$t. 324 (14.720)letom.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zo^ri? nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5.
17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam!1 berdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, oc septembra 1944 do 1. maja 1945 v tisi ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. r 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je zadnja številka. Bil je edini tiskani partij DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. Dt0/77%600 _ GOBCA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/53 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
J300 UR
POHIŠTVO
?096
A A
kfcbfsf.JA K"jy j r - .j
7:VILHARJA	A
lW;' R^MOLUCIJP
66<>01 koper
60090201
'i PP
132
POSMUHAČANAVGuiuvm SPH). IN ABB.POST.GR. 1/70
KCiciv, v. -----
Camber
im
tokrat
prav...
,_Bojan Brezigar
. Kar v dveh tržaških italijanskih medijih smo vceraj zasledili sloven-scino. Prvi je bil dnevnik II Piccolo, ki je objavil zelo zanimiv intervju s Predsednikom zavarovalne družbe Lloyd Ad-riatico, Antonio Soda-rom o vstopu te družbe ttred delničarje sloven-ske zavarovalnice Adriatic. V tem intervjuju je Sodaro spregovoril tudi V slovenščini (in Piccolo je slovenski pozdrav tudi objavil) in se obširno razgovoril o Evropi in o sodelovanju s Slovenijo. Govoril je o tem, da se mora Trst odpirati, poudaril, da podpira kandidaturo Illyja in pozval Uslužbence svoje zavarovalne družbe, naj se ne sramujejo, da so Slovenci in naj ne prikrivajo, da obvladajo slovenščino.
Kdor je opoldne gledal Staffierijevo propagandno oddajo na tržaškem televizijskem kanalu Te-lequattro, je lahko videl poslanca Giulia Cambe-rja, ki je popačeno bral slovensko besedilo iz Pic-cola. Gledalce je spraševal, ali vedo, kaj bere in si nato sam odgovoril, da Ue bere ljubljanskega Dela, ampak tržaški 11 Piccolo. Potem se je usulo proti Hlyju, ki da bo »župan« In ne »sindaco«, Slovani bodo zasedb Trst, zasedb ga bodo komunish in samo glas za Staffierija lahko to prepreči. Listarski tajnik je bil vidno razburjen, grozeče je dvignil glas in se spraševal, kje sta Alessijev Piccolo in bnerijev Lloyd.
Camber je torej jezen in se razburja. Verjetno ima prav, kajti z vidika Človeka, ki je vsa ta leta gradil svojo pobtiCno sre-Co na nacionalsociabsb-Cni pobtiki Trsta, na cepitvi prebivalstva in na mržnji do Slovencev, so zadnja tržaška dogajanja znak, da se je nekaj spremenilo. So znak, da »Drugi Trst« obstaja, pa naj na vobtvab zmaga ah Ue. So dokaz, da desnica ni veC gospodar tega mesta. So opozorilo, da tisk Ue bo veC blagohotno obravnaval Staffierijevih izpadov in da se tržaško gospodarstvo ne namerava podrejati pobtiCnemu zapiranju. In konCno so ugotovitev, da Camberju ponovna izvobtev v parlament le ni tako zajamčena, kot je do pred kratkim mishl. Tako bi bilo pred dvajsetimi leti, z Alessijevim Piccolom in Irnerijevim Lloydom. Gasi pa so se spremenili: Piccolo in Lloyd jih dohitevata, le Camber je ostal, kjer je vedno bil.
OKROGLA MIZA VSEH KOMPONENT SLOVENSKE MANJŠINE
KRANJ / SPOMINSKE SLOVESNOSTI
Vsi za lllyja
Tako pozivajo predstavniki SKGZ, SSO, SKP, DSL SSK in PSI Predstavnik Lige: »Zagotovo ne bom volil Staffierija«
V čast in slavo pesnikovega imena
Sto šestdeset let Sonetnega venca
TRST - Razlogi so sicer različni, vendar je sklep enoten: vse komponente slovenske manjšine svetujejo svojim volilcem, naj na nedeljskih volitvah za tržaškega župana oddajo glas za kandidata Illyja. To izhaja z okrogle mize, ki sta jo vCeraj pripravili slovenski novinarski odsek RAI in Primorski dnevnik, vodilapa glavni urednik slovenskih poročil Sasa Rudolf in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar.
Pri okrogli mizi so sodelovali predstavnik SKGZ DuSan Udovič, podpredsednik SSO Marij Maver in trije že izvoljeni občinski svetovalci: Stojan Spetič, ki je bil izvoljen na listi Komunistične prenove, Igor
Dolenc, izvoljen na listi Demokratične stranke levice in Peter Močnik za Slovensko skupnost. K sodelovanju smo povabili še Danila Slokarja, ki je bil na listi Severne lige izvoljen v krajevno konzulto in Branka Pahorja, elana slovenske komisije pri Socialistični stranki.
Na vprašanje, kaj predlagajo slovenskim volilcem za nedeljske volitve, so z izjemo predstavnika Severne lige Slokarja vsi odgovorili, da jim svetujejo, naj gredo na volišče in volijo za Illyja. Ob tem je Branko Pahor dejal, da imamo Slovenci za to še veC razlogov kot ostali Tržačani, ki bodo glasovali zanj. Igor Dolenc je dejal, da je to v tem trenutku edi-
na možnost, ki jo imamo, da premagamo desnico. Peter Močnik je ocenil, da gre za ključni trenutek v zgodovini Trsta. Dušan Udovič je opozoril, da vemo, kaj bi Čakalo našo skupnost v primeru, ko bi zmagal Staffieri. Marij Maver je dejal, da bi Illyjev uspeh koristil celotni slovenski narodni skupnosti. Stojan Spetič je poudaril, da je glas za lllyja edini naCin, da porazimo tržaško desnico in da obrnemo stran v tržaški zgodovini. Predstavnik Severne lige Danilo Slokar, ki je dejal, da njegova stranka prepušča volilcem svobodo izbire, pa je podčrtal, da zagotovo ne bo volil za Staffierija.
Na 3. strani
KRANJ - Pred 160 leti je France Prešeren napisal sonetni venec, februarja 1834 pa je le-ta prvič izSel v Ilirskem listu. Bil je preveden v veC kot 10 jezikov. Tako so povedali sinoči v Prešernovi hiši v Kranju ob odprtu razstave »160 let sonetnega venca«.
Bundesbank in balotaža potisnila liro čez tisočico v menjavi z nemško marko
RIM - Bundesbank je tudi vCeraj razočarala tiste, ki so pričakovali, da bo Nemčija vsaj nekoliko omilila ceno svojega denarja, najbolj pa je oškodovala liro, ki je tako nadaljevala svoje nihanje okrog psihološke meje 1.000 lir za marko. Banca dTtalia je ob 14. uri, kot običajno »fotografirala« menjalne odnose (9998,72 lire za marko in 1.717,79 lire za dolar), ki pa se Se niso bistveno razlikovali od predvčerajšnjih. Kmalu potem, ob 15.45, je nemška valuta dosegla tisočico, medtem ko se je dolar povzpel do 1.721 lir. Sibenja pa s tem še ni bilo konec in ob 17. uri je marka veljala 1.003,5 lire, dolar pa 1.729. V ilustracijo gre dodati, da vrednost dolarja že od leta 1985 ni prerasla meje 1.720 lir.
Poznavalci ugotavljajo, da je - sedaj že povsem očitna - podcenjenost lire v prvi vrsti posledica političnega dogajanja: negotovosti o usodi finančnega zakona, za katerega glasovanje se bo začelo prihodnji ponedeljek, in izidov nedeljske balotaže med kandidati za župane nekaterih pomembnih italijanskih mest, vključno s prestolnico. Italijanska valuta naj bi bila potemtakem v neke vrste zamrznjenem položaju, ki naj bi se po pričakovanjih sprostil komaj po objavi rezultatov nedeljske balotaže.
VATIKAN / IZJAVE MSGR. TAURANA
Manjšine in mir
VATIKAN - Spoštovanje pravic narodnih manjšin je temeljnega pomena za ohranjanje miru. Tako trdi Vatikan, ki je vceraj s tiskovno konferenco »zunanjega ministra« msgr. Jeana Louisa Taurana podčrtal pomen manjšinske problematike.
Stališče Svete stolice je msgr. Tauran strnil v štiri točke:
1. Vsako reševanje problema se mora navdihovati v evropskih standardih in »KVSE je izdelala zelo pomembna stališča tako v Ko-benhavnu leta 1990, kot v Ženevi leto kasneje«. Ta stališča bi morala biti razširjena tudi kot pedagoški pristop k reševanju problema.
2.	Evropske norme, ki so bile sprejete soglasno, bi morale preprečiti, da bi tolmačili statut za neko manjšino kot koncesijo veCine ali kot sad podpore neke tuje države.
3.	Bilateralne pogodbe med državami - ko so potrebne - morajo jamčiti manjšinam enake pravice na vsem državnem ozemlju, spremljati pa jih morajo tudi dogovori na kulturnem, izobraževalnem in gospodarskem področju, da se oblikuje najbolj ustrezne pogoje za vzajemno zaupanje.
4.	KVSE si mora prizadevati za pravice manjšin in jamčiti, da bodo obveze v njihovo korist spoštovane. V
tem okviru je msgr. Tauran spomnil, da je imela Sveta stolica ob priznanju Slovenije in Hrvaške za potrebno, da postavi politični pogoj, in sicer mednarodni nadzor nad izvajanjem obvez obeh držav v korist manjšin.
Papežev zunanji minister jek temu dodal, da mora vsak naCrt za rešitev krize v jugovzhodni Evropi predvideti jasno obvezo o spoštovanju pravic manjšin. Samo tako bo KVSE jamstvo za pravice najšibkejših.
Ob prebiranju teh točk pa se tudi jasno izkaže, koliko je Italija še v dolgu s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. (VT)
TRST
Ravnatelj
ACEGA
Romano
na
prostosti
TRST - Potem ko je tržaške zapore v torek zapustil geometer Antonio Barca, poverjeni upravitelj gradbenega podjetja »Mari e Mazza-roli«, je od vCeraj na prostosti tudi Gaetano Romano, glavni ravnatelj ACEGA, ki je za rešetke konCal zaradi domnevne korupcije, in sicer v zvezi z obnovo neke hiše, last družine Romano. Podjetje »Mazzaroli« naj bi bilo krilo del stroškov za obnovo (okrog 40 milijonov lir), vendar ni jasno, kaj naj bi Romano nudil v zameno. Sodišče je namreč menilo, da ni »hudih indicev« na njegov raCun.
ZAVAROVALNIŠTVO / LLOVD
BALKAN / ŽENEVSKA POGAJANJA
Trst in Koper nekoliko bližja
TRST - Uradna objava vstopa tržaške zavarovalne kompanije Lloyd Adriatico v slovenski prostor in včerajšnji intervju predsednika njenega upravnega sveta Antonia Sodara v tukajšnjem dnevniku II Piccolo sta v Trstu že dvignila val začudenja, v nekaterih, sicer dobro znanih krogih pa tudi ogorčenje in odkrito nasprotovanje. Znano je namreč, da je bil Lloyd Adriatico še do pred nekaj leti ena od trdnjav »italijanskosti« tega obmejnega mesta, sedaj pa se je ta trdnjava podala v Koper in se kot enakopravni partner vključila med delničarje tamkajšnje zavarovalnice Adriatic.
Na 27. strani
Pogajajo se že o delitvi Sarajeva
Pogovarjajo se Muslimani in Srbi
ŽENEVA - Bosanski Muslimani in Srbi se v Ženevi pogajajo o delitvi Sarajeva na dvoje - dvetretjinski muslimanski in tretjinski srbski del - in o zamenjavi ozemelj. Srbi so za Srebrenico in Že-po v vzhodni Bosni pripravljeni odstopiti sarajevski industrijski predmestji Vo-gosco in Ilidžo.
Predstavnik Bosne in Hercegovine v Združenih narodih Muhamed SaCirbej je sicer ovrgel trditve voditelja bosanskih Srbov Radovana KaradžiCa, da so se že pogodili o delitvi dosedanje prestolnice na »mesto-dvojcek«, pa tudi predsednik Alija Izet-begovic je po peturnih pogovorih izjavil, da »ni bilo napredka«, vendar nihče ni zanikal, da se res pogajajo o Sa-
rajevu in zamenjavi ozemelj.
Mednarodna posrednika Owen in Stoltenberg novinarjem nista hotela odkriti podrobnosti, bila pa sta bolj optimistična kot prejšnje dni. »Vzdušje na pogajanjih je boljše kot prej, o Sarajevu se pogovarjajo zelo resno, mislim pa tudi, da bomo kmalu priče zelo pomembnim spremembam,« je izjavil Owen.
Voditelj bosansko-herce-govskih Hrvatov Boban je pred odhodom iz Ženeve izjavil, da so zdaj že možni dogovori o muslimanskem izhodu na morje in da se bo vrnil v Švico 15. decembra. Owen in Stoltenberg sta pozneje sporočila, da bosta vse tri strani spet sklicala že prihodnji teden.
(Agencije)
ZADNJA VEST
Ubili najbolj znanega prekupčevalca z mamili Pabla Escobarja
BOGOTA’ - Kolubijska policija je sinoCi v Me-dellinu ubila najbolj znanega prekupčevalca z mamili Pabla Escobarja, ki so ga iskali že od leta 1992, ko je pobegnil z zapora. Pri akciji, v kateri je prišlo do aretacije, je sodelovalo 500 policistov. Kolumbijski predsednik Cesar Gaviria je takoj po objavi te vesti sklical tiskovno konferenco. Escobar je pred dnevi napovedal, da se bo predal, Ce bodo njegovi družini nudili politični azil v Nemčiji, vendar so nemške oblasti njegove sorodnike zavrnile.
GORICA
Zbirka Mohorjeve družbe
V Katoliški knjigarni v Gorici so predsinoči predstavili knjiino zbirko Goriške Mohorjeve družbe za leto 1994. Ob tradicionalnem Koledarju obsega zbirka še knjige Dorice Makuc “Aleksandrinke” o primorskih ženah, ki so služile v Egiptu, “Ko se vračajo delfini” Brune Marije Pertot, “Možje s Snowyja” slovenskega izseljenca v Avstralijo Ivana Kobala in nov dopolnilni snopič Primorskega bibliografskega leksikona.
RIM / V PRIČAKOVANJU NEIZBEŽNIH PREDČASNIH POLITIČNIH VOLITEV
V duhu večinskega načela se kujejo novi volilni karteli
Center računa na referendumskega liderja Maria Segnija
Vojmir Tavčar
RIM - Medtem ko se iztekajo zadnji dnevi volilne kampanje za upravne volitve, se politične sile skušajo že pripraviti na izziv predčasnih političnih volitev, ki bodo - razen težko predvidljivih presenečenj -prihodnjo pomlad. V duhu večinskega principa, se sile skušajo organizirati v volilne kartele tudi na osnovi izkušenj poletnih in sedanjih upravnih volitev. Novi volilni zakon še ne botruje pravemu bipolariz-mu in demokraciji izme-ničnosti, toda zlasti sedanje izbire so pokazale, da si italijanski volilci želijo prav ta sistem in da so v marsičem prehiteli politike in tudi medije v uveljavljanju večinskega principa: nagradili so reformiste, ki so pokazali večjo agregacijsko sposobnost in s protestnim glasom desnici (Ligi na Severu, MSI v Srednji in Južni Italiji) kaznovah zmerne demokrate, ki so se predstavili razpršeni.
Te izkušnje so bile v torek osnova srečanju med DSL in Demokratičnim zavezništvom, na katerem so poudarili podporo naprednim kandidatom, ki se bodo v nedeljo pomerili v ba-lotažah. Prav uspeh teh kandidatov je lahko temelj za učvrstitev kartela reformističnih sil, ki se morajo tudi čimprej zbrati in izoblikovati program, h kateremu mora prispevati vsak s svojo identiteto in vrednotami, ter nakazati tudi kandidata za premiera, ki bo v primeru zmage vodil reformistično vladno koalicijo. Nekateri menijo, da v DSL razmišljajo o sedanjem premieru Carlu
Azegliu Ciampiju kot eni izmed možnosti, iz krogov DZ pa poudarjajo, da o tej hipotezi na torkovem srečanju ni bilo govora.
Na drugi strani pa so se sredinske zmerne sile kot rešitelja oklenile referendumskega liderja Maria Segnija, ki se je doslej držal nekoliko ob strani. Led nezaupanja in težavnega dialoga je prebil poziv skupine intelektualcev Segniju, naj prevzame vodstvo teh sil in se kandidira kot možni premier.
Segni je že v torek iz Bologne sporočil, da se ne izmika odgovornosti, včeraj pa je sklical v Rimu novinarsko konferenco, da bi potrdil, da se izzivu ne bo izognil in da si bo prizadeval za oblikovanje vohlne-ga kartela. Poziv sprejema, ker je »v vsebini in metodi« v skladu z referendumskih duhom. Ob tem pa Segni postavlja tudi pogoje: kartel mora imeti prispevek katoliških in laičnih sil, kandidati pa morajo biti izbrani s prispevkom ljudi (primarnimi vohtvami), biti morajo moralno neoporečni. Segni se ni hotel izjasniti, ali gre za poskus oblikovanja centrističnih sil, zakobčil pa je pobtične meje: kartel, ki bo alternativen levemu reformističnemu taboru, obenem pa se ograjuje od skrajne desnice in Lige.
V KD, PLI in med socialdemokrati so precej toplo pozdravili Segnijev poskus, vendar iz prvih odmevov bi lahko sklepati, da Segnija pehajo v centrizem, ki se ga referendumski h-der vsaj z besedami izogiba. Veliko vprašanje pa je,
ali bodo te stranke pri-pravljane plačati davek, ki ga zahteva Segni: popolna prenovitev političnih kadrov.
Za Ligo je načelnik poslanske skupine Roberto Maroni ironiziral, češ oblikujoči se kartel nima velike prihodnosti, ker je po Pomicinovih obtožbah že ob Giuliana Amata, ostaja le »salonski general Segni,« ki Lige ne skrbi. Povsem drugačnega mnenja je bil reformist Augusto Barbera, ki je nastajajočemu kartelu napovedoval prihodnost, če namerava ubrati pot zmerne sile, ki gleda k centru, medtem ko bil usojen na neuspeh, če bi ga zamikala »pot neo-centrizma«. (VT)
Mario Segni (telefoto AP)
r BLAGAJNIKA SISDE ZASLEDILI V MONTECARLU
Broccoletti aretiran
RIM - Bivši upravni ravnatelj obveščevalne službe Sisde Maurizio Broccoletti bo verjetno kmalu izročen italijanskim sodnim oblastem. Aretirati so ga v noči med sredo in četrtkom v Montecarlu, kjer so ga zaslediti posebni oddelki karabinjerjev in funkcionarji Interpola. Proti njemu je rimsko sodišče izdalo zaporni nalog v okviru preiskave o tako imenovanih črnih fondih Sisde, ki so služili, kot je ugotovila preiskava, bolj funkcionarjem službe v osebne namene kot pa za opravljanje funkcij tega delikatnega državnega organizma, saj so na tekočih računih nekaterih vodilnih mož Sisde našli milijardne vsote.
O aretaciji Maurizia Broccolettija je za zdaj le malo vesti. Kaže, da so ga ustaviti, ko se je sprehajal po uti-
cah Montecarla. Pospremiti so ga na policijsko postajo, kjer se je izkazalo, da je imel Broccoletti pri sebi ponarejene osebne dokumente. Za zdaj so italijanske oblasti poslale v Monte-carlo zahtevo po začasni aretaciji, v najkrajšem času pa bodo zahtevale še estradikcijo. O zahtevi bo moral odločati sam princ Rainer, so pojasniti iz Montecarla. Ko bi se Broccolini estradikciji uprl, bi lahko postopek za njegovo izročitev Italiji trajal tudi več mesecev. Broccotinijev odvetnik Marazzita pa je za zdaj zagotovil, da je bivši funkcionar Sisde pripravljen sodelovati s sodstvom za ugotovitev vse resnice o uporabi in zlorabi denarja obveščevalne službe.
Pred Broccolettijem so biti aretirani že štirje vodilni funkcionarji Sisde, dva pa še iščejo.
ODOBREN VLADNI PREDLOGH
Glasove bodo Steli takoj
RIM - Skrutinatorji bodo začeli šteti že v nedeljo zvečer, takoj po zaprtju volišč, glasove županskih kandidatov, ki se bodo pomeriti v balotažah. Po senatu je včeraj tudi poslanska zbornica odobrila popravek k pravilom za izvolitev krajevnih uprav, ki ga je izoblikovala vlada. Odslej velja, da se vselej takoj pres-tejejo glasovi županskih kandidatov, glasovi strank pa naslednji dan.
Popravek, ki ga je vlada pripravila na svoji ponedeljkovi seji, je odraz želje, da ne bi politični odmevi in reakcije temeljili samo na »exit pollih« zavodov za javnomnenjske raziskave, pač pa tudi na uradnih številkah. K hitri odobritvi popravka so prispevale negativne reakcije finančnih trgov na volilne izide prvega kroga upravnih volitev.
V senatu pa je dokončno prodrl zakon, ki disciplinira volilne kampanje v primeru vsedržavnih vobtev in ki je dopolnilo novim večin-skhn volilnim pravilom. Zakon ureja celo vrsto vprašanj, največ polemik pa je - in najbrž še bo - vzbudilo vprašanje sankcij za morebitne kršilce. Za radijske in televizijske postaje, ki bi prekršile nova določila, so predvidene denarne in administrativne kazni, v najhujših primerih pa odvzem koncesij za oddajanje. Za kandidate, ki bi kršiti pravila, pa so predvidene administrativne sankcije in v najhujših primerih odvzem
mandata, odpravljena pa je bila možnost zapora.
V ostalem zakon o volilnih kampanjah uvaja sledeče novosti:
-javnomnenjske raziskave: prepovedana bo objava v zadnjih 15 dneh volilne kampanje, izidi pa bodo morali biti opremljeni tudi z nekaterimi znantvenimi podatki (število anketiranih, kriterij za oblikovanje vzorca, itd);
-volilna reklama: prepovedana bo televizijska volilna reklama, dovoljene bodo le napovedi okroglih miz, konferenc, razprav, oddaj za predstavitev list, soočanj med kandidati;
-povračilo stroškov: oba doma parlamenta bosta imela na razpolago sklad (1.600 lir za vsakega prebivalca) za povračilo volilnih stroškov izvoljenim parlamentarcem. Vsak kandidat ne bo smel potrošiti več kot 92 milijonov lir, ce kandidira za zbornico, in 115 za senat. Omejeni so tudi stroški strank (200 tir za vsakega prebivalca v okrožju ali okolišu, kjer se predstavlja, kar pomeni, da bo stranka prisotna v vseh okrožjih lahko potrošila do 10 milijard lir za senat in prav toliko za zbornico);
-obračun: ob koncu vsake volilne kampanje bodo kandidati morali poslati obračun pristojnemu domu z navedbo stroškov, prispevkov in storitev, ki so jih dobili (z obvezo poimenske navedbe za prispevke pravnih oseb in prispevke zasebnikov, ki presegajo 10 milijonov tir). (VT)
PROCES CUSANI / PRIČEVANJE BIVŠEGA TAJNIKA PRI
RIM / CRAXIJEVI PRISTAŠI PROTI TAJNIKU
La Malfa: Sama mi je izročil kuverto s 300 milijoni lir
Vsota ni bila zakonito vknjižena - Forlani ne bo prišel na proces
MILAN - Na procesu proti dinančniku Sergiu Cusaniju se nadaljujejo pričevanja (zdaj že bivših) političnih voditeljev. Včeraj je bil na vr-stu bivši sekretar republikanske stranke Giorgio La Malfa, ki je sicer kot vsi ostati bil zaslišan le kot priča, vendar je priznal svojo odgovornost glede nezakonitega financiranja stranke. Brez dlak na jeziku je povedal, da je pred voililno kampanjo za parlamentarne volitve leta 1992 obiskal takratnega pooblaščenega upravitelja Montedisona Carla Samo in ga vprašal, naj pomaga stranki, »saj je to spadalo med dolžnosti in časti političnega tajnika« Malo pozneje mu je Sama telefoniral: »Sel sem k njemu na dom,« je pove-
dal La Malfa, »pogovarjala sva se o politiki, na koncu srečanja pa mi je izročil kuverto s 300 milijoni. Vprašal sem ga, ali naj jih vknjižim, kot predvideva zakon o financiranju strank, toda Sama mi je odgovoril, da bi raje videl, da bi stvar ostala rezervirana. In tako sem denar izročil strankinemu blagajniku, ki je vsoto vpisal v proračun kot sad vrste nabirk za manj kot pet milijonov lir.« La Malfa je tudi potrdil, da sprejema nase vso odgovornost za kršitev zakona.
Med politiki, ki bi morali pričati na procesu Cusani, ne bo bivšega tajnika Krščanske demokracije Arnalda Forlanija, ki je včeraj dal vedeti, da se ne namerava odzvati vabilu sodnikov.
Bivši tajnik PRI La Malfa zapušča milansko sodišče (AP)
Razkol med socialisti se še poglablja
Del Turco odpovedal sejo vodstva, ker so se je hoteli udeležiti tudi člani, ki so vpleteni v podkupninske afere
RIM - Razkol se je poglobil in povsem možno je, da se - kar je še ostalo Socialistične stranke Italije - v kratkem razleti na majhne drobce. Dokaz zatona stranke, ki je še pred osmimi meseci imela predsedstvo vlade, je včerajšnja seja strankinega vodstva, ki je zapečatila dokončen razkol med sedanjim tajnikom Ottavia-nom Del Turcom in pristaši nekdanjega liderja Bettina Craxija.
Vodstvo je bilo sklicano, da bi razjasnilo položaj po globokih nasprotjih, ki so prišla do izraza v prejšnjih tednih prav med Del Turcom in Craxijem. Obenem pa naj bi se dogovorili o stališču do balotaž.
Odraz krize, v katero se vse bolj pogreza stranka,
je bilo že dejstvo, da so pred sedežem vodstva na Ul. del Corso manifestirali novinarji strankinega glasila Avanti, ki so že dalj časa brez plač in katerih zaposlitvena prihodnost je vse bolj na nitki. V četrtem nadstopju pred dvorano, naslovljeno strankinemu voditelju Pietru Nenniju, pa so demonstrirale uradnice, prav tako brez plač in perspektiv. Toda ti manifestaciji ne bi biti v oviro seji vodstva, saj so hude finančne težave in nezadovoljstvo osebja Del Turcov vsakdanji kruh. Tajnika, ki je prevzel krmilo PSI poleti, je najbolj grenko presenečenje čakalo v dvorani. Na sejo so - navzlic dogovoru, da se bodo zaenkrat vzdržali - prišli tudi tisti člani, ki imajo opravka s
pravico v okviru podkupninskih afer (prisotni so bili med drugimi Craxijev svak Paolo Pilitteri, rimski voditelj Pariš DelPUn-to, poslanca Giuseppe Garresio in Biagio Maržo).
Del Turco je skupaj s predsednikom Ginom Giugnijem reagiral tako, da je odpovedal sejo in preložil nadaljnje razčiščevanje na vsedžavno skupščino, ki naj bi se sestala v kratkem.
Na odpoved seje je ostro reagirala Craxijeva komponenta z Ugom Inti-nijem in Mauriziom Sac-conijem, ki je hotela prevesiti politično os stranke na stališča proti DSL.
Razbitje je popolno. Vprašanje je le, do kdaj bo PSI uspelo preživeti ob vsakodnevnih in vse hujših travmah. (VT)
rC
OKROGLA MIZA PRIMORSKEGA DNEVNIKA IN RADIA TRST A
Vse komponente slovenske manjšine za kandidata lllyja
Le še 48 ur nas loCi od nove volilne Preizkušnje, ko bomo prvič s svojim glasom izbrali med dvojico kandidatov novega tržaškega župana obenem pa tudi večino, ki eo v prihodnjih Štirih letih upravljala tržaško občino. Kakšno je staliSCe predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti do obeh možnih kandidatov in kakšno je mnenje do novega volilnega sistema: o tem smo se pogovarjali ob okrogli mize, ki sta jo Pripravila Primorski dnevnik in Časnikarski oddelek Radia Trst A.
Sodelovali so predstavnik SKGZ DuSko Udovič, podpredsednik SSO Marij Maver, trije že izvoljeni občinski svetovalci Stojan Spetič, ki je bil izvoljen na listi Komunistične prenove, Igor Dolenc, izvoljen na listi Demokratične stranke levice in Peter Močnik za Slovensko skupnost. K sodelovanju smo povabili Se Danila Slokarja, ki je bil na listi Severne lige izvoljen v krajevno konzulto in Branka Pahorja, elana slovenske komisije pri Socialistični stranki.
Prvo vprašanje, ki je enako za vse, se glasi: kaj predlagate slovenskim volilcem za nedeljo?
Branko Pahor: Predvsem pozivam vse, da se v Cim večjem številu udeležijo nedeljskih volitev in da oddajo svoj glas Illyju, za kar imamo Slovenci še veC razlogov kot ostali Tržačani, ki bodo zanj glasovali.
Igor Dolenc: Ja, tukaj ni kaj drugega povedat, kakor da tudi jaz prosim vse volilce, da grejo strnjeno na volišča in da oddajo svoj glas Illyju, ki je v tem trenutku edina možnost, ki jo imamo, da premagamo desnico.
Peter MoCnik: Mislim, da bo poziv precej enak za vse, zato bi samo še opozoril, da gre za ključni trenutek v zgodovini Trsta in je prav, da se Slovenci kot enakopravna komponenta tega mesta temu pridružimo in da strnjeno glasujemo za Riccarda Illyja.
Danilo Slokar: Severna liga je prepustila volivcem izburo, kako naj glasujejo.
Dušan UdoviC: Popolnoma jasno je, da so te volitve za nas odločilnega pomena. Mislim, da nas ne sme uspavati dejstvo, da se je prvi krog volitev za nas izšel pozitivno; Ce kdaj, potemtakem je prav v tem trenutku potrebno, da Slovenci ponovno gredo vsi na volitve in odločno oddajo svoj glas kandidatu Illyju. Mislim, da glede tega vsi enako mislimo, ker vemo kaj Bi Čakalo našo skupnost v primeru, da bi zmagal Staffieri.
Marij Maver: Zdi se mi, da smo si enotni. Na to vprašanje odgovarjam tudi jaz, da svetujem vsem, naj volijo Riccarda Illyja. Njegov uspeh bi tudi koristil celotni slovenski narodni skupnosti; o tem nimamo dvomov.
Stojan SpetiC: Mi smo imeli v prvem krogu drugačno stališče; zahvaljujem se vsem volilcem, ki so mi oddali v prvem krogu svoj glas, toda drugi krog je tisti, ki odloča in zato prosim vse volilce, ki so mi oddali svoj glas v prvem krogu, da v drugem krogu v ba-lotaži glasujejo za Riccarda Illyja, ker je to edini naCin, da porazimo tržaško desnico in je edini naCin, da tako obrnemo stran v tržaški zgodovini.
V drugem krogu bodo vprašanja različna za udeležence te okrogle mize; prvo vprašanje je namenjeno predstavnikoma obeh osrednjih organizacij, ki sta neposredno izven te volilne vihre. Imamo nov volilni sistem, ki sili k združevanju v vsedržavnem in lokalnem merilu. Ali po vašem mnenju ta volilni sistem pripomore tudi k zbliževanju med Slovenci?
Dušan UdoviC:
Nedvomno so prav te volitve, Čeprav so bile že prejšnje pokrajinske volitve delno preizkusni kamen, dokaz, da je ta volilni sistem tak, da naravnost sili k združevanju. Tudi med Slovenci in še posebno med Slovenci, ker paC že govorimo o interesih naše skupnosti. Mi smo videli pri rezultatu prvega kroga, kakšen učinek je imelo to združevanje v obeh okoliških občinah, v Miljah in v Nabrežini, kjer je z uveljavitvijo te skupne napredne liste prišlo do uprav, ki bosta ustrezali ne samo potrebam vsega prebivalstva ampak sta tudi jamstvo, da se bo v teh dveh občinah ustvarjalo tisto vzdušje
sožitja, ki je potrebno	za
življenje	na-
sploh, ampak tudi za dobro upravljanje. Po drugi strani mislim, da je ta volilni sistem tudi glede na splošno povezovanje Slovencev je neka dodatna stimulacija, da razmišljamo naprej kako iskati nove oblike medsebojnega dogovarjanja. Mislim, da ne gre samo za te volitve, kajti volitve bomo še imeli. Gre pa tudi za to, da smo Slovenci nekako še bolj prisiljeni iskati skupni jezik glede osnovnih problemov, ki se tičejo nas vseh. Dosedanje oblike iskanja tega skupnega jezika so bile -vCasih učinkovite, včasih pa ne; obstajajo tudi različna stališča, kako naj prihaja do tega združevanja. Mislim, da združevanje ne sme pomeniti izničevanja razlik in različnih političnih opredelitev, ki jih imajo Slovenci, kar je v demokratični družbi normalno in tudi zaželjeno, je pa današnje stanje tako, da nas bo vedno bolj sililo k iskanju skupnega jezika glede tistih vprašanj kjer obstajajo interesi manjšine. Ponavljam, te volitve so težka preizkušnja za vse nas; Ce lahko povzamemo neki nauk iz tega volilnega sistema je, da moramo na vseh ravneh poskušati iskati enotnost, ki ne sme biti samo neka priložnostna fraza, simbolična ali pa tako izražena v nekaterih posameznih nastopih. Razmere v svetu, v Italiji nasploh in tudi v naši skupnosti so se tako spremenile, da je ta skupni jezik vedno bolj potreben in tudi mogoC. Jaz sem v to prepričan in mislim, da se bo ta proces nadaljeval v pozitivno smer.
Marij Maver: Ker govorimo v volilni kampanji se mi zdi, da bi moral odgovor na vprašanje ali smo zdaj bolj združeni kot prej mogoče, zadevati predvsem vbolitve in volilvne nastope. Svet slovenskih organizacij, organizacija, ki ne nastopa neposredno na volitvah, imamo tudi določeno vlogo predvsem v tem Času ko so nekatere stranke zašle, v veliko krizo zaradi afer in korupcije. Tudi pri teh volitvah se bo gotovo Čutila teža organizacij civilne družbe, kamor sodi tudi naša ustanova. Način združevanja Slovencev na osnovi tega zakona gotovo ni najboljši, vendar pa je res, da je ta novi volilni zakon v to prisilil skoraj vse Slovence brez razlike. Tudi osebno se mi zdi, da smo kot del tistega volilnega telesa, ki se je odločil za samostojno nastopanje v preteklosti, s tem zakonom nekako privilegirani, ker je to telo kom-paktejše, je tako lahko bolje prodrlo v teh kriznih Časih in smo dosegli tudi boljše rezultate. Kar se tiCe potem združevanja na drugih področjih, so problemi drugačni in zdise mi, da je bolje, da ostanemo zdaj samo pri volilni kampanji.
Gospod Slokar, vi ste dejal, da Severna liga prepušča svobodo svojim volilcem. Ste se vi že odločili in kaj meni liga o manjšinah?
Danilo Slokar:
Osebno zagotovo ne bom volil za Staffie-rija. Mislim, da se s tem tudi razume, kako bom verjetno bom Volil. Kar zade-slovensko j manjšino nima liga nobenega predsodka in misli, da nas mora jezik zd ruževati lin ne ločevati. Slovenci so narod, ki živi tu od zmeraj in zato to sploh to za nas ni problem. Za Slovence pa je Severna liga dodatna možnost, da pustijo svoje stare stranke, ki so ali desne ali leve stranke in išCejo skupaj z večino, ki so Italijani v Trstu in manjšino Italijanov na Krasu skupno rešitev za premostitev sedanje gospodarske krize.
Naslednje vprašanje je namenjeno Branku Pahorju. Socialistična stranka tokrat ni na-
VVASHINGTON - »Ne volite fašistov!« Tako s strani uglednega dnevnika Washington Post poziva italijanske, in še zlasti rimske volilce ameriška komentatorka in Pulitzerjeva nagrajenka Mary McGrory. Izhodišče za razmišljanje je bila konferenca o holokavstu, ki so jo v prejšnjih dneh priredili v ZDA in na kateri je bilo poudarjeno, kako so med drugo svetovno vojno Italijani rešili na tisoCe Zidov. »Spomin na te dogodke,« je poudarila Mary McGrory, »bi moral opozoriti Italijane, kaj se zgodi, ko fašisti pridejo na oblast. Italijanom res ni treba skozi isto peklensko izkušnjo, da bi dokazali svetu, da so dobri ljudje.«
stopila na volitvah. Sploh je vprašljiv njen obstoj. Slovenska komisija socialistične stranke obstaja in še deluje; vendar ali ste vi že razmišljali o svoji prihodnosti?
Branko Pahor: 2e pred leti smo si izborili široko avtonomijo in pred kakšnim desetletjem smo zaceli delovati v smeri širše avtonomije, ki je prihaja do izraza predvsem pri volitvah in posebno pri teh volitvah. Takoj v začetku smo se zavzeli za Cim širšo platformo, ki bi jo potem predstavila ostalim strankam in skupinam, ki nastopajo na volitvah, predvsem glede manjšinske problematike. Nismo torej predstavili svojih kandidatov, smo pa takoj že v prvem krogu usmerili svoje volilce na Illyja, ki sam predstavlja, ne glede na stranke, ki ga podpirajo, stično točko različno mislecih . Kar se pa naše prihodnosti tiCe, Čakamo, kako bodo potekali pokrajinski in deželni kongresi. Odločitev bo padla verjetno takrat.
Novi volilni zakon dodeljuje opoziciji manjšo moC. Komunistična prenova Stojan SpetiC bo verjetno v opoziciji.
Stojan SpetiC:Da, vendar bi se želel vrniti k vprašanju združevanja Slovencev. Tu je bilo namreč reCeno nekaj kar ne drži v celoti. Slovenci nismo bili enotni v prvem kro-I gu, ker smo bili vsaj ena komponenta in to naša diskrimini-| rani pri snovanju koalicij in izločeni iz njih. Mi smo na to opozarjali pravočasno in Ce smo danes v drugem krogu združeni, recimo, da je to zasluga fašistov ne naša, ker smo paC v nujnosti, da porazimo desnico, vsi skupaj prisiljeni potegniti skupaj. Vendar tudi tokrat ni prišlo do neke formalne povezave. To ni tako hudo sedaj, vendar, Ce se bo nadaljevala politika diskriminacij in izločevanja komponent, Ce bo naša manjšina sprejela in trpela, da jo drugi ločujejo z ideološkimi predsodki, bomo recimo na prihodnjih političnih volitvah vsekakor znatno šibkejši in to nam gotovo ne koristi. Vprašanje o opoziciji. Skoraj gotovo bomo v opoziciji; gotovo bomo v opoziciji proti Staf-fleriju, Ce bi, upajmo da ne, zmagal na nedeljski balotaži; proti desničarski občinski upravi smo pripravljeni, kako bi rekel streljati z najmočnejšimi topovi, ker menimo, da je desnica naš prvi in glavni sovražnik, kar zadeva Uljevo levosredinsko upravo, mi se ne strinjamo z njenim programom, zato mislimo, da bomo v opoziciji; vemo, da opozicija v tem trenutku v občinskem svetu po novih zakonih nima velike teze, lahko pa opozarja na protislovja in prepričan sem, da bo prej ali slej prišlo do protislovij recimo med zavezniki med nenaravnimi zavezniki kot sta demokratična levica in krščanska demokracija. Seveda, Ce bi Uljeva uprava, v kar močno dvomim, uresničila zares novo napredno socialno politiko in Ce bi
V nedeljo bo radijska postaja TRST/A zaradi pričetka preštevanja volilnih glasovnic podaljšala svoje programe do približno ene ure po polnoči. Volilna oddaja se bo pričela ob 22. uri, ko bomo poslušalce seznanili z exit pollom Doxe, sledili bodo komentarji v živo iz studia. Ob 23. uri bodo krajša poročila, nato pa znova najnovejSi podatki v telefonski povezavi z volilnim uradom tržaške občine. Rezultate bodo v studiu komentirali razni gostje in predstavniki organizacij in strank.
istočasno bila zares tako občutljiva do naših narodnostnih problemov, kot jo vCasih prikazujejo, bo v tem primem imela tudi našo podporo, ker mi mislimo, da bi v tem primeru radi odigrali vlogo konstruktivne opozicije Osebno pričakujem od Illyja, da bo vsaj na takem nivoju, na taki ravni kot je bil na primer pred dvajsetimi leti Marcello Spaccini.
Ce bo v nedeljo zmagal kandidat Illy, bo v večini tudi Demokratična stranka levice. To se bo zgodilo prvič, kajti ta stranka je bila v vseh povojnih letih na tržaški občini v opoziciji. Kako se pripravljate na ta preskok.
Igor Dolenc: Pripravljamo se tako, da smo izdelali skupni program z Illyje-vim kartelom, s katerim smo se skoraj v celoti strinjali, poleg tega smo dodali še svoje misli o tem kako naj bi bila tržaška občina vodena v prihodnjih štirih letih. Ta koalicija je novost tudi na vsedržavni ravni, Čeprav je na strogo krajevni ravni že prišla do izraza. Mislim na primer na vzhodnokraški rajonski sosvet, kjer smo nekaj takega preizkusili in smo pragmatično ob sodelovanju stranke komunistične prenove, demokratične stranke levice, socialistov Slovenske skupnosti in krščanskih demokratov preprečili, da bi bil izvoljen desničarski, ce že ne fašistični predsednik. Seveda bomo pri nekaterih vprašanjih imeli drugačna stališča; v demokraciji lahko vsakdo pove, kar misli, vendar bomo predvsem pazili na to, da občina vodi socialno politiko, da meja predvsem tiste probleme, ki zadevajo manjšino, na primer izvajanje zakona o protivrednostih za sinhrotron in urejanje ju-sarskih odborov. Mislim tudi, da bi Illyjeva izvolitev dala povod za spremembo negativnega odnosa do Slovencev. Ne pričakujem torej ne vem kakšnih novosti, vendar mislim, da bomo imeli v teh štirih letih konkretno možnost, da začnemo z odstranjevanjem vse tistega nacionalističnega strupa, ki je bilo zlit v teh zadnjih dvajsetih Ce ze ve v petdesetih letih.
Okroglo mizo zaključujemo s Petrom Močnikom. Slovenska skupnost se je na teh volitvah odpovedala svojemu simbolu. Mislite, da bo to zmanjšalo njeno moC?
Peter MoCnik: Ne, sicer te odločitve na kongresu ne bi sprejeli. Mislim, da odpoved znaku ne pomeni odpovedi politični samobitnosti, ne pomeni še odpovedi političnemu gibanju Slovenske skupnosti kot subjektu, ki lahko vpliva na politično dogajanje v kraju, kjer deluje. Zato se je Slovenska skupnost, upoštevajoč vse te sestavine, odpovedala tudi znaku, ker jo je volilni sistem v to praktično prisilil in se je združila pod znakom tiste liste, ki je edina sprejela programska izhodišča Slovenske skupnosti in je dala polnopravno državljanstvo v njenih vrstah tudi kandidatom in predstavnikom Slovenske skupnosti. Dokaz, da je tako, je, da smo prav na tej listi Slovenci izvolili veC svetovalcev kot kdajkoli prej. Imamo predstavnike v vseh krajevnih konzultah, v primeru da bi zmagal, kot upamo, blok, ki podpira Illyja, bi imeli dva izvoljena svetovalca v občinskem svetu, kar se še nikoli ni zgodilo. Imamo zaveznike in to zaveznike med Slovenci samimi, ki nastopajo v veliki meri enotno, z različicami, kot smo slišali, ampak ko gre za narodnostno problematiko gotovo enotno in kompaktno kot nikoli doslej. Zato mislim, da je Slovenska skupnost naredila moCno in pogumno dejanje, da so volilci to razumeli, jo podprli in ji dali še večje moCi kot doslej. Zato sem prepričan, da bo vprašanje naše lipšove vejice, ki je stranka ne namerava dokončno opustiti, tudi vprašanje presoje na osnovbi razvoja prihodnjih let. Osnovni problem je, da kot samostojna slovenska stranka Italiji lahko vplivamo na politično dogajanje v teh naših krajih.
NOVICE
TRST/S SOGLASNO ODLOČITVIJO JE ZADALA HUD UDAREC DELAVSTVU
LpT in SL predlagata spremembo satuta FJK
TRST - Severna liga in lista za Trst predlagata revizijo člena posebnega statuta deželne uprave, ki določa okoliščine za razpust deželne skupščine. Obe gibanji se zavzemata za obvezni razpust sveta v primeru, da bi najmanj deset odstotkov svetovalcev bilo obsojenih za prekrške v škodo javni upravi. Načelnika skupin Roberto Antonione (LpT) in Fiordelisa Cartelli (Liga) bosta na eni izmed prihodnjih sej skupščine predlagala pospešeno soočenje o tem vprašanju. Za revizijo statuta Furla-nije-Julijske krajine je odgovoren parlament, za to pa je potreben ustavni zakon.
V	ponedeljek v Huminu srečanje s prof. Pirjevcem
HUMIN - O etničnem čiščenju v Bosni in Hercegovini bo spregovoril prof. Jože Pirjevec v ponedeljek, 6. decembra, ob 16.20 v konferenčni dvorani zavoda Ipsia v Huminu. Srečanje z avtorjem knjige »Vidov dan« sodi v okvir ciklusa »Od nacizma do na-ciskinov«, ki ga z uspehom prirejajo v tem zgodovinskem kraju.
Na ponedeljkovem srečanju bo o mirovnih pohodih v Bosni spregovorila Patrizia Londero, članica društva »Int di pas«. (R.P.)
V	Aviano priletela
nova vojaška letala iz ZDA
PORDENON - Od začetka operacije Nata »Deny Flight« so ameriška vojaška letala z oporiščem v Avianu opravila 1.300 poletov nad Bosno, po novem pa bodo za takšne operacije, katerih namen je preprečiti srbske letalske napade na Sarajevo, odgovorni rezervisti in pripadniki Air National Guar-da. Včeraj je priletelo v Aviano 6 lovskih bombnikov F-16 iz sklopa 301. Fighter Winga z bazo v Carswellu (Teksas), drugih 6 pa bo priletelo prihodnji četrtek; zamenjali bodo dvanajst letal F-16 iz sklopa 512. Fighter Squadrona, ki se vrnejo v oporišče Ramstein (Nemčija) in so bili v deželi FJJC od 14. septembra - šest jih'je že odletelo včeraj zjutraj, drugi pa odletijo danes. V Avianu je zdaj okoli 60 rezervistov, nadaljnjih 150 pa jih bo prišlo jutri in bodo ostali v Avianu do 10. januarja 1994, ko jih bo zamenjali pripadniki 944. Fighter Groupa iz Lukeja (Arizona), prav tako z lovskimi bombniki F-16 Air Force Reservea.
Vojaško sodišče bo danes zaslišalo Donatello Di Rosa
VIDEM - Donatella Di Rosa in njen mož Aldo Mi-chittu morata danes opoldne v karabinjersko kasarno v Palmanovi, kjer ju bodo zaslišali vojaški sodniki v zvezi z domnevno trgovino z orožjem, s katero sta svoj čas sama seznanila civilno sodstvo in to z navedbo, da so bili v nezakonito dejavnost vpleteni tudi nekateri častniki kopne vojske. Donatella Di Rosa, ki so jo izpustih 20. novembra iz zapora, kjer je presedela 23 dni, je dejala novinarjem, da bo preiskava bržkone dolga, da bo danes povedala marsikaj novega, da pa ne bi smelo biti govora o skladiščih orožja pri Čedadu, ker ustrezno preiskavo vodi videmsko državno tožilstvo. Žensko, ki ji je v zadnjem času nagajalo zdravje, bodo sicer 9. decembra ponovno zashšah v Firencah.
Dežela zavrnila načrt o plinskem skladišču
Drago Gašperlin
TRST - Deželna vlada se je izrekla včeraj proti načrtu družbe Silone-Sa-vitri iz sklopa kemičnega koncerna Monteshell za ureditev podzemnega skladišča utekočinjenega plina propana na območju nekdanje žaveljske rafinerije Aquila. S tem je spravila v še hujšo zagato 70 delavcev, ki so prej delali v čistilnici, a so zdaj uslužbeni pri Savi-triju in se jim bo 21. decembra nepreklicno iztekla dopolnilna blagajna, v kateri je marsikdo že polnih osem let; hkrati pa je zadala hud udarec še drugim približno 150 delovnim močem, katerih usoda je tako ali drugače povezana z Monte-shellovo pobudo. Predsednik Pietro Fontanini je sicer poudaril nujo, da se prizadetemu delavstvu poišče druga zaposlitev, seveda pa ni pojasnil, kakšna in kje. Menda jih ne mislijo izkoristiti za uresničitev rekreacijsko-športnega Centro Aquili-nia, ki ga je predlagal svojega dne brihten podjetnik, češ, tamle med praznimi in zarjavelimi naftnimi hranilniki ter onesnaženo, zasmrajeno plažo bi se dalo igrati tudi golf?!
Načrt Monteshella je soglasno zavrnil ves deželni odbor, ki ga sestavljajo pristaši Severne lige ter republikanske in liberalne stranke, in pri tem upošteval, kakor piše v zadevnem sklepu, nedvoumno nasprotovanje povprašanih občinskih uprav (torej tržaške, dolinske in miljske) in dru-
ga nenaklonjena stališča ter nepovoljna mnenja s tehničnega vidika pristojnih pisarn in ustanov. Pač pa so izrazili odborniki pripravljenost, da vzamejo v pretres nov, seveda drugačen načrt, ki naj predvideva ustrezne varnostne ukrepe za prevažanje tekočega plina s tovornjaki, češ da zdajšnji načrt vsem strokovnim študijam navkljub ne ščiti dovolj prebivalstva pred mnogimi nevarnostmi - s temi mislijo razlitja zaradi prometnih nesreč, požare in eksplozije, pozabljajo pa, da se je odvijal ondod v preteklosti mnogo mnogo nevarnejši kopni promet s hudo vnetljivimi snovmi. Ne samo, menijo v sindikalnih krogih (ki jim gre pravzaprav samo zato, da zagotovijo delavcem ohranitev službe), nihče še črhne ne o tem, koliko kamionov z rizičnimi tovori kroži danes po Tržaškem, ne da bi kdo preveril, če ustrezajo varnostnim predpisom Evropske skupnosti; gre za vozila, ki zalagajo s tekočimi gorivi in plini krajevne industrijske obrate in javna poslopja, pa tudi za tovornjake, ki takšno blago dovažajo in odvažajo čez mejo - italijanske in tuje.
Vse znova torej -grenko ugotavljajo zagovorniki plinskih hranilnikov, ki imajo na svoji strani več kot enega deželnega odbornika in funkcionarja, ne pa tudi -kot kaže - samega predsednika Fontaninija in odbornika za načrtovanje Paola Polidorija.
Obrati nekdanje Aquile v Žavljah (foto KROMA)
PORDENON / KUPOPRODAJNE NEPRAVILNOSTI
Obtožili De Cariija
PORDENON - Preiska- takoj po včerajšnjem raz-va o nepravilnostih, do govoru z obtožencem, ki katerih je prišlo pri do- je sicer samozavestno bavah pisarniške opreme poudaril, da je popolno-in pohištva podjetja Del ma nedolžen in da bo to Fabbro, o kateri smo pi- brez vsakega dvoma šali že svoj čas, je obro- dokazala tudi sodna dila tudi konkretne sa- obravnava. Ta se bo
pričela 17. maja prihodnjega leta na pordenon-skem sodišču, obtoženega pa bo zagovarjal odvetnik Ros.
Francesco De Carli je v preteklosti opravljal pomembne politične funkcije: bil je deželni tajnik PSI, podpredsednik deželne uprave Fur-lanije-Julijske krajine pa tudi deželni odbornik.	Francesco De Carli
dove. Včeraj se je namreč zvedelo, da se bo moral v zvezi s temi nepravilnostmi zagovarjati pred sodniki bivši socialistični parlamentarec Francesco De Carli iz Pordenona, ki je v deželnih političnih krogih zelo znan.
Za pregon se je odločila sodnica za predhodne preiskave Monica Boni
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tej. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za leto 1993 Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
STALIŠČE / DEŽELNO TAJNIŠTVO LIPOVE VEJICE
SSk o manjšinski TV in prispevkih manjšini
Začudenje, ker Dežela ni predvidela refinanciranja celotnega zakona o slovenski kulturi
TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na seji, na kateri je pozvalo slovenske prebivalce tržaške občine, naj na nedeljski balo-taži podprejo županskega kandidata Illyja in analiziralo volilne izide tudi v Nabrežini in Miljah (o čemer pišemo na drugem mestu), razpravljalo tudi o problemih manjšinske televizije in polemikah nekaterih manjšinskih krogov s predstavniki oblasti v Sloveniji. O tem bo SSk izdelala posebno stališče. Tajništvo pa je na seji jasno poudarilo, kot beremo v tiskovni noti, da se posamezniki, zasebna podjetja, združenja in mediji pri svojih stališčih ne bi smeli sklicevati na »vso manjši-
no«, ker jim del manjšine in z njim SSk takega splošnega zastopstva nikakor ne priznavata. Ravno tako SSk pričakuje, da se nesoglasja z nekaterimi krogi v zamejstvu v matični Sloveniji ne prenašajo na celotno manjšino.
Člani deželnega tajništva SSk so izrazili še pričakovanje, da bo poslanska zbornica potrdila sklepe senata glede višine državnih prispevkov za manjšinske ustanove in dejavnosti. V najkrajšem roku pa bo treba najti zakonsko obliko, ki naj omogoči hitro uporabo sredstev, ki se bodo znašla v »globalnem skladu« predsedstva vlade. Pri tem izraža SSk začudenje, da deželna uprava Furlanije-Julijske krajine
ni predvidela refinanciranja celotnega zakona o slovenski kulturi, temveč le tekoče stroške, pri čemer je še izpustila šolo v Spetru. Hoče pa verjeti zagotovilom predsednika deželnega odbora Fontaninija, da je prišlo v tem primeru do nesporazuma, ki ga bo sam odbor takoj .popravil. Vsekakor pa ima dežela dolžnost, da poskrbi za podporo slovenskih ustanov, tudi ko bi država ne nakazala svojih sredstev, saj gre v večini primerov za institucionalne dolžnosti deželne uprave. Sam zakon o slovenski kulturi pa bi se dal v novem obdobju dopolniti in razši-tiri še na športne in druge doslej izvzete dejavnosti, meni deželno tajništvo SSk.
r JUTRI ZJUTRAJ ODPRTJE
Srednjeevropski umetniki na razstavi v Vidmu
Rudi Pavšič
VIDEM - Štirideset umetnikov iz Italije, Češke, Slovaške, Poljske, Švice, Avstrije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske bo sodelovalo na mednarodni razstavi Srednjeevropsko srečanje, ki jo bodo odprli jutri ob 11. uri v videmskem Furlanskem centru za plastično umetnost (Ul. O. da Pordenone 3).
Ni prvič, da Furlanski center prireja taksne pobude, ki presegajo umetniško raven in se vključujejo v prizadevanje, da bi se tudi med kulturniki različnih narodnosti utrdilo prijateljstvo in sodelovanje. Spomnimo se le na
nekatere manifestacije iz prejšnjih let, ko je center tesno sodeloval z ljubljanskim bienalom, ali ko je pripravil solidarnostno razstavo v času vojaške agresije v Sloveniji.
Srednjeevropsko srečanje želi nadaljevati s takšnim razmišljanjem in nuditi priložnost ustvarjalcem desetih držav, da se med seboj srečajo in ustvarijo možnosti nadaljnega dogovarjanja in sodelovanja. Občinstvo pa si bo na razstavi ogledalo nekaj najboljših grafik, slik in skulptur, ki jih ta čas zmorejo umetniki srednjeevropskega prostora.
KopLOČILNI VOLILNI KROG
Volitve le v nedeljo
Volišča odprta do 22. ure Prekrižamo le kandidata
Tržaški volilci bodo v nedeljo dobili na vo-nSCu le eno glasovnico. Glasovanje je zelo enostavno, saj bo treba Prekrižati le okvirček z imenom in priimkom županskega kandidata. Slovenci in vsi de-mokati. smo pred enostavno -izbiro, ki jo Predstavlja kandidat Riccardo Elly. Njegovo ime bo natisnjeno na gornjem delu glasovnice, na kateri ne smemo prekrižati simbolov strank.
Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z odrezkom volilnega potrdila, s katerim smo že glasovali v nedeljo 21. novembra. Kdor je ta odrezek izgubil ali sploh ni dobil na dom potrdila lahko
dvigne duplikat (ali original) jutri do 14. ure in v nedeljo ves dan na volilem uradu Občine Trst (prehod Gostanzi, prvo nadstropje).
V nedeljo lahko glasuje tudi volilec, ki zaradi bolezni ali drugih razlogov ni sodeloval v prvem volilnem krogu prejšnjo nedeljo. Ne smemo pozabiti, da so volitve državljanska dolžnost in bistveno sredstvo, ki ga ima državljan, da sooblikuje upravno in politično podobo države, od rajonskega sveta do parlamenta. V nedeljo zato ne razpršujmo glasov, pojdimo množično na voliSCa in glasujmo za odprtega kandidata Riccarda Illyja.
ZADNJI KRČI PRED PORAZOM?
Desnica se zaganja proti lllyju in tudi proti Piccolu
VOLITVE / ILLY V ČASNIKARSKEM KROŽKU
»Šole ne gre zanemarjati«
Biti bi morala po meri otrok oz. mladih
llly med posegom v razpravo (Foto KROMA)
Kdor ni z nami je proti nam. Tržaška desnica, ki se vse bolj boji volilnega poraza, udarja po Uasprotnikih z nizkimi udarci, jih skuSa za vsako ceno diskreditirati, jih blati in na vsemogoče načine žali ter zasmehuje. Illyju očitajo, da ni vreden županskega mesta, ker ni odslužil vojaškega roka, pri Čemer celo namigujejo, da je psihično neuravnovešen. Jlly je za desnico sovražnik številka ena, takoj za tem pa pride Piccolo, ki je v teh dneh tudi žrtev neverjetne obrekovalne kampanje.
Kolegi italijanskega dnevnika in njihov direktor Mario Quia ne potrebujejo zagovornikov, ker se znajo sami dobro in učinkovito braniti. To kar smo brali, slišali in videli proti te-Um Časopisu pa presega vsako dostojno mejo in Upamo, da bodo volilci v nedeljo tudi na osnovi tega dokončno obrnili stran v zgodovini tega Protislovnega mesta.
Piccolo je v svoji dolgi zgodovini (v dobrem in slabem, odvisno paC od zornih kotov) igral vlogo protagonista in tudi političnega usmerjevalca tržaškega življenja. V času avstro-ogrske monarhije se je zavzemal za priključitev Trsta Italiji, to stališče je zagovarjal tudi v drugem povojnem obdobju, po podpisu osimskega sporazuma pa je bil med podporniki LpT. Zgodovina Piccola je torej bila in je v vsakem primeru tesno povezana z novejšo zgodovino mesta.
To se dogaja tudi danes, ko zdravi in demokratični del mesta skuša obračunati s preteklostjo in nuditi temu umirajočemu mestu neko perspektivo razvoja. Ne gre
za nobeno revolucijo, a le za potrebo, da Trst zaživi kot normalno mesto. NiC veC in nic manj. Za razne Staffierije, Camberje, da o MSI niti ne govorimo, pa je to očitno preveč, zato je prav, da dokončno izginejo s političnega prizorišča, kjer so že itak naredili preveč škode.
Zanimivo je, da v tej obrekovalni kampanji ne sodeluje Manlio Ce-covini. Eden glavnih ustanoviteljev listarske-ga gibanja je ubral pot molka. Kdor molči večkrat devetim odgovarja! (S.T.)
»Sola mora brez dvoma biti v središču pozornosti javnih uprav in še posebej občinske. Gre za ustanovo, prek katere mladi vstopajo v družbeno življenje. Kar se občinske uprave tiče, mislim, da mora poskrbeti predvsem za ureditev šolskih prostorov. To sem tudi vključil v svoj program; Seveda pa se postavlja problem, kako dobiti za to potrebna sredstva. Marsikaj bo prav gotovo mogoCe napraviti z umnejšim upravljanjem občinskih premičnin in nepremičnin, ne moremo pa izključiti niti davčnih sredstev. Ne moremo paC imeti sitega volka in kozo celo. Sicer pa nisem vseveden in šolsko problematiko poznam dokaj površno. Prav zato sem poskrbel, da bom v primeru izvolitve imel v odboru ljudi, ki to področje dobro obvladajo. Poleg tega se nameravam tudi v tem primeru držati metode parteci-pacije: ko se bo postavil kak problem, bom skušal najprej zvedeti, kaj o njem mislijo ljudje, ki so
neposredno zainteresirani.«
Tako je povedal županski kandidat Riccardo Illy na javni razpravi na temo »Občina in šolski sistem«, ki je potekala sinoči v Casnikareskem krožku v Trstu. Diskusijsko srečanje je priredil linjev volilni odbor, vodil
pa ga je predsednik Zavezništva za Trst Franco Codega, ki je sicer tudi sam šolnik. V uvodnem delu srečanja so govorili ravnatelj liceja Galileo Galilei Giovanni Forni, ki je hkrati tudi predsednik kolegija tržaških ravnateljev, podpredsednica katoliškega združenja ACLI in Solnica Renata Brovedani, predsednica odbora staršev Elena del Monte ter dijakinja Sara Nobilio.
V uvodnih poročilih in potem v razpravi je prišla do izraza predvsem potreba, da bi šola ne bila tako potisnjena na obrobje javne pozornosti, kot je bila doslej. Poleg tega so razpravljal-ci poudarili nujnost, da bi bil šolski in sploh ves šolski sistem po meri otrok oziroma uCencv in dijakov, pa tudi njihovih družin.
Drevi v Aristonu zaključni shod Riccarda lllyja
V kinodvorani Ariston bo drevi ob 18.45 zaključni volilni shod Riccarda Illyja. Med skupščino, na katero je vabljena širša javnost, bo napredni kandidat najbrž predstavil tudi nekatere kandidate za odborniško mesto.
Volilna kampanja se formalno zaključi danes opolnoči. Jutri bo tradicionalni dan za razmislek, odločitev, kdo bo tržaški župan pa bo padla v nedeljo. Volišča bodo zaprli ob 22. uri, takoj zatem pa se bo pričelo štetje glasov. Pozno ponoči bo torej že znano ime novega tržaškega župana.
_____ZADNJI POZIVI PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI_
SSk in PSI: glasujmo za lllyja Na njegovi strani tudi Orlando
Odlklonjanje narodnega ščuvanja in širjenja nestrpnosti
SSk: jasna izbira med odprtostjo in zaprtostjo
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zasedanju v torek v Nabrežini pozvalo slovenske prebivalce tržaške občine in vse, ki jim je pri srcu sožitje, naj na nedeljskih balotažnih volitvah podprejo demokratičnega kandidata Riccarda Illyja. Udeležba na volitvah je Častna dolžnost, zadnji dnevi volilne kampanje pa so jasno pokazali, da je treba izbirati med sožitjem, odprtostjo in omiko na eni strani in šovinizmom, omejenostjo in zaprtostjo na drugi. SSk pa je prepričana, da gre zdaj za labodji spev tistih, ki se na krajevni, a tudi na vsedržavni ravni (kot dnevnik Giornale) poslužujejo šCuvanja k nestrpnosti in širjenja narodnostnih predsodkov za kovanje političnega kapitala, saj so se jih ljudje že naveličali.
Deželno tajništvo SSk je iskreno Čestitalo tržaškemu strankine-
mu vodstvu, zlasti pokrajinskemu tajniku Martinu Breclju, aktivistom in kandidatom za zelo lep uspeh na volitvah v Trstu, Devi-nu-Nabrežini in Miljah - v težavnem položaju, ob novi zakonodaji in v novih koalicijah. Potrdilo pa je temeljno zahtevo po zagotovljenem zastopstvu, ki ga mora zakonodaja zagotoviti slovenski manjšini. Vsaj minimalno zagotovljeno zastopstvo na vseh ravneh je namreč nujno potrebno jamstvo, saj je drugače prisotnost Slovencev v izvoljenih telesih odvisna le od dobre volje večinskih strank in ugodne volilne aritmetike, kar so junijske pokrajinske in deželne volitve pokazale v vsej negativni zgovornosti.
Poziv tržaške PSI
Izredni komisar tržaške PSI Roberto De Goia poziva vse socialiste, naj v nedeljo strnjeno glasujejo za Illyja. To izbiro so socialisti, ki so se v prvem volilnem
krogu predstavili skupno s socialdemokrati, napovedali že pred Časom, sedaj pa so jo potrdili. Za kroniko naj dodamo, da so se mnogi socialistični predstavniki (med njimi tudi Slovenci) že 21. novembra javno opredelili za kandidaturo Riccarda Illyja.
Tudi Leoluca Orlando na strani odprtosti
Poziv Tržačanom, da pojutrišnjem množično podprejo Illyja je prišel tudi s strani novoizvoljenega palermskega župana Leoluce Orlanda. Voditelj gibanja Rete-Mreža ugotavlja, da bi morebitna zmaga desnice samo še dodatno zadušila Trst.
Voditelj Rete se tudi zgraža nad obrekovalno kampanjo, ki jo je proti Illyju organizirala nacionalistična desnica. Lista za Trst in njeni prijatelji, piše še v pozivu, omalovažujejo Trst in ga nesramno blatijo tudi v oCeh širše ita-
liianskp lAvnnsti
-____POZIV SKGZ__
Poraziti
desnico!
Solidarnost llt/ju ob podlih poskusih moralnega linčanja
»Za slovenske volilce ne more biti nikakršnih dvomov: z množično udeležbo na nedeljskih balotažnih volitvah in odločno podporo kandidatu za župana Riccardu Illyju je potrebno dokončno potrditi uspeh iz prvega volilnega kroga« To stališče podčrtuje pokrajinski odbor SKGZ, ki obenem ugotavlja, da je za izvolitev kandidata demokratičnega Trsta resnično potreben glas vsakega Slovenca Dobra uveljavitev Illyja v prvem krogu glasovanja naj pri nikomer ne ustvarja vtisa, da je bitka opravljena - trdi SKGZ -kajti nacionalistična desničarska koalicija je v teh dneh sprožila sramotno kampanjo, s katero se poskuša osebno diskreditirati demokratičnega kandidata. To skrajno primitivno in barbarsko obnašanje je jasen odraz pomanjkanja vsakršne etike in kulturne ravni, kar za proslule tržaške listarje in misov-ce ni nobena novost, je pa tudi odraz strahu pred izgubo oblasti, ki je pod taktirko desnicar-
skih sil dolga leta samovoljno pehala Trst v propad.
Upati je, poudarja SKGZ, da bodo tržaški volilci razumeli, kaj jih lahko Čaka, Ce se uveljavi Staffierijeva naveza. Rezultat volilcev naj z II-lyjevo zmago nedvoumno pokaže, da je Tržačanom dovolj nacionalističnega rovarjenja, neprestanega podžiganja sporov in obračunavanj. Kot še nikoli poprej ima Trst, tudi z angažiranim prispevkom slovenskih volilcev, možnost odgovoriti na nizkotno obnašanje desničarskih skrajnežev, ki so v strahu pred porazom v zadnjih dneh volilne kampanje presegli vsakršno mero dostojnosti.
SKGZ izraža županskemu kandidatu Riccardu Illyju svojo solidamor st ob poskusih moralnega linčanja, slovenske volilce pa poziva k množični udeležbi na volitvah, kajti za zmago demokratičnega, kulturno zrelega in v sožitje usmerjenega Trsta je nujno potreben sleherni glas.____________________
NOVICE
Še vedno huda kriza dnevnika TriesteOggi
Dnevnika TriesteOggi tudi danes ne bo v kioskih zaradi stavke novinarjev. V sporočilu sindikalnega odbora piše, da bo Časopis spet izšel jutri in v nedeljo, a le zaradi Čuta odgovornosti novinarjev, ki bodo delali pravzaprav brezplačno. To sicer delajo že nekaj Časa, saj jim založnik dolguje oktobrsko plaCo. Brez honorarjev pa so tudi vsi sodelavci.
Skupščina TriesteOggi je v bistvu sprejela poziv Deželnega novinarskega sindikata, da zaradi volitev prekine vsaj za dva dni stavko. Situacija pa se v teh dneh žal ni izboljšala. Perspektive dnevnika ostajajo namreč skrajno nejasne in negotove, Čeprav se že dalj časa govori, da bo prišlo do večjih zamenjav pri lastništvu. Doslej pa je vse to ostalo le pri besedah in nepotrjenih govoricah.
Katoliški partizani podpirajo lllyja
Združenje nekdanjih partizanov in deportirancev katoliške usmeritve (Federazione volontari della liberta) odločno poziva vse svoje elane in volilce, da v nedeljo brez oklevanj glasujejo za Illyja. V apelu javnosti združenje ugotavlja, da fašizem v Italiji žal ni mrtev in da se je treba še in še boriti in prizadevati za obrambo idealov odporništva in antifašizma.
Občina Trst ne sme postati simbol nestrpnosti in imeti odbornike, ki zagovarjajo fašistično ideologijo, zato morajo volilci glasovati za Illyja. Gre za odprtega, demokratičnega in strokovno zelo pripravljenega kandidata, ki si zasluži zaupanje volilcev.
Odbornik iz Reggia Emilije gost na skupščini DSL
Včeraj je bil gost Demokratične stranke levice Girolamo lelo, občinski odbornik iz Reggia Emilije, ki se je udeležil okrogle mize o vprašanju finančnega vodenja krajevnih uprav, posebno Občin in Pokrajin. Javne uprave postajajo iz dneva v dan vse bolj podobne gospodarskim podjetjim in torej vse bolj potrebujejo pripravljene in izkušene voditelje in upravitelje.
Okrogle mize DSL v hotelu Jolly (odprl jo je strankin pokrajinski tajnik Stelio Spadaro) so se udeležili številni tržaški upravitelji. Vsi so med drugim strnjeno podprli župansko kandidaturo Riccarda Illyja.
NOVICE
PO VEČ KOT DVEH LETIH / ZAKLJUČENA PREISKAVA
Prijava vinskega pridelka za 1993
Kmečka zveza obvešča vse vinogradnike, da je treba do 15. t.m. opraviti prijavo vinskega pridelka za leto 1993. Za izpolnjevanje ustreznih obrazcev bodo uslužbenci Kmečke zveze na razpolago v naslednjih krajih, dneh in urah: za Dolino (sedež občine) v soboto, 4. t.m., od 8.30 do 13. ure; za Medjo vas (gostilna Radetič) v ponedeljek, 6. t.m., od 18. do 18.30; za Nabrežino (podružnice KZ) v torek, 7. t.m., od 8. do 13. ure; za Repen (sedež občine) v četrtek, 9. t.m., od 13. do 14. me; za Opčine (podružnice KZ) v četrtek, 9. trn., od 8. do 12. ure; za Zgonik (sedež občine) v četrtek 9. t.m., od 15. do 18. me; na centralnem sedežu KZ v Trstu, Ul. Cicerone vsak dan med uradnimi mami. Vinogradniki morajo prinesti s seboj lansko prijavo vina in obrazec, ki so ga prejeli od AIMA in na katerem morajo biti navedeni točni katastrski podatki o vinogradih (katastrska občina, katastrski list (foglio di mappa), številka parcele za vsak vinograd in površina vsakega vinograda.
Jutri bo v Nabrežini miklavževnje
Jutri bo nabrežinska župnijska skupnost priredila tradicionalno miklavževanje. Prireditev bo v župni dvorani pri cerkvi sv. Roka z začetkom ob 17. mi. Na sporedu bo tradicionalna igrica z obdarovanjem.
V	nedeljo praznik
sv. Barbare pri Korošcih
V	nedeljo, 5: decembra, bo slovenski živelj od Korošcev v miljski občini praznoval svojo zavetnico sv. Barbaro. Praznovanje se bo pričelo ob 15.30 z mašo v cerkvi sv. Barbare, ki jo bo daroval škofov vikar msgr. Franc Vončina in na kateri bo pel domači zbor.
Trije moški za rešetke zaradi posesti mamila
Agenti letečega oddelka kvesture so z dvema pregon-skima akcijama spravili za zapahe pod obtožbo posesti in prekupčevanja z mamili tri moške. Prva dva sta Gianfranco Pratico’, 22 let, iz Trsta in stanujoč v Ul. Sebastiano Santi št 1, ter Mauro Filograna, 34 let, iz Saronna (Varese), a bovajoč v Trstu, Ul. Cerreto št 25. Policaji so jima stopili na prste, ko sta sedela v Filo-granovem avtomobilu: le-ta je imel skrite v žepih štiri komade hašiša skupne teže približno 1, 2 kilograma, Praticoju pa so zasegli nekaj več kot hektogram istega mamila, nakar so med preiskavo Filogranovega stanovanja našli še tri hektograme hašiša Tretji aretiranec pa je Ludano Lenaz, 27 let, stanujoč v Trstu, Ul. Cherubini št 11. ki so ga prijeli, ko je v svojem avtomobilu, parkiranem v Puccinijevi ulici čakal kupca za mamilo: pri sebi je imel 50 gramov hašiša in dve dozi heroina na njegovem domu pa so agenti odkrili še nekaj pilul ecstasyja in precizno tehtnico, kakršne izrecno uporabljajo pri tehtanju mamil -nihdoz.
Vse tri aretacije sodijo v sklop trajne preventivne službe, s katero poskuša policija že pri izvoru onesposobiti nezakonito trgovanje, ki se razvija prvenstveno na območju Drevoreda XX. septembra in prečne Ul. Timeus.
Misovci bodo odgovarjali za napad na slovensko šolo
Ob belem dnevu so oktobra 1991 poškodovali šolsko tablo v Zgoniku
Italijansko sodstvo je počasno, pa vendar.... Po več kot dveh letih je tržaško državno pravdništvo vendarle zaključilo uvodno preiskavo o fašističnem napadu na tablo pred slovensko osnovno šolo »1. maj 1945« v Zgoniku in na spomenik padlim na Colu, kjer jih je motila rdeča zvezda. Do napada je prišlo konec oktobra pred dvema letoma. Sodstvo je odredilo, da se bodo na procesu morali zagovarjati misovski poslanec Gastone Parigi, deželni svetovalec Giancarlo Casula in tržaški misovski voditelji Roberto Menia, Sergio Dressi, Fulvio Sluga in Alessia Ro-solen.
Do vandalskega dejanja, ki je sodilo v tedanjo več tednov trajajoče stopnjevanje nacionalnega sovraštva in fašističnega izzivanja (in ki je prav v teh dneh znova z vso silo divjaško izbruhnilo na dan, le da tokrat niso tarča le Slovenci, temvač vse demokratične sile z županskim kandidatom Illyjem na čelu), je prišlo 30. oktobra. Ob belem dnevu je iz štirih avtomobilov stopilo kakšnih petnajst neofašistov, ki jih je vodil misovski poslanec in odvetnik iz Pordenona Parigi, z njim pa so bili
še tržaški občinski svetovalci Dressi, Menia in Sluga ter drugi.
Stopili so na dvorišče ter s kladivom izbih s šolske table napis »1. maj 1945« ter več bronastih črk, ki so označevale šolo. Tolpa se je na svoji poti ustavila tudi Colu, kjer je s kladivi skušala uničiti kamnito ploščo, ki spominja na prehod IX. korpusa.
Policija je v tistem obdobju sicer poostrila nadzor pred spomeniki in tudi pred zgoniško šolo, vendar le ponoči, saj niso pričakovali, je tedaj povedal kvestor, da bo poslanec Parigi napovedano namero tudi mesničil. Vsedržavno vodstvo MSI si je namreč prevzelo odgovornost za vandalsko početje (Parigi je tudi napovedal, da se ne bo skrival za poslansko imuniteto), češ da je storilo samo to, kar ni storil zgoniški župan, katerega so pozvati, naj tablo umakne.
Tedanji kvestor Lazerini je obljubil, da bo policija sodstvu posredovala poročilo, prijavo pa je vložila tudi VZPI-ANPI, in sicer v Pordenonu, kjer je Parigi doma in kjer ima odvetniško pisarno. Upajmo, da bo sodstvo sedaj krivce tudi kaznovalo.
Poškodovana tabla na šoli »1. maj 1945« Zgoniku
______________SODIŠČE / DOGODKI NA TRŽAŠKI POŠTI_____________
0 Pahorju bo spet odločalo kasacijsko sodišče
Tržaški sodniki so sprejeli že drugo zahtevo po premestitvi procesa, potem ko so v Rimu prvo zavrnili.
Kasacijsko sodišče v Rimu se bo znova ukvarjalo s prof. Samom Pahorjem in z dogodki na glavni tržaški pošti leta 1988. Tržaško prizivno sodišče, pred katerim teče proces, je namreč kljub ostremu nasprotovanju javnega tožilca že drugič ugodilo zahtevi odv. Berdona, da vse akte pošljejo v Rim, kjer morajo odločiti, če se proces nadaljuje v drugem italijanskem mestu (konkretno v Benetkah), ker v Trstu vlada Slovencem nenaldonjeno razpoloženje.
O tem procesu smo še velikokrat pisati. Pahor je bil zaradi upiranja javnemu fankcionarju in nasilnega dejanja najprej obsojen na 6 mesecev zapora, nakar ga je prizivno sodišče oprostilo, javni tožilec se je pritožil in kasacijsko sodišče je skle-
nilo, da se proces nadaljuje pred drugo sekcijo istega tržaškega sodišča Pred tem sodiščem je bilo doslej kar pet obravnav, marca, maja, junija, oktobra ter včeraj, vendar se zadeva ni premaknila niti za ped. Odv. Berdon je namreč medtem vložil zahtevo po premestiti vi, ki so jo v Rimu zavrnili, nakar je predstavil novo in jo podkrepil z novimi dokazi. O tej je tekla beseda včeraj,
Včeraj je javni tožilec Reinotti skušal dokazati, da bi sodniki navsezadnje lahko preverili, če zahteva resnično sloni na novih elementih (sam teh elementov ni zasledil). Poleg tega je izrazil sum, da si hoče Pahor z nenehnim odlašanjem nekako zagotoviti kazensko imuniteto.
Za njim je spregovoril odv. Ber-
don, ki je vztrajal, da samo kasadja lahko odloči, če gre res za nove dokaze. Na vsak način je predložil veliko dokumentacije, s katero je utemeljil svojo zahtevo. Kot zadnji primer je omenil tudi zadržanje vladnega komisarja v zvezi s postno upravo, o čemer smo obširno že poročati. Berdon je tudi ocenil, da je bilo stališče kasacijskega sodišča pomanjkljivo, saj ni upoštevalo, da morajo udeležena procesa imeti zagotovljeno svobodo pri odločanju, kar pomeni, da jih ne sme nič pogojevati.
Pahor je s svoje strani izrazil užaljenost zaradi suma javnega tožilca, da išče kazensko imuniteto: »Ce bi kasacija proces premestila drugam, bi bili že na koncu procesa in upam si domnevati, da bi bil
oproščen, zato je v mojem interesu, da se gre do kraja,« je še dejal.
Sodišče (predsednik Sammata-no, stranska sodnika Grisellijeva in Presta) je po posvetovanju sklenilo, da akte znova pošlje v Rim, prihodnja obravnava pa bo 17. februarja prihodnje leto. Poudarilo je, da kasadjsko sodišče ne dopušča, da bi ocenjevali umestnost ali neumestnost zahteve po premestitvi; z druge strani bi sprejetje vsake zahteve proces lahko podaljšala v nedogled; če pa bi se stališče kasacijskega sodišča nanašalo le na prvo zahtevo po premestitvi in bi zatem proces nadaljevali, češ da so naslednje zahteve neutemeljene, bi tvegali, da kasneje proces razveljavijo, pri čemer bi se lahko zgodilo, da bi kaznivo dejanje zapadlo.
RAZSTAVA / NOVA SEZONA TGALERIJE
NAVADE / DANES SESTANEK NA OPČINAH
žarni papir Jasne Merku v nežnih prosojnih barvah
Ob razstavi tudi predstavitev monografskega kataloga
Odbor Kraškega pusta se je že mobiliziral
Že sedaj napovedujejo vrsto novosti
V razstavni galeriji Tržaške knjigarne so sinoči s prijetno in domač-nostno slovesnostjo odprli razstavo tržaške umetnice Jasne Merkii. Res veliko ljudi, ki se je zbralo ob tej priložnosti, je nedvomen dokaz o priljubljenosti mlade ustvarjalke in tudi o pričakovanju začetka nove sezone te galerije, ki je z leti postala shajališče ljubiteljev in umetnikov različnih smeri, narodnosti in tudi področij.
Kot je v svoje kratkem pozdravnem nagovoru povedal Franko Vec-chiet, se je sezona začela z zamudo zaradi potrebne preureditve. Galerija se je sedaj preimenovala v Likovni center TG. Postala je kulturna ustanova in čez nekaj tednov
bodo začeli vpisovati člane-prijatelje. Seveda upajo na široko podporo vseli, da se bo shajališče v mestnem središču lahko ohranilo.
Delo Jasne Merku je predstavila prof. Laura Safred, ki je avtorica uvodnega teksta njenega monografskega kataloga in stalno sledi razvoju mlade umetnice. Za Jasno je značilna rahlost dotika in občutljivost za materijo, kar je razvidno tudi v razstavi Zami papir. Ročno izdelan papir v raznih barvah je obdelan in oblikovan v sestavljanke blagih prao-blik. Poleg »papirjev« sta na razstavi tudi dve skulpturi, v katerih se prav tako izpričuje svojski odnos do materije.
(bov)
Laura Safred (desno) predstavlja umetnico Jasno Merku
Kljub temu, da se leto še ni obrnilo, so člani Odbora kraškega pusta z mislijo že v letu 1994. Doslej so imeli že več sestankov, da bi se domenili za čim boljšo izvedbo prihodnjega kraškega pusta, ki bo 27. po vrsti. Problemov tudi tokrat ne manjka, zato kar hitro k njim.
Prvi, »večni« problem Kraškega pusta predstavljajo »finance«. Odbor se spoprijema z njim že od nastanka te največje pustne prireditve v zamejstvu. Podpora javnih ustanov ih kraje-nih uprav je minimalna, ali pa je sploh ni, kar pa postavlja na kocko na-daljni obstoj kraškega pusta.
Lani ob pustu se je tržaška občina obvezala, da bo dala kraškemu pustu prispevek, če bo kateri od njegovih vozov sodeloval na mestnem sprevodu. »Kraševci« so sodelovati z vozom Br-dine, o prispevku pa ni bilo doslej ne duha ne sluha (takratno občinsko vlado je vodil nam dobro znani župan Staffieri...). Pustni odbor še čaka tudi na obljubljeno podporo Pokrajine. Edina od javnih ustanov, ki mu je do-
slej finančno priskočila na pomoč, je bila tako Ustanova za turistično promocijo.
Odbor kraškega pusta pa se letos spoprijema še z drugim vprašanjem -določiti novega prometnega zakonika. O tem bodo danes, ob 20 uri razpravljali s predstavniki vaških pustnih odborov na sestanku v Domu Brdina. Nova zakonska določila namreč predvidevajo nove norme o alegoričnih vozovih, ki bi jih morali spoštovati pri pripravi pustnih vozov. Odbor bo vaške pustne odbore seznanil s temi novostmi.
Nadaljno novost predstavlja letos izbira pustnega kralja in kraljice. Tokrat naj bi prispela z dolinskega konca, da bi s tem potrdila prijateljske vezi med Opčinami in Bregom, kjer se zadnja leta tudi Siri blagodejna pustna vročica.
Na koncu pa še vest z drugega konca (tržaške pokrajine); vse kaže, da bo letos prvič sodeloval v kraškem pustnem sprevodu voz iz Cerovelj in Mav-hinj!
_ GLASBENA MATICA
Uveljavljanje
harmonike
Nastop Davida Žerjala in veliki uspehi Eliane Zajec
Harmonikarska Sola Glasbene matice uživa ugled ne samo v Trstu uiarvec v italijanskih glasbenih krogih sploh. GM je študij harmonike kot koncertnega instrumenta vkljucila med redne Šolske predmete in nedvom-1,0 je tudi njena zasluga, da je študij harmonike končno dobil z letošnjim letom konservatorijsko priznanje.
iz harmonikarske Sole GM so izšli Številni koncertni harmonikarji, ki so njen ugled ponesli v svet z zmagami na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter se povzpeli celo do evropskih naslovov. Eden med njimi je David Žerjal, sicer tudi skorajšnji diplomant iz violine, gojenec razreda prof. Eliane Zajec na Soh GM »Marij Kogoj« v Trstu. Med drugimi pomembnimi uspehi je lani zmagal na velikem mednarodnem tekmovanju koncertnih harmonikarjev »Pre-mio Stresa ‘92«, sicer pa je snemal za radijske in televizijske postaje v Italiji, Sloveniji in v Avstriji in deluje, razen kot solist, tudi v razilih komornih zasedbah.
V nedeljo 14. novembra je bil David Zepal gost »Pro Loco« v Preganzo-lu kot edini koncertant na Tretjem jesenskem koncertu za klasično harmoniko. Pred Številnim občinstvom, ki je napolnilo veliko dvorano državne srednje šole »U. Foscolo«, je izvedel spored, ki je obsegal dela Scarlattija, Nagajava, Brehmeja, FanceUija, So-lotarjeva, Albeniza in R,
Vjortnerja. Izbor del mu je omogočil, da je pokazal vse svoje virtuozistične odlike tako v tehničnem kot v interpretativnem ožim in razgrnil vse možnosti, Jd jih ponuja inštm-ment, če je v mojstrovih rokah.
In ker smo že pri harmoniki in harmonikarski Soh GM je treba omeniti, da je harmonikarska pedagoginja Sole GM prof Eliana Zajec, ki ima za razvoj študija harmonike na GM velike zasluge tudi kot avtorica in prirediteljica partitur za klasično harmoniko, cenjena tudi kot članica ocenjevalnih komisij na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Tako je julija letos bila članica ocenjevalne komisije na 43. predprvenstvenem tekmovanju za svetovno prvenstvo, ki je potekalo v San Marinu, od 12. do 16. oktobra pa je bila članica, skupno z vrsto uglednih strokovnjakov iz raznih evropskih držav ocenjevalne komisije na mednarodnem tekmovanju »Citta di Castelhodardo« za soliste in komorne zasedbe raznih kategorij. Ob zaključku tekmovanja 17. oktobra je bila tudi v komisiji za podehtev mednarodne nagrade v okvim istega tekmovanja za soli-ste-koncertante. Udeleženci tega tekmovanja so bih iz Bolgarije, Itahje, Slovaške, Ukrajine, Belorusije. Rusije, Nemčije in še iz drugih držav, med člani ocenjevalne komisije pa so bila imena kot Abbbado, Zampieri, Mo-ser (Nem.), Arnold (ZDA), Castano (Španija) in drugi.	j±
PRAZNINA V UČITELJSKIH VRSTAH
Zadnje slovo od Silvane Feriuga-Kodrič
Šmit slovenske učiteljice Silvane Ferluga, vdove po Dušanu Kodriču, znanemu slovenskemu naprednemu javnemu in političnemu delavcu ter kmetijskemu podjetniku od Sv. Ane, je boleče odjeknila v naSi Širši tržaški javnosti in ne le med njenimi učiteljskimi vrstniki, saj je slovenska Sola z njo izgubila Človeka, ki se je polnih 45 let z vsem srcem in ljubeznijo razdajal za njen kakovostni napredek in za njeno narodnostno poslanstvo.
Silvana je izhajala iz zavedne barkovljanske družine Ferlugovih, v kateri se je rordila 16. nov. 1926, je po zgodnji materini smrti odraščala v stričevi družini. Po osnovni šoli je obiskovala italijansko učiteljišče v Trstu in diplomirala leta 1945, nakar se je, Čeprav je medtem že zaCela poučevati na obnovljenih slovenskih šolah, izpopolnjevala v pedagoški smeri na filozofrski fakulteti v Padovi, pa je morala zaradi službe in družinskih obveznosti študij opustiti. Zato, da je lahko poučevala na slovenskih šolah, je morala poleti 1946 opraviti poseben teCaj v Trstu v okrilju ZVUnaslednje leto pa Se strokovni teCaj v Ljubljani. Prvo službeno mesto je nastopila v šolskem letu 1945-46 v Avberju, naslednje šolsko leto je učila na šoli v Koprivi na Krasu in potem v Mackoljah, v Božičih v Miljskih hribih pa zapovrstjo v Kržu, Ric-manjih, v šolskih letih 1964-67 v Ul. Donadoni in nazadnje od Šolskega leta 1967-68 dalje pri Sv. Ani, kjer je po dvajsetih letih suplenc končno prešla v stalež stalnosti. Na tej šoli
si je tudi prizadevala za poimenovanje Sole po Marici GregoriC-StepanCiC.
Kakšni pionirski Časi so bili takrat za slovensko šolo, naj priCa spomin, danes skoraj neverjeten, da je Silvana iz Barkovelj peš in s tramvajem hodila na službena mesta, ko je službovala v Božičih pa se je vozila s parnikom do Milj in potem nadaljevala peš pot do Božičev na Miljskih hribih in Čeprav je v prvih letih učiteljevanja rodila tri otroke, ni nikoli, razen za najnujnejši Cas ob rojstvih otrok, izostala od pouka. In ko so bila trda leta tam okrog 1948 je tako v Miljskih hribih kot na Kolonkovcu hodila do diše do hiše prepričevat ljudi naj dajo svoje otroke v slovensko šolo.
V medvojnih letih se je od strica, ki je bil zaposlen v ladjedelnici Sv. Marka, navzela protifašističnih idej in se tudi sama v Barkovljah vkljucila v vrste protifašistične mladine, v letih okrog 1970 je bila na listi KPI izvoljena v rajonski svet za Sv. Ano, Ko-lonkovec, Skedenj in Naselje Sv. Sergija, v prosvetnem društvu na Kolonkovcu pa je eno leto vodila teCaj slovenščine.
Kakšen Človek je bila pokojna Silvana govori njeno pogumno, uporno in tiho prenašanje dolgotrajne bolezni vse do zadnjega utripa njenega plemenitega srca. Z vsem svojim življenjem in delom za slovensko šolo in skupnost, pa s svojo skromnostjo, dobroto in milino bo v spominu vseh, ki smo jo poznali, ostala najveCjega spoštovanja in posnemanja vreden zgled slovenskega zamejskega šolnika in intelektualca. Jože Koren
REPNIC
VCERAJ-DANES
Tiho je odšla Milka Petelin
Neva Lukes
Nekaterih se ob smrti spomnimo s Članki, rubrikami za prispevke, z govori in petjem ob pogrebu. Za Milko Petelin, doma iz Repnica, pa ni bilo o njeni smrti niti osmrtnice, ne nobenega drugega obvestila, razen njenega imena v redni rubriki umrlih na Tržaškem.
In vendar si je Milka zaslužila veC kot samo lepo besedo in spomin. Bila je ena tistih zavednih in predanih aktivistk, ki je v težkih Časih boja proti nacifašizmu pomagala s svojo družino osvobodilnemu boju. S svojim očetom je med drugim pospremila Ivana Ruskega in Mihajla, elana minerskega oddelka 9. korpusa, do OpCin, kjer sta 2. aprila 1944 izvedla atentat na tamkajšnjo kinodvorano. Bomba je dvorano popolnoma uničila, pri tem je bilo ubitih sedem nemških vojakov, vec pa jih je bilo ranjenih.
Nemci so se hudo maščevali za atentat in določili 72 talcev, ki so jih
nato ustrelili na Opčinah. Naključje je hotelo, da si je eden od talcev, Stevo Rodič iz Drvarja, po srečnem naključju rešil življenje. Izvlekel se je izpod trupel sotrpinov, se odplazil s kraja ustrelitve, se skrival nekaj dni po kraški gmajni in našel nato za-toCišCe pri družini Petelinovih, kjer so ga oblekli, nahranili in ga je prav Milka varno prepeljala v Salež, od koder je nadaljeval pot v partizane. Rodič se je aprila 1984 udeležil s svojim sinom spominske svečanosti na Opčinah in se sestal tudi s pokojno Milko, ki pa ga je že prej iskala in tudi našla.
Živela je od teh spominov v prepričanju, da smo Slovenci takrat opravili veliko delo za našo svobodo, živela je v spominih na tiste tako težke, a tudi tako slavne Čase.
Naj ji bo teh nekaj besed le skromna zahvala za vse, kar je dobrega in plemenitega v svojem življenju opravila.
Danes, PETEK,
3.	decembra 1993
FRANC
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 20.42 in zatone ob 10.27.
Jutri, SOBOTA,
4.	decembra 1993
BARBARA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,4 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 20 km na uro, burja, s sunki do 40 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tommaso Može, Nicholas Geremia, Gioele Tirello.
UMRLI SO: 1 mesec star Gabriele Fabris, 81-letna Emma Reja, 85-letni Adolfo (Rodolfo) Zoch, 84-letna Rosa Pregarz, 42-letni An-giolino Garesio, 79-letna Danica Versa, 73-letna Tranquilla De Grassi, 90-letna Giuseppina Bonazza, 74-letna Valeria Kimig.
n LEKARNE
Od ponedeljka, 29. novembra, do nedelje, 5. decembra 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 -Sv. Ivan (tel. 54393), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gio- -berti 8 - Sv. Ivan, Ul. Baia-monti 50, Mazzinijev drevored 1 - Milje.
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
UL Baiamonti 50 (tel. 812325).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
□ OBVESTILA
TR2ASKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo v decembru poslovala od ponedeljka do sobote po običajnem urniku od
8.30	do 13.00 in od 15.30 do 19.00 in tudi v nedeljo
5.	in 19. od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00.
DOLINA SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV MARIJA MAGAJNE - razstava v društvenih prostorih KD Valentin Vodnik v Dolini je na ogled do nedelje, 12. t. m., ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od
11.30	do 13. ure.
OBČINSKO ZDRUŽENJE
PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG sprejema nove elane. Včlanjevanje v soboto, 4. decembra, od 10. do 12. ure v društvenem sedežu v prostorih starega nogometnega igrišča v Boljun-cu. Vsi zainteresirani so seveda vabljeni!
OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRESNICE pri Sv. Ivanu išCe nove elane. Zglasite se na tel. 573303.
KITAJSKI slikar CHEN LEE FAN je odprl razstavo slik in akvarelov na riževem papirju. Razstava je odprta v Ul. S. Nicolb 18 do konca decembra.
VABLJENI na seznanitev z naravnimi metodami zdravljenja, z vzpostavljanjem energijskega stanja v organizmu ter sa-momasažo (rejki, zenshiat-su), ki bo v nedeljo, 5. decembra, od 9. do 13. ure v Domu na Brdini na Opčinah. S seboj prinesite trenirko in Caj.
FOTOGRAFSKI KROŽEK FOTO TRST 80 priredi 2. FOTOGRAFSKI EX TEMPORE - Trst v predpraznični odeji 4. in 5. decembra. Odprt je ljubiteljem fotografije iz FJK in iz Slovenije. Vpisnina, obvezno predhodno označevanje in sprejemenje poslikanih filmov bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr.) v soboto, 4. decembra, od 13. do 19. ure ter v nedeljo, 5. decembra, od 9. do 14. ure. Pravilniki so na razpolago v
Danes je na tržaški fakulteti za zgodovino diplomiral
Peter Fonda
Novopečenemu doktorju čestitajo
Dana, Boris, Maja, Pavel, Rado, Aljoša, Erika, Alekseja, Primož, Marjetica in Alenka
Tržaški knjigarni in v večjih trgovinah s fotografskim materialom.
KD KRAŠKI DOM ob-
vešča, da se bo zaradi velikega zanimanja zaCel teCaj šivanja ženske noše. Srečale se bomo v ponedeljek, 6. decembra, ob 20.30 v Bub-niCevem domu v Repnu. Za podrobnejše informacije tel. na št. 327124 v večernih urah.
ZSKD v sodelovanju z združenjem LUPUSINFA-BULA priredi v petek, 10. t. m., s pričetkom ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje) predavanje o UMETNOSTI PRIPOVEDO-
VANJA. Predaval bo priznani režiser in igralec Clau-dio Cavalli iz Milana. Posebno vabljeni šolniki, vzgojitelji, gledališčniki in starši.
■Si ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGA ZOIS z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede po naslednjem razporedu: danes, 3. decembra, na podružnici v paviljonu B v Ul. S. Cilino 16: ob 17. uri l.A, 2.B, 3. geom, 4. geom ter 5. geom; ob 18. 30: 2.a, l.B, 1. geom, 2. geom; v ponedeljek, 6. t. m., na sedežu zavoda, Vrdelska cesta št. 13/2: ob 17. uri: 3.A, 4.B in 5.B ter ob 18.30: 4.a, 5A, 3.B ter 5.C.
SINDIKAT SLOVENSKE
V	spomin na Milana Ce-bulca darujejo Rudi, nada in Olga 50.000 lir ter Pepka in Rudi Sosič 30.000 lir za Sklad tržaškega Dela.
Evgen Dobrila in družina daruje 50.000 lir za Odsek za zgodovino pri NSK.
V	spomin na drago Silvano Kodrič daruje Olga StokoviC 100.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragega moža, očeta in nonota Josipa CaCa darujeta družini CaC in Ražem 50.000 lir za cerkev v bazovici, 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 50.000 lir za SD Zarja.
Namesto cvetja na grob Josipa CaCa daruje Marta
30.000	za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice.
Ob obletnici smrti dragega oCeta Franca Semca darujeta Radovan in Danica Semec 20.000 lir za postavitev spomenika Ubaldu Vrabcu.
V	spomin na Maria Milica daruje Sonja Mašera
100.000	za SPDT.
V	spomin na Silvano Ferluga vd. Kodrič darujeta Mario in Nada Starc
100.000	lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Silvane Ferluga vd. Kodrič darujejo Lucia, Vera in Rosana Scuka 100.000 lir za Glasbeno matico.
V spomin na Maria Milica darujeta Margerita in Franko Bizjak 15.000 lir za SPDT.
SOLE - tajništvo Trst sporoča učiteljem v staležu, da bo ministrstvo za šolstvo organiziralo zaCetni tečaj tujih jezikov (angleški, nemški in francoski jezik), namenjen učiteljem osnovnih šol. Učitelji v staležu se lahko še prijavijo za obiskovanje na posameznih didaktičnih ravnateljstvih. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 15. uri na univerzi v Vidmu - Jezikovni center (Centro linguistico intefa-colta), Ul. Antoni 8, Videm.
g____________IZLETI
SINDIKAT SPI CGIL Nabrežina vabi na enodnevni družabni izlet, ki bo v nedeljo, 12. decembra, v Tre-palade. Prijave na sedežu upokojencev SPI, Trg sv. Roka 103, na tel. St. 200036 ali pri gospe Idi Bortolotti, tel. št. 200007.
KRIŠKA	ZVEZA
UPOKOJENCEV SPI-CGIL obvešča izletnike v Quarto D’Altino, da bo avtobus odpeljal v sredo, 8. 12., ob
8.30	izpred spomenika v Križu.
PRISPEVKI
V	počastitev spomina Silvane Kodrič darujeta Tatjana in Jože Koren
50.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Maria Milica daruje Milena Caharija
30.000	lir za MoPZ RdeCa zvezda.
V	spomin na gospo Silvano Ferluga vd. Kodrič daruje Sergio Kodrič z družino 150.000 lir za Skupnost družina OpCine.
Ostanek nabirke za cvetje na grob pok. Josipa CaCa darujejo sosedje 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice,
30.000	lir za SD Zarja in
30.000	lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Odona Sedmaka darujejo Irma, Silvana, Ester, Lucia, Lina, Eda, Polda in Pierina
60.000	lir za kriški spomenik, 50.000 lir za SD Vesna in 50.000 lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Marije Žagar vd. ZupanCiC in Josipa CaCa (Pepi Petaro-sov) daruje družina Ražem (Bobetovi) 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice.
V	spomin na Milana Ce-bulca daruje sekcija DSL OpCine-Bani. 50.000 lir za Sklad tržaškega Dela.
V	spomin na Maria Milica darujeta Marta in Vittorio Pupulin 50.000 lir za SPDT.
V	spomin na Ljubo Zahar in Vero Parovel darujeta Elena in Stojan 25.000 lir za Center za rakasta obolenja in 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Ma-riota Milica daruje Maria Zidarič 50.000 lir za SD Kras.
+
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša mama in nona
Danica Versa vd. Regent
Pogreb bo jutri, 4. decembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev, nato na vaško pokopališče
Iskreno se zahvaljujemo dr. Ukmarju za dolgoletno skrb in pomoC.
Hčeri Mili z Giovannijem in Beti ter Anamarija z Rinom, Eriko in Alešem
Trst, 3. 12. 1993
Ravnateljica, učno in neuCno osebje Dolinskega didaktičnega ravnateljstva izrekajo kolegici Anamariji Reggente iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
Ob boleči izgubi dragega Pepija Ukmarja izrekajo družini iskreno sožalje
Uprava in uslužbenci Založništva tržaškega tiska
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Helmut Peschina
BOS ZE VIDELA
monodrama
Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič Danes, 3. decembra, ob 20.30 ABONMA RED
vabi
v okviru božičnice 1993
na razstavo
...a grem za lučjo
nevidnih zvezd...
Vesna Benedetic
razstavlja ilustracije za otroke
Predstavitev: Augusta de Piero Barbina
Uvodna glasba
Martina Ozbič	flavta,
Igor Starc	kitara
Sejna dvorana Hranilnice in posojilnice na Opčinah v ponedeljek, 6. decembra 1993 ob 18.30.
Razstava bo na ogled od 6. do 15. decembra 1993
ivan vabi vse otroke danes ob 16. uri v društvene prostore, kjer bodo z animatorkami LUPUSINFABULA v veselju, igri in zabavi pričakali prihod...
Istočasno bo otvoritev prodajne Miklavževe
razstave knjig in razstave del
Rože Piščanec - ilustratorke mladinskih knjig.
KINO
ARISTON - 20.20, 22.15 »Caro diario«. r. Nanni Moretti.
EKCELSIOR -	17.30,
19.50, 22.15 »Sol levante« i. Sean Connery.
EXCELSIOR AZZURRA -
18.00, 20.00, 22.00 »Una bionda tutta d’oro«.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Senza tregua«, i. J. C. Van Damme.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’uomo senza volto«, i. Mel Gibson.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Giovan-ni Falcone«, i. Giancarlo Giannini, Michele Placido.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Insonnia d’amore«, i. Tom Hanks, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Aladin«,-Walt Disney.
MIGNON - 15.30, 17.00
»In fuga a quattro zampe«, 18.30, 20.20, 22.15 »Per amo-re solo per amore«, i. Diego Abatantuono, Stefania San-drelli.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Ma-risa, fresca e porca«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 19.15, 22.00 »II socio«, i. Tom Crui-se, Gene Hackman.
ALCIONE - 17.30, 20.00. 22.15 »II segreto del bosco vecchio«, r. Ermanno Okni, i. Paolo Villaggio, Giulio Brogi.
LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.15 »L’uomo nel mirino« RADIO - 15.30 - 21.30 »Le dure voglie paesane per mogli in citta«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
H PRIREDITVE
OBČINSKA KNJIŽNICA v
Saležu vabi danes na tradicionalni Miklavžev knjižni sejem od 16. do 19. ure in jutri od 15. do 18. ure. Bogata izbira mladinskih knjig.
SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, vabi vse na MIK-
LAV2EVANJE, ki bo jutri, 4. t. m., ob 15.30. Nastopili bodo otroci in Čarodej Martini. Čaka vas tudi loterija.
SKD VIGRED vabi na MIKLAVŽEV ANJE, ki bo v društvenih prostorih v nedeljo, 5. t. m., ob 17. uri. Angelčki bodo na razpolago v soboto od 17. do 18. ure in v nedeljo od 16. do 17. ure. Zabavala vas bo tudi amaterska skupina iz Ljubljane z igro »Kljukec in Pavliha«.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO TRST in ZSSDI prirejata ob 10-letnici delovanja sportnomedicinske ambulante POSVET O ŠPORTNI MEDICINI, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v danes, 3. decembra. Ob 20. uri bo predstavitev knjige dr. Boruta Spacala "Himalaja - zdravniške beležke”, ob 20.30 predavanji dr. Vanje Vuge o športnih poškodbah in dr. Irene Tavčar o vitamin-sko-energetskih napitkih pri Športu. Vabljeni Športniki in Športni delavci.
SKD TABOR OpCine - Prosvetni dom - danes, 3., v soboto, 4. ter v nedeljo, 5. decembra, od 16. do 19. ure MIKLAVŽEV SEJEM. Bogata izbira mladinskih knjig.
KD L GRBEC iz Skednja vabi 3., 4. in 5. decembra v društvene prostore na prodajno Miklavževo razstavo in na razstavo Rože Piščanec - ilustratorke mladinskih knjig. Umik razstav: danes, 3., in v soboto, 4. 12., od 16. do 18. ure, v nedeljo, 5. 12., od 10. do 12. ure. Vse otroke pa še posebej vabimo, da pridejo danes, 3. 12., ob 16 uri, kjer bodo skupaj z animatorkami Lupusinfabula v veselju, igri in zabavi počakali prihod...
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 4. decembra na VESELO MIKLAVŽEVANJE. Miklavž bo elane in prijatelje kluba obdaril s hecnimi darilci. Angelčki bodo zbrali darilca od 18. ure dalje, začetek pa ob 18.30.
SKD L GRUDEN- Nabrežina priredi v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri v dvorani I. Gruden MILAVZEVANJE.
POHIŠTVO
StoVbic
RAZPRODAJA vseh artiklov v razstavnih prostorih (do 31. decembra ) Ul. San Cilino 38 - Tel 54390 Fax 350150
TPPZ PINKO TOMAŽIČ
Danes, ob 20.30 v Bazovici, pričnemo z učenjem mednarodne partizanske pesmi za snemanje kaset.
Novi pevci in orkestraši, pridružite se!
KD I. GRUDEN
vabi na
Predstavitev knjige o I. Grudnu
avtorjev Marka Tavčarja in Ivana Vogriča jutri, 4. decembra, ob 18. uri. Spremna beseda prof. Nada Pertot. Sodeluje MPZI. Gruden.
Gostilna GUŠTIN v Zgoniku
Paola in Tamara
vabita cenjene goste ter prijatelje na OTVORITEV, ki bo danes, 3. decembra, ob 18. uri v prenovljenih prostorih.
Društveni prostori bodo odprti od 10. do 12. ure.
KD KRAŠKI DOM prireja MIKLAVŽEVANJE v nedeljo, 5. decembra, v BubniCevem domu v Repnu s sledečim programom: ob 11. uri predvajanje slovenskega filma Kekec, od 10. do 12. ure prodaja knjig. Vabljeni otroci in starsi.
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE prireja MIK-LAV2EVANJE. Otroci pridite, Miklavž prihaja. Obiskal vas bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 18.30 v dvorani Športnega centra v Vižovljah. Miklavža bo sprejel tudi otroški pevski zbor Ladjica iz Devina. Angelčki sprejemajo pisemca od srede do sobote od 20. do 21. ure v društvenem sedežu v Mavhinjah.
GLASBENA MATICA -SOLIDARNOSTNA KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 1993/94. Jutri, 4. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu (1. koncert): TRIO LORENZ ( Škerjanc, Šostakovič, Smetana). Informacije in prodaja abonentov - tajništvo GM od 10. do 14. ure vsak dan, razen sobote. Vabljeni k vpisu!
KD PRIMORSKO vabi v sredo, 8. decembra, ob 17. uri v Srenjsko hišo v Mackoljah na predstavitev pesniških zbirk Sledovi v pesku Marija Cuka in Bližanje Borisa Pangerca. Predstavila ju bo prof. Sonja Starc, sodeluje ZPZ Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom Bože Hrvatic.
SKD TABOR - OpCine -Prosvetni dom. Do 10. t. m. je odprta razstava ilustracij in tkanih predmetov NIT IN ČRTA - Magde Starec -TavCar. Urnik ob delavnikih od 16. do 20. ure, v nedeljo, 5. t. m., od 16. do 19. ure.
SKD GRAD v sodelovanju z Rdečim križem Italije prireja 10-dnevni brezplačni tečaj OSNOVE PRVE POMOČI, ki bo predvidoma v januarju- in se bo odvijal v društvenih prostorih. Vodila ga bo dr. Petaros, ob koncu bodo udeleženci prejeli potrdilo. Informacije in vpisovanje do 15. t. m. na tel. St. 422582 (Karmela Bellafonta-na) v večernih urah.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v sredo, 8. decembra, ob 10.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert kitaristiCnega TRIA PHVSIS, ki ga sestavljajo Marko Feri, Donato D’Anto-nio in Giovanni Demartini. Na sporedu Vivaldi, Tele-mann, L’Hoyer, Gragnani, Žani de Ferranti, Hindemith in Albeniz. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji glasbe.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z Glasbeno matico - Trst, prireja v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 v gledališču Mlela v Trstu koncert instrumentalnega ansambla »Kreativ« iz Celovca. Na programu so dela sodobnih skladateljev dežel Alpe-Jadran (Kiihr, Strobl, Nieder, Cojaniz, Lebič, Jež).
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Sa-matorci št. 22.
OSMICO je odprl Josip Pangerc v Dolini St. 480.
OSMICO ima odprto Sonja Strain, MaCkolje - Križpot St. 84.
OSMICA Milic v Zagradcu bo odprta do 5. decembra.
V	MEDJI VASI na St. 16 je odprl osmico Valter.
OSMICO ima odprto Just Skerk v Saležu št. 44.
OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci št. 14.
OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon.
PRODAM ape tip TM P 703 v dobrem stanju. Tel. na St. 220554.
POLŽASTO stopnišče, premer 120 cm, prodam. Tel. St. 422836 - ura kosila.
PRODAM divan v dobrem stanju. Tel. št. 382474.
PRODAM motorno kolo 50 kub. Peripoli Oxford, tri prestave, letnik december 89 za 800.000 lir v dobrem stanju. Tel. St. 382474 -zvečer.
PISARNIŠKE PROSTORE
v strogem centru Opčin, približno 65 kv. m., dajemo v najem. Telefonirati na St. 214481 v jutranjih urah.
V	GORICI prodam stanovanje 90 kv. m. z garažo. Tel. na St. 0481/520484 v večernih urah.
PRODAM na Fernetičih hišo z vrtom. Tel. ob uri kosila na St. 826084.
ISCEM stare molitvenike. Tel. št. 830792 - Dušan Jakomin.
IZGUBIL se je v okolici Saleža/Samatorce pes pasme husky sivo/bele barve. Odgovarja na ime Brick. Tel. na St. 226517 ali 229326.
TRGOVSKO PODJETJE v Tržiču zaposli takoj fanta z izkušnjami v trgovskem sektorju, znanjem slovenščine in srbohrvaščine, možnost potovanja. Pismene ponudbe pošljite na Publiest, Ul. Mon-tecchi 6, Trst, pod šifro »Potnik«.
MLADA PROFESORICA
nudi lekcije iz angleščine in Španščine. Tel. na St. 308089.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja poslovne, strokovne, znanstvene prevode iz/v nemščino, italijanščino in slovenščino ter nudi lekcije iz slovenščine, italijanščine in nemščine. Tel. in fax 0481/522250.
DOKTORICA ekonomije nudi lekcije iz blagoznanstva, trgovinstva, prava, ekonomije, matematike in angleščine. Tel. št. (040) 232101.
GOSPODJE poslovneži se mar poslovno ali kako drugače nahajate v Ljubljani? Si želite po napornem delu sprostiti? NIC lažjega, ukradite si urico Časa in naše Čedne in simpatične maserke vam v eksotičnem ambientu ob sprostilni glasbi pomagajo pregnati utrujenost in polepšati vaš vsakdanjik. Vsak dan od 10. do 22. ure, tel. St. (0038661) 1291319.
GORICA / ANDREJEV SEJEM
Jutri bodo zaživeli stojnice in vrtiljaki
Omejitve v prometu - Parkiranje dovoljeno pri Rdeči hiši, odtod posebni avtobusi v center
Zadnje priprave na sejem (foto Studio Reportage)
Jutri se v Gorici začenja Andrejev sejem. Stojnice z vsakovrstnim blagom se bodo v mestnem središču zadržale do ponedeljka, zabavišča pa bodo v veselje otrokom vse do naslednje nedelje, 12. decembra. Občinska uprava je s tem v zvezi sprejela ustrezne ukrepe za preureditev prometa: nekatere ulice bodo zaprte za ves promet v soboto, nedeljo in v ponedeljek, kjer pa bo nameščen zabaviščni park, bodo ulice in trgi zaprti več časa. 2e od srede pa do 15. decembra je prepovedano parkiranje na trgu Battisti in v ulici Pe-trarca ter na Travniku, kjer na parkirišču postavljajo zabaviščni park.
Od jutri, 4. decembra, pa vse do 6. decembra do polnoči je prepovedano parkiranje na ulicah: Mameli, Boccaccio, Oberdan, Roma, Crispi, Cadorna in na delu kor-za Verdi pri pokriti tržnici in ljudskem vrtu. Vse omenjene ulice in še ulica Monache ter Travnik bodo tudi zaprte za ves promet od 8. ure jutri do 24. ure 6. decembra, se pravi tri dni od sobote do ponedeljka, ko bo Andrejev sejem dosegel višek. Obenem opozarjajo, da bo v mestnem središCuprišlo do spremembe voznih smeri v prometu na nekaterih središčnih ulicah. Prosijo za razumevanje in sporočajo tudi, da bodo lahko uvedli še nekatere dodatne omejitve, Ce bo zagotavljanje varnosti zaradi velikega obiska ljudi na sejmu to zahtevalo.
Ker je že po tradiciji za Andrejev sejem veliko gostov iz bližnje Slovenije in zaradi tega, ker noCejo preveč obremeniti prometa zasebnih vozil v mestu, bodo v nedeljo izjemoma odprli tudi mejna prehoda za pešce in kolesarje na Ra-futu in v ulici sv. Gabrijela: odprta bosta nepretrgano od 9. do 19.30.
Pomembna letošnja novost pa je v tem, bodo v sodelovanju z mestnim avtobusnim podjetjem organizirali avtobusne prevoze s parkirišča pri RdeCi hiši v center mesta. Tako naj bi avtobusi vozili v središče Gorice vsak dan od 8. do 9.30 in od 17.30 do 19.30. Na predpraznični dan, v soboti in v nedelji pa bodo vozili ves čas od 14. do 19.30. Za te vožnje bo mogoCe vozovnice nabaviti kar na avtobusu.
SpriCo zasedenosti mnogih parkirišč v mestu priporočajo vsem zaposlenim v mestnem središču (uradniki, trgovci, prodajalci itd.), naj osebne avtomobile parkirajo pri RdeCi hiši in naj nato izkoristijo avtobus za hitro in udobno vožnjo v center.
Isto priporočajo tudi gostom iz Slovenije, ki se bodo tako lahko izognili prometnemu vrvežu in skorajda brezupnemu iskanju parkirnega mesta v centru. Za vse, ki jih ta priporočila ne prepričajo, pa se grožnja, ki prihaja od mestnih redarjev: ker bo za parkiranje in prevoz od RdeCe hiše v center ustrezno poskrbljeno, napovedujejo, da bodo proti divjemu parkiranju v centru postopali z vso strogostjo. Avtomobilisti so obveščeni...
_______________KINO
GORICA
VITTORIA 18.20-20.10-22.00 »Nata ieri«. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Senza tregua«. J.C. Van Damme.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Sud«. Rež. G. Salvatores.
H ŠOLSKE VESTI
DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ nudi dijakom srednjih sol možnost individualnih lekcij iz naslednjih slovenščine, ita-j lijanšCine, latinščine, an-I glešCine, nemščine, mate-S matike, fizike. Informacije 1 v uradu dijaškega doma i: vsak dan od 14. do 18. ure -1 tel. 533495.
a PRIREDITVE
KD KRAS DOL -POLJANE prireja 6. decembra ob 19. mi v osnovni šoli na PalkišCu Mik-lavževanje.
□ OBVESTILA
SPD GORICA obvešCa, da bodo prihodnji teden sprejemali prijave za teCaj smuCanja in avtobusne izlete. TeCaj se bo pričel v drugi polovici decembra..
DRUŠTVO UPOKOJENCEV prireja silvestrovanje v nedeljo, 26. decembra, v gostišču Al Fogolar v Gal-lianu pri Čedadu. Prijave sprejemajo do 15. t.m. ob sredah na sedežu in pri poverjenikih.
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 5. decembra, ob 9. uri na Komu.
KATOLIŠKA KNJIGARNA in SKPD »MIRKO FILEJ«
vabita na odprtje razstave
DAVIDA FAGANELA
DANES, 3. DECEMBRA 1993,
OB 18. URI, V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE, TRAVNIK.
Govorila bosta Pavle Gregorc in JoSko Vetrih.
vj LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO, C. Ver-di 57, tel. 531879
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340
Po kratki bolezni nas je zapustil dragi
Giuseppe Fonda (Pino)
STAR 62 LET
Pogreb bo jutri, 4. t. m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v TržiCu na glavni trg v Nabrežini, kjer bo civilni obred.
Žalostno vest sporočajo žena Vanda, sin Giorgio, sestra Silva, nečaka in pranečaki ter ostalo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo poklonili njegovemu spominu. Posebna zahvala gospe Lini Kenda.
Tržič, Nabrežina, 3.12.1993
EUROVITE / SEJEM TRSNIH SADIK_
Na tem področju smo prvi v Evropi
Kakovostna ponudba in strokovni posveti
Predstavniki oblasti na gledu sejma Eurovite (foto Studio Reportage)
Marko Waltrusch
Osumljenca ostaneta v priponi
Sodniki so se včeraj kodno izrekli: Roberto Ventura in Massimiliano Span-gher, ki sta osumljena umora 18-letne-ga Alessandra paglavca, ostajata v priporu. Sodišče je torej zavrnilo zahtevo branilcev, ni pa znana utemeljitev tega sklepa. Odvetnika Tarlao in Ge-novese sta nam včeraj povedala, da nameravata sedaj preučiti utemeljitev in na tej osnovi vložiti priziv na ka-sacijsko sodišCe.
V nasadih naSe dežele je kar 65 odstotkov italijanskih trsnih sadik, dober del tega izvažajo. Zaradi tega je povsem upravičeno, da je specialistični sejem posvečen tej dejavnostipri nas. To je na včerajšnji otvoritveni slovesnosti goriskega sejma Eurovite povedal deželni odbornik za kmetijstvo D’ Orlandi. Podrobneje se je v svojem govoru nov deželni odbornik, ki je kmetijski strokovnjak, dotaknil bo-doCe politike Dežele na kmetijskem področju, Se zlasti v luči novih predpisov Evropske skupnosti kot tudi krize, ki je zaradi zmanjšane prodaje zajela še zlasti pridelovalce vin.
Na otvoritvi so govorili tudi podpredsednik
sejemske ustanove Del Ben, pokrajinska predsednica Marcolinijeva in podpredsednik deželne zveze kmeCko-obrtnih posojilnic Picco.
Na sejmu trsnih sadik je letos 130 razstavljal-cev, ki so prišli iz veC držav Evrope. Prisotna je tudi Slovenija s svojimi sadikami, vini ter strokovnjaki. Poleg ponudbe pridelovalcev trsnih sadik si je na sejmišču mogoče ogledati še celo vrsto strojev in pripomočkov za vinogradnike. 2e včeraj popoldne so priredili prvi posvet, danes sta na sporedu dva, jutri, v soboto, pa bo govor o svobodni trgovini v državah Evropske skupnosti. Sejem bo odprt do vključno nedelje.
MOHORJEVA DRUŽBA
NOVICE
Ob Koledaiju zanimivo čtivo domačih piscev
Zbirko predstavili predsinoči
Jurij Pauk
V	Katoliški knjigarni so predsinoCi predstavili sredstvom javnega obveščanja in javnosti knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe za leto 1994. Uvodoma je pozdravil dr. Oskar SimCiC in poudaril pomen Goriške Mohorjeve družbe, “ki je nastala pred sedemdesetimi leti zato, da bi Slovenci v Italiji pod fašizmom ne ostali brez dobre slovenske knjige”. Nadalje je dr. SimCiC povedal, da se skuša GMD prilagajati novim Časom, ker pac to od nje zahteva sedanje življenje.
Podjetni tajnik Mohorjeve	družbe,
Marko TavCar, je najprej na kratko opisal novost, da se je “zaradi vedno zahtevnejše finančne zakonodaje, možnosti nekaterih davčnih olajšav in večje javne podpore” Mohorjeva Družba skupno s tednikom Katoliški glas in mesečno revijo za otroke Pastirček prelila, s pravno finančnega vidika, v nov subjekt v obliki zadruge. GMD torej od 1. julija 1993 spada v Zadrugo Goriške Mohorjeve. Po tem uvodu je TavCar v kratkih stavkih predstavil letošnjo za oko prijetno knjižno zbirko in predal besedo uredniku koledarja GMD, dr. Jožetu Aleksiju Markuži, ki je predstavil almanah za leto 1994.
V	letošnjem Koledarju je mesto za razne sestavke. V duhu tradicije je to klasičen Mohorjev koledar, najbolj pa bo
bralca zanimala kronika o ljudeh, ki so iz naših vrst odšli v večnost. Dorica Makuc je kot prva spregovorila o svoji knjigi Aleksandrinke, ki bo gotovo vzbudila veliko zanimanja, saj govori o tisočih primorskih žena, ki so na prelomu stoletja in še vse do konca druge svetovne vojne služile kot služkinje, kuharice, dojilje v Egiptu, pretežno v Aleksandriji. Po dolgih pripravah je goriška rojakinja, sicer pa znana TV delavka in novinarka, pripravila imenitno delo o tej izredno žalostni strani zgodovine primorskih ljudi. Knjiga Aleksandrinke spada v zbirko NaSe korenine.
O svoji knjigi kratke proze z naslovom Ko se vračajo delfini je spregovorila Bruna Marija Per-tot, ki je rekla, da je “pisala o ljudeh, ki so sol zemlje”. Možje s Snowyja je knjiga slovenskega izseljenca v Avstralijo Ivana Kobala, ki jo je predstavila ravnateljica prof. Nada Pertot, ki jo je tudi lektorirala in uredila s pomočjo sodelavcev. Gre za živo pripoved izseljenca s Planine pri Ajdovščini, ki je skupno z drugimi Slovenci in še z delavci tridesetih različnih narodov gradil sodobno Avstralijo na velikanskem gradbišču elektrarn v gorah Snowy. Prof. Martin Jevnikar je na koncu predstavil še predzadnji dopolnilni snopič nezamenljivega Primorskega bibliografskega leksikona, ki ga ureja.
Tudi v Gorici nabirka v okviru solidarnostne akcije Telethon
Gorica bo sodelovala na Telethonu, veliki solidarnostni akciji, ki jo bo danes in jutri nepretrgoma prenašala televizijska mreža RAJ 1. Slodidamost-na pobuda ima namen zbrah Cim veC denarja za zvezo obolelih z mišično distrofijo. V Gorici bodo Članice združenja Soroptimist v palači Strassoldo na trgu sv. Antona prisotne za morebitne denarne prispevke oba dneva, danes od 10. do 19. ure in jutri od 10. do 16. ure. Denar pa lahko nakažete tudi na poštni tekoči raCun: Comitato promotore Telethon št. 260000 in na bančni raCun št. 9500/6315 pri Banca nazionale del lavoro di Roma.
Trio Čajkovski koncertira nocoj v Katoliškem domu
Znani moskovski godalni ansambel, Trio Čajkovski, se vrača v Gorico. Nastopil bo nocoj ob 20.30 v Katoliškem domu v okviru abonmajske koncertne sezone glasbenega društva Rodolfo Lipizer. Trio sestavljajo priznani glasbeni poustvarjalci, violinist Aleksander. Brusilovskij, violončelist Anatolij Liebermann in pianist Konstantin Bogino. Trio so ustanovili leta 1975 omenjeni trije glasbeniki, takrat še študentje na konservatoriju Čajkovski v Moskvi. Na jutrišnjem koncertu bodo izvajali dela Mozarta, Dvoržaka in Čajkovskega. Trio Čajkovski je v Gorici že nastopil pred tremi leti.
Natečaj za najlepšo izložbo
Goriška občinska uprava sporoCa, da se do jutri, 4. decembra, lahko še prijavijo na natečaj za najlepšo božično izložbo goriški trgovci, ki bodo v decembru poskrbeli, da bodo izložbena okna njihovih trgovin in lokalov okrašena in uglašena na božično tematiko. Pokličejo naj na tel. številko 383-241. Nagradni natečaj prirejajo Pro Logo, Trgovinska zbornica, Združenje trgovcev in Goriška hranilnica. Trgovinska zbornica bo za trgovcu z najlepšo izložbo podarila dve letalski karti za Budimpešto.
Vaje na strelišču nad Selcami
Tudi v decembru bodo na strelišču nad Selcami vojaške strelne vaje in zato sporočajo, da je gibanje na območju strelišča v Času vaj najstrožje prepovedano od 8.30 do 17.30 v naslednjih dneh: 7., 9., 10., 13., 14., 15., 16., 17., 21., 22., 28. in 29. decembra. Vojaške oblasti opozarjajo, da je pobhanje in shranjevanje morebitnih izgubljenih nabojev in drugih eksplozivnih teles kaznivo dejanje in naj zato morebitni najditelji obvestijo najbližjo postajo orožnikov ali vojaško kasarno.
Dva lažje ranjena v trčenju
V sredo se je okrog 18.30 se je pripetila lažja prometna nesreča na križišču med ulicama Donizzetti in Ariosto. 48-letni Giancarlo Pacioselli se je skupno z ženo, 49-letno Antonio Naldi (oba stanujeta v Gorici v ulici Musnich 94), peljal s fordom fiesta iz Ul. D’Aosta po Ul. Ariosto proti Korzu Italia, ko je v fiesto trčil s simco talbot 41-letni Giuseppe Kogoj iz Gorice. Kogoj je vozil po Ul. Donizzetti proti Ul. Manzano. V trčenju sta se lažje poškodovala zakonca Pacioselh, ki se bosta zdravila vsak po 10 dni zaradi udarca v vrat.
SGZ / OBČNI ZBOR TRGOVCEV
UNIVERZA / POMEMBEN MEJNIK V TEŽAVNEM RAZVOJU STUDIJSKEGA CENTRA
Novosti v sekciji za malo trgovino
Člani so prenovili odbor sekcije Predsednik bo odslej Beni Kosič
V ponedeljek je imela sekcija za malo trgovino Pri Slovenskem gospodarskem združenju v Godce občni zbor, na katerem so izvolili nove odbornike. To so Vojko Nardin, Silvan Semolič, Magda Ferlat, Emil Povsic in Silvin Ferletic. Za načelnika je bil izvoljen Beni KosiC.
Predsedniško poročilo je podal dosedanji predsednik sekcije Levin Rosi, ki se je ponovni kandidaturi odpovedal iz osebnih razlogov. Naglasil je pomen delovanja sekcije, Čeprav je navedel, da je bilo opravljenega dela na žalost zelo malo, kar je seveda slabo. Zadovoljen je bil, ker je uspel urediti posebno konvencijo s slovenskimi bančnimi zavodi, po-
sebno s Kmečko banko, po kateri imajo elani sekcije za malo trgovino veliko ugodnosti pri prejemanju kreditov in vrsto drugih bančnih olajšav. Za prihodnost pa je Rosi rekel, da bi se slovenski mah trgovci morah med sabo še bolj združevati in si pomagati, saj vsaka delitev zelo škoduje vsem elanom. Ravnatelj SGZ Igor Orel pa je nato povedal, kako je do ustanovitve združenja sploh prišlo in je tudi prebral njegov statut. Govoril je še o ustanovitvi družbe Go-servis in o novih iniciativah Goriškega sklada za male trgovce. Sledila je živahna debata, v kateri so poudarili važnost sprejemanja novih elanov in to predvsem mladih.
Iz goriške fakultete so včeraj izšli prvi štirje doktorji diplomatskih ved
\/ nabito polni veliki avli nekdanjega semenišča so zagovarjali diplomske teze
Na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede so vCeraj s posebno slovesnostjo praznovali pomemben mejnik v dosedanjem sicer še skromnem razvoju univerzitetnega središča. Fakultueto so zapustili prvi štirje med študenti, ki so se pred štirimi leti s prvo skupino vpisali v takrat še novo in mnogim nepoznano študijsko smer. Četverica študentov je tacaš premostila vrsto študijskih in organizacijskih ovir, ki še vedno bremenijo goriško univerzo, in stopila pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval prof. Dome-nico Coccopalmerio, dekan fakultete za politične vede v Trstu, od katere je goriški diplomski teCaj odvisen. Diplomske
teze so vCeraj uspešno zagovarjali 22-letni Gianan-drea Garancini iz Vare-seja, 28-letna GoriCanka Elisabetta Gregorič, 23-letna Francesca Maur iz TržiCa in 22-letna Barbara Ricca iz Mantove. Vse diplomske študije so obravnavale široko mednarodne teme, brez posebnih odsevov na krajevno stvarnost, kot bi morda lahko pričakovali zaradi zanimivih medna-rodnik tematik, ki so odprte v tem prostoru. Tokrat smo prisluhnili razlagam o razvoju Efte, o organizaciji KEVS, o zapuščini Sovjetske zveze in zunanji politiki ZDA, sicer pa bo za obravnavo drugih tudi v lokalnem pogledu zanimivejših vprašanj gotovo še priložnost.
Prvi "goriški" doktorji diplomatskih ved pred disertacijo (foto Studio Reportage)
r GM / JUTRI V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU n
Trio Lorenz prvi gost letošnje koncertne sezone
Jutri bo na 1. letošnjem solidarnostnem abonmajskem koncertu Glasbene matice nastopil sloviti Trio Lorenz, ki ga sestavljajo bratje Primož - klavir, Tomaž - violina in Matija - Celo. Njegovo bogato koncertno dejavnost po Evropi, Aziji, Afriki in obeh Amerikah potrjujejo številne nagrade in priznanja, ki jih je Trio prejel na svoji že legendarni umetniški poti. Letos praznuje Trio namreč 35-letnico delovanja, kar daje jutrišnjemu koncertu še posebno sveCan prizvok. Predstavil bo dela Škerjanca, Šostakoviča in Smetane. Na sliki Trio Lorenz, ko je pred leti nastopil v Trstu.
LAHKA GLASBA / PINO DANIELE
Privlačni
»o’blues«
Aleš Waltritsch
1 KONCERTNO DRUŠTVO t
Briljanten tržaški nastop Moskovskih virtuozov
V ponedeljek je bil v gledališču Rossetti Četrti koncert letošnje sezone tržaškega Koncertnega društva. Nastopal je godalni orkester Moskovski virtuozi pod taktirko Vladimira Spivakova. Program je obsegal Vi-valdijeve, Boccherinijeve in Rossinijeve skladbe.
Ime ansambla že jasno začrta briljantnost, skorajda spektakularnost programa ponedeljkovega večera. Značilna baročna motorika začetnih (treh) Vivaldije-vih koncertov je takoj zaživela v izživljajoči se, blesteči - in hkrati plastično izpovedni igri ruskih umetnikov. Prvi koncert (za tri violine, orkester in basso continuo v F duru RV 551) je sicer v prvih solističnih vložkih beležil še iskanje uravnovešenosti, radoživa izvedba sledečega koncerta za dve violini, orkester in basso continuo v a molu RV 522, pa je takoj razblinila vsak dvom: Ce smo na prejšnjem koncertu pri Bachovi Partiti za violino solo v izvedbi Viktorie Mullove začutili, kako skuša violinistka s sodobno nastavljenim instrumentom (in tu mislimo predvsem na današnjo obliko loka in kvaliteto današnjih strun) pričarati baročno zvočno dimenzijo, kjer napetost dolgih tonov postopno pojema, se Moskovski virtuozi takega "filološkega” prijema ogibajo, v ospredju je radost posredovanja emotivno glasbenega sporočila; Vivaldijeva glasba zaživi s prizvokom, ki ga nudi godalo dvajsetega stoletja, daleC od Mullove "srednje poti” ali (denimo Hamoncourtovih) še radikalnejših prijemov, kjer naj bi se baročna glasba izvajala le z baročnimi instrumenti. Tako si v tretjem koncertu za viohno solo, orkester in basso continuo v e molu RV 278, ki je zaključil prvi del večera, Spivakov (kot sofist in dirigent) v osrednjem Largu dovoli "notranje grabečih” vibratov v topli, značilno "ruski” izpovednosti.
Drugi del večera je dokazal, da je lahko tudi "dopadljiv” program zanimiv: koncertni listi ne razsipajo z Boccherinijevimi simfonijami, kakor ne z Rossinijevimi Sonatami za godala (tokrat v orkestrski preobleki). Rossinijeve Sonate za godala so nastale za dve violini, celo in kontrabas, kar jim daje humoristični prizvok (predvsem v kontrabasovih solo vložkih), Moskovski virtuozi pa so kljub večji zasedbi znali ohraniti sladko "salonskost” tega lahkotnega trostavčnega dela (Sonata za godala št. 3 v C duru).
Boccherini razodeva tudi v svojih simfonijah ljubezen do svojega glasbila, violončela, da se virtuozi-stiCne linije pletejo Cez celoten orkester. Simfonija v d molu op. 12 št. 4 nosi "peklenski” naziv, in kljub galantnemu stilu obdobja označuje samosvojo avtorjevo krepkejšo glasbeno maniro, zlasti v pretečih tremolih "vražjega” finala.
Boccherinijev Mali kvintet v C duru op. 30 št. 6 "Nočna glasba mesta Madrid” je simpatično zaključil prejšnji večer, kjer se izvirni italijanski umetnik predstavi v folklorni preobleki, godalni kvintet (tokrat orkester) spremeni v ansambel kitar (!), ki se v zaključnem stavku Ritirata dobesedno "umakne” iz odra (v teatralno zaznamovani interpretaciji Bocche-rinijevih didaskalij, naj se glasba izgublja kakor v daljavi). Ob takem glabenem "razvedrilu” je koncert žel najvecji uspeh, da se je zdel en sam dodatek skorajda premalo.
Corrado Rojac
Kako lepo bi bilo, ko bi se lahko večkrat usedli v udobne sedeže in v akustično vec kot dostojni dvorani uživali ob prijetnih zvokih uspelega koncerta. Zal je teh prostorov premalo in redke dvorane, ki take občutke dovolijo, so zelo zasedene ali pa so težko dostopne koncertom modeme glasbe.
Torkov veCer v gledališču Rossetti v Trstu, na katerem je nastopil neapeljski kantavtor Pino Daniele (foto AWS), je bil eden izmed redkih takih primerov v naši deželi. Koncert, ki je bil razprodan že nekaj dni prej, je bil nekaj enkratnega. Srečneži, ki so se zbrali v gledališču, so lahko sledili eni izmed letošnjih najlepših koncertov italijanske glasbe. Pino Daniele je tudi tokrat potrdil odlične ocene glasbenih kritikov: v skoraj dvournem nastopu je podal številne glasbene freske svoje dolgoletne bogate kariere. Ta niz koncertov, s katerimi se je Pino po precej dolgem premoru ponovno predstavil publiki, je bil posebej pripravljen oder »suha« scenografija, nekaj filmskih reflektorjev, osnovna zasedba (Pino Daniele glas in kitara,'Lele Melotti na bobnih in Antonio Annona na klaviaturah) in tudi skrbno izbran program sta ustvarila dobro razpoloženje in pravo vzdušje,
ki ju je tipično neapeljski duh Danieleja še popestril.
Koncert, v katerem, kot je Daniele sam rekel, pripoveduje svoje življenje v glasbi, se je začel s skladbo Je so pazzo in nadaljeval z melodičnimi Na tazzunella de caffe, Terra mia in Anna verra. Prvi del nastopa, v katerem je neapeljski glasbenik v glavnem zapel uspešnice iz prejšnjega desetletja, je zaključil z izvrtno izvedbo klasikov Napule 3 in Sicily.
Topla melodija, pristni zvoki bluesa, neapeljsko narečje, odtenki rocka in celo bossanove so se stalno prepletali v zvokih mojstrsko igranih strun Danielejeve kitare. V drugem delu nastopa je predstavil Tencovo Un giono dopo 1’altro, Femmena, Quando, Sotto o’ sole, Questa primavera in druge skladbe, ki jih lahko slišimo tudi na njegovi pravkar izšli zadnji plošči E sona mo’, ki jo je Daniele v podobni zasedbi posnel v živo maja letos in ki jo toplo priporočamo vsem ljubiteljem italijanske avtorske glasbe.
Po burnem ploskanju se je vidno utrujeni Daniele ponovno vrnil na oder in zapel CTScarafone, Quanno chiove in ritmično A me me piace p’ blues, s Čimer se po torkovem koncertu popolnoma strinjamo.
JAZZ / V GLEDALIŠČU MIELA,
»Mentalni«
LeeKonitz
Sezona tržaškega jazz
Marjan Kemperle
Brazilski ples samba prinaša v spomin ritem, telesnosti sproščeno valovanje bokov plesalk camavala v Riu. Sveto' vno je zaslovel z znanim Disneyevim filmom z imenom d1' žave, v kateri se je rodil. V svet jazzovske glasbe sta ga v za' Cetku šestdesetih let uvedla saksofonist Stan Getz in kitarist Charlie Byrd. Jazz Samba je bil naslov plošči, ki je pomenih za oba velik komercialni uspeh, a ob kateri so jazzovski pu' risti zavihali nosove. VeCji del skladb te plošče je bilo izpod peresa Antonia Carlosa Jobima, enega najbolj elegantnih iD žlahtnih brazilskih skladateljev sambe.
Vrsto njegovih pesmi smo imeli priložnost slišati v ponedeljek v tržaškem gledališču Miela v izvedbi povsem nenavadnega dua: alt saksofona Leeja Konitza in klavirja PeggJ Stem.
Konitz spada med najbolj znane še ZiveCe jazziste. Mnog1 menijo, da je sploh najboljši jazzovski altsaksofonist, ki je zaigral po Charlieju Parkerju. Glasbenik iz Chicaga spada med eminentne izvajalce takoimenovanega cool jazza. Izraza ne gre razumeti kot »hladni« jazz, pac pa bolj kot mentalni, cerebralni jazz, nasprotni pol vročekrvnega be bopa.
Ponedeljkov koncert je povsem potrdil to glasbenikovo značilnost, izkazal pa se je tudi kot zanimiv izziv: kako igrati temperamentno, ritmirano glasbo s predvsem mentalnira pristopom do nje. Konitz je dilemo rešil tako, kot je to saffl dobro vedel in kot mu je bilo dobro znano - s klavirjem, kot edinim spremljajočim instrumentom. Ne gre namreč pozabiti, da je bil Konitz v začetku petdesetih let najbolj priljubljeni gojenec utemeljitelja cool jazza, pianista Lennieja Trista-na. Dobra štiri desetletja kasneje je »obnovil« duo, tokrat z ameriško pianistko Peggy Stem, ljubiteljico latinsko-ameri-ških ritmov in melodij.
Jobim, ki smo ga slišali v Mieli na sklepnem koncertu sezone Tržaškega jazzovskega krožka, se je razlikoval od tistega mehkega, Čistega jazzovskega Jobima, ki mu je vdahnil dušo žametni glas Getzovega tenor saksofona, telo pa oblikovala bogata ritmična podlaga tolkal in kontrabasa. Zvoki Ko-nitzovega alta so bili rezki, fraze fragmentarne, spevnost je prišla le kdaj pa kdaj do izraza. Skratka: Jobimove sambe v Konitzovi preobleki bi lahko le stežka plesali.
A saj to sploh ni bil jazzistov cilj. Konitz je hotel verjetno pokazati, da se da tega avtorja izvajati tudi drugače, manj plesno-zabavno in mnogo bolj refleksivno. Pri tem mu je bila Sternova v veliko oporo: alt in klavir sta se ujemala, spajala, zatem drug drugemu uhajala, da bi se v končnem refrenu spet našla: preprosto, intimno. Njun neojaCen zvok je bil poln, brez umetno ustvarjenih efektov. Ko se mu je zahotelo, je Konitz kar »naravno« poskrbel za efekte: saksofon je obrnil v pokrov klavirja, zvok se je odbijal v klavirske strune, ki so s takim žgeckanjem polno izzvenele v dvorano. Mojstrsko! Tržaški ljubitelji jazza so Konitzov recept sambe topl° sprejeli. Dvakrat so ga priklicali s pianistko na oder. Drugtf se jim je duo »oddolžil« s pričakovanim Dekletom iz Ipane-me, seveda ne v plesni, paC pa v strogo »razumski« preobleki.
_________ŠOLSTVO / IZŽLO JE IZVESTJE ZA SOLSKO LETO '91-,92_
Pred nami je pregled učnih rezultatov na slovenskih srednjih šolah v Trstu
Zvezek je uredil prof. Robert Petaros, ki je tudi napisal sestavek o Trubarju
Jože Koren
Kot zdaj že nekaj let v tem Času je spet med nami Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem za šolsko leto 1991-92 (letnik XLV.-41. zvezek). NajveCjo zaslugo za to ima prof. Robert Petaros ne le kot urednik, marveč tudi kot spodbujevalec vseh tistih dejavnikov, ki mu lahko (in morajo) pri tem delu pomagati. Mislimo seveda na ravnateljstva in tajništva slovenskih srednjih šol, na druge sodelavce in pa na slovenske denarne zavode, ki so tudi tokrat podprli izid Izvestij.
Po ustaljeni praksi zadnjih let uvaja Izvestje uvodni sestavek, ki se neposredno ali posredno navezuje na pedagoško in širšo kulturno tematiko. Prispeval ga je sam urednik prof. Petaros in je posvečen Primožu Trubarju, protestantskemu reformatorju in piscu prve slovenske knjige - katekizma v sloven-
skem jeziku oziroma v »kranjskem jeziku«, ki je sam pojasnil svojo odločitev, leta 1550 v Rothemburgu v Nemčiji. Avtor sestavka uokvirja Trubarjevo osebnost v takratne zgodovinske danosti, se sprehodi v glavnih potezah skozi Trubarjevo življenje tja do njegove odločitve, da svojim »lubim Slouvencem« pokloni prvo knjigo v njihovem jeziku, do Cesar ni privedla le »verska gorečnost in ljubezen do domovine« -kot ugotavlja avtor - marveč želja »povzdigniti slovenščino na stopnjo knjižnega jezika«, s Čimer je bilo »strnjeno eno najveCjih in naj-. pomembnejših dejanj v zgodovini slovenskega naroda«, - zaključuje svoj spis prof. Robert Petaros.
Izvestja so tudi tokrat sestavljena po običajni shemi. Najprej se zvrstijo višje srednje šole in nato nižje srednje šole. Za vsako šolo so najprej navedeni poimenski seznami
profesorskega zbora, asistentov in neucnega osebja, nato pa spet poimensko in po razredih učni uspehi dijakov vključno z zrelostnimi izpiti. Temu sledijo navedbe naslovov slovenskih nalog, informacije o šolski in izvenšolski dejavnosti dijakov, pregledi raznih priznanj in nagrad, ki so jih prejeli posamezni dijaki. Nekateri avtorji teh prispevkov so podpisani drugi ne. Iz njih je lepo razvidno, da je v šolskem letu 1991-92 bila ta dejavnost kar precejšnja in da so se slovenski dijaki kar lepo udejstvovali v izvenšol-skih dejavnostih v okviru raznih kulturno-prosvetnih društev doma in na gostovanjih, kar je vsekakor vredno pohvale ne le dijakom pac tudi njihovim pedagogom.
Pregledi po posameznih šolah se, kot običajno, zaključujejo s statistično razpredelnico, iz katere naj za šolsko leto 1991-92 povzamemo
le globalne številke: skupno vpisanih na vseh zavodih je bilo 1390 dijakov, ob koncu šolskega leta jih je bilo prisotnih 1372, v poletnem roku jih je izdelalo 776, v jesenskem pa 176. Razred jih je ponavljalo 93, neocenjeni so bili štirje. K zaključnim izpitom jih je bilo pripušce-nih 332, izdelalo jih je 331. Izvestje dodaja nato še podatke o poteku seminarja za slovenske šolnike ter podatke o poteku poletnega seminarja v Bovcu, ki je potekal od 23. do 29. avgusta 1992. Zaključuje se s pregledom publikacij, ki so jih med obravnavanim šolskim letom napisali ali prevedli profesorji na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem.
Izvestje 1991-92 obsega nekaj Cez 100 strani Cetrtinskega formata, ovojnico je liCno opremil Andrej Pisani, natisnila pa ga je tiskarna Graphart v Trstu.
SVET
RUSIJA / PRED VOLITVAMI
lov na volilce odprt tudi za opozicijo
^ Moskvi se že zbirajo mednarodni opazovalci, ki bodo nadzorovali volitve 12. decembra
Moskva - Rusid komu-
nisti in druge opozicijske franke so v torek dobile ze-eno luc za udeležbo na voli-Vah, ki bodo potekale ta triesec, potem ko je Osrednja v°lilna komisija zavrnila o prepovedi in odloCi-a’ da lahko Komunistična Partija in Ruska demokrat-ska stranka (DPR) nadaljuje-|a 2 javnim nasprotovanjem Jelcinovemu predlogu nove Ustave.
Ce bi jima preprečili sodelovanje na volitvah, ki bodo 12. decembra, bi volitve Zgubile svojo verodostojnost. Po raziskavah javnega mnenja naj bi bili namreč °be stranki v novem parlamentu najmočnejša opozicija. Ministrski predsednik Vladimir Sumejko, zagrizen
Jelcinov pribočnik, je zahteval izločitev obeh strank iz volilnega boja; menil je, da sta stranki prekršili pravila s tem, ko sta po televiziji pozi-vali volilce, naj glasujejo proti predsednikovemu predlogu nove ustave.
Predlog nove ustave komunisti opisujejo kot »bona-partistiCen«, ker bi z njim predsednik dobil veliko moC. Komisija, ki je zavrnila Sumejkov predlog, meni, da pravila o referendumu dajejo posameznim državljanom in različnim organizacijam pravico »svobodnega propagiranja za ali proti zasnovi nove ustave«. Sumejko je zatrjeval, da bi lahko referendum o ustavi Škodoval Jelcinu, vendar pa s svojimi trditvami ni mogel prepričati dru-
Pučisti niso hoteli motiti Gorbačova
MOSKVA - Mihail Gorbačov si je med državnim udarom avgusta 1991 predvajal »filmske komedije«, je na ruskem vrhovnem sodiscu izjavil nekdanji vodja KGB Vladimir Krjuckov. »Nismo motili njegovega poti-Ika,« je pripomnil nekdanji prvi človek KGB. Po njegovem je nekdanji sovjetski predsednik odposlance puristov, ki so ga obiskali v nori od 18. na 19. avgust leta 1991, na predvečer državnega udara, da bi si zagotovili njegovo podporo, neprestano zbujal vtis, da se »v glavnem strinja« z izrednimi ukrepi. »Čutili smo, da nanj sicer ne moremo računati, da pa je hkrati pripravljen sprejeti katerikoli ukrep, ki bi državo izvlekel iz položaja, v kakršnem se je znašla, in bi hkrati pomenil rešitev tudi zanj,« je izjavil. Po njegovem se je Mihail Gorbačov »odločil, da bo ostal v Forosu«. Tako so puristi sklenili, da ga bodo razglasili za »bolnega«, ter tako »zavarovali njegov ugled in avtoriteto«, je poudaril Krjuckov, ki je pričal pred vrhovnim sodiščem skupaj z deseterico visokih sovjetskih funkcionarjev, obtoženih za »zaroto in napad na državno varnost«. »Bili smo prepričani, da je poslušal našo tiskovno konferenco, ki smo jo imeli 19. avgusta v Moskvi, in vedeli smo, da ga ta ni presenetila,« je dejal. V sredo je Krjuckov tudi potrdil, da je bil Mihail Gorbačov seznanjen z vsebino izjave, s katero je Državni komite 19. avgusta razglasil prevzem oblasti in uvedbo izrednega stanja.	(AFP)
gaCe mislecih, ki v Jelcinu vidijo le diktatorja.
Takšne obtožbe je bilo slišati v Četrtek, ko je Sumejka kritiziral nekdanji predsednik ustavnega sodišča Valerij Zorkin, ki je izgubil svoj položaj potem, ko so proti njemu nastopiti njegovi kolegi - sodniki. Zorkin je izjavil: »Sodniki so se pustiti zavesti diktatorskemu in avtoritativnemu režimu.«
V Rusiji je že kakih 800 mednarodnih opazovalcev, zato si Kremelj prizadeva, da bi dajal videz demokratičnosti in ne bi omajal zahodne naklonjenosti. Jelcinov tiskovni predstavnik je vse kritike, da hoče Jelcin prestrašiti svoje nasprotnike, ostro zavrnil: rekel je, da bo predlagana ustava po referendumu »vsekakor« dopolnjena.
Od Četrtka je prepovedano objavljati vsakršne rezultate anket javnega mnenja. Po zadnji naj bi vodila provladna Ruska izbira. Ruska televizija je na podlagi izprašanega vzorca, ki je zajel 2000 gledalcev, objavila, da bi za Rusko izbiro glasovalo 29 odstotkov volilcev, nasprotniki, blok gospodarskih reformistov Javlinski-Boldi-rjev-Lukin bi dobiti 18, 7 odstotka glasov, Komunistična partija 8, 2 odstotka in Ruska demokratska stranka 7, 2 odstotka glasov.
Od devetih strank se Kmečki in skrajno desni Li-beralno-demokratski stranki ne bo posrečilo zbrati 5 odstotkov glasov, kar je pogoj za sodelovanje na volitvah.
Poročilo se nanaša samo na 225-člansko dumo, ki bo sestavljena proporcionalno. Kdo bo zasedel 225. sedež v ustavodajni skupščini, pa je veliko teže napovedati, utegne pa se zgoditi, da bodo to bolj konservativni kandidati. Richard Balmforth /Reuter
Zavezniki komunistov - skrajno nacionalistična organizacija Pamjat (Telefoto: AP)
Petek, 3. decembra 1993
Jelcin
potuje
v
Bruselj
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin bo 8. decembra odpotoval v Bruselj, kjer se bo naslednji dan sreCal s predsedniki držav in vlad Evropske unije, je včeraj sporočil tiskovni urad predsedstva. Povedati so, da se bo Jelcin v Moskvo vrnil 10. decembra zjutraj, ne da bi navedli podrobnosti vsebine pogovorov. Rusija se namreč z dvanajsterico pogovarja o »partnerskem sporazumu«. V bruseljskih diplomatskih krogih omenjajo tudi možnost, da besedilo tega sporazuma v času obiska še ne bo pripravljeno. V-tem primeru bodo,-kot zatrjujejo omenjeni krogi, verjetno 9. decembra podpisali skupno politično izjavo. (AFP)
Ruski predvolilni boj pred tv-zasloni
MOSKVA - »Gospe in gospodje volilci, dober večer. Sem ženska kot druge, moja starša sta bila inženirja, zgradila sta našo veliko Sovjetsko zvezo. Glasujte zame, glasujte za Demokratično stranko Rusije, za našega dmgega Nikolaja Tmvkina.« Tako v turobni scenografiji na sivkasto-modri-kastem ozadju ena od kandidatk zviška nagovarja televizijske gledalce med svojim dvajsetminutnim nastopom. Um je pozna, toda Rusi radi bedijo in desettisoci med njimi vsak večer potrpežljivo in zehaje spremljajo nastope kandidatov. Redkokdaj pride do mzpmve. Največkmt kandidat neposredno nagovarja svoje volilce, včasih celo izza svoje pisalne mize. Ta vsesplošni dolgčas je nekoliko popestril prejšnji teden s svojim nastopom skmjni nacionalist Vladimir ferinovski, kije spregovoril na temo »seksa in politike«. Odrezavi kandidat se je vtisnil v spomin z enačajem, ki ga je postavil med spolno in politično impotenco, o čemer je vsa Moskva privoščljivo govorila še ves teden. »Odmščal sem v delavskem naselju, v hiši, kjer je bilo 11 družin. Pri 14 letih 'sem izkusil vse, da bi si lahko zaslužil za življenje. Danes sem namestnik direktorja Zveze za človekove pmvi-ce, hočem pogledati ljudem globoko v oči in jih vpmšati: Kaj je sploh pmvica?« dopoveduje Sergej Jurjevič Andrejev, sanktpetersburški kandidat. Tesno odet v siv suknjič z ozkimi mmeni in širokimi reverji, ta kandidat kaj malo spominja na Marka Gorjačova, čednega bmdatega refor-
matorja z mzvezanim jezikom, ki spusti videokaseto, na kateri prepeva in si igra na kitaro, in potem še eno, ko je na sprejemu pri papežu Janezu Pavlu E. Očitno je vsem všeč način vnaprej posnetih videokaset. Tudi konservativni kandidat Ivan Cibisov, ki se mu sicer nekoliko zatika, seje dal posneti na podeželskem ozadju, z gozdom in reko ter s šopkom vrtnic na mizi, izza katere pribija, da je »drama ljudstva posledica perestrojke«. Nenadoma močno zadoni ruska folklorna glasba, ki skomj povsem prekrije besede kandidata Cibisova s široko kravato na črni srajci. Na strani »zlate mladine« nove Rusije sta ton in drža popolnoma drugačna. »Ce sem srečen, ker je vsa tovarna moja? Pravzaprav ne vem,« meni Vitalij Sitčev, ki se lahno ziblje v svojem naslanjaču, nonšalantno oprt na oblazinjeno ročko. Ta mladenič je pmvi primerek mlade genemcije poslovnežev, tistih, ki se vozijo v mercedesih s furniranimi stekli, lahkotno kramlja z ministrom za privatizacijo Anatolijem Cubajsem v televizijskem »pogovoru v živo«. Snemalec vsake toliko časa kamero obme tudi v občinstvo, kjer vsi obrazi velttco govorijo o tem, kakšne so njihove sanje oziroma kako globok je njihov skepticizem. »In vi, gospa, koliko ste zaslužili pri dividendah vaše lastninske nakaznice v letošnjem letu?« živahno povpraša voditelj oddaje eno gledalk v studiu. »Stodvajset mbljev,« odgovori vpmšana na robu joka.	Paola Messana / AFP
INDIJA / NEPRIČAKOVANI IZIDI POKRAJINSKIH VOLITEV
NEMČIJA / POLITIKA
Zmaga kongresne stranke
Hinduistična stranka BJP je doživela svoj prvi veliki poraz
Koaliciji Kohlovih krščanskih in Kinklovih liberalnih demokratov so šteti zadnji dnevi
Premier Rao
NEW DELHI - Stranka Bharatiya Janata (BJP), ki je zaradi naraščajočega hindujskega nacionalizma postala vodilna opozicijska stranka v Indiji, je kar na nekaj pokrajinskih volitvah doživela poraz, ki bo odmeval po vsej državi.
BJP, ki rte skriva svojih ambicij, da bi izrinila vladajočo stranko, je izgubila oblast v treh od štirih držav na severu Indije, v
katerih je pred tremi leti zmagala zaradi svoje poudarjeno verske in proti-muslimanske predvolilne kampanje.
Desno usmerjena pro-hindujska stranka je doživela poraz v državi Mad-hia-Pradeš, kjer si je kongresna stranka premiera P. V. Narasimha Raa priborila absolutno večino v regionalni skupščini, ki ji bo tudi omogočila, da bo sestavila novo vlado v tej državi.
Ta poraz je samo še poglobil neuspeh, ki so ga hindujski nacionalisti doživeli v majhni državi Hi-machal-Pradeš in v najštevilčnejši državi Indije, v Utar-Pradešu, državi, v kateri volilni rezultati praviloma veljajo za napoved o tem, kako bo glasovala celotna Indija.
Zmaga BJP v New Delhiju in njihov upravičen uspeh v Rajasthanu nista dovolj, da bi lahko odtehtala rane, saj se prav v teh severnih predelih In-
dije ponaša z najveCjim številom svojih pripadnikov. Očitno so ti volilni izidi tudi znamenje, da se članstvo te stranke osipa, ali, da naCin, kako stranka povezuje vero s politiko, pri volilcih ni naletel na najboljši odziv. »Pravzaprav je veliki zmagovalec teh volitev - naCelo laičnosti,« je izjavil Vithal Gadgil, predstavnik kongresne stranke, ki neprestano obtožuje BJP, da izrablja vero v politične namene ter s tem povečuje napetosti med posameznimi skupnostmi v tej državi, v kateri je tudi približno 120 milijonov muslimanov.
BJP je zmagala na volitvah v državah Utar-Pra-deš, Madhia-Pradeš in Rajasthan v letih 1990 in 1991, ko je zahtevala gradnjo hindujskega templja na kraju, kjer stoji džamija. To naj bi zgradil mongolski cesar v 16. stoletju na temeljih hindujskega svetišča, ki so označevali
rojstni kraj boga vojne Rama, enega najbolj priljubljenih bogov v hindujskem panteonu.
Pod obtožbo, da je ta nacionalistično usmerjena stranka soodgovorna za krvave dogodke v zvezi z mošejo, je premier konec lanskega leta zamenjal dve regionalni vladi, sestavljeni iz pripadnikov BJP, kar je bil tudi vzrok za razpis novih volitev, potem ko se je izteklo enoletno obdobje, ko so bile te države neposredno pod vodstvom zvezne vlade. V narodnem parlamentu je imela BJP še leta 1984 le dva sedeža, zelo hitro pa se je uveljavila, ko je zaCela razpihovati vprašanja okrog Ramovega svetišča. 2e pet let kasneje se je število njenih poslancev povečalo na 89, zdaj pa jih šteje 119, zaradi Cesar je najpomembnejša opozicijska stranka.
Philippe Sauvagnargues AFP
Koalicija kanclerja Helmuta Kohla je pred zlomom, napovedujejo. V zadnjem času je Kohl doživel kar tri neuspehe: najprej je odstopil predsedniški kandidat Heitmann, nato je korupcijska afera sprožila odstop vlade v zvezni deželi Saška-An-halt, v nedeljo pa je skoraj dva milijona volilcev v Brandenburgu svoje lističe oddalo za komuniste.
Berlinski levičarski Ta-geszeitung je zapisal: »-Kdor ni simpatiziral s Kohlovo stranko in je upal, da bo padla...lahko zdaj v mi-
ru Čaka. To bo še zabavno.«
Zabavno pa se zdi tudi glavni opozicijski stranki socialnih demokratov SPD in predvsem njenemu voditelju Rudolfu Scharpingu, ki je dosegljiv na isti telefonski Številki kot kancler Kohl pred dvajsetimi leti. Skupna pa jima ni le telefonska številka: oba politika iz Pfalza sta bila v Času svojega vzpona obkrožena z ljudmi, ki so podcenjevali njune politične in voditeljske sposobnosti. Scharpin-ga Se vedno omenjajo kot medlega, vendar ima o sebi
povsem drugačno mnenje. Napovedi, da bo koalicija poražena, je vzel kot dejstvo, na katerega se je treba pripraviti. Na strankinem kongresu je napovedal, da bo za vsako ceno zmagal na volitvah, za zmago pa mora najprej pomesti pred svojim pragom. Stranka mora biti enotna, je bilo njegovo vodilo. Zdaj dodaja »in samostojna«. Konec je z razmišljanji o veliki koaliciji: Scharping je zavrnil vse partnerje, natančneje, njegova politika vsaj v eni točki tako nasprotuje usmeritvi večjih opozicijskih strank, da nobena ne more pristati na koalicijo. Sicer pa je to njegov cilj: imeti vse žaromete le zase. In Ce je Die Zeit zapisal, da »gledamo začetek konca«, je bolje reci, da gledamo začetek začetka: vzpon politika, ki kot tiha vode dere bregove. Seveda pa je vse še odvisno od tiste tretjine volilcev, ki se še niso odločili. Scharping in Kohl računata prav nanje. Ana Kovač
Število tujcev, ki so novembra v Nemčiji zaprosili za azil, je po podatkih notranjega ministrstva padlo: novembra so prejeli 16.137 prošenj, kar je 433 manj kot oktobra. Strožji zakon o azilantih je močno skrčil število prosilcev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko je prošnjo za zatočišče vložilo 84.657 tujcev, seje število znižalo na 61 odstotkov. V ministrovi izjavi pa je zapisano, da je »število prosilcev azila vseeno še vedno previsoko«! Nemški zakon o pravici do azila je bil med najbolj liberalnimi v Evropi - vse do julija, ko so uvedli strožji zakon, da bi z njim omejili poplavo tujcev, saj jih je za azil samo lani. zaprosilo več kot 440 tisoč. (Reuter)
_______KITAJSKA / ENOVLADJE__
Vlada ne trpi drugače mislečih
Disident Mo Shaohujo v intervjuju opozarja na nujne spremembe političnega sistema
LIBIJA PODPIRA CLINTONA
Pošiljanje orožja Irski je bila naša napaka
PEKING - V intervjuju v Pekingu je kitajski disident Ma Shaohua opozoril, da bo morala Kitajska komunistična partija začeti spoštovati človekove pravice in demokratizirati svoj sistem, da ne bo »prepozno«.
»Vlada se vedno ne trpi drugače mislečih, ker ve, da je položaj na Kitajskem vedno bolj ranljiv, zato ljudi Se vedno zapirajo,« je dodal ta 25-letni majhen in droben mož. Nosi velika očala in daje videz gimnazijca, ki mu je pravkar začel poganjati puh.
Nekdanji Študent pekinške Ljudske univerze je bil zaprt polnih 18 mesecev. Obtožen je bil organizbanja demonstracij leta 1898. Prejšnji teden se je vrnil v glavno mesto province Jiang, da bi se srečal s podpisniki Liste za mir.
V soboto je bil v Peking poklican na zagovor neki njegov prijatelj, disident Zeng Xuguang: »Delujem legalno, vendar me bo oblast za moje delovanje kaj kmalu obsodila,« zatrjuje Ma v pogovoru, ki ga je strogo nadzorovala policija. Kljub te-
mu pa je tako kot nekateri njegovi prijatelji, ki so podpisali Listo za mir, izjavil, da ne bo nastopal proti Komunistični partiji: »Veliko ljudem, ki so sicer člani partije, človek lahko zaupa. Nočemo zrušiti sistema z orožjem in nemiri, ampak želimo spremeniti predvsem človeka, in to kmalu, da ne bo prepozno.« Ma je namreč prepričan, da bo prišlo do nereda, če se Kitajska KP ne bo demokratizirala: »Ce bo vlada še naprej zavračala večstrankarstvo, bo prišlo do nasilja - tega pa si ne želimo. Upam, da se bo partija pozitivno razvijala in da demokracije ne bo vrgla v kos zgodovine.«
»Odnos med ljudmi in partijo se mora spremeniti še pred smrtjo Deng Kiaopinga. Končati je treba zatiranje in prisluhniti demokratičnim silam,« je pripomnil nekdanji vodja študentskega avtonomnega gibanja, ki se je razvilo leta 1989 v Pekingu.
»Položaj na Kitajskem je skrajno resen in sapica lahko povzroči pravo neurje,« je opozoril Ma in dodal: »-
Res pa je, da se spreminja gospodarski sistem in da na milijone ljudi živi veliko bolje kot nekoč. Ni pa vse tako, kot poročajo tuji mediji; veliko Kitajcev je zelo revnih in brezpravnih, reforme so koristile predvsem ljudem na visokih položajih in podležem. Pojdite na deželo in videli boste ljudi, ki zaslužijo le kakih 100 juanov na mesec,« je ogorčeno dodal Ma. Ma je končal upravno-ekonomsko fakulteto; meni, da ni izključena možnost »splošne vstaje«, ker posta-
jajo problemi razbčnih manjšin vedno bolj očitni.
»Videti ste, s kakšno brutalnostjo so biti zadušeni nedavni muslimanski nemiri v Qinghaju. Tibet doživlja pravo kulturno invazijo, Tibetanci pa nimajo verske svobode.«
Ma se zavzema za »združitev nacionalnih manjšin in demokratov, ker imajo marsikaj skupnega. Le tako se bodo izognili spopadu med različnimi kitajskimi etničnimi skupinami«.
AFP / Phitippe Massonnet
TRIPOLI - Libijski voditelj Moamer Gadafi meni, da je naredil napako, ko je Libija irskim gverilcem pošiljala orožje, in da se to ne bo več ponovilo. Povedal je, da se je bal nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Re-gana in da je spoznal, da pomeni zmaga novega predsednika Billa Clintona hkrati zmago libijskih zaveznic.
Gadafi, ki je oblast v Libiji prevzel leta 1969, je dejal, da je Tripoli v času, ko je komunistični blok podpiral revolucijo, nekatere stvari prehitro podprl. »Vzemite samo primer Severne Irske. Namesto da bi se zavzemati za politično rešitev problema, smo se zapletli v prodajo orožja. Pri tem smo se prenagliti. Zato nas svet vidi v slabi luči. Kljub vsemu pa je to obdobje za nami in se ne bo več ponovilo.« Ameriškega predsednika Clintona Gadafi gleda v drugačni luči kot nekdanjega predsednika Reagana, ki je zaukazal bombardiranje Tripolija (aprila 1986) zaradi domnevne libijske vpletenosti v gverilske napade po Evropi. Gadafi je poudaril, da mu je všeč, ker Clinton prihaja iz majhne zvezne države in da je po politični opredelitvi demokrat. »Podpiramo manjšine, zmago de-
mokratov pa razumemo kot zmago naših zaveznikov,« treti Gadafi.
»Zakaj naj bi sovražili Clintona, saj za to nimamo razloga. Clintona moramo podpirati in mu pomagati,« meni Gadafi, ki sedanjega ameriškega predsednika primerja z vzhajajočo zvezdo na temnem delu zahodne poloble. »Noč predsedniških volitev v ZDA (leta 1992) so libijski otroci prebedeli. Veseli so bili, ko so izvedeli, da je Clinton zmagal.«
Na vprašanje, ati ima Libija jedrsko, kemično in biološko orožje oziroma možnosti za njegovo izdelavo, pa je odgovoril nikalno. Gadafi poudarja, da območnih sporov ni mogoče reševati na način - močnejši proti šibkejšemu. (Reuter)
Moamer Gadafi
Deng Xiaoping


