno, komu bo šla telošnja trofeja. Goriški Meblo se je namreč predstavil z odlično postavo, ki je sestavljala ogrodje jugoslovanske reprezentance na pravkar zaključenem svetovnem mladinskem prvenstvu v Italiji.
Tudi tokrat predvidevanja niso bila zgrešena, saj so bili Goričani za razred boljši od ostalih tekmecev. V izločilnem delu so jih v srečanju, ki sicer takrat ni nič pomenilo, premagali domačini. V ostalih petih tekmah pa so prepustili nasprotnikom le bore tri
točke, kar nam jasno priča o njihovi premoči.
Veliko bolj kot na balinarskih stezah, kjer so nastopile kar tri ekipe Nabrežine, od katerih pa se ni nobena uvrstila v četrtfinale, pa so se domačini izkazali za izredno gostoljubne, saj so 'se gostje tudi letos, kot po navadi, med njimi odlično počutili.
REZULTATI
ČETRTFINALE: Meblo - Topole 11:0, Turini - Kraški dom 11:8, Planinc - Sistiana 11:7, Grožnjan - Marušiči 11:6.
POLFINALE: Meblo - Turini 11:1, Goržnjan - Planinc 11:8.
FINALE ZA 1. MESTO: Meblo -Grožnjan 11:0.
FINALE ZA 3. MESTO: Planinc -Turini 11:4.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Meblo, 2. Grožnjan, 3. Planinc, 4. Turini. (Z.S.)
Uspel nogometni tenis v Barkovljah
V Barkovljah se je odvijal prvi turnir v nogometnem tenisu, ki je privabil zadovoljivo število udeležencev. Osem ekip je bilo razdeljeno v dve skupini, prvi dve uvrščeni pa so se pomerili v polfinalnih in finalnih tekmah. V finalu smo bili priča zelo izenačeni tekmi, zmagala pa sta R. Smoflak in V. Jogan. Drugo mesto je pripadlo paru I. Perčič - E. Ravalico, v finalu za 3. mesto sta J. Gregori in D. Doles z lahkoto odpravila postavo R. Kalin- P. Fonda.
LESTVICA SKUPINE A: R. Smotlak - B. Jogan 6, R. Kalin - P. Fonda 4, A. Gregori - R. Mosetti 3, Š. Turk - M. Turk 0. LESTVICA SKUPINE B: I. Perčič - E. Ravalico 6, J. Gregori - D. Doles 5, R. Seražin - M. Ferluga 3, R. Sluga - P. Volk 1. POLFINALE: R. Smotlak, V. Jogan - J. Gregori, D. Doles 2:0 (15:10., 20:18), I. Perčič, E. Ravalico - R. Kalin, P. Fonda 2.0 (15:11, 15:5). FINALE ZA 3. MESTO: J. Gregori, D. Doles - R. Kalin, P. Fonda 2:0 (10:6, 10:4). FINALE ZA 1. MESTO: R. Smotlak, V. Jogan - I. Perčič, E. Ravalico 2:1 (13:15, 15:8, 15:13). (V. J.)
košarkarskem turnirju »San Lorenzo«
Zanimiv polfinale
^va]jfj,c tedna so odigrali še zadnje turnej actjske tekme košarkarskega S° se i ,”^an Lorenzo«, v polfinale pa stil; šp° e9 ekip La Luna in Main uvrstiti eki^°Stavi bubini in CEI. Ostale 5. dn n Pe Pa se borijo za uvrstitev od V ' mesta.
ttl'v>ttia ^na*u smo bili priča res zani-n»le c,la izenačenima tekmama. V fi-ekipj p b° v soboto, pa sta se uvrstili (W6[0 labini (B. Vitez, R. Persico, S. A°rtolot a’ Menardi) in La Luna (S. > Quaa ' Gastagneviz, P- Rosignano, ‘firoboi-iii)’ poraženca Main (M. o^i) in 'nč' Perosa, R. Ritossa, F. Za-k-0llari ■	(G- Pozecco, M. Crisma, S.
