Slovenski Poročevalec
LETO XIIL, ŠTEV. 73
Ljubljana, sreda 20. marca 1952
POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
Dr. Josip dobevnik
PRED NOVIM SPLOŠNIM ZAKONOM 0 LJUDSKIH
ODBORIH
Načela tega zakona bodo neposredno uveljavljena z novimi republiškimi zakoni
Velike družbeno gospodarske spremembe, ki so v uresničevanju socialističnih proizvodnih odnosov nastale s prenašanjem gospodarjenja državnih podjetij od državnih organov v roke delovnih kolektivov, so zahtevale predvsem uvedbo novega planskega in finančnega sistema, s katerim se uveljavlja temeljno načelo socialistične demokracije, naj proizvajalec sam odloča o uporabi in razdelitvi ustvarjenega presežka vrednosti svojega dela. Te spremembe v družbeno gospodarskih odnosih so obenem in z enako nujnostjo terjale in terjajo spremembo tudi v organizacijskem sistemu državne oblasti in uprave, v delu njihovih organov in v delu državnega upravnega aparata. Res je, da so se že konec leta 1950, zlasti pa v lanskem in letošnjem letu izvršile posamezne reorganizacije tako pri ljudskih odborih kakor tudi pri republiških in zveznih organih državne uprave, ki so nedvomno pomenile velik korak naprej v prilagajanju državne organizacije višji stopnji Splošnega družbenega razvoja in ki so pripravljale pot spremembam, katere bo sedaj uveljavil novi splosni zakon o ljudskih odborih in drugi zakoni, ki mu bodo še sledili. Pri bodoči reorganizaciji ljudskih odborov, kakor jo že v zelo jasnih obrisih nakazuje načrt novega zakona, ki se sedaj pretresa v odborih naše Zvezne skupščine, pa gre za mnogo več kot za tehnično reorganizacijo naših lokalnih organov državne oblasti in njihovega upravnega aparata. Kakor predstavljata uvedba delavskih svetov ter novi planski in finančni sistem bistveno spremembo v proizvodnih odnosnih, tako se z novo organizacijo ljudskih odborov — v katerih je izrazen sistem organizacije ljudske oblasti kot državne oblasti — ustvarja nova, in sicer takšna organizacija oblasti, ki b0 ustrezala novim socialističnim odnosom v gospodarstvu in ki bo utrjevala samoupravo gospodarskih in drugih družbenih organizacij proizvajalcev.
Velik razvoj od prvega zakona o ljudskih odborih do danes
Na's prvi splosni zakon o ljudskih odborih iz leta 1949 je z razčlenitvijo določb nase zvezne ustave o ljudskih odborih predpisal ureditev njihovih pristojnosti, organizacije in dela. Splosni zakon o ljudskih odborih iz leta 1949, ki se danes velja, je v skladu s stopnjo razvoja in praktičnimi potrebami izpopolnil sistematiko in določbe prvega zakona iz leta 1946, pri čemer je njegov glavni cilj bila utrditev samoupravnosti ljudskih odborov kot lokalnih orZ(ino'v krajevne ljudske samouprave. Z bodočim splošnim zakonom o ljudskih odborih pa se vnašajo v sedanjo organizacijo ljudskih odborov hn v njihov odnos do družbenih organov proizvajalcev na obmociu ljudskega odbora kakor tudi
Znižanje tarife v avtobusnem prometu v Srbiji
V medkrajevnem avtobusnem prometu v Srbiji se je včeraj uveljavila nova potniška in blagovna tarifa. Vozovnica na relaciji do 3 km stane odslej 40 dinarjev, do 20 km 110 din, do 40 km 210 din, do 50 km 260 din itd., tako da doseže na relaciji 110 km 500 din, za vsake nadaljnje štiri kilometre pa se plača po 20 din. Tarifa za prevoz prtljage je znižana za okrog 50°». Za študente in dijake so uvedene mesečne karte s popustom 75°/o. Tarifa za prevoz blaga pa prinaša znižame za okrog 30,'> 'o nasproti dosedanji tarifi.
do višjih državnih organov takšni novi elementi, da ta zakon v stvari predstavlja nove ustavne določbe glede organizacije državne oblasti. Ker je v ljudskih odborih izražen organizacijski sistem naše državne oblasti, ni dvoma, da bo morala novi organizaciji ljudskih odborov slediti tudi ustrezna nova organizacija republiških in zveznih organov državne oblasti in uprave, in seveda tudi sprememba same ustave. Sedanja reorganizacija ljudskih odborov, ki je v bistvu njihova nova organizacija, pomeni v naši ljudski revoluciji važen mejnik; predstavlja novo .stopnjo na poti, ki nam jo na podlagi izsledkov marksistične znanosti nakazuje naša Partija pri izgradnji socialistične družbe, v kateri se bodo v' perspektivi proizvajalci upravljali lamo še po družbenih organih, brez posebne državne organizacije.
Prav zato, ker gre za takšno temeljno spremembo in dejansko za novo obliko organizacije oblasti države prehodnega obdobja, je težko v kratkem pregledu zajeti vse to, kar bo prinesel novi zakon. Tudi bi bilo premalo in nepravilno samo primerjalno vzporediti posamezne njegove določbe in ustrezne določbe sedanjega zakona o ljudskih odborih. Omejiti se moramo na nekatere važnejše in značilnejše točke, v katerih zlasti prihaja do izraza razlika od dosedanjega stanja.
2e sama tehnika in stil zakona se bistveno razlikujeta od dosedanjih dveh splošnih zakonov o ljudskih odborih. Medtem ko sta zakona iz leta 1946 in 1949 podrobno predpisovala pristojnost, organizacijo in delo ljudskega odbora in njegovih organov, se omejuje; novi zakon predvsem na glavna načela o teh vprašanjih. Vtem ko doslej sploh nismo imeli posebnih republiških zakonov o ljudskih odborih in so se določbe prejšnjih zakonov v praksi neposredno uporabljale, predstavlja novi zakon v stvari zakonske teze, to je samo obvezna načela za ‘r/dela v o republiških zakonov o ljudskih odborih, ki se bodo šele neposredno uporabljali. Stil zakona in njegova sistematika kažeta, da gre res za pravna pravila, ki imajo značaj ustavnih načel. ’ Po dosedanji upravno teritorialni razdelitvi smo imeli naslednje enote, v območju katerih po doslej obstojali ljudski odbori: kraje, mesta v sestavu in izven sestava okraja, mestne rajone in
mestna naselja, okraje in do nedavna tudi oblasti. Mesto dosedanjih krajev, ki so bili po obsegu majhna območja in niso tvorila gospodarske celote, se bodo formirale občine, po obsegu večje od krajev in sposobne samostojnega gospodarskega razvoja. Poleg občin bodo obstojala še mena (n. pr. v LRS Ljubljana, Maribor in Celje) ter okraji. Posamezne občine bodo lahko tudi mestne občine. Nekatere med njimi (v LRS bržkone Kranj, Jesenice, Trbovlje itd.) bodo imele posebne pravice, namreč samostojni družbeni plan, vsklajen z družbenim planom okraja, in v posameznih zadevah pristojnost okrajnega odbora; v teh zadevah bodo podrejene samo republiškim organom. Dobre izkušnje, ki jih je v LRS dala s posebnim zakonom priznana izjemna pristojnost Bledu, bodo tako v določenem smislu posplošene. Tudi' druge mestne občine in bolj razvite občine bodo v posameznih zadevah lahko dobile večjo pristojnost, da se jim zagotovi polna možnost razvoja. Vse občine, tudi mestne, bodo v sestavi okraja. Mesta bodo tudi lahko imela v svoji sestavi občine (n. pr. mesto Ljubljana občino Polje).
Skupščina in svet proizvajalcev
Najvažnejši element v organizaciji okrajnih in mestnih ljudskih odborov po novem zakonu je ta, da se bo ljudski odbor sestojal iz dveh predstavniških teles: iz skupščine in sveta proizvajalcev. Skupščina bo splošno predstavniško telo, ki bo po sestavi ustrezala sedanjemu ljudskemu odboru, ker bodo njene odbornike volili vsi državljani, vpisani v volilnem imeniku okraja oziroma mesta. Volila se bo za štiri leta, morda tako, da bi po dveh letih polovica odbornikov izpadla in bi se na njihovo mesto volili novi odborniki. Svet proizvajalcev tyi bodo volili proizvajalci, m sicer po volilnih skupinah (industrija, trgovina in gostinstvo, kmetijstvo ter obrt) v sorazmerju, v katerem ti plansko sodelujejo pri ustvarjanju družbenega produkta. Svet proizvajalcev se voli za dve leti. Pri sprejemanju statuta, družbenega plana in proračuna, pri ustanavljanju in ukinitvi podjetij, pri sprejemanju gospodarsko upravnih ukrepov, v odločanju o vprašanjih de-(Nadaljevanje na 2. strani)
Pomoč *a prizadete kraje v Sloveniji je narasla na 128 milijonov
Na tekoči račun pri Narodni banki so po včerajšnjih poročilih nakazali za prizadete kraje v Sloveniji nadaljnjih 31 milijonov' dinarjev in znaša skupni znesek pomoči 128 milijonov 116.002 din. Zadnji večji znesek je bil zbran po naših sindikalnih organizacijah.
Vohunski proces v Kopru
Koper, 25. marca. (Tanjug) Pred vojaškim sodiščem v Kopru se bo začela 27. marca sodna obravnava proti skupini vohunov, ki so delali v korist neke tuje države. Skupno je obtoženih šest oseb.
Takole s« volili delavski svet v ljubljanski tobačni tovarni
TRŽAŠKI RAZGRAJAČI IN RAZBIJAČI NE BODO NIČESAR DOSEGLI Z NASILJEM
London, 25. marca. Angleški zunanji minister Anthony Eden Je včeraj v spodnji zbornici v zvezi s pritožbami italijan. uradnih krogov proti ukrepom tržaške policije dejal, da Je prepričan, da so obtožbe proti policiji neutemeljene. Izjavil je, da je bila lokalna mestna policija prisiljena in-
Anthony "Eden o neredih v Trstu — Francoski tisk piše o enotni fronti neofašistov in kominformovcev — Italijansko časopioje graja angleško stališče — V. Trstu se položaj še vedno ni pomiril
Anthony Eden
tervenlratl, da pa Je iz poročil, ki jih je prejel, razvidno, da se Je policija vedla z vzorno zmernostjo kljub znatnim provokacijam. Poudaril je, da se je pokazalo, da Je bila večina areti-
Odbori zvezne Ljudske skupščine so v načelu sprejeli predlog splošnega zakona o ljudskih odborih
Tovariš Edvard Kardelj o novem zakonu
Beograd, 25. marca. Podpredsednik zvezne vlade in predsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti Edvard Kardelj je na seji zakonodajnih odborov Zveznega sveta in Sveta narodov ter odbora za ljudsko oblast Ljudske skupščine FLRJ razlo. žil poslancem osnovne razloge za izdajo novega zakona o ljudskih odborih.	*
Poudaril je, da sta bila doslej izda-na dva zakona 0 ljudskih odborih. V prvem je bila izražena potrditev tistih oblik, ki so nastale v revoluciji, usmerjen pa je bil predvsem na politično dejavnost ljudskih odborov v času, ko je bilo treba streti odpor kontrarevolucionarnih ostankov, izvršiti obnovo in pripraviti ukrepe za nacionalizacijo in izgraditev državnega sistema. Težišče drugega zakona pa je bilo na graditvi takšnega izvršnega
Nove uredbe in pravilniki v zvezi z novim plačnim sistemom
Beograd, 25. marca. Na včerajšnji seji Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti zvezne vlade, ki je trajala pozno v noč, so proučili načrte več uredb in pravilnikov novega plačnega sistema v državni upravi.
Zvezni vladi bodo izrojeni v potrditev načrti uredb o plačah sodnikov ljudskih sodišč, arbitrov državne ar. bitraže. javnih tožilcev, njihovih namestnikov in pomočnikov, uslužbencev diplomatsko-konzularne stroke in uslužbencev poštnotelegralske stroke, nadalje načrt uredbe o denarnih prejemkih pripadnikov Ljudske milice, o plačah delavcev v državnih uradih in ustanovah ter o nagrajevanju učencev v gospodarstvu.
Na seji so obravnavali tudi pravilnike o izvršilnih uslužbencih v resoru ministrstva za notranje zadeve, o nazivih in plačah inšpektorjev v resoru za notranje zadeve, uslužbencev inspekcije dela. pisarniških uslužbencev
VfPtnt*
\
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 25. marca ob 7: Dotok morskega polarnega zraka v Srednjo Evropo povzroča Zahooni in Srednji Evropi pretežno oblačno vreme z dežjem. Danes zjutraj ob 7 je bilo v Sloveniji menjajoče oblačno vreme z najnižjo temperaturo —10 c v Planici Zračni pritisk Je bil danes ob j v Ljubljani 729.8 mm, pritisk rahlo raste, temperatura zraka ž.4» C. najnižja temperatura 1.3« C. relativna vlaga 97 %, nebo jasno, vidljivost 100 m. megla.
Napoved za sredo 26. marca 1952: Sončno z menjajočo oblačnostjo. Tu in tam neznatne krajevne plohe. Temperatura brez bistvene spremembe.
in izvršilnih uslužbencev v resoru za pomorstvo ter pravilnike o nazivih in plačah uslužbencev statističnih služb, geodetske in hidrometeorološke stroke, kontrole mer in dragocenih kovin.
Svet je sprejel tudi načrte treh uredb s področja delovnih odnosov, ki bodo poslani vladi v odobritev. Gre za načrte uredb o organizaciji službe posredovanja dela, o gmotni preskrbi in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki so začasno izven delovnega odnosa, in o postopku pri odpovedi delavcem in uslužbencem v gospodarstvu.
Uradi službe za posredovanje dela bodo pa načrtu iskali možnosti, da bi delavci in uslužbenci našli zaposlitev, ki jim ustreza, podjetja in ustanove državnih organov pa dobili delavce in uslužbence, ki so jim potrebni. Naloga službe za posredovanje dela bo, da jim najde zaposlitev v podjetjih, ki jim je potrebna delovna sila.
Gmotno preskrbljeni bodo v določenih pogojih delavci in uslužbenci, ki bodo ostali brez svoje krivde začasno izven delovnega odnosa in iz upravičenih razlogov ne bodo takoj prešli k drugemu delu.
V načrtu uredbe 0 postopku pri odpovedi delavcem in uslužbencem v gospodarstvu zaradi zmanjšanega obsega poslovanja ali zaradi znižanja stroškov, so dane posebne pravice in pooblastila sindikalni organizaciji. To je narekovala potreba, ker podjetja prosto odpovedo osebam, ki objektivno težko najdejo novo zaposlitev bodisi zaradi strokovne izobrazbe ali delovne sposobnosti, bodisi zaradi družinskih in drugih upravičeni! razlogov.
aparata, ki bo lahko izvedel naloge petletnega plana.
Spremembe v sistemu družbenih odnosov, ki so prišle posebno do izraza v novem planskem in finančnem sistemu, so postavile vprašanje prila-gojevanja sistema ljudskih odborov novim odnosom. Zato se tudi v novem zakonu odražajo vsi tisti elementi, ki se sedaj razvijajo v našem družbenem življenju.
Potem je govoril o koncentraciji oblasti med revolucijo in dejal, da je bilo to povsem normalno. Vztrajati na tem v sedanjem času pa bi pomenilo, da bi zašli v birokratiziranje. Navedel je primer Sovjetske zveze, kjer se je komunistična partija ločila od delavskega razreda, zbirokratizirala in je sedaj dejansko povsem združena z izvršnim sistemom državne oblasti. Naša revolucija se je že od pričetka borila proti takšnim težnjam in ta boj je eden izmed vzrokov spora s Sovjetsko zvezo. V sedanjih razmerah je potrebno razvijati in poglabljati organizacijski mehanizem naše socialistične demokracije, kar pa bomo dosegli z decentralizacijo oblasti v dveh smereh — vertikalno, se pravi z dajanjem kompetenc in oblasti najnižjim družbenim celicam, občinskim ljudskim odborom. socialnim in drugim ustanovam, druga smer decentralizacije pa je horizontalna, se pravi prenos določenih funkcij državnega življenja od
državne izvršilne oblasti na neposredne družbene organe. Kar ostane državi, so predvsem zaščita socialistične družbe, zunanja obramba, notranja varnost in še nekatere funkcije, ki jih prenaša družba na državne organe. Tovariš Kardelj je govoril dalje o perspektivah za nadaljnji razvoj socialistične graditve in dejal, da bo politično težišče čedalje bolj prehajalo z državne Izvršilne oblasti na predstavniške in druge kolektivne samoupravne ljudske organe, kot n. pr. ljudske skupščine, plenume ljudskih odborov, svete proizvajalcev itd. Pravice in dolžnosti teh organov bodo v čedalje manjši meri odvisne od izvršnega aparata državne oblasti. Pristojnost posameznih državnih organov glede na gospodarske in druge družbene funkcije se ne bo več določala po obsegu družbenega premoženja, temveč v pravicah regulativne funkcije, in sicer zavoljo tega. ker postaja gospodarstvo enotno. Vodilna vloga delavskega razreda se bo izražala predvsem v ekonomski funkciji, v kateri b0 stal delavski razred neposredno na čelu socialističnega industrijskega sektorja.
