M'JZEJSKI RAVNATELJ
LJUBLJANA JU003I.AVI J
ft. 144 i ^M""1"" PonS«aJ«Ba (C. C. ew la posla)
ti*t liliji TiAi / V	ponedtttfka. Naročnina: xa 1 meaec L S.—«
ft nniiTf	cek» leto L	▼	meMfeo
1. 6.50 L f^^Obj]^ ^jfr* 30 *tat' — Oglasoma za I mm proctora t iirofccMđ 1	Irjovsk« in obrtna ogla« L 1.—, " mmri-
oke, rahvaU. p^IaaaT^fla L 1.50, oglase denarnih zavodor L Z-*
Oglasi na prvi strani L
v Trsta, v soboto. 18. luni]« 1927.
Morilka 3> ent
Letnik Ul
EDINOST
IMaiifeo in upraraifttvo: Tfst 0), ulic« a Francaaco (fAnid XL T*« 11-57 Popili naj m poiSjajo izkljnCno uradoiitvu, oglasi, denar pa opranmiitTU. Rokopisi mm na vračajo. «• aprejacoaia. — Las«, rsloiha i« tisk Tiskarna «Ed2nost* P«dtaad<dttvo▼ Gorici: ulica Gicao* Catdncci IL 7, L a. — JalaL |L 3XL CU^ni 1« odzvoni uradnik: prof, Filip Pade.
Planiarstvo
y gornjesoški dolini
Gospodarsko vprašanje stopa z vsakim dnem bolj v ospredje. Nujno potrebno je, da mu posvetimo Čim več pažnje. Dežela danes bolj kot kdaj poprej tarna in toži ra»đi slabega materialnega stanja. Kras, Brda in Vipav-■ ska dolina tožijo radi vinske Krize; Idrija in trnovska planota radi slabe lesne trgovine; Tolmin sako, Bovško in Kobariško ter dvorna tudi baska dolina radi krize mlečnih izdelkov. Vidimo to^ei. da skoraj noben problem, ki je z-a nas življenjske važnosti, ne kaže tolike ra,znoličnosti gle-de lege, klime ter polno drugih vzrokov, kot ravno gospodarski problem. — Ra<li tega ga je treba tudi reševati upoštevajoč posamezne kraje, njih prilike in možnoaii.
V gornjesoški dolini pride predvsem v poštev živinoreja, torej mlečni izdelki. Treba je, da se v teh krajih povzdigne čim bolj ta važni faktor našega jo-spadarskega življenja. Pri uve-ijavijanju živinoreje na Tolminskem, Kobari&kem in Bovškem* jje treba upoštevati dve sezoni: asansko in poletno. V zimski se-aorn pridejo v prvi vrsti do veljave i	vaške mlekarne, ki ao se v marsikateri vasi dvigni-ie na precej visoko stopnjo. Se-čas pa prihajajo vedno SjoIj do veljave razne planine, s katerimi razpolaga skoraj sleti enm va<s na Tolminskem in Bov >kcm.
Piaintarstvo se je v gornjeso-Sklii gorali razvilo že precej ztoda do prave veljave je prišlo' šele v zadnjem ]>etdesetletju. V preteklih stoletjih ni pfcmšarstvo imelo drugega namena, nego da se živina odpočije v gorah, da se osveži in da se zdrava povrne zopet v dolinske hleve. Da bi se pa planšar-stvo izkoristilo v on. m obsegu, kot se deloma danes, o tem ni bilo niti govora.
Pomen je zadubilo planšar-stvo na Tolminskem še le z le-< tom 1874., ko so povabili na poljubili sko planino Razor Švicarja H Uza. ki je prav za prav nekak začetnik mlekarskih obrti pri nas. On je pokazal našim ljudem v gorah, kako r.aj se pravilno uporablja mlečni pridelek. liazširil je, kolikor se je dalo, produkcijo, dal vzpodbudo fcer pokazal smernice za nadaljevanje. Njegov sistem se je zelo hitro razširil po vsem Tolminskem in tudi na Bovško. Planine so se od leta do leta bolj izrabljale. Začela so se zidati prva gorska bivališča v večjih obsegih, začelo se je pravo urejevanje planin.