žvečet ' 'k- Radovani) se bosta jutri bresta. Potnerili za osvojitev tretjega
(h 5' oz S?a na sPoredu finalni tekmi ' ' PtPn ’■ mesto. Igrali pa bodo VIP pr°ti Ipp.r®' S. Raubar, R. Di Piero) a sihi) ,	' Tonut, K. Arena, D. Tom-
k Seliča6f Gi°inana (U. Merlin, V. I PPa ic' p- Santangelo) proti Tre 6' S- MP/ Pistrin, N. Porcelli, M. Ster-
P Naizan moIja>'
polfinein*raŽVejši tekmi doslej , oba Retlju j a dvoboja sta potekala v znašali ;0p®’ hitre igre, kjer so prevla-
raženciht0čk> in S. Angeli (29), pri n Pa R. Ritossa (30) in A. Pe-
rossa. Tudi v drugem polfinalu je bil zamgovalec v dvomu do zadnje sekunde. Protagonista srečanja pa sta bila P. Rosignano in S. Bortolot pri La Luna, G. Pozecco in R. Radovani pa pri ekipi CEI. Ob Borisu Vitezu in delno Davidu Pregarcu ter Sandiju Rau-berju so vsi ostali naši predstavniki v glavnem igrali poprečno. Jadranovci R. Pavlina, M. Pertot, R. Stanissa, U. Merlin, borovca P. Ažman in F. Fran-ceschin so nadaljevali z bledimi predstavami, le M. Crisma je zadovoljil v polfinalni tekmi, čeprav smo od njega več pričakovali.
IZIDI 5. IN 6. KOLA:
La Luna - Main 76:69, Giubini - IPP 82:65, Tre Kappa - VIP 83:90, Gioiana -CEI 88:97
POLFINALE ZA 5. - 8. MESTO:
IPP — Tre Kappa 103:88, VIP - Gioiana 122:101
POLFINALE ZA 1. - 4. MESTO: Giubini - Main 102:97, La Luna - CEI 101:98
DANES: 19.30 finale za 9. mesto: IPP
-	Gioiana, 19.30 finale za 7. mesto: Tre Kappa - Gioiana, 21.15 finale za 5.,6. mesto: VIP -IPP
JUTRI: 21.15 finale za 3. mesto: CEI
-	Main.
SOOTA: 21.15 finale za 1. mesto: La Luna - Giubini.
V. JOGAN
Edi Skok: »Moj cilj je uvrstitev v krog državnih reprezentantov«
Edi Skok (letnik 1970) se s strelskim športom ukvarja že tri leta in pol. Po komaj nekaj mesecih treninga je na državnem tekmovanju zasedel odlično drugo mesto. Takojšnji uspeh ga je spodbudil, da se je temu športu popolnoma posvetil. Do lanskega leta je nastopal v kategoriji juniores, letos pa je prestopil v članske vrste. Na zadnjem državnem tekmovanju, ki je bilo pri Gardskem jezeru, ni dosegel pričakovanih uspehov, saj se je na končni lestvici uvrstil na 17. mesto. To vsekakor ne izbriše odličnega 1. mesta na lanskem državnem tekmovanju, ko je postal državni prvak v kategoriji juniores in prav tako 1. mesta na mednarodnem srečanju v Bologni. Tekmuje v tehnični zvrsti ' Double trap".
Kdaj si se spoprijel s streljanjem in kdo te je spodbudil k temu?
»Pred tremi leti in pol sva šla s stricem na strelišče v Novo Gorico in ko sva si ogledovala tekmovanje, mi je on namignil, da bi lahko tudi sam začel streljati. Tako sem poskusil: bilo mi je všeč in sem nadaljeval. Navdušil sem se, ker so se dobri rezultati kmalu pokazali. Postal sem član društva "Tiro a volo" iz Gradišča, kjer tudi treniram. Priprave niso nič posebnega. Na strelišče hodim štirikrat do petkrat na teden. Tam ves trening samo streljam. Vsakokrat napravim več serij:
vsaka traja 20/25 minut, vmes pa si odpočijem. Trenutno sem dejavnost opustil, ker sem ostal razočaran nad slabim izidom državnega tekmovanja, tako da sem za sedaj ooesil puško na klin«.
Ko smo že pri tem, kaj bi povedal o svojem nastopu na državnem tek-
movanju?