Trije veliki urejajo svet (3)
Petdeset let po konferenci v Teheranu
J
Prvič je prišlo to do izraza na skupnem banketu. Ob kaviarju in krimskem šampanjcu se je Stalin posmehoval Churchillu zaradi njegove domnevne naklonjenosti Nemcem. Opozoril je na čas po prvi svetovni vojni in menil, da bo ta nevarno vitalni narod spet kmalu prišel k sebi. Da bi preprečiti vojaško okrevanje Nemčije, se je izrekal za najostrejše represivne ukrepe: petdeset ati morda kar sto tisoč nemških častnikov naj bi pobili, na strateških točkah Nemčije pa naj bi zavezniki postaviti svoja oporišča. Stalinova prva zahteva je bila povod za zaprepadenost. Churchill je ugovarjal »hladnokrvnemu pobijanju vojakov, ki se bojujejo le za svojo domovino«, in je banket zapustil. Se pred tem pa se je Roosevelt z ohromljujočim humorjem zavzel za to, da bi pobiti samo 49.000 častnikov. Tudi sam Stalin je moral miriti Churchilla, češ da je šlo samo za šalo. Mar res? Priče tega prizora, ki se je odvijal zvečer v alkoholiziranem ozračju, se strinjajo s tem. Tudi Churchill kasneje ni bil trden v svoji oceni. Pač pa so Rusi videti v Churchillovem protestu dokaz za to, da hoče nekega dne Hitlerjeve privržence vpreči v britansko protisovjetsko politiko.
V vsakem primeru pa je bila resno mišljena Stalinova zahteva, po kateri naj bi na nemškem ozemlju postaviti oporišča z mandatom Združenih narodov in z nalogo, da preoblikujejo nemško družbo in razkosajo Nemčijo. Na tej točki so se njegove želje srečevale z Rooseveltovimi. Ta je razdelil konkreten načrt za delitev, ki je predvidevala nastanek petih posamičnih nemških držav in ob tem še podreditev nekaterih območij (kot na primer Porurja) mednarodnim nadzornim organom. Churchill si je želel, da bi od južnega dela Nemčije odcepiti le nepoboljšljivo militaristično Prusijo, samo južno Nemčijo pa bi povezati z Avstrijo in Madžarsko v nekakšno podonavsko federacijo. Stalin je temu odločno ugovarjal. Bolj mu je ustrezala balkanizacija Vzhodne Evrope, če bi tam sleherna država, kot na primer Češkoslovaška, posamič sklenila s Sovjetsko zvezo zavezniško pogodbo. Požreti je moral Churchillovo vprašanje, ati si morda ne prizadeva za nastanek Evrope »v prahu«, ki bi
jo sestavljale samo majhne, med seboj nepovezane in šibke države.
Razprave, ki so jih imeti trije veliki, so bile zgovorne. Očitno je bilo, da sta se Stalin in Roosevelt, četudi zaradi različnih nagibov, strinjala v viziji mirnega sveta, v katerem bi ne bilo srednjevelikih držav. Podobno kot Roosevelt tudi Stalin ni želel nakloniti Franciji prihodnosti velike sile. Samo na eni točki - tako je prišlo na dan med zaključnimi pogovori -takšno soglasje ni bilo doseženo: pri poljskem vprašanju. Tu je šlo po eni plati za meje bodoče poljske države, predvsem za poljsko vzhodno mejo. Glede tega je Stalin vedno vztrajal pri ohranjanju demarkacijske črte, kot je bila označena že v sporazumu med Hitlerjem in Stalinom iz leta 1939. Po drugi plati pa je šlo za še bolj pomembmno vprašanje, to je za vprašanje, kdo naj ima po vojni na Poljskem glavno besedo. Poljska begunska vlada je sedela v Londonu. Sovjetska zveza je prekinila odnose z njo, ker je skušala doseči mednarodno preiskavo
pokola poljskih oficirjev v katinskem gozdu, poboja, za katerega je sovjetska stran trdila, da so ga zagrešili Nemci, medtem ko bi preiskava utegnila zbuditi sume, da so za pokol krivi Rusi (tej ugotovitvi zdaj tudi v Moskvi ne oporekajo več). Kljub vsem pozivom zahodnih sil je Stalin zavračal obnovitev diplomatskiti odnosov s poljsko vlado v Londonu. Namesto tega je raje delal poskuse z različnimi poljskimi skupinami, ki so bile pod sovjetskim nadzorom, na primer Poljski narodni odbor, in ki naj bi prevzele vlogo prihodnjih predstavnikov Poljske. Na obzorju je bilo tako že videti razvoj, ki naj bi iz Poljske naredil sovjetski satelit.
Churchill je hotel to preprečiti, pri čemer je Stalinu zagotovil, da je pripravljen privoliti v tisto vzhodno mejo, ki jo je ta zahteval, ter da bo pripomogel k temu, da bo to mejo priznala tudi poljska begunska vlada. V zameno za to naj bi sovjetska stran po njegovih pričakovanjih spet obnovila odnose z begunsko vlado, ki naj bi jo Moskva potem po
osvoboditvi Varšave priznala tudi kot zakonito predstavništvo vseh Poljakov. Osebno je Roosevelt Churchillovo politiko odobril in se je tudi sam zavzel za ponovno priznanje poljske begunske vlade s strani Sovjetske zveze, vendar pa ni bil za to, da bi njegovo soglasje k poljski vzhodni meji objaviti, ker bi to, kot je sam povedal Stalinu na štiri oči, utegnil drago plačati z izgubo glasov poljskih votilcev v Združenih državah. Namesto tega se je pri Stalinu zavzel za prostovoljno zamenjavo prebivalstva v poljsko-sovjetskem obmejnem pasu in za referendume v baltskih državah, ki si jih je prav tako lastil Stalin. Stalin pa se ni hotel ukloniti: privržence poljske begunske vlade je označil za nacistične kolaboracioniste. Nesoglasje je bilo nepremostljivo. Kljub temu pa je ta izmenjava mnenj prinesla dokončne rezultate, med njimi še zlasti pomik Poljske v smeri proti zahodu vse do Odre - to je bila tista sovjetska zahteva, ki sta jo Churchill in Roosevelt tedaj že podpirala - in nato sovjetsko
aneksijo severne Vzhodne Prusije. »Odnosi med Britanijo, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo še nikoli niso biti tako prisrčni in tesni,« se je glasil Churchill olajšani povzetek po teheranski konferenci. Podobno sta se izrazila tudi Roosevelt in Stalin.
Veliki trije so se sporazumeti o takšni vojaški odločitvi, ki je bila v prid nagli in z močmi varčni zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo. Tisti teheranski politični rezultat, h kateremu je težil Stalin in s katerim so narediti koncesije predvsem njemu, je določal okvire, v katerih so se morali leto dni pozneje pogajati na Jalti. Charles Bohlen, strokovnjak ameriškega zunanjega ministra za vzhodna vprašanja, ki je bil v Teheranu Rooseveltov tolmač, je ta rezultat označil z naslednjimi besedami: »Nemčija bo razdeljena... Države Vzhodne, Jugovzhodne in Srednje Evrope se ne smejo povezati v federacije. Francija bo izgubila svoje kolonije... in ne sme postaviti na noge omembe vrednih oboroženih sil. Poljska in Italija bosta ohraniti svojo dosedanjo ozemeljsko velikost; vendar pa je vprašljivo, če bosta smeti postaviti na noge omembe vredne vojaške sile. Rezultat naj bi bil torej ta, da bo Sovjetska zveza ostala edina vojaška in politična sila na evropski celini...«
Churchill je ta scenarij zaslutil in se ga je bal že v Teheranu. V ta okvir je sodilo tudi slovo Velike Britanije iz kroga enakopravnih svetovnih sil. Vse je bilo odvisno od tega, ati bo tudi Roosevelt končno spregledal ta scenarij in ati se bo z njim sprijaznil za dolgi rok. Glede na to, da se je zavedal dolgoročne vojaške podrejenosti Združenih držav v primerjavi s Sovjetsko zvezo, in spričo domnevnih pritiskov v prid hitremu umiku ameriških čet iz Evrope kmalu po koncu vojne se je zdelo, da je bil pripravljen privoliti v takšen rezultat. Ce ne bi bil več voljan ravnati tako, če ne bi bil več pripravljen dopustiti, da v Evropi med Bugom in Rokavskim prelivom nastane politična praznina, potem bi to spričo Stalinovih namenov, ki jih je bilo moč prepoznati že v Teheranu, lahko vodilo le k izbruhu hladne in morda celo vroče vojne.	Klaus Sclnvabe, FAZ
(Konec)
Mostišče na obali Normandije dan po dnevu X.
VESOLJE / ZAČETEK MISIJE
Endeavour v orbiti
čaka ga teleskop
Popravili bodo Hubbleovo »kratkovidnost«
Vesoljski trajekt Endeavour so iztrelili iz centra Kennedy včeraj ob 4.27 po krajevnem Času .(Telefoto AP)
CAPE CANAVERAL -Vesoljski trajekt Endeavour so izstrelili v tako jasni noCi, da je bilo mogoče plamenom motorjev slediti do približno dvajset sekund preden se je raketa utirila v orbito. Vesoljska ladja prevaža sedem »mehanikov«, šest moških in eno žensko, ki imajo nalogo popraviti vesoljski teleskop Hubble. Odprava, ki je po mnenju mnogih »nemogoča«, je doslej najdaljša, najbolj zapletena in najnevarnejša .
Endeavour so izstrelili iz centra Kennedy ob 4.27 po krajevnem času (10.27 po srednjeevropskem Času), na Zemljo pa se bo vrnil po 11 dneh. V tem Času se bo posadka večinoma ukvarjala z popravljanjem
teleskopa, ki so ga namestili aprila 1990, a je zaradi premalo ukrivljenega zrcala (manj kot petdesetino premera lasu) kratkoviden.
Med osebami, ki so prisostvovale izstrelitvi, je bil tudi italijanski astrofizik Duccio Mac-chetto, vodja znanstvenega programa pri zavodu Space telescope institute, ki v Baltimoru že 18 let sledi projektu Hubble. Teleskop, ki je stal skoraj 2 milijardi dolarjev, naj bi omogočal opazovanje, ki bi bilo z napravami, s katerimi razpolagamo na Zemlji, nedosegljivo. Kljub kratkovidnosti, je podčrtal Macchetto, je teleskop omogočil izredne rezultate. Potem, ko bodo popravili žarišCe teleskopa in namestili nove
Vzklikali Heil Hitler, ob službo
BERLIN - Ker so prepevali nacistične pesmi in vzklikali »Sieg Heil« in »Heil Hitler« so tri polici-ske kadete iz Saške odpustili iz službe. Kot je povedal saški notranji minister je do incidenta prišlo v policijski menzi. Trije dvajsetletniki so bili pod vplivom alkohola, kar pa ne opravičuje njihovega obnašanja.
Skopje: umrl edini preživeli
SKOPJE -Včeraj je v skopski bolnišnici preminil 23-letni Rade JevremoviC, edini preživeli v letalski nesreči pri Ohridu, v kateri je življenje izgubilo 115 potnikov in elanov posadke. JevremoviC je bil po rodu iz neke vasi 50 kilometrov južno od Beograda in je 21. novembra prvič stopil v neko letalo.
Preplah na podzemni železnici
LONDON - Pre-
] LONDON / NEOBIČAJEN KIRURŠKI POSEG >1
Odstranili so ji dojki iz strahu pred rakom ki je ugonobil njeno babico in mater
LONDON - Štiridesetletna Lon-donCanka si je dala odrezati obe dojki iz strahu, da bi ji zdravniki kdaj sporocih, da ima raka.
Jenny Wilson, mati dveh otrok, je sicer imela utemeljen razlog za tako skrajen ukrep: njene prababica, babica in mati so umrle zaradi raka na dojki, vrh tega pa je njena dvojčka ugotovila, da ima isto bolezen. »Nenadoma sem se pogreznila v brezno strahu. Izgubila sem razsodnost. Čeprav sem bila popolnoma zdrava, sem začela misliti samo na tisto. Zaradi tega sem pohitela h kirurgu: sedaj končno živim v miru.«
Za operacijo so se odločili po zapleteni primerjavi DNA obeh sester; izšlo je, da je možnost, da bi Jenny utegnila zboleti za rakom zelo velika. Po kirurškem posegu so v tkivu Jennyjevih prsi res našli sumljive celice.
Zdravniki londonskega Marsden Ho-spitala, upajo, da bodo Cimprej pripra-vili test, ki bi vsem ženskam omogočil pravočasno najti genetske napake, ki bi lahko povzročale raka dojke. Raziskujejo tudi preventivo, saj zaradi raka dojke umre v sami Veliki Britaniji 15.000 žensk.
Gospa VVilson je dejala, da jo skrbi za hčerki, ki sta stari 16 in 18 let, in bi zanje želela najveejo možno preventivo. Proti koncu tega desetletja bomo najbrž imeli perfektno kontracepcijsko tableto, ki bo obenem preprečevala proizvajanje tistih hormonov, ki so povzročajo rak dojke. Pripravljajo pa tudi napravo, ki si jo bo mogoCe kot »walkman« pritrditi okrog pasu in bo cel dan v telo vbrizgo-vala vsa potrebna zdravila. Zdravnik lan Smith je izjavil, da bo amputacija prsi kmalu le spomin.
Približno 150 potnikov se je peljalo na vlaku, ki je brez strojevodje drvel po progi, dokler ga niso ustavili s pomočjo avtomatizma, ki vlaku preprečuje nadaljevanje vožnje z rdeCo lučjo. Strojevodja je na postaji izstopil in vlak je iz neznanih razlogov samodejno odpeljal.
Miklavži v šoli
Berlinski Božiček igra na harmoniko ob spremljavi 500 Miklavžev in 60 angelov med vajo na miklavževanje za berlinske otrkei. (Telefoto AP)
sonCne celice in druge naprave (vsega 7 ton), bo deloval šest krat boljše.
Od vsega začetka, v sedemdesetih letih, so teleskop programirali tako, da bi v orbiti deloval kakih 15 let, zato pa so predvideli tudi vzdrževalna dela v vesolju, s katerimi bi napravo sproti tehnološko posodabljali; vzdrževalna dela so predvidena leta 1997, 1999, 2002 in 2005. V ta namen so teleskop zgradili tako, da bi astronavtom olajšali delo: zunanjost naprave je opremljena z lestvami in klini, na katere se lahko astronavti med delom privežejo.
Odprava bo morala zamenjati dve sonCni celici, tri od šestih girosko-pov, spomin teleskopo-vega računalnika, poleg tega pa bo morala namestiti vrsto zrcalc, ki bodo odpravila kratkovidnost glavnega zrcala ter novo fotografsko kamero. Macchetto je izjavil, da bo po popravilih kakovost Hub-blovih posnetkov veliko boljša. Sedaj morajo vse Hubblove posnetke pre-
NEMCIJA
Preiskava proti reviji neonacistov
KARLSRUHE Nemško zvezno tožilstvo je vCeraj sporočilo, da je odprlo preiskavo proti nemški neonacistični reviji, ki je objavila podroben seznam levičarskih pohticnih nasprotnikov.
Revija Einsicht je prejšnji teden izšla z naslovi, telefonskimi številkami in celo avtomobilskimi registracijami vsaj 250 pisateljev, profesorjev, podjetnikov in pohtikov, za katere neonacisti menijo, da jih je treba »kaznovati«. Revijo dostavljajo po pošti iz Danske, njen namen pa je maščevati se protifašističnim skupinam, ki so neprikrito protestirale proti porastu desničarskega nasilja v zadnjih letih.
Pri uradu zveznega tožilstva so izjavili, da išCejo neznanega založnika in distributorja revije, ker sumijo, da sta ustanovila protizakonito skupino. Einsicht o sebi trdi, da je »nacionalna odporniška revija proti naraščajoči rdeči fronti in anarhističnemu terorju«. Na platnici ima mišičastega
skinheada, ki grozi dolgolasemu levičarju. Po poročilih medijev, Einsicht poziva neonaciste, naj uničijo vse proti-nemške sile v državi. »Seveda ne bi pozivali k nasilju proti našim nasprotnikom v smislu fizičnega nasilja,ali uboja. Vsak mora sam odločiti, kaj storiti z informacijami, ki so tu na razpolago. Upamo samo, da boste z njimi kaj storili.«
Prve vsedržavne »hit lestvice«, ki so jih sestavile skupine v Hamburgu, Berlinu in Meinzu, objavljajo že vec kot leto dni, je sporočil dnevnik Tageszeitung. Po podatkih tednika Die Wo-che, je hamburška »hit lestvica« Index uspela prestrašiti protifašiste v mestu Aurich, kjer so objavili približno 100 imen svojih nasprotnikov. Z razliko nekaterih, ki so se raje izselili, je sindikalist Manfred Kloepper tedniku izjavil, da bo nadaljeval s kampanjo proti skinhea-dom, kljub temu, da so že dvakrat pretepli njegovo hčerko.
IZKORISTITE VASE BIVANJE V ITALIJI ZA DONOSEN POSEL
HRANILNA PISMA V IT ALBANSKIH LIRAH ZA NEREZIDENCNE OSEBE
OBRESTI OD 6,75% DO 7,70%
DONOSI DO 7,71%
Z ZAPADLOSTJO 3-6-12 MESECEV
SVEŽNJI PO 1 IN 100 MILIJONOV OPROŠČENI VSAKRŠNEGA
ITALIJANSKEGA DAVKA
Hranilna pisma lahko kupite neposredno pri naših bančnih okencih, kjer vam bodo nudili nadaljnja pojasnila in vam predstavili ostale zanimive možnosti investiranja.