S pomnožitvijo planin pa je v veliki meri naraslo tudi število živine. S tem, da so ljudje oddajali poleti za dolgo dobo živino v planine, so doma dosti prihranili na krmi. Imenitni gorski pridelki, ki. so nastali radi dobre kvalitete krme, katera je v gorah zelo sočna, so se hitro in po dobrih cenah oddajali na trge. Pričakovati je Lilo lepega razvoja planšarstva pn nas. O tem pričajo razne predvojne planine, kot so bile na pr. za-tolminska fplanina Sleme, Polog, krnska «Kukina», drežen-ska «Pri Kraju». Pridelki vseh naših gorskih mlekarn - planin so se oddajali hitro na trgu in po dobrih cenah.
Vojna doba je ta razvoj zadržala za dolgo vrsto let. Planine so postale, razun nekaterih v skrajnem kotu Trente, pozorišče vojne. Stanovi so bili porušeni, pašniki racorani od jarkov in granat. Treba je bila ogromnega dela, da se je vzpostavilo vse nekdanje delo, da so se uredili in zravnali zopet marsikateri pašniki, da- so se spet zgradile porušene koče. Razvoj je bil torej radi tega obna\i jajosčega dela zelo otežkočen. Po velikem trudu smo se prerili šele do onega stanja, na katerem smo bili pred vojno. Napredka v nagem planšarstvu pa ni mogoče zaznamovati; le redke so izjeme. Nasprotno, zaznamujemo lahko v veČini slučajev neko nazadovanje: V prvih početkih Izdelovanja mlečnih izdelkov po Tolminskem so na pr. izdelovali kolesa sfcra zelo velika, kar je trg rajSi sprejel. Po vojni se je -lačeio nasprotno in trg se je tega branil. To je ena naših nar pafc, da« nismo upoštevali trga. Na drugi strani: Nižje naše planine bi lahko tudi v tem času Izdelovale mesto sira maslo, če
bi si nafcavfle potreba® stroj« ral to; mask) se namreč lafe je odda na trgu in po boljSfti cenah, zlasti poleti ko se izdeluje pri nas v manjših množinah.
Dai se držimo zgledov: Poglejmo švicarske planine, tirolske, severne italijanske, kako so popolne bodisi glede svojih obratov bodisi glede svojih pašnikov, ki se pač nahajajo ravno v takih goratih krajih kot naši. In naše planine? Razlika med njimi je tako velika, da primerjati sploh ni mogoče. Nalaga na£a, zlasti gornjesoekih krajev, je skrbeti, da bi se plaaoine čim bolj izpopolnile toliko glede pašnikov, kot glede mlekarskih stanov, izdelkov. Zato pa nam je potrebno Studiranje rasnih tipov, zgledov, katerim naj bi sledili. Naši pastirji, madi fantje, morajo izrabiti v prvi vrsti lepi čas, v katerem živijo prav za prav svoje počitnice, in propagirati misel nade planinske reforme. Ta panoga našega gospodarstva v gornjesoški dolini je živijenske važnosti, torej jo moramo tudi čim bolj izpopolnili in uveljaviti. Cas za to je ugoden.
Če izpopolnimo v gornjesoški dolini dve naši gospodarski činjenici: mlekarske zadruge za zimsko dobo in planšarstvo za sedanjo sezono, se bo tudi na&e gospodarsko stanje na Tolminskem izboljšajo.
Okleniti se moramo predvsem dela za izboljšanje našega gospodarskega položaja; združimo to delo z duševnim napredovat njem, pa bomo lahko mirno gledali v bodočnost!