»Po odličnih uspehih, ki sem jih dosegel tako lani kot predlanskem, sem letos upal na dobro uvrstitev, predvsem zato, ker bi ta pomenila nastop na Olimpijskih igrah v Barceloni. Tekmoval sem v kategoriji senior, v katero sem prestopil januarja letos. To ni bila sicer zame nobena novost, ker sem v članskih vrstah že nastopil in dosegel tudi dobra mesta: lani sem bil tretji, leto prej pa drugi. Tokrat, ko bi se moral res izkazati, pa sem imel smolo. To me še bolj peče, ker sem imel enkratno priložnost, da bi stopil v italijansko reprezentanco. Iz razočaranja sem odločil, da nekaj časa ne bom treniral, tako da si psihično odpočijem«.
Kaj pričakuješ od te športne discipline, kakšni so tvoji načrti za naslednje sezone.
»Moj cilj je vsekakor uvrstitev v krog državnih reprezentantov, ki se bodo potegovali za najvišja mesta na olimpiadi. Sicer srednja starost najboljših svetovnih strelcev (prav tu v Italiji imamo za to veliko tradicijo) se suče okrog 35 let, zato imam še več časa za uresničitev mojih želja. Žal bi lahko bil že naslednje 'leto med najmlajšimi udeleženci barcelonske olim-piade, bo pa, upajmo, za naslednjo olimpiado«. (A.F.)
Ekvatorja
>«1q »vij, bsta
;vio*a° se druniMa K?t vstati. Od upravnika si , Pa je DrH ' m°čnejši potres, katerega pa sem srečno prespal. et)no Zanimal a mnia rtpcnck a ir
Pfeosi6i ki so rri s<rm na bolhe, bile pa so bolj nedolžne rdeče . druno 6 S!astno grizle. Sledil je majhen genocid in mi ni 0 še dn,H,;Pa k?i vstati. Od upravnika sem zvedel, da je bil
"iravj,- Pornisjg3! sem se spet zbudil. Treslo ni, pač pa intenzivno tf»»mPa..-
>htin ^»ilijonar3zanimala moja pesoska imovina. Bil sem več-
Uho ■ Jona,- - '.iTinuicucl muja pesusKd miuvina. on stan vau-(• a1lPh- denar' °?lroma lastnik pesov za kakih 20 dolarjev. »Ar-!*i0s k1 ati qa ;0 P11?9 v Čilu nobene vrednosti«, mi je povedal, t !eHiir un chiio , a Pred prehodom meje, tečaj pa je 'dos argen-r?av L^alo nr 6n°. (dva argentinca za enega Čilenca)«. Tečaj sem 9rtige vPZr»ali nfVer*ii na avtobusni postaji, kjer so seveda brez ,;er>ar , °žnosn ^ P°l°žaj in tečaj krepko spremenili sebi v korist. Ve,ik0 ni ijj. ?a ?! bilo. Izkazalo se je, da v Čilu argentinski T , Iz \,abše, mnramkakršne vrednosti in bi ga tam zamenjal še ®ke j^endozg . Pa bi ga celo ne mogel zamenjati.
(i ke0p oeasi SIJe 1® cesta lahkotno dvigala po dolini istoimenske o M p ■ V dol inf. Prišli v povsem gorsko okolje, zelo različno od p’k z a ®6rn g0i; ,1® bilo le malo šopov trave in največ kak nizek rJ‘?čenfl d» the „ribl Pa so se dvigovali v jasno modro nebo. Prvi edna ;a ?elišga navdušil. Prepadnega skalovja in brezen ni bilo. b‘la krom0,s? včasih spuščala prav iz vrha grebenov. Iz-‘aticnost. Pesek in malo kamenja so stalno spre-
minjali barve. Najprej smo naleteli na rožnato pobočje, nato modro in še zeleno in rumeno. Vse je bilo sicer bledo, vendar brez mešanja med seboj.
Blizu mejnega prehoda smo doživeli nekaj postankov zaradi policijskih kontrol s pregledom imen na seznamu potnikov v avtobusu. Hitro so bile opravljene tudi formalnosti na argentinski strani v kraju Las Cuevas. Tu je sonce neusmiljeno žgalo, v senci pa sta veter in mraz rezala in težke vetrovke vojakov se mi niso več zdele odveč kot prej iz notranjosti avtobusa. Argentinski blok je pred stvarno mejo, ki reže notranjost predora, skozi katerega se cesta strmo spusti na čilsko stran do kraja Portillo, znanega zimsko športnega središča. Od Mendoze je čez prelaz pelje tudi železnica, ki pa že več let ne obratuje. Naklon proge je na čilski strani neverjeten.