CRTREESTE
BANCASPA
CASSA Dl RISPARMI0 Dl TRIESTE BANCA SPA
H AVSTRIJA / DELOVNI TRG h
Nad 230.000 Avstrijcev je brez dela
Primeri zlorabe sistema
DUNAJ - Število brezposelnih v Avstriji dramatično narašča. Konec meseca novembra letos je bilo brez dela 233.000 oseb oz. za 20.000 veC kot novembra 1992. Odstotek, brezposelnih v Avstriji znaSa 4,2 odstotka (po metodi OECD) oz. 7,1 odstotka po avstrijskem načinu izračunavanja brezposelnosti.
Socialano ministrstvo pa je v zvezi z brezposelnostjo v Avstriji opozorilo tudi na podatek, da od uradno registriranih brezposelnih kar 30.000 oseb neupravičeno prejema svoje podpore za brezposelnost. Skupaj s po nepotrebnem izplačano brezposelnostno
doklado (2,5 milijard šilingov) naj bi ta skupina izkoriščevalcev socialnega sistema zaradi neplačevanja davkov in socialnih dajatev državo stala okoli sedem milijard šilingov.
Po informacijah ministrstva v kategorijo zlorabe brezposelnosti poleg ljudi, ki načelno in kljub ponudbam nočejo zaposlitve, spadajo tudi Čedalje bolj množeči se primeri zasebnih podjetij, pri katerih lastnik v okviru nastavitve zaposluje dober del svojega sorodstva, ki nato v nekaterih regijah v Času mrtve sezone stavijo kar 25 odstotkov neza-poselnih. (I.L.)
NOVICE
10 mesecev plus 30 dni »vaj«?
DUNAJ - Socialdemokrati predvidoma ne bodo sprejeli predlog koalicijskega partnerja po »dinamičnem« določanju o trajanju civilne službe v Av- . striji na osnovi vsakoletnega števila prijav za to službo (do 14 mesecev - op, ured.). Sestanek najvišjih predstavnikov obeh strank na Čelu s kanclerjem Vranitzkym (SPO) in vicekanclerjem Busekom (OVP) vCeraj v parlamentu je bil ponovno prekinjen, SPO pa je sporočila, da je OVP ponudila kompromis v obliki 10 mesecev trajajoče civilne službe (kot doslej), pod določenimi pogoji pa bi privolila v 30 dni dodatnih »civilnih vaj«.
Umri Arno Patscheider
CELOVEC - V 63. letu starosti je v Celovcu po dolgi in težki bolezni umrl predsednik Katoliške akcije na Koroškem in dolgoletni vodja oddelka za literaturo in znanost v koroškem študiju ORF Arno Patscheider. Patscheider je odločilno prispeval k uspehu sinode krške škofije leta 1972, bil je glavni organizator papeževega obiska leta 1988 na Koroškem ter si zagotovil veliko priznanje kot predsednik Katoliške akcije, kateri je predsedoval od leta 1987 dalje.
KOROŠKA / NACIONALNA ALI LIBERALNA MANJŠINSKA POL1TKA
Uveljavitev obeh konceptov kot izhod?
Sturm (ZSO) bo tozadevno pobudo sprožil v sosvetu
Ivan Lukan
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, zagovornik liberalne, integrativne manjšinske politike.
CELOVEC - Zveza slovenskih organizacij na Koroškem da nima nikakršnega razloga, da bi morala revidirati svojo napoved, da ne bo priznala rezultat povpraševanja, ki ga je izvedel Narodni svet koroških Slovencev med 1110 odborniki slovenskih organizacij, društev in ustanov o »skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev«.
To je vCeraj na tiskovni konferenci v Celovcu ponovno izpostavil predsednik ZSO Marjan Sturm. Dejal je, da sploh ni šlo za »temeljno glasovanje«, kot je postopek pojmoval Narodni svet koroških Slovencev, »ampak k večjemu za slabo izpeljano anketo o mnenju funkcionarjev«. Utemeljil je to svojo oceno s tem, da ima ZSO dokazov, da se je pri izpeljavi glasovanja zgodilo veliko nekorektnosti (»Imamo dokumentirane primere, ko so ljudi dobili glasovnice, ki niti niso odborniki, nekateri so dobili po dve glasovnici, nekateri pa celo prazne kuverte, itd.«).
Po mnenju Sturma je znotraj slovenske manjšine nastala situacija, ki zahteva ukrepe. Ker si en del koroških Slovencev očitno želi »klasično, nacionalno usmerjeno kon-cepciijo manjšinske politike, drugi del pa sodobno. liberalno in inte-grativno obliko«, je predsednik ZSO napovedal, da se bo kot novo izvoljeni predsednik sosveta za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dimaju zavzel za to, da bi
ta gremij razpravljal o obeh konceptih ter da bi se skupaj z avstrijsko državo našel model, ki bo zagotovil zagovornikom tako enega kot tudi drugega koncepta možnost za delovanje.
K napovedi predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Matevža Grilca, da želi na osnovi rezultata povpraševanja - kot smo poročali, se je 59 odstotkov povpraša-nih odbornikov izreklo za (še ne konkretno definirano) »skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev« - najprej voditi pogajanja z ZSO in DS slovenskih socialdemokratov, pa je Sturm odgovoril, da je njegova organizacija pripravljena za razgovore. ZSO bo v
okviru le-teh poudarila, da odklanja vsako politiko etnične homogeniza-cije kot jo želijo uresničiti Narodni svet koroških Slovencev, Enotna lista, Krščanska kulturna zveza in delo tudi cerkveni krogi-
»Namen Zveze slovenskih organizacij ni Narodnemu svetu vsiljevati naš koncept sodobne, liberalne, odprte in integrativne manjšinske politike, za to tudi pričakujem, da ne more biti namen Narodnega sveta koroških Slovencev, da bi nam vsiljeval svoj koncept«, je poudaril Sturm. »Kompromis« naj bi bil v tem, da se obe strani dogovorita o neki obliki platforme, ki da bi omogočala enakopravno delovanje
in razvijanje obeh konceptov.
To tudi zaradi tega, ker je uresničitev tako imenovanega Pernthalerjevega modela, ki ga ob objavi rezultata povpraševanja zagovarjal predsednik predsednik NSKS Grilc po Sturmovem mnenju »veC kot vprašljiva zadeva«. Predsednik ZSO je na tiskovni konferenci poudaril, da je Ustavna služba pri Uradu zveznega kanlcerja šele maja letos ugotovila, da je model tirolskega strokovnjaka za ustavna vprašanja po sedanji ustavi »neizvedljiv«, ker je povezan z uvedbo priznavalnega principa, ki ga pa avstrijska ustava za manjšine ne predvideva. Poleg tega pa je treba morebitno ustanovitev take etnične zbornice videti tudi v lu-Ci ostalih manjšin v Avstriji, ki da se večinoma ne strinjajo oz. nimajo interes za tako obliko manjšinskega zastopstva.
Tajnik ZSO Vladimir Wakounig je k povpraševanj menil, da rezultati ni vreden interpretacije, da ga pa skrbi dejstvo, da je del slovenskih funkcionarjev za »politiko, ki postavlja meje tako na-pram večinskemu narodu kot tudi znotraj manjšine same.
»Tradicionalna, nacionalistična manjšinska politika da je v korist nekaterim manjšinskim funkcionarjem, nikakor pa ni v prid narodnostni skupnosti. »Trenutna konfrontacija bo imela za posledico nadaljno slabitev jedra slovenske narodnostne skupnosti«, je zaključil tajnik Zveze slovenskih organizacij.
odmeviH
OVP in FPOza,
ii *
SPO
proti
CELOVEC - S strani koroških večinskih strank je glasovanje o skupnem demokratičnem zastopstvu koroških | Slovencev za socialdemokratsko stranko odklonila Delovna skupnost »Avstrijske narodnosti v SPO«. V tiskovni izjavi poudarja, da izidu povpraševanju ne prisoja nikakršnega pomena, prizadevanja za ustanovitev etnične zbornice pa DS ne bo »ne ovirala, ampak tudi ne podprla«.
Pozitivno sta rezultat povpraševanja ocenila svobodnjaški namestnik deželnega glavarja Mat-hias Reichhold in elan predsedstva koroške ljudske stranke, pliberški župan Raimund Grilc.
Reichhold je rezultat glasovanja označil kot »pozitivno presenečenje« ter zagotovil, da bo FPO upoštevala in aktivno podprla željo zastopnikov koroških Slovencev po ustanovitvi lastnega narodnostnega zastopstva na javno-pravni osnovi.
Zupan Raimund Grilc, pa v izjavi poudarja, da je kot frakcijski vodja OVP rezultat glasovanja »z velikim zadoščenjem« vzel na znanje. OVP da podpira zahtevo po demokratično izvoljenem zastopstvu Slovencev. (I.L.)
■H AVSTRIJA / POLITIKA
Dosmrtna kazen: resna preizkušnja za pravosodje
Vroča razpravo v parlamentu
AVSTRIJA / PREDLOG PREDSEDNIKA PARLAMENTARNEGA KLUBA OVP NEISSERJA_
Poseben sklad za odškodnine za nekdanje žrtve nacionalsocializma
Pobudo kanclerja Vronitzkego iz leto 1988 zdaj podlo na »rodovitno tla«
DUNAJ - Avstrijsko pravosodje doživlja resno preizkušnjo. Podobno kot drugih evropskih državah trenutno tudi v Avstriji teCe vroCa razprava o smiselnosti pogojne pomilostitve jetnikov z dosmrtno kaznijo ter njihovo ponovno integracijo v družbo.
Povod za razpravo je bil tragični primer 44-letnega in očitno psihično bolnega jetnika Karl Otto Haasa, ki je v okviru odsedanja svoje dosmrtne zaporne kazni dobival priložnost za dnevne izhode. Sredi novembra naj bi pri enem iz teh izletov v prostost umoril 13-let-nega sina prijateljice, nato mu je kljub inten-
zivnim zasledovalnim akcijam policije uspelo 17-dnevno skrivanje, dokler ga niso - potem ko je z nožem napadel redovno sestro - odkrili in okviru zasledovanja smrtno ranili.
Medtem ko minister za pravosodje in predstavniki vladnih strank kljub tragičnemu dogodku še naprej zagovarjajo liberalno usmeritev avstrijskega pravosodja s pravico (tudi dosmrtnih) kaznovan-cev do pogojnega odpusta zaporne kazni, je zlasti Haiderjeva FPO dogodek izkoristila za zahteve po zaostritvi zakonodaje - pod geslom: dosmrtna jeCa naj res in vselej ostane dosmrtna ječa. (I.S.)
Predsednik parlamentarnega kluba ljudske stranke se je zdaj spomnil pobude kanclerja Vranitzkega,
Igor Schellander
DUNAJ - Za nekdanje žrtve nacionalsocializma naj bi bil ustanovljen poseben sklad za odškodnine, je zdaj predlagal predsednik parlamentarnega kluba ljudske stranke (OVP) Heinrich Neisser. Parlament naj bi odločal o razdelitvi sredstev, odškodovanje pa naj bi v interesu prizadetih potekalo hitro in nebiro-kratiCno.
S tem se je tudi eden izmed vodilnih predstavnikov OVP podal svoj prispevek k glasnemu razmišljanju o odškodovanju - do zdaj ne - ali sa^ mo slabo popravljene škode - žrtev nacionalsocializma.
Razprave in posamezni
tozadevni predlogi imajo svoje izhodišče v bližajoči se 50-letnici ustanovitve druge, povojne in antifašistične avstrijske republike, ki jo bodo uradno proslavljali v naslednjem letu.
ZaCetek k tem razmišljanjem je vsekakor podal zvezni kancler Franz Vra-nitzky spomladi 1988. leta, ko je ob svojem medtem skoraj že zgodovinskem nastopu v parlamentu kot prvi kancler povojne Avstrije spregovoril jasno besedo o soodgovornosti Avstrijcev za zlodejstva v 3.rajhu.
Takratnemu nastopu je sledila postopna normalizacija (zaradi zadeve Waldheim hudo napetih)
izraelskih odnosov do Avstrije. Sledile so številne iniciative, v okviru katerih je uradna Avstrija skušala vabiti domov nekdanje v tujini preostale (in skorajda pozabljene) politične emigrante.
Sledile so tudi razprave o načinu in poteku odškodovanja domačih žrtev nacizma, ki je v mnogih primerih (npr. ] romski narodnostni skupnosti) bilo nezadostno. Med drugim je kancler te dni oznanil, da bodo imeli zdaj v Izraelu živeči nekdanji politični emi-' ! granti možnost nebiro- ' kratskega ponovnega priznanja avstrijskega državljanstva.
V OSPREDJU / POSLEDICE ZAKONA O DENACIONALIZACIJI
DRŽAVNI ZBOR / OBČINSKA REFORMA
Popravljanje starih krivic na račun novih - v praksi
Podjetja se najbolj bojijo časa - Dolgotrajni sodni postopki
Ljubljana - v priho-
J®jih dneh se bodo v Lju-9aru prvič sestali predsta-tistih podjetji, ki jih
zakon o denacionalizaci-)' najbolj prizadel. Popra-vlJanje starih krivic na ra-Clln novih se je namreč s PaPirja preselilo v prakso, Jj0! so mnogi radi opozarja-1 Pisce med oblikovanjem ^kona o denacionalizaciji. Posledice nerazumevanja uPravicencev in zavezan-cev do denacionalizacije se odražajo tudi že v gospodarstvu.
Združenje trgovine pri LZS je v preteklem mesecu opravilo anketo med slovenskimi podjetji, ki je pokazala, da so upravičenci do denacionalizacije v 52 Podjetij vložili 452 zahtevkov za vrnitev prostorov. Po prvih ocenah naj bi zaradi vračanja v naravi veC kot dva tisoč zaposlenih pstalo brez dela. Trgovina Je samo ena izmed gospodarskih panog, ki jo bo prizadelo izvajanje zakona o denacionalizaciji. Gostinstvo in turizem sta v Sloveniji gotovo pomembni gospodarski dejavnosti, vendar državni sekretar za turizem Marjan Jakič pravi, da na ministrstvu za gospodarske dejavnosti nimajo niti podatkov o hotelih in drugih turističnih zmoglji-vostih, ki jih nekdanji lastniki zahtevajo nazaj. »Teh vprasanj na ministrstvu ne tešujemo,« pravi Jakič. »Od primera do primera jih rešuje sodiSCe.«
Hotel Turist je samo eden izmed množice pri-nierov, ko bi vodstvo podjetja skupaj s 65 delavci Preprosto ostalo na cesti, ce hi upoštevalo zahteve upravičenčev do denacionalizacije. Hotel Štrukelj, ki ga je oblast nacionalizi-
rala leta 1946, je do leta 1952 uporabljala nekdanja JLA, potem pa je nastalo podjetje Turist. Hotel je imel le tri nadstropja in 50 sob, leta 1958 pa so nadzidali Se dve nadstropji, posodobili opremo, zgradili kopalnice. Kasneje je bil dozidan tudi nov del, tako da so nočitvene zmogljivosti razširili na 190 sob. Upravičenci, ki se s sedanjim poslovodstvom ne želijo niti pogovarjati, so vložili zahtevek za vrnitev ne samo starega dela, ampak celotnega kompleksa Hotela Turist, ker jim to pac omogoča zakon. Upravni spor zdaj rešuje Vrhovno sodiSCe, do njegove rešitve pa so upravičenci pravzaprav onemogočili lastninjenje tudi tistih delov hotela Turist, ki niso predmet denacionalizacije.
»In vendarle se želimo pogovarjati, da bi vsaj ugotovili, ali bo zaplet mogoCe rešiti po normalni poti ali ga bo res treba reševati na sodiSCu,« pravi direktor hotela Turist Bojan Sedlar.
Večina podjetij, ki so se znašla v podobnem položaju, se najbolj boji Časa. Sodni postopki reševanja sporov, ki so nastah zaradi vračanja odvzetega premoženja v naravi, so namreC dolgotrajni.
Zato bo v prihodnjih dneh prvi sestanek za ustanovitev združenja ti-stih-podjetij, ki so zavezanci za vračanje odvzetega premoženja. Združenje naj bi opozarjalo na posledice zakona o denacionalizaciji, predvsem pa naj bi v skladu s 45. členom ustave z zbiranjem podpisov podalo državljansko pobudo za spremembo tega zakona.
Mija Gačnik
Pogajanja z vlado niso bila uspešna
LJUBLJANA - Koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti je v včerajšnjem sporočilu za javnost zapisala, da sredina pogajanja z vlado o spremembah tarifnega dela kolektivne pogodbe za negospodarstvo niso prinesla napredka.
Sindikati vztrajajo pri povečanju sedanje izhodiščne plače, vlada pa meni, da za to ni proračunskih možnosti. Sindikati so predlagali isti sistem rasti plaC, kot je uzakonjen za poslance in druge funkcionarje, ker gre za iste uporabnike proračuna. Pri predlogu so, kot so zapisali, upoštevali sklepe državnega zbora ob razpravi o predlogu zakona o razmerjih plaC. Vladni pogajalci so povedali, da bo vlada proučila, kakšne spremembe plaC so mogoCe. V okviru predloga zakona o razmerjih plaC bo skušala vlada reševati problem najnižjih plaC. Obe
strani sta se strinjali, da mora veljati enak sistem rasti plaC v skladu z rastjo življenjskih stroškov za vse zaposlene -ne glede na dejavnost.
Podpisali so tudi poslovnik o vodenju pogajanj v zvezi s spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe za negospodarstvo.2e pred pogajanji je koordinacija vseh sindikatov podpisnikov kolektivne pogodbe za negospodarstvo sprejela protokol o sodelovanju teh sindikatov pri pogajanih z vlado. Z njim so sindikati sklenili, da v pogajanjih nastopajo enotno in usklajeno.
Predstavniki Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije (KNSS), ki so doslej sodelovali v koordinaciji, protokola niso želeli podpisati in se bodo verjetno z vlado pogajali ločeno, je sporočila koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti.
SINDIKATI / PREMOŽENJSKI SPORI
POLICISTI / PRIMERJAVA PLAC V DRŽAVNIH ORGANIH
0 razdelitvi sindikalne lastnine
2SSS noče pristati na pogajanja za razdelitev premoženja sindikatov
Višje plače za delovno uspešnost
Delo policistov ni nadpovprečno vrednoteno
LJUBLJANA - Neodvi-sQost-KNSS podpira pobudo skupine sindikatov, ki jih vodi Konfederacija sindikatov PERGAM z namenom razdelitve protipravno pridobljenega premoženja ŽSSS, ki se )e 6. aprila 1990 samoiniciativno proglasila za dediča 2SS in doslej ni hotela shšati 0 pogajanjih za razdehtev te-8a premoženja, je sporočilo predsedstvo Neodvisnosti-KNSS. Neodvisnost- Konfederacija novih sindikatov Slovenije ponovno predlaga sklic okrogle mize o delitvi sindikalne lastnine, ki naj bi jo vodil predstavnik Evropske konfederacije sindikatov. S tem Neodvisnost-KNSS sprejema omenjeno obliko PomoCi pri reševanju tega Vprašanja, ki jo je ob svojem °bisku avgusta lani v imenu Evropske konfederacije sindikatov ponudil njen gene-
ralni sekretar Emih Gababo. Na tej okrogb mizi naj bi sodelovali predstavniki vseh prizadetih slovenskih sindikatov. Okrogla miza naj bi bila sklicana najkasneje do konca tega leta. Eden izmed pomembnih virov pa bi bil tudi sindikalna lastnina, ki pa si jo po »prenovi« iz nekdanjega monopolnega sindikata protipravno prilaSCa ZSSS. »In to kljub temu, da so k njenemu ustvarjanju prispevati tudi elani našega sindikata, ki so biti v obdobju komunistične vladavine prisilno elani tega monopolnega sindikata. Zato je eden izmed glavnih predpogojev za vzpostavitev pravičnosti na tem področju pravična razdelitev nekdanje skupne sindikalne lastnine,« je sporočilo predsedstvo Neodvi-snosti-KNSS.
Natalija Sopar
LJUBLJANA - Policijski sindikat pričakuje v začetku prihodnjega tedna nadaljevanje pogovorov z vlado o ugotovitvah primerjave plaC v državnih organih. Nepripravljenost vlade za nadaljnje pogovore lahko povzroči, kakor so zapisati v javnem pozivu, »ogorčenost delavcev, državi in državljanom pa povzroči podobne težave kot v prvi polovici letošnjega oktobra«. Na vprašanje, kakšne težave imajo v mislih, je predsednik policijskega sindikata Zdravko Melanšek dejal: »Kakor si to kdo razlaga, lahko pomeni vse«.
Sicer pa so predstavniki sindikata povedali, da je primerjava plaC v državnih organih, ki so jo naredile strokovne vladne službe pokazala, da delo policistov ni nadpovprečno vrednoteno. Povprečna septembrska bruto
plaCa policistov je znašala nekaj več kakor 88 tisoč tolarjev. Kar 28 od tridesetih organov državne uprave ima višje povprečje. Primerjave tarifnih razredov pa so naslednje. V 5. razredu zasedajo Četrto mesto (bruto 80.760 SIT), v 6. razredu tretje me-
sto (bruto 103.834 SIT) in v 7. razredu enajsto mesto (bruto 129.895 SIT).
Policijski sindikat zato še naprej vztraja, da jim vlada v skladu z zakonom začne nakazovati 12,6 odstotka za delovno uspešnost
Matjaž Albreht
Uresničevanje in ne omejevanje pogodb
LJUBLJANA - Po sestanku predstavnikov vlade in pogajalske skupine sindikatov, ki so podpisniki kolektivne pogodbe za gospodarstvo, je za Konfederacijo 90 najbolj presenetljiva vest, da vlada sama, brez sodelovanja sindikatov, pripravlja zakon o kolektivnih pogodbah. Zato obstaja bojazen, da bo v primeru poslabšanja gospodarskega položaja, kljub podpisu kolektivne pogodbe, vlada omejevala plaCe prav na podlagi tega zakona.
V Konfederaciji 90 menijo, da mora zakon določati kvečjemu izvajanje pogodb. Zavzemajo se tudi za postopno izenačenje izhodiščnih plaC v gospodarskih in v negospodarskih dejavnostih.	(B. M.)
Opozicija proti zavlačevanju
Vse je odvisno od razpleta, kaj bo z lokalno samoupravo
LJUBLJANA - Po včerajšnjih začetnih razpravah v državnem zboru bi lahko sodili, da pravzaprav ni velikih ovir za to, da zakonodaje, ki zadeva lokalno samoupravo, ne bi sprejeli do konca leta.
Poslanci so namreC prav na hitro opravili prvo obravnavo o predlogu zakona o samoupravnih narodnih skupnostih in o predlogu zakona o referendumu za ustanovitev občin. Toda gre za zakona, ki z vsebinskega stališča za parlamentarne stranke nista tako sporna, kot sta denimo zakon o lokalni samoupravi in zakon o lokalnih volitvah, ki ju imajo poslanci na tokratnem dnevnemu redu. Kljub temu bi lahko bilo pri predlogu zakona o referendumu za ustanovitev občin »sporno« denimo to, da bo treba samo za te referendume odšteti okoli 350 milijonov tolarjev, koliko bo stala celotna preobrazba občin, pa ni znano.
Da bo seja izjemno naporna, je potrdil njen včerajšnji razplet, saj so se poslanci razšli že nekaj po 17. uri, Čeprav naj bi delali vsaj še dve uri. Zataknilo se je pri sklepu o ustanovitvi vladne službe za reformo lokalne samouprave, saj je Žare Pregelj (SLS) vztrajal, da želi dobiti pisni sklep, kar doslej ni bilo v navadi. Predsedujoči seje je zato sejo enostavno prekinil do danes, ko naj bi se poslanci med drugim lotili predlogov zakona o lokani samoupravi in o lokalnih volitvah.
Ob takšnem parlamentarnem vzdušju je tudi usoda predloga za podaljšanje roka za uskladitev celotne zakonodaje z ustavo še za eno - treba ga je sprejeti z dvetretjinsko večino glasov vseh poslancev -negotova. Kolegij je včeraj sicer sprejel načelni dogovor, da se rok po-
Poslanska
izjava
dneva
Janez Zupanc: »To, kar ste prejeli na klop, ni nikakršna reklama za Državno založbo Slovenije. Se je paC zgodilo, da so se določeni ljudje srečali pred skoraj tremi desetletji in nic jih ne more zaustaviti. Na listu pod nageljnom so zapisana spoznanja, ki jih je v trdni veri zapisal nas France Prešeren. Zapisal jih je v veliko bolj obetajočih danostih, kot jih imamo danes. Upam, da njegove misli ne bodo zamrle. In zakaj vse to danes? Jutri, 3. decembra, bodo klopi polne gradiva, jutri, 3. decembra, bodo morda vladali politični besi.«
daljša, pri Čemer naj bi zakonodajo o državni upravi sprejeli do srede prihodnjega leta. Toda vse je odvisno od razpleta v zvezi z lokalno samoupravo, saj posebej opozicija ne pristaja na zavlačevanje z občinsko reformo. In od tega, kaj bo prinesla razprava o predlogu zakona o lokalni samoupravi, ki je pripravljen za drugo branje, je odvisno glasovanje o podaljšanju ustavnega roka.
Poslanci so se še odločili, da bodo na tej seji ponovno glasovali o štirih zakonih, na katere je državni svet dal veto. Gre za zakone o visokem šolstvu, o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, o državljanstvu in o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo.
Majda Vukelič
Včeraj
v parlamentu
Dopolnila zakona o lokalni samoupravi
LJUBLJANA - Odbor DZ za finance in krectitno-mone-tamo politiko je včeraj obravnaval dopolnila k poglavju o premoženju in financiranju občin v zakonu o lokalni samoupravi. Odbor je sprejel dopolnilo Janeza KopaCa, da »za financiranje lokalnih zadev javnega pomena občini pripadajo tudi prihodki iz dohodnine in davka na promet nepremičnin«. Odbor bo državnemu zboru predlagal, naj ponovno sprejme zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na sreCo, na katerega je državni svet izglasoval odložiti veto.
Šolnin za poslance ne bo
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je pri obravnavi predloga meril o povračilih stroškov poslancem za izobraževanje zavrnila možnost, da bi parlament poslancem poravnal polovico šolnine za študij ob delu ati podiplomski študij. Poslanci naj bi imeti pravico do povračila stroškov ob pridobivanju dodatnih znanj na posvetovanjih, ki ne bodo daljša od treh dni, ati pa takrat, ko bo njihovo izobraževanje v interesu DZ.
NA KRATKO
Literatura v letu 1994
LJUBLJANA - Na tiskovni konferenci ob predstavitvi obeh knjig iz zbirke Novi pristopi sta; urednika revije Literatura Tomo Virk in Matevž Kos predstavila program revije in knjižne zbirke za prihodnje leto. Revija Literatura bo ostala mesečnik, predvidoma pa se bosta v njej pojavili novi rubriki Zenska pisava in Revizor. V knjižni zbirki Novi pristopi bosta v 1994 izšli knjigi Toma Virka Idejni svet Jorgeja Luisa Bor-gesa in Labirinti iz papirja, študija o ameriški metafi-kciji Andreja Blatnika. Na morebitne subvencije pa Čakajo tudi prevodi Borgesovih in Calvinovih esejev ter tekstov Johna in Rolanda Barthesa, Octavia Paza in Briana McHalea. Tone Vrhovnik
Obletnica Totega Big Banda
MARIBOR - Tod Big Band Maribor je v torek na jubilejnem koncertu proslavil prvo leto svojega delovanja. Glasbeniki in vokalni solisti Alenka Pinterič, Darja Švajger, Dragica Kladnik - Dada in Rudi Miložie so z dvaindvajsetimi glasbenimi točkami navdušili glasbeno občinstvo. Koncert je bil pod taktirko Marjana Goloba, prireditev pa sta vodila in povezovala Metka Sišer-nik - Volčič in Zmago Ajhmajer. (STA)
Slovenska kultura in Francija
LJUBLJANA - V organizaciji društva Francija - Slovenija in Inalca je bil 26. in 27. novembra kolokvij z naslovom Francija in Slovenija - njuni medsebojni odnosi. Na njem so izmenjah tudi nekaj misli o slovenski kulturi in njeni povezavi s francosko. V pripravah za kulturno predstavitev Slovenije je poleg obeh veleposlaništev precej pomagala tudi SAZU, udeleženci pa so prebrali svoje referate, ki so segali v različna področja povezanosti obeh držav. Med slovenskimi predstavniki kulturnega življenja so se srečanja udeležili Boris A. Novak, Niko Grafenauer, dr. Vladimir Pogačnik, Janez Matičič, Peter Vodopivec in Brane Kovic, ki so predstavili našo državo. Vanda Straka
REVIJA / DESET ŠTEVILK V LETU 1994
Pretoki
O »manjšinskih temah« in odprta za pisce iz prostora Alpe - Jadran
GORICA - Tu so pred kratkim predstavili novo slovensko revijo Pretoki, katere glavni in odgovorni urednik bo pesnik in novinar Ace Mermolja. Revija bo izhajala v Gorici v okviru delovanja slovenske kulturne zadruge Maja in s podporo organizacije SKGZ, prvo številko sta finančno podprla dva slovenska banCna zavoda v Italiji.
Odbor, ki je pripravljal revijo Pretoki, si bo prizadeval izoblikovati slovensko revijo, ki bo obravnavala res pretežno »manjšinske teme«, a bo hkrati odprta za vse slovenske pisce iz prostora, ki ga imenujemo Alpe-Jadran. Gre torej za revijo, katere ime -Pretoki - bi moralo o njeni usmeritvi že povedati dovolj. Izdajatelj je namreč mnenja, da tako revijo Slovenci v Italiji nujno potrebujejo. Revija
naj bi bila dovolj odprta za vse teme, ki zadevajo slovenskega človeka v današnjem svetu in posebno še v Evropi. Postala naj bi javna tribuna, na kateri bi lahko spregovorili vsi tisti, ki jim je sožitje med narodi in razumevanje ter boljše poznavanje veC kot le vrlina in vrednota, tudi nuja. Poskusna številka revije Pretoki prinaša esej o manjšinstvu, ki ga je tržaški pisatelj in esejist Miran Košuta pripravil za letošnjo Drago na Opčinah in ima naslov Dževadova prerokba. Ace Mermolja objavlja svoj esej Drugi in zločin, kjer razmišlja o nacističnih zločinih, ki so mu le podlaga za razmišljanje o slovenski manjšini v Italiji. Psihiater Pavel Fonda piše o psihološki plati nacionalizma, ki je vedno bolj prisoten v današnji Evropi. Zgodovinarka
Marta Verginella je prispevala raziskavo o nacionalnem konfliktu v obmejnem mestu, kjer prikaže problem nacionalnih sporov v Trstu. Marino Vocci piše o Istri med preteklostjo in bodočnostjo, pesnik Marko Kravos pa prispeva razmišljanje o poeziji nasploh in predstavlja mladega pesnika Miche-la Obita iž Slovenske Benečije. Objavljenih je tudi 13 pesmi. Gianfranco Sodomaco je pripravil fragmentarni zapis Fragmenti/Kultuma kronika o udejanjenju neke tragedije. Gre v bistvu za posege kulturnikov v vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Sledijo gledališka kritika izpod peresa Marija Cuka in takoj zatem knjižne ocene. Revijo, ki naj bi začela redno izhajati prihodnje leto (deset številk), je oblikoval Danijel Jarc.	Jurij Paljk
IZTOK LOVRIČ: NEU-RODANCER, Gledališče Glej & Grapefruit Com-pany, režija Iztok Lovrič, nastopajo Iztok Lovrič, Mateja Podržaj, Tina Mati-jevec, Gregor Fon, Matej Dmžnik, Mare Miladinovič, Tomaž Stefan, Jure Sotler, premiera v petek, 3. decembra ob 21.00 v Gledališču Glej, predviden zaključek predstave ob 21.50, cena vstopnic 500 tolarjev (študentje imajo popust), gledališki list (Grapefruit magazin) 200 tolarjev, predstava nima odmora.
Ustvarjalci predstav Co-lumbus, Schvvarz & Capo-ne in Balkan Santa Claus se nocoj predstavljajo z novim avtorskim projektom Iztoka Lovriča v angleščini (dogajanje je postavljeno v Ame-
riko), ki je nastal po romanu Neuromacer W. Gibsona iz leta 1984. Tako kot avtor tudi ustvarjalci predstave sledijo ameriškemu underground gibanju Cyberpunku. Grapefruitov-ci so tovrstno tematiko »obdelali« na svoj naCin, vendar predstava še vedno ostaja gledališka znanstvena fantastika in s tem spektakelsko gledališče v okviru danih možnosti Gledališča Glej. Ob predstavi je izšel tudi tematski gledališki list Grapefruit Magazine, CD plošča zvoCne podobe predstave in disketa s tipologijo predstave. Predstavo so poleg naštetih pomagali ustvariti še scenografi Jaroslav jesih, Damjan Škafar, Luka 2an in Sehastian Nered, slednja tudi kot kostumografa.	(M. T.)
HUMANISTIKA / VESELA ZNANOg
Zenska je žadom
O življenju naših učiteljev konec prejšnjega stoletja
LJUBLJANA - V sklopu letošnjega veselo-znanstvenega tematskega sklopa, namenjenega okolju, je v sredo pred spodobno zasedeno dvorano Kuda France Prešeren predavala Mirjam Milharčič - Hladnik.
V predavanju Sola, spolnost in nasilje na prelomu stoletja - temo je vzpodbudila nedavna stavka slovenskih učiteljev in učiteljic - je predavateljica razdelala predvsem odnos med spoloma pedagogov od leta 1869, ko je bilo znotraj Avstroogrske tudi v naše kraje uvedeno javno in splošno šolstvo. Med pedagogi je nemudoma zavladala segregacija, saj je zakon denimo predvideval za učiteljice zgolj 80 odstotkov siceršnje plaCe moških kolegov, poroka je (za ženske) avtomatično pomenila izgubo službe, obenem pa so učiteljice lahko poučevale samo dekliške in izjemoma nižje deške razrede. Do tako drastične delitve po spolu znotraj stanu je po mnenju Milharčič - Hladnikove prišlo zaradi prevlade kapitalističnega načina podukcije, ki je za zagotovitev poceni delovne sile prav s poudarjanjem materinstva in reproduktivne vloge Zenske uspeval izkoriščati učiteljice.
Predavanje je popestrila vrsta citatov iz obeh osrednjih pedagoških publikacij s konca minulega stoletja (Učiteljskega tovariša in Popotnika), občinstvo vesele znanosti pa se je nazabavalo predvsem ob
ženijalnih mislih Jakoba Ciperleta, ki je tiste dni dokazoval, kako žensta spada domov ter da »emancipirana ženska ni veC ženska, mož pa tudi ne«. Predavateljica je za prelomno leto-označila 1897, ko je sindikat kranjskih učiteljev v spomenici zahtevah naj se plače učiteljem povišajo, učiteljicam pa (iz »jasnih« vzrokov: ne vzdržujejo družine) znižajo, kar je sprožilo ostre proteste in ustanovitev posebnega sindikata - Društva učiteljic.
Predavateljica Mirjam Milharčič - Hladnik je v sklepu poudarila, da radikalne medspolne ločitve niso produktivne saj zabrisujejo razlike znotraj posameznega spola, omenjeno problematiko pa je povezala s produkcijskim načinom, saj je bil kapitalizem tisti, ki je poudarjal spolno segregacijo znotraj poklica, ki je bil že tako - in prav zato - najslabše plačana državna služba. Ob izjemnem ekskurzu v zgodovino učiteljstva na slovenskem ter zabavnih in nadvse pedagosških primerih se je žal nekoliko izgubila rdeCa nit in težnost dokaj ekstenzivnega predavanja, tako da sta teoretski uvod in sklep rahlo štrlela in celote ter v zanimivosti slovenskega žitja konec prejšnjega stoletja zasanjano občinstvo.
Naslednjo sredo v sklopu vesele znanosti predava Peter Vodopivec - Kako so Slovenci v 19. stoletju videli svojo gospodarsko in družbeno prihodnost.
Tone Vrhovnik
Bojkot Salzburškega festivala ’96?
DUNAJ - Zaradi nedavne kritike umetniškega vodje Salzburškega festivala Gerarda Mortierja se lahko zgodi, da Dunajski filharmoniki he bodo igrali na festivalu v Salzburgu leta 1996; pogodba jih obvezuje, da morajo sodelovati na tej prireditvi do leta 1995. Mortier je nedavno tega Dunajskim filharmonikom očital, da zahtevajo previsoke honorarje in da ni njihov spored ne prinaša novosti. Predstavnik Dunajskih filharmonikov Wolfgang Schuster je povedal, da njihova odločitev sicer še ni dokončna, da pa so filharmoniki že odpovedali japonsko turnejo leta 1996. Filharmoniki pa so kljub temu še pripravljeni igrati na salzburškem festivalu, Ce se bo Mortier opravičil. Poudaril je, da ima orkester precej drugih ponudb. Dunajski župan Helmut Zilk je celo predlagal organizacijo nekakšnega "proti” salzburškega festivala na Dunaju. Spor naj bi razrešili 10. januarja 1994, ko se bodo sestali Hans Katschthaler, deželni glavar salzburškega okraja, predstavniki festivala in Dunajskih filharmonikov. Scuster je še povedal, da je orkester, ki ga sestavlja 142 glasbenikov, dobil za sodelovanje na šestteden-skem Salzburškem festivalu 37 milijonov šilingov honorarja . Odigrali so 12 koncertov in kakih 20 oper. (AFP)
Svet Evrope želi ohraniti evropsko filmsko dediščino
STRASBOURG - Svet Evrope bo od septembra 1995 do maja 1996 praznoval 100-letnico evropskega filma. Pozornost bo namenjena predvajanjem evropskih filmov in ohranitvi evropske kinomatografije. V torek je Svet razpisal natečaj za snemanje desetih 15 minutnih kratkometra-žnih filmov, ki naj obravnavajo zgodovino evropskega filma. Christian Zeender, svetovalec v Svetu Evrope, je v zvezi z natečajem, ki ga bodo v realizacijo ponudili 54 evropskim filmskim šolam, povedal: »Moramo dokazati, da lahko v Evropi prikazujemo naše zgodovinsko bogastvo«. V prihodnjih letih naj bi v 37 državah, podpisnicah kulturne konvencije, predvajali vrsto filmov, zbrati pa naj bi tudi denar v evropski filmski fond, medtem ko v Benetkah načrtujejo razstavo o evropskem filmu. (AFP)
IZŠLO JE... / PLOŠČI
Treponem Pal: Excess & Overdrive (Roadrun-ner, 1993) CD, rock, 59 min. Distribucija NIKA, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj., 2300 tolarjev.
Kakšen je zvočni rezultat združbe na Črti Ministry/pariški under-ground/Yound Gods/Godflesh mogoCe najboljše ponazorijo oznake kot so skrajen, intenziven, brez kompromisov. Te tudi zares veljajo za glasbo francoske skupine Treponem Pal. V areno sodobnega
rocka sta jo uvedla »metalna« priredba Krafhverkov (Radioactivity) in producentsko delo Franza Treic-hlerja, elana Young Goods, ki je poskrbel za zvočno podobo dveh plošC Treponem Pal. Tretji CD z naslovom Excess & Overdrive predstavlja dosedaj najbolj razdelano glasbo skupine, ki ji je težko določiti zvok. Heavy metal Kraftvverk? S takimi in drugačnimi pridevniki obdelani metal? Oznake le zavajajo, Čeprav je glasba očitno izšla iz metala, ki se je naveličal
samega sebe. Ohranila je izhodiščno jezo, že v povojih zavrnila satani-stiCno in drugo horror sranje in prešla na novo vsebinsko raven. Težka ritmika ob izdatni pomoči kitar in skopem deležu melodij poudarja občutke poti, ki ne vodi nikamor, vendar dobi ta v glasbi povsem stvarno smer. Raztrgane občutke zbere v kompakten zvoCen odmev, ki tako kot vsaka dobra glasba učinkuje neposredno.	(D. C.)
Souls at Zero: Souls at Zero (Roadnmner, 1993) CD, rock, 63 min. Distribucija NIKA, cena 2300 tolarjev v trgovini RecRec, Resljeva 2, Lj.)
»Težko nadzorujem to, kar sem; težko verjamem v to, kar sem,« pravijo Souls at Zero v enem svojih komadov, kot odmev pa se iz drugega zasliši »Dobrodošli v devetdesetih, dobrodošli v peklu.« V sozvočju z besedili je tudi glasbena podoba prvenca skupine. Možnosti za sprostitev'ni
veliko, Souls at Zero so uglasbljevalci ameriške (svetovne) more, ki se kaže skozi izrazito individualno stališče. ZvoCna podoba skupine je razdeljena med nadgrajene metalne vzorce in Seattle. V glasbi na plošCi tudi ni težko razbrati vplivov nekaterih drugih ugla-sbljevalcev utesnjenosti, npr. Die kreuzen ati Henryja Rollinsa. Podobno kot pri slednjem tudi Souls at Zero glasba pomeni glavni kanal za ustvarjalno sproščanje energije, jeze in frustracij, ki jih preoblikujejo v zvoCno
sporočilo. To skupina poCne izredno učinkovito, preplet težkih kitar in neenakomernih ritmov je skupaj z jeznim vokalom avtentična zvočna slika današnjega Časa brez kakršnihkoli olepšav. (Tudi) To je bila in bo značilnost popularne glasbe, vendar v večini primerov le redkim posameznikom in skupinam uspe tako šokantno neposredno prenesti lastno izkušnjo v glasbo, kot so to naredili Souls at Zero.	(D. C.)