Tovariš Kardelj se je na koncu ustavil pri nekaterih splošnih opombah novega zakona o ljudskih odborih.
Odbori so nato obravnavali zakonski predlog o ljudskih odborih. Ker je bil ta predlog v načelu sprejet, so ga začeli obravnavati v podrobnostih.
ranih manifestantov včlanjena v neofašistični stranki.
Ves angleški tisk je v poročilih o nemirih v Trstu poudarjal fašistični značaj izgredov. Tako n. pr. piše »Sunday Times« o tolpi fašističnih razgrajačev, ki je v soboto predpoldne paradirala po Trstu in sistematično razbijala vse angleške naprave.
Londonski časopis »Yorkishire Post« piše danes, da so neredi v Trstu prinesli nazadovanje v britansko - italijanskih odnosih. »Ce hočejo biti okupacijske sile v Trstu pravične, piše »Yorkshire Post«, ne morejo mimo jugoslovanskih zahtev. Italijanski razbijači pa ne bodo dosegli ničesar, če se bodo posluževali nasilja.« Po mnenju tega časopisa je upanje, da bi britansko - ameriški razgovori lahko privedli do plodnejših predlogov za rešitev vprašanja STO.
»Daily Telegraph« piše, da bodočnosti Trsta ni mogoče rešiti brez medsebojnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Ko se dotika sedanjega položaja v Trstu, zaključuje »Daily Telegraph«, da se samo Sovjetska zveza lahko veseli prepira, ki preprečuje Italiji in Jugoslaviji, da bi skupno rešili tržaško vprašanje.
Francoska javnost posveča iredentističnim neredom v Trstu resno pozornost. Tisk piše v glavnem informativno ter se očitno vzdržuje komentarjev. Vsa poročila pa priznavajo: 1. Za nerede je značilna enotna fronta neofašistov in kominformovcev ter da so demonstranti peli fašistično himno »Giovinezzoa. 2. Demonstracije so imele pretežno protijugoslovanski značaj, razjarjeni fašisti pa so napadli tudi angleške oficirske klube, hotele in stanovanja pripadnikov angleške armade.
Francoski tisk ugotavlja, da so vzporedno s tržaškimi demonstracijami organizirali v vsej Italiji iredentistične manifestacije, v katerih so sodelovale
Protest novinarjev istrskega okrožja
Koper, 25. marca. (Tanjug) Slovenski, italijanski in hrvatski novinarji istrskega okrožja so sprejeli včeraj na skupnem sestanku v Kopru protestno resolucijo proti šovinističnemu tisku in radiu v Trstu in Italiji, ki lažnivo
Dva nova rudnika boksita v Bosni in Hercegovini
V nekaj dnevih bodo začeli odvažati boksitno rudo iz novega rudnika »Dabrica« v stolaškem okraju, kakor tudi iz novega rudnika pri Bosanski Krupi, kjer so nakopali prvih 10.000 ton boksita. Oba rudnika bosta dal3 letos okrog 50.000 ton boksitne rude, ki jo bomo izvozili v Zahodno Nemčijo in Italijo.
Boksitna ruda v »Dabrici« je zelo dobre kakovosti, ima 50 do 55 % aluminijevega oksida in samo 15 do 3 •/• kislin. Do novega rudnika so zgradili cesto, dolgo skOTaj 20 km, zgrajeni Pa so že tudi stanovanjski prostor, za prve rudarje. Ugotovljeno je, da so veMkanske količine boksita tudi na levi obali Neretve, v stolaškem okraju in v Domanovičih pri Čapljini»
prikazuje stanje v jugoslovanski coni
STO. Društvo novinarjev jugoslovanske cone STO pozdravlja v resoluciji napore pododbora Ekonomsko-social-nega sveta OZN za svobodo, objektivno in pošteno delovanje novinarjev v svetu. »Zlasti se strinjamo,« — je rečeno v resoluciji, »z zahtevami v mednarodnem zakoniku za novinarsko čast, ki ste ga pred kratkim sprejeli in v katerem je poudarjeno, da morajo biti informacije vselej' v skladu z resničnimi dejstvi in da so neutemeljene obtožbe težka kršitev poklicne časti. Zato sodimo, da lažnivo in zlohotno poročanje iredentističnega italijanskega tiska o nas škoduje objektivnemu obveščanju svetovne javnosti o resničnem stanju v jugoslovanski coni STO. Takšno novinarsko delo hkrati zastruplja in zaostruje odnose med Jugoslavijo in Italijo ter s tem ogroža mir v tem delu Evrope.
Opozarjamo, da je takšno delovanje povsem v nasprotju z načeli OZN in pozivamo, naj pododbor za svobodo tiska in informacij predloži to našo resolucijo pristojnemu organu OZN, kateremu smo vsak čas na razpolago s konkretnimi podatki o kršitvi načel, izražeaib v zakonika.*
naj višje osebnosti italijanske vlade. Francoski tisk ugotavlja tudi razuzdano pisanje italijanskega tiska.
Medtem ko demokratični svet obsoja tržaške fašistične provokacije, pa so njihova zla dela našla vnete po-snemalce v Italiji, od koder so prišla tudi navodila za tržaške demonstracije. Tisoči neofašističnih mladincev so priredili demonstracije v Rimu, Neaplju, Milanu in več drugih italijanskih mestih. Mladinci so vzklikali Mussoliniju in glasno izražali nezadovoljstvo proti ZDA in Veliki Britaniji. Na vseh teh demonstracijah so zahtevali, naj se Trst vrne Italiji. Policija je razgnala demonstrante z vodnimi curki. Skupno je bilo prijetih 70 študentov, ranjenih pa 30 oseb, med njimi tudi 10 policajev.
Davišnje italijansko časopisje je objavilo izjavo britanskega ministra za zunanje zadeve Edena v britanskem parlamentu in vest o njegovem sestanku z italijanskim veleposlanikom v Londonu ter ostro grajalo britansko stališče glede Trsta.
Današnji »Messaggero« trdi, da je Eden ocenil dogodke v četrtek prejšnji teden »enostransko in netočno«. Časopis obžaluje, da angleški časopisi mislijo, da so včerajšnje rimske demonstracije priredili študenti fašisti. »Quotidiano« piše o protestih v mnogih italijan. mestih proti Ede-novi izjavi. »Tempo« navaja med drugim, da je tudi kominformovska mladina sodelovala pri včerajšnjih manifestacijah za priključitev Trsta k Italiji.
V	Trstu se je včeraj sestal koordinacijski odbor za obrambo STO in je v zvezi z zadnjimi dogodki ugotovil, da so bili izgredi mogoči le zato, ker so jih vodili ljudje, katerim je zavezniška vojaška uprava zaupala upravo ter da se je velika večina prebivalstva vzdržala iredentističnih manifestacij, katerih so se udeležili v glavnem le študentje in importirane skupine iz Italije. Predstavniki koordinacijskega odbora so zahtevali, naj vojaška uprava takoj odstrani ljudi, ki so odgovorni za nerede, predvsem pa conskega predsednika dr. Palutana, tržaškega župana Bartolija, šolskega nadzornika in šefa vzgojnega urada.
Skupina neodvisnih Slovencev je imela po zadnjih dogodkih v Trstu sejo, na kateri je sprejela resolucijo, ki ugotavlja, da so dogodki zadnjih dni posledica popuščanja zavezniške vojaške uprave iredentističnim stremljenjem italijanskih strank in organizacij v Trstu, ki so še vedno prežete duhom nekdanjega fašističnega režima. V resoluciji je dalje poudarjeno, da krajevne civilne oblasti, ki so izključno v rokah predstavnikov italijanskih iredentističnih strank, izkoriščajo vsako priložnost, da rušijo zakonitost v anglo-ameriškem področju STO in so ob priliki zadnjih dogodkov zopet dokazale, da nimajo nobene politične legitimacije, da bd zastopale koristi in stremljenja vsega tržaškega prebivalstva, najmanj pa slovenskega. Zato skupina neodvisnih Slovencev zahteva korenito izpre-membo dosedanjega načina civilne uprave, zlasti pa pritegnitev predstavnikov slovenskega prebivalstva.
V	Trstu se položaj še vedno ni popolnoma pomiril. Včeraj so dijaki italijanskih srednjih šol stavkali s pretvezo, da so še vedno v zaporu njihovi sošolci, ki so v prejšnjih dneh sodelovali pri fašističnih izgredih. Ker nekateri dijaki niso hoteli zapustiti šole, je prišlo med njimi in organizatorji te »stavke« do spopada.
O poteku sobotne iredentistične stavke poročajo današnji tržaški listi, da so fašistični razgrajači prišli v mnoga tržaška podjetja in grozili tistim, ki so delali. V mizarskem podjetju Frandolič so delavci s palicami nagn,ali fašistične razgrajače. Ta poročila navajajo tudi, da so v čistilnicah nafte »Aquila« in »Standard« delali vsi delavci, tudi člani Delavske zbornice. Slično je bilo tudi v mnogih drugih podjetjih, kjer so bili delavci .ogorčeni predvsem zaradi odkritega paktiranja kominformovskega vodstva z italijanskimi fašisti. Delavci so odklanjali ali pa raztrgali okrožnice kominformovskih enotnih sindikatov, ki so jih pozivali k solidarnosti in stavki. Vnogi so raztrgali
^ Zadnje vesti"^
•	Moskva, 25. marca (AFP). Oprav-niki poslov treh zahodnih sil v Moskvi so izročili danes popoldne sovjetskemu ministru za zunanje zadeve Višinskemu odgovor svojih vlad na sovjetsko noto glede Nemčije. Besedilo vseh treh not je enako, ni pa še bilo objavljeno.
•	Dunaj, 25. marca (Tanjug). Donava pri Dunaju je naglo narasla; bati se je, da se bo vsak čas razlila čez bregove. Posebni oddelki so stalno v pripravljenosti. Iz posameznih krajev v Avstriji poročajo, da tudi pritoki Donave naraščajo. Pri Mauthausenu je Donava preplavila vse obaln-' kraje. Del prebivalstva so evakuirali.
•	Tunis, 25. marca (AFP). Na današnjem sestanku s tuniškim be-jem je francoski generalni rezident v Tunisu Jean de Hauteclocque zahteval, naj sedanji predsednik tunizijske vlade Mohamed Senik podr ostavko. Hauteclocque je prebral beju sklep francoske vlade, po katerem namerava izvesti reforme po željah tuniškega naroda.
•	London, 25. marca (Reuter). Člani laburistične parlamentarne skupipe so sprejeli danes novi disciplinski pravilnik, p j katerein smejo voditelji laburistične stranke uporabiti najstrožje ukrepe proti tistim članom, ki se, četudi samo v enem primeru, upro uradnemu stališču laburistične stranke.
PALUTAN ODSTOPIL
Trst, 25. marca. (Tanjug) Pokrajinski odbor demokrščanske stranke v Trstu je imel izredno sejo, na kateri so med drugim razpravljali o ostavki, ki jo je podal po incidentu kominfor-mistično fašističnih elementov šef civilne uprave Paiutan. Pokrajinski odbor demokrščanske stranke je zahteval od Palutana, naj takoj spremeni svojo odločitev, »pristojni« krogi v Rimu pa se. s tem niso strinjali in so naročili Palutana, da ne sme umakniti I tudi članske izkaznice enotnih t.ndi-ottavk*.	I katov.
----p—---- — - .   -	-.. . ■ —   ....
Medsebojno zaupanje prebivalstva
vseh treh narodnosti v jugoslovanski coni STO
Racionalno mržnjo izven cone podžigajo tisti, ki jim ni za zbližan j e narodnosti v Trstu in jugoslovanski coni
Koper, 25. marca. (Tanjug) Poveljnik vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO polkovnik Miloš Stamatovič je izjavil ljubljanskemu dopisniku beograjskega radia, da gospodarska sila jugoslov. cone STO in njen razvoj proizvodnih sil nista zadostovala, da bi le-ta lahko z lastnimi silami ustvarila zadostna sredstva za pospešeni gospodarski razvoj. Razen tega so se čutile tudi posledice vojne in politike fašističnega zapostavljanja Slovencev in Hrvatov, zlasti v prosveti, gospodarstvu in dviganju kadrov.
V. MLADINSKA KONFERENCA SOSTANJSKEGA OKRAJA "
Za politično vzgojno delo med mladino
Oblasti v jugoslovanski coni STO so izdale zato vrsto ukrepov za gospodarski razvoj, pri čemer jim je nudila jugoslovanska vlada znatno pomoč s finančnimi sredstvi in materialnimi olajšavami v razdobju od leta 1947 do danes. Poleg Izvršene obnove so bila Investirana precejšnja sredstva za melioracijska dela v dolinah Mirne, Dragonje in Ankama ter za kmetijstvo. Zgradili in obnovili so hrvatske in slovenske osnovne, srednje in strokovne šole ter dali precejšnja sredstva za zgraditev cest, stanovanjskih poslopij, podjetij ter za obnovo in razvoj rudnikov.
Jugoslovanska vlada je pomagala jugoslovanski vojaški upravi zlasti z dotacijami — posojili in z blagom ter je nudila tudi nesebično pomoč strokovnim kadrom, zlasti v prosveti in tehniki.
Lahko izjavim — je poudaril polkovnik Stamatovič — da bo jugoslovanska vlada tudi leta 1952 nadaljevala s to pomočjo s precejšnjimi zneski, da bi tako podprla nadaljnji razvoj jugoslovanske cone STO.
Pariz, 25. marca. (AFP) Francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman je danes na tiskovni konferenci zanikal vest o nesoglasju med tremi zahodnimi velesilami glede odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji. Po njegovem mnenju ne smemo gledati na sovjetsko noto samo kot na propagandno sredstvo, marveč kot na popoln preobrat v ruski politiki do Nemčije. Schuman sodi, da kaže, da bi sovjetska vlada sedaj rada iz Nemčije ustvarila vojno potencialno postojanko, ker bi Nemčija lahko dobivala surovine z vzhoda, v zamenjavo pa bi izvažala gotovo blago v ZSSR. Tak položaj bi povzročil popoln preobrat v politiki velesil, ki bi se morale odslej popolnoma usmeriti k Nemčiji.
V zvezi s saarskim vprašanjem je Schuman dejal, da francoska vlada pod »evropeizacijo Posarja« razume nadaljevanje gospodarske unije tega področja s Francijo, Posarje pa bi vodilo avtonomno politiko. Dejal je tudi, da Francija v tem primeru ne bi zastopala Posarja v inozemstvu. Glede plebiscita je Schuman dejal, da je to stvar novega sarskega parlamenta, ki bo izvoljen to jesen.
Na včerajšnji seji britanskega spodnjega doma je dal zunanji minister Anthony Eden izjavo o nedavnem zasedanju odbora ministrov Evropskega sveta. Dejal je, da so že od prej potrebne določene spremembe, da bi se delo Sveta prilagodilo spremembam, ki so nastale v Evropi po sprejetju Schumanovega načrta in načrta o evropski armadi. Britanska vlada je predlagala reorganizacijo Evropskega sveta v telo, ki bo predstavljalo politično oblast v odnosu na zahodnoevropsko skupnost premoga in jekla in na evropsko armado. Evropski svet bo še zmeraj instrument za sodelovanje med zahodnoevropskimi vladami in bo še nadalje proučeval periodična poročila organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje. Eden je pripomnil, da predlog, ki ga je predložil Evropskemu svetu, ni dokončen, temveč je samo temelj za možno rešitev v bodočnosti. Zadovoljen je, da je bil
Polkovnik Stamatovič je potem govoril o položaju Italijanov v jugoslovanski coni STO in dejal:	»Ni po-
trebno posebej poudarjati Mussolinijevo politiko zapostavljanja in nacionalnega zatiranja jugoslovanskega življa v krajih, ki so bili pod Italijo, zlasti pa na sedanjem STO. Težka preteklost, ki se je še dobro spominja ljudstvo teh krajev.
Zasluga ljudske oblasti v jugoslovanski coni je, da je postala ta politika zares stvar preteklosti. Slovenci, Italijani in Hrvati so enakopravni tako glede na razvoj svoje nacionalne kulture, šolstva, uporabe jezika in zaposlitve kakor glede na udeležbo v oblasti. Italijanski del prebivalstva cone ima svoje osnovne in srednje šole ter kulturna društva, lahko uporablja svoj jezik v vseh javnih ustanovah, kulturnih manifestacijah itd. Italijanske šole so n. pr. sedaj boljše opremljene z učili kot slovenske in hrvatske šole in imajo tudi boljše prostore. Italijani, Slovenci In Hrvati posamezno in skupno nastopajo na kulturnih
njegov predlog ugodno sprejet in da so bila sprejeta njegova načela.