Okolica Portilla je čudovita. Povsem manjka gozd, pogled navzgor pa zadosti vsaki planinski zahtevnosti. Nad mejnim prehodom, ki leži slabih 3000 metrov visoko, grozeče visi črno skalovje, ki se kakih 2000 metrov više konča z večnim snegom. Na severu so se v jasnem nebu belili vrhovi »Tres hermanas« (treh sester) do skoraj 6.000 m višine.
Če je bila okolica čudovita, si take ocene niso zaslužili čilski cariniki in obmejna »policia internacional«. Kljub majhnemu prometu se je vrsta avtomobilov in predvsem avtobusov daljšala in pod klešče smo prišli po treh urah čakanja. Domačinom in nekaterim argentinskim državljanom so premetali prtljago, tovor redkih tujcev pa le bežno pogledali. Čilskim zdravstvenim pravilom sem moral žrtvovati nekaj pomaranč, ker je uvoz sadja v Čile prepovedan. Sicer so pravo policijsko kontrolo izvedli že Argentinci, ko so v črnih bukvah »Personas non admitidas en Chile« preverili, če ni bilo tam morda tudi mojega imena.
Na mejnem prehodu Los Libertadores_ se je v avtobusu pojavil čudaški plezalec. Bil je Švicar iz okolice Ženeve, staf 54 let. Poleg spalne vreče in nahrbtnika je imel še sveženj vrvi, jeklene stopničke in cepin. Obleko je imel do skrajnosti zdelano, nepojmljiva pa je bila prisotnost kravate. Vračal se je iz neuspelega poskusa vzpona na Acancaguo, kjer je srečal na delu tudi odpravo iz Ljubljane. Bil je njegov že tretji poskus na Aconcagui v štirih letih. Povsem sam je prvič prišel do 5000 metrov, v drugem pa je staknil črevesno okužbo pri samem začetku. Pravkar je prihajal iz višine okoli 6000 metrov kjer pa je zabredel v težave s hrano. Obraz je imel ožgan od sonca, ustnice pa razmesarjene. Ni bil razočaran. Govoril je o prihodnjem poskusu. »Več časa bom moral posvetiti aklimatizaciji na višini okoli 4 tisoč metrov«, je povedal.
V Santiago sem se vozil v znatnem strahu pod vplivom tistega kar mi je pred dnevi povedal duhovnik v letalu. Malo pred mra-
kom smo prispeli v čilsko prestolnico in videl sem se izgubljenega. Izkoristil sem prvi taksi in šoferju naročil, naj me pelje v kak cenen hotelček. Res vse skupaj ni bilo posebno drago, bilo pa je jasno, da je nekaj zaslužil tudi šofer. Bil je mlad fant. Ko sva vozila po glavni santiaški ulici Alameda, sva šla mimo palače Moneda. »Agui vive Pinochet«,- mi je povedal in iz glasu sem razumel, da moža ni ljubil pretirano.
Za večerjo sem pospravil obilen »churrasco«, po zunanjosti podobnemu hamburgerju, vendar neizmerno slastnejšemu. Smuknil sem tudi po bližnjem središču mesta, kjer je bilo zaradi nedeljskega prazničnega dne vse živo. Obilica policajev (carabineros) in očiten red med pocestnimi prodajalci sta mi dajala nekaj več zaupanja. Grozljive pripovedi ameriškega duhovnika so se mi kmalu zdele čista laž, ker je bilo vse bolj razvidno, da vladata red in mir.
Čilska zastava z ozadjem črnih granitnih sten na prehodu Los Libertadores v Andih.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst.13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul .(šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvo Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
dnevnik
četrtek, 1. avgusta 1991 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske
zveze časopisnih založnikov FlEG
Prvi ukrepi zaradi kraha banke BCCI
WASHINGTON — Ameriške sodne oblasti so sprejele prve konkretne ukrepe zoper krivce za kr ah bančnega zavoda BCCI. Newyorški javni tožilec je obtožil dva vidna bančna funkcionarja Ago Hasana Abedija, ki je leta 1972 ustanovil denarni zavod in ki trenutno živi v Pakistanu in Swalehu Nakviju, generalnemu direktorju, ki pa je pobegnil v Abu Dabi. Obtožba govori o »pranju« umazanega denarja, ponarejanju proračunov in podkupovanja državnih funcio-narjev domala po vsem svetu. Izročitev obeh bančnih funkcionarjev pravici bo, spričo ogromne količine denarja, s katero razpolagajo, še kar težavna.