POPULARNA GLASBA / POGOVOR Z VLADOM KRESLINOM
Koncert v času, ko je mlinščica zamiznjena
Sinoči je Vlado Kreslin v CD Ljubljani ob svojem 40. rojstnem dnevu pripravil pravo ljudsko praznovanje
Vlado Kreslin živi s svojimi Spominčicami, s Črno kitaro, s Tvojim ju-trom, s Potjo v raj, z Belo nedeljo, s Prsti, ki gredo skozi lase, sam, z Beltin-sko bando, s Krpani, po Kiajhnih krčmah, dvorani-cah, po tujih odrih, Študentskih menzah, večjih dvoranah... Cez 20 let se bo preselil k Muri, mlel žito in prepeval. Upa, da bo nekoč najstarejSi elan Beltinske bande. Včasih mu Poslušalci po koncertu Prinesejo kakšno lepo vezeno srajco iz dobrega platna. Rad ima tisto s ciganskimi motivi. Tokrat pa je že pred osmimi dnevi razprodal veliko dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, vključno z dodatni-nri sedeži. V ponedeljek zvečer so se v pasaži Maximarketa prerivali radovedneži, ki so hoteh videti, kakšen je Kreslin na štirideseti rojstni dan. Po-
Vlado Kreslin: glasbena izkaznica
Skupine: Izvir, Avantura, Horizont, Martin Krpan Plošče: Martin Krpan 2, Od višine se zvrti (1987), Grea-test hits CD (1990), Mah bogovi (1989)
Solo kaseta: Tista Cma kitara (1988), Namesto koga roža cveti (tudi CD) (1991)
CD in kaseta z Beltinsko bando: Spominčice (1992), Najlepša leta našega življenja (1993) (posnetek koncerta v živo)
Knjiga poezije: Namesto koga roža cveti (1991) (skupaj z Zoranom Predinom)
vedal je, da mu po Štiridesetih kaže živeti tako kot pred štiridesetimi. Sprva je bilo opaziti le vrh njegovega klobuka, cel kup cvetja, ponosne ženske, ki so mu Čestitale, in tiste ljudi, ki se mu niso približali, nekaj ljudi iz slovenske politike, pa TV kamero. Potem je prišla torta, ki so jo snedli otroci, in pijaCa za vse, ki so si jo hoteli privoščiti. Zaradi najbolje prodanega CD-ja mu je založba Korona podelila zlato kaseto.Ta založba je pri
Prenos efektov prek računalnikov v film
LOS ANGELES - Digitalna tehnologija se tako hitro razvija, da je možno ustvariti različne efekte že v nekaj minutah. Angleška družba Quantel Corp je vodilna na tem področju, saj se z ustvarjanjem efektov ukvarja že 20 let. Nov digitalni program Domino omogoča prenos efektov prek računalnikov v film in ustvarjalec lahko takoj vidi njihove učinke, brez dolgotrajne laboratorijske obdelave. Doslej so novo digitalno tehniko uporabljali le za televizijske efekte, v zadnjih Štirih letih pa so razviti program tudi za filmske. Trije sistemi Domino že delujejo v Los Angelesu, kmalu pa naj bi tudi v Londonu in Hong Kongu. Nova tehnologija omogoča reprodukcijo že posnetih prizorov, prek računalnika je možno izbrisati določene elemente, zato mnogi menijo, da bodo snemanja zunanih prizorov zdaj veliko manj zahtevna, saj jih bo mogoCe ustvariti v študiju, kar bo vplivalo tudi na stroške snemanj.(Reuter)
Prva nemška glasbena mreža
KČLN - V Nemčiji bo 24. decembra zaCela oddajati prva nemška glasbena mreža Viva-TV. Program bodo kabelski naročniki lahko spremljali 24 ur, že zdaj pa predvajalo triurni glasbeni program, ki ga sestavljajo predvsem video posnetki. Program, ki bo namenjen gledalcem v starosti od 14 do 29 let, bo v veliki meri predstavljal nemško glasbeno sceno. Poleg video posnetkov bodo na programu tudi reportaže o glasbenih dogodkih in posnetki koncertov. Televizijska postaja zaposluje kakih sto ljudi, njeni delničarji pa so nemška podružnica Wamer Communications Inc., Siny Musič, Polygram, Thom Emi in komunikacijska druCba Frank Otto. Televizijska družba Vox, ki je začela oddajati program januarja, pa je v torek napovedala, da bo zaradi reorganizacijeodpustila sto zaposlenih, ker je realizirala le 2 od načrtovanih 5 odstotkov dobička.(AFP)
njegovem zadnjem projektu prevzela distribucijo. Vlado je vžgal že skoraj ponarodelo Namesto koga roža cveti, tu pa se ponedeljkova zgodba za Časopis zaključi.
SinoCi je bil koncert Najlepša leta naSega življenja. Pred tem so cel teden brneti telefoni, “znanci mi preprosto niso verjeti, da je v resnici zmanjkalo kart, “ je povedal Vlado. Pod istim naslovom sta pri založbi Bistrica v teh dneh izšli kaseta in CD s 60-mi-nutnim posnetkom mariborskega koncerta z Beltinsko bando, na katerih je tudi prvi posnetek Kreslinove izvedbe pesmi znamenitih Rolling Stonesov Sa-tisfaetion. Koncert je posnel Radio Maribor, ovitek je izdelal Studio Vipotnik, naslovno fotografijo (z Vladom in Miškom Baranjo) je posnel Egon Kaše. Z Vladom Kreslinom smo se pogovarjali pred Četrtkovim koncertom.
Zakaj ste pripravili koncert ravno v prvih decembrskih dneh?
Plošča, kaseta in CD so izšli pri Bistriškem podjetju, ki je Podjetje za mletje, žitje in petje, kjer delamo moko in glasbo. Koncert smo pripraviti včeraj zato, ker je sedaj Cas, ko je mlinščica (voda, ki poganja mlinsko kolo) zmrznjena
in imamo mlinarji veC Časa za koncert. (Op.avt.: Vlado skupaj s prijateljem obnavlja star mlin na Muri.)
Kaj mislite o jugo - nostalgiji v glasbi?
Ze zadnja tri leta sem kot glasbeni urednik na Radiu Slovenija vrtel Bije-lo dugme, Azro, Idole in podobne bende brez kakršnekoli nostalgije, ker je to paC blazno dobra muzika. Ta nostalgija je trenutno zelo prisotna, moti pa me to, da zdaj mešajo vse skupaj - ne vem ati zaradi nostalgije ati zaradi pomanjkanja okusa. Ker - roko na srce - razni NovkoviCi in Divlje jagode v tistih Časih niso imeti nobene posebne teže v rockovskih krogih, zdaj pa nekateri trendov-ski glasbeniki odkrivajo in hvalijo Boney M. in podobne. Tu vidim problem. Gre za Cisto prevrednotenje vrednot. Stokrat lahko rečemo - sto ljudi, sto okusov - vendar nekaj je dobro, nekaj pa ne. V svetu se vseeno ve, kaj je etično in kaj ni, kaj je estetsko in kaj ni. Tako stanje je pri nas vidno povsod. Kljub temu da smo mislili, da bo z našo pomladjo vse drugače, Se vedno blazno pro-sperirajo kleCeplazneži in povprečneži. Prišli smo do tega, kar sem poslušal v JLA - do balkanske maksi-me: snadi se.
Za kateri nogometni klub navijate?
Za Potrošnik iz Belti-nec. Vsak elan Beltinske bande ima rumeni šal (navijaški). Nogomet je naredil za Beltince mnogo veC, kot se mi je zdelo. S tujimi profesionalnimi nogometaši je prišlo v vas spoštovanje do profesionalnosti, do dobrega opravljanja
Vlado Kreslin (Foto: Jože Suhadolnik)
svojega dela in do tolerance. Poleg tega se mi zdi, da je slovenski nogomet trenutno najboljše orožje proti nacionalizmu.
Se vam zdi Ljubljana provincialno mesto?
Seveda. Vendar se Človek s tem ne sme kar sprijazniti in se prepustiti.
V Času t.i. slovenske pomladi ste prepevali: Nocoj bomo mi prižgali dan, še ptice letijo na našo stran in Ce ti zvezda veC ne gori, prižgemo ti majhno iskro v oCi. Kako razmišljate o slovenski družbi danes?
Ste še vedno optimistični?
Mislim, da se moj odnos do slovenske družbe zrcali iz verzov, ki jih v današnji dneh spet prepevamo s Krpani: Letos bo huda jesen, veter bo neusmiljen in leden, ko sonce zaide, pridejo zveri na plan, ptice odletijo vsaka na svojo stran.
Helena Drewry
POP NOVICE
Sergij Pelhan : »Usoda Metelkove je odvisna od Mreže in njene vztrajnosti«. (Foto: J. S.)
KULTURNA POLITIKA / O ALTERNATIVI
Rešitev Metelkove ostaja na ravni ideje
\/ sredo je v okviru projekta 1001 noč na Metelkovi govoril kulturni minister
tudi oddati, Ca pa s strani kulturnih predstavnikov za določene objekte ne bi bilo zanimanja, naj bi se le-ti prodali, denar od prodaje pa naj bi dobila kultura. Država naj bi tudi v bodoče podpirala le lastno kulturno ustvarjalnost, posredovanja tuje kulture v nas prostor pa ne. Denarja za kulturo je paC vedno manj, zato se bo razdelil izključno med domače ustvarjalce, posebno mesto pa naj bi imela promocija slovenskih umetnikov v tujini, kar naj bi država stoodstotno finančno podprla. In kaj minister meni o usodi Metelkove in njenih sedanjih prebivalcev? Po njegovem mnenju je njena usoda odvisna od Mreže in njene vztrajnosti. Ministrstvo za kulturo, kot je povedal, nima pravnih možnosti za rešitev problema. Kdo jih torej ima?	Vanda Straka
LJUBLJANA- Sredin gost Tisoč in ene noči na Metelkovi je bil sam minister za kulturo Sergij Pelhan. V kletnih prostorih šole je prisotnim okvirno predstavil usmeritve in spremembe slovenske kulturne politike, posebej pa je poudaril predlagane ustanovitve kulturnih skladov za različna področja. Tako naj bi bil ustanovljen tudi poseben sklad za t.i. alternativno kulturo, v katerem naj bi se zbirala denarna sredstva za njen razvoj, v programsko politiko pa se država ne bi smela vmešavati. Imela naj bi le predstavnika v nadzornem organu, ki bi nekako kontroliral, kam se steka denar. Posebej je izpostavil tudi predlog Ministrstva za kulturo, po katerem naj bi vse prostore, ki so bili po vojni (po letu 1945) zgrajeni v kulturne namene, njej
Živa plošča Depeche Mode
Angleška tehno pop skupina Depeche Mode bo v ponedeljek, 6. decembra izdala nov album z naslovom Songs Of Faith And Devotion Live. Kot pove že naslov, gre za skladbe z njihove spomladanske studijske plošče Songs ..., ki so jih posneti v živo na poletni turneji. PlošCa bo izšla v omejeni nakladi, na njej pa so vse skladbe s Songs..., in sicer v istem vrstnem redu, drugačni so le aranžmaji. Nova plošCa bo že v ponedeljek na voljo tudi v slovenskih trgovinah po zaslugi založbe Dallas. V januarju pa bo izšel še Četrti single z albuma Songs ... z naslovom In Your Eyes.
Plošča predelav Jimija Hendrbca
Pokojni kitarist Jimi Hendrix je po vrsti svojih posthumnih kompilacij z neobjavljenimi skladbami in hiti dobil Se posebno posvetilno plošCo z naslovom Stone Free (A tribute to Jimi Hendrix). Med predelavami najbolj izstopajo Purple Haze v izvedbi skupine The Cine, Fire violinista Nigela Kennedyja, Crosstovvn Traffic izvajajo Living Co-lour, Stone Free pa odpoje Erič Clapton. Med ostalimi izvajalci so Pretenders, Spin Doctors, Slash iz Guns’n’Roses in Jeff Beck.
Solo plošča kitarista Guns‘n‘Roses
Gilby Clarke, ritem kitarist heavy metal skupine Guns’n’Roses dela na prvi solo plošči, ki naj bi izšla spomladi. Pri snemanju mu pomagajo tudi Frank Black (ex-Pixies) in vsi elani Guns’n’Ro-ses. To bo že tretja solo plošCa katerega od elanov te skupine.
Glasba za tv Davida Bowieja
David Bowie (na stiki) je le nekaj dni po zbirki najve-Cjih hitov in nekaj mesecev po zadnjem studijskem albumu izdal Se tretjo letošnjo plošCo. Naslov albuma je The Buddha Of Suburbia, gre pa za zvočni zapis TV predelave novele pisatelja Hanifa Kureishija.
Pripravil: M. K. M.
SVET
18
Petek, 3. decembra 1993
BALKAN / GENERAL COT SE BOJI 30-LETNE VOJNE
Bosna je podobna Evropi 17. stoletja
Po štirih tednih prvi konvoj v Gorazdu
SARAJEVO, ZAGREB, ŽENEVA - Večina Sarajevčanov, ki so jih anketirali dopisniki britanske agencije Reuter, je bila vCeraj ogorčena zaradi novic iz Ženeve, da se Alija IzetbegoviC in Radovan KaradžiC pogajata o delitvi mesta.
Predvsem starejši anketiranci so odgovarjali, da Evropa ne rabi novega berlinskega zidu, med mlajšimi pa je bilo slišati tudi mnenja, da je pametneje razdeliti mesto na dvoje kot ubijati.
Kot je bilo mogoCe izvedeti v Ženevi, se uradni predsednik predsed-tva BiH in voditelj bosanskih Srbov pogajata o srbskem predlogu, da bi dve tretjini dosedanje prestolnice ostale Muslimanom kot glavno mesto prihodnje muslimanske države v začasni Zvezi republik BiH, ena tretjina pa Srbom, ki bi si zgradili novo mesto. Industrijski predmestji Ilidžo in Vo-gošCo so Srbi pripravljeni prepustiti Muslimanom, Ce se le-ti odpovejo svoji-
Muslimanski predlog ozemeljske razdelitve BiH v tulcu (AP)
NOVICE
Rabin za preložitev umika
BONN - Izraelski premier Jicak Rabin se je vCeraj v nemški prestolnici sestal z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Po pogovorih je na tiskovni konferenci dejal, da preložitev izvedbe sporazuma o palestinski samoupravi ne bo nikakršna katastrofa, Ce bodo na koncu dosegh ustrezen sporazum za obe strani. Ob tem je poudaril, da je le malo možnosti, da se bo izraelska vojska 13. decembra, kot predvideva palestinsko-izraelski sporazum, zares zaCela umikati iz Gaze in Jeriha ter območje predala pod nadzor palestinski policiji. (Reuter, telefoto: AP)
Nove žrtve v JAR
DURBAN - V predmestju južnoafriškega mesta Durban je bilo v treh ločenih napadih ubitih devet pripadnikov Afriškega narodnega kongresa, je povedal predstavnik policije. Predstavnik ANC v Natalu Makhaye je sporočil, da so za poboje krivi pripadniki Inkathe in kontroverzne policije, ki se imenuje Enota za notranjo stabilnost. »Število nasilnih dejanj se je na območju Natala drastično povečalo, odkar je Inkatha zaCela uriti posebne vode smrti,« je povedal Makhaye. (Reuter)
Spet o Severni Irski
DUBLIN - Danes bodo v Dublinu v precej napetem ozračju zaradi naraščajočega nasilja predstavniki Velike Britanije in Irske na pogajanjih poskušali oblikovati temelje za dosego miru na Severnem Irskem. Srečanje predsednikov vlad obeh držav Johna Majorja in Alberta Reynoldsa je prvi od predvidenih treh sestankov, ki naj bi bili spodbuda za dosego razumnega mirovnega sporazuma na tem območju še do konca letošnjega leta. (Reuter)
ma enklavama Srebrenici in Žepi v vzhodni Bosni, kjer bi Muslimanom ostalo samo še Goražde.
Poveljnik Unproforja v bivši Jugoslaviji general Jean Cot pa je vCeraj v Zagrebu izjavil, da se zelo boji prihodnosti na bosanskih tleh, kjer se po njegovem mnenju pojavlja vse veC »neobvladljivih in nenadzorovanih elementov«, ki napadajo in ropajo konvoje s Človekoljubno pomočjo in usodo miru krojijo po svoje.
Kaos v Bosni in Hercegovini spominja na 30-le-tno vojno v 17. stoletju, ko so po srednji Evropi plenile oborožene tolpe, ljudje pa so množično umirali zaradi lakote in bolezni, je rekel general Cot. Njegov glasnik Boyd je pojasnil, da so oborože-
Karadžič je očitno zadovoljen (Telefoto: AP)
ne tolpe v Bosni samo v sredo napadle in izropale enajst tovornjakov Združenih narodov.
Predstavnik Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Wilkinson pa je v Sarajevu povedal, da se je v sredo do bosanskih mest vendarle prebilo 18 konvojev. Prvič po štirih tednih je deset tovornjakov, natovorjenih s hrano, zdravili in odejami, prispelo do muslimanske enklave Goražda v vzhodni Bosni.
Iz Kiseljaka, Visokega, Mostarja in nekaterih krajev v srednji Bosni so vCeraj poročali o srditih spopadih med Hrvati in Muslimani, predstavnik Mednarodnega rdečega križa v Zagrebu Andre Collomb pa je za v nedeljo napovedal dolgo pričakovano zamenjavo ujetnikov v Mostarju. Muslimani z levega brega Neretve bodo izpustili 80 zajetih Hrvatov, hrvaška vojska z desnega brega pa kar 630 Muslimanov.
(Agencije)
BRUSELJ / ZASEDANJE ZVEZE NATO
Sprejeli »partnerstvo za mir«
Ukrajino so iz sporazuma o sodelovanju ministri zveze izključili
BRUSELJ - Zunanji ministri vojaške zveze Nato so se na včerajšnjem srečanju sporazumeli, da se vzhodnoevropske države zaenkrat še ne bodo mogle priključiti zvezi, da pa jim bodo vrata za vstop odprta, ko bodo navezale tesnejše vojaške stike z Zahodom.
Kljub ostrim pritiskom Moskve, ki je proti razširitvi Nata, in zahtevam vzhodnoevropskih držav za vstop v zvezo so ministri sklenili, da bodo okrepili vojaško sodelovanje z vsemi državami nekdanjega Varšavskega pakta, prav tako tudi z Rusijo. Predlog, ki
so ga imenovali »partnerstvo za mir«, naj bi sprejeli na vrhunskem srečanju prihodnji mesec.
Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je na sreCanju dejal, da je sprejem »partnerstva za mir« odločilen korak za vstop v Nato, vendar pa ne pomeni avtomatičnega pristopa k zvezi. Sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami pomeni zavezanost vseh za ohranjanje varnosti v vzhodnem delu Evrope. Pomagati moramo zapolniti varnostni vakuum na tem obmoCjiT,« meni.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel pa je dejal, da
bi se morala zveza zavzemati za sprejem vzhodnoevropskih držav, še posebej Madžarske in Poljske, ki sta po njegovem mnenju »ostati na hladnem«. »Za Rusijo in Ukrajino je vstop v Nato nesprejemljiv,« je poudaril Kinkel.
Ker se Ukrajina še naprej noCe odreci jedrski oborožitvi, so se ministri odločili Kijev izključiti iz načrtovanega pakta o sodelovanju, je povedal belgijski zunanji minister Willy Claes. Ministri zveze Nato bodo še naprej pritiskali na Kijev, da bi Cimprej podpisal dokument o neširjenju jedrskega orožja. . (Reuter)
ZDA/EVROPA
Konec
zavezništva
Turneja zunanjega ministra VVarrena Cristopherja
KNOXVILLE - Ameriški državni sekretar, ki se je med popotovanjem na Bližnji vzhod pravkar ustavil v Evropi, je po stažu in starosti sicer podoben prejšnjim voditeljem ameriške diplomacije. Toda Warren Christopher posluša prvega ameriškega predsednika v tem stoletju, ki mu spomini na drugo svetovno vojno - in z njimi posebni odnosi med Evropo in Ameriko - niso alfe in omega zunanje politike.
»Ce ste bili prepričani, da je bUo vaše praznično potovanje zaradi stavkajočih stevardes prava nočna mora, pomislite na Christopherja, ki mora v Evropo!« je zapisal Christian Science Monitor, ki se kot eden redkih mednarodno usmerjenih ameriških Časopisov sploh ne ukvarja s Staro celino. Cristopher se je odpravil na pot, da hi Evropejcem povedal, da je napočil Cas poravnave računov za reševanje Evropejcev med prvo in drugo svetovno vojno ter za skupni obrambni ščit proti SZ.
Najbolj odmeven odtek je Christopher med svojim postankom v Rimu in Bruslju izstrelil proti evropski politiki do Irana. Američani vidijo v Iranu oborože-valca nevarnih sosednjih režimov in edinega, ki lahko po iraškem porazu spet poskusi organizirati islamski svet proti »brezbožnim zahodnim imperialistom«. Za Nemce in druge Evropejce je Iran predvsem obetavno tržišče. Se vedno sicer trpi zaradi ideološke vročice, ki pa naj bi med sklepanjem poslov kmalu izginila Uradnega Bonna tudi ne mudjo ameriški pomisleki glede Kitajske: medtem ko je Clinton med nedavnim srečanjem azijskih držav s sprejemom kitajskega predsednika previdno pripravljal ameriško javnost na normalizarijo odnosov z azijsko velikanko, se je nemški kander Kohl brez pomislekov odpravil v Peking. Američani, Id imajo trgovine preplavljene s kitajskimi izdelki in bi radi tudi Peking prisilili k odpiranju svojih tržišč, zanesljivo niso veseli nelojalne konkurence.
Američani Evropi ne bodo kar tako odpustili kmetijskih zapletov pri pogajanjih o Splošnem sporazumu o trgovini in carinah (Gatt), s katerim bi radi dobili nova tržišča na svojo visoko tehnologijo in storitve. Dokler Evropejd ne bodo disdplinirali Frand-je in podpisali Gatta, bodo ameriško-evropski odnosi še naprej hladni.
Ih končno je tu še Bosna. Javno mnenje si lahko misli svoje o ameriški neodločnosti pri kaznovanju balkanskih napadalcev, tod Clinton je vsaj pokazal dobro voljo. Evropejd, ki so zavrnili ameriško ponudbo za kaznovanje bosanskih Srbov, pa bi morda že odpravili sankdje proti Srbiji, Ce jim tega ne bi prepredli Američani Seštevek ameriško-evrtipskih nesporazumov nedvoumno dokazuje, da je hladne vojne konec, z njo pa tudi zavezništva med Staro in Novo celino. Amerika je ugotovila, da Evrope ne potrebuje več tako zelo kot v starih Časih.
Barbara Kramžar
HONGKONG / POGAJANJA
Britanski politiki razmišljajo o zakulisni diplomaciji
PEKING - Hongkonški guverner Chris Patten se je v Četrtek zapletel v eno naj-vecjih nesoglasij s Kitajsko, potem ko je sporodl, da bo 15. decembra predstavil načrt reforme zakona o lokalnih volitvah.
»Ce bo Velika Britanija svoj paket predlogov dala v preučitev parlamentu, bo to pomenilo, da je enostransko prekinila pogajanja,« je izjavil visoki kitajski funkcionar, ki je odgovoren za vpra-
šanje Hongkonga, Lu Ping. »Gre za princip,« je dejal Lu na tiskovni konferenci.
»Upam, da bodo Kitajci nadaljevali pogajanja z nami,« je dejal Patten, ob tem pa poudaril, da se s Pekingom ne bo skušal pogoditi za vsako ceno.
Pattenova sodelavka An-son Ctian pa je izjavila, da je britanska stran pripravljena uporabiti tudi zakulisno diplomacijo, Ce bo to potrebno.	(Reuter)
Na neformalno srečanje je odpotoval tudi Aidid
MOGADIS - Voditelj somatskih upornikov Mohamed Farah Aidid je včeraj le odpotoval v Adis Abebo, kjer bodo potekala mirovna pogajanja za ureditev razmer v Somaliji. Pokrovitelj tridnevnega neformalnega srečanja je etiopski predsednik Meles Zenawi.
Za odhod se je general Aidid odločil šele potem, ko so mu predstavniki Združenih držav Ameri-
Hud udarec za Atene
ATENE - Z odločitvijo Pariza in Bonna, da bosta navezala diplomatske stike s Skopjem, je Grčija doživela precej hud udarec.
Vodja francoske diplomacije Juppd je sporočil, da so se o tem vprašanju dogovorili na francosko-nemškem vrhu ter se tako izognili opozorilu, ki ga je GrCija naslovila drugim Članicam EU, s posebnim poudarkom na Nemčiji, da se o vsem dogovarjajo naskrivaj. »Izgubili smo bitko, vendar nimamo na-
mena opustiti svojih stališč,« je izjavil premier Andreas Papan-dreu.
Naslednji korak Francije in Nemčije, ki sta že odprli svoji predstavništvi v Skopju, bo izmenjava veleposlanikov. Grška vlada je vCeraj ponovno poudarila zahteve, ki izključujejo možnost kompromisa o imenu, na kar je prejšnja konservativna vlada načeloma že pristala.	(AFP)
ke zagotovili, da bodo poskrbeti za njegovo varnost in da ga na letališču v Mogadišu predstavniki Združenih narodov ali sile ZDA ne bodo prijele.
Opazovalci menijo, da Aididov odhod na pogajanja pomeni pomembno spodbudo za mirovni proces. »Na pogajanja sem prišel na povabilo svojega brata, etiopskega predsednika Melesa Zenavvija,« je dejal Aidid in poudaril, da upa, da »bomo Somalci našli pravo rešitev za ureditev razmer v Somaliji«. Ob tem je izjavil, da se nadeja, da bodo Združeni narodi Cimprej izpustili osem njegovih najbližjih sodelavcev. Prav njihovo priprtje je bilo eden od glavnih razlogov, da je Aidid sprva ostro nasprotoval svojemu sodelovanju na pogajanjih v Adis Abebi, ki je hkrati tudi ena zadnjih možnosti za mir na afriški celini.
Politični analitiki me-
SOM ALI JA / POGAJANJA V ADIS ABEBI
Aidid (Telefoto: AP)
nijo, da je tokrat Aidid ponovno dokazal, da je njegovo sodelovanje na mirovnih pogajanjih zelo pomembno. »Vsi spet kar jedo iz njihovih rok, kar sam obožuje,« je povedal eden od dobrih poznavalcev razmer v Somaliji.
Etiopski minister za sodelovanje s tujino Me-jid Hussein je vCeraj že sprejel predstavnike 12 somalskih frakcij, ki jih vodi Ali Mahdi in ki nad-zoruie manišo enklavo se-
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 3. decembra 1993
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
tJUlUANA
drama sng, tel.: oei/221-511
ipftes, 3. decembra, ob 19.30 G. Strniša: SAMO-za izven in konto. Zadnjikrat. V soboto, 4. de-cembra, ob 19.30 L Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za izven.
Mala drama sng, tel.: oei/221-511
{^nes 3. decembra, ob 20. uri A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. Monodramski nastop Polone Vetrih. Predstava bo Se v soboto, 4. necembra, ob isti uri, za izven in konto.
OPERA SNG, tel.: 061/ 331-950
J' soboto, 4. decembra, ob 19. uri baletna premiera Čajkovski: HRESTAČ, za izven in konto. V ponede-Jiek, 6. decembra, ob 14.30 uri Strauss ml.: NETOPIR. Razprodano! V torek, 7. decembra, ob 19. uri Čajkovski: HRESTAČ, za red torek E in izven. V sre-no, 8. decembra, ob 19. uri Verdi: TRAVIATA, za iz-Ven in konto.
Mestno gledališče, tel.: oei/210-852
v soboto, 4. decembra, ob 20. uri Jagodic-Pokom-Ta-msI: KLINIKA TIVOLI d.0.0. Razprodano!
Šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
Danes, 3. decembra, ob 16. uri Lindgren-Arhar-Stih: PIKA NOGAVIČKA, za izven. Predstava bo Se v so-noto, 4. decembra, ob 14. uri in v nedeljo, 5. decem-tea,'ob 11. uri, za izven, predstavi bo obiskal Miklavž. V nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri Mobere:
KAZNOVANI SOPROG - GEORGE DANDIN, za abonma nedelja popodanski in izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
Danes, 3. decembra, ob 21,30 Gledabsce Ane Mon-ro: VARIETE. V soboto, 4. decembra, ob 21. uri Gledabsce Ane Monro: ZVEZA RDEČELASCEV.
CEUE
SLG, tel.: 063/25-332
V	nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri B. Veras: ZELENA KAPICA, za izven.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681,222-701
Danes, 3. decembra, ob 19.30 komedija R. Cooney: ZBE2I OD ŽENE, Razprodano!
MARIBOR
DRAMA SNG, tel: 062/221-206
V	soboto, 4. decembra, ob 19.30 D. Ahghieri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO, za izven. V nedeljo, 5. decembra, ob 19.30 D. AUghieri: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO, za izven.
MALI ODER, tel: 062/ 221-206
Danes, 3. decembra, ob 20. uri KABARET XX. STOLETJA: ISADORA, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri, za red nedelja.
OPERA SNG, tel: 062/221-206
Danes, 3. decembra, ob 19.30 N. A. Rimski-Korsa-kov: CARJEVA NEVESTA, za abonente in izven.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trsi
Kulturni dom
Danes, 3. t. m., ob 20.30 (abonma red F) ponovitev monodrame »BoS že videla« Helmuta Pesčhine. Igra Mira SardoC. Režija Jože Babic.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična sezona - Ludvvig Van Beethoven
Jutri, 4. t. m., ob 20.30 (Red B) koncert pianistke Giorgie Tomassi v počastitev Sergeja Ra-chmaninova ob 50-letnici smrti.
Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,16-21).
Operna sezona: Od 10. do 22. t. m. bo na sporedu »Hansel in Grethen» (Janko in Metka), glasbena pravljica.
Gledališče Rossetti
Danes, 3. t. m., ob 20.30 bo Teatro delPAr-chivolto predstavil S. Benni »II bar sotto il mare». Režija G. Gallone. V abonmaju odrezek St. 2V (v izbiro med petimi zelenimi). Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Gledališče Cristallo-La Contrada
Od 11. do 23. t. m.: Max Frisch »Omobono e gli incendiari»v izvedbi gledališke skupine La Contrada.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Cooperativa Attori e tec-nici s predstavo Scarniccija in Tarabusija »Caviale e lenticchie». Režija A. Corsini. Ponovitev predstave v torek, 7. t. m., ob 20.30.
KOROŠKA
gELOVEC
Mestno gledališče
Danes, 3. t. m. ob 19.30 - »Koncert I«. Ponovitev jutri, 4. t. m. ob 19.30.
V nedeljo, 5. t. m., ob 19.30: Franz Lebar: »Die lustige Witwe» (Vesela vdova).
BELJAK
Studiobiihne Beljak (Kellertheater) 20.00 -Casparus (Michael VVeger).
ŠENTJAKOB
Višja Sola za gospodarske poklice Sentpeter: ob 8.30 »Dan starSev in obCni zbor
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
Ljubljana
Mreža za Metelkovo,
tel.: 061/217-212
Danes, 3. decembra, ob 17. uri veCer YOUTH HANDICAPED DEPRTV1LEGED: okrogla miza, videoprojekcija, predavanje, glasba; ob 21. uri 1001 noC PAVLE GANTAR: Urbana kultura (Sola-klet).
ZKO LJUBLJANA SISKA
PRIREDITVE XII. OSTROVRHARJEVEGA SREČANJA: Danes 3. decembra, ob 18. uri v dvorani doma kulture Smlednik, G. Leautier: RAGLJA PA RAGLJA, Monodrama v izvedbi drtamske igralke METE VRANIC. V soboto, 4. decembra: ob 18. uri dvorana DPD Svoboda, Medvode J. Kesselring: ARZENIK IN STARE ČIPKE, komedija v izvedbi Loškega odra; ob 20. uri v Vodnikovi domačiji E. FUser: JUTRI BO LEPŠE, tragikomedija v izvedbi Slovenskega komornega gledabSCa. V nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri Dom krajanov Pirnice, E. Fliser: JUTRI BO LEPŠE, tragikomedija v izvedbi Slovenskega komornega gledališča.
GLEDALIŠČE GLEJ, tel.: 061/216-679
stave NEURODANCER. Predstava bo Se v Četrtek, 9. decembra, ob isti uri.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Danes, 3. decembra, ob 20. uri multimedijski performance IZROČILO SFINGE, avtorjev TOMAŽA BRENKA in GREGORJA RADOJNICA.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Danes, 3. decembra, in v soboto, 4. decembra seminar Skupna izhodišča neodvisnih producentov v okviru Evropske filmske industrije.
ŠEMPETER PRI GORICI
KLUBCRMK
V	soboto, 4. decembra, bo ob 23. uri koncert ljubljanskih skupin OBSCURtTV in IN A SPIN.
VELENJE
KC IVAN NAPOTNIK
V	torek, 7. decembra, ob 18. uri, kabaret S. Makarovič: NAMESTO ROZ, za mladinski abon-
Dones, 3. decembra, bo ob 19.30 v Slovenski filharmoniji koncert DAVIDA RUSSELLA
DAVID RUSSELL je med klasičnimi kitaristi ze prava legenda.
V zadnjih desetih letih se je s svojo virtuozno tehniko, izredno muzikalnostjo in interpretacijsko veščino trdno usidral v glasbenih krogih in sodi danes v svetovni ki-tanstični vrh.
Rodil se je leta 1953 v Giasgovvu
no Škotskem. Starša, oba glasbenika. sta se preselila v Španijo, na otok Menorco, kjer je preživel večino otroštva. Najprej je Študiral pri očetu, s Šestnajstimi leti pa na londonski Kraljevi akademiji za glasbo ' pri Hectorju Quinu. Dvakrat je prejel nagrado Juliana Breama. Po diplomi je bil Štipendist sklada Ralph Vaughan Williams, Španska vladna štipendija pa mu je omogočila študij kitare pri Joseju Tomasu.
David Russell je osvajal prve nagrade na skoraj vseh mednarodnih kitarr-stičnih tekmovanjih.
Skladatelji. Francis Klej/njanS; Carla Domeni-cioni, Jorge Morei, Guido Santorsola... Se vedno pišejo zanj.
»... ves čas recitala je bilo publiki jasno, da ima David Russell talent nenavadnih dimenzij...« (-Nev/ York Times)
»... vsako skladbo igra s popolno gotovostjo, samozavestjo in glasbeno domišljijo, ki presega okvire Šestih strun..,« (Wa-shington Post).
M!Uf
Kuttumi center G. Millo
V petek, 10. t.m., ob 16.30 : Seminar za Sole; ob 21.00 bo v gledališču Verdi predstava »The besi
ZA NAJMLAJŠE
of» skupine Donati in Olesen.
Kulturni center G. Millo: v soboto, 11. t.m., ob 9.30,10.30 m 12.00 - semmarji za Sole.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
LGL, tel: 061/314-962
Velild oder: danes, 3., ob 17. uri in v soboto, 4. decembra, ob 9.30 in 17. uri J. Wilkowski: TRDO-GLAVCEK, za izven. V nedeljo, 5., in v ponedeljek, 6. decembra, ob 16.30 in 18 MDCLAV2EVANIE Z lutkami, za izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V soboto, 4. decembra, bo ob 17. uri lutkovna igrica FIDL FADL.
NARODNI MUZEJ, tel: 061/218-886
V nedeljo, 5. decembra, ob 11. uri S. Makarovič: SA-PRAMISKA, za izven.
kd spanski borci, tel.: oei/1404-183
FESTIVAL OTROŠKIH PREDSTAV ZA NAGRADO ZLATA PALIČICA: v soboto, 4. decembra, ob 16. uri R. Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, PGK.
KOPER
Danes, 3. decembra, ob 9.15,11.15 in ob 16. uri Mar-tha Swintz: KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI.
RAZST A V E
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstavi Podoba knjige, knjiga podob (Galerija CD) in Jurij Kocbek - Podobe glagolov (Mala galerija).
V ponedeljek, 6. decembra, bo ob 18. uri otvoritev svetovne razstave novinarske fotografije 1993. Razstava bo na ogled do 26. decembra.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava Študentskih del oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani in Pedagoške fakultete v Mariboru je na ogled do 12. decembra.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Do 5. decembra je na ogled pregledna razstava Pera Kirkebyja. V zadnjem tednu razstave organizira Modema galerija za obiskovalce javno vodstvo in sicer, v nedeljo, 5, decembra, ob 11. mi. Razstava fotografij JANEZA MARENCICA je na ogled do 16. januarja.
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Razstava barvnih grafik - linorezov učenčev OS dr. Vita Kraigherja in njihovega mentorja akademskega slikarja MARJANA PREVODNIKA je na ogled do 10. decembra.
GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57
Razstava pastelov ALENKE KHAM PICMAN je na ogled do 10. decembra.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava kipov in risb akademskega kiparja JOŽETA POHLENA je na ogled do 12. januarja.
GALERIJA SLOVENIJALES,
Dunajska cesta 22
Razstava akademske slikarke MARJANCE JE-MEC-BOZIC je na ogled do 31. decembra.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava slik ANDREJA TROBENTARJA z naslovom Za vertikalo je na ogled do 10. decembra.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava grafik akademskega slikarja GORAZDA SEFRANA je na ogled do 19. decembra.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik ERNESTA KRNAICA-ENCIJA je na ogled do 21. decembra.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava umetniških del slikarjev in kiparjev iz likovne delavnice MISEL IN KORENINE je na ogled do 14. decembra.
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava akademske slikarke VIDE SLIVNIKER BELANTIC je na ogled do 14. decembra.
LJUBLJANSKA BANKA,
Trg republike 2
V	avb LB je do 15. decembra na ogled razstava novega ciklusa vese slikarja JOŽETA ŠAJNA.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA, Prešernova ul. 3
Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 12. decembra.
CEUE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE,
Trg oktobrske revolucije 3
Danes, 3. decembra, bo ob 17. uri otvoritev razstave umetniških del 6. mednarodnih slikarskih tednov.
KAMNIK
GALERIJA VERONIKA, Japljeva ulica 2
Razstava fotografij Kamnik v našem objektivu je na ogled do 6. decembra.
KRANJ
MALA GALERIJA IN GALERIJA V MESTNI HIŠI
Danes, 3. decembra, bo otvoritev razstave Bienale mesta Kranj 1993. Razstava bo na ogled do 25. decembra.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska ulica 7
Danes, 3. decembra, bo ob 18. uri otvoritev 3. mednarodne likovne razstave. Razstava bo na ogled do 7. januarja.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2, Tarinijev trg 3
V	torek, 7. decembra, bo ob 19. uri otvoritev prodajne razstave miniatur in novoletnih originalnih voščilnic.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Do 12. decembra je na ogled prodajna razstava Kulturna dediščina za današnjo rabo.
uanes, 3. decembra, ob zi. un premiera prea- ma izj m izven.	FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	
TRST
TGalerija
Do 20. t. m. bo na ogled razstava Jasne Merku »Žarni papir«.
TKB - Agencija Mitnica
Na o|led je razstava grafičnih del Zore Koren
Galerija Rettori Tribbio 2
Do 10. decembra bo na ogled razstava akvarelov Felicite Frai.
Art Gallery
Do 9. decembra je na ogled razstava Ennia Steidlerja.
Galerija Nadia Bassanese
Na ogled je razstava razstave Lea Castellija.
OPČINE
SKD TABOR - Prosvetni dom
Do 10. t. m. bo na ogled razstava »Nit in Crta-Magda Tavčar Starec razstavlja ilustracije in tkane predmete«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mohorjeva Knjigarna
Koroške motive razstavljajo elani likovne sekcije »Vir« - kulturno umetniškega društva Radovljica.
Do 10. decembra je na ogled razstava akrilov in olj Jožice Serabn.
Deželna galerija
Do 30.1.1994 je na ogled razstava del Valentina Omana.
TINJE
V galeriji Tinje razstavlja svoja dela Irene Gutt-Gregoric.
Do 18. decembra bodo razstavljali »Koroške motive» elani likovne sekcije Vir kulturno-umetniskega društva Radovljica.
BOROVLJE
Grad Borovlje
Na ogled so slike Rolfa Gutenberga.
GLASBA
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 3. decembra: ob 20. uri koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, dirigent FRONCOIS-XAVlER BIL-GER, solistki XI-HUA MA, violončelo, ZDA in IRENA VREMSEK-BAAR, sopran, zeleni abonma. Program: P. Glass, L. VVeber, H. M. Gorecki (GD);
ob 23. uri GERONIMO, Fiesta Brasileira iz Salvadorja (Sprejemna dvorana).
V	soboto, 4. decembra, ob 20. uri UGRABITEV Z LAUDA-SKEGA JEZERA, slovenska spevoigra v dveh dejanjih (KD).
V	nedeljo, 5. decembra, bo ob 11. uri orgelska matineja CON-CENZIO PANONE. Program: Mendelssohn-Bartholdy, Franck, Liszt, Bossi, Bridge, Toumemiere (GD).
V	sredo, 8. decembra, bo ob 19.30 3. koncert Mladi mladim: ROBERT PREDNIK (rog), VLADIMIR MLINARIC (klavir) in KVARTET SREDNJE GLASBENE SOLE.
FESTIVAL LJUBLJANA, 061/226-544
V	nedeljo, 5. decembra, bo ob 11. uri v Slovenski filharmoniji koncert iz cikla Nedeljske matineje: komorni orkester ACA-DEMIA ARS MUSICAE, dirigent BRIAN FINLAVSON, solist (klavir) ALEKSEJ KORN1-ENKO. Program: Tartini, Mozart, Beethoven, Schubert.
V	ponedeljek, 6. decembra, bo ob 20. uri v Operi koncert iz cikla Mojstri pevci z mezzosopranistko LUDMILO SEMCUK ob spremljavi LUDMILE IVANOVE. Program: Čajkovski, Rahmaninov, Musorgski.
GALERIJA TIVOLI, 061/225-632
V	torek, 7. decembra, bo ob 19. uri koncert OLGE GRACELJ in TRIA LORENZ.
KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183
V	nedeljo, 5. decembra, bo ob 19. uri dobrodelni koncert. Nastopili bodo: ORKESTER BOSANSKIH OTROK, JANI KOVAČIČ, VLADO KRESLIN in ZORAN PREDIN.
CEUE
BARFLV, Trubarjeva 1
V	soboto, 4, decembra, bo ob 21. uri koncert NENA SELANA.
FJK
TRST
Kulturni dom
Jutri, 4. t. m., prvi koncert solidarnostne koncertne abonmajske sezone Glasbene matice. Nastopil bo Trio Lorenz.
Avditorij Muzeja Revoltella
Festival Trio - V nedeljo, 5. t.m., ob 11. uri bo nastopil Trio Parma. Na programu Mozart, Ravel in Beethoven.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 6. t.m., ob 20.30 bo nastopil Michel Dalberto.
MIUE
Gledališče Verdi
Sezona jazz koncertov 1993-94: Danes, 3. t.m., ob 20.30 bo nastopil Joey Calderazzo Quartet.
GORICA
Avditorij Savio
Danes, 3. t.m., ob 20.30 koncert Tria Cajkovsky.
SLOVENSKI	PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1	
09.45
09.50 10.20 12.20
12.50
13.00
13.05
14.00
15.30
16.05
17.00
17.10
18.00
18.45
19.30
20.10
20.30
22.15
22.50
23.50
00.45
Zlati prah: O možu in ženi
Ebba in Didrrik, 5/9 del Švedske nadaljevanke
Maska, ponovitev ameriškega filma, VPS 1020
2e veste
Poslovna borza
Poročila
Umetniški večer, ponovitev
Moderna umetnost - Mirč, angleška dokumentarna oddaja
Portret balerine - Margot Fonteyn
Video strani
Osmi dan
TV dnevnik 1
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Regionalni studio Koper Pari, tv igrica
TV dnevnik 2, vreme, šport Forum
Kaj te očka pušča samo?, ameriški film, 1972 Igrajo: Barbra Streisand, Ryan 0'Neal, Madeleine Khan, Kenneth Mars in drugi; režija Peter Bogdanovich TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
Ko se srca vnamejo, 1. del ameriške humoristične nanizanke j Advokati, 3., zadnji del škotske nadaljevanke i Na mrtvi točki
| Igrajo: Stella Gonet, Ewan Stevvart, Isla Blair, Michael Byr-j ne, Angus McLennan, Gal Macaninck, Alison Peebles, Hugh | Ross in drugi Video strani
{r SLOVENIJA 2
16.15
17.10
17.40
18.30
19.00
19.30 20.05
22.00
23.10
Neverjetni Četrtek:
Neverjetne zgodbe - Na pomoč!, ponovitev 4. oddaje
Sova, ponovitev
Hiša naprodaj, 7/21 del ameriške humoristične nanizanke Advokati, 2/3 del škotske nadaljevanke Znanje za znanje:
Učite se z nami DrtigaCen od drugačnih Dnevnik 2
Koncert Simfonikov RTV, prenos iz Cankarjevega doma Moški, ženske
Ena najpomembnejših institucij našega življenja je zakon. O tem se bo dr. Manca Košir pogovarjala z gosti Janezom Bitencem, Radkom Poličem, dr. Gabi GaCinoviC-VogrinCiC in Mileno Slane. Kaj je vplivalo na izbiro zakonskega partnerja? Kakšen je zakon ženske, ki od dekliških let živi z istim moškim? Kaj misli o svojih zakonih moški, ki je že trikrat locen. Je dober zakon sreča, ki jo prinese usoda?
Video strani
M KANALA
09.00
10.00 11.00 12.00
16.15 18.00 18.45
19.15 19.25 20.00 20.10 20.30 20.40
22.10
22.35
23.10
01.00
02.30
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini CMT
LuC svetlobe, ponovitev 49. dela ameriške nanizanke
Pred poroto, 60. del ameriške nanizanke
Srce, telo in duša, ponovitev filma
LuC svetlobe, 50. del ameriške nanizanke
Malta - Otok v času, ponovitev 2. dela
Risanke
CMT
Risanke
Poročila
Teden na borzi
Borec iz pekla, ameriški akcijski film
Igrajo: Mark Houghton, Sooni Shrott, Richard Edvvards, Ki-
shran Houlon; režija Alton Cheung
Za vse ljubitelje kung-fu filmov je ta film prava poslastica, saj poleg kvalitetne in neustrašne borbe lahko sledite osebnostni borbi pravega borca.
Porodila
Pred poroto, ponovitev 55. dela am. nanizanke Plinska svetilka, ameriška drama
Igrajo: Charles Boyer, Ingrid Bergman, Joseph Cotten, Dame May Whitty, Angela Landsbury, Barbara Everest; režija George Cukor.
To je prekrasna ljubezenska zgodba, ki je nastala leta 1944. Za glavno žensko vlogo je Ingrid Bergman prejela Oskarja, film je dobil nagrado za najboljši scenarij in za najboljšo fotografijo.
Erotični film - Karin in Barbara Video strani
S KOPER
18.00
Slovenski program
tnmF KOROŠKA
19.30
Cas v sliki
® RAI 1
© RETE 4
® Koper
^ Hrvaška 1
6.45
9.30
10.05
11.55
12.00'
12.25
12.35
13.30
14.05
14.40
17.55
18.00
18.15
19.50
20.40
24.00
0.30
0.40
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik in nan. OCetov pes, 10.00 vesti Film: La TV ha i suoi primati (kom., ’71, i. Kurt Russel, J. Flynn), vmes (11.30) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Cuori senza eta Vreme in dnevnik 1 Nan.: La signora in giallo - Lettera morta (i. Angela Lansbury)
Dnevnik in Tri minute Prove e provini a Scom-mettiamo che...? (vodi Fabrizio Frizzi) Mladinski variete. Uno per tutti, vmes kviz, nanizanka, risanke, aktualnosti
Dane s v Parlamentu Dnevnik, informacije, filmske novosti Variete: Telethon Vreme, dnevnik, šport I Telethon - Gran gala (vo-i dijo Piero Badaloni, Alba Parietti, Gianfranco D' lAngelo), vmes (22,55) j dnevnik Dnevnik in vreme I Danes v Parlamentu NoCni Telethon (vodijo M. Mirabella, C. Burt)
RAI 2
7.00
8.45
9.05
10.35
11.45 12.00
13.00
13.40 15.10
17.15 17.25 18.20
18.45
19.35
20.40
23.00
23.15
23.35
0.25
0.45
1.20
Otroška odd., risanke Jutranji dnevnik 2 Film: Nel giorno del si-gnore (kom.. It. ’70, i. Lando Buzzanca, I. Villa-ni, F. Robsam)
Kronike v živo Dnevnik 2
Variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli)
Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi
Dnevnik,Iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli)
Potrebujem te Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York Pregled tiska, Kino Tenis: NemCija-Avstralija (pokal Davis)
Film v originalu: Le jeu du renard (dram., ’90, r. Anne Caprile)
^ RAI 3
6.45
11.30 12.00
12.15
14.00
14.50
15.15
15.45
17.30
18.00
18.35
18.50
19.50
20.30
22.30
22.35
23.35
1.00
Jutranja oddaja: L’altrare-te
Vivere il mare Dnevnik ob 12-ih Aktualne oddaje Deželne vesti,dnevnik Drobci jazza Sola se posodablja Šport: zimski šport, košarka, 17.20 Derby Nan.: Vita da strega Dok.: Geo - Festa Selvag-gia - Liberta Insieme, vreme, čport Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob, 20.25 Una cartolina spedita da Andrea Barbato Film: Ritorno al futuro (fant., ZDA ’85, i. M. J. Fox, C. Lloyd))
Dnevnik ob 22.30 Tribune RAI: Rim (vodi Nuccio Fava)
Variete: Processi somari (vodi Gianni Ippoliti), 0.30 dnevnik Variete: Fuori orario
6.30
10.00
13.30
16.00
17.30
17.35
17.55
20.30
22.30 22.40
1.00
Nan., 8.30 nad. Piccola Cenerentola, Anima per-sa, 9.30 TG 4
Nad. Soledad, Febbre d’amore, 11.15 Quando arriva 1’amore, 12.00 Ce-leste, 13.00 Sentieri, vmes (11.55) dnevnik TG 4
Dnevnik, 14.00 Sentieri, 14.30 Primo amore, La signora in rosa Kviza: Gioco delle cop-pie, 16.45 La verita TG 4 vesti, 17.45 Luogo comune
Rubrika o lepoti Aktualno: Funari News, 19.00 dnevnik Nad.: Cuore selvaggio Radio Londra Film: Serpico (krim., ’74, i. Al Pacino), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
Ul CANALE5
7.00
8.45 9.05
10.35
11.45
12.00 13.00
13.40
15.10
17.15
17.25
18.20
20.40
23.00
23.15
23.35
0.25
Otroška odd., risanke Jutranji dnevnik 2 Film: Nel giorno del si-gnore (kom., It. 70) Kronike v živo Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi
Dnevnik,Iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli)
Potrebujem te Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York Pregled tiska, Kino
ITALIA 1
6.30
9.15
12.15
12.30 12.45
14.30
16.30 17.00
17.55
18.00
19.55
20.00
20.35
22.30
22.40
0.40
0.55
Otroški variete Nanizanke Aktualno: Tu Italija Odprti studio Otroška oddaja Variet: Non e la RAI Nan.: Agli ordini paph Varieteji: UnoMania, 17.15 UnoMania Magazine, 17.30 Mitico!
Šport studio
Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School,-WilJy, principe di Bel Air, 19.30 dnevnik Radio Londra Variete: Karaoke Film: Classe 1999 (fant., ZDA ’90, i. B. Gregg) Sgarbi quotidiani Film: Party Line - L’as-sassino chiama due volte (krim., ZDA ’88)
Tu Italija
Šport studio in vreme
# TELE 4
13.30
19.30
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
(•) MONTECARLO
12.00
14.05
20.30
23.00
0.45
19.30, 22.30 Dnevnik Film: II castello di Dra-gonwyck (i. G. Tierney) Film: Scandali e stangate Film: Rock Hudson Film: Domani alle 10 (krim., ’62, i. R. Shaw)
13.00 13.50
16.00 16.05
17.00
18.00
18.45
19.00 19.30
20.20
20.45
21.45
21.55
22.10
23.00
Mannix, ameriška tv nanizanka
Juke Box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini, ponovitev TV novice
Čarobna svetilka, otroški spored
Meridiani - aktualna tema, ponovitev Studio 2
Mozaična oddaja Primorska kronika TV dnevnik
Mannbc, ameriška tv nanizanka
Dragnet, ameriška tv nanizanka
Stanje stvari - mladi, vodi Nataša Melon Plečnikovi kelihi, 1. del dokumentarne oddaje TV dnevnik
Kennedy, 3/6 del ameriške nadaljevanke Igrajo: Martin Sheen, John Shea, Geraldine Fit-zgeralg in drugi; režija Jim Goddard Resna glasba
Avstrija 1
09.00
09.05
10.30
13.00
13.35 14.45
15.00 15.50
16.15
16.35
18.00
18.30 19.22
19.30
20.15
21.20
21.30
23.05 23.55
00.05
01.30
02.15
Cas v sliki
Pri Huxtablovih
Ko cveti resje, ponovitev
nemškega filma
Cas v sliki
Čudovita leta
Mojstri jutrišnjega dne
Otroški program
O znanosti za mlade
Vroda sled
Kremenčkovi
Cas v sliki
Blagoslovljena dvojica Znanost Cas v sliki XY - Nerešeno, policija prosi za pomoC Pogledi od strani Queen, 3., zadnji del am. nadaljevanke Cas v sliki XY - Nerešeno, odmevi gledalcev V temni noči, ameriška psih. kriminalka, 1956 Igrajo: Edward G. Robinson, Kevin McCarthy, Connie Russel in drugi; režija Maxwell Shane Miami Vice Poročila
TisoC mojstrovin
10.00
10.05
10.30
11.00
11.15
11.35
12.00
12.05
12.15 13.00
14.40
15.30 16.00
16.05
16.30
17.00
18.00
18.05 18.35
19.30
20.05 20.15
21.00
22.00
22.45
23.45 23.50
01.20
Poročila Šolski spored Odprta ura
Izbor iz tujega programa: Caravaggio v Rimu, 1. del Religija
TeCaj ameriške angleščine
Bettyjina druščina, 11.del Poročila TV koledar LuC svetlobe, 106. del Vzpon in padec Legsa Di-amonda, ponovitev ameriškega filma Monoplus Family Album Poročila
Paljčki nimajo pojma,
otroška serija
Alpe - Donava - Jadran
Hrvaška danes
Poročila
Kolo sreCe
Santa Barbara, 576. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Šport
Glasbena zapeljevanja, zabavnoglasbena oddaja Latinica, talk-show Denisa Latina Usode:
General Cervenko Slika na sliko Poročila v nemščini Edvard II., angleški barvni film,1991 Igrajo: Števen Wadding-ton, Andrew Tiernan, Tilda Swinton, Nigel Terry, Jerome Flynn, An-nie Lennox in drugi; režija Derek Jarman.
Sanje brez meja
Hrvaška 2
16.30 16.40 17.05
17.30
18.15
19.15
19.30
20.15
21.00
22.00
22.30
23.20 01..50
TV-koledar
Bettyjina druščina, 11.del Skrivnosti, 12/65 del China Beach, 16. del Ekran brez okvirja Risanka Dnevnik
Mladi Indiana Jones, 4/17 del ameriške nanizanke
Rock koncert:
Simple Minds Življenjski slog, dokumentarna serija Delo na Črno, 4/27 del ameriške nanizanke Igrajo: Bruce Willis, Cy-bil Sbepherd, Alyce Bea-sley in drugi.
Hit Depo Video strani
0 Madžarska
5 - Avstrija 2
1		mf	Dobro jutro
			