Eden je nato omenil saarsko vprašanje in izjavil, da je tu še mnogo težav, ki jih je treba premagati, tako da bo Posarje zavzelo mesto, ki mu pripada v evropski skupnosti.
pregledih, festivalih In drugih prireditvah.
Nasproti Italijanom se vodi politika enakopravnosti tako na nacionalnem in kulturnem področju kakor tudi pri udeležbi v krajevnih organih oblasti, gospodarstva ln predstavniških organih oblasti. Vse to je v skladu s tistimi načeli, za katera so se borile najširše ljudske množice v pretekli vojni.
Polkovnik Stamatovič je potem govoril o medsebojnih odnosih Slovencev, Italijanov in Hrvatov v jugoslovanski coni STO in v zvezi s tem poudaril, da se vsak dan čedalje bolj razvija medsebojno zaupanje med prebivalstvom vseh treh narodnosti. Izven cone skušajo podžigati šovinizem in sejati nacionalno mržnjo, in sicer tisti krogi, ki jim ni za ozračje zaupanja, razumevanja in zbližanja narodnosti jugoslovanske cone STO iz Trsta ter normaliziranja odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Pan Mun Jom, 25. marca (ReuteT): Generalštabni častniki, ki proučujejo vprašanje ujetnikov, imajo od danes tajne seje, s katerih bodo izdajali samo »em pa tja sporočila. Na današnji seji so dali delegati 2klxuženega poveljstva izjavo, ki so jo severnokorejski častniki proučevali pol ure, zastopnikom tiska pa niso povedali no benih podrobnosti.
Skupina generalštabnih častnikov, ki proučuje nadzorstvo nad premirjem, se pogaja za določitev področja okrog vhodnih pristanišč.
Enote Združenega poveljstva so davi odbile štiri manjše napade severne^ korejskih in kitajskih sil na zahodnem delu bojišča. Na drugih delih bojišča je bila le manjša delavnost.
Včeraj je bila nad severozahodno Korejo letalska borba, v kateri so bila sestreljena tri, verjetno uničeni dve, poškodovanih pa je bilo devet severnokorejskih letal na raketni pogon.
Misija Mednarodne banke v Perziji končana
London, 25. marca. Predstavnik Mednarodne banke Hector Prudhom-
Nal poslanik na Danskem
T avdienci pri švedskem kralju Gustavu
Kopenhagen, 25. marca. (Tanjug) Švedski kralj Gustav, ki je na uradnem obisku na Danskem, je sprejel danes odpravnika poslov jugoslovanskega poslaništva Ljuba Kovačeviča.
Evropska organizacija za kmetijstvo
Pariz, 25. marca (AFP) V Parizu se bo dane« začela pripravljalna konferenca, na kateri bodo »klepali o
ustanovitvi evropske organizacije za kmetijska tržišča. Na konferenci, ki bo trajala štiri dni, bodo sodelovali zastopniki 15 držav — Vel. Britanije, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Danske, Švice, Luksemburga, Švedske, Italije, Avstrije, Belgije, Francije, Iraka, Grčije, Norveške in Turčije.
Pobudo za ustanovitev evropske organizacije za kmetijska tržišča je dala pred dvema letoma francoska vlada, ki je predlagala, da bi za mlečne izdelke, pšenico, sladkor in vino ustanovili 9kupno tržišče.
mes je izjavil, da je misija banke v Perziji končana. Pripomnil je, da bi bilo v sedanjem ozračju v Perziji le težko doseči sporazum. Prudhommes je poudaril, da so bili Perzijci zlasti nepopustljivi glede na zaposlitev britanskih strokovnjakov, čeprav so predstavniki Mednarodne banke vztrajali na tem, naj bi jih zaposlili zaradi pomanjkanja domačih petrolejskih strokovnjakov.
Dvomesečna stavka v sicilskih žveplenih rudnikih končana
Rim, 25. marca. Včeraj se je končala dvomesečna splošna stavka 10.000 rudarjev v sicilskih žveplenih rudnikih. Po sporazumu, ki je bil dosežen med predstavniki delodajalcev in delavcev, bo dobil sleherni delavec 10.000 lir na račun povišice od lanskega oktobra do danes, redno zvišanje mezd pa bo znašalo 150 lir dnevno. S tem bodo samo na pol ugodili zahtevam, ki so jih postavili stavkajoči.
F nekaf vrstah
Dunaj, 25. marca. »Wiener Kurier« piše, da so sovjetski organi pretekli teden ugrabili blizu Dunaja predsednika Zveze aktivistov in antifašistov Gustava Grimma. Ugrabila sta ga dva sovjetska oficirja v spremstvu treh vojakov, ki so odpeljali Grimma z avtomobilom v poslopje sovjetskega poveljstva. Časopis piše, da je bil Grimm med nacistično vladavino v Avstriji eden izmed voditeljev avstrijskega odporniškega gibanja.
Salzburg, 25. marca. (AFP) Pred salzburškim sodiščem se je začela sodna razprava proti nemški državljanki Agne« von Heyne, ki je obtožena, da je vohunila v prid Češkoslovaške. Obtožnica dolži ženo bivšega oficirja Wehrmachta Agnes von Heyne, da je dajala obveščevalne podatke Heinzu Schilomonu in Greti Rejzek, ki sta bila obsojena zaradi vohunstva na 61 oziroma 7 let zapora.
Johannesburg, 25. marca. (Reuter.) Več tisoč meščanov Johannesburga je imelo protestno zborovanje proti odločitvi Mallanove vlade, naj se razveljavi razsodba vrhovnega sodišča, ki je obsodilo politiko segregacije. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj vlada poda ostavko. Podobna zborovanja bi morala biti tudi v drugih krajih Južnoafriške unije. Zborovanja organizirata opozicijska združena stranka in gibanje vojnih veteranov.
Saigon, 25. marca. Ho Si Minhove enote so napadle 60 milj severno-vzhodno od Saigona francoski oklopni vlak. Ranjenih je bilo 6 oseb. Francosko poveljstvo v Košinšini sporoča, da so končane čistilne operacije. V bližini Bien Hoja, 25 milj severno-vzhodno od Saigona, so francoske čete uničile 17 taborišč Ho Si Minhovih enot.
PTed dnevi je hila v Šoštanju peta redna mladinska konferenca šoštanj-skega okraja, ki sta «e je poleg 83 delegatov udeležila še sekretar okrajnega komiteja KPS Avgust Razgoršek-Pefer in sekretar okrajnega odbora OF Slaivko Pungerčar.
O delu mladinske organizacije šo-štanjikega okraja v preteklem letu je govoril sekretar okrajnega komiteja LMS Stanko Ravljen.
Vsebina dela mladinskih organizacij je po XIV. plenumu CK LMS postala pestrejša in za mladino zanimivejša, kar se je predvsem pokazalo pri življenju in delu najrazličnejših društev, v katerih se je mladina začela zbirati in delovati.
Novih pobud za uspešno delovanje so mladinske organizacije dobile v času tekmovanj za deseto obletnico Fronte in JLA. V teh tekmovanjih se je več aktivov (Solčava, Salek) uvrstilo med najboljše v Sloveniji. V drugem tekmovanju pa se je zlasti okrepilo dele predvojaške vzgoje. Samo v tem času so ustanovili 11 strelskih družin, na partizanskem pohodu 22. julija pa je sodelovalo 1125 mladincev in mladink.
Spričo vseh teh uspehov pa se vodstvo mladinske organizacije ne more ponašati, da je z enako vnemo skrbelo za politično vzgojo mladine. To slabost mladinskih organizacij okraja so izrabili predvsem protiljudski duhovniki. Med temi je zlasti župnik iz Rečice ob Savinji skrbel, da je v Marijini družbi vzgajal mladino v sovražnike naše borbe za napredek Ta župnik pri vsem tem še zelo skrbi za pokorščino svojih ovčic, za kar izrablja verska čustva staršev in njihovih otrok. Vse, kar je naprednega, župniku v Rečici ni po volji. Zato je tudi v pripravah na Cankarjevo dramo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« mladim igralcem odsvetoval, da bi sprejeli vloge.
In opat v Šmartnem ob Paki? Na prvi pogled bi človek mislil, da se ta dušni pastir še ni zavedal, da živi v državi, ki gradi socializem in kjer ima zlasti mladina odločilno besedo. Svoje delovanje je namreč usmeril v to, da bi zmanjšal število mladih borcev za boljše življenje. Pri teh naklepih sicer ni imel večjih uspehov, saj sta med drugim dve mladinki, ki ju je nagovarjal, naj gresta v samostan, pravočasno spoznali zahrbtno opatovo potezo. V odgovor na to sta postali še •aktivnejši članici mladinskega aktiva.
Na splošno »o bSte osnovne mladinske organizacije v borbi s sovražno duhovščino premalo delavne. Mnogi mladinski aktivi (Kokarje, Rečica, Gornji grad, Radmirje) go imeli do tega vpra-
lovmb odnosov itd., skratka glede vseh gospodarskih in socialnih vprašanj, ki fih rešuje ljudski odbor, sta skupščina in 'svet proizvajalcev enakopravna in so sklepi ljudskega odbora veljavni le, če jih oba sprejmeta v enakem besedilu. Na skupni seji odbornikov obeh teles se volijo organi in imenujejo vodilni uslužbenci ljudskega odbora, postavljajo direktorji podjetij in vodje zavodov ter se volijo sodniki in sodniki porotniki. Glede sveta proizvajalcev se v zakonu predvidevajo njegove posebne pravice, ki bodo določene s kasnejšimi zakoni in ki se bodo nanašale na vskladitev gospodarskih, tehničnih in drugih koristi in potreb gospodarskih organizacij na območju okraja oziroma mesta, in na kontrolo, kako te organizacije izpolnjujejo družbene obveznosti.
2e uvodoma smo opozorili, da gre pri uvajanju nove oblike organizacije oblasti za korak naprej v smeri uresničitve svobodnega združevanja proizvajalcev. V ljudskem odboru kot organu oblasti, ki usmerja gospodarski, socialni m kulturni razvoj svojega območja, in ki odloča, kako se bodo v korist skupnosti uporabila na tistem območju materialna sredstva okraja oziroma mesta, naj ne odločajo pri razpolaganju s temi sredstvi samo predstavniki volivcev, izbrani le glede na število prebivalcev. Pri tem naj enakopravno odločajo predstavniki tistih, ki so materialna sredstva s svo-
šanja celo brezbrižen odno«. Vodstva mladinskih oganizacij v teh ta v še nekaterih drugih krajih si niso upala tega vprašanja postavita na dnevni red, češ da mladima potem ne bi prišla več na sestanke.
Delavska mladina, ki predstavlja polovico organizirane mladine v šoštanj-sfcem okraju, je dosegla lepe uspehe v zabojami LIP Nazarje, pri Gradisu v Velenju in pri mladinski številki rudnika Velenje. Na drugi strani pa je še mnogo vodstev mladinskih aktivov (rudnik Velenje) v podjetjih, ki si niso bila na jasnem, kje je področje udejstvovanja delavske mladine. Predvsem pa se je tudi tu. kakor na šoli učencev v gospodarstvu, zanemarilo vzgojno politično delo.
Značilna je upravičen« pritožba mnogih učencev, da nimajo možnosti, da bi se strokovno čim bolj usposobili. Zato je toliko bolj upravičena zahteva mladine šoštamjskega okraja, da posvetijo vsi odgovorni za strokovno vzgojo mladine temu vprašanju kar največ pozornosti.
Aktivnost kmečke mladine se je odražala predvsem na kulturnem prosvetnem področju, manj pa pri problemih našega zadružništva.
Iz kratkega zaključka organizacijskega poročila je zlasti pomemben delež mladine šoštanjskega okraja pri raznih delovnih akcijah. Pri gradnji tretje mladinske proge je sodelovalo 67 mla. dincev, v raznih krajevnih delovnih akcijah pa je mladina opravila 57.000 prostovoljnih ur.
Napake v preteklem letu, zlasti p« še pomanjkljivo ideološko politično delo med mladino, je bilo predmet zelo živahne razprave. In prav ti pogovori, v katerih je sodelovalo 12 mladincev, so dali konferenci pečat in zagotovilo, da bo mladina šoštanjskega okraja prekinila z dosedanjo prakso pomanjkljivega vzgojnega dela.
Na tej konferenci so prejeli najboljši aktivi in posamezniki nagrade in priznanja. Prehodno zastavico je pre.' I Kmečki aktiv Salek. Diplome pa so dobili aktivi: Solčava, Zavodnja. Pesje. Lokovica in aktiv obrata II. LIP Nazarje. Knjižne nagrade so prejeli: Martin Brezovnik, Franc Roznštajn, Matevž Požarnik, Jožica Senica, Alojz Jelen ta Stane Melanšek.
Na koncu so zbrani delegati izvolili nov 27 članski okrajni mladinski komite ter sprejeli sklepe za bodoče delo. Med temi je tudi sklep, da sprejme mladina šoštanjskega okraja tekmovanje v počastitev osme obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline.
M. B.
jim presežkom dela ustvarili, to je predstavniki neposrednih proizvajalcev, izbrani glede na sorazmerje, v katerem oni oziroma njihove gospodarske organizacije ustvarjajo družbeni produkt okraja oziroma mesta. S tem se seveda v izdatni meri in na ključnem mestu v organizaciji oblasti še povečuje vloga neposrednih proizvajalcev, zlasti delavskega razreda pri izvajanju oblasti in uprave ter se preprečuje birokratizem v delu ljudskih odborov. Glede na ocenjene pravice, ki jih bo svet proizvajalcev izvajal v odnosu do gospodarskih organizacij po posebnih predpisih, bo prišla do izraza njegova vloga kot organa, ki bo vodoravno povezoval te organizacije na območju ljudskega odbora.
V novem zakonu je postavljen temelj sistema za volitve sveta proizvajalcev. Odbornike volijo glede na število zaposlenih delavcev in uslužbencev v volilni skupini delavski sveti, zadruge oziroma obrtna zbornica neposredno, v določenih primerih pa podjetja in zadruge tudi posredno preko posebnih delegatov. Glede volitev in odpoklica odbornikov skupščine so v primerjavi s sedanjimi predpisi izvršene važnejše spremembe
n.	pr. da se predlogi kandidatur stavijo na zboru volivcev, lahko pa tudi p’smerjo, da je izvoljen kandidat, ki je dobil relativno namečie število oGsov, itd.	(Konec prihodnjič)
V Nurnbergu so sodili vojnemu zločinca Rademacherja
»Meine Herren, so- f diščt je upoštevalo | pomanjkanje doka- | zov, kajti niti eden ; od 1300 ubitih Jugoslovanov m prišel pričat, da bi potrdil resničnost obtožnice ,..«
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V sredo 26. marca bo ob 20. v dvorani Doma sindikatov, na Miklošičevi cesti, predaval univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar upravnik inštituta za elektriško gospodarstvo:
»MARSIKAJ O ELEKTRIFIKACIJSKEM DELU«
Schuman o preobratu politike ZSSR do Nemčije
Anthony Tiden pravi, da so potrebne spremembe v Evropskem svetu
Tajne seje v Pan MunJomu
Pred noTim splošnim zakonom
o ljudskih odborih (Nadaljevanje i 1. strani)
C KULTURNI RAZGLED» ^
KONCERT LJUBLJANSKEGA KVARTETA
Pfeiffer, Dermelj, Šušteršič,
Po dolgih letih imamo »pet svoj kvartet, kateri bo poživel to najžlahtnejšo panogo glasbe. Naša koncertna publika se je je kar odvadila in pozna •e, da imajo pogosti klavirski koncerti med njo svoje stalne obiskovalce, Za godalne kvartete pa jih bomo spet pridobili samo s stalnim prirejanjem tovrstnih koncertov. Koncertna poslovalnica mora iti na roko temu korpusu in spraviti vsak njegov novi program takoj na koncertni oder. Samo tako ga b0 mogoče popularizirati in s tem poživeti tudi med našimi skladatelji že precej odmrlo delavnost v tej panogi.
Med člani Ljubljanskega kvarteta je zaenkrat še tonska neuravnovešenost, zvočna razlika je med njimi še precej občutna in nujno bo, da se bodo primariju, ki ima bolj subtilen ton, ostali bolj podrejali. Da pa prva violina ni dovolj plastično izstopala, oziroma bolj nadmoćno vodila, je gotovo kriva tudi nova sedežna postava. V orkestru pride na štiri violine ena viola ali čelo, ker je zvočna moč zadnjih še enkrat večja. Ta razlika v moči se v kvartetu po stari sedežni postavi izenači ravno s tem, da ima viola obrnjen korpus od publike, čelo pa je zadaj, kot je tudi II. violina zadaj. S tem pridobi prva violina potrebno predominantnojt brez forsiranja. kar je prav posebno nujno pri
Šedlbauer
klasikih. S sedenjem v eni vrsti je bila ta plastičnost občutno zmanjšana, večkrat je bil primarij potisnjen celo v drugo vrsto.