Istočasno je osrednja ameriška banka naprtila BCCI izredno visoko denarno kazen: globa znaša namreč 200 milijonov dolarjev.
Medtem je britansko vrhovno sodišče dalo delničarjem BCCI 4 mesece časa, da izdelajo načrt za rešitev denarnega zavoda. Zguba, ki jo je banka utrpela zaradi nečistih poslov njenih voditeljev znaša, po mnenju newyorškega javnega tožilca približno 5 milijard dolarjev (približno 6.500 milijard lir), katere bodo varčevalci zelo verjetno morali odpisati. Javni tožilec Morgenthau, ki se že nekaj časa ukvarja s tem primerom, se je potožil, da pri ameriškem pravosodnem ministrstvu ni naletel na zadostno sodelovanje in je podčrtal, da predstavlja obtožba dveh bančnih funkcionarjev le 20-25 odstotkov celotne preiskave, ki se je začela leta 1989 in ki je doslej ugotovila, da je se banka v 19 letih svojega obstoja obnašala kot kriminalna organizacija, ki je prečiščevala sredstva, ki so stekala v njene blagajne in bila sad prekupčevanja z mamili.
Ko bi le snežilo!
Pri 33 stopinjah je tudi hladna voda v bazenu dobrodošla, a ni ga čez mrzle sape Arktike	(Telefoto AP)
Umor v Olgiati: osumljen tudi Manuel Winston
RIM Preiskovalni sodnik Martellino bo verjetno danes zahteval posebni krvni izvid DNA, s katerim naj bi ugotovili, ali so madeži na kavbojkah Filipinca Manuela VVinstona v resnici krvne srage ubite grofice Alberice Filo della Torre. Tako VVinston kot Roberto Jacono sta osumljena, da sta sodelovala pri umoru grofice, vendar preiskovalci še vedno iščejo otipljiv in nesporen dokaz za to. Tudi za filipinske pomočnice, ki so delale v vili, je sodnik prepričan, da niso povedale vsega in jih bo zato ponovno zaslišal. Za VVinstona naj bi nadalje bilo pripravljeno tudi sodno obvestilo v zvezi s posestjo mamil.
Ravnatelj ju je za kazen dal zapreti v razbeljen železniški kontejnel
Japonska dijaka je cigareta stala življenje
TOKIO Vzgoja na Japonskem je tako trda, da je postala sinonim za vojaško vzgojo in nasilne ukrepe. Tako stroge in neusmiljene, da imajo tudi smrten epilog, Zadnji primer se je pisal na koži dveh dijakov, ki sta umrla v ponedeljek zvečer, potem ko sta 48 ur preživela zaprta v razbeljenem železniškem zabojniku. Vest je posredoval dopisnik tiskovne agencije Ansa, ki pri tem spominja na soroden tragičen dogodek, do katerega je prišlo pred približnem letom dni, ko je mlad študent izgubil življenje zaradi nekajminutne zamude. Profesor je prihajajočega dijaka sicer opazil, kljub temu pa je — ko je zazvonil šolski zvonec sprožil težka železna vrata, ki so fantu zmečkala glavo.
14-letni fant in 16-letno dekle, ki sta umrla v kontejnerju, sta obiskovala poboljševalni zavod v kraju Kosagišima blizu Hirošime. Ravnatelj šole Vukio Sakai je policiji pove-iprl v kontejner v soboto zvečer, ker j
zasačil, da sta kadila. Temperatura je bila neznosna,
Z3'
Mia
osil*
bojniku se je vrtela okrog 50 stopinj, kljub temu pa šele v ponedeljek zjutraj, ko sta v vročinski blodnji P jpr za odpuščanje, dal le skodelico čaja. Starši in drugi sor ki so ju hoteli videti, ker pa jim to ni bilo dovojeno. ngj omejili na to, da so poslušali njune tožbe in ju bodri ^ je se »držita trdno«. Ko ju je proti večeru kruti ravnatelj' sedaj pod sodno preiskavo, vendarle izpustil, je zanj
prepozno.