	TisoC mojstrovin		Cez dan
	Lipova ulica, serija	|®K	Dallas, 154. del serije
	Pogledi od strani		Kdo se bo zadnji smejal?
	Izpovedi prevaranta Fe-	ijgl	Igra
	lixa Krulla, nemški film.		Opoldanski zvon
	1957		Usode, magazin
	Živijo nevarno, 5. del:		Nemščina, za začetnike
	Lunji-hongkonške ogro-	rcjjjj	Dnevnik
	žene ptice ujede		PomoC pri reševanju do-
	Pri Huxtablovih:		mačih nalog
	Cliff postaja pozabljiv		Družinske zgodbe
	Milijonsko kolo		Letni kolobarji
	Regionalna poročila		Teka
	Kultura		Okno
	Visoke Tatre:		Večerna pravljica
	Narodni park v Karpatih		Dnevnik
	Znanost		Dallas, ponovitev
mM	Večerni studio		Panorama, svetovna po-
BSjl	Cisto nora tv, oddaja		litika
	Jerryja Lewisa		SP v rokometu (2), po-
	Fantje iz Brazilije, prosti-		snetek iz Norveške
SE	tucija v Južni Ameriki		Moje noCi pri Maud,
Ban	Attwenger na televiziji		francoski cb film
	The Story of Rock'n'Roll		Dnevnik
	Hard & Heavy video		Dnevnik BBC
	Poročila		
TV SPORED
Petek, 3. decembra 1993
yl0*,k
TV SLOVENIJA 1
20.30
KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO, ameriški barvni film, 1972
Neverjetno duhovita zamenjava in zmešnjava, heh kovčkov: v prvem je brezvredno kamenje, s katerim hoče muzikolog na tekmovanju za bogato štipendijo dokazati svojo tezo, v drugem so tajni dokumenti, ki se jih skušajo polastiti različne službe in v tretjem nakit bogatašinje, ki bi se ga marsikdo rad polastil. (B. Streisand, R. 0'Neal)
UM r/f"*	KANALA	23.10
	PLINSKA SVETILKA, ameriški film, 1944
To prekrasna ljubezenska zgodba je nastala leta 1944. Zanimivo je, da so glavno žensko vlogo ponudili Irene Dunne in Hedy Lamarr in obe sta jo žavrnili. Ingrid Bergman jo je sprejela, kot da bi bila slutila, da bo zanjo dobila Oskarja. Film je dobil tudi nagrado za najboljši scenarij in najboljšo fotografijo. Režija: George Cukor.	
	