Program je bil muzikalno in glede soigre pazljivo in vestno, a ne še dokončno naštudiran. V Haydnovem kvartetu op. 76 je bil pač najlepši drugi stavek, ki je bil zaigran s toplino in občutkom, prvi stavek je vseboval vso nobleso in pozornost, ki je lastna zadnjim Haydnovim kvartetom. A v tem, kot tudi ostalih stavkih, so bile še občutne pomanjkljivosti v intonaciji, za katere je posebno tretji stavek s svojim originalnim kanonom v oktavah izredno občutljiv. Malo gre seveda na račun začetne nervoze, a študij brezhibne intonacije je pri kvartetu štiri petine dela. Zadnji stavek je bil podan gibko in ritmično živahno.
L. M. Škerjanca IV. godalni kvartet kaže med svojima dvema stavkoma velikansko razliko. Prvi stavek, ki je nekaka kombinacija pesemske in so-natne oblike z dramatično napeto in lepo izdelano izpeljavo heroične, a v prvem delu samo motivičn0 nakazane teme, začne s tipično postimpresioni-stično, bolestno temo na ležečem basu. sega pa s svojo vijočo se melodiko, harmoničnimi pretapljanji in kroma-tični prelivi v novo romantiko ter naj. da X predigri k Rihard« Straussa
»Ariadnl« zelo ozkega znanca. Zvočno Izvrsten, arhitektonsko dobro zgrajen ter melodično zanimiv spada ta stavek med dobra komorna dela. Drugi stavek pa je gotovo ena najslabot-nejših Škerjančevih kompozicij in to zaradi šablonskih kromatičnih imitacij v fakturi in neoriginalne tematike (prva tema IX. Beeth. simf. začetek, druga tema neštetokrat rabljena prima in kvinta z zadržkom) ter brezoblična tretja tema, ki se nikamor ne razvija. Skoda, da ni Škerjanc k vendarle dobremu prvemu stavku napisal tehtnej. šeg« in predvsem originalnejšega pen-danta.
Kvartet se je zelo potrudil za izvedbo dela in dal prvemu stavku bolestno nastrojenje ter dramatiko v srednjem delu. Tudi v tem stavku se bo gotovo izboljšala čistoča intonacije posebno v dvoglasni oktavni kulminaciji s pogostejšim izvajanjem in študijem. V reprizi je bil novi sedežni način zelo ugoden za čelista, ki je z lahkoto dominiral z lepo izmuziciramo temo. Zadnji stavek, ki ne stavi razen ritmičnega problema tretje teme nobenih posebnih zahtev do Izvajalcev, je tekel živo in gladko.
Debussyjev kvartet nosi vse znake impresionizma, o katerih sem pisal že ob izvedbi njegove »Ibreie«. — Monotematična kompozicija (vse teme so ali variirana prva tema ali pa deducirane iz njenih elementov) je v prvem stavku še vezana na obliko-tvornost pred debussyjanske periode, katero skuša komponist razbiti z novostjo tematičnih domislekov. V drugem stavku pa prevladujejo v harmoničnih zaporedjih spleteni motivčki. poymtw njed seboj ^ temo, ki «e po-
navlja v vseh mogočih alterlranih
oblikah. Tudi iz iste teme z razširitvijo dobljena druga misel ima ono padajočo, nejasno m nemočno strukturo, ki je tipična za Debussyja. V mehko izrazitem tretjem stavku doseže komponist v srednjem delu prekrasen višek vsega kvarteta. A tudi za ta stavek velja kot za zadnjega, kateri se po tihem začetku vznemiri v strastno pritajen allegro, oni credo impresionistov: »Hočemo, da zmaga naravna muzika, prosta in tekoča kot pogovor, plastična in ritmična kot am. tični ples!«
Ljubljanski kvartet Je v tej skladbi
dosegel najvišjo umetniško raven tega koncerta. Vsebinsko im stilno popolno zadeti ta zamotani umotvor je visoka
naloga — in to so izvajalci dobro rešili. Čutilo se je, da so ji posvetili mnogo dela in da je vsak od štirih izčrpal vsebino svojega parta. Tu so tudi prišle najbolj d0 izraza svojskosti vsakega posameznega: mirna in obvladana kantilena ter visoka stopnja intonacijske čistoče pri Pfeifferju-širina tona in nekam premalo podrejeno muziciranje Dermelja, impulzivnost, a mestoma tudi nervoznost v izrazu Šušteršiča in preudarjeno, zrelo predavanje Šedlbauerja z malimi in-tonančnimi negotovostmi v legah. Oddaljenost pri vseh štirih od nekega skupnega središča ni velika in vztraj. no ter požrtvovalno delo, kar je prva nujnost pri komornih ansamblih, nam bo dala gotovo brezhiben korpus.
Dr. Danilo Švara.
S FILMSKEGA PLATNA
„ Varujte se plavolask*1
Po samem naslovu filma bi človek pričakoval vesele ljubezenske komedije, ki naj gledalcu preskrbi dve uri prijetne zabave in lahkotnega razve drila. Toda tokrat je znani francoski filmski delavec Michel ^udiard napisal scenarij, po katerem je nastal za-b-ven film, ki se precej razlikuje od drugih, običajnih francoskih »lahkih« filmov.
Scenarist Audiard in režiser Andrč Hunebelle sta v filmu »Varujte se plavolask« uporabila celo vrsto rekvizitov, ki jih poznamo predvsem iz ameriških gangsterskih, kriminalnih filmov. Pri tem sta se jih poslužila tako prepričevalno, da skoraj ne veš, ali gares docela zapadla tujim vpli-
vom in zgledom ali pa sta hotela na praviti nekakšno parodijo na podobne ameriške filme, se ponorčevati iz tistega že skoraj »klasičnega« tipa filmske kriminalke, iz vseh tistih »nenadomestljivih« rekvizitov, brez katerih si skorajda ne moremo zamisliti ame. riških kriminalnih filmov. V filmu »Varujte se plavolask« namreč prav zares ne manjka ničesar, kar srečujemo v celi kopici takih filmskih izdelkov: skrivnostni umori, ki jih organizira 'vrivna tihotapska družba pod vodstvom lepe angleške aristokratke trgovin« z orožjem in mamili, velikomestni nočni bari s kitajskimi služabniki, zapeljivke modernega stila, ki niso nič y zadregi pri razkazovanju svojih
čarov in v izvedbi spretnih ljubezenskih scen, skrivnostna jahta, dirka z motornimi čolni, čudni mož z violinskim etuijem, v katerem je skrita brzostrelka, streljanje vsepočez, ljubavni zapletljaji in divji plesni ritmi, v vsej tej zmedi pa novinar in privatni. detektiv Georges Masse, ki ima »velikansko« intuicijo in spretnega pomagača za razkrivanje najbolj zapletenih kriminalnih afer ter seveda zmaga v boju s skrivnostnimi sovražniki, od katerih mu ostane naposled v naročju lepa plavolaska. In kljub temu, da ne manjka mrtvih, se film vendarle konča srečno, pač po vzoru svojih ameriških »bratcev«, kjer je skoraj neizogiben zaključek vsake zgodbe ganljivi »happy end«.
Filmu se vendar pozna, da ga je ustvaril francoski duh. Režija je spret, na in dogajanje se odvija dovolj živahno, le v začetku filma nekoliko monotono. Dialog je poln duhovitosti, kar daje filmu veder značaj. V njem kljub kriminalu in številnim mrtvakom ni mračnosti in tesnobe, marveč ga preveva vesela lahkotnost. Ta se razodeva posebno v značaju glavnega »junaka«, ki ga dobro podaja igralec Raymond Rouleau; humorja mu ne zr ijka niti v najtežjih okoliščinah .lova za skrivnostnimi morilci. Se najbolj pa je prepričljiv v vlogi spretnega ljubimca, priložnostnega zapeljivca obeh plavolask, ki nastopata v filmu. Toda mimo bi lahko v naslovu ali v filmu samem zamenjali plavolaske z ^rinetkami, pa bi film zaradi tega prav nič ne pridobil niti izgubil. To velja tudi za gledalce: nič ne boste-pridobili, če si film ogledate, pa tudi nič izgubili, če ga zamudite, O. N, ,
Plače v prosvetno-znanstveni
Včeraj smo kratko poročali, da Je Ive zna vlada na predlog Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti izdala uredbo o nazivih ln plačah uslužbencev v prosvetno znanstveni službi, ter uredbo o nazivih in plačah uslužbencev v zdravstveni slu boi.
] Prosvetno znanstvena služba
Prva uredba določa nazive in plače prosvetno znanstvenim delavcem, ki delajo v Šolah in drugih prosvetnih in znanstvenih ustanovah pri prosvetnem in znanstvenem delu. Plače teh uslužbencev se določajo po šolski izobrazbi, nazivu, službenih letih in pokazanem uspehu pri delu, ln sicer na podlagi enotne lestvice plačnih razredov iz 3. člena temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov. V posameznih plačnih razredih so za uslužbence v prosvetno znanstveni stroki določeni po trije periodični poviški. Uslužbencem na določenih položajih pripada poleg plače tudi položajni dodatek. Razen tega se lahko določijo dodatki za posebne pogoje dela.
Uslužbenci napredujejo po strokov-td usposobljenosti, pokazanih uspehih pri delu in po letih službe. Za uslužbence v prosvetni znanstveni stroki se po naravi posla, šolski izobrazbi, kraja zaposlitve in drugih pogojih določijo naslednji nazivi: 1. za delo pri vzgoji ln šolanju otrok, učencev in študentov: vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj, profesor srednjih šol, profesor višjih šol, asistent, lektor, docent, Izredni profesor in redni profesor; 2. za delo v znan. stveno raziskovalnih ustanovah: laborant, preparator, asistent, strokovni sodelavec in znanstveni sodelavec; 3. za delo v muzeju in podobnih ustanovah: preparator, restavrator, konservator in kustos; 4. za delo v knjižni, cah: knjižničar in bibliotekar; 5. za delo v državnih arhivih: arhivski pomočnik in arhivar; Na fakultetah, visokih šolah in umetniških akademijah se lahko po potrebi ustanovi naziv predavateljev.
Nazivi uslužbencev ▼ prosvetno znanstveni stroki se razporejajo v naslednje plačne razrede:
1.	laborant, preparator, knjižničar in arhivski pomočnik s pripravniki za te nazive od XVI do vključno IX. plačnega razreda;
2.	vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj in pripravniki za te nazive od XV. do vključno VIII. plačnega razreda;
3.	predmetni učitelj in pripravnik Za ta naziv od XIV. do VII. razreda, pri čemer je temeljna plača v vsakem
in zdravstveni službi
razredu, razen v VII.., za tri odstotke
nižja od plače po lestvici iz 3. člena temeljne uredbe o nazivih in plačah;
4.	profesor srednje šole, asistent, restavrator, konservator, kustos, bibliotekar ln arhivar ter pripravniki za naziv profesorja srednje šole, restavratorja, konservatorja, kustosa, bibliotekarja in arhivarja od XIV, do vključno VI. plačnega, razreda;
5.	lektor, predavatelj in strokovni sodelavec od X. do vključno VI. plačnega razreda;
6.	Znanstveni sodelavec od VIII. do vključno II. plačnega razreda;
7.	profesor višje šole od VIII. do
vključno IV. plačnega razreda;
8.	docent od VI. do vključno IV. plačnega razreda;
9.	izredni profesor v IV. la III.
plačni razred;	*
10.	redni profesor v n. in I. plačni
razred.
Predmetni učitelj, ki predava v višjih razredih gimnazije in v srednjih strokovnih šolah prejema polni znesek svojega plačnega razreda in napreduje do vključno VI. razreda kakor profesor srednje šole.
Pripravniški staž traja za naziv vzgojitelja, učitelja, strokovnega učitelja, predmetnega učitelja, profesorja srednje šole, laboranta itd. tri leta. Za napredovanje v višji .plačni razred mora uslužbenec prebiti tri leta v prejšnjem plačnem razredu. Odločbo o napredovanju v višji plačni razred izda starešina oziroma organ, pristojen za nastavitev, v soglasju s personalno komisijo.
Uslužbenec, strokovni učitelj in predmetni učitelj, ki sl med službovanjem v prosvetno znanstveni stroki pridobi višjo šolsko izobrazbo od tiste, ki se zahteva za naziv, v katerem je, se poviša po službeni dolžnosti na podlagi pridobljene šolske izobrazbe v ustrezajoči višji naziv in plačni razred po letih službe, če opravlja delo tega naziva.
Periodični poviški so določeni v
končnih plačnih razredih nazivov laboranta, preparatorja, knjižničarja, arhivskega pomočnika, vzgojitelja, učitelja, strokovnega učitelja, predmetnega učitelja, profesorja srednje šole, asistenta, restavratorja, kustosa, bibliotekarja, lektorja, predavatelja, strokovnega sodelavca itd. Periodični povišek za naziv laboranta preparatorja, knjižničarja in arhivskega pomočnika znaša po 500 din, za naziv vzgojitelja, učitelja in strokovnega učitelja pa
Letni občni zbori
Zveze borcev na Goriškem
V osnovnih organizacijah Zveze borcev na Goriškem je te dni velika razgibanost. Vrše se občni zbori in istočasno priprave za volitve občinskih odborov Zveze borcev. Na občnih zborih se pogovarjajo o delu v preteklem in o nalogah organizacije v letošnjem letu. Hkrati sprejemajo tudi nove člane ter Jim izdajajo članske izkaznice. Letos so Izdali nad 350 novih izkaznic novo-«prejetim tovarišem in tistim, ki so že bili v organizaciji, a svojih članskih knjižic in značk še niso imeli. Ker je na Goriškem še mnogo ljudi, ki so so- * 26
Obnova najstarejšega kulturnega spomenika
Makedonije
V Ohridu bodo letos restavrirali starodavno cerkev sv. Sofije, ki je med najvažnejšimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki Makedonije. Ta cerkev je bila zgrajena že v 11. stoletju ter ima znamenite freske in ikone. Obnovo tega starodavnega kulturnega spomenika bo izvedel zvezni institut za varstvo kulturnih spomenikov v sodelovanju z republiškim institutom. — Stroški obnove so preračunani na deset milijonov dinarjev in bo svoj delež prispeval tudi odsek za obvarovanje kulturnih spomenikov pri UNESCO.
delovali v NOV 1® Imajo pogoje za sprejem v Zvezo borcev, pa sprejemanje le počasi poteka, zato bi bilo potrebno, da krajevni odbori pobite s sprejemanjem.
Občne zbore so že opravili v Braniku, Dobravljah. Velikih Žabljah, na Golu, Grgarju m drugod. Spomenike padlim borcem bodo letos postavili v Vipavi, Brjah, Šmarjah, Grgarju in še nekaterih krajih; spominske plošče pa v Srednjem na Kombreškem, kjer se Je borila
19.	brigada. Spominsko ploščo bodo postavili tudi talcem v Peternelu v Brdih, Med letom bo organizacija Zveze borcev priredila tudi več partizanskih manevrov in pomagala mladini predvoja-ške vzgoje ter vključila v strelske družine še več svojih članov. Bivši borci in aktivisti »o pokazali izredno požrtvovalnost tudi pri odstranjevanju snega v zasneženih partizanskih krajih na Lokvah, v Cepovanu, Otlici, Dolpredmeji in Kromberškem.
V Grgarju Je dobro uspel tudi občni zbor. Organiziranih imajo 178 članov, med njimi 50 žensk. Pri volitvah novega odbora so izbrali več novih ljudi zato, ker se je stari odbor lani sestal le dvakrat in nekajkrat na posvet. Pri volitvah pa so premalo upoštevali tudi aktiviste.
Padlim borcem bodo postavili spomenik. Med drugim so sklenili, da bodo v Matjaževem dolu zopet obnovili kamen v spomin na grozne dni. ko je leta 1800 razsajala v teh krajih kolera. V Šempasu pa bodo podelili spomenice svojcem padlih ln žrtev fašističnega nasilja ter igrali ob tej priliki igro »Mati«.
-Jp.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA:
V petek 2«. marca bo ob 20 v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta
predaval tov. dr. Rupreht Janez, specialist za kožne bolezni: aSodobno zdravljenje kožne tuberkuloze« (s projekcijskimi slikami).
znašata mrva dva poviška po B00 din,
tretji pa 700 din. Za ostale nazive, za katere so določeni periodični poviški, znaša povišek po 700 din me. sečno.
Poleg plače in periodičnih poviškov pripada uslužbencem, ki so na določenih položajih, tudi položajni dodatek, ki znaša v posameznih razredih položajnih dodatkov: v I. položajnem razredu 3000 do 8000 din, v II. razredu 2000 do 4000 din, v III. razredu 1500 do 3000 din, v IV. razrediu 1000 do 2000 din, v V. razredu 800 do 1500 din, v VI. razredu 500 do 1000 din in v VII. razredu 300 do 800 din.