Na dogodek so ostro reagirali krajevni časopisi' -0ji-šolnike pozvali k manj togi vzgoji, saj so vse šole na skem, od osnovnih do višjih, pravi »pekel«. Ne le etep3' zelo zahtevnega študija, ampak tudi fizičnih kazni. Pr ^ ja nje, tudi javno, je zelo pogosto, nič čudnega pa ni t
Za težka vozila bo do polnoči izjemoma prepovedan promet na glavnih prometnicah
Od danes do ponedeljka na avtocestah deset milijonov domačih in tujih vozil
RIM — Od danes do nedelje in deloma še v ponedeljek se bo,skoraj 25 milijonov Italijanov odpravilo na počitnice. Od tega bosta dve tretjini šele odšli na dopust, tretjina pa je že na poti povratka. V prihodnjih štirih dneh bi moralo po državni avtocestni mreži peljati najmanj deset milijonov vozil, višek pa bo promet dosegel v petek, ko se bo na avtoceste zgrnilo 2,8 milijona vozil. Domačim dopustnikom je treba prišteti še dva milijona (napovedanih) tujcev, od katerih se jih bo osemdeset odstotkov pripeljalo z avtomobilom, samo dvanajst odstotokov pa se jih bo poslužilo alternativnega prevoza, v glavnem letala.
Gornja napoved je sicer sad statistike, vendar je po mnenju strokovnjakov zelo blizu resnici. Svoje so pristavili tudi turistični delavci, ki so z letošnjo poletno sezono zelo zadovoljni; turistični biznis je že sedaj za dvajset odstotkov večji od zimskega, ki ga je nekako pogojevala vojna v Zalivu. Druga vojna, tokrat v Jugoslaviji, pa pogojuje tudi italijansko poletje, vendar v pozitivnem smislu, saj je preusmerila številne domače in tuje turiste, ki so običajno letovali v Dalmaciji.
Kljub temu, da so vsaj doslej Italijani dokazali precejšnjo disciplino na cesti, pa ni šlo brez hudih prometnih nesreč. Prejšnji konec tedna je bilo v 1.133 nesrečah 42 mrtvih in 1.019 ranjenih. V primerjavi z istim obdobjem lani je bilo sicer pet mrtvih in 38 ranjenih manj, bilo pa je sedemnajst prometnih nesreč več. Podatki so torej vse prej kot pomirjujoči. Kako bo ta konec tedna, ko bo stekel glavni poletni eksodus, bo odvisno predvsem od previdnosti voznikov samih. Pristojne oblasti so opravile svoje; izjemoma od včeraj od 14. ure danes opolnoči je prepovedan.promet za težka vozila, sicer bo ukrep veljal kot običajno vsak konec tedna.
V SZ s strahom gledajo na kosanje Jugoslavije
Stališče, oziroma stališča, ki jih izražajo v Sovjetski zvezi o jugoslovanski krizi so vse prej kot zanemarljiva. Neglede na to, da njena vloga v svetovni politiki ni več takšna, kakršna je bila, ima še zmeraj svojo nesporno težo zlasti če gre za vpršanja, kakršno je na primer balkansko, ali pa zdaj jugoslovansko. Te dni se je v svetovnih sredstvih obveščanja pojavila med drugim tudi novica, da je italijanski zunanji minister De Michelis priporočil tudi sovjetskim predstavnikom, naj bolj »otipljivo« posredujejo v jugoslovanski krizi.
Še zmeraj je jasno, da Sovjetska zveza uradno in s stališča svojih zveznih institucij ni naklonjena politiki razdruževanja Slovenije in Hr-vatske in da se zavzema za federacijo, kakršna je v glavnem danes. Drugačno pa je gledanje pri posameznih republikah, čeprav je seveda razumljivo, da je pomembnejše tisto, ki zadeva zahodni del Sovjetske zveze. V tej državi je 15 zveznih republik, od teh pa se jih šest poteguje za osamosvojitev.
Predstavniki sovjetskih republik, ki so za neodvisnost (pri tem velja kajpak omeniti zlasti Rusijo in pa baltske republike) v glavnem nasprotujejo tezi, da pomeni ustanavljanje manjših držav nevarnost vojne, saj ne gre za »velikost« teh držav (kakor trdijo v Moskvi), marveč za načela, na katerih so te države zgrajene. To je, denimo, stališče litvanskega predsednika Landsbergisa. Dokaj podobno je navsezadnje tudi stališče Jelcina, ki celo trdi, da bi moral proces samoodločbe zajeti vso Jugoslavijo; ta
proces naj bi seveda veljal tudi za druge države na svetu, ki jih sestavljajo »specifični« predeli.