Le po teh potih naprej, in pesimizem, ki nas marsikdaj navdaja, bo izginil. (Bodočnost ne bo več tako črna, ampak se bo v svetlejših. barvah odpirala pred nami; mi pa bomo vanjo usmerili trden, neomahljiv korak.
M. R.
(MHe m odliKomnla
polkovniku De Pmedu
RIM, 17. (Izv.) Angleški poslanik v Rimu je poslal predsedniku vlade piano, v katerem ga prosi, naj posreduje pri kralju za dovoljenje za podelitev odlikovanja «Air-Forse-Cross», s katerim hoče angleški kralj odlikovati polkovnika De Pineda. «Air-Forse-Cross» je najvišje angleško odlikovanje za letalce.
Poslanik Združenih držav v Rimu je poslal predsedniku vla-^de pismo, v katerem izraža v imenu predsednika in prebivalstva Združenih držav pir srčne časti tke k srečno dokončanem poletu polkovnika De Pineda.
Davi je tolmačil po naročilu svojce a poslanika francoski ae-ronautični ataše v Rimu državnemu podtajniku v ministrstvu za aeronautiko on. Balbu čustva občudovanja francoskega naroda in njegovih zastopnikov nad srečno uspelim velikim poletom De Pineda.
Osrednji odbor udruženja ita-lijanskih žena je predlagal, naj se priredi v počaščenje polkovnika De Pineda velika letalska tekma pod pokroviteljstvom kraljice Helene. V aeronautič-nem ministrstvu se že isdeluje program tekme, ki se bo najbrž vršila v mesecu oktobru v Osti-ji. K tekmi bodo pripuščena samo vojaška letala.
na debelo in na drobno
RIM, 17. (Izv.) K poročilu o včerajšnjem sestanku predsednikov sindikalnih konfederacij prinaša danes «L'Agenzia di Roma« sledeče razmotrivanje:
«Najzanimivejši pojav v sedanji bitki za znižanje cen predstavlja brez dvoma veliko nesorazmerje med cenami na debelo in onimi na drobno. Ugotovljeno je namreč, da so cene na debelo, ki se določajo potom še najbolj direktnih trgovskih stikov proizvajalcev ter trgovcev in prekupčevalcev mnogo hitreje in mnogo bolj znatno padle, nego cene na drobno, ki nastajajo potom mnogo manj direktnih stikov med celo vrsto prekupčevalcev in med kupujočim občinstvom V dokaz velikega nesorazmerja med cenami na debelo in onimi na drobno zadostuje navesti le nekaj statističnih podatkov.
Cenik življenjskih potrebščin v razprodaji na debelo je padel med januarjem in aprilom tekočega leta Qd 635.80 na 618.31. Ce-
nik življenjskih pctrebSMn ▼ podrobni razprodaji pa je t ravno istem času narasel od 573.66 na 580.24. V drugih besedah pomeni to, da se je ▼ istem časa, ko so cene m debelo znatno pafl^ življenje xa ^onsumenie precej podražilo.
Tudi cenik vsega blaga na debelo, v katerem so zapopadene tudi neobhodno potrebne življenjske potrebščine, izkazuje znatno nesorazmerje s cenami blaga v podrobni razprodaji-Dočim so namreč cene na debelo padle med januarjem in aprilom od 602.86 na 565.29, so padle cene na drobno od 625.06 samo na 616.67.
Isti agenciji poročajo is Beograda, da so pričele v Jugoslaviji v poslednjih dneh cene na žito precej rasti Ta pojav se spravlja v zvezo z vestmi, po katerih se bo radi povodnjl v Ameriki žitna produkcija mmftnjMa za 15 odstotkov.
Prlzte držana pravdnim
Dogodki o jnjosloiraislđ roambkl stranki
odbora »fcHnui
radi raesedbe v p] CovvSJn
RIM, 17. (Izv.) Kakor doznava rimska <cTribuna», je vložil državni pravd ni k prt rimskem prizivnem sodišču prigiv na kasači j sko sodišče. V rekurzu izpodbija drž. prav dnik pns>-rek. na podlagi katerega je bil morilec poslanca on. Casaiinija Ivan Corvi oproščen.