Učiteljem na vasi se izplačuje do končanih 12 let službe poseben dodatek v stalnem mesečnem znesku, in sicer do 3 let službe 500 din, od 3 do 6 let 400 din, nad 6 do 12 let 300 din. Učiteljem in vzgojiteljem na vasi pripada brezplačno stanovanje in kurjava. V leta službe za napredovanje se računa ves čas, ki so ga uslužbenci prebili v službi pri delu svoje stroke oziroma pri delu iste ali podobne narave, kakor tudi čas, ki so ga prebili po potrebi službe pri drugem delu.
Zdravstvena služba
Uredba o nazivih in plačah usluž-bncev v zdravstveni službi določa, da so prejemki uslužbencev v zdravstvenih ustanovah in službah sestavljeni iz osnovne plače in dodatkov. Osnovne plače »e določajo po šolskih in strokovnih kvalifikacijah, po uspehu pri delu in letih službe ter po lestvici plačnih razredov, določenih v temeljni uredbi o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov. Nazivi uslužbencev so razvrščeni v plačne razrede takole:
1.	pomožni medicinski laborant, lekarniški laborant, zobarski asistent in maser od XX. do vštevši XIV. plačnega razreda;
2.	bolničarji, higieničarji in otroške negovalke od XIX. do XIII. plačnega razreda;
3.	babice, vštevši tudi pripravnice
za ta naziv, od XVIII. do XI. plačnega razreda;	*
4.	medicinski laborant, sanitarni in medicinski tehnik, zdravniški in far. macevtski pomočnk, zobni tehnik in zobar, vštevši tudi pripravnike za te nazive, od XVI. do IX, plačnega razreda.
5; farmacevt, sanitarni kemik, sanitarni inženir, vštevši tudi pripravnike za te nazive, od XIV. do VI. plačnega razreda;
8.	zobozdravnik in zdravnik, vštevši tudi pripravnike za te nazive od XIV. do V. plačnega razreda;
7.	farmacevt, sanitarni kemik in sanitarni inženir specialist do V. plač-nega razreda;
8.	zdravnik specialist do IV. plačnega razreda in primarij do vštevši
II.	plačnega razreda.
Zobarji, ki imajo višjo strokovno izobrazbo — dokončano višjo zobarsko šolo, »e uvrščujejo od XV. do VIII. plačnega razreda.
Uredba vsebuje tudi predpise o pripravniški dobi, nastavitvi ln napredovanju. Razen tega določa dodatek za delo v pogojih, nevarnih za življenje, za posebne 'delovne pogoje, za nočno službo, dežurstvo in honorar za izredno delo. Dodatek za delo v pogojih, ki so nevarni za zdravje, bodo prejemali uslužbenci, ki delajo z radijem, pri rentgenu. v oddelkih za tuberkulozo itd. Prejemali bodo dodatek v stalnem mesečnem znesku od 500 do 3000 din. Zdravnikom in sanitarnim inženirjem, ki so v higiensko-epidemio-loški službi, pripada dodatek v stalnem mesečnem znesku od 2000 do 6000 din. Dodatek za nočno službo bodo prejemali farmacevti, ki stalno opravljajo nočno službo v krajih, kjer je samo ena lekarna z enim farmacevtom. Prejemali bodo stalni mesečni do. datek od 1000 do 2000 din. Uslužbencem zdravstvene stroke pripadajo tudi periodični poviški vsaka tri leta efektivne službe, ki so jo prebili v najvišjem plačnem razredu določenega naziva.
TUSTE TRAKTORISTOV SO SE SPET POMNOŽILE!
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Breda, 36. marca: Predrag, Emanuel, Sorčan.
Četrtek, 37. marca: Srden, Rupert, Sta-
nimir.
SPOMINSKI DNEVI
36. III. 1827. — Umrl na Dunaju skladatelj Ludwig van Beethoven.
36. III. 1838. — Rojen na Brdu pri Bohinjski Bistrici pisatelj dr. Janez Mencinger.
36. III. 1846. — Prvič izšla v »Novicah« Prešernova »Zdravljica«, ki jo je pesnik napisal že leta 1844, pa tedaj cenzura ni dovolila objave.
36. m. 1884. — Umrl pesnik Ivan Veeel-
Koseski.
36. III. 1943. — Velika partizanska zmaga v Jelenovem žlebu.
26.	III. 1844. — Zavzeta postojanka Lavrica, posadka zgorela z vsem orožjem, s
OLO — LJubiJana-okolica, pov. za trgovino in gostinstvo obvešča vse KLO, da dostavijo sezname potrošnikov za industrijske bone za mesec april ravno tako kot za mesec marec 1952 in to najkasneje do 5. aprila 1952.
Za doktorja vsega zdravilstva Je bila v toboto promovirana tov. Zakrajšček Ve-leata. Čestitamo!	1905-n
Slušatelji Agronomske ln Gozdarske fakultete, ki so določeni za semestrsko prakso v Novo Gorico obveščamo, da odpu-tujejo skupno v soboto 29. marca s prvim vlakom preko Sežane. Zbirališče je pred kolodvorom ob 4 zjutraj. — Dekanat.
Absolventi elektrotehnike ekskurzisti v ßvico imajo 28. marca sestanek ob 18. uri v elektroseminarju. — Odbor. 1908-n Društvo ekonomistov Slovenije obve-Sča ljubljansko članstvo, da bo občni zbor področnega društva za mesto Ljubljano v sredo 26. marca ob 16. Člani — dvignite legitimacije in oglejte si osnutek spremembe pravil!	1907-n
Ustanovni občni zbor sekcije za športno medicino pri SZD bo v četrtek 27. marca ob 19.30 v prostorih Instituta za Športno medicino v Ljubljani, Tabor 13-Vabljeni kolegi zdravniki, ki sodelujejo pil pregledih športnikov in se zanimajo tm Športno medicino. — Pripravljalni «Mbor.
Gledališče
DRAMA
Sreda, 26.. ob 20: Hsaumg: Gospa Biserna reka. Zaključena predstava za gozdarski ln ekonomski tehnikom v Ljubljani..
OPERA
Sreda, 28., ob 20: Giordano: AnOree Chenier: Premiera in L reprize.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA (bivša Frančiškanska pasaža)
Sreda, 26. marca ob 20: Lope de Vega. Premeteno dekle.
Četrtek, 27. marca ob 20: X. Cankar, Jakob Ruda. Znižane cene.
Petek, 28. marca ob 15: K. Brenkova.
Mačeha in pastorka. Znižane cene.
Ob 20:	J. B. Priestley, Inšpektor na
obisku.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Ročne lutke — Resljeva cesta 2S
Sreda, 26. marca: Zaprto.
Četrtek, 27. marca ob 16: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«. Zaključena predstava za osnovno šolo Bežigrad.
Marionete — Šentjakobski trg
Sreda, 26. marca ob 17.30: Malik: »Žogica Marogica«.
Četrtek, 27. marca: ob 17.30: Počel: »Čarobne gosli«.
Prodaja vstopnic dnevno od U do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Frančiškanski pasaži.
Predavanja
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V	četrtek 27. marca bo ob 20 v dvorani
Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, »Večer poučnih filmov« (Lovci na korale in gobe — Vrste morskega ribolova — Zoološki vrt).	1914-n
V	sredo 28. marca predava v Slavistič-
nem društvu dr. J. Mahnič O evropski modemi. Predavanje bo v slovenskem institutu, začetek ob 8. url.	1901-n
Šolski svet III. gimnazije vabi starše in druge na Javno predavanje s pedagoško temo o nadarjenosti otroka, ki bo v četrtek 27. marca ob 19,30 v avli m. gimnazije.	1903-n
Društvo matematikov in fizikov LRS prireja za širšo strokovno Javnost predavanje »Topo loška klasifikacija zaprtih ploskev«. Predaval bo prodekan eko-
IZ NAŠIH
'KRAJE P
V soboto, dne 22. marca je bil v Ljubljani komčan dvomeseični tečaj za kmetijske traktoriste, ld ga Je organiziral Svet za kmetijstvo ln gozdarstvo. Udeleženci, ld Jih je bilo skupno 48, so na kontnem izpitu pokazali, da so imeli res dobre predavatelje in da so se tudi sami pri učenju potrudili — saj Je opravilo izpite 6 udeležencev tečaja z odličnim, 21 pa s prav dobrim uspehom. — Na sliki udeleženci tečaja s svojimi predavatelji.
V	Beli krajini ustanavljajo
klube rezervnih oficirjei
V Bell krajini, ki je bila žarišče osvobodilnega boja, je danes razmeroma največ rezervnih oficirjev JLA. Zaposleni so v raznih podjetjih in usta. novah ali pa živijo na posestvih, kamor so se vrnili po demobilizaciji. Vsi ti so včlanjeni v organizacijo Zveze borcev in se radi udeležujejo različnih prireditev, partizanskih pohodov in manevrov. Samo lani je pri tem sodelovalo nekaj tisoč bivših borcev, rezervni oficirji pa so pohode ta manevre vodili.
nomske fakultete tov. dr. Vadnal Alojzij v sredo 26. marca ob 20. v fizikalni predavalnici Univerze.	looo-n
Koncerti
Jean Fonmler In Glnette Doyen koncertirata v torek 1. aprila. Spored Javimo, vstopnice danes ln jutri za abonente v
Knjigami muztkallj.	1910-n
Koncert zborovskih skladb Vasilija Mirka bo v sredo 2. aprila v Filharmoniji. Poje zbor SF. dirigira Rado Simoniti.
Studenti Univerze Imajo simfonični koncert v četrtek 27 marca ob 20.15 v Filharmoniji. Vstopnice pri ZSJ tja Univerzi.
Radio
SPORED ZA SREDO
Poročila ob 5.45, 6.30, 12.30, 15.00, 17.00,
19.30	te 22.00. — 5.30—7.30 Pester glasbeni spored, vmes objave; 5.50—6.00 Jutranja te;ovadba; 6 00—6.05 Objava dnev nega sporeda; 7.00—7 10 Pregled tiska ln radijski koledar; 12.00 Lahek opoldanski koncert; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13 00 Iz predalov pionirskega uredništva , 1315 Včeraj ta danes (stare tu nove melodije), vmes objave: 14.00—14.10 Pregled knjižnega trga; 15.10 Zabavna glasba, vmes objave; 15.30 Želeli ste — poslušajte! (narodna glasba); 16-00 Antonin Dvofak: Odlomki iz opere »Rusal-ka«; 17.10 George Gerschwln: Američan v Parizu. J Hellmesberger; Plesna scena; 17 30 Šolska ura za višjo stopnjo — Božo Petek: Kako Je človek dobil krila (ponovitev); 18.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika Koritnik ln Sonja Hočevar ;18.30 Iz našega gospodarstva — Ing Dolfe Cizej: Obisk na državnem kmetijskem posestvu St. Jurij pri Celju; 18.40 Slavko Osterc: Suita v enem stavku za violino ln klavir — Izvajata Nada Jev djenijevič-Brandlova in Marijan Lipovšek: 19.00—19.10 Oddaja Radia Jugoslavija v nemškem jeziku na valu 327.1 m;
19.00—19.30 Zabavna glasba; 19.40 Zabavna glasba, vmes objave; 20.00 Ivan Cankar: Aleš z Razora (radijska igra — ponovitev); 20.45 Kar hočete! (orkestralna ln solistična glasba); 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20 Primož Ramovš: Divertimento za godalni orkester; 22.45—23 00 Zabavna glasba — na valovih
202.1	in 212.4 m; 22.45—23.00 Oddaja Radia Jugoslavija v poljskem jeziku na valu' 3*7.1 ms
Graditev novih ladij v ladjedelnici »Uljanik« v Pulju
V puljski ladjedelnici »Uljanik« bo •analu gotova prva ladja iz skupine šestih potniških motornih ladij obalne plovbe tiipa »Opatij««, ki jih gradijo za Jadransko linijsko plovbo, da bodo v prometu na jadranskih potniških turističnih progah. To so prve potniške ladje obalne plovbe, ki jih po vojni j rodimo v naših ladjedelnicah. Ce bo pravočasno prispel električni material bo prva ladja te skupine že v maju izročena prometu, do konca leta pa bodo dovršene še druge ladje. Na vsaki bo prostora za 800 potnikov.
Ladjedelnica »Uljanik«, bo dala naši obalni plovbi še eno ladjo. Bivši »Beograd«, ki je bil med vojno potopljen in so ga dvignili iz morskega dna delavci »Brodospasa«, bo te dni izročen podjetju za potniške ta tovorne proge na Jadranu. Ta ladja ima 1700 ton nosil nosti, imenovala pa se bo »Lastovo«.
V zadnjem času bo se pričeli zdru ževati v klubih rezervnih oficirjev, k, so jih že ustanovili v Črnomlju, Metliki in Semiču. O mnogočem so se že pogovorili. Za izpopolnjevanje svojega vojaškega znanja bodo imeli praktične in teoretične vaje napada in obrambe n bodo kot opazovalci sodelovali pn vajah tamkajšnje vojaške garnizije. Vsi bodo tudi učitelji v centrih pred-vojaške vzgoje. Polnoštevilno se bodo udeleževali različnih predavanj skupno z aktivnimi oficirji in se bodo vs, naročili na »Narodno Armijo«. Vključili se bodo tudi v klube Ljudske teh nike, ustanovili strelske družine in pr.-rejali strelska tekmovanja. Prispeval! bodo tudi napisane spomine na partizanske boje za Belokranjski partizanski zbornik. Izvolili so posebne odbore časti, ki bodo reševali posamezne primere prestopkov svojih članov.
Na sestankih so izvolili tudi delegate za ustanovni sestanek okrajnega odlbora kluba rezervnih oficirjev, ki b, 30. aprila v Črnomlju.	J- V.
Nov rudnik svinca Ln cinka na Kosovem
Prvega aprila se bo začelo izkoriščanje novega rudnika svinca in cinka Ajvalija na Kosovem. Rudnik bo z železniško postajo Radovac povezan z žično železnico, ki bo imela za seda. zmogljivost 30 ton na uro. Sedaj montirajo izvozni stroj, ki bo dvigal iz jame vagomčke s hitrostjo 4 m na sekundo.
Ptujčani si ne želijo obiska petokolonašev in kuUurbundovcev
V	petek zvečer, 31. t. m., je bil na
Vičavi pri Ptuju izreden frontni sestanek v zvezi z nezaželenim obiskom Antonije Pogačnik roj. Kelc, žene peto-kolonaša Karla Pogačnika iz Avstrije. Karl Pogačnik ni povzročil našim državljanom samo veliko materialno škodo in aktivno sodeloval v preganjanju naših ljudi, temveč je kriv tudi smrti akademika agronoma Mihaela Anžeda, katerega Je v času okupacije zvabil v Ptuj, kjer Je bil aretiran -in nato ustreljen. Ker si Pogačnik sam ne upa v Jugoslavijo, le poslal svojo ženo Antonijo, ki je našla zatočišče pri družini Derkovič na Vičavi, primerno družbo pri Katici Senčar iz Ptuja in pravno zaščito pri odvetniku dr. Juriju Slugi v Ptuju. Tega odvetnika Je namreč Pogačnikova pooblastila, da Jo zastopa v neki zapuščinski zadevi, istočasno namreč, ko je izzivala Pogačnikova v družbi Senčarjeve ali Derkovičeve po Ptuju s svojim nemškutar jen jem,	zaradi katerega so se
zgražale žene na trgu, so organi oblasti lahko čitali vloge iz pisarne dr. Shige. v katerih dr. Sluga poudarja, da je Antonija Pogačnikova Slovenka, ki Jo je spravila v Avstrijo samo bolezen, njenega moža pa le ugodna prilika za službo,, ker take v Ptuju ni imel itd. Prav zaradi takega izzivalnega obnašanja gosta iz Avstrije je prišlo do izrednega frontnega sestanka, katerega se Je udeležilo okrog 200 članov OF. Na tem sestanku so imeli kratko poročilo predsednik mestnega odbora Fronte Janko Vogrinec in tov. Jože Vrnjak ter Viktor Knez. Vsi imenovani so poudarili osnovna načela naše politike do sosednih držav, možnost, da se vrnejo v našo državo državljani, ki se niso z ničemer pregrešili zoper lastni narod ln so zašli v bedo emigracije le po krivdi zločincev, od katerih so bili zapeljani, In poizkuse domače ter tuje reakcije, da tolmači to širokogrudnost naše ljudske oblasti kot slabost.