iBa	RETE 4	22.40
	SERPICO, ameriški barvni film, 1973
Serpico je mlad newyorški policaj. Pri svojem delu kmalu spozna korumpiranost svojih starejših kolegov. Ker misli, da je to le osamljen primer, zadevo prijavi nadrejenim, vendar se tako znajde v življenjski nevarnosti. Kljub temu, da le za las ubeži zasedi, se ne vda. Režija: Sidney Lumet, igrajo: Al Padno, John Ran-dolph, Jack Kemoe, Barbara Eda - Young.
RAI 3
20.30
NAZAJ V PRIHODNOST,
ameriški barvni film, 1984
Nori znanstvenik trdi, da je odkril, kako potovati v času. Mlademu prijatelju razloži, kako deluje stroj, kmalu nato pa ga ubijejo. Fant se reši v preteklost, v leto 1955, kjer sreča svoje najstniške starše, njihovo prvo ljubezen in seveda tudi svoje rojstvo. Film je doživel velik uspeh, saj je domiselna zgodba zanimivo in humorno uprizorjena. Režija: Robert Zemeckis.
IZBOR IZ SATELITOV

TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 18.30
Pevca pesem sladka
O Vrba, srečna, draga vas domača...
MUSIČ TELEVISION
07.00 Awake on the Wild Si-de; 10.00 Video; 13.00 Grea-test Hite, vodi Paul King; 14.00 MTV On Tour; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 A Very Special Christmas; 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Ponovitve; 00.00 Beavis & Butfriead; 02.00 Chill Out Zone; 03.00 Nočni video
SKVONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Ra-phael; 13.30 Paradise Beach;
14.00	Barnaby Jones; 15.00 Skrivnost Črnega zmaja, 5. del; 16.00 Drugačen svet;
16.45	DJ Kat Shovv; 18.00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach;
20.00	Rescue; 20.30 Growing Pains; 21.00 Rokoborba;
22.00	Cops; 22.30 Code 3;
23.00	Star Trelc 00.00 Nedota-kljM
PRO 7
04.50 Serije, ponovitve; 09,35 Dvorec Hubertus.nem. film;
12.15	Tisoč milj prahu; 13.15 Perry Mason in napačne obsodbe; 16.55 Risanke; 18.55 Nas hrupen dom; 19.25 Rose-anne; 20.00 Poročila; 20.15 Vražji fant, avstr,-novozel. film; 22.05 Raven; 23.10 Mesto angelov, am. akcijski film; 01.50 Poročila
PREMIERE
07.00	Romeo; 09.00 Trpko zmagoslavje, am. kriminalka;
10.45	Sence preteklosti, am. srhljivka; 13.15 Kino '93; 14.30 Moja božična želja; 16.10 Praga, franc.-brit. drama;. 17.40 Boomer; 19.15 Kino '93;
20.15	Doktor-navaden pacient, am. drama; 22.15 Osumljen krivde, am. drama
SATI
09.10 Ponovitve serij; 13.10 Doktor Trapper John; 15.40 Vesoljska ladja Enterprise;
16.45	Tvegaj!; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Pet krat Pet; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Glej, kdo se oglaša II, am. komedija; 21.55 Nogomet; 23.00 Prostitucija leta 1970, nemški film; 00,30 Electric Blue, erotična serija
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Jahanje; 10.00 Euroski; 11.00 Rokomet; 12.00 Nogomet; 13.30 Hokej NHL' 14.30 Tenis, tedenski pregled; 15.00 Triatlon;
16.00	Plavanje, prenos SP s Palme de Mallorce; 18.00 Ameriški nogomet NFL 18.30 International Motosport;
19.30	Športna poročila; 20.00 Tenis, finale Davisovega pokala; 23.00 Boks; 00.00 Hokej NHL 01.30 Športna poročila
RTI
09.00	Serije, ponovitev; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Družinske vezi;
18.45	Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Domači napevi;
21.15	Pri Stanglu, 10. del;
21.45	Pod eno odejo, 10. del;
23.15	Gottschalk; 00.00 Poročilo o poročni noči, erot. film
SKY MOVIES PLUS
14.25 Pancho Bames; 17.00 Fitzwilly; 19.00 Babe Ruth;
21.00	Dead Again; 23.00 K2; 00.55 Kickboxer
MOVIE CHANNEL
15.00	By Love Possessed;
17.00	Dot Goes To Hol-lywood; 18.20 Aliče In Won-derland; 19.15 Shout; 21.00 Near Mrs; 23.00 The Owl; 00.30 Scanner Force
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Shovv;
19.00	Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Prva oseba; 21.00 Šport; 22.00 ITN Poročila;
22.30	European Business;
23.00	Govorimo o jazzu; 00.00 Earthfile
CNN
05.00-22.00 VVorld News;
06.30	MoneyLine; 7.30 World Report; 08.45 CNN New-sroom; 11.30 Business Report;
12.30	Business Day; 13.30 Bua-ness Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 World Business Today; 20.00 International Hour; 22.00 Worid Business Today Upda-te; 22.30 Shovvbiz Today
Uredništvo Izobraževalnih oddaj bo vsak petek od 3. decembra dalje, z namenom, da približa prešernovo poezijo gledalcem vseh starosti, kot-zadnji prispevek v oddaji Znanje za znanje predvajalo uglasbeno poezijo doktorja fig - Franceta Prešerna. Car prispevkov je tako izobraževanje kot visoka umetniška raven. Scenarij in režija sta bila v rokah Vinka Modemdorferja, ki je o svojem delu povedal marsikaj zanimivega.
»Najprej je treba povedati, da je oddaja pravzaprav nastajala več let. Sprva se je pojavila kot ideja, kako uglasbiti najboljše Prešernove pesmi. Tako je nastala, vsaj na začetku, kot glasbeni projekt v sodelovanju s skladateljem Janijem Golobom in pevko Jerico Mrzel. Kot glasbeni projekt smo ga realizirali pred tremi ali štirimi leti. Potem pa, ker se je ideja posrečila, kar se redko zgodi, namreč v glasbe-no-interpretativnem smislu, smo prišli na idejo, da bi poskusili še s televizijsko oddajo, se pravi z drugo obliko, filmsko-scensko.«
Zakaj ste izbrali prav te pesmi?
»V tem izbom so najboljše Prešernove pesmi; Vrba, del Sonetov nesreče, Povodni mož in druge. Pomembno se mi zdi poudariti, da smo jih posneli dvakrat več, kot smo jih kasneje vključili v oddajo. Film je narejen tako, da skozi pesmi lahko zasledujemo tiste bivanjske točke našega poeta, od rojstva do smrti, ki so pomenile menjnike v njegovem pesniškem ustvarjanju in življenju sploh. Lahko bi rekli, da gre za posebno obliko biografije našega pesnika skozi zapete pesmi. Zato smo snemali v Vrbi, v Stari Ljubljani in Kranju, kjer je umrl."
Kaj vam Prešeren pomeni? Navdih, uživanje ob branju
Nanizanki Ljubezen da, ljubezen ne bo v nočnem programu Sova sledila nanizanka Ko se srca vnamejo. Kot napoveduje že njen naslov, je tematika podobna temi nanizanke Ljubezen da, ljubezen ne. Ljubezen je pač ljubezen, nemalokrat tema našega življenja. V novi nanizanki je on John Hartman, svetovalec zelo konservativnega senatorja. Ona pa je Georgie Ann, svetovno znana novinarka, ki je zaradi spleta okoliščin ostala brez prebitega centa. Zadnjih šest mesecev je celo delala kot »kulturna zvezda« - pod to zvenečo, a zelo nejasno oznako se skriva služba v Evrodysneyu. To ni ravno služba za angažirano novinarko, ki je baje imela razmerje celo s Fidelom Ca-
poezije, napotek za življenje?
"Pravzaprav vse to, kar ste našteli. Kar se mene osebno tiče, je Prešeren tisti pesnik, ki me spremlja vse življenje. V vsakem Življenjskem obdobju namreč lahko v njem odkrijete nekaj novega, nekaj zase, kar v tistem trenutku iščete. Tokrat je pomembno še nekaj drugega, kar je prav tako pomembno, kot njegove pesmi, to je glasba. Skladatelj Jani Golob je znal izvrstno prisluhniti glasbi in besedilu. Iz soneta je izluščil tisto glasbo, ki jo je Prešeren v bistvu že napisal...«
V kolikšni meri je Prešeren še aktualen v današnjem času? Svet je postal ena sama velika vas in tako je lahko »uka žeja« potešena tudi v sleherni zakotni vasi, kamor sežejo televizija, radio ali tisk..
»Vedno bolj je aktualen, sploh pa v teh prelomnih tre-
strom. Zaradi finančnih zagat se Georgie pridruži senatorjevemu osebju. Skoraj od prvega trenutka, ko jo on zaloti, kako strastno kadi v njegovi pisarni, med njima vznike simpatija. Seveda ne gre brez stalnih nasprotovanj. Toda Hartmanovo življenje
nutkih. Posebno to velja za Prešernove pesmi z nacionalnim nabojem oziroma sporočilom. Teh v našem izbom nimamo, ker nisem želel narediti politične oddaje, še manj pa sem si želel zasledovati aktualno politično dogajanje v najožjem pomenu besede. Tega imamo namreč na nacionalni televiziji dovolj. Ko govorim o tem, da je aktualen še danes, mislim na njegovo človeško aktualnost.« »Slep je, kdor se s petjem ukvarja« ... Velja to še danes?
»Absolutno in tudi v takrat, v Prešernovih časih, se ni ukvarjanje s kulturo splačalo. Krasna pesem, ki me fascinira zlasti zdaj, ko smo se osamosvojili, ko je postal naš kulturni prostor še manjši, ožji. Osamosvojitev je veliko dejanje in uresničitev velikih sanj, vendar pa je treba reči, da se je s tem naš kulturni svet precej skrčil...«
se je šele začelo zapletati: Ker si Georgie ne more privoščiti stanovanja, sicer nerada sprejme njegovo ponudbo in se samo za nekaj tednov preseh v njegovo hišo. Zmeda se poveča, ko se v hišo preseli tudi varuška njegovih dveh sinov.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 22.30
Ko se srca vnamejo (so ponavadi težave)
Ameriška humoristična nanizanka
r
RADIO
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Za in proti; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Liter, nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo;
8.00	Gospodarski vestnik; 8,40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 18.00 Popevka; 19.30 Stop po-ps; 21.45 igra; 22.20 Koncert: John Prine.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza ; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Zlaza harmonika; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Opera: Er-nani; 20.00 Koncert; 22.15 Radijska igra; 23.00 16 strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.15 Vremenska napoved;
9.45	Mnenjsko rešeto;
10.30	Primorski val 202;
11.00	Hladno, toplo, vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Amerika, 2. del; 19.00 Dnevnik -prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.05 Herboristerija; 9.45 Glasba po izbiri;
10.00	Pregled tiska; 11.00 Randevous; 12.00 Roma-
gna mia; 14,45 Zvoki diskotek; 16.00 Ob 4 popoldne; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Folk; 20.00 Nočni program.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.40 Slov. novice; 8.15 Napoed; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se;
17.00	Anketa; 17.55 Špeckahla - Oddaja BBC; 20.00 Marlboro;
21.00	Odprta dlan; 1.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - Zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 16.20 Zaplešimo skupaj; 18.20 Nebeška vrata - Kino oddaja; 19.20 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport;
19.30	Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr.
Radio študent
11.00	Vžig; 12.00 Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Jocula-tor; 17.30 Kinoburger;
19.00	Tolpa bumov: Clawfincer; 20.00 Prenos iz kluba K4; 0.30 Radiosa-telit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda (pon.); 8.40 Pot-puri; 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga: Za delom (P. Voranc, pripoveduje Štefka Drolc);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Ce-cilijanka '93; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slov. skladatelji na laserskih ploščah; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20,00 Za naše ljudi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.	,
2 2 ^ete*c’ ^ decembra 1993
SLOVENSKA KRONIKA
_____KNEŽA / POGOVOR Z VINCENCEM HOZJANOM_
Če imajo možnost, izkoristijo vsak potok
Prihodnost molih hidroelektrarn no Tolminskem je svetlo
Tolminska občina je s svojimi tremi dolinami (Soško, Idrijsko in Baško) za elektrifikacijo zelo zahtevna. Za njeno zadostno oskrbo bi potrebovali blizu sto transformatorskih postaj. Po drugi strani je k sreCi dovolj bogata s hitrimi vodami in zato tudi primerna za vsaj delno potešitev slovenske energetske žeje. To naj bi potešile predvsem male vodne elektrarne. Nekaj takšnih že stoji in proizvaja elektriko predvsem za njihove lastnike, nekaj te energije pa že teCe tudi v javne daljnovode. Trenutno gradijo takšno malo HE na Krajcarci v Trenti in na potoku Knežca v Baški grapi. O gradnji takšne male hidroelektrarne smo se pogovarjali z direktorjem družbe Knežca d. o. o. Vincencem Hozjanom.
Vincenc Hozjan
Ta teden je bil pri vas sklican sestanek o gradnji malih elektrarn. Kaj lahko poveste o njem?
»Namen tega sestanka je bil, da bi se skupaj z elektrogospodarstvom in
slovenskim sekretarjem za enegretiko Borisom Sovičem pogovorili o problemu, ki je nastal z gradnjo. Gre za obnovo daljnovoda, s katerim naj bi zagotovili prenos v dolini potoka Knežce pridelane električne energije do transforma-torke postaje v Tolminu.«
Na Knežci že dela mala hidroelektrarna, ki so jo zgradile Soške elektrarne iz Nove Gorice. V kratkem bodo pognali še eno. Tu so tudi vaši načrti. Kako daleC ste z njihovo realizacijo?
»Imamo že odobreno gradbeno dovoljenje, imamo vse potrebne papirje. Smo tako rekoC pred izgradnjo. IšCemo še vire financiranja. Določena sredstva smo že dobili v obliki subvencioniranja obrestne mere.«
Kolikšno moC bo imela vaša mala hidroelektrarna?
»1250 kilovatov. Za družbo Knežca, v kateri nas je kar nekaj družbenikov, pretežno domačinov, ki si bomo z izgradnjo elektrarn - ne samo te, o kateri govoriva - proizvodnjo in prodajo elektrike, zagotovili vir za preživljanje.«
To je res majhna elektrarna, ki slovenskemu gospodarstvu
Strojnica male hidroelektrarne Knežke ravne 1 (Foto: Vojko Cuder)
ne bo prinesla kdo ve koliko energije ...
»Povedati moram, da je samo na KnežcPpro-stora‘za kar deset malih
Državni sekretar za energetiko Boris SoviC je v torek, 30. novembra, simbolično pognal v obratovanje MHE Knežke Ravne 2, ki jo je tako kot MHE Knežke Ravne 1 zgradilo podjetje Soške elektrarne iz Nove Gorice. MHE Knežke Ravne 1 je bila zgrajena leta 1977 in je bila prva takšne vrste v takratni Jugoslaviji. Bila naj bi vzorCna MHE v znamenitem slovenskem načrtu ”Sto malih elektrarn”.
elektrarn, ki bodo lahko dajale okoli devet megavatov, to pa je toliko, kolikor daje na primer HE Solkan. V vseh deset pa bo družba (vključno z zasebnim kapitalom) vložila bistveno manj denarja kot ga je za HE Solkan. In ne pozabimo: na Tolminskem in drugod po Sloveniji je takšnih potokov, rek in reCic še in še. Sedaj deluje na Knežci ena, v kratkem bodo priključili še eno konCano MHE, ne bo dolgo, ko bomo
svojo elektrarno priključili tudi mi, kar nas je v družbi Knežca d. o. o. Zato potrebujemo veliko močnejši daljnovod, kot je sedanji. Ta pa stane. Okoli 120 milijonov tolarjev, kar je le nekaj manj kot naša MHE. Sklenili smo združiti moči. Nekaj bo zanj prispevala družba Knežca d. o. o., nekaj bodo dale Soške elektrarne, nekaj pa država iz ta-koimenovanega demografskega tolarja.«
Vojko Cuder
PIRAN / NEZAUPNICA VLADI
SEŽANA / SKUPŠČINA
Opozicija po dveh letih zrušila nepriljubljeno vodstvo
Andrej Grahor kljub večjemu številu prisotnih poslancev no glasovanju ni dobil potrebnih 23 glasov
Tudi takšna je lahko poslanska demokracija
Pirančani so ob vlado (Foto: S. Živulovič)
Na tajnem glasovanju o zaupnici občinskemu izv-šnemu svetu je 21 odbornikov piranske skupščine glasovalo za vlado Andreja Grahorja. Da bi se ta obdržala, pa bi morala dobiti najmanj 23 glasov. Izvršni svet je sedaj v odstopu, predlagatelji glasovanja pa morajo v desetih dneh predlagati novega mandatarja občinske vlade.
Kriza piranske skupščine, ki zaradi prepirov med podporniki Grahorja (elani Združene liste in še nekateri odborniki, ki so bili tako ali drugače v navezi z izvršnim svetom) ter njegovimi »rušitelji« ni delovala vse od letošnjega maja, se s tem približuje koncu. Takoj po glasovanju o zaupnici so odborniki brez večjih zapletov razrešili nekaj nujnih zadev, ki prej
zaradi prepirov niso prišle do obravnave. Sprejeli so odlok za razširitev pokopališča, na katerem je trenutno le še nekaj prostih pokopnih mest. Sprejeli so tudi prostorske ureditvene pogoje za tista območja v občini, za katera še ni bilo utreznih prostorskih aktov in zato občani tam niso smeli izvajati niti najnujnejših gradbenih posegov in adaptacij. Opravili so tudi imenovanja vodilnih delavcev v javnih zavodih - predvsem šolah in vrtcih.
Sedaj pa Čaka občinske politike naporno iskanje primernega mandatarja, ki bi lahko dobil dovolj številno podporo odbornikov, da ne bodo veC možne blokade skupščine zaradi strankarskih politikantskih igric.
Boris Vuk
Tako kot nekatera zasedanja sežanske občinske skupščine niso imela sre-Ce s sklepčnostjo, tudi zadnje, 22. po vrsti ni bilo preveč uspešno. Seja, ki je sicer imela le dvanajst točk, se je končala s tem, da so delegati polnoveljavno potrdili zapisnik s prejšnje seje, niso pa veC mogli sprejeti niti dveh sklepov naslednje točke.
Pri točki pobude in vprašanja so se dotaknili najbolj žgočih občinskih zadev, kot so gradnja vodovoda in nepravilnosti, ki so se pojavile v zvezi z njo, ustavitev prodaje stanovanj v delu Sežane, imenovane Stari grad in načrtov, ki jih ima IS v zvezi s to lokacijo, o (ne) prioriteti obnove OS Komen, o tem, kdo da je sestavljal prioritetni vrstni
red za obnovo centralnih in podružničnih šol v občini, o lokacijah za gradnjo bencinskih servisov, za katere se zanima podjetje Petrol iz Ljubljane, predrage zimske službe, ki ji je občinski proračun po mnenju enega od delegatov namenil preveč denarja (»saj na Krasu nimamo i ■Sibirske zime«), pa vse do zahtevanega odgovora, kje je občinska vlada dobila denar, da si je lahko privoščila »martinovanje«.
Ko je predsednik skupščine hotel dati na glasovanje vsaj dva sklepa - naj v bodoče postavljale! vprašanj in pobud to storijo v pisni obliki ter da bi to točko za naprej postavili na konec sej - tega ni mogel storiti. V dvorani je bilo premalo delegatov.
Vojko Cuder
VESTI Z GORENJSKE
MLJED - Večina blejskih hotelov, ki so tradicionalno zasedeni za božiCno-novoletne praznike, je v postopku denacionalizacije. Kot nam je povedal predsednik občinske vlade Jože Resman, še noben od primerov ni blizu rešitve; podobno je tudi v primeru blejskega otoka, kjer vlogo Cerkve za denacionalizacijo rešuje ministrstvo za kulturo. (V. B.)
lOTIMU - Z realizacijo »Bohinjske loterije«, katere javno žrebanje bo v soboto v hotelu Kompas v Bohinju, ne bo nobenih problemov, nam je včeraj zatrdil Jaka Rozman, predsednik organizacijskega odbora. Povedal je, da jim je odpoved Krimske loterije pred časom povzročila nemalo problemov, da so javnost
prepričali, da je z Bohinjsko loterijo vse v redu. Izkupiček od zbranih sredstev nameravajo vložiti v objekte, ki bodo potrebni za svetovno mladinsko prvenstvo v smučarski kombinaciji, ki bo, kot nam je povedal Rozman, leta 1997 v Bohinju.	(V. B.)
'IBMIijJ - Avgusta letos so v Kranju pričeli z gradnjo nove cerkve ob Blehveisovi cesti. Cerkev bo posvečena Sv. Mode-stu, v nedelja pa bo gradbišče - načrt za gradnjo je pripravil arhitekt Vladimir Brezar, izvajalec pa je SGP Gradbinec Kranj -obiskal nadškof dr. Alojzij Šuštar in blagoslovil temeljni kamen, ki izvira iz svetišča pri Gospe Sveti, zibelki slovenstva na Koroškem.	(V. B.)
Zakon o okrajih ne upošteva meril
CERKNICA - Predstavniki cerkniške oblasti so z velikim začudenjem sprejeli predlog zakona o upravnih okrajih, ki ga je pred slabim mesecem sprejela vlada. Iz predloga je po njihovem mnenju oCitno, da je predlagatelj ravnal pristransko in da je merila za določitev središč okrajev upošteval le v določenih primerih.
Ta merila pravijo, da morajo biti sedeži okrajev določeni tako, da omogočajo smotrno in učinkovito delovanje upravnih služb, kakor tudi dobro dostopnost upravnih funkcij Cim večjemu številu ljudi. Po mnenju cerkniških občinskih mož Cerknica tem kriterijem ustreza, saj pred Logatcem prednjači tako po številu prebivalcev, zaposlenih, po površini in številu naselij. Občina ima prav tako na voljo vse potrebne prostore, kadre in opremo, ki so nujni za vzpostavitev regijskega centra. Cerknica predstavlja tudi gravitacijsko in prometno središče obeh občin, saj sta tako Rovte (občina Logatec) kot Babno polje (občina Cerknica) od kraja Cerknica oddaljena približno 30 kilometrov. Občinski IS je zato državnemu zboru predlagal, naj k zakonu sprejme amandma, po katerem bi sedež 24. okraja postala Cerknica in ne Logatec, kot je predvideno sedaj. (M. G.)
POSTOJNA / POSVET O LOKALNI SAMOUPRAVI
Zameglitev bistva
Ce državni zbor ne bo upošteval bi- V razpravi, ki je sledila predstavitvi
stvenih sprememb v zvezi s pristojnostmi, premoženjem in financiranjem bodočih občin, bo državni svet prisiljen zahtevati razpis referenduma o zakonu o lokalni samoupravi. To je ena od pomembnejših odločitev, ki jo je bilo slišati na včerajšnjem posvetu o lokalni samoupravi v Postojni. Na njem sta državni svetnik dr. Ivo Benkovič, ki v državnem svetu zastopa interese občin Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana, ter sekretar komisije za regionalni razvoj v D§ Primož Heinz, pojasnila še druga stališča in sklepe tega organa do sprejemanja zakona o lokalni samoupravi. Kot sta dejala, gre po mnenju DS za enega najpomembnejših zakonov, zato je za njegovo uskladitev in dorečenost potrebno dovolj Časa. Med temeljne pogoje za pripravo zakona sodijo tudi vzporedne razprave in sprejem zakona o območjih upravnih okrajev, zakona o urejanju sodišč ter o financiranju javne uprave.
stališč, so predstavniki IS, predsedstva, strank in krajevnih skupnosti v celoti podprli mnenje DS in pri tem večkrat izrazih zaskrbljenost nad dejstvom, da se v reformo lokalne samouprave spuščamo brez jasnega koncepta. Ob tem so opozorili na zamegljevanje pravih (vsebinskih) problemov lokalne samouprave, saj so se vse dosedanje razprave vrtele v glavnem okoli tega, kje bodo prihodnje občine in katera območja bodo pokrivale, namesto da bi spregovorile o njihovih pristojnostih in financiranju.
Udeleženci posveta so se strinjah, da je potrebno počakati na razplet današnjega zasedanja državnega zbora, na katerem bodo glasovali tudi o spornem zakonu. Ce stališč državnega sveta poslanci ne bodo upoštevali, bo svet najprej uporabil pravico odločnega veta, Ce z njim ne bo uspel, pa bo zahteval referendum.	(M. G.)
KRANJ / ZIMSKA SLU2BA
Pripravljeni na sneg
Kranjsko Cestno podjetje ima na razpolago 47 tovornjakov
Pripravljenost zimske službe kranjskega Cestnega podjetja pred zimsko sezono je bila rdeča nit včerajšnje - že sko-^aj tradicionalne - novinarske konference. Novinarjem je bi-|a posredovana cela vrsta podatkov - Cestno podjetje Kranj jota na skrbi 3600 kilometrov avtocest, 600 kilometrov pri-tdjuekov na avtoceste, 100 kilometrov magistralnih cest, preko .400 kilometrov regionalnih cest, skupaj z drugimi pa skrbijo tudi za prek 500 kilometrov lokalnih cest. Kot so povedali odgovorni, prejšnjo sezono zaradi »zelene zime« posebnih problemov z vzdrževanjem gorenjskih cest niso irtieli, situacija pa je letos povsem drugačna. 2e v enem mesecu so na primer porabih 600 ton soh, ki je sicer po celi dr-Savi potrebujejo okrog 2.500 ton. Lani pozimi so porabih za vzdrževanje gorenjskih cest 90 milijonov tolarjev, Ce pa bo letošnja zima taksna, kakršen je bil njen začetek, bodo seveda tudi stroški veliko višji, je bilo slišati na novinarski konferenci. V svoji motorni bazi ima kranjsko Cestno podjetje poleg drugega na razpolago 47 tovornjakov s plugi oziroma soljo, zmanjSah pa so Število deZumih delavcev na sedežu podjetja, tako bosta na primer področji Kranja in Radovljice pokrivala dva dežurna cestna delavca.
Govorih so tudi o problemu pluženja pločnikov, kjer so odgovorni zatrdih, da bodo pločniki na Gorenjskem očiščeni v 24 urah, predstavnik prometne policije pa se je obregnil ob nespoštovanje voznikov tovornih vozil s priklopniki, ki se kljub bistveno slabšim razmeram ne umaknejo z vozišča sami od sebe.	Vine Bester
GORNJA RADGONA / PRAŠIČEREJA
Farma v Podgradu še vedno dela
Obljubljenih 30 milijonov šilingov ni od nikoder
V Podgradu pri Gornji Radgoni so pred mnogimi leti zgradili veliko farmo prašičev, ki se je je zaradi množice objektov prijel vzdevek »Hollywood«. Farma pa je že vrsto let zaradi ekološkega onesnaževanja in predvsem neznosnega zasmrajanja termalnega zdravilišča v le nekaj sto metrov oddaljeni avstrijski Radgoni tarCa napadov domačih ekologov in prizadetih Avstrijcev.
Prav zato je že leta 1990, ko je farma Se poslovala v okviru pozneje razpadlega sistema ABC Pomurke, slovensko ministrstvo skupaj z vodstvom radgonske občine sprejelo odločitev za razselitev prašičev iz farme Podgrad na veC mini farm pri kmetih. Za razselitev so pripravili program, ki so ga
bili Avstrijci pripravljeni finančno podpreti. V zadnjih treh letih so na območju občine Gornja Radgona zgradili 58 razpršenih mini farm z blizu 9.000 stojiSCi za prašiče. Gradnjo dosedanjih farm je do petine vrednosti naložb financirala država, ostalo pa so prispevali kmetje sami.
Farma pa kljub nadomestnim gradnjam še redi okoh 12.000 prašičev in je Se zmeraj polno zasedena.
Zato, da farme niso raz-sehh, naj bi bilo krivo slovensko ministrstvo za kmetijstvo, ki ni uredilo pravnih osnov za razselitev. Nasi državni organi pa že več kot dve leti zavlačujejo s podpisom meddržavne pogodbe z Avstrijo o razselitvi oziroma ukinitvi forme v bližini letoviškega
kraja Bad Rakesburg. Na osnovi omenjene pogodbe so Avstrijci pripravljeni za razselitev dati 30 milijonov Šilingov posojila. Na naSi strani morajo novim farmerjem zagotoviti, da dokupijo ali najamejo dovolj zemlje.
Pri izhoru lokacij gradnje novih farm je treba upoštevati tudi temeljno prostorsko in ekološko zahtevo. Doslej so uspeh zagotoviti le prostorski plan in sredstva za gradnjo hlevov okoli 70 mini farm. Eno stojišče stane okoli 1000 nemških mark. Doslej so zagotovili sredstva le za gradnjo mini farm, ki jih gradijo s 26 odstotki nepovratnih sredstev, 34 odstotkov naj bi bilo avstrijskega posojila, ki ga še ni, 40 odstotkov pa naj bi pri-spevah farmarji sami.
Na farmi naj bi redili okrog 12 tisoč prašičev (Foto: S. 2.)
Ker farmi nihče ni prepovedal vzreje pujskov do klavne teže, ta Se zmeraj dela s polno zmogljivostjo, Čeprav naj bi v njej vzrejah le plemenski zarod. In ker je stanje nespremenjeno in farma s smradom Se zme-
raj odganja goste iz termalnega kopališča v avstijski Radgoni, od Avstrijcev tudi ni 30 milijonov šilingov. Naša stran pa omenjeni denar za razselitev nujno rabi.
Boris Hegeduš
Ob glasbenem založništvu od zdaj tudi radijska postaja (Foto: Jože 2ura)
Sraka odslej tudi radijska postaja
NOVO MESTO - S prvim decembrom je v Novem mestu pričela oddajati zasebna radijska postaja Radio Sraka. Tako je glasbena produkcija in založništvo Sraka d. o. o. razširila svojo dejavnost. Direktor tega družinskega podjetja Drago Vovk je v slovenskih pa tudi Širših glasbenih krogih poznan in uveljavljen že veC kot deset let. Pred nekaj leti so zaceli s snemalnim študijem in nato dejavnost razširili na glasbeno založništvo, kjer imajo za sabo že 100 kaset in veC kot 20 CD ploSC z vrhunskimi imeni slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe.
O radiu pa pravi: »Naša zelja je, da bi postali povsem drugačni od Studia D. Zehmo imeti program s konceptom - vsebino. Vemo, da bo to izredno težko, da se bomo razvijali - odstopili od sedanje zamisli, vendar brez poslušalcev ni objav in brez tega ni preživetja. Med tednom bo program informativen s poudarkom na obrti in podjetništvu, z obilico glasbe, ob sobotah pa od zore do mrka narodnozabavna glasba s humorjem, željami, Čestitkami itd. V nedeljo pa, ko vse postaje tržijo, Startamo na večinsko publiko z dobro glasbo - rock, country, jazz«.	Jože Zura
GLOSA
Usoda v rokah
Tudi dan celjske vlade, ki je oni dan ob omenjanju delavskega razreda takoj skočil v zrak, ni mislil nič slabega, morda le na boga. Ki je enim dal modrost, drugim pa veliko za povedati.
Prilika je bila naslednja. Ko so predstavniki Stor-skih Zelezarjev v obupu omenili, da bodo, če bo slo tako naprej, morali Storski Zelezarji usodo vzeti v svoje roke, je omenjenega gospoda zmotilo prav po nemarnem izrečeno ime delavskega mzreda. V Ljubljani, je rekel, se morda res dogajajo svinjarije in Železarska lobiranja, toda menda ne more kot krščanski demokrat pristajati na grožnje, da bo delavski razred stvari vzel v svoje roke. Tega, je Se dodal, smo imeli v naši neslavni zgodovini vse preveč in z vladavino proletariata nimamo prav dobrih izkušenj. Kako naj gospodu, ki mu poenostavljenega idejnega prepričanja ne otopijo niti lačne množice, zdaj mezdni delavci dopovejo, da je bilo z jemanjem stvari v svoje roke mišljeno nekaj povsem drugega. Namreč to, da potem, ko niti slovenski jeklarski menedžment niti slovenska politika nista uspela v treh letih kaj resneje posanimti železarstva - vmes pa so ga vsi skupaj nekajkrat prodajali šarlatanom, izločali dejavnosti in jih oddajali v najem znancem ali pa to vsaj poskuSali - prihajajo časi, ko lahko železarji pmv zares vzamejo usodo v svoje roke. Pa ne tolikanj svojo proletarsko usodo, temveč usodo vseh pametnjakovičev, ki po pisarnah po kardeljansko sestavljajo dietne menije za že tako shirano kmvo. Takrat bomo vsi pomolili, pa naj priznavamo boga ali obstoj slovenske mzredne družbe po vzoru zgodnjega kapitalizma v Angliji.	Brane Piano
SLOVENSKE GORICE / CESTE
Modernizacija cest -razvojno okno v svet
Prihodnje leto bo treba začeti vračati najeta posojila Več posluha države za krajevne ceste
Občina Lenart v Slovenskih goricah si že dalj Časa prizadeva razviti in usposobiti cestno omrežje. Modernizacija cest je vključena tudi v program občinskega samoprispevka, ki se prihodnje leto izteka, s tem pa bo konec namenskega zbiranja denarja, ki ga v zadnjih letih dodatno bogatijo še z velikimi prispevki občanov. Prav lastna sredstva ljudi, ki so življenjsko odvisni od krajevnih cest in poti, so doslej veliko prispevala k razrešitvi cestnega omrežja v zunanjih krajevnih skupnostih.
Občinski izvršni svet v Lenartu v Slovenskih goricah je že izdelal osnutek programa cestnega razvoja v prihodnjem letu. Zaradi velikega obsega del v letošnjem letu bodo prihodnje leto lahko uresnicih samo
prednostne naloge, saj bodo morali pričeti vračati najeta posojila, brez katerih letos ne bi mogli kaj prida postoriti. Kljub velikim željam in zahtevam krajevnih skupnosh ostajajo dokaj realni in obsega del bistveno ne povečujejo. Prihodnja leta bodo dah prednost urejanju cestnih odsekov Lormanje-Lenart, Lokavec-Stogovci, Bene-dikt-Trije Kralji, Cogetinci-Cerkvonjak in Drvanja-Ba-ckova. V program so uvr-stili tudi odsek ceste Ledi-nek-Sv. Ana, pri katerem odločno vztrajajo v krajevni skupnosti, ki je gradnjo tega odseka tudi uvrstila v program občinskega samoprispevka. Za načrtovani program bodo potrebovali dobrih 93 milijonov tolarjev, kar za lanske razmere Se zdaleč ni majhna števil-
ka. Denar bodo zbirali z občinskim samoprispevkom, proračunom in prispevki občanov samih, pričakujejo pa tudi nekaj sredstev iz naslova razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji.
Brez hitrejšega razvoja cestnega omrežja si pri Lenartu ne znajo predstavljati celovitega razvoja podeželja. Hkrati ocenjujejo, da bi morala imeti država veC posluha tudi za krajevne ceste in ne samo za kategorizirane. Vsa bremena za njihovo modernizacijo in vzdrževanje namreč nosijo krajevne skupnosti oziroma ljudje, ki živijo ob njih. Visoki so zlasti stroški zimskega vzdrževanja, za katere jim že od zaCetka zime počasi zmanjkuje denarja.
Marjan Toš
MARIBOR / IZOBRAŽEVANJE
Doba usposablja za življenjsko uspešnost
Pri najbolj znanem mariborskem zasebnem zavodu za izobraževanje Doba se dvanajst slušateljev že izobražuje v okviru novega 60-umega programa Usposabljanje za življenjsko uspeSnost. Program poteka v okviru projekta Funkcionalna pismenost, ki sta ga pripravila Andragoški center Slovenije in Zveza ljudskih univerz Slovenije. Doba se je lotila programa v sodelovanju z mariborsko območno enoto Zavoda za zaposlovanje. Poleg Zavoda za zaposlovanje financira program tudi Ministr-stvio za šolstvo Republike Slovenije.
»Cilj programa je pridobivanje sploSne razgledanosti ter razvijanje spretnosti in znanj na področju razumevanja v različnih družbenih okoliščinah, razumevanje in tvorjenje ustnih in pisnih sporočil, pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti na podroCjiu računanja. Prav tako je cilj programa vplivati na nekatere psihosocialne značilnosti razvoja osebnosti in zviševanja osebne avtono-
mnosti posameznika v skupini. Udeleženci izobraževanja naj bi v okviru vključevanja v ta program spoznali, da daje znanje občutek zadovoljstva in samozaupanja, kar naj vpliva na njihovo navdušenje za na-daljne izobraževanje,« nam je povedala ravnateljica Dobe prof. Jasna Dominko Baloh.
»Ciljna skupina so mlajši odrasli z največ desetimi let šolanja,, stari od 15 do 25 let, ki si niso pridobili osnovnega znanja, potrebnega za sporazumevanje v različnih družbenih okoliščinah in so brez poklica. Vsebine programov zajemajo proste teme iz vsakdanjega življenja, družine, družbenega in delovnega okolja, kulture, narave, politike.
Se tako preprosta tema je lahko pomembno izhodišče, saj izhaja iz osebnega doživljanja. Pri učenju uporabljamo predvsem naslednje metode in uCne pripomočke: igranje vlog, študij primerov, delavnice, razgovori, diskusije, oglede predstav in video programe.«
Janko Štruc
IZ VELENJA IN CELJA
Manj brezposelnih
Velenjsko podjetje Elektrokovina je poskrbelo za nenavaden statistični podatek. Ker je podjetje ponovno pričelo zaposlovati svoje nekdanje delavce, se je brezposelnost v občini zmanjšala. V velenjski enoti zavoda za zaposlovanje je bilo septembra prijavljenih več kot 2800 iskalcev zaposlitve, oktobra pa več kot sto manj. (B. P.)
Zaščita slovenskega medu
Slovenski Čebelarji imajo 160 tisoč Čebeljih panjev in skoraj 50 opazovalnih postaj, sedem veterinarjev se ukvarja z boleznimi Čebel, en svetovalec pa Čebelarjem pomaga pri vzreji Čebel. Domači Čebelarji so lani pridelali 2400 ton medu najboljše kakovosti. Toda tajnik Čebelarske zveze Slovenije Milan Rotaus ni zadovoljen z odnosom države do Čebelarjev. Na nedavnem pogovoru Čebelarjev iz celjske regije je dejal, da bi morala država slovenski med zaščititi kot blagovno znamko in tudi ljubljanskemu Medexu prepovedati uvoz manj kakovostnega medu. Čebelarji zahtevajo vsaj uvedbo zaščitnih uvoznih taks, saj imajo mnogi doma že dve letni zalogi pridelanega medu.	(B. P.)
24
Petek, 3. decembra 1993
ŠPORT
ALPSKO SMUČANJE / PREDSTAVITEV SELEKCIJE ZSŠDI
Za uresničitev ambicioznih načrtov poudarek na mladih
V organizaciji ZSŠDI konec januarja tudi tekma za točke FISI
Letošnjo selekcijo ZSSDI sestavljajo zelo mladi tekmovalci (Foto Ferrari/KROMA)
Program tekmovanj za točke FISI			
Mladinci			
8. januar 1994	VSL	16. januar 1994	SL
9. januar 1994	SL	23. januar 1994	VSL
16. januar 1994	VSL	6. februar 1994	VSL
22. januar 1994	VSL	13. februar 1994	SL
23. januar 1994	SL	20. februar 1994	SG
29. januar 1994	VSL	4. marec 1994	SG
30. januar 1994	SL	5. marec 1994	VSL
5. februar 1994	VSL	6. marec 1994	SL
6. februar 1994	SL		
14. februar 1994	SG	Baby/Cicibaxii	
26. februar 1994	VSL	9. januar 1994	VSL
27. februar 1994	VSL	23. januar 1994	SL
13. marec 1994	VSL	6. februar 1994	VSL
		13. februar 1994	SL
DeCki/Deklice		27. februar 1994	VSL
9. januar 1994	VSL	20. marec 1994	VSL
Ostale smučarske prireditve			
30. januar 1994	Pokal treh dežel		Devin
27. februar 1994	Zimske športne igre		SPDT
27. marec 1994	zamejsko prvenstvo		Devin
Rado Gruden
Z zamejskim prvenstvom 12. decembra v Sap-padi se bo tudi pri nas uradno začela letošnja (ali pa končala lanska, saj gre za odpadlo lansko prvenstvo) smučarska sezona, v kateri bo tako kot v zadnjih letih najveCja pozornost veljala nastopom elanov selekcije ZSSDI, ki je nekakšna zamejska smučarska reprezentanca, od katere vodstvo in sponzor	Indules
pričakujeta uveljavitev na pokrajinski in deželni ravni.
Letošnja ekipa je zelo mlada, pri izbiri pa so upoštevali predvsem lanske rezultate in pa tudi pripravljenost mladih tekmovalcev in njihovih starSev, da v čim večji meri sodelujejo pri izpeljavi dokaj ambicioznega programa. Zavedati se je namreč treba, da je smučanje izredno drag Šport, da sredstva, ki jih z veliko dobre volje namenja sponzor ne zadoščajo niti za kritje stroškov strokovnega kadra. Zato glavno breme leži na društvih in pa na starših. Druga velika »pomanjkljivost« zamejske smučarske selekcije pa je v tem, da so smučišča od Trsta precej oddaljena, kar še dodatno obremenjuje društvene proračune, postavlja pa tudi druge probleme, med katerimi prav gotovo niso na zadnjem mestu Šolske obveznosti mladih tekmovalcev, ki zaradi tekmovanj večkrat izgubijo kak dan pouka.
Vodstvo ekipe je v glavnem isto kot lani, nespremenjen pa je tudi
strokovni kader. Celotno strokovno delo bo vodil Dušan Videmšek, za selekcijo pa bosta skrbela Se Boštjan Gašperšič in Aleš Poljak. Seveda pa je tu Se cela vrsta doma vzgojenih vaditeljev brez katerih bi bilo delo po društvih izredno težko. Kar zadeva program dela, pa je trener SD Mladine Andrej Žvab opozoril, da bi morali veC pozornosti posvetiti delu v poletni sezoni.
Predsednik pokrajinskega odbora ZSSDI Livio Valencie pa je ob predstavitvi smučarske selekcije poseben poudarek namenil tekmovanju za 1. Trofejo ZSSDI, ki ga bo 30. januarja 1994 organizirala smučarska komisija združenja, vključeno pa je v uradni koledar italijanske smučarske zveze FISI. Za točke FISI se bodo pomerili elani in Članice, dame in veterani. Gre za prvo uradno tekmovanje smučarske zveze, ki je poverjeno slovenskim športnikom, do njega pa so prišli po dolgoletnih prizadevanjih in ob pomoči zastopnika FISI za Trst Hlavatyja, ki je podprl zahtevo ZSSDI.
Ob uradnem koledarju tekem, na katerem bodo nastopali tekmovalci selekcije ZSSDI, bodo slovenska društva organizirala še tri večje prireditve. Tako bo SK Devin 30. januarja organiziral tradicionalni Pokal treh dežel, 27. februarja bodo v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst Zimske športne igre, letošnje zamejsko prvenstvo pa bo 27. marca, organizator pa bo SK Devin.
Smučarska selekcija ZSŠDI 1993/94
Baby (1985) Mateja Paulina Roberta Puric	SK Devin SK Brdina	1985 1985
Cicibanke (1983/84) Martina Bogateč Nika Furlani	SD Mladina SK Devin	1984 1983
Cicibani (83/84) Patrik KocjanCiC	SK	Devin Matej KrižmanCiC SK Devin	1983 Erik Piccini	SK	Brdina Giorgio Pitacco	SK	Brdina		1983 1983 1983
Deklice (1981/82) Ingrid Bianchi	SK Brdina	1982
DeCki (1981/82) Borut Bogateč	SD Mladina	1982
NarašCamice (1979/80) Fjona Mezgec Karin Mezgec	S K Brdina SK Brdina	1980 1980
Mladinke (1975/78) Valentina Suber	SK Brdina	1976
Mladinci (1975/78) Peter Ferluga Christian Volpi Peter Ferila Alex Prašelj	SK Brdina SK Brdina SK Brdina SD Mladina	1975 1975 1977 1977
Vodstvo selekcije Odbor Koordinator	Stojan SosiC
Vodja programov	Dušan Videmšek
Zdravnik	Rafko Dolhar
Tajnica	Sonja Pitacco
Blagajnik	Ervin Mezgec
Mladinci	
Trener	Dušan Videmšek
Odgovorni	Rado Suber
Pionirji	
Trener	Boštjan Gašperšič
Odgovorna	Zora VukiCeviC
Baby in cicibani	
Trener	Aleš Poljak
Odgovorna	Sarah SosiC
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO TRST in
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
prirejata
ob 10-letnici delovanja športno medicinske ambulante
POSVET O ŠPORTNI MEDICINI
ob 20.00 predstavitev knjige dr. Boruta Spacala HIMALAJA - ZDRAVNIŠKE BELEŽKE ob 20.30 predavanja
dr. Vanja Vuga: ŠPORTNE POŠKODBE dr. Irena TavCar: VITAMINSKO -ENERGETSKI NAPITKI PRI ŠPORTU:
DA ALI NE?
Prosvetni dom na Opčinah, danes, 3. decembra 1993
Vabljeni Športniki in športni delavci!
CONI / »DIETRO LE QUINTE«
NOGOMET / PO ODLOČITVI DEŽELNE ZVEZE O KAZNOVANJU 3TANDRE2CEV
Med nagrajenci tudi poletovec Ostrouška
Pri Juventini se ne vznemirjajo in čakajo na odločitev o pritožbi
Predsednik Marchi je prepričan, da je pravica na njihovi strani
Dolgoletni odbornik, zdaj pa elan nadzornega odbora Poleta Srečko (Felice) Ostrouška, je bil pred dnevni deležen lepega priznanja. Njemu in osmim drugim zaslužnim športnim delavcem iz tržaške pokrajine je CONI - na pobudo ko-talkarske zveze - na svojem sedežu v Ul. Fa-bio Severo podelil nagrado, imenovano »Die-tro le quinte«. 2e sam naziv priznanja pove, da je CONI hotel nagraditi tiste odbornike, ki so s tihim, nesebičnim ter požrtvovalnim prostovoljnim delom iz ozadja veliko prispevali k razvoju športa v svojem okolju. Kdor Ostrouško pozna, pa ve, da si je priznanje prav gotovo zaslužil. Čestitamo!
Vest o kaznovanju Ju-ventine s štirikratnim 0:2 brez borbe, ki zadeva tekme Standrežcev proti Pro Fiumicellu, Ponzia-ni, Flumignanu in Cor-moneseju, je dvignila precej prahu. To je tudi razumljivo, saj to pomeni, Ce bo kazen obveljala, da bodo morali pri Juventini precej spremeniti naCrte, ki so jih imeli v zvezi z letošnjim promocijskim prvenstvom. Namesto ambicioznega nastopanja in boja za prva mesta bo morala Juventina startati z zadnjega mesta s 6 točkami (vCeraj smo na podlagi uradnega sporočila deželne nogometne zveze - tako kot ostali deželni Časopisi - objavili vest, da ima Juventina zdaj 8 točk).
Toda v taboru Juven-tine se za zdaj ne vznemirjajo preveč. Kazen zanje ni dokončna in bodo uporabili vsa sredstva, ki jim jih dopuščajo predpisi, da bi dokazali, da imajo prav oni. Kot nam je povedal predsednik Juventine Lado Marchi, so že zaceli pritožbeni postopek in Čakajo, da jih komisija za pritožbe pri deželni nogometni zvezi Cim prej poklice, da pojasnijo celotno zadevo. »Davide Brumatti je v zadnji tekmi lanskega mladinskega prvenstva dobil Četrti rumeni karton in bi moral na prvi uradni tekmi v novi sezoni počivati. Mi smo pred prvenstvom nastopili na uradnem turnirju v Fari in po našem mnenju je
Posnetek (Foto KROMA) s sporne tekme med Ponziano in Juventino
Brumatti kazen prepove-	bliciteto. Vodstvo Juven-	osrednjo nogometno
di ene tekme takrat od-	tine bo o morebitnih do-	zvezo za amaterje v Ri-
sedel,« pravi Lado Mar-	datnih potezah v teh	mu, Ce deželna pritožbe-
chi, ki se tudi ne strinja	dneh še razpravljalo,	na komisija ne bo
s tem, da bi celotni za-	vsekakor pa se namera-	sprejela njihovih razlo-
devi dajali preveliko pu-	va pritožiti tudi na	gov. (rg)