Zra?nfl promet
na progah Trst-Tnrin in Tiul-Z»J*i
RIM, 17. (Izv.) Iz statističnih podatkov o rzračnem prometu za mesec april 1927. na progah TVst-Ttt-rrn tn Tret-Zadas* izhaja stodečec
Na zračni progi iVst-Turin je bilo izvršenih tekom meseca aprila od 60 predvidevanih voženj 54. Skupna dolžina veža Je je znafiala 31.050 tam in prerpeljanih je bilo 224 potnikov. Na progi Trst-Zader J® bik) izvrSemih 53 voženj, katerih doHfcma je iznafiala 13.308 km to prepeljanih je bilo 149 potnikov.
O rednosti zračnega prometa dokazuje okolnost, da so se tekom ceiega meseca dogodile na progi Trst-Turin le štiri prekinitve radi slabega vremena.
Osebne izkaznico in poslanci
RIM, 17. (Izv.) Kakor doznava agencija «L.' Informatore deUa Stampa» je opozorilo notranje ministrstvo prefekte, naj se po botelib in drugod ne zahteva od senatorjev in poslancev, da se legitimirajo z istovetno izkaznico, češ da nudi poslanska izkaznica in železniška knjižica zadostno jamstvo in doku njihove istovetnosti.
NeresnKna vest
o umoru Gorkijevega sina
RIM, 17. (Izv.) V poslednjih dneh je razširila neka francoska dopisna Agencija neverjetno vest, da fe bil v preteklili dneh umorjen od ruske «£eke» tudi sin pisatelja Maksima Gorkega. Vsled te vesti se je podal urednik neapeljskega lista «11 Mcz-zogiorno» v Sorrento, kjer prebiva že vež let slavni ruski pisatelj, da ae informira naravnost pri očetu, v koliko odgovarja ta vest resnici.
Uredniku neapeljskega lista je izjavil Gor kij, da ima samo enega sina, ki prebiva ž njim v Sorrentu. Njegov adoptirani sin Ginovi Peš kov pa služi v francoski armadi In prebiva v Parizu.
Gorkij je še izjavil, da se že nekaj l«*t ne bavi več s politiko. Komisar za narodno prosveto Lunačarski je povabil pisatelja, naj se povrne v domovino, kjei pripravljajo proslavo 35-letnega njegovega pisateljskega delovanja. Gorkij je odgovoril, da se ne more odzvati vabilu, ker mu tega ne dopušča zdravje in ker ga je povsem okupiralo njegovo veliko delo «Stiride8et leU, ki bo izšlo v treh zveokih ter podalo zgodovino kulturnega in političnega gibanja v poslednjih 40. letih.
Ta slučaj nam dokazuje, s kako veliko previdnostjo je treba sprejemati vesti o pokol jih, ki se baje dogajajo v Rusiji ▼ poslednjem Času.
Bosi ta laifi
MOSKVA, 17. Radi razgovorov, ki se vrše v Ženevi med posameznimi ministri, ki ao se u-deležili zasedanja Sveta Družbe narodov, so moskovski politični krogi precej vznemirjeni. Prepričani so, da pripravlja Anglija v Ženevi protisovj etski blok.
BEOGRAD, 17. (Izv.) Tekom onagnjegA dne ni bsto beležiti današnjega dne nS hflo beAežiti nikakih važnih dogodkov. Vsa posvetovanja in koarfereaice so se nanašale iaključno na priprave za volitve. Nekaiteri ministri in večji del narodnih poslancev so odpotovali iz Beograda ter se napotili v svojai volilna okrožr-j a na vodilne agitacije.