V	diskusiji so frontovci razkrinkali predvojno in medvojno zločinsko početje Karla Pogačnika, večkratnega funkcionarja nacističnega aparata, člana ptujskega kulturbunda, gestapovca in SS-ovca. Ugotovili so, da Pogačnikova ni našla slučajno varnega zavetišča pri Der-kovičev* roj. Stanitz, saj je znano, da se Je v nekdanji gostilni Stanitz na Bregu še v pred aprilski Jugoslavi ji sestajala nemčurska tn petokolonaška druščina, kateri je večkrat stregla tudi Der-kovičeva. Svoje vzroke Ima tudi dejstvo, da si je Pogačnikova izbrala za pravnega zastopnika ptujskega odvetnika Jurija Slugo. Znano Je namreč, da Je skril dr. Sluga ob koncu predaprilske Jugoslavije v svojem vinogradu izdajalca Hintzeja iz Orešja ln njegovo ljubico Schneditzovo. samo da Hintzeju ob mobilizaciji ni bilo treba iti v jugoslo-
vansko vojsko. Predlog, da se dr. Slugi onemogoči izvrševanje advokatskega poklica in izrabljanje koncipienta Franca Aliča, ki so ga fašisti obsodili na smrt in pozneje pomilostili, je naletel na burno odobravanje,
Spričo vseh teh dejstev se je razburjenje množice stopnjevalo do pripravljenosti, da prežene Pogačnikovo takoj nazaj v Avstrijo. Zato je šla množica froutovcev po končanem sestanku pred Derkovičevo stanovanje, zahtevala od Pogačnikove, da se takoj pripravi za pot, in Jo izgnala z Vičave. Organi notranje uprave so poskrbeli za osebno varnost nezabeljenega gosta in mu omogočili takojšen povratek v Avstrijo.
Udeieženci sestanka so se razšli trdnim sklepom, da bodo tako nastopili v vseh primerih, kjer gre za ljudstvu nenaklonjene in v Ptuju nezaželjene osebe, ki poskušajo zopet dvigati glave misleč, da so naši narodi pozabili gorje minule vojne in da je prišel zanje čas za protiljudsko rovarjenje, petokolona-štrvo in rušenje miru med našimi delovnimi ljudmi, ki imajo le eno željo in skrb: da si zgradijo neodvisno, miroljubno in svobodno socialistično domo vino.
PODMELEC. Krajevni ljudski odbor Je našim prebivalcem zelo ustregel, ko je poskrbel, da Je začela pekarna na Kneži spet peči kruh. ki ga prodajajo v trgovini kmetijske zadruge. Prebivalci pa želijo, da bi odprli v Podmelcu ali v Klavžah gostilno, ki jo imajo sedaj samo na Kneži. — Že dolgo časa nismo imeli v Podmeleu nobenega množičnega sestanka, četudi bi se bilo potrebno o marsičem pogovoriti. Morda bo s tem v zvezi bolje, ko bomo dobili novo občino, ki bo zajemala več vasi.	b.
IDRIJA. Pred kratkim smo ustanovili v Idriji olepševalno društvo. Na prvem sestanku so člani sklenili, da bodo začeli na grajskem vrtu vrtnarijo, kjer bodo urediti tudi tople grede in gojUi lončnice, enoletne hi druge cvetice, le-potično grmičevje in zasadili drevesnico. Kdor bo pomagal v vrtnarji, bo dobil v brezplačno uporabo kos vrta. Sklenili so tudi, da bodo priredili v okviru ljudske univerze predavanje o pomenu in nalogah olepševalnega društva v našem mestu. Vplivali bodo na hišne gospodarje, da bodo ti olepšali svoje hiše, uredili vrtove in bližnjo hišno okolico. Prav tako bo -treba urediti tudi rudniška in druga javna poslopja, ki zdaj izgledajo zelo klavrno.
KONJICE. Obvezniki predvojaške vzgoje industrijskega centra v tovarni usnja »Konus« so te dni napovedali v počastitev 1. maja tn rojstnega dne maršala Tita vsem industrijskim centrom predvojaške vzgoje v okraju dvomesečno tekmovanje, ki bo trajalo do
20.	maja. Tekmovali bodo v desetih točkah, in sicer: kje bodo imeli najmanj dzostankov. pri predvojaški vzgoji, v boljši disciplini, v katerih centrih bodo obvezniki čim bolje obvladali strokovni pouk., kje si bodo bolje uredili prostore in poligon. V napovedi tekmovanja je zajeto tudi kulturno - prosvetno delo, vključevanje obveznikov v razna društva itn drugo.	L. V.
SOLČAVA. Vprašanje, ki je za Solčavo in Luče najbolj pereče, so prometne zveze. Prebivalci bi želeli, da bi se končno uredila zveza z avtobusom, ki pelje zjutraj iz Ljubnega proti Celju-Ta odpelje namreč nekaj minut pred prihodom avtobusa iz Luč in Solčave. Ce bi potnikom omogočili direktno zvezo, bi jim bilo prihranjeno mnogo dragocenega časa in neprijetnega čakanja, poleg tega pa bi bil avtobus za Šmartno ob Paki primerno razbremenjen. E.
Na Planini pri Rakeku je gorelo
V ponedeljek. 24. marca Je pogorela v Gornji Planini stanovanjska hiša Jakoba Žnidaršiča, p. d. Tofetova. Ogenj je izbruhnil sredi poldneva v podstrešju m je bilo v hipu v dimu in plamenu vse ostrešje. Na srečo so rešili iz goreče hiše pohištvo in še nekaj najpotrebnejših stvari, vse ostalo pa je postalo žrtev plamena in trpi družina veliko škodo, saj Je uničeno tudi gospodarsko orodje ;n zaloga sena, ki je bilo pod streho. Sreča je tudi, da ni bilo vetra, sicer bi požar močno ogrožal sosednje hiše in gospodarska poslopja. Ogenj je zakrivil dimnik in družina v hiši ni vedela, da ji gori streha nad glavo. Zelo čudno pa je, da je zmanjkalo vode v vodovodu in da so morali nositi ljudje vodo za gašenje v škafih.	J* v«
Požar na Desterniku
Prejšnji teden je prizadela Lenartovo družino na Dersteniku strašna oesreča. Zvečer ob pol devetih je zajel plamen vso hišo. Domači so komaj rešili življenja. Sosedje so Jtm hitro priskočili na pomoč, da hi jim rešili poljske pridelke, vozove in drugo. Hišo je uničil ogenj. Pretresljiv je bil pogled na mater, ki je z otrokom pribežala iz goreče hiše.
Nedvomno bodo dobri delovni ljudje od blizu ta daleč težko prizadeti družni radi pomagali iz nesreče, obenem pa bodo tudi podvzeli vse. da se tako nesreče v naši okolici ne bodo več ponavljale.	Mi
Miličnik ga je obvaroval
nesreče
Se vedno se dogaja, da tudi podnevi srečuješ po ljubljanskih ulicah pijance, ki se zelo malo menijo za svojo okolico in se celo zoperstavljajo pripadnikom Ljudske milice. Med te lahko uvTstimo tudi Franca Fugino, čevljarskega mojstra iz Bernikove ulice, ki je pred dnevi v dopoldanskih urah prekomerno opit tako vozil po najbolj prometnih ulicah s kolesom, da so se mu vozila in pešci le s težavo umikali. To Je opazil miličnik in ga ustavil. Pijani Fugina je miličnika pograbil, ko pa se ga je le-ta osvobodil, ga je začel Fugina še zmerjati. Mimoidoči so se nad početjem pijanega Fuglne zgražate
Mar je tako početje, ki bi lahko terjalo čl/oveško žrtev, primemo za kulturno mesto?	Rti
Zakrknjen morilec pred sodiščem
Na prvi pomladanski dan so napolnili prebivalci Notranjih goric razipravno dvorano okrožnega sodišča v Ljubljani do zadnjega kotička.
Pred senatom, ki mu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča tov. Jezeršek, se je zagovarjal Stanko Geohelli, ki je 7. oktobra lani na svojem domu v Notranjih goricah na okruten način umori! svojo ženo Ano.
Obtoženec je omenjenega dne okrog treh popoldne v kuhinji pobi] svojo ženo s pručko, ki jo je na njej razbil in ji tako prizadejal težke poškodbe. Pri obdukcijskem pregledu njenega trupla >o ugotovili številne potpludbe po vsem telesu od glave do nog. Umrla je po do c h mukah zaradi izkrvavitve.
Kakor Je ugotovil strokovnjak psihiater, je obtoženi Geohelli skrajno surov in družbi nevaren patološki Up. ki pa je povsem odgovoren za svoja dejanja. Zaradi njegove surovosti so se ga domačini i® sodelavci na železnici izogibali. Vseh pet njegovih otrok je odšlo od doma ker jih je često pretepal. Svojo ženo je začel pretepati že nekaj let po poroki. Otrokom je govoril, da Jo bo ubil z nožem. Hčerki je tudi izjavil, da mu Je žal, da ni njene matere že pred dvajsetimi leti ubil. ker bi bil zdaj že prost.
znancem v gostilni, kjer Je popil štiri k ..aret: žganja. Ta znanec je potem kosil na njegovem demu, po kosilu pa ga je spremil na kolodvor. Zagovarjal se je. da ga je žena po povratku domov začela zmerjati. V jezi je zgrabil pručko in Jo začel pretepati. Po četrtem udarcu Je žena obsedela na tleh in ga prosila za vodo. Dal ji jo Je, zapri vrata in sipe.t odšel v gostilno popivat. Ko se je vrnil domov, je našel ženo še vedno na tleh. Prijel jo je in dvignil, potem pa šel po hčerko Marijo. Skupaj sta s kolodvora telefonirala po rešilni avto.
so prišli reševalci, je bila Geohelli-jeva že mrtva.
Vse priče so opisovale Ano Geohelli-ievo kot mirno in pridno ženo, ki ni bila klepetava in se ni pritoževala, čeprav je mnogo pretrpela zaradi moževe surovosti.
Na razpravi se Je obtoženec obnašal skrajno cinično.' tako da Je predsednik ugotovil, »da se zagovarja brez vsakega obžalovanja, deloma celo s smehljajem na obrazu«.
Javni tožilec je predlagal zanj smrtno kazen. Dr. Žirovnik, ki je obtoženca zagovarjal po službeni dolžnosti, ga je skušal razbremeniti, kar pa so navzoči ljud. je sprejeli z mrmranjem. Sodišče Je mo. rilca obsodilo na 20 let strogega zapora
Usodnega dne dopoldne je bil z nekim 1 in 5 let izgube državljanskih pravic.
Kino
LJUBLJANA — KINO »UNION«: ameriški barvni film: »Neptunova hči«. Tednik. Predstave oj 16, 18.15 in 20.30. Cena vstopnicam se zviša za din 5 zaradi nastopa »človeka iz gume« pred kinopred-stavaml.	_
KINO »SLOGA«: francoski film: »Varujte se plavolask«. Tednik. Predstave ob 16 18 in 20.
KINO »MOSKVA«: ameriški film: »Vse o Evi«. Brez tednika. Predstave ob 18. 18 JO
KINO »TRIGLAV«: angleški film: »Lady Hamilton«. Tednik. Predstavi ob 1730 ln 20.	_
KINO SISKA: angleški film: »Humoreska«. Brez tednika. Predstave ob 16
18.15	ln 20.30.
Prodaja vstpnie v kinematografih eno uro pred pričetkom predstave.
CELJE — KINO »METROPOL«: angleški film: Rumeni metulj«.
KINO »DOM«: angleški film: »Mr. Emanuel«.	_	,
JESENICE: ameriški film: »Humoreska« KRANJ — KINO »STORŽIČ«: angleški film: »Zasebno življenje Henrika VIII.« KAMNIK: angleški film: »Leseni konj«. DOMŽALE: francoski film: »Mi otroci«.
Obvestila
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
»Z odločbo KLO Sv. Florjan štev. 217 z dne 15. 3. 1952 preidejo v likvidacijo z 11. t. 100*. podjetja: Krajevno trgovsko
podjetje Sv. Florjan, Obrtna podjetja Sv. Florjan (krojaštvo-mesarija). Likvidacijska komisija poziva vse upnike, da prijavijo svoje terjatve v roku enega meseca po tej objavi na naslov KLO Sv Florjan p. Mislinja.	1903-a
MALI OGLASI
ZLATO URO znamke »Iko« sem izgubila od Privoza do magistrata Vrniti za nagrado na naslov v oglasnem odd. 3712-10 NOV KOTEL za žganjekuho (model brzo-paralnik) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	3679-4
ZLATO za zobe ln gojzarje St. 43 prodam Ljubljana, Predjamska 14	3683-4
SENO, goveje, par tisoč kilogramov, prodam. Naslov v oglasnem odd. 3680-4 PISALNI STROJ »Continental« prodam Plevnik, Staničeva 37, Bežigrad. 3676-4 80BROVEC ali zarezno opeko kupi Vidmar, Vodnikova 31.	3675-5
KUHINJSKO OPREMO proda — Vidmar.
Vodnikova 31.	3674-4
DEL HIŠE. parcelo, hišico, kupim ob magistratu. Ponudbe pod »Le resen« na oglasni oddelek.	3325-7
BRIVSKI POMOČNIK z mojstrskim izpitom išče zaposlitve, po možnosti v krajevno brivnico kot poslovodja. Ponudbe pod »Vesten« na podružnico Slov. poročevalca Kranj.	3654-1
ZDRAVEGA CEBULCKA. večje količine prodamo po 40 din kg. Oglasite se: Gosposka 3-1, Ljubljana ali telefon 53-15
8381-4
RAZNAŠALKO-(CA)
za dostavo »Slovenskega poročevalca« v Stražišču, sprejme uprava podružnice »Slovenskega poročevalca«, Kranj.	'
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam Rakove, čevljar. Duplje številka 31.	3656-4
ČEVLJARSKI ČISTILNI STROJ tn radijski aparat »Saba« 6+1 z magičnim očesom prodam Krmelj. Poljanska cesta št. 17. Škofja Loka.	3657-4
V NEDELJO izgubljena od Nebotičnika do kolodvora vrvica za Kandahar vezi za smuči Vrniti za nagrado na Cankarjevo 4-V, Jamar.	3699-1#
ROČNO URO. izgubljeno 23 marca, vrniti za nagrado na naslov v oglasnem oddelku.	3605-10
Jmrli
Umrla nam Je naša mama, stara mama, sestra teta MARIJA OBLAK roj. KRNC.
Pogreb bo v četrtek ob 15 iz kapelice sv. Jnkbba na Zalah — Žalujoči sin Nace z ženo Maro ln hčerka Angelca Glavač S družino. — Ljubljana. Sneberje, Ločen. Skovc, Kranj.
VELIKA TRANSFORMATORSKA POSTAJA V KLEČAH BO BREZ MOTENJ ZAGOTOVILA PRESKRBO LJUBLJANE Z ELEKTRIKO
Te dni se bo začela gradnja velike transformatorske postaje pri Klečah v Ljubljani. Ta transformatorska postaja bo poleg transformatorske postaje v Pekrah pri Man boru druga največja po-»taja v naši državi.
Slovensko 110.000 vol too glavno prenosno omrežje se hitro razvija. Koma; nekaj let je minilo, odkar je prvič začel obratovati pri nas daljnovod s tako visoko napetostjo. Gradimo velike električne centrale Moste, Medvode in Šoštanj. Te centrale bodo povezane v tern vozlišču, skozi katero se bo pretakala energija Soče proti Mariboru, kada-r Drava ne bo imela vode; poleti, ko ima Drava ugodno vodo, Soča pa minimalni vodostaj, pa bo šla energija v obratni smeri.
Z-aradi naglega razvoja in pa dejstva da moramo draga stikala in druge naprave še vedno kupovati v inozemstvu, smo morali sedanjo transformatorsko postajo v Črnučah pri Ljubljani sprot posvečali z novimi daljnovodi in transformatorji. V zadnjih letih je bil po dvojen tiu.000 volim daljnovod Podlog-Cmuče, podvojen sistem zbiralnic, dodan velik UNRRA transformator za transformacijo od 60.000 na 20.000 voltov; zgrajen je bil 110.000 voltni daljnovod Črnuče—Radovljica in začasno priključen na 60.000 voltov, nadalije
110.000	voltni daljnovod do Soških elektrarn, ki je tudi nekaj časa obratoval s 60.000 volti. Treba je bilo dograditi novo začasno 110.000 voltno sti-kališče, kjer je bil postavljen drug velik UNRRA transformator. Nanj je sedaj vezan 110.000 voltni daljnovod iz soških elektrarn in 110.000 voltni daljnovod iz 'Velenja. Po tej važni energetski poti se pretaka energija med soškim in dravskim bazenom in se tako pravilno dopolnjuje možnost proizvodnje im zadovoljitev porabe električne energije.