V sami Moskvi se stopnjujejo pogledi v smeri takorekoč »internacionalizacije« jugoslovanskega vprašanja. Časnik »Gazela« predlaga mednarodno arbitražo, obenem pa tudi, da bi nadzorstvo nad jugoslovanskimi razmerami prevzeli kar neposredno Združeni narodi. »Gazeta« napoveduje, da se bo mednacionalna mržnja v Jugoslaviji poglabljala, če ne bodo kmalu storjeni »konkretni« mednarodni koraki, in da je to deželo ogroža še hujša »iibanonizacija«. Perspektiva je žal »neskončna« s tem, da se bodo občasno morda dogovarjali za kratkoročna premirja, ki pa bodo položaj samo zaostrovala.
Pri sovjetskih javnih občilih je v zadnjih dneh zanimivo, da izjemno veliko pišejo o Jugoslaviji ter da sp kar se da odkrita. Gorbačov si seveda prizadeva, da bi uveljavil stališče o enotni državi češ, razpad Jugoslavije bi utegnil pomeniti konec sovjetske države. Pri tej trditvi ni nič kaj diskreten, marveč jo razgrinja iskreno,
češ, kakor je rekel pred dnevi, »jugoslovanska krvava drama navsezadnje pove, kaj bi se lahko zgodilo v Sovjetski zvezi, če bi se v tej državi pričel stopnjevati proces razdruževanja«. Bržčas je to izjavil tudi na nedavnem srečanju sedmerice najbogatejših na svetu v Londonu, kjer je bržčas dodal, da bi »razpad Sovjetske zveze pripeljal neizbežno so svetovnega kaosa«.
V tem je torej strah uradnih predstavnikov Sovjetske zveze,- da bi namreč jugoslovanski proces razdruževanja takorekoč pospešil razpadanje drugih državnih tvorb v Evropi. Pri tem pa ne gre samo za stališče Sovjetske zveze; na nedavnem obisku v Moskvi je španski predsednik Gonzales (socialist) v glavnem delil to mnenje. Znano je, da ni daleč od tega mnenja francoski predsednik Mitterrand.
Sovjetska diplomacija je v zadnjih dneh v zvezi z jugoslovansko krizo nadvse živahna. Sam Gorbačov je priporočil aktiviranje varnostnih mehanizmov tako Konference o evropski varnosti 'in sodelovanju, kakor NATA in OZN,
P'
seveda za to, da Jugoslavija ne bi razpa	pi'
nanji minister Besmertnih je te dni razp0 ^e]jkl nanjim ministrom Francije, Nemčije inh a0sla' Britanije ter ministrom držav, ki meje z J v jO vijo »priporočila«, naj bi »zedinili nap’ .^al1 ohranitev jugoslovanske celovitosti, °P reše'fa seveda merila za demokratično in mirn° nje konfliktov.	neodra<t
Na dlani je, da je prišel pred dnevi v 0£ilo«\ Zagreb in Ljubljano s podobnim PT1P c nvjeP tudi Gorbačovov odposlanec Kvicinski.	k
svojih prizadevanjih tokrat odkrito svar /
svojin puzuuevuiijiu luniui oominj -	. q
pred nevarnostmi v Sovjetski zvezi, PPjP , sikje v vzhodni Evropi; Bolgari ,n 7 rj -svoie Doalede na Makedonijo, Madza
svoje poglede na Makedonijo, nad Vojvodino, Albanci kajpak na ces pa naj bi se lahko nevarnb raz■
0OP
foasrovo:P
širil tfče»
odnose med Madžarsko in Romunijo, in Slovaki in še v druge kraje, kjer so vprašanja.
^LtiP0
aiede
javit'
Strategija je ' potemtakem očitno; JjoVails^j vse, da ne bi prišlo do razsula jug0 ^ Jr^ države, ki naj bi le ostala vsaj v si°ce-»i0 takorekoč »blažji« obliki. Značilno I sovjetskih izjavah to, da zmeraj boli P 2pletan:e demokratično reševanje, miroljubno ravijaL in dialog kot temeljna merila za ° K g[ Ha 'j današnjih problemov. Toda vse to', r.,egija „■£-bolj kor taktika, kot vmesna pot. S Drgn°v bi le ostala - Jugoslavija, dasiravno r no podobo.	MIROKOCJAN