Izvrševalni odbor Samostojne demokratske stranke je imel danes dopoldne daljšo sejo, na kateri so razpranrljali o pripravah za volitve in so sprejeli tozadevne sklepe. Po seji je bil objavljen popoldne obširen komuni^
Pozornost političnih krogov je zaenkrat posvečena seji glavnega odbora radikalne stranke, ki je sklicana za pondeijek in na kateri se bo definitivno razčistilo razmerje med radikalno stranke in vlado.
Za jutri dopoldne ob 11 uri je napovedana prva seja ministrskega sveta Izpopolnjene vlade.
Vukičevftć se fe sporazumel
Ženevsko zasedanje
BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes je bil med Veijo Vukičevicem in zastopniki madžarske stranke dosežen definitiven sporazum glede skupnega nastopa pri volitvah v Vojvodini Madžarom je bilo zagotovljenih pet poslancev, ki se bodo kot poslanci madžarske stranke koaliirali z radikali oziroma vladnimi poslanskimi klubi.
Dr. Korošec odpotoval v Sofijo
BEOGRAD, 17. (Izv.) Včeraj je dr. Korošec nenadoma odpotoval preko Caribroda v Sofijo. Njegov nenadni odhod je povzročil v vseh političnih krogih precejšnje iznenađenje, ker ni znano v kake svrhe je odpotoval dr. Korošec v očigled važnih dogodkov v Beogradu tako nenadno v Sofijo.
incident o Sofiji
pri predavanja bfvSega ministra Kazazova
SOFIJA, 17. (Izv.) Predsednik bolgarskega novinarskega udruženja in bivši minister Kazaaov je imel tukaj predavanje o o-sebnih vtisih iz Jugoslavije. Na predavanju je prišlo do burnih prizorov. Med poslušalci so bili tudi jugoslovenski in čehosiova-ški poslanik ter številni Makedonci. Ko je Kaizazov navajal podatke o uradni jugoslovenski statistiki in o narodnostih v Jugoslaviji, je neki Makedonec vzkliknil: «Jugoslovenska vlada potvarja v Jugoslaviji živeče Bolgare!» Med predavanjem so ponovno padali medklici, ki so povzročali mučno razpoloženje. Jugoslovenski pcvslamik je zapustil dvorano, takoj za njim je odšel tudi čehoslovaški poslanik."
Kazaaov je nadaljeval predavanje. In je dejal, da so Makedonci ostali avtonomna enota v mejah Jugoslavije. Ta izjava je izzvala med Makedonci živahne piotiklice. Kričali so, da ta trditev ni resnična, in zahtevali politično svobodo Makedonije. Med tem je stopil na govorniško tribuno neki Makedonec, ki je skušal pobijati podatke, ki jih je navajal Kazazov. Predavanje se je končalo med splošnim prerekanjem. * __
Mganki mM predutaik
za balkanski Locarno
SOLUN, 17. (Izv.) «Makedonia» objavlja izjavo bolgarskega ministrskega predsednika Lijap-čeva, ki je izjavil, da je Bolgai-rija v dobrih odnošajih z Italijo, da pa ne odgovarja resnici, da bi Bolgarija imela z Italijo kako zvezo. Bolgarska se ni zvezala proti nikomur in si želi dobrih odnošajev z vsemi državami, zlasti pa z Jugoslavijo in Grčijo. Na vprašanje glede makedonskih komit. je odgovoril Lijapčev, dai so komitaši navadni tihotapci. Gospod Lijapčev je zagovarjal balkanski Locarno, kakor tudi tesno carinsko zvezo vseh balkanskih držav.
Poplave t Ameriki
LONDON, 17. Iz New Y<xrka poročajo, da je reka Wiset podrla enega izmed nasipov. Štiri osebe so utonile.