KOŠARKA / PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Med Cicibono in Kontovelom derbi številka sedem
Vanja Jogan
Osrednje srečanje 6. kola v tržaški skupini promocij-skega prvenstva bo derbi J^sd Cicibono in Kontove-Jpni, ki se bosta po dveh le-ponovno pomerila med Seboj. Moštvi se bosta borili ^ prestiž, a predvsem za to, jia ohranita stik z ekipami, so na prvih mestih, saj je Vsak poraz v medsebojnih sPopadih med ekipami, ki Se potegujejo za najvisja me-sta, lahko pri končnem °bracunu tudi odločilen.
Tako DOSLEJ: Cicibo-nasi in Kontovelci so tri zaporedne sezone nastopali v lstem prvenstvu, tako, da so Se doslej srečali šestkrat. V sszoni 88/89 je prvo tekmo osvojil Kontovel z izidom 80:79 (Cuk 28, Stoka 16, Ban 8, Grilanc 8) ter (KovaCiC 23, Smotlak 13, Volk 11, Grego-h 10), v povratni tekmi pa so se takrat Sancinovi fantje oddolžili z izidom 83:78 (Smotlak 24, KovaCiC 24, Se-ttien 14, Gregori 7) in (Grilanc 20, Stoka 16, Sterni 15, D.Starc 9, Civardi 9). Na koncu sezone je bil Kontovel šesti, Cicibona pa deveta. Leta 89/90 so bili obakrat boljši Kontovelci. Doma so zmagali s 86:76 (Stoka 21, Cuk 15, S.GuliC 15, Civardi 10, na drugi strani pa Smo-tiak 26, Barini 14, Jogan 14, Semen 10), na l.maju pa s 101:78 in (Grilanc 22, S.Gu-Hc 21, Ban 13, Cuk 12, Civardi 11, za Cicibono pa Smotlak 21, Semen 19, Cu-Pin 11, Jogan 10). Naši ekipi sta sezono sklenili na drugem (Kontovel), oziroma tretjem mestu, leto kasneje Pa so Kontovelci le dosegli Napredovanje. V tisti sezoni so se Kontovelci uveljavili Na prvi tekmi po podaljšku (105:96, Sterni 30, Rebula 28, S.GuliC 12, J.Gregori 12 ter I.Bajc 38, B.Pertot 19, M.Pertot 18), izredno prese-NeCenje pa so mladi cicibo-
naši pripravili v povratnem delu, ko so s 77:69 presnetih Mednove fante (Coloniello 25, I.Bajc 22, B.Pertot 9 ter S.GuliC 30, Cuk 10 in D.Starc 9). V skupnem seštevku zmag vodi torej Kontovel s 4:2.
KAJ PA JUTRI? Nepre-vidljivost je prav gotovo velika značilnosti derbijev in to velja tudi za jutrišnjo tekmo. Ekipi sta si med seboj dokaj podobni, s številnimi mladimi posamezniki in pa nekaterimi starejšimi košarkarji, ki imajo za sabo že dolgoletni staž v teh kategorijah. Obe ekipi predvajata hitro in dinamično igro, obramba je na strani Konto-vela, Cicibona pa si običajno veC točk zagotovi tudi z metom iz zunanjih pozicij. Zanimiv bo tudi boj pod košema, psihološki pritisk pa bi lahko napovedi postavil na glavo.
DVOBOJI: Pod košema bosta Furlan in Semen imela opravka s Turkom in Ci-vardijem, na zunanjih pozicijah se bodo pomerih Jogan in Bajc ter Skerlavaj in Kralj, medtem ko sta vlogi play-makerja v rokah Pertota in Daneva. Med mladimi rezervnimi igralci je zanimiv dvoboj Tomšič - Gube.
S KLOPI: Za Adriana Kovačiča in Luko Furlana je to prvi članski derbi. Oba sta optimista. KovaCiC: »Upam, da bo tekma privlačna in zanimiva. Oni so vsaj na papirju favorih, zlasti zaradi izredne obrambe, s katero lahko spravijo vsakega nasprotnika v resne težave, z naše strani pa zaupamo v lastne sposobnosti in jih bomo skušali presnetiti«. Furlan: »Dosedanje uspehe smo želi le hvala naši obrambi in tudi tokrat bi moralo to biti naše glavno orožje. Možni so številni zapleti, zmaga pa naj paC boljši.«
.Š.Gulič (Kontovel) po 78
r KOŠARKA / OSTALE TEKME
Zanka za Sokol Dom in Breg jutri favorita
Nobrežinci s Santosom
V tržaški skupini promocijskega prvenstva bo Sokol Warm pred novo zahtevno nalogo, saj bodo Starčevi fantje sprejeli v goste izredno borbeno in zagrizeno postavo Santosa, ki pa je doslej zmagala le enkrat. Treba je pripomniti, da je Santos imel dokaj zahteven spored tekem in da je tržaška peterka veC tekem zgubila s tesno razliko, sokolovci pa bodo morali zaigrati bolj motivirano kot na zadnji tekmi s Scogliet-tom in zlasti izboljšati učinek v igri pod košema, saj Santos ne razpolaga z visokimi igralci. Trener Ivo Starc bo tokrat lahko ponovno računal na doprinos Pauline in Bajca, tako da imajo Nabrežinci vse možno-
sti za osvojitev novih točk.
Po dveh tednih premora (eno tekmo so preložili, enkrat pa so bili prosti) bo peterka Doma ponovno na igrišču. Mianijevi fantje bodo jutri gostovali v Tržiču pri moštvu Acli Ronchi, ki je z dvema samima točkama na zadnjem mestu razpredelnice. Domovci si torej ne smejo dovoliti spodrsljaja. Zmago bi lahko po daljšem Času žel tudi Breg, ki se bo doma spoprijel s poprečno Isonti-no. S povratkom play-makerja KovaCiCa bo Cancianijeva ekipa nevarnejša tudi v zunanjih pozicijah, po štirih zaporednih porazih pa je zmaga še kako zaželje-na. (VJ)
NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJE ZA DP
»Mlade sile« tokrat v Temiju
Tekma ženske A lige s prvakom Coccagliom bo 18. dec.
Namiznoteniški koledar v decembru
predvideva vrsto kvalifikacijskih turnirjev, na katerih pingpongaši nabirajo točke za uvrstitev na državno prvenstvo. Eden takih turnirjev, ki je namenjen mladinskim kategorijam, je na vrsti konec tedna v Temiju, novem, vsedržavnem centru namiznega tenisa. Kras bo na dragi preizkušnji sodeloval s številčno udeležbo, to je trinajstimi igralci in igralkami. Tekmovanja posameznikov se bodo pričela jutri, ob 8. uri zjutraj z nastopom naraščajnikov (Radini, P. Santini, G. Milic), ob 10.30 za narašCajnice (K. Milic, I. Stubelj). Sledila bodo tekmovanja dvojic. Popoldne bodo na vrsti dečki in deklice (Simoneta, N. Milic, Kralj, Bresciani, B. Santini, K. Stubelj, Guštin) ter nova kategorija najmlajši (M. Milič). Na prvem turnirju v Coccagliu so krasovi
predstavniki osvojili vrs.to kolajn in dosegli še drage visoke uvrstitve. Ker je turnir v Temiju enoten za vso Italijo, se bodo prav gotovo še bolj potrudib, ker se točkuje dvojno.
Prihodnji teden bodo zaposleni Krasovi drugokategomiki na dragem kvalifikacijskem turnirju absolutnih kategorij v Veroni, istočasno pa bo v Zgoniku druga deželna preizkušnja za mladinske in tretjo kategorijo, zatem pa bodo ponovno na vrsti tretjekategor-niki iz državnih lestvic s tretjo preizkušnjo v Tolentinu.
Zaradi priprav Članic državne reprezentance je v ekipnih prvenstvih prestavljena tekma med prvo žensko ekipo Kras Adria Caravan in državnim prvakom Coccagliom. Tekma 6. kola A-l ženske fige bo v Zgoniku 18. decembra s pričetkom ob 15. uri. (J.J.)
ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA
ODBOJKA / NA TURNIRJU V NOVI GORICI
Obvestilo
JKCUPA
vljudno vabi elane in prijatelje na tradicionalno društveno večerjo, ki bo v torek, 7. t. m., ob 20. uri v prostorih restavracije Sardoč v Praprotu. Rezervacije sprejema Optika Malalan, tel. 213957.
SK DEVIN
organizira zimovanje in silvestrovanje v Sappadi od 26. decembra do 2. januarja 1994. Na razpolago Se nekaj dodatnih mest. Informacije na tel. 220423 - Stojan. Nekaj dodatnih mest je tudi še na razpolago za zimovanje na Kronplatzu blizu Brunecka, ki bo od 2. do 6. oz. 8. januarja 1994. Informacije pri Stojanu - tel. 220423.
SK DEVIN
poziva vse elane, da se v Cim večjem številu udeležijo zamejskega prvenstva ’93, ki bo v Sappadi 12. decembra. Prijavite se lahko na tel. 220423 -Sarah in 201207 - Gabrje
SK DEVIN
obvešCa, da bo 3-dnevni trening na snegu v Sappadi 5. -6. - 7. decembra. Zainteresirani naj se Cim-prej javijo.
SK BRDINA
organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul.131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Zabaval vas bo ansambel Happy day.
SK BRDINA
organizira avtobusni izlet v nedeljo, 12. decembra v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Informacije in vpisovanje ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah.
ZVUTS za zamejstvo
organizira od 23. dec. do 2. jan. 1994 smučarske teCaje na Pohorju.
SD BREG - smučarska sekcija priredi zimovanje za božic in novo leto v smučarskem centru Cerkno. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu društva v dolinski občinski telovadnici ob torkih od 21. do 22. ure.
SD BREG - smučarska sekcija organizira ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva 12. decembra smučarski izlet. Vpisovanje v dolinski občinski telovadnici vsak torek od 21. do 22. ure.
Danes igra za vas Totocalcio
Riki
Sluga
Atalanta - Lazio	X 2
Cremonese - Piacenza	1 X 2
Foggia - Udinese	1
Genoa - Sampdoria	X
Juventus - Napoli	1 X
Lecce - Inter	2
Milan - Torino	1 X 2
Reggiana - Cagliari	1
Roma - Parma	1 X
Andria - Lucchese	X
Vicenza - Modena	X
Avellino - Perugia	1 X
Giarre - Siracusa	1
Valprapor Soča začel z zmago Jutri štart ostalih
Od treh slov.enskih šesterk v tej ligi je krstni nastop opravila le združena ekipa Valprapor Soča Espego. Ostali bosta igrali jutri. Naš Prapor bo ob 18. uri gostoval v Muši, 01ympia pa ob 19. uri v Fossalonu.
Valprapor SoCa Espego - Acli Ronchi 3:0 (15:11, 15:7,15:11)
VALPRAPOR SOCA: Brisco, M. in S. Cemic, Devetak, Gravner, Makuc, MužiC, Radetti, Plesničar, Soban.
Združena ekipa mladincev tudi v prvem kolu članskega prvenstva ni naletela na enakovreden odpor. Ronchi nastopa v 1. diviziji prav tako s šesterko mladincev, ki slovenski vrsti ni dorasla. Veliko število točk, ki so jih dosegli gostje, je treba predvsem pripisati napakam Valpraporja Soče Espego. Ker je bil nasprotnik preslab, fantje nikakor niso mogli igrati s pri-Hierno zbranostjo, kar je za najbolj vidno posledico imelo slab sprejem servisa. Vsekakor treba reči, da njihova gladka zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Kaj lahko mlada združena vrsta doseže v letošnji sezoni, ostaja tako še naprej velika skrivnost. »Fantje resno trenirajo in so pod vodstvom Vojka Jakopiča tudi pokazali lep napredek, vendar pa doslej na tekmah tega še niso mogli dokazati, ker so bili njihovi dosedanji nasprotniki v prvenstvu mladincev in tudi v 1. članski diviziji preslabi«, pravi odbornik OK Val Bojan Makuc, ki pričakuje, da bo mlado moštvo v prihodnjih kolih vendarle naletelo na precej težje ovire.
Domove deklice za goriškim HITom
Na troboju nastopila tudi ekipa Solkana
Riki Sluga (letnik 1966) se je z aktivnim športom začel ukvarjati pri šestnajstem letu starosti, ko je pri Boru začel igrati odbojko. Zatem se je preizkusil v številnih panogah, saj redno igra biljard, namizni tenis, šah in v prostem času se tudi rad ukvarja s plezanjem. Tekmovalno se občasno udeležuje teniških turnirjev, v poletnem času pa tudi turnirjev v »beach volleyu«. Po televizijskem ekranu najrajši sledi teniškim turnirjem in biljardnim igram. Prejšnji teden je Andreina Mene-gatti pravilno napovedala kar 10 izidov.
Domova šesterka, ki jo sestavljajo dekleta izpod 16 let starosti, se je udeležila turnirja v Novi Gorici, ki ga je priredil tamkajšnji odbojkarski klub. Poleg Do-movk in domačink, je na turnirju nastopila še ekipa iz Solkana, ki so jo ustanovili pred kratkim in dokaj uspešno igra v slovenski 3. ligi. Sestavljajo pa jo še zelo mlade igralke, v povprečju med 16. in 17. letom starosti.
Slo je torej za dokaj kakovosten turnir, pa Čeprav iger svojih varovank vsi trije trenerji niso ravno pohvalili. Igralke so namreč pokazale nekam "utrujen” odnos do igre, kjer je bilo polno naivnih napak in tudi prava želja do zmage je nekoliko šepala. Treba pa je tudi vedeti, da so igralke imele za sabo zelo naporen teden in so si
paC privoščile dan počitka. Tri ključne Domovke so veCer prej nastopile na trdi prvenstveni tekmi C2 lige, ki se je zavlekla pozno v noC, saj je trajala kar 5 setov.
Za utrjevanje odbojkarskega znanja in za uvajanje novih zamisli v igro, so podobni turnirji naravnost idealni, pa Čeprav spričo številnih prvenstvenih naporov in drugih obveznosti s tem ne gre pretiravati.
Rezultati: HIT Nova Gorica - Solkan 2:1 (8:15,15:5, 15:10); Dom - Solkan 2:1 (14:16, 15:12, 15:10); HIT Nova Gorica - Dom 2:1 (15:8,15:8,12:15)
KonCni vrstni red: HIT Nova Gorica 4, DOM 2, Solkan 0.
DOM: Černič, Zavadlav, Mikluš, TomsiC, Kovic, Humar, Lutman, Pavio, Lan-do-Mužina. (VIP)
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
Rapid Effe bo v Rimu skušal doseči tris Najbolj negotovo bo tokrat v Montegiorgiu
1. dirka (Rim): Rapid Effe (skupina 2) bi lahko po dveh
2.	dirka (Bologna): Ippelio (X) se bo gotovo boril za zmago, pozornost pa zaslužita še Olma-Ne (2) in So Sex Lem
(D;
3.	dirka (Firence); Lyza Chic (2) se bo iz druge vrste skušala prebiti do prvega mesta, podobne namene pa imata tudi Newys Dechiari (1) in Oscar Cobra (X);
4.	dirka (Milan): Nais del Ronco (X) bo poskušal takoj pobegniti konkurentom. V skupini 2 opozarjamo na Oi-
lala’Asa, za prve pozicije pa se bo boril tudi Neon del Ci-gno (1);
5.	dirka (Montegiorgioj: napoved je tukaj zelo težka. Po našem mnenju imajo največ možnosti Intellectual (1), Netania (X) in Nord Pass (2), ki lahko preseneti vse;
6.	dirka (Padova): glede na formo je Nushi (1) obvezen favorit, paziti pa bo moral na Mivana (X) in Fanfenija (2).
Dirka tris
NASI FAVORITI: 5)Babi-lano, 6) No Alfa, IjSilver-med.
DODATEK ZAN SISTE-MISTE: 4) Blue Nova, 3) Can-ton Judge, 14) San M iguel.
Totip
L - prvi	2
drugi	XI
2.	— prvi	X
drugi	12
3.	— prvi	2
drugi	XI
4.	— prvi	X
drugi	21
5.	— prvi	1
drugi	X2
6.	— prvi	1
drugi	X2
		
r-EVROPSKI NOGOMETNI POKALI / SPREMEMBE n	TENIS / FINALE DAVISOVEGA POKALA		^
S prihodnjo sezono »Liga prvakov« po novih pravilih
ŽENEVA - Kot je bilo pričakovati, je UEFA včeraj tudi uradno sprejela spremembe v naCinu tekmovanja v evropskih nogometnih pokalih. Spremembe bodo zaCele veljati od sezone 1994/95, zadevajo pa predvsem pokal evropskih prvakov.
V tem bo po novem nastopalo le 24 ekip, tekmovanje pa se bo imenovalo »Champions League«, ki jo bo sestavljalo 16 enajsteric. Med temi 16 jih bo prvih sedem s posebne lestvice UEFA, v kateri so upoštevani dosežki klubov v evropskih pokalih v zadnjih petih letih, in pa aktualni evropski klubski prvak. Drugo osmerico bodo dobili iz kvalifikacijskih srečanj v avgustu med klubi, ki na lestvici UEFA zasedajo mesta od devet do Štiriindvajset. Prvaki držav, ki so uvrščeni med 25. in 48. mestom bodo nastopili v pokalu UEFA.
Na podlagi vodenega žreba bodo Šestnajsterico razdelili v Štiri skupine, vsaka skupina pa bo imela tudi dva nosilca. Prvi del tekmovanja bo potekal od septembra do decembra, v tem Času pa bodo ekipe odigrale vsa srečanja v sku-
pini po ligaškem sistemu. Prvo in dru-goplasirana ekipa iz vsake skupine se bo uvrstila v četrtfinale, ki bo na sporedu meseca marca, potekalo pa bo po sistemu neposrednega izločanja na podlagi izidov v dveh tekmah. Ista pravila veljajo tudi za polfinale, medtem ko bo maja na sporedu eno samo finalno srečanje.
Finalista bosta tako odigrala po 11 ah 13 srečanj (odvisno od tega, Ce bosta igrala tudi predkvalifikacijska srečanja), skupno pa bo odigranih 77 tekem (16 v predtekmovanju, 48 v skupinah, 8 v Četrtfinalu, 4 v polfinalu in 1 v finalu). Razlogi, ki so narekovali spremembe, so predvsem finančne narave.
V pokalu pokalnih zmagovalcev ne bo sprememb, v pokalu UEFA Pa bo nastopalo 100 ekip. Od teh jih bo 72 (24 »izključenih« državnih prvakov in 48 ekip iz spodnjega dela lestvice UEFA) v avgustu odigralo predkolo v avgustu, od septembra dalje pa se bo 64 ekip potegovalo za pokal UEFA tako kot doslej, z edino spremembo, da bodo odigrali eno samo finalno srečanje.
Nemci posamezniki, Avstralci pravi team
Fromberg bo igral Avstralci so na pesku »doma«
Boris Becker (na sliki) se je pobotal s Stichom
NOVICE
Turški Efes ugnal Clear Benfica pa Buckler
ISTANBUL - V tekmi B skupine Četrtfinalne faze košarkarskega »Eurocluba« je turški Efes Pilsen z 88:70 (58:36) premagal italijanski Clear. Za Efes je Naumovski dosegel 20 točk, Wimslov (24) pa je bil najboljši strelec Cleara.
V isti skupini je v .sredo za veliko presenečenje poskrbela Benfica (Santos 29, Conceicao 32, Gui-mares 16), ki je s prepričljivim 102:90 premagal bolonjski Buckler (DaniloviC 33 toCk).
Svetovni rekord Intmm Justitie
SOUTHAMPTON - Na jadralni regati. Whitbread okoli sveta je evropska jadrnica Intmm Justitia že drugič postavila nov hitrostni svetovni rekord enotmpnih jadrnic v plovbi na 24 ur. Najprej je stari rekord, ki je znašal 411 prevoženih milj, dosežen pa je bil prav tako na drugi etapi VVhitbrea-da pred štirimi leti, popravila na 423.3 milje, nato pa ta dosežek še izboljšala. Nov rekord tako znaša 452 prevoženih milj v 24 urah, kar pomeni plovbo s povprečno hitrostjo 17.7 vozla ah 31 kilometrov na uro. Intmm Justitia ima pred drugouvrščenim Tokiom prednost 68 milj, pred tretjeuvršCenim Majdjem, novozelandskim Endeavourjem, ki zaradi poškodbe zadnjega jambora plove dva vozla počasneje kot oba vodeča Whitbreada 60, pa ima že 102 milje prednosti. Novo nesrečo pa je doživel britanski Dolphin and Youth, ki se-je zaradi težav s krmilom pred dnevi napotil proti otočju Kergue-len, kjer naj bi zasilno popravili spoj med trapom in krmilom. V sredo zjutraj se je krmilo dokončno odtrgalo, Dolphin and Youth pa z zasilnim krmilnim mehanizmom zmore le 1.6 vozla na uro.
Karpov in Ivančuk remizirala
NOGOMET / DEJAN SAVICEV1Č_______
Vedno v središču pozomosli
Po sijajni igri proti Portu mu je Berlusconi odpustil vse »grehe«
MILAN - Črnogorski nogometaš Dejan Savičevih je v Italiji vedno v središču pozornosti. Ce pri Milanu igra ali pa ne. Tako se je ves prejšnji teden o njem veliko pisalo in govorilo, ker se je uprl trenerjevemu sklepu, da na tekmo v Bruselj proti Anderlechtu odpotuje kot rezerva, zdaj pa poveličujejo njegov nastop proti Portu.
»Dejan je igral zelo pazljivo in zbrano. Potrdil je, da je vreden Milana. Odlično se ujemava, na treningih večkrat skupaj vadiva,
zato sem v sredo takoj razumel, kdaj in kam mi bo podal žogo«, je povedal Romun Flo-rian Raducioiu, ki je prav po odločilni podaji SaviCeviCa povedel Milan v vodstvo proti Portugalcem.
»Dejanova sijajna igra me ne preseneča. Ve se, da je pravi fenomen. Ce je pameten, bo znal sredin nastop Unovčiti zase in tudi za klub. Soigralci ga podpiramo«, pa pravi mladi reprezentant Panuc-ci, ki je drugič zatresel mrežo Porta po podaji SaviCeviCa s kota.
Črnogorski as stopa torej po poti Gullita in Van Bastna. Ne toliko zaradi svoje igre, ta je eobiCajno prej slaba, kot dobra, temveC zato, ker si je s svojim uporom -kot pred njim slavna Nizozemca - upal prekršiti Milanova »železna« disciplinska pravila.
Ker je skoraj sam ugnal Porto, pa mu je Berlusconi vse grehe takoj odpustil, ponižni Capello,	ki
SaviCeviCevega dezerterstva ni požrl, pa si predsedniku ne upa oporekati.
DUSSELDORF - Pred začetkom sezone IBM/ATPTour 93 je dal Boris Becker Michaelu Stichu roko: »S teboj hoCem osvojiti Davisov pokal.« Zdelo se je, da je v Nemčiji vendarle zaživela idilična zveza, ki so si jo vsi potihem želeli. Becker je na svoj petindvajseti rojstni dan zmagal v Frankfurtu, Stich se je po čudni sezoni vrnil z zmago v Miinchnu. Boris in Michael sta bila navzven prvič enakovredna partnerja. Le Becker je vedel, da je glavni. In Stich ni hotel biti drugi. Zato je na Beckerjevo februarsko odpoved v Stuttgartu reagiral Čustveno: »Ce se Boris premisli, letos ne sme nastopiti. To mi nemška zveza mora zagotoviti, drugaCe bom že danes odpovedal letošnje nastope.« Stich je dobil zagotovilo zveze, zmagal v Stuttgartu in odigral skoraj popolno sezono. Polfinale Melbourna, Četrtfinale Wim-bledona (boleC poraz proti Beckerju), zmage v Stuttgartu, Hamburgu, Queensu, Baslu in Stockholmu. In hol-lywoodski zaključek v Frankfurtu. Vmes je Michael Stich v slogu velikega, nekoliko prikritega ekipnega vodje in ob moCni podpori kapetana reprezentance Nikija Pi-liCa vodil nemško ekipo. Zmage proti Rusiji, Češki in Švedski. Ciste, prepričljive zmage, bleščeči Michael Stich in Marc Kevin Goellner. Flegmatični, s kapo obrnjeno nazaj, rahlo podivjani (rojen v Braziliji)
in ob Številnem avditO' riju vedno evforični Goellner. Boris Becker je bil v Davisovem pokalu pozabljen.
Avstralci, nasprotniki Nemcev v finalu, so pra' vi team. Wally Masur ju eden najbolj priljublje-nih igralcev na ATP Touru in letos igra odliC' no sezono. W6odbridge in VVoodforde sta eden najboljših parov na svetu vseh Časov in prava kompanjona. V ekipi bo tudi Stoltenberg, ki bo nastopil namesto Ma-surja. Zmaga proti Ros-setu v Gstaadu je letošnji najbolj bleščeči avstralski rezultat na pesku. Avstralci se na pesku počutijo kot Spanci na travi. Zmedeno in ironično se smehljajo. Toda pivo bo teklo. Foster in Avstralci. Kjerkoli, tudi na nemškem pesku.
Prvo srečanje
Stich - Stoltenberg
Žreb je določil, da se bosta v prvem srečanju danes pomerila Michael Stich in Jason Stoltenberg. Dradi današnji par pa bosta Richard Fromberg, ki si je opomogel po nedavni poškodbi, in Marc Gollner.
PROGRAM
Danes: Jason Stoltenberg (Avs) - Michael Stich; Richard Fromberg (Avs) - Mafc Gollner (Nem);
Jutri: Mark Woodfor-de/Todd Woodbridge (Avs) - Michale Stich/Patrick Kiihnen;
Nedelja:	Richard
Fromberg (Avs) - Michael Stich (Nem), Jason Stoltenberg (Avs) - Marc Gollner (Nem).
SMUČANJE / PO TURNEJI V ZDA
Prve lekme so pokazale, da Avstrijci največ vlagajo v razvoj mladih rodov
TILBURG - V nizozemskem. Tilburgu poteka dragi Interpolisov šahovski turnir, ki se igra po izločilnem sistemu. Letos sta se v finalu pomerila Rus Karpov in Ukrajinec IvanCuk. Odigrala sta eno partijo, v kateri je imel Karpov bele figure, in končala z remijem. Danes bo na sporedu draga partija. (M. D.)
ZDA bodo zavrnile argentinske prenapeteže
BUENOS AIRES - Oblasti v ZDA prenapetim argentinskim navijačem ne bodo izdale vizuma za ogled tekem svetovnega nogometnega prvenstva. VVashingtonsko veleposlaništvo v Buenoa Airesu je že pripravilo naCrt za preprečitev poti v ZDA skupinam skrajnežev, imenovani »barras bravas«, ki so veliko preglavic povzroCah že policistom v Mehiki in Italiji. Po pisanju argentinskega dnevnika Diario popular so skrajneži že organizirali nabiralno akcijo, s katero zbirajo denar za potovanje v ZDA.
Iračanov ne bo v Hirošimi
KUVAJT - Predsednik azijskega olimpijskega komiteja Ahmad al Fadh je izjavil, da Iraka ne bodo povabili na prihodnje azijske igre, ki bodo leta 1994 v Hirošimi. Sklep je posledica napada Iraka na Kuvajt leta 1990.
\/ tehničnih disciplinah pri moških je največ pokazal Gunther Moder
Marc Girardelli je pravi posebnež (AP)
LJUBLJANA - Po uvodnih tekmah v svetovnem pokalu lahko ugotovimo, da so skoraj vsa prva mesta osvojili avstrijski smučarji in gmuCarke, kar priCa, da Avstrijci najveC vlagajo v razvoj mladih rodov, saj se vsako leto pojavljajo nova imena, ki prodirajo proti svetovnemu vrhu. V tehničnih disciplinah je pri moških najveC pokazal Gunther Mader, ki je v Park Cityju z uspešnimi nastopi zaslužil 35.000 dolarjev in dokazal, da je vsestranski smučar ter da je eden izmed resnih kandidatov za skupno zmago. Na začetku so s svojimi dosežki razočarali Norvežani, ki so lansko sezono ekipno s Kjetilom Andrejem Aamodtom na Čelu dokazali, da so »nevarni« v vseh disciplinah. Res pa je, da Norvežani pilijo formo za olimpijske igre, ki bodo pri njih v Lilleham-merju. Po tekmah v Stonehamu v Kanadi bosta na sporedu prvi tekmi v smuku in superveleslalomu. Ker doslej še ni bilo primerjalnih tekem, se ne ve, ali bodo tudi letos kraljevali starejši tekmovalci, kot sta Švicarja Franz Heinzer in Daniel Mahrer in Avstrijec Helmut Hbflehner ali pa se bodo v ospredje prebili mlajši tekmovalci. Nemci počasi nazadujejo, saj nimajo skoraj nobe-
nih svežih moči in nastopajo s starejšimi tekmovalci, ki pa se uvrščajo na konec petnajsterice.
Pri dekletih je podobno. Avstrijki Anita Wachter in Ulrike Maier sta dokazali, da sta v odlični formi, kljub temu da je Maierjeva prišla navzkriž s trenerjem Filipom Gartnerjem in si je poiskala drugega. Švicarka Vreni Schneider bo po rezultatih sodec, Ce ne drugje, vsaj v slalomu v ožjem krogu za skupno zmago. Ostale Švicarke pa so le medla slika nekoč velesile v smučanju. Pri smučarkah bodo prav tako na sporedu prve tekme v hitrih disciplinah. Moramo pa vedeti, da so cilj vseh olimpijske igre, ki so bile nazadnje pred dvema letoma, prihodnje pa bodo Cez štiri leta. To pomeni, da imajo starejši tekmovalci in tekmovalke možnost, da osvojijo medaljo, preden končajo svojo športno pot, saj bo imel marsikdo Cez štiri leta prek trideset let. Razvoj pa je tako hiter, da ni veC mogoCe zmagovati v višji starosti. Seveda obstajajo izjeme, ki smučajo zgolj zaradi zabave, saj so si v svoji karieri s sponzorji zaslužili dovolj denarja za mimo življenje. Tak posebnež je luksemburški Avstrijec Marc Girrardeli. (J. S.)
tk
ss
:e:::
p!'"
»Poroka« v obojno korist
\/ upravnem svetu koprskega Adriatica bo tržaško zavarovalnico zastopal Alfredo Cesare Sodarov javni poziv Trstu, naj se prebudi, da ne bo prepozno, je v mestu dvignil veliko prahu
Ko smo pred tednom Prvi objavili vest, da treska zavarovalnica Llojrd Adriatico z nakupom paketa delnic koprske zavarovalne dru-žbe Adriatic stopa v slo-venski prostor, smo v Nekaterih krogih v Slo-vsniji dvignili precej Prahu. Marsikomu, tudi rra vodilnih mestih, namreč prihod tujega kapitala v Slovenijo ni po Sodu, pa čeprav je ta Se kako potreben za razvoj Slovenije. Drugi pa, najbrž iz nevednosti enačijo zavarovalno družbo Uoyd Adriatico s plovno kompanijo Lloyd Triestino, in torej sklepajo, da je zavarovalnica v finančnih težavah.
Za Tržaški Lloyd, ki je v državnih rokah in Za nakup katerega se prav sedaj zanimajo nekatere zasebne družbe, je to res. Cisto drugačna pa je resnica o zasebni Zavarovalni družbi Llo-yd Adriatico, katere večinski kapital - več kot 62 odstotkov - je že nekaj časa v Švicarskih rokah. Kot pri vseh zavarovalnicah, so tudi Pri tej nekatere postavke negativne, večina pa jih je pozitivna in delničarjem prinaša kar precejšen dobiček. Delnice Zavarovalnic so sicer Nasploh med najbolj donosnimi.
Našo vest, objavljeno v sredo, 24. novembra, so potrdila dejstva. Zadnjo sredo, 1. decembra, je bila namreč v Kopru tiskovna konferenca, na kateri sta Predsednika zavarovalnic Lloyd Adriatico in Adriatic Antonio Soda-ro in Lojze Peric uradno nbvestila javnost o tej »poroki«. Ce je naš članek preteki teden dvignil prah v Sloveniji, bodo Sodarove besede, Povedane na pogovoru
v Kopru in objavljene v včerajšnjem Piccolu (povzemamo jih tukaj spodaj), dvignile prah v Trstu. Sodaro je namreč zelo odločno opozoril, da je skrajni čas, da se Trst odpre do Slovenije in drugih vzhodnih sosedov in da je vsako zapiranje za to mesto škodljivo. V tem intervjuju se je Sodaro tudi odkrito zavzel za Illyja.
S Sodarom smo se pogovorili v Kopru. 2e nekaj let, odkar so večino delnic kupili Švicarji, je na čelu tržaške zavarovalnice, ki je v zadnjem času zelo povečala svoje delo. Leta 1990 so dosegli za takratne pojme magično številko 1.000 milijard lir premij, lani so bili že blizu številke 1.500 milijard lir. Letošnji trendi so več kot uspešni: v prvih šestih mesecih so zbrali 828 milijard, kar je za 17, 3 odstotka več kot lani. Kosmati zaslužek znaša 41 milijard, vendar bodo kar precej te vsote pobrali davki, dodaja predsednik upravnega odbora.
Zakaj so se odločili za Slovenijo in zakaj so izbrali prav koprsko zavarovalnico Adriatic, ki se je pred tremi leti odcepila od matične zavarovalnice Triglav, smo hoteli izvedeti. Slovenski trg je sila zanimiv, kot so zanimivi vsi vzhodni trgi. Zavarovalništvo po naših zahodnih pojmih se tam komaj razvija, nam je dejal Sodaro. Adriatic je mlada družba, polna novih pobud, v slovenskem prostoru je že na tretjem mestu, razširila se je na vso Slovenijo, gleda pa tudi čez državne meje. Čeprav je bila prva želja
Marko Waltritsch
dobiti večji paket, smo v soglasju s Koprčani kupili samo desetino. Dodobra se moramo spoznati.
Vstop Lloyda v koprsko zavarovalnico odpira nove možnosti tudi v vzhodni Evropi. Švicarska družba Swiss Re, ki ima večinski paket delnic v Lloydu, je tržaškim upraviteljem naročila, naj skrbijo za širjenje tudi na Hrvaško, na Češko, Slovaško in Madžarsko. V te države bodo šli skupaj z Adriaticom. To sta poudarila tako Sodaro kot Peric. Sicer pa je Swiss Re s svojo družbo Vereinte Versicherug Miinchen že pokukala na češko tr-
žišče.
Z nakupom 2.300 delnic v vrednosti 2 milijardi lir je Lloyd Adriatico trenutno največji delničar v koprski zavarovalnici. Te delnice so iz paketa 12.000 delnic, ki jih sedaj delijo novim ali starim delničarjem. Interevropa, ki je bil doslej glavni delničar s 1.600 delnicami, naj bi jih do konca leta kupila še 960 in tako ohranila prvo mesto z 2.560 delnicami. Prav tako naj bi drugi dosedanji delničarji kupili dodatne delnice, da bi jih imeli med 1.000 in 1.500. Število starih in novih delnic naj bi se do konca leta povečalo na 22.000.
V devetčlanskem upravnem svetu Adriatica bo zavarovalnico Lloyd Adriatico zastopal Alfe-do Cesare iz Trsta, ki dela v vodilnih strukturah Lloyda že 30 let. Gladko govori slovensko, saj je - kot nam je povedal - po materi Slovenec. Najbrž ne bo odveč dodati, da je koprske novinarje na podoben način presenetil tudi Antonio Sodaro, ki jih je s slovenskimi besedami in tudi s pravilno izgovorjavo, pozdravil takole: »Veseli me, da sem danes tukaj med vami. To je pač vse, kar znam reči v slovenščini.« V zasebnem pogovoru pa je predsednika Perica opozoril, da že kar nestrpno čaka slovensko slovnico...
Predsednik zavarovalnice Uoyd Adriatico Antonio Sodaro
Da ne bo prepozno...
»Operacija, ki smo jo izvedli, ni pomembna samo po ekonomski plati. Stopanje na nove trge, sklepanje zavezništev z našimi sosedi pomeni veliko več.« Tako je predsednik zavarovalne družbe Lloyd Adriatrico Antonio Sodaro v intervjuju za tržaški dnevnik II Piccolo ocenil vstop zavarovalnice med delničarje Adriatica, čeprav z zanjo zelo skromno naložbo, ki pa ji sam pripisuje strateški pomen.
»Prišel je trenutek, ko se je treba zganiti. Trst je izgubil že preveč terena. Tega sem se zavedel prav med pogajanji z Adriaticom. Pogovore smo začeli s starih pozicij: na eni strani solidna in močna tržaška kompanija, ki je hotela doseči kontrolo operativne strukture, projicirane proti Vzhodu; na drugi strani pa mlada slovenska kompanija, zelo dinamična, a potrebna finansiranj, ki bi ji omogočila velik kakovostni skok. Barantanje po modelih tretjega sveta. Postopoma pa so se stvari razjasnile. Mi smo spoznali, da tisto, kar nas mora zanimati, ni kolonizira-nje sveta okrog nas, ampak da moramo delati čim boljše za našo prihodnost. Zbuditi moramo zaupanje, pokazati verodostojnost in ustvariti ozračje prisrčnosti, da bomo lahko z našimi sosedi čim bolje delali. «
Na novinarjevo vprašanje, kaj ga je pripeljalo do teh zaključkov, Sodaro odgovarja:
»Lahko se bo zdelo smešno, toda tisto, kar me je presenetilo in mi dalo misliti, je bilo vprašanje enega od slovenskih sogovornikov. Ko smo se začeli razumevati, me je sramežljivo vprašal: “Saj vi niste Tržačan, ali ne? “ Čutil sem se užaljenega in pretresenega. Vprašal sem se, kam nas vodi ta tekma po razločevanju, po sicer svetih spominih, a vedno samo enosmernih, po pretiranem poudarjanju meja. Kakšno podobo, kakšno zaupanje uživa to mesto in ljudje, ki delajo v njem? Kaj mislijo o nas naši sosedje, s katerimi bomo morali - iz ljubezni ali po sili - zgraditi prihodnost v jutrišnji Evropi?«
Biti Tržačan - vztraja spraševalec - je torej za posle na Vzhodu postal hendi-kep?
»....Če bi bili prišli iz Padove ali Previsa, bi bile stvari najbrž lažje,« ugotavlja Sodaro. »V Trstu se namreč še nismo zavedli, da nas Evropa, medtem ko se lasamo med seboj, gleda z zaskrbljenostjo. Naši sosedje pa tačas stopajo vanjo z velikimi koraki.«
Toda sporazum ste vedarle sklenili, ugotavlja novinar Piccola.
»Da, vendar zahvaljujoč se povsem novim premisam. Nekoč bi bili lahko ob tej novici rekli, da je bil Lloyd pogumen, danes pa je resnica prav nasprotna. Ob podobi, ki jo Trst ponuja tujini, moram priznati, da so bili pogumni naši prijatelji Slovenci...«
Ali bodo vaša nova spoznanja - je zanimalo novinarja -povzročila spremembe tudi v notranji organizaciji kompanije?
»To je mogoče. Začel sem se spraševati, koliko Lloydovih uslužbencev zna slovensko in tega niso nikoli povedali. So se morda sramovali? V tem primeru so slabo ravnali. Morda komu ne no po volji, vendar ne morem zanikati, da bo njihovo znanje najbrž pomenilo prednost.«
To so samo poudarki, ki izhajajo iz intervjuja glede odnosa do Slovenije in Slovencev, čeprav je Sodaro govoril tudi o splošni viziji Trsta in pomenu nedeljske balotaže, v kateri se bo mesto odločalo o svoji prihodnosti. Za zaključek pa še tole: ko je Sodaro dejal, da mu je predsednik družbe Adriatic, Lojze Peric obljubil slovensko slovnico, ga je novinar vprašal: »Ce sem prav razumel, se bo predsednik Lloyd Adriatica začel učiti slovenščine?« »Prav ste razumeli,« mu je odvrnil Antonio Sodaro.
DAVČNA ZAKONODAJA / PROŠNJE ZA BREZPLAČNO DAVČNO POMOČ DO KONCA JANUARJA
Vlada poenostavila davčni obrazec 730
Italijanski zakonodajalec je za odtisne delavce in upokojence od leta 1993 predvidel in uvedel možnost predložitve poenostavljene davčne prijave 730 namesto kompleksnega obrazca 740. Za izpolnitev prijave in poravnavo obveznosti je predvidena brezplačna davčna pomoč, ki jo je dolžan nuditi delodajalec oziroma posebne davčne servisne službe CAAF.
Zainteresirani davkoplačevalci (odvisni delavci, upokojenci, duhovniki in nameščenci pri zadrugah) lahko do 15. decembra naslovijo na delodajalca oziroma na ustrezno ustanovo prošnjo, da v kateri sporočijo, da bi se želeli po-sluziti brezplačnih storitev za sestavo davčne prijave 730. Poleg plače oziroma pokojnine lahko imajo še nepremičninske dohodke (zemljišča, stavbe),
dohodke od dejavnosti, ki so izenačene z odvisnim delom, dividende kapitalnih družb, razne honorarje ali dohodke od občasnega samostojnega dela. V poštev pride tudi zakonec, ki je z davčnega vidika v breme uslužbenca oziroma upokojenca, če ima v letu 1993 samo dohodke od nepremičnin do vrednosti 5 milijonov 100 tisoč lir. V primeru, ko davčni zavezanec prejema več plač oziroma pokojnin, se mora obrniti na delodajalca oziroma na pokojninsko ustanovo, ki izplačuje tišje zneske.
Do davčne pomoči in prijave 730 nimajo pravice tisti odvisni delavci oziroma upokojenci, ki imajo davčno številko IVA, samostojni delavci, ki opravljajo umetniške ali profesionalne dejavnosti, podjetniki in odvisni delavci, ki imajo dohodke v režimu ločene
obdavčitve (zaostanki, odpravnina) ali pa so zaposleni v tujini.
Podjetja oziroma ustanove, na katere davčni zavezanci naslovijo prošnjo na posebnem obrazcu, imajo z ozirom na obratovalno razsežnost različne pravne možnosti: 1.) če nimajo več kot sto uslužbencev, lahko izberejo med tremi opcijami: a) nudijo neposredno davčno pomoč; b) pomoč zagotovijo posredno z ustanovitvijo svojega servisa CAAF, ali s pogodbenim pristopom k zunanjemu središču CAAF; c) podjetja pa imajo tudi možnost, da odklonijo to pomoč. 2.) če število uslužbencev presega sto oseb, morajo v vsakem primeru, neposredno ali posredno zagotoviti davčno pomoč pri izpolnjevanju obrazca 730.
Delodajalec bo za vsako izpolnjeno prijavo 730 prejel denarno nadomestilo v znesku 20.000 lir, če bo to pomoč nudil sam, medtem ko je storitev brezplačna, če to delo poveri službi CAAF.
V primeru, da podjetje odkloni davčno pomoč, se lahko davkoplačevalec obrne na katerikoli servis CAAF, tudi po 20. decembru, vendar storiteva ni več brezplačna in mora davkoplačevalec prevzeti strošek nase.
Davčna prijava na obrazcu 730 zagotavlja vrsto olajšav in jamstev: ni treba priložiti dokumentacije (dokazil o odbitnih bremenih, obrazcev 101, 102 in 201); posameznik se izogne napakam pri sestavi prijave in izračunavanju davščin; morebitne kredite povrne delodajalec oz. pokojninska ustanova že maja naslednjega leta. (B)
Plačilo ICI od 4.000 lir navzgor
RIM - Finančno ministrstvo je včeraj sporočilo, da dajatve na nepremičnine ICI ne bo treba plačati tistim lastnikom, ki jim izračun izkaže enako ali nižjo vstoto od 4.000 lir (seveda z zao-kroženjem na 1.000 lir). Dajatev mora biti seveda plačana v celoti - dodaja ministrstvo - če pa davkoplačevalec ni plačal predujma za leto 1993, ker je bil znesek nižji od 4.000 lir, to seveda ne pomeni, da lahko neplačani znesek odbije od dajatve, ki jo je dolžan plačati za leto 1993.
28
Petek, 3. decembra 1993
GOSPODARSTVO IN FINANCE
GATT / POGAJAJNJA MED ZDA IN EVROPSKO UNIJO
Pogajalci so bili polni optimizma
Brittan se bo moral zdaj posvetovati še z dvanjasterico, Kantor pa z Washingtonom
BRUSELJ - Včeraj, drugi dan pogajanj v Bruslju, so vznemirjeni trgovinski predstavniki ZDA in EU sporočili, da so vendarle dosegli napredek pri sklepnih pogovorih o svetovnem sporazumu, in izrazili upanje, da bodo do ponedeljka že lahko uskladili tudi preostala nesoglasja. »Nikakor nisem pričakoval, da bomo dosegli tolikšen napredek,« je na tiskovni konferenci izjavil komisar za trgovino Evropske unije sir Leon Brittan. »Počasi se že kažejo obrisi končnega sporazuma med ZDA in EU.«
Brittan je v navzočnosti ameriškega trgovinskega predstavnika Mickeya Kantorja, ameriškega državnega sekretarja za kmetijstvo Mika Espyja ter komisarja EU za kmetijstvo Reneja Steichna izjavil, da nameravajo skleniti sporazum do prihodnjega ponedeljka, ko se bosta s Kantorjem znova sestala v Bruslju. Čeprav na tiskovni konferenci niso sporočili nadrobnejših podatkov, so vsi izžarevali velik optimizem. »Dosegli smo soglasje o pristopu do vseh poglavitnih vprašanj, ki bodo omogočila razumen in sprejemljiv zaključek urugvajskega kroga pogajanj, vključno s kmetijstvom, je izjavil Kantor, ki je pri tem mislil na kljuCno jabolko spora, na trgovino s kmetijskimi pridelki. Povedal je, da se mora zdaj Brittan še posvetovati s Članicami dvanajsterice, on sam pa se mora vrniti v Washington, kjer se bo posvetoval s predsednikom Billom Clintonom in
elani kongresa. Brittan je izrazil svoje upanje, da bosta obe strani rešili preostala dvostranska vprašanja že do ponedeljka. Ameriški pogajalci in njihovi partnerji iz EU bodo s pogajanji nadaljevali tudi v soboto in nedeljo, je še dodal.
Podobno optimističen je bil tudi Espy, ki je prepričan, da bodo do ponedeljka lahko uskladili vsa nesoglasja, za katera se je doslej zdelo, da so nepremostljiva. »Skrajno optimistično gledam na izid razprave o kmetijstvu,« je dejal. Spor med Francijo in Združenimi državami Amerike po tako imenovanem sporazumu iz Blair Housea, ki zahteva postopno zmanjševanje subvencij za izvoz kmetijskih
pridelkov, je bil vzrok sporov in zavlačevanj pri pogajanjih o svetovni trgovini v okviru Gatta. ZDA in EU sta si prizadevali odkriti naCin za »pojasnjevanje« sporazuma, ne da bi se ob tem zaceli o njem znova pogajati.
Zunanji ministri Evropske unije, ki so se v Bruslju srečali zaradi sestanka Severnoatlantske zveze, so se v Četrtek zvečer sešli na izrednem sestanku, na katerem so razpravljali o trgovinskih vprašanjih. Dejstvo, da so se pogajanja med ZDA in EU premaknila z mrtve točke, ocenjujejo kot poglavitno spodbudo za to, da bo 115 držav Članic Gatta res sklenilo sporazum do 15. decembra.	(Reuter)
Azijski kmetje so besn[
TOKIO - Razjarjeni japonski kmetje so se včeraj zbrali v Tokiu in protestirali zoper liberalizacijo trgovine, saj je zaključek pogajanj o svetovni trgovini vsak dan bliže. »Drug drugemu prise-zimo, da se bomo z vsemi silami borili do konca,« je nagovoril Yoshiharu Satoh, predsednik osrednjega sindikata kmetijskih zadrug približno 500 živinorejcev in mlekarjev, ki so prišli z vseh koncev Japonske. Krajevni mediji so poročali, da se je Japonska odločila sprostiti trgovino z mlečnimi proizvodi in dragimi pridelki, pri Čemer je pripravljena znižati svoje carine za govedino in pomarančni sok na pogajanjih urugvajskega kroga v okviru Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gatt). Sporočili so, da je Japonska pripravljena žr-
Zaradi uvoza riža in proti sporazumu z Gatt so protestirali tudi v Južni Koreji (Felefoto: AP)
tvovati te koncesije, da bi tako ublažila pritisk, ki prihaja zlasti iz Združenih držav Amerike v zvezi s popolno prepovedjo uvoza riža. Yoshiharu Satoh je omenil obljubo, ki naj bi mu jo dal minister za kmetijstvo Eijiro Hata, da se ne bo zavzemal samo za zaščito riža, ampak tudi za vse druge kmetijske pridelke. Japonska je že predložila seznam predlaganih carinskih olajšav za industrijske izdelke in storitve, še zmeraj pa tega ni naredila za kmetijske pridelke. Mediji so v poročilih navajah vire pri zunanjem ministr-
stvu, po katerih naj bi Japonska predložila svoj predlog za kmetijsko področje 14. decembra, na predvečer skrajnega roka pogajanj v okviru Gatta. Japonska prepoved komercialnega uvoza riža naj bi bila ključna ovira, zaradi katere se pogajanja v okviru Gatta ne morejo končati. Kljub temu pa so v nekaterih nedavnih izjavah najvidnejši japonski politiki namignili, da utegne Japonska delno odpreti svoje tržišče riža ter tako omogočiti, da bi se svetovna pogajanja vendarle lahko končala.	(Reuter)
llva je lahko prva
RIM - Italijanski državni proizvajalec jekla llva SpA, ki se zapleta v spor z Evropsko unijo zaradi zmanjševanja proizvodnih zmogljivosti, utegne postati ena vodilnih evropskih družb, je v sredo izjavil njen nekdanji predsednik. Hayao Nakamura, Id je bil do konca oktobra predsednik Ilve, je izjavil, da je Italija velikanski potrošnik jekla, kar pomeni, da se na pragu tega podjetja tare odjemalcev in da se pred njo razprostira dobičkonosno tržišče.
Izjavil je tudi, da zato llva lahko postane ena vodilnih evropskih jeklarskih družb, resen konkurent Britisch Steel PLC. »Za dežjem zmeraj posije sonce in tudi jeklarsko industrijo Se Čaka prihodnost,« je izjavil Nakamura na tiskovni konferenci. Nakamura, ki je bil rojen na Japonskem, je kar 20 let preživel na vodilnih mestih
italijanskih družb ter dodal, da bi ta država morala ohraniti mesto prvega jeklarskega proizvajalca. »Italijanske potrebe po jeklu dosežejo med 23 in 24 milijoni tonami letno. Veliko bolje je to jeklo narediti doma, kot pa ga uvažati,« je Se dodal. llva je jabolko spora med Rimom in Brusljem, Id zahteva, da Italija zmanjša svoje proizvodne zmogljivosti za 1,7 milijona ton na leto v svojem obratu Taranto. V zameno za to pa naj bi komisija Evropske unije odobrila 2, 1 milijarde ekujev (2,35 milijarde dolarjev) državne pomoCi. Sindikati glasno opozarjajo, da bi tolikšno zmanjšanje Taranto ohromilo, saj bi postala proizvodnja ne samo nerentabilna, ampak tudi začetek konca.
Nakamura je zato prepričan, da se je temu nujno treba izogniti. V svojem komentarju ni neposredno
omenjal spora z Evropsko unijo, precej pa je govoril o tem, da bo zmanjševanje proizvodnih zmogljivosti povzročilo visoke stroške. »Predvsem od nas bo odvisno, kako bomo delali, saj bo prav to odločalo o tem, ah bomo Se naprej konkurenčni. Veliko je bilo izboljšav.«
Nakamura, ki je bil na Čelu Ilve osem mesecev, od februarja 1993, je tovarno vodil v obdobju prestrukturiranja in privatizacije, ki sta pripeljali do odločitve, da se bo dosedanja skupina razdelila v tri. Dve novi družbi bosta proizvodni -proizvajali bosta jeklo - in ti naj bi bdi tudi privatizirani, tretja pa naj bi nase prevzela večino od 8,5 bilijona lir (5 milijard dolarjev) dolgov, ki so podjetje povsem ohromili. Nakamura je zapustil svoj položaj, kakor hitro je bil dokončan naCrt privatizacije.	(Reuter)
Južnokorejski Daevvoo se zanima za bolgarsko banko
SOFIJA - Južnokorej-ska Daevvoo Corp. se pogaja o prevzemu 49-od-stotnega deleža v bolgarski Barva Častna banka A. D., so v Četrtek sporočili njeni predstavniki. Izvršni direktor Barva Častna banka Vencislav Josifov je povedal, da se bodo dokončno odločili o tem delničarji na svoji redni letni skupščini 20. decembra. O finančnih kazalcih ni hotel govoriti. »BanCne operacije bi se moCno povečale v primem, da bi jih podprla tako moCna družba. Dvignila bi se tudi cena delnic,« je dodal. Daevvoo, katere proizvodi segajo od pisarniške opreme do avtomobilov in tovornjakov, se zanima tudi za vlaganja v bolgarske hotele, cementarne in telekomunikacijsko omrežje. Sicer je bila prva tuja banka, ki je vložila svoj delež v bolgarsko bančništvo, Austria Raiffeisen Zen-tralbank AG. (Reuter)
Woo Choong, predsednik korporacije Daevvoo
EVROPSKI LETALSKI PREVOZNIKI
Oktobra so imeli več potnikov
Manjši obseg tovornega prometa no afriškem in južnoameriškem trgu
od prejšnjih desetih na Čezmorskih progah. Tudi krivulja tovornega zračnega prometa se je spustila za 2,7 odstotka po dveh mesecih dvoštevilCnega povečanja, saj so zračno tržišče zadele posledice stavk letalskega in letališkega osebja v Parizu in na drugih francoskih letališčih, ugotavlja Zveza evropskih letalskih prevoznikov. »Čeprav potniškega prometa pri vseh Članicah Zveze evropskih letalskih prevoznikov ni prizadela resnejša škoda, tega ni mogoCe reci za tovorni promet, kjer je izpad velikanski, zlasti na afriških in južnoameriških progah, skromno rast pa je zaznati samo na progah z Daljnim vzhodom,« je sporočila Zveza evropskih letalskih prevoznikov. (Reuter)
BRUSELJ - Obseg evropskega letalskega prometa se je v primerjavi s prejšnjimi meseci oktobra zmanjšal, je sporočila Zveza evropskih letalskih prevoznikov (AEA). Zbirni oktobrski rezultati 24 Članic Zveze evropskih letalskih prevoznikov kažejo, da se je potniški promet povečal za 6,7 odstotka v primerjavi z več kot osemodstotno povprečno rastjo doslej, je zapisala omenjena organizacija, ki ima svoj sedež v Bruslju. Promet po evropskih zračnih koridorjih se giblje še zmeraj pri zgornjih 7,8 odstotka, na daljnovzhodnih in avstralskih zračnih progah pa celo vztraja pri 12,4 odstotka, so zapisali. Celotne rezultate pa nekoliko kazi velik padec prometa, kar za 3,2 odstotka
Počasna sodišča ovirajo nemške poslovneže
BONN - Sodišča v vzhodni Nemčiji ne dohajajo tempa registracij novih dejavnosti, zaradi Cesar upočasnjujejo vlaganja in zmanjšujejo možnosti za gospodarsko okrevanje, sta sporoCih nemški zbornici za trgovino in industrijo (Diht).
Rezultati pregleda obeh zbornic v vzhodni Nemčiji kažejo, da so morala posamezna podjetja Čakati tudi po devet mesecev, da so jih sodišča uvrstila v trgovski register. Poročilo izreka kritiko tej počasnosti, prav tako pa tudi šibki opremljenosti in pomanjkanju delavcev na sodiščih. »Položaj je kritičen, saj ovira poslovne odločitve,« ugotavlja poročilo Diht. Do marsikaterih bolj tveganih naložb ni prišlo, saj je po nemški zakonodaji direktor podjetja osebno odgovoren za posel, vse dokler podjetje ni vpisano v trgovski register. Poročilo Diht priporoča, da bi zastoje pri registriranju novih podjetij lahko poenostavili tako, da bi naloge vpisovanja v register prepustili obema zbornicama. Vlada se s tem predlogom ni strinjala.	(Reuter)
Brezposelnost v Romuniji narašča
BUKAREŠTA - V Romuniji se je brezposelnost novembra z 9, 3 odstotka povečala na 9, 6 odstotka, kolikor je znašala v oktobru, saj so se gradbena dela končala zaradi ostre zime, prav tako pa so tudi tisti, ki so zapustiti šolske klopi, pomnožili vrste brezposelnih, je v Četrtek sporočilo ministrstvo za delo. »Dela v gradbeništvu so se končala zaradi neugodnih zimskih vremenskih razmer, tako se je povečala brezposelnost na tem področju, prav tako pa so sezname brezposelnih povečali diplomanti iz leta 1993,« je povedala Aurora Mihailescu iz ministrstva za delo. Objavila je podatek, da je 1, 095 milijona prebivalcev od delovne sile, ki šteje 11, 38 milijona prebivalcev, novembra uvrščenih na sezname brezposelnih, kar pomeni približno 40 tisoC veC kot prejšnji mesec. Zanje je bilo na voljo le 7972 delovnih mest.	(Reuter)
Volkswagen bo zmanjšal vlaganja v škodo
PRAGA - Nemški avtomobilski proizvajalec Volksvvagen AG bo v naslednjih petih letih zmanjšal vlaganja v svojega Češkega partnerja Škodo na 3, 7 milijarde mark (2,16 milijarde dolarjev) od prvotno načrtovanih 7,1 milijarde mark (4,15 milijarde dolarjev), je v torek povedal predstavnik Škode Milan Smutny. Ob ponovnem pregledu dolgoročnega finančnega načrta Škode so opustiti načrt gradnje tovarne motorjev, ki naj bi letno izdelala približno 400 tisoC motorjev. Nemški avtomobilski gigant, ki ga pestijo hude težave, ima pri Škodi 31-odstotni delež, Skoda pa je tudi edini proizvajalec avtomobilov, ki znotraj Volksvvagnove skupine posluje z dobičkom. Smutny je tudi povedal, da kljub napovedanemu zmanjšanju vlaganj pričakujejo, da bo proizvodnja pri Škodi v letu 1993 dosegla 220 tisoC avtomobilov, kar je 10 odstotkov veC od lanskoletnih rekordnih 200 tisoC avtomobilov. Približno dve tretjini vseh avtomobilov, ki jih izdelajo v Mlada Boleslav pri Pragi, so izvoziti. Uradni predstavniki Škode so tudi sporočiti, da Volksvvagen še zmeraj načrtuje, da bo konec leta 1995 poveCal svoj delež pri Škodi na 70 odstotkov.	(Reuter)
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Petek, 3. decembra 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
2. decembra 1993
Jl!®njalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka	76,10	76,50	10,80	10,88	7,52	7,67
^vtohiša Ljubljana*	76,15	76,25	10,70	10,80	7,56	7,70
A&r Grosuplje	76,30	76,55	10,78	10,90	7,60	7,79
Banka Vipa Nova Gorica	76,01	76,35	10,76	10,80	7,59	7,65
Bela vrtnica Ljubljana	76,00	76,70	10,75	10,90	7,50	7,80
BTC Sežana	75,75	76,45	10,68	10,82	7,50	7,69
BtC Ljubljana	75,40	76,50	10,60	10,85	7,50	7,70
Come 2 us*	76,25	76,45	10,79	10,86	7,50	7,68
Creditanstalt - Nova banka U	76,00	76,50	10,70	10,90	7,50	7,90
bom caffe Domžale	76,10	76,35	10,80	10,90	7,55	7,78
Barona Globtour Ljubljana*	76,15	76,53	10,75	10,85	7,50	7,65
Bros Ljubljana*	76,25	76,45	10,75	10,85	7,60	7,70
Bros Kranj*	76,25	76,45	10,75	10,85	7,60	7,70
Biradas Idrija	75,50	76,70	10,80	10,95	7,50	7,70
Hida	76,40	76,45	10,81	10,84	7,75	7,69
hipotekarna banka Brežice*	76,10	76,50	10,77	10,85	7,58	7,65
Hram Rožice Mengeš*	76,15	76,40	10,81	10,91	7,57	7,75
liirika Slovenj Gradec	76,05	76,38	10,76	10,87	7,56	7,70
Hirika Postojna	76,10	76,35	10,70	10,80	7,50	7,68
Ulrika Sežana	76,25	76,35	10,77	10,85	7,60	7,67
Hirika Jesenice	76,15	76,44	10,79	10,84	7,56	7,66
Ibila Sečovlje*	75,80	76,30	10,65	10,82	7,50	7,68
invest Škofja Loka •	76,20	76,45	10,77	10,85	7,55	7,75
Klub Slovenijales	76,30	76,45	10,78	10,83	7,58	7,73
Komercialna banka Triglav	75,60	76,60	10,72	10,91	7,56	7,80
Kompas Hertz Celje*	75,85	76,20	10,77	10,85	7,50	7,70
Kompas Hertz Velenje*	76,00	76,40	10,77	10,85	7,50	7,70
Kompas Hertz Idrija*	76,00	76,40	10,77	10,85	7,50	7,70
Kompas Hertz Tolmin*	76,00	76,40	10,77	10,85	7,50	7,70
Kompas Hertz Bled*	76,00	76,40	10,77	10,85	7,50	7,70
Kompas Hertz Nova Gorica*	76,00	76,40	10,77	10,85	7,50	7,70
Kompas Hertz Maribor*	76,00	76,40	10,77	10,85	7,50	7,70
Kompas Holidays	76,15	76,40	10,76	10,84	7,55	7,70
Kreditna banka MB d.d.*	75,53	76,45	10,74	10,87	7,57	7,70
BB d.d. Ljubljana	76,33	76,68	10,80	10,90	7,53	7,68
BB splošna banka Koper*	74,92	76,42	10,56	10,80	7,42	7,66
LB komercialna banka NG	75,00	76,85	10,54	11,05	7,45	7,70
LB Dolenjska banka NM	75,70	76,65	10,66	10,90	7,53	7,69
LB banka Zasavje, Trbovlje	75,60	76,50	10,75	10,88	7,57	7,66
Libertas Koper	75,70	76,30	10,68	10,79	7,55	7,68
Ma Vir	76,10	76,50	10,75	10,87	7,60	7,80
Madai Nova Gorica, Šempeter	' 76,37	76,43	10,81	10,84	7,64	7,68
Media*	76,40	76,50	10,82	10,88	7,60	7,70
Moneta Invest	76,28	76,35	10,78	10,81	7,66	7,69
Niprom 1, II Ljubljana	76,25	76,45	10,80	10,87	7,65	7,72
Otok Bled	76,10	76,40	10,77	10,82	7,57	7,70
Petrol*	76,40	76,45	10,81	10,84	7,60	7,70
Pigal Solkan*	76,00	76,35	10,67	10,80	7,57	7,66
Pigal Obutek*	76,00	76,35	10,67	10,80	7,57	7,66
Pigal Vrhnika*	76,30	76,50	10,70	10,85	7,59	7,68
Pigal Ilirska Bistrica*	75,90	76,40	10,60	10,80	7,55	7,66
Pigal Kobarid*	75,85	76,40	10,65	10,85	7,55	7,68
Pigal Avtopivon*	76,00	76,35	10,67	10,80	7,57	7,66
Pigal Koper*	76,00	76,35	10,70	10,85	7,65	7,68
Poštna banka Slovenije*	74,90	76,29	10,50	10,78	7,46	7,68
Probanka Maribor	75,80	76,40	10,71	10,84	7,58	7,70
Primario Ljubljana	76,35	76,50	10,77	10,87	7,65	7,73
Publikum Ljubljana	76,30	76,33	10,79	10,82	7,60	7,69
Publikum Celje	75,80	76,15	10,74	10,79	7,60	7,70
Publikum Krško	76,00	76,35	10,55	10,88	7,56	7,77
Publikum Maribor	75,80	76,15	10,77	10,82	7,50	7,68
Publikum Metlika	76,00	76,20	10,65	10,85	7,50	7,75
Publikum Mozirje	76,12	76,50	10,61	10,84	7,60	7,70
Publikum Novo mesto	76,00	76,28	10,65	10,85	7,50	7,75
Publikum Tolmin	76,15	76,50	10,70	10,82	7,57	7,67
Publikum Sevnica	76,05	76,50	10,75	10,86	7,60	7,72
Publikum Šentilj	75,10	76,50	10,50	10,88	7,45	7,75
Publikum Šentjur pri Celju	75,85	76,39	10,73	10,79	7,60	7,70
Publikum Trebnje	76,10	76,15	10,74	10,84	7,60	7,72
Publikum Žalec	75,80	76,49	10,73	10,79	7,60	7,70
Poja Ljubljana	76,00	76,40	10,70	10,88	7,50	7,80
Shalaby Koper	75,50	76,30	10,40	10,75	7,45	7,68
SKB d.d. **	75,55	75,58	10,74	10,74	7,57	7,57
Slovenska hran. in pos. Kranj	76,15	76,33	10,75	10,80	7,65	7,75
Slovenska hran. in pos. Bled	76,15	76,33	10,75	10,80	7,65	7,75
Slovenska hran. in pos. Tržič	76,15	76,33	10,75	10,80	7,65	7,75
Slovenska investicijska banka*	76,00	76,60	10,70	10,85	7,35	7,68
Slovenijaturist žel. pos. Ljubljane	* 76,30	76,70	10,60	10,80	7,45	7,65
Slovenijaturist Maribor*	75,90	76,05	10,74	10,79	7,40	7,65
Slovenijaturist Jesenice	76,00	76,40	10,73	10,83	7,57	7,66
Sonce Ljubljana	76,35	76,40	10,78	10,85	7,60	7,70
SZKB d.d. Ljubljana	76,05	76,39	10,65	10,82	7,50	7,72
Tartarus Postojna	75,68	76,42	10,65	10,82	7,50	7,69
Tentours Domžale	76,20	76,40	10,70	10,84	7,65	7,85
Upimo Ljubljana	76,34	76,38	10,80	10,84	7,63	7,67
UBK Ljubljana	75,20	76,35	10,65	10,95	7,55	7,72
'Ječaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
^MENJALNICA HIDA^S
061/ 1*333-3331
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 235 z dne 2. decembra 1993 — Tečaji veljajo od 3.12.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	85,3011	85,5578	85,8145
Avstrija	040	šiling	100	1063,6650	1066,8656	1070,0662
Belgija	056	frank	100	354,6547	355,7219	356,7891
Kanada	124	dolar	1	96,2378	96,5274	96,8170
Danska	208	krona	100	1894,4592	1900,1597	1905,8602
Finska	246	marka	100	2208,2699	2214,9146	2221,5593
Francija	250	frank	100	2169,3708	2175,8985	2182,4262
Nemčija	280	marka	100	7480,5891	7503,0984	7525,6077
Grčija	300	drahma	100	—	52,2741	52,4309
Irska	372	funt	1	—	181,8751	182,4207
Italija	380	lira	100	7,4955	7,5181	7,5407
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	118,4177	118,7740	119,1303
Nizozemska	528	gulden	100	6671,1894	6691,2632	6711,3370
Norveška	578	krona	100	1722,7797	1727,9636	1733,1457
Portugalska	620	escudo	100	73,1602	73,3803	73,6004
Švedska	752	krona	100	1523,4220	1528,0060	1532,5900
Švica	756	frank	100	8598,9372	8624,8116	8650,6860
Velika Britanija	826	funt šterling	1	190,6054	191,1789	191,7524
ZDA	840	dolar	1	128,8007	129,1883	129,5759
Evropska Skupnost	955	ECU	1	143,8480	144,2808	144,7136
Španija	995	peseta	100	91,1135	91,3877	91,6619
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 3. DECEMBRA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti ________(tečaj)_______
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN _______(v SIT)____
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
725,360
744,929
1,470,289
48
111,5938%	114,6045%	113,0992%
130,000
72,536
74,493
147,029
			