Na 20.000 voltni strani je Jpil priključen nov daljnovod za Litostroj, nov daljnovod za radijsko postajo, v kratkem pa bosta še priključena nova daljnovoda do Vevč in do transformatorske postaje na Mirju v Ljubljani. Tudi elektrarni Medvode in Moste bosti kmalu dajali energijo v to vozlišče. Res je torej že skrajni čas, da se postavi nova transformatorska postaja, ki bo s sodobnejšimi tehničnimi sredstv. laže povezovala številne daljnovode. Predvsem je v programu, da bomu
60.000	in 20.000 voltno napetost po letih polagoma opustili. Tudi 60.000 voltna napetost za napajanje Ljubljane je postala premajhna. Za napajanje mesta je nameravana enotna napetost 35.000 voltov, daljnovodi za prenos velikih količin električne energije na razdalje 100 in več kilometrov pa bodo obralo vali z napetostjo 110.000 voltov.
Odločitev, da se začne graditi za Ljubljano in okoliško omrežje nov,-, vozlišče, je bila zrela sicer že pred leti. vendar se je gradnja odložila na poznejši čas zaradi zelo velikih stroškov
Po skrbnem in večletnem prevdarja-nju je bilo odločeno, da se nova postaja postavi na desnem bregu Save ot severozahodnem obronku Kleč. Letos bomo zgradili večino stavbnih objektov, pozimi pa bodo izvršene montaže V prvi polovici prihodnjega leta bo postaja verjetno začela obratovati z enim transformatorjem.
Na to novo vozlišče bodo priključil
110.000	voltni daijonovod iz Trbovelj. Šoštanja, Radovljice, Doblarja in Sent Petra na Krasu. Pozneje je v načrtu št povečanje postaje za podvojitev daljno, vodov. Transformacija bo še več kakoi enkrat močnejša od dosedanje na Črnučah glede na pričakovano povečano pro.ivoonjo in [.«raco eičitaricne energije v prihodnjih letih. Transformatorska postaja bo oddajala mestu energij* po 35.000 volilnih daljnovodih in kablih. Tako bo kmalu opuščeno sedanj: preobremenjeno 6000 voltno mestn, omrežje; napetost v tem omrežju bc dvignjena na 10.000 voltov, zgrajene bodo še nove vmesne transformatorske postaje za transformiranje od 35.000 na
10.000	voltov. Takrat je nameravano, da se bo poraoa električne energije za industrijo itn gospodinjstvo v Ljubljani kr okolici znatno dvignila.
110.000	voltno stikališče bo na prostem. Konstrukcija bo sestavljena iz votlih železobetonskih stebrov, ki jih bedo izdelali v Zagrebu. 35.000 voltno stikališče bo v posebni stavbi, sezidani po najnovejših načelih gradnje takih poslopij. S tem bo zagotovljena stalna neprekinjena dobava električne energije Ljubljani brez motenj. Osrednji
pro6tor za upravljanje električnih naprav na daljavo bo opremljen po naj. novejših tehničnih načelih.
Varnost naprav in brezhibnost obratovanja bodo varovale številne zaščito* naprave. Prav tako bodo signalne in crmilne naprave zelo izpopolnjene. Za sporazumevanje bo služilo večje število visokofrekvenčnih telefonov, kakršni služijo za pogovore po žicah visoke napetosti in jih že izdeluje domače podjetje »Telekomunikacije« v Ljubija ni. Za kasneje pa je v načrtu tudi izpopolnitev s posebnim sistemom meritev na daljavo. Te meritve, ki jih neprekinjeno prenaša visoka frekvenc--oo daljnovodih visoke napetosti, bode imognčalp rpn'raln* dispečerski služb
in del Dolenjske. Na to postajo bodo vezane tudi bodoče vmesne transformatorske postaje, ki bodo po načrtih postavljene v Domžalah, na Vrhniki, v Grosupljah m drugje. Na to postajo bo tudi priključena bodoča elektrificirana železnica. Zla uslužbence bo treba zgraditi stanovanjske hiše v neposredni blii-žmi postaje.
Prvi transformator je že naročen in oo prispel iz Belgije v začetku prihodnjega leta. Transformator je najnovejše konstrukcije in bo imel samo polovične izgube doslej običajnih transformatorjev. Tudi ostala oprema je že skoraj vsa naročena in bo dospela iz Francije, Nemčije in Italije. Načrti s< delo domačih strokovnjakov »Elektro-
Dei transformatorske postaje v Črnučah
v Ljubljani neprekinjeno zasledovanje proizvodnje vseh električnih central v Sloveniji.
Pri transformatorski postaji bo imel; sedež tudli posebna »leteča skupine monterjev« ki bodo, kakor poklicni gasilci, noč in dan v pripravljenosti za hitro odstranitev napak na daljnovodih. S item bodo prekinitve znatne zmanjšane. Opremljeni bodo z vsem orodjem, hitrimi terenskimi avtomobili in ostalimi specialnimi pripravami.
Iz 35.000 voltnih zbiralnic bo pireje-nala energijo tudi vsa širša okolica Ljubljane, tako Gorenjska, Notranjska
projekta« in »Slovenija—Projekta« v Ljubljani. Gradnja je zaupana Splošnemu stavbnemu podjetju v Ljubljani. Tudi vsa montažna dela bodo opravili domači monterji. Celotni stroški so preračunani na okrog 500 milijonov dinair-jev. V prvi fazi gradnje bo zgrajena im stavljena v obrat približno polovica naprav transformatorske postaje.
Nova postaja bo vsekakor pomemben objekt za neprekinjen in zanesljiv prenos velikih količin električne energije v osrčju Slovenije ter znaten prispevek k popolnejši industrializaciji našega gospodarstva.
Lepo durilo slepi mladini
Slepa mladina, ki se vzgaja v Za odu za slepe v Langusovi ulici v Ljubljani, ima doma in na tujem mnogo iskrenih prijateljev. Med temi so j red v sem zavedni Slovenci izseljenci j Ameriki, ki so poslali zavodu mnogo lepih, praktičnih in potrebnih predme-ov, predvsem takih, ki jih zaenkrat pri nas še ni dobiti, potrebna pa so za ;ouk slepih. Tem plemenitim daroval-em so se nedavno priključili novi. Te dni so prejeli v zavodu iz Norveške dragoceno darilo — pisalni stroj za 3railleov točkopis in razne tehnične grače, ki so potrebne za pouk slepih. Prejeli pa so obvestilo, da je na ootu e en pisalni stroj. Glavni odbor Rde-,-ega križa Slovenije je prejel obenem udi pošiljko 250 kg ribjega olja, na nenjeno slepim in drugim slabotnim itrokom v Ljubljani.
Vsa ta darila so poslala progresivna društva na Norveškem po prizadevanju g. Milke Rosenquist iz Osla. G. Ro-senquistova je Slovenka, sestra šolske sanitarne inšpektorice dr. Ane Zalo. karjeve iz Ljubljane. Lani je bila na krajšem obisku v Sloveniji, po vrnitvi v Oslo pa je zainteresirala tamkajšnja napredna društva, predvsem Norveški komite za pomoč od vojne prizadetim in Zensko ligo za mir in svobodo.
Med prvimi so bili deležni pomoči gojenci Zavoda za slepo mladino, med katerimi je še vedno 40o/„ žrtev minule vojne. Precej jih je, ki jim poleg vida manjkata ena ali celo obe roki. Ti so deležni v zavodü prav posebne skrb: in se vzgojitelji trudijo usposobiti jih za samostojno življenje in poklice.
Protiletalska zaščita ▼ mariborski
okolici marljivo dela
V raznih krajih okraja Marfbor-oko-ica je danes 41 tečajev protiletalski laščife, ki jih obiskuje več kakor 1.201 iseb. Pravkar so uspešno zaključili te-;aje v Ješancih, St. Lenartu, Martinu Slivnici, Dobrovcih, Cirknici, Hočah Geršaku, St. liju in v Srednjah, na katerih se je usposobilo za delo v proti etalski zaščiti čez 280 ljudi.
Poleg vseh ostalih nalog so člani protiletalske zaščite pomagali tudi pri čiščenju snega in so v nekaterih krajih v ta namen naredili več sto prostovoljnih delovnih ur. Samo na želez niški postaji v Podvelki so opravi!, preko 900 ur in s tem pripomogli k hitri ureditvi prometa.
Posamezni odbori posvečajo velik, skrb nabavi materiala in opreme za potrebe protiletalske zaščite. V Pesn-ci so iz lokalnih virov uredili sanitetne
sektorsko postajo, ki bo za potrebe Pesnice in sosednih vasi. Tudi v Martinu so nabavili gradivo in opremo za sanitetno službo iz prispevkov raznih kult. prireditev. Posamezni industrijski odbori protiletalske zaščite so pri svojem delu dosegli prav tako zadovoljive uspehe. Med najboljšimi so podjetja za impregnacijo lesa v Hočah, Tovarna dušika v Rušah, podjetja v Ceršaku in druga.	D. B.
Pomenben uspeh naših smučarjev v Italiji
Almanah sarajevske univerze
Profesorji sarajevske univerze urejujejo almanah sarajevske univerze, ki bo opisal delo pravne, medicinske, kmetijsko-gozdarske, veterinarske, tehnične in filozofske fakultete od njih ustanovitve.
V nedeljo Sl. marca je biSo pri Trbižu veliko mednarodno tekmovanje alpskih Štafet. Udeležile so «e ga Štafete Italije, Avstrije, Nemčije, STO in Jugoslavije. Sodelovale so tudi štafete italijanskih alpincev, ki so pred nedavnim uspešno nastopale v Andermattu v Švici.
Vsaka štafeta je bila sestavljena iz treh tekmovalcev, in sicer dveh tekačev in enega alpskega vozača. Prvi tekač je moral preteči 10 km ravninske proge, drugi tekač je moral teči najtežjo etapo vsega tekmovanja okoli 6 km proge iz doline na vrh Višarij (1792 m) in pri tem premagati nad 1000 m višinske razlike, nato pa je vozil alpski vozač 5 km smuka po razmeroma težki progi v dolino, kjer je bil cilj.
Jugoslavija se je udeležila tekmovanja s štafetama: Knific-Pogačnik-Hutar (Gregorčič) in Gregori-Novak-Bizjak (Enotnost). Borba za prva mesta je bila vseskozi dramatična. V prvi predaji je vodila Italija. Na tem mestu je treba pohvaliti oba jugoslovanska tekača v prvi etapi Knifica in Gregorija, ki sta se navzlic temu, da sta bila poškodovana, požrtvovalno borila. V drugi skrajno naporni etapi je prišla v vodstvo jugoslovanska štafeta. Pogačnik je vodil do vrha in prvi predal Hutarju, ki je s hitro vožnjo obdržal vodstvo do cilja. Tudi Novak, ki je tekel v naši drugi štafeti, je izboljšal rezultat za eno mesto, prav tako kakor
Bizjak, ki je prehitel enega tekmovalca. Zelo dobri sta bili italijanska štafeta A in štafeta italijanskih alpincev. Borba je bila do zadnjega napeta in nadvse zanimiva.
Tehnični rezultati so naslednji: 1. Gregorčič — Jugoslavija 1;41:12. 2. Italija A 1;42:52. 3. Reg. Alpini I 1:43:40. 5. Enotnost — Jugoslavija 1;45:10. Prva nemška štafeta je bila 12. in prva avstrijska 18.
Naši štafeti sta se vrnili v domovino z lepimi pokali.
Veleslalom na Uršlji
Športno društvo »Fužinar« iz Guštanja je v nedeljo priredilo veleslalom z Uršlje gore. Med čCani so bili najuspešnejši: Cesar. Famedil (oba Fužinar) in Uršič (Celje), med mladinci pa so se uvelja-viili na prva mesta Cetina (CeJje). Kamnik (Fužunar) in Skudnik (Mežica).
Smučarske tekme v Gorenjem Logatcu
Preteklo nedeljo je smučarska sekcija TD Partizan iz Gornjega Logatca priredila tekmovanje v teku, smuku in skokih. Prireditev je privabila precej gledalcev, ki so z zanimanjem spremljal: potek tekmovanja. Med pionirji je bil najuspešnejši tekmovalec Mitja Vidmar, ki je zmagal v smuku in teku. Med mladinci je bail najuspešnejši Anton An-
Delo Partizana \ Medvodah
S predvajanjem športnega filma »Planica« so v Medvodah začeli občni zbor Telovadnega društva, ki je bil zadovoljivo obiskan. Iz predsednikovega poročila je bdlo razvidno, da je delo v društvu zadnji čas zamrlo. Glavne vzroke nedejavnosti Je treba iskati v splošnem mrtvilu vseh organizacij v Medvodah, zaradi česar tudi ni bilo novega dotoka članstva v društvo. V telovadnico bo treba pritegniti vse tiste ljudi, ki s svojo sposobnostjo lahko pripomorejo k napredku. Velika ovira za majhno akivnost društva je bil telovadni dom, ki je v zelo slabem stanju, tako da članstvo nima veselja prihajati vanj. Zato bo prva naloga novega
odbora, da bo ureditvi doma posvetil vso pozornost. Članstvo je treba privabiti z igrami in tekmovanji, pa tudi z dobrim gospodarjenjem bo mnogo laže pomnožiti društvene vrste.
Društvo je s svojim članstvom med letom sodelovalo pri raznih fizkulturnih manifestacijah in tekmovanjih, priredilo pa je tudi samo več tekmovanj, ki se jih je udeležilo povprečno 75 % članov. Zborovalci so sprejeli več sklepov, med katerimi so najpomembnejši: povezava telovadnega društva z mladinsko in drugimi množičnimi organizacijami, obnovitev doma in pritegnitev pionirjev in članov sindikata v društvo.	B. L.
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI V KRATKEM
Nov državni rekord v plavanju na 400 metrov hrbtno je postavila v Beogradu Eša Ldgorio s časom 6:05,4. Prejšnji, 20 sekund slabši čas. je veljal za državni rekord od leta 1939.
Na preglednem tekmovanju naših najboljših telovadk v Beogradu Je zmagala Ljubljančanka Vida Gerbec s 43 točkami pred Spasičevo z 41 in Zutičevo z 29.95 točke.
Priprave odbojkarjev «a tekmo s Francijo
Vafoiilo francoske odbojkarske federacije za gostovanje naše reprezentance v Parizu 19. aipriila je Odbojkarska zveza | Jugoslavije sprejela. Francoze štejejo za najmočnejše moštvo v Zahodni Evropi.' kaznovan Doslej je naša reprezentanca dobila z njimi dve srečanji, lani pa je na evropskem prvenstvu tekmo izgubila 2:3. Za ponovno srečanje se bo treba torej temeljito pripraviti in izbrati res najboljšo desetorico.
Glede na kratek čas so republiške zveze pievzele trening svojih najboljših igralcev. V Ljubljani opravlja to nalogo znani strokovnjak drmam, v Mariboru pa dir. Požar. Po medsebojni tekmi bo komisija izbrala slovensko reprezentanco, ki se bo 30. marca srečala s srbsko reprezentanco, proti kateri smo lani izgubili obe tekmi. Druga izbirna tekma bo med Srbijo in Hrvatsko. Tričlanska komisija bo nato izbrala desetorico, ki bo do 15. aprila skupaj trenirala za nastop v Parizu.
ŠAH
Jubilejni turnir v Ljubljani
V	VII. kolu Jubilejnega turnirja v Ljubljani Je Puc premagal Šiško, prol.
Gabrovšek pa Preinfafka. Remi so končale partije Mi mar - Pirc, inž. Slokan _ Bajec, Levačič - Smoljanovič in Krivec . Kržišnik. Prosta sta bite Z. Gabrovšek in Benedičič. V prekinjenih in odloženih partijah iz prejšnjih kol je prof.
Gabrovšek premagal Mlinarja, Bajec pa remiziraj z Z. Gabrovškom.
Stanje po VII. kolu: Puc 5'/j, Pirc 5. Bajec, prof. Gabrovšek 4, Levačič,
Slokan 3 in poi. Mlinar 3 (1). Kržišnik, Smoljanovič 2 in pol. Benedičič 2 (1), Z.
Gabrovšek. Krivec. Šiška 1 in pol, Preim-falk 1 Prostega dneva še niso imeli Puc, Inž. Slokan in Mlinar. Po dvakrat so bili prosti Levačič, Krivec in Prein-falfc. vsd ostali pa po enkrat.
Pionirsko prvenstvo Ljubljane
V	V. kolu so bili doseženi naslednji
rezultati:	Gluhonemnica : Sinji galebi
8:2, Oton Zupančič : M. Hočevar 1:9, Posavski odred : Prešeren 2 in pol : 7 in pol, Titov dom : Lastovka 9:1. Stanje po V. kolu: Gluhonemnica 47 in pol, Sinji galebi 34 in pol, M. Hočevar 32 in pol itd.	_	. ,
V nedeljo 30. t. m. ob 9 bo pionirsko brzopotezno prvenstvo' Ljubljane v Domu Ivana Cankarja na Poljanski cesti 28. Pridejo naj vsi šahisti ljubljanskih pionirskih odredov in prinesejo šahe s seboj. Prijave moštev 10 članov je treba poslati do 28. t. m.
•
Brzopoteznega turnirja LUSK za prvenstvo v marcu se je udeležilo 22 članov.