Nemd nfaa zadovoljni
BERLIN, 17. (Izv.) Tudi lo-camski tisk priznava danes, da ni bil dosežen nika.k pomemben uspeh v Ženevi in da se povrne " tresemann praznih rok iz Ženeve v Berlin. Nacionalistični tisk smatra Briandov beg iz Ženeve kot veliko zaušnico, zadano ne samo Stresemannu, ampak tudi vsej Nemčiji
BERLIN, 17. (Izv.) Politični krogi so mnenja, da je nemška delegacija v Ženevi pristala na to, dal se zavezni&ki vojaški izvedenci prepričajo o vzhodnih nemških uftrdbah, ne da bi bil prej določen datum kontrole in mtrriTTvi ira^ v koliko bo moralo biti zmanjšano število zavezniških čet v renskem ozemlju. Vlada se je baje izjavila pripravljeno dovoliti zsCvezniško kontrolo, katere dan pa bo šele določen od nemške vlade.
Rusi niso zadovoljni
z razsodbo varšavskega izrednega korenskega sodišča
BERLIN, 17. Razsodba izrednega kazenskega sodnega dvora je napravila v varšavskih političnih krogih globok vtis. Splošno prevladuje prepričanje, da bo predsednik republike zmanjšal Koverdi kazen na 15 let ječe, in še to sa zdi nekaterim preveč.
Rusi so pa drugačnega mnenja. «Berliner Tageblattu» poročajo iz Moskve, da so tamkaj-
finji krogi zelo razburjeni radi preveč blagega postopanja proti varšavskemu atentatorju. Ra-čunal^ so z gotovostjo, da bo Ko-verda obsojen na smrt, pa izglen da sedaj, tako pravijo, da bo dobil samo 15 let ječe. To razsodbe* pripisujejo spet angleškemu vplivu in pritisku. Ruski politični krogi pravijo, da se bodo radi te razsodbe poostrili odno-šaji med Poljsko in ZSSR.
IjuflsRI komisar Clčeria
odpotoval iz Berlina
BERLIN, 17. (Izv.) Cičerin je zapustil Berlin včeraj zvečer. Pred odhodom je imel še dolg razgovora ka/n-celarpem. Tudi kancelar je pređo Čil Čičerimi, da so vzlbudile smrtne obsodbe pri inozemskih vladah neugoden vtis in da Rusija nikakor ne sme poostriti svojega spora z Londonom. Cičerin je bil natančno iniornriran o poteku zasedanja Sveta Dražbe narodov, v kolikor se je tekom tega zasedanja razpravljalo tudi o ruskem; vprašanju. Informiral ga je poslanik v Moskvi, ki se nahaja sedaj v Berlinu*
Avtomobilski rekordi
LONDON, 17. (Izv.) Italijanski dirkač Giulio Foresti je dosegel tekom svoje poskusne vožnje na obrežju Pendine v Galesu na nekem novem avtomobilu povprečno hitrost 256 km na uro.
Hčerka umorila očeta
PARIZ, 17. V Argelliers je 20-letna Julja Ma^iadier umorilat svojega očeta-pijanca, ki jo je zlostavlja!. Skočila je nato z drugega nadstropja In si prebila lobanjo na cestnem tlaku.
DNEVN
NOVI POPUSTI NA ŽELEZNICAH ZA V RIM.
Prosvetni minister Ciano je dovolil odboru «Primavera Romana*, da bo <zai££*al popust na žeJeenicah ;pri potovanju v Rim 50% namesto 30%, in sicer -za tja in nazaj im v dobi od 14. cio vštetega 19. t. m. ter z vseh postaj kraljevine. Vozni listki veljajo -za 15. dali, a za listke s postaj v Laciju 5 dni. Pri voznih listkih (tja in nazaj), ki se prodajo v dobi 20. do 30. junija, bo znašal popust 3025. Listek za nazaj ni veljaven, če ga imejitelj ne da potrditi od odbora v Rimu, Via Colonna št. 52, kjer se mu izda tudi izkaznica za olajšanje prebivanja.
ZADNJAPOT KART,A VRĐCA.