1. DECEMBRA 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	9,00	9,80
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,00	9,80
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,20	9,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,30	10,00
Italija	Kmečka banka Gorica	12,50	13,00
Italija	Tržaška kreditna banka	12,40	13,00
		
2. DECEMBER 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1690,00	1740,00
nemška marka	988,00	1010,00
francoski frank	284,50	293,00
holandski gulden	874,00	903,00
belgijski frank	46,50	48,00
funt šterling	2500,00	2579,00
irski šterling	2384,00	2460,00
danska krona	248,00	255,50
grška drahma	6,30	7,00
kanadski dolar	1267,00	1307,00
japonski jen	15,50	16,00
švicarski frank	1127,00	1162,00
avstrijski šiling	139,80	144,00
norveška krona	226,00	232,50
švedska krona	199,50	205,00
portugalski escudo	9,20	9,80
španska pezeta	11,75	12,30
avstralski dolar	1117,00	1154,00
madžarski florint	12,00	16,00
slovenski tolar	12,40	13,00
hrvaški dinar	0,13	0,18
		
2. DECEMBER 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1695,00	1740,00
nemška marka	990,00	1005,00
francoski frank	285,00	295,00
holandski gulden	877,00	897,00
belgijski frank	46,60	48,10
funt šterling	2505,00	2560,00
irski šterling	2385,00	2445,00
danska krona	248,00	255,00
grška drahma	6,80	7,30
kanadski dolar	1268,00	1303,00
švicarski frank	1135,00	1155,00
avstrijski šiling	140,00	144,00
slovenski tolar	12,50	13,00
			
2. DECEMBRA 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.721	-
francoski frank	-	29.000	-
nizozemski gulden	-	89.180	-
belgijski frank	-	4.741	-
španska peseta	-	1.218	-
danska krona	-	25.325	-
kanadski dolar	-	1.286	-
japonski jen	-	1.583	-
švicarski frank	-	114.950	- "
avstrijski šiling	-	14.219	
italijanska lira	-	1.002	-
švedska krona	-	20.365	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 3. decembra 1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (Vlmi. Pri kor u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih x>seben	1089,0332 2221,1100 7659,0000 7,6743 195,1513 131,8727 joslih je možno ods doaovor.	1091,8770 2226,9100 7679,0000 7,6944 195,6609 132,2170 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	76,30 76,50 panje.	76,50 76,60
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 3. decembra 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS. UT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	76,25 76,40 76,33 76,50 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Tee n, Pri večjih pril jtl in prodajati ogoje nakupa c	76,50 76,62 76,58 76,70 Bčajev po tre-zmerje Banke iaji veljajo za vlh in nakupih ujo valuto po II prodaje.
			
2. DECEMBER1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1717,790	—
ECU	—	1920,490	—
nemška marka	—	998,720	—
francoski frank	—	289,700	—
funt šterling	—	2545,080	—
holandski gulden	—	890,600	—
belgijski frank	—	47,332	—
španska pezeta	—	12,159	—
danska krona	—	252,880	—
irski funt	—	2422,430	—
grška drahma	—	6,957	—
portugalski escudo	—	9,775	—
kanadski dolar	—	1285,770	
japonski jen	—	15,807	—
švicarski frank	—	1147,340	—
avstrijski šiling	—	142,000	—
norveška krona	—	230,070	—
švedska krona	—	203,300	—
finska marka	—	295,200	—
avstralski dolar	—	1138,380	—
		
1. DECEMBRA 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	srednji
ameriški dolar	11,8000	12,3000
kanadski dolar	8,8000	9,2000
funtšterlifig	17,5500	18,3500
švicarski frank	789,0000	819,0000
belgijski frank	32,5500	33,8500
francoski frank	199,0000	207,0000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,750	715,7500
italijanska lira	0,6850	0,7250
danska krona	173,2500	180,0250
norveška krona	157,5000	164,5000
švedska krona	137,5000	144,5000
finska marka	200,0000	210,0000
portugalski escudo	6,7000	7,1000
španska peseta	8,3500	8,8500
japonski jen	10,7500	11,1500
slovenski tolar	9,00	9,50
hrvaški dinar	0,00	0,060
| TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
30
Petek, 3. decembra 1993
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
S POTI PO AFRIKI
Na obisku pri gorilah o
Samo osem nas sme naenkrat obiskati skupino goril, imenovano Marcel. V njej je 22 živali, v manjši skupini Oscar pa le dvanajst. Vstopnina za park je reci in piši 120 dolarjev, dodati pa jih moramo še pet za vlado. Upam, da ne za orožje. Vodijo nas trije domačini. Dva imata maCeti, s katerima nam utirata pot skozi gosto rastje, tretji pa nosi avtomatsko puško. »-Ali je za gorile,« ga v strahu sprašujemo. »Kje pa, saj niso nevarne. Imam jo za obrambo pred ruandskimi gverilci in begunci.« Seveda, saj smo zelo blizu meje! Hoja skozi bujen deževni gozd ni lahka. Tla so mokra, pod listjem prežijo zahrbtne ovijalke, ki se ti nenado-
ma zapletejo med noge, veje grmičevja in nizkega drevja pa te grabijo za roke in praskajo po obrazu. Hodimo in plezamo približno eno uro, ko me naenkrat spreleti nenavaden občutek, da se že približujemo gorilam. Sonce sije še tiše in mehkeje, Čebele še bolj brenčijo. Kot da bi se sporazumeli, vsi utihnemo. »Pst,« se opozarjamo med sabo, ko na tleh zagledamo veliko »klobaso« in začutimo vonj po živalih. Se nekaj udarcev z mačeto in zagledamo jih. Stojimo kot vkopani. Na tleh leži ogromen samec s srebrnim hrbtom, poleg pa sedi samica.
Mladici se igrajo med vejami dreves. Približamo se jim. Samec divje zaren-
či in pokaže ostre Čekane, vendar ga vodic pomiri. Seveda se nekoliko prestrašimo, Čeprav gorile niso nevarne. Raje se umaknejo, kot da bi napadle. Branijo se šele, kadar so zares ogrožene. Fotografiramo, kot da nam gre za življenja. Očka Marcel se zadovoljno zlekne na tla, prekriža nogi in se ne zmeni veC za nas. V miru prebavlja použiti zajtrk in zdolgočaseno opazuje svoje nožne prste. Mladi kosmatinci so radovedni in prav niC jih ni strah. Pridejo nam zelo blizu in brskajo po naši prtljagi, dotakniti pa se jih ne smemo. Vodica jih morata včasih pokarati, tako da užaljeno zbežijo v mamino naročje. P. Stanek (Konec jutri)
Prijazen pogled iz tropskega zelenja (Foto: Polona Stanek)
____SLOVENSKA DEDIŠČINA / GRAD HAASBERG	.
Propadajoči biser baročne arhitekture p)
Skromni ostanki starega gradu Haasberg pri Planini
Na 703 metre visokem griCu Stari grad nasproti naselja Planina je nekoC stal grad vitezov Alben-skih. Danes so vidni le ostanki obrambnih jarkov in nasipov, z rušo prekriti temelji grajskih stavb, sem ter tja pa tudi nekaj kamenja iz grajskih zidov. Joharmes Clobuccia-rich (1605) in baron Janez Vajkard Valvasor (1679) sta upodobila porušeni grad Haasberg, razvaline grajskih poslopij, ki so bila obdana z obzidjem in obrambnimi stolpi.
Na griču je najprej stalo prazgodovinsko gradišče, pozneje pa rimska utrdba. Fevdalci so s pridom izkoristili grajski grič in na njem postavili srednjeveški grad. Za postavitev gradu na starograjskem griču, ki je bil verjetno sezidan v začetku 13. stoletja, je značilna tudi naravna zaščita te strateške točke z reko Unec in občasnim jezerom.
Stari grad Haasberg je
v zgodovinskih listinah omenjen dokaj pozno: leta 1295 kot castrum Mo-evntz, leta 1333 pa kot Hazberch. Grad in trg pod njim so najprej upravljali vitezi Albenski (Planinski), fevdniki gori-ških grofov, ki so imeli v 13. stoletju svojo mitnico v Planini. Leta 1398 je v zgodovinskih listinah omenjen gradišCan We-rensteiner, 1406 grajski grof Egidij Gallenberški z Osterberga (grad Ostri vrh nad Podgradom pri Sostrem), leta 1432 pa vitez Diepold von Haasberg. Leta 1435 so Haasberg dobili Celjani, po smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika pa so gospo-
stvo po dedni pogodbi podedovali Habsburžani in ga do leta 1587 oddajali kot deželnoknežji fevd.
Konec 15. stoletja so med kastelani na Haas-bergu omenjeni Wagni, sredi 16. stoletja so na njem gospodovali znameniti Rauberji, za njimi pa je bil fevdnik Sebastijan pl. VVindischgraetz, ki se je poročil s Katarino pl. Rauber. Leta 1577 je bil grad zastavljen nekdanjemu kranjskemu vicedo-mu Juriju Hoefferju, deset let pozneje pa ga je nadvojvoda prodal Juriju Ainkhuemu, graščaku na Lebeku pri Litiji. Poznejši lastniki so bili pl. Halle-rji, knezi Eggenbergi, baroni Cobenzli, grofje Co-ronini iz Kromberka in nazadnje knezi Win-
dischgraetzi.
Leta 1511 je katastrofalni potres, ki je prizadel Furlanijo in Kranjsko, porušil stari Haasberg. Gradu niso obnavljali in je bil konec 17. stoletja že precejšnja razvalina.
Dvorec Planina (Haasberg) ob vznožju starega gradu so po letu 1614 pozidali knezi Eggenbergi, ki so to leto kupili planinsko gospostvo. Novi Haasberg je bil sprva dvonadstropen renesančni dvorec s kvadratnim stolpom na vhodnem pročelju ter poudarjenim stopnišCnim dohodom v pritličju. Ker je minila turška nevarnost, je bilo poslopje zavarovano le z nizkim zidom.
Dvorec je v naslednjih sto letih doživel le manj-
še predelave, ko pa ®, Haasberg leta 1716 dobil1 Cobenzli, so starejši dvO' rec vgradili v novo za' snovo in leta 1722 sezi' dali Čudovit baročni dvO' rec, poleg Dornave Da Štajerskem naš najp°' membnejši spomenik ha-roCne dobe. Postavljen n3 vzvišenem mestu, v tlori' su zelo razpotegnejen®
pravokotne oblike, z ime' nitnim glavnim proCe-Ijem s poudarjenim osrednjim delom, v katerefl1 so izstopali izjemen polkrožno zaključen kamnit portal, nad njim pa lep balkon z biforo, ki se je ponovila v nadstropju-ter s trikotno atiko na vrhu, stranski krili pa sta zaključevala višja stolpa-sta prizidka. Ivan Jaki® (Nadaljevanje njutvi)
VVindischgraetzov dvorec Haasberg se je lepo vključeval v romantično okolje
Štiri desetletja legalizacije pri nas
Polemike za in proti splavu so se na naših tleh zaCe-le že konec 20. let, ko je še globoko prevladovala miselnost krščanskega zakona, v kateri je bila vloga ženske v prvi vrsti rojevanje otrok, seks brez tega pa je bil eden od naglavnih grehov.
Zakonodaja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je prekinitev nosečnosti obravnavala kot kriminalno dejanje, za katero sta odgovarjala tako izvajalec kot ženska. Dejstvo je namreč, da so si ne samo ginekplogi-aborterji, temveC tudi razne »babice« in mazači s takimi »storitvami« lepo popravljali osebni standard, tiste ženske, ki si take pomoči niso mogle privoščiti, pa so odpravljale same. Leta 1929 je bil sprejet kazenski zakonik, ki je splav prepovedoval (ženska, ki je to storila sama ali dopustila drugemu, je lahko pričakovala zapor do treh let, pri Čemer so bile izvzete nezakonske matere, tudi Ce so plod odpravile same), dovoljeval ga je le zaradi medicinskih indikacij. Leto zatem so v ta namen že ustanavljali tudi zdravniške komisije. Gez dobrih dvajset let je bila Zenska oproščena krivde.
O legalizaciji splava se je zaCelo javno razpravljati konec 40. let, v Času priprave določil novega kazenskega zakonika. »Izid« prve bitke je bil prepoved splava (-kot pravice vsake ženske), hkrati pa je bilo uveljavljeno načelo družbene kontrole nad splavi in vzpostavljene zdravniške komisije za dovoljeno odpravo plodu, ki so
lahko poleg medicinskih indikacij upoštevale tudi »druge razloge«. Aborterji, ki so te posege opravljali »na Cmo«, so bili kazensko preganjani, prizadeta ženska pa je bila kazenske odgovornosti oproščena. Zanimivo je, da je bil takratni predsednik komisije, ki je pripravljala novi kazenski zakonik, Moša Pijade, zelo liberalno razpoložen do splava, medtem ko so bili AFZ in jugoslovanski ginekologi proti. Ti so leta 1953 ponovno zahtevali tudi kazenski pregon »take ženske«, propagando kontracepcije ocenili kot neučinkovito, samo kontracepcijo pa kot depopulacijski ukrep. 2e samo to zgovorno priča, kako težko in le polagoma je prodirala miselnost, da je za boj proti splavu potrebno razviti široko preventivno dejavnost in da je splav zlo, ki ga je mogoCe tolerirati toliko, kolikor družba ni sposobna odpraviti vzrokov, ki ga porajajo.
Tri leta pozneje je bila sicer kontracepcija le sprejeta kot »obrambna« (profilaktiCna) metoda, toda v praksi so jo izvajali le redki zdravniki in zdravstveni zavodi.
Bolj ko so se bližala šestdeseta leta, bolj je bila ob tem vprašanju mobilizirana široka javnost. Medtem ko so na primer v Srbiji takrat s tezo za legalizacijio hoteli preprečiti pojave vse večjega števila nasilnih splavov, je proti temu dvignila svoj glas slovenska Zveza ženskih društev, in to s stališča ženske enakopravnosti. To ni bilo ravno v skladu s tradicijo boja za legalizacijo splava v Sloveniji, kjer je Časnik Delavska politika leta 1933 objavil Članek o socialnem teCaju za rudarje in njihove žene v Cmi na Koroškem, na katerem so govorili tudi o enakopravnosti spolov in zahtevali ureditev razmer za prekinitev nosečnosti. Zenske pa so se v svojem Zenskem listu zavzele za nekaznovanje tistih, ki se odločijo za splav. Vendar se je omenjena Zveza ženskih društev zavzela za kontracepcijo nasploh, zlasti za tista sredstva, ki so v rokah ženske. Sredi 1958. leta so se zdravniki in družbeni dejavniki konCno za silo zedinili - splav so sicer obsodili kot nesprejemljivo metodo, hkrati pa so bili postavljeni temelji za uveljavitev kontracepcijske službe.
Kaj ima železarna s kontracepcijo?
Med pionirji zagovornikov kontracepcije v Sloveniji sta bila prim. dr. Bogdan TekavCiC in dr. Franc Novak, ki se je v Angliji in ZDA seznanil s tedanjimi metodami in je sredi 50. let predlagal lastno proizvodnjo sodobnih protizanositvenih sredstev in program za razvoj tovrstne službe. Nemajhne zasluge za zasuk v tej smeri je imel svetovno znani strokovnjak, vodja takratnega ameriškega centra za uravnavanje rojstev dr. Abraham Stone, ki je obiskal Slovenijo.
Tako je leta 1955 kranjska Sava začela s poskusno proizvodnjo diafragem oziroma genofragem, kot so jim rekli, jeseniška železarna je dobavljala potrebna jeklena peresa, tovarna Lek pa je začela s proizvodnjo antispermicidne kreme Genosan. Zvezni zdravstveni organi pa so se odločili, da bodo kljub temu uvozili še dodatnih dvajset tisoč diafragem iz ZDA. Izkazalo se je, da je to krepek devizni zalogaj, ki je samo potrdil pravilnost usmeritve v domaCo proizvodnjo. Navkljub improviziranim strojem je ta kmalu dosegla zadovoljivo kakovost. Hkrati pa smo, kot navaja v svojem hi-storiatu iz leta 1950 medicinska sestra Cita Bole, dobili tudi prvo kontracepcijsko posvetovalnico kot sestavni del zdravstvene službe.
Takratni svet za socialno varstvo je med drugim ugotovil, da so predpisi Uredbe o postopku za odpravo plodu iz leta 1952 zastareli. To je pomenilo, da je potrebno imenovanje elanov komisij prenesti na svete za zdravstvo in socialno varstvo in vključiti tudi socialnega delavca, vsaj s »posvetovalnim glasom v primerih nemedicinskih indikacij.« Ustanovljena je bila republiška komisija za prevencijo splava, med prvimi in najbolj uspešnimi, ki so pripravili posvetovanja na terenu, pa je bil mariborski okraj. Kontracepcijske posvetovalnice so zaCele rasti kot gobe po dežju, kar je bilo toliko bolj pomembno, saj je bila konec petdesetih let pri nas še dovoljena zasebna zdravniška praksa.
(Nadaljevanje jutri)
Danes goduje
Frančišek Ksaverski
Španski plemič Frančišek Ksaverski se je rodil 7' aprila leta 1506 v takrat samostojni kraljevini Navarra, na gradu Javier (Ksaver). Bil je baskovskega rodu in zanimivo je, kaj je pisal svojim iz misijonarske postojanke na skrajnem jugu Indije: Da naj mu. pošljejo tolmaCe, “ker je govorica tamil taka, kot moj baskovski jezik”.
Mladi, ambiciozni plemič je zavzeto študiral in se ukvarjal s športom. Med študijem pa je srečal Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitov, ki ga je pridobil za misijonarjenje med pogani. Katoliško vero je z velikim uspehom širil v Indiji, na Japonskem in na Kitajskem, kjer je na otoku Sancinu blizu Kantona umrl v noči od 2. na 3. december leta 1552.
Frančišek Ksaverij je slovel kot čudodelnik in spokornik. V Sloveniji mu je posvečenih veliko cerkva in kapel. Najbolj je slavna cerkev v Radmirju, ki hrani dragocene zaklade, ki so jih darovali avstrijski, francoski in poljski kraljevski dvor.
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Petek, 3. decembra 1993
vabilo k sodelovanju / nagradna akcija z radiom glas Ljubljane
NAGRADNA AKCIJA
Pri nas izrežete kupon - Vprašanje vam zastavijo na RGL
Zdaj, ko ste seznanjeni z akcijo in ste prebrali udi vejice in pike, lahko Nadaljujemo, kjer smo za-jNajic konCali.Dodamo naj e še to, da lahko tudi vi Nam zastavljate vprašanja.
vas karkoli zanima v ZV(izi z beemveji, pa tega N® najdete na tej strani, nas *epo pokličite ali pa nam Pišite. Komunikacijske ^eze z nami najdete v kolofonu na Četrti strani.
Vse se je torej začelo v NVajsetih letih tega stoletja. °eyerische Motoren Werke eli na kratko BMW je leta 1916 nasledila Rapp ldotorenwerke GmbH in postav Otto Motorenvver-ke. Verjetno ni veliko ti-stih, ki ne bi poznali njihovega zaščitnega znaka, be-fo-modrega stiliziranega Propelerja, ki spominja na letalsko tradicijo prvih za-
BMW 328 še danes buri duhove in domišljijo
Cetkov. Sestcilindrski motor, ki ga je skonstruiral Max Friz, so leta 1919 vgradili v dvokrilno letalo in uspeh je bil tu. Letalo se je dvignilo na tedaj senzacionalno višino 9760 metra, s tem pa je bil dosežen nov svetovni rekord.
Štiri leta po tem zavidanja vrednem uspehu je Bayerische Motoren Werke ponudil tržišču prva motoma kolesa, leta 1928 pa prvi avtomobil. Poimeno-vali so ga DBG.
DIXI 3/15 iz leta 1929 pomeni pravi mejnik v razvoju avtomobilizma. Predvsem je veljal ta model za najzanesljivejše manjše vozilo v tistem obdobju.
Nato so prišla trideseta leta. Sanje mnogih postanejo BMW 328. Ta model še danes buri duhove in domišljijo. Tik pred drugo
svetovno vojno je bil BMW 328na samem vrhu svetovne avtomobilske industrije.
Po vojni ah natančneje leta 1954 postavi BMW z modelom 502V8 nove avtomobilske standarde. Naj-višji kakovosti motorja V8
se pridruži še udobje.
In tako dalje in tako naprej, vse do danes, ko vam pri BMW ponujajo štiri različne avtomobilske modele, poleg tega pa lahko izbirate še med dvema različnima modeloma motornih koles.
Za vse, ki boste poslali naš kupon na RGL, pa še majhna skrivnost. Ge boste tudi tokrat nataCno prebrah tole pisanje, boste v njem našli odgovor na torkovo vprašanje.
Veliko sreCe vam želimo. Marjeta Smolnikar
V našem Časniku lahko ob sredah in petkih spremljate nagradno akcijo BMW in v njej tudi sodelujete.
Z akcijo se pridružujemo kvizu »Labirint znanja«, ki je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo vsak dan na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
Ime in priimek:.
Telefonska številka:
Naslov:
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
A
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4.: Kljub židani volji vas bo še zmeraj spremljala senca pesimizma. Oddahnili si boste šele v trenutku, ko boste ugledali njegovo pravo poreklo.
BIK 21.4 - 20. 5.: Današnji dan boste precej občutljivi in tenkočutni. Ce boste ravnali po pameti, lahko pričakujete marsikaj lepega na ljubezenskem področju.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Pogosto se vam bo zdelo, da okolica preveč posega v vaSo intimo. Svojim najbližjim tega pač ne morete očitati, ostale pa pogumno postavite na distanco.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Za neko stvar si boste prizadevali bolj kot ponavadi, že kar pretirano, zato lahko končate v neuspehu. Najdite pravi, situaciji ustrezen ritem.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Čustvena tesnoba utegne precej močno pritisniti ob vaše stene. Najlažje jo boste prenesli tako, da boste poskrbeli za ustrezno prožnost. Razgibajte se.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Morali boste malo bolje skrbeti za svoje zdravje, kajti to so tla, na katerih stojite. Zgledujte se po mačkah in se večkrat na dan pošteno pretegnite.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Po krivem vas bodo skritizirali. Najprej se boste zagrizeno branili, nakar boste ugotovili, da je obramba povsem odveC. Važna je edinole resnica.
ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.:Po svoji stari navadi boste tudi tokrat preizkušali vzdržljivost svoje okolice. Prevodno, da se kdo ne zvrne na vas. Bolelo bi oba.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Okolica bo presenečena nad vašo izrazito otožnostjo, saj vas je vajena videti vedre in šaljive. Spoznali boste, kdo vas ima resnično rad in kdo hlini.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ne obotavljajte se, ko boste začutili potrebo po pomoči. Vsakdo se občasno znajde v vašem položaju, zato je medsebojna podpora zelo dobra naložba.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Izkoristite izjemno fizično kondicijo za ustvarjanje razmer, ki vam bodo vlile dovolj volje še v vašega duha. Sodelovanje s seboj je temelj uspeha.
RIBI 20. 2, - 20.3.: Današnji dan bo precej zahteven in bo od vas terjal vec energije kot je trenutno premorete. Pred razočaranjem vas lahko obvaruje trezna skromnost.
KRIŽANKA
ŠAH
Vodoravno:
1. izraelski prerok, ki se je bojeval proti CašCenjn Baala, 6. plošček pri hokeju, 9. dvojna sol iz kalijevega in aluminijevega sulfata, ki se uporablja za strojenje, 10. ilovica:, 11. mesto na Malajskem polotoku, 12. madžarsko pokrivalo, 13. glas ob strelu, 14. svetopisemski Kristusov učenec, pred spreobrnjenjem imenovan Savel, 15. različni Črki, 16. afriška zver, ki je mrhovino, 17. vrednostni papir, delnica, 19. zgornji del stopala, 20. žlahtni plin z znakom Ne, 24. prebivalci Arktike, 26. ime slovenske književnice Jurce, 29. okrajšava za imenovalnik, 30. hrvaški košarkar (Dino), 31. vzdevek Dwighta Eisenhovverja, 32. ime ameriške igralke Bancroft, 33. mesto na jugozahodu Finske, 34. novozelandska papiga, 35. pogonski stroj, 36. reka na jugu Francije, 37. nekdanje iransko nomadsko pleme na Kavkazu.
Navpično:
1. prebivalec Egipta, 2. prebivalka skrajnega severa Skandinavije, 3. mesto v okupiranem hrvaškem Sremu, 4. slovenski gledališki igralec (Boris), 5. avtomobilska oznaka Ancone, 6. italijanska reka, ki teče skozi Belluno, 7. ogljikovodik z dvojno vezjo med ogljikovimi atomi, 8. avstralski medvedek vrečar, 12. družabna prireditev, na kateri se streže s Čajem, 14. ime vec papežev, 16. naglica, 18. kemijski znak za krom, 21. različna samoglasnika, 22. grška Črka, 23. nekdanji sudanski predsednik (Jaafar), 25. moderen ples, 26. lovska psica, 27. nekdanji slovenski igralec (Ali), 28. ime libanonskega mogotca Kashog-gija, 31. grška Črka, 33. ime kampučijskega generala in vojnega zločinca Pota, 35. avtomobilska oznaka Maroka.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
nrejv ‘uiy ‘jojoui ‘B9>[ ‘u°d ‘smiV ‘3>[i ‘etpa^ ‘mi ‘B^rrera ‘pm^S ‘uoau ‘preu ‘uho^u ‘Buahp ‘np ‘i0A -bj ‘^od ‘podi ‘°IT ‘un]B§ ‘puri ‘ejpa :ouabjopoa
A3XIS3H
1) Maric - Gligoric / Beograd 1964
Kam naj se umakne napadena Cma dama, saj možnosti ni veliko? Beli pa pripravlja tudi napad na oslabljeno Črno rokado.
Velemojster Gligoric, ki je na potezi, ima v nastali poziciji lepo taktično možnost, po kateri se bo položaj na šahovnici obrnil v njegovo korist. 2e prva poteza Črnega odloči partijo!
Rešitev naloge
Slabo koordinacijo belih figur je velemojster Gligoric izkoristil na poučen način, saj je opazil slabost belega na prvi vrsti. Črni je namreč odigral l...Tb3H in beli je spoznal, da nima rešitve. Po 2.Da5: ali 2.Ta5: je beli matiran po 2...Tbl. Na jemanje črne trdnjave na polju b3 pa beli izgubi damo na polju d2 in zato se beli upravičeno vda!
2) Gligoric - Porath / Amsterdam 1964
Pogled na šahovnico daje vtis aktivnejših belih figur, ki bi tudi po zamenjavi dam vršile pritisk po odprti g liniji. Toda Črni, ki je na potezi, se je izognil zamenjavi in prisilil belega k obrambi. Odprti e in d liniji dajeta Črnemu priložnost za učinkovito zmago. Reševalci, poiščite jo!
Rešitev naloge
Motiv črnega je v napadu na belo trdnjavo, ki varuje kralja na prvi vrsti. Zato je prva poteza črnega razumljiva l...Dg2! Bela trdnjava nima dobrega umika. Na 2.Tdl Tdl:+ 2.Kdl: Dfl+ in po umiku kralja pade bela trdnjava na polju c4. Beli se je zato vdal!	S.K.
Pisalo se je leto 1943
Spotoma Se en pogovor o vojni
Po končani konferenci v Teheranu, na kateri se je »velika trojica« (Stalin, Churchill in Roosevelt) sporazumela o nadaljevanju vojne proti Nemčiji, sta se Churchill in Roosevelt na poti domov ustavila v Kairu, kamor je britanski premier na pogovore o vojni povabil tudi turškega predsednika. Bil je 4. december, pisalo se je leto 1943.
Na tem kratkem postanku je britanski premier poskušal turškega predsednika prepričati o nujnosti vstopa Turčije v vojno na strani zaveznikov. Od samega začetka druge svetovne vojne je bila namreč Turčija zanimiva za obe strani: zaradi svoje strateške lege in moCne vojske, ki je že v mirnem Času štela okoli dvesto tisoč vojakov. Vendar je Turčija vztrajno zavračala vsako vmešavanje v vojno in tudi britanski zunanji minister Eden nekaj mesecev kasneje iz Ankare ni prišel nic bolj zadovoljen kot njegov predhodnik.
PREBLISK
Vojna je dobra samo, če je daleč za gorami.
A. Soiženicin
32
Petek, 3. decembra 1993.
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / OBLAČNO IN TOPLEJE_ ALPE JADRAN / SUHO, VEC SONCA
Vremenska slika:
Naši kraji so še na obrobju območja visokega zračnega pritiska. Frontalni valovi se pomikajo čez severni del Evrope. jopia hladna okuaija Nad naše kraje je začel pritekati toplejši zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
F
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
4*4 ***'
30-50%	10-30
4444****
30-60
444 ***
444 *** :
nad 10 m/s
BCSSSZ33MZ3H
Sonce bo vzšlo ob 7.25 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 52 minut. Luna bo vzšla ob 20.38 in zašla ob 10.25.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so večinoma vlažne in spolzke. Ponekod je možna poledica, sicer pa promet poteka tekoCe.
TEMPERATURE REK
Mura (G. Radgona)	3,5°C
Sava (Radovljica)	3,6°C
Sava (Šentjakob)	NP
Sava (Radeče)	4°C
Savinja (Laško)	1,4°C
Ljubljanica (Moste)	5,2°C
Bistrica (Sodražica)	4,5°C,
Sora (Suha)	3,2°C
Iška	1°C
SNEŽNE RAZMERE
Soriška planina	do 25 cm
Stari vrh	25 cm
Liboje	40 cm
Golte	do 40 cm
Pokljuka	15 do 20 cm
KandrSe	do 50 cm
Logarska dolina	do 30 cm
Polževo	35 cm
Kalifi	30 cm
Krvavec	20 cm
Rogla	60 cm
M. Pohorje	60 do 90 cm
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.38 najnižje -9 cm, ob 10.14 najvišje 41 cm, ob 17.13 najnižje -59 cm.
Tutri: ob 0.07 najvišje 33 cm, ob 5.28 najnižje -7 cm, ob 10.53 najvišje 33 cm, ob 17.51 najnižje -52 cm.
Slovenija: Na Primorskem bo Sosednje pokrajine: Pretežno precej jasno, drugod pretežno oblačno bo, le ob Jadranu ter v oblačno. Burja na Primorskem višjih legah bo sončno. Burja bo ponehala. Dnevne tempe- ob Jadranu bo ponehala, rature bodo od -7 do -2 °C.
V Sloveniji:	Obeti:
Precej jasno bo. Zjutraj bo V nedeljo od zahoda manj-po nižinah megla. Pred- še poslabšanje, vsem v višinah se bo otoplilo. .
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uti
LJUBLJANA....	'2/?
TRST.........
CELOVEC......	;J/
BRNIK........
MARIBOR......
PFI IF
novo mesto!!"!	-fd
NOVA GORICA..	4/',
MUR. SOBOTA..	^
PORTOROŽ.....	5/ J
POSTOJNA.....
ILIRSKA BISTRICA.	f/”
KOČEVJE......	'4',
CRNOMEU.....-	'3.C
SLOV. GRADEC..	4/,
BOVEC........ J'
RATEČE.......	'S/4
VOGEL.......-	j''
KREDARICA....
VIDEM........
GRADEC.......	-4/4
MONOŠTER..... -rf
ZAGREB.......	7'
REKA.............. V'
		
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
HELSINKI		-5/-4
STOCKHOLM		0/1
MOSKVA		-12/-8
BERLIN		-21-3
VARŠAVA		-10/-4
LONDON		8/9
AMSTERDAM		0/1
BRUSELJ		1/1
PARIZ		3/4
DUNAJ		-5/0
ZGRICH		0/2
ŽENEVA		-1/2
RIM		8/14
MILAN		-1/3
BEOGRAD		-5/-1
BARCELONA		5/15
ISTAMBUL		3/6
MADRID		2/13
LIZBONA		12/15
ATENE		11/17
TUNIS		9/18
MALTA		13/20
KAIRO		15/24
r-j SATIRA NA CLINTONOVE h
Ni smisla za humor: cenzura božičnih Macy’sovih izložb
NEW YORK - Amerika se rada ponaša, da je svetilnik svobode in demokracije, tako da bi se morali po njej vsi zgledovati, seveda pa bi morali vsi prezreti ali pozabiti na vse, kar je v kričečem nasprotju s to deklarativno svobodo. K sreči, da je ameriški tisk po zaslugi vsakodnevnega boja za obstanek skrajno radoveden in senzacionalističen, tako da pride na dan marsikateri »demokratični spodrsljaj« Bele hiše in njene administracije. Tako je v teh dneh prišlo na dan, da je Bela hiša cenzurirala izložbe Macy’sa, templja newyorške nakupovalne mrzlice, ker se je v tradicionalni božični izložbi pojavila Clintonova družina. Washington ni namreč prebavil humorizma vetrini-sta Sama Josepha, tako da so nekatere njegove hudomušne scene izginile iz izložb.
»Zadnjo minuto smo morali vse na novo spremeniti: zamislite si, koliko je to stalo«, je jedko protestiral v New York Postu neki anonimni uslužbenec pro-dajalnega centra. Božične izložbe so prešle že v tradicijo, tako da newyorške veleblagovnice ne varčujejo s sredstvi in naporom. Načrtovati jih začnejo že jeseni, ko so pripravljene, pa se meščani in turisti postavljajo v vrsto kljub strupenemu mrazu, da bi padel zastor in bi lahko občudovali umetnine. Scene, ki so skoraj vedno satirične, so predmet razprav in pogovorov v boljših družinah med vsemi božičnimi in novoletnimi prazniki.
V originalni zasnovi Sama Josepha je igralka Bar-bra Streisand sedela prekrižanih nog na mizi Ovalnega študija Bele hiše, sedaj pa je izginila. Prav tako je izginil milijarder Ross Perot, ki je preoblečen v Božička škilil iz ognjišča Rdeče sobe, da bi skalil praznično vzdušje Hillary in Billa v nočni srajci in pižami. Na njegovem mestu se je utelesil manj nevaren in prijateljski Al Gore, ki kot Božiček ponuja predsedniškemu paru paket, na katerem piše NAFTA (sporazum o svobodni trgovini med Mehiko, ZDA in Kanado). Izginila je tudi Clintonova hči Chelsea, ki je sedela na oknu svoje spalnice z mačko Socks ob sebi. Clinton je vedno dosledno branil tudi z nohti svojo zasebnost in ni uspel prebaviti, da se je njegova hčerka znašla v izložbi. Chelsea bo torej z Barbro in Rossom božič praznovala drugje, tako da je ostala le scena zasneženega parka Bele hiSe.
»Rezultat? Niz izložb brez popra in soli, ki se le prilizujejo Clintonovi družini«, je povedal neki uslužbenec veleblagovnice. Uradno veleblagovnica Macy’s demantira cenzuro Bele hiše. Spremembe naj bi narekovali »estetski razlogi«, je neprepričljivo povedal predstavnik za tisk veleblagovnice Patti Shrick-ram.
Številni zaposleni pa prisegajo, da so res prejeti telefonski poziv iz VVashingtona in to potem ko je televizijska postaja CNN razkrila, kam meri Sam Joseph.
LONDON / AVTO IZ ISTOIMENSKEGA FILMA
»Genevieve« že danes na dražbi
»Genevieve« je darracgov avto iz leta 1904; znan je postal leta 1953. ko je bil »protagonist« istoimenskega filma. Pred 10 leti ga je kupil avstralski ljubitelj Paul Terry za 290.000 fduntov. Terry je lansko leto umrl v nesreči in njegovo premoženje, v katero sodi tudi stara »Genevieve«, bodo že danes v Londonu prodali na dražbi (Telefoto AP)
Opice ne bi smele v letalo, ker je to »»grozno in ogabno«
LONDON - Nekoč so se male španske princese sprehajale z opicami na rami, da bi se dvorjanom ob pogledu na opice zdeli otroški obrazki lepši, kot so bili v resnici. Opice so s karavelami in galeoni tedne in tedne potovale iz prekomorskih dežel v Španijo, to sedaj traja le nekaj ur, a kaj, ko uboge živali ne olepšujejo obrazkov španskih ple-
miških otrok, temveč končajo v laboratorijih. Nič čudnega torej, da so razne osebnosti, med katerimi seveda ni mogla manjkati Brigitte Bardot, pozvale letalski družbi British Airways in Air France, naj ne prevažajo več opic, ker je to »grozno in ogabno«. Svetovno znana BB pa se ni mejila samo na letalske prevoze. Prav tako »grozno,
ogabno in nedopustno« je po njenem dejstvo, da Sirom po Evropi krožijo tovornjaki z govedom za zakol. Razne organizacije za zaščito živali zahtevajo, da živali ne smejo potovati v živinskih vagonih in tovornjakih več kot osem ur, bržkone pa ta zahteva ne velja za ljudi, ker bi to prizadelo vse prevoze na dolgih relacijah.
NOVICE
Čudež v Lurdu
PARIZ - Verjetno je res samo prav čudež rešil potnike na letalu francoske družbe Air Mer, ki so 22 oktobra letos (vest pa so objaviti Sele včeraj) leteti in Pariza v Lurd na zasedanje o čudežnih ozdravitvah. Kmalu po vzletu iz Parizta je namreč pilot naredil veliko napako: namesto da bi pritisnil na gumb, ki spravlja podvozje v trup letala, je ugasnil motor. Letalo se je sposzilo z višine 1.500 na 500 metrov in pilotovi poskusi, da bi takoj zopet prižgal motor, so biti neuspešni. Ko je pilot že opupal pa se je motor vžgal in letalo je zasilno pristalo na pariškem letališču Orly. Potnikom niso povedalh kaj se je zgodilo in po golem naključju je včeraj vest o tem dogodku prišla v javnost.
Tudi diplomati morajo plačevati globo
VVASFDNGTON - Diplomatska imuniteta diplomatom ne daje pravice, da se izognejo plačevanju glob. V Washingtonu se je namreč razpasla navada, da diplomati parkirajo na nedovoljenih mestih in se ne zmenijo za globe,, ki jim jih naložijo policisti. Sedaj pa so, po številnih potrtestih vvashing-tonske in nevvjorSke policije, sprejeli radikalen ukrep: diplomatskim vozilom, katerih lastniki niso poravnati vseh glob, ne bodo podaljšali registracije in jih bodo tako izločih iz prometa.
Pes kot otrok
AMSTERDAM - Kakšna je razlika med psom in otrokom, ko se zakonca ločita? Očitno je ni, vsaj za gospo iz nizozemskega mesta Lelystada (njenega imena niso objavili), Id se je pred kratkim ločila od moZa in je sedaj zahtevala od sodnika, da ji »prisodi« psa ah pa, da ji vsaj dovoli, da ljubljeno žival enkrat dnevno obišče. Oddaljenost od psa ji namreč povzroča psihične motnje. Sodnika Blauwa pa ta zahteva ni kaj posebno ganila. Dejal je: »Ce bomo začeli s temi pravicami bodo kmalu zahtevali od mene, da jim dovolim souporabo televizorja.«
Kolesa za varnostnike
WASHINGTON - Ameriške varnostne službe si že nekaj časa belijo glavo, kako zaščititi predsednika Clintona med vsakodnevnim joggingom. Clinton namreč vsak dan preteče približno 6 kilometrov od Bele hiše do Lincolnovega memoriala in ščiti kga kak ducat agentov, nekateri peš, drugi v avtomobilih, pri čemer pešci ne smejo teptati trave. Predsednik teče hitro, nekateri agenti pa počasneje. Sedaj pa so pri varnostni službi sprejeti radikalen sklep in opremili agente s kolesi, da za predsednikom ne bodo več zaostajali.