Prvo do četrto mesto s 13 točkami so si delili Luškovci Krivec, Vrhovec in Sivec ter Triglavan Franček Brglez. Za njimi so se -zvrstili Zdravko Gabrovšek 12 in pol, Verk 12, Stanojevič in Dušan Brglez po 8 in pol itd. Tekmovanje je klub priredil obenem v čast druge obletnice ustanovitve in med prvih pet razdelil tudi denarne nagrade.
Francozi premagali naše igralce namiznega tenisa. V lepi in dramatični tekmi je 'Francija v Valencienu premagala Jugoslavijo v namiznem tenisu 3:2 ter se s tem revanž;.rada za poraz, ki ga je doživela oktobra 1949 v Zagrebu. Za jugoslovansko reprezentanco so dobili točke V. Haramgozo v igri z Roothoftom in Harangozo skupaj z Dolinarjem v igri patrov. Za francosko reprezentanco je dobiili 2 točki Hagemauer. eno pa Root-hoft, ki je premagal Dolinarja.
K nedeljski tekmi s Kladivarjem organizira Odred za člane in prijatelje društva izlet v Celje. Vozovnice in pojasnila se dobe v pisarni Odreda. Gajeva 9.
Nogometaši Kvarnerja z Reke so preteklo nedeljo izgubili prvenstveno tekmo z moštvom Pule 2:3 (2:2).
Marko Valok je bid od dös cipi: m sik ega sodiišča Nogometne zveze Jugoslavije prepovedjo igranja mesec
dni zaradi nešportnega vedenja na tekmi Lokomotiva : Partizan.
Na kolesarski dirki »Šlandra« v Mariboru je med tekmova.lci-turisti na 20.5 km dolgi progii zmagati Koračim s časom 44 :59, med specialisti na 34 km dolgi progi pa Curk s časom 1:08.55. V pa-troilmi vožnji s strel.jan.jem je med štirimi ekipami zmagalo moštvo Karner, Curk. Piamcutlč in Kovač.
Naši teniški igralci so se na turnirju v Menton u uspešno uveljavili i. Zmagal je Branovič, ki je v finalu dobil igro z Italijanom Gorio. V patrih sta Branovič in Petrovič z zmago nad Mitičem in Patlado zasedfla prvo mesto.
Tekma nogometnih reprezentanc Luksemburga in Švica B, ki je bila preteklo nedeljo v Eschu, se je končata neodločeno 2:2. •
Telovadni dvoboj med Madžarsko fai Sovjetsko zvezo se je končal z zmago Sovjetov 580.45 : 561 85. Pri moških posamezno je zmagal Rus Cukarin. Najboljši Madžar S ant ha se je uvrstil šele na šesto mesto.
Košarkarsko srečanje ženskih reprezentanc Belgije in Italije, ki bo v soboto v Bruslju, bo vodili jugoslovanski sodnik Miodirag Stefanovič.
tdčevič, ki sd Je priboril prvo mesto T smuku m skokih, kjer se je v pionirski skupini najuspešneje uveljavil Andrej Logar. Nandaljši skok dneva 20.5 m je dosegel Marjan Igličar, vendar s padcem.
Skoki pionirjev v Šmartnem
V Šmartnem ob Paki je pred dnevi tekmovalo v smučarskih skokih na 12-metrski skakalnici 24 pionirjev. Najboljše se je plasiral Cimpermanšek s skokom 9 in 10 m. Za njim so se zvrstili Rakun
I.,	Fevžer Fr., Primožič I., Dobnik A in drugi.
Priznanje zaslužijo posebno naši najmlajši: 8-letna Rudnik in Goričnik ter 9-letni Pirker ki so v lepem slogu sigurno pristali. Veliko presenečenje pa je pripravila gledalcem mala Marjana, ki se je ne meneč za mnenje gledalcev, z uspešnimi skoki pridružila pionirjem.
Vsekakor so smučarski skoki na 20-me-trski skakalnici v Šoštanju, kjer je bilo prvo tekmovanje mladincev in članov, dali našim najmlajšim veliko veselja in volje za to lepo smučarsko disciplino. Novo zimo bodo dočakali smučarji z novo 35-metrsko skakalnico.	S. D.
Tudi na Pohorju so tekmovali
Mariborski Železničar je v nedeljo priredil medklubsko tekmovanje v skokih. Med člani sta bila najboljša Detiček in Sen*:č. med mladinci pa Lakota in Gav-be. Gledalci so z veseljem pozdravili tudi pionirja Račiča, ki je pokazal lep slog in dosegel precejšnje dolžine.
Planinsko društvo v Mariboru je izvedbo smuk čez Pohorje. Izmed 55 udeležencev jih je prispelo na cilj v Slovenj Gradec 53. Slovenjgrajčan.1 so pozorno sprejeli Mariborčane, ki so tako uspešno prevozili 50 km dolgo pot.
32 skakalcev v Ihanu
V	krasnem sončnem vremenu je TD Ihan priredilo preteklo nedeljo smučarske tekme v skokih Sodelovali so poleg domačinov še tekmovalci iz Domžal. Jarš, Dola in Doba. Skakalnica je bila zelo dobro pripravljena, saj je bilo na njej malo padcev. Med 32 tekmovalci so občinstvo posebno navdušili pionirji.
Rezultati so naslednji: 1. Ivan Majdič (Dol) 107 točk. 2. Marjan Bolhar 105.5 točk. 3. Drago Flerin (oba Ihan) 105 točk; pionirji: l. Zvone Slovnik (Ihan) 104 točke). 2. Franko Urbanija 103 točke, 4. Vinko Peterka (oba Dol) 99 točk.
Izven konkurence je skočil in obenem imel najdaljši skok Franc Rak.
Tokme obveznikov predvo-jaške vzgoje na Bledu
V	lepem sončnem vremenu je bilo na Bledu smučarsko tekmovanje pripadnikov LM in obveznikov predvojaške vzgoje. Svoje sposobnosti so preizkusili v velesiailomu. Proga je vodila z vrha Straže im je bila dolga 700 m s 140 m višin-iFike razlike im 9 vrat: cam i. Najboljše čase so dosegli Mi ro Vovk 38.01. D ra so Cuk 45 0 Ivan Mulej im Janez Mežan 45.2. Najboljši član LM Vinko Kovač se je uvrstil na sedmo mesto s časom 55.0 sekund.
V	nedeljo »Bukovniški smuk«
Smučarski klub Enotnost priredil v nedeljo 30. marca ob 9 tradiciona’nl »Bukovniški smuk« v Kranjski gori. Moški in ženske bodo tekmovali za pre-hodmi »Srebrni pokal«. Pravico do sodelovanja imaio tekmovalci vseh razredov in bo prireditev v smislu odredbe Smučarske zveze Slovenije štela za kategorizacijo tekmovali cev. Prijave je treba poslati do 29. t. m. na »Vitramc«, Podkoren.
V	Planici bodo tekme pionirjev
Pod pokroviteljstvom inž. St. Bloudka priredi Smučarsko društvo Rateče-Pla-nica v nedeljo, 30. marca tekme pionirjev, na katere vabi mlade smučarje :z vseh krajev Slovenije. Ob 11 bodo tekme na 25 metrski skakalnici, ob 13 pa veleslalom in teki. Tekmovalci bodo razdeljeni v skupine: pionirji A (letniki 1938—1941). pionirji B (1942—1945). pionirke A (1938—1940) in pionirke B (1941 do 1943). Prijave je treba poslati do petka zvečer na SD Rateče-Planica.
Zaključne skakalne tekme v Šoštairu
r :.mmm
Medtem ko je po obronkih Goric v Šoštanju sneg že skopnel, so marljivi smučarji SD Usnjarja pripravili preteklo nedeljo na svoji 20 m skakalnici, ki so jo delno pokrili tudi s prinesenim snegom, zaključne skakalne tekme letošnje sezone. Poleg domačinov so se prireditve udeležili še tekmovalci iz Vojnika, Braslovč in Šmartnega ob Paki. — Nekaj nad sto gledalcev je bilo zlasti navdušenih nad skoki domačih tekmovalcev, med katerimi je po slogu predvsem ugajal Roman 2ager, ki je hkrati dosegel tudi
najdaljši skok dneva 17.5 m. Lepo sta skakala še Železnik in Ježovnik — dočim gostje niso odločilno posegli v borbo za prvo mesto.
Podrobni rezultati so bili naslednji: člani: 1. Zager 63.5 (17,5, 16.5, 16.5), 2. 2e-
Mlada nadarjena skakalca 2agcr inZeleznik
leznik 61.5, (16.5, 16, 15), 3. Ježovnik (vsi Usnjar) 4. Vavda, 5. Sabo (oba Vojnik) i. t. d.
Med najmlajšimi Je bil Naroločnik (Usnjar) boljši od Tevžarja iz Šmartnega ob Paki.	M. B.
Izdajatelj lista Tiskovni konzorcij Osvobodilne fronte Slovenije. — Direktori Rodi Janbuba. — Odgovorni urednik: Sergej VoSnJak. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-26. — Uprava: Ljubljana. Čopova olica 50-111, telefon 45-75 ln 46-21. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Selenburgova ulica 5, telefon 38-96, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje 38-32. — Poštni predal 29.	— Tekoči račun
NB 601-90321-0. — Mesečna naročnina 140 din.
„PAPEŽEVA
MEZMftTLJIVOST“
GOVOR ŠKOFA STROSSMAYERJA NA VATIKANSKEM KONCILU ZOPER PAPEŽEVO POGLAVARSTVO IN NEZMOTLJIVOST 2. JUNIJA 1870.
DJakovskl vladika Josip Juraj Strossmayer Je bil med tistimi redkimi cerkvenimi dostojanstveniki, ki so se leta 1870 uprli dogmi o papeževi nezmotljivosti. Da se je up., na najodločnejši način, se vidi iz njegovega govora, ki ga bomo objavili v celoti. Uprl se je kot svobodoljuben človek zaradi zgodovinskih resnic in ne v majhni meri tudi kot zaveden sin svojega naroda, ki se je prav takrat začel po veliki Strossma-y e rje vi zaslugi ogrevati za idejo zbližanja obeh cerkva na Slovanskem jugu na temelju verske svobode in enakopravnosti. Vatikanski mogočniki so spoznali moč te ideje in se zaradi tega niso mogli maščevati nad škofom Strossmayerjem, ki jim je na najvišjem cerkvenem zboru pogumno in odločno povedal vso resnico v obraz. Kako težko so se odrekli maščevanju, si lahko mislimo tudi danes, ko se ves gnev In pritisk Vatikana znaša nad tistimi našimi duhovniki, ki cenijo in spoštujejo versko svobodo in enakopravnost v naši državi ter sodelujejo z ljudsko oblastjo.
Kmalu po svojem zgodovinskem govoru Je Strossmayer pisal iz Rima svojemu prijatelju Račke-m u : »Tu je neizmerna korupcija, zoper mene pa se zdaj v Rimu bojujejo z istim orožjem ko Nemci in Madžari, ki sp hoteli zadušiti moj vpliv.« — O vsej korupciji, o vatikanskih metodah ln o papeštvu sploh zdaj po več ko osemdesetih letih ni treba niti d06ti govoriti, ker Je to najbolje razložil Strossmayer sam v svojem govoru
ČASTITI OČETJE IN BRATJEI
I.
rht“*, 3 svoboden in m m v svoji notranjosti pred Bogom ki živi in name gleda, hočem spregovoriti med grami v tej svečani skupščini.
Ves čas, odkar z vami tu sedim, sem poslušal vse dosedanje govore z živo željo, da mi žarek od zgoraj razsvetli oči uma in omogoči izreči mišljenje o sklepih tega svetega občestvenega cerkvenega zbora.
Prevzet z občutkom odgovornosti pred Bogom, sem pre-nčii čim globlje spise stare in nove zaveze in zapisal te dostojne spomenike resnice za odgovor na vprašanje, ali je sveti papež, ki tu predseduje, v resnici naslednik sv. Petra, namestnik Kristusov in nezmotljivi učitelj sv. cerkve.
Da rešim to resno vprašanje, sem moral pustiti iz vida sedanje okoliščine in podal sem se v duhu z baklo evangelija v roki v ono dobo. ko še ni bilo ne uitramontanizma (papizma) ne galikanizma, ko je cerkev imela za učitelje samo sv. Pavia, sv. Petra, sv. Jakoba in sv. Janeza, katerim ninoe ne more odrekati božanskega ugleda, da ne bi s tem dvomi) v nauke svetega pisma, ki tu pred menoj leži in K.i.ru je v i riđ m tu cerkveni zbor razglasil za pravilo vere in naukov čudodelnosti.
Te svete spise sem pregledal — pa če smem odkrito povedati — nisem prav ničesar našel, kar bi potrjevalo :i z.ofr ultraniunta iiev ce!- t'sc, čudno a resnično v dobi apostolov ne najdem nit) omembe o papežu, ki naj bi bil naslednik sv. Petra in namestnik Kristusov, kakor tudi ne o Mohamedu, k) takrat še pl živel.
Vi, moj gospod Manning (apgleški škot), boste rekli, da Boga kolnem, a «vi gospod Pie, d: sem zblaznel. Oboje pa je neresnično. Prebral sem ves novi testament ter Izjavljam pred Bogom, dvigajoč roke k temu razpelu, da o papeštvu, kakršno je danes, nisem našel niti sledu.
Častiti bratje, ne odrekajte mi svoje pozornosti, ker s svojim mrmranjem in prekinjevanjem ne opravičujete samo malo vse tiste, ki z očetom Hyactntom trdijo, da ta cerkveni zbor ni svoboden, temveč našemu razumu že vnaprej vsiljen.
IL
Prebirajoč svete spise s pozornostjo, s katero me je Bog obdaril, nisem našel niti ene»a poglavja, v katerem bi Kristus sv. Petru bil dal oblast nad apostoli, njegovimi sodelavci.
Ce bi Simon, sin Jonin (to je Peter), bil to, za kar imamo mi danes Njegovo svetost Pija lx.. poten* te tuuno zakaj mu Kristus ni rekel: »Ko pojdem k svojemu očetu, ubogajte Simona Petra, kakor ste mene ubogali, imenujem ga za svojega namestnika na zemlji.«
Ali Kristus ne samo, da o tem nikjer ne govori, prav malo govori tudi o tem, da bi cerkvi dal poglavarja, a ko je obljubljal svojim apostolom prestol, da bodo sodili dvanajstim izraelskim plemenom (Matija XIX.—28), ga je obljubljal vsej dvanajstonci, vsakemu po enega, in ni rekel, da bo eden od teb prestolov višji od drugib — in da bo ta prestol Petrov Gotovo, če bi on nolei. naj bo tako, bi to tudi povedal Käj moremo sklepati iz tega molka? Razum nam pravi, da Kristus ni želel napraviti sv. Petra za poglavarja apostolskega zbora.
Ko Je Kristus postal apostole na osvajanje sveta, je dal vsem enako moč in obljubo sv. duha. Dovolite ml. da to ponavljam.
Ce bi bil Kristus nameraval Petra postaviti za svojega
namestnika, gotovo bi ga bil imenoval tudi za vrhovnega poveljnika svoje duhovne vojske.
Kristus je, kakor potrjuje sveto pismo, Petru in drugim apostolom prepovedal gospodovati s silo ter uporabljati ali imeti oblast kot poganski kralji (Luka 22, 25). Ce bi bil Peter tedaj papež, Kristus ne bi bil tako govoril, kajti po našem izročilu ima papež kot znak duhovne in posvetne oblasti dva meča v roki.
Ena točka, moram reči, me je zelo presenetila, po daljšem premišljevanju pa sem si jo takole raztolmačil: če bi bil Peter izbran za papeža, ne bi bilo dovoljeno njegovim tovarišem, poslati ga z apostolom Janezom v Samarijo, da tam oznanjuje evangelij Sina božjega.
Kaj bi mi, spoštovani bratje, mislili, če bi si v tem trenutku dovolili Njegovo svetost Pija IX in Njegovo pre-vzvisenoM gospoda namera poslan v Carigrau K tamošnjemu patriarhu, da bi ta obljubil, napraviti konec raz-uoru na vznodu.' eri tem se nam pojavlja še važnejše vprašanje. V Jeruzalemu se Je zbral splošni cerkveni zbor, da sklepa o vprašanjih, ki so razdvajala pravovernike. Ce bi Peter bil papež, kdo bi ta cerkveni zbor sklical? — Gotovo sv. Peter! — Kdo bi emu cerkvenemu zboru predsedoval? — Sv. Peteri — Kdo b* sklepe cerkvenega zbora formuliral in objavil? — Gotovo, spet sv. Peter! — Tako pa ni bilo. Peter je prisostvoval temp cerkvenemu zboru kot drugi apostoli, a ne on. temveč sv. Jakob je zbral glavno vsebino, a ko so bili sklepi razglašeni, je bilo to storjeno v imenu apostolov, starešin in bratov. (Dela apostolov I5.J	(.Nadaljevanje pride.J,