Grobovi tulijo.... Junijsko solnce je pripekalo v vsej svoji razkošnosti...
Na dvorih mrtvaške kapelice tržaSke bolnice so se že zgodaj začeli hirati ljudje. Povsod rudeče oči, robci v rokah, v src Ji neizmerna žalost. Dve majici nogometašev Adrije — črni flor. Na zidu nepregledna vrsta vencev. Voz z nosili pridrdržL Športni vodja Adrije začenja organizirati sprevod. I>va-najet čr.no-oblečenih Adrijašev stoji ob nosilih, šest krepkih ram dvigne objokovano breme — sprevod se premakne. Pred nosili venci. Spredaj venec S. D. Adrije z napisom «Zvestemu nogometašu«. Za tem palma S. U. Adrijašice nosfjo trakove. Vrsti žalujočim, ki sledi nosilomi, ni konca... Promet na ulicah je ustavljen... Počasi se pomika žalni sprevod proti oerkvi Sv. Jakoba..
Od tam na pokopališče. Pretresljivi prizori na grobu dragega Kar-letota. Glava pri glavi g! la sled^ mjič zlomljeno cvetko. Pino Menon, zvesti prijatelj umrlega, se poslovi od njega s pretresljivimi besedami. Za njim dobi v besedah športnega vodje Adrije vseobča žalost nevzdržen izbruh. Vse oči so solzne — tupatam glasen, viharen plač...
še dolgo potem, ko so kepe nehale padati in bobneti po krsti, ao na pokopališču med cipresami odmevali obupni klici: «Karleto!»
Ni ga več. Njegov večni nasmeh je ugasnil...
Zazdelo se je nam vsem, da je z njim odšlo življenje. Vsi športniki so na pokopališču Čutili resnico napisa na trakovih palme Športnega Udruženja — "Vzornemu športniku«
In vsi smo tudi vedeli: Ni ga več!
In ni besed za slovo — Karleto — ni besed— kar je bilo v nas so povedale solze — in razumela sta jih ofoa — Ti, Karleto Vrbec in Ti Albert Košuta! Lahka vama bodi zemlja pri Sv.
Ani.	___
T. A ¥TK O ATLETSKI UBETINO S. U. nam je javilo, da se vrši v nedeljo 19. VI. 1927 ob 3. uri pop. na igrišču <eAdrirje» moški in damski vzpodbujevalni lahkoatletski
meeting.	_ . ..__
PrijaviU so se najbolj Jahko-atteti ta lahkoat leti nje, ki jamčijo za oster boj v veeh disciplinah. , Opozaitfamo na zanimivost ju-i tri3njega dne; naSe lahkoatlettnje
starta jo v Trstu prvič v najrazličnejših disciplinah: metu, skoku, fctafcti i. t. d.
Upamo, cla se bo občinstvo v častnem številu odzvalo klicu naših lahkoaMetov in lahkoatletmj.
Oktavijan Bottecohio
Kakor smo žo poročali, je v ge-monski bolnišnici umrl zna/ii italijanski kolesar Oktavijan Bottec-chia. Smrt je nastopila radi komplikacij rane na glavi, ki jo je Bot-tecchia zadotbil pri padcu s kolesa. Sprva se rana ni zdela nevarna, potem pa se jo stanje ranjenca nepričakovano poslabšalo in Bottec-chiia je podlegel po dolgi nezavesti.
Cela PurLomija žahijlo po toj osebnosti na ciklisttčnem polju. Začel je svojo kolesarsko karijero šole s petindvajsetim letom. Kolesaril je v prostem času, ko mu je dovoljevala njegova zidarska obrt. Šole v zadnjem času je postal piofesijo Tiist in je zmagal dvakrat v dirki krog Francijev ko je imel proti sebi najboljše svetovne kolesarje.
Bottecchia je užival kot športnih tudi med nrV^mi ljubitelja sporta velike simpatije, ker je na enkrat izšel na obzorju italijanskega ci-klizma kot zvezda vodnica.
Iz tržaškega življenja
Karambol med kolesarjema.
Včeraij predpoldne so je dogodila v ulici Chiozza ne/navadna koledarska nezgoda. Okoli 10.30 sta vozila po omenjeni ulici v nasprotni smeri dva kolesarja: 18-letni raznaša-valec brzojavk Roman Corazza, stanujoč v ulici Sapone št. 5, in letni mehanik Rihard Bolco, stanujoč v ulici Udine išt. 40; prvi je vozil z veliko naglico navzdol po ulici, dočim se je drugi radi precejšnje strmine premikal počasi navzgor. Pred tamošnjo orožni&ko postajo sta se kolesarja srečala in — ni še ugotovljeno po čigavi krivdi — se zaletela eden proti drugemu, tako da sta butnila skupaj z glavami. Radi silnega sunka sta se oba prevrnila in obležala hudo zdelana; Corazza si je zdrobil nosne kosti, Bolco je pa zadobil široko rano ki mu jo je tovariš v nesreči zadal z nosom, katerega koščen drobec je obtičal v rani. Iz blifaije orožniške postaje so priskočili na pomoč nesrečnima kolesarjema nekateri orožniki, ki so poskrbeli, da je pnrihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje. je ponečen-ca za silo obvezal ter ju dal nato prepeljati v mestno bolnišnico kjer so ju sprejeli v kirurgi&ni oddelek. Corazza se bo moral zdraviti par tednov, dočim bo Bolco ozdravil že v g_io dneh, seveda ako ne nastopijo kake komplikacije.
Po dveh letih.
Pred približno dvema letoma, m sicer dne 26. marca 1925 zvečer, se je zgodil pri Cedasu krvav dogodek. Kakor smo svoj čas poročali, sta tedaj dva mofika napa'" a 25-letno vlačugo Alojzijo Tamboesi, b katero sta se bila sestala v tamkajšnjem gozdiču nad cesto, hotela sta jo oropati denarja, ki sta ji ga bila izplačala za njeno druž-
n.
•EDINOST*
V Trsta, dne 18. junija 1927«
bo. Ker se jima je Tamtbossijeva postavila po robu, sta jo nevarno raziila z nožem. Po zločinu sta se lopova spustila t beg, toda enega, 27-lertnega: Josipa CoUlcb, stami$o-čeg-a na tnpu Rosario SL 1, «o carinski stražniki kmalu potem aretirali. Njegovemu pajdašu, 29-tet-nemu Franu Gollich, irivajoSemu v Tržiou, se je pa posrečilo sdbečati in se je tako odtegnil roki pravite in kasoi 3 let ječe, ki nwi je prisodilo sodišče pri tozadevni razpravi. Nedavno pa se je Gollich vrnil v nade mesto, misleč, da je policija že pozabila nanj. A se je hudo varal; prede moč njim, ko se je brezskrbno potikal v starem mestu, sta ga dva policijska apen ta spoznala ter ga aretirala. Nevarni ptiček je bil seveda odveden v zapor.
Tržaško sodišče
Opustošenje svetoivanskega mladinskega društva.
Včeraj se je v četrti sekciji tukajšnjega ka^enskeg-a sodišča vrlsi-Ja obravnava proti Antonu Arena, obtoženemu, da .je vodil znani napad na svetoivansko mladinsko društvo «<Sv. Ivan» in da je sodeloval pri opustošenju lokalov in požigu knjig in časopisov, last omenjenega društva.
Arena ni prišel na obravnavo. Ena priča je baje doznala, da se je vkrcar na parnik «-Presidente WiIson» in da je zapustil parnik v New Vorku.
Zaslišane so bile razne priče, kakor Fran Zajec, Stanko Meula, Ljubo Kovačič in Rado Stergar, ki pa niso mo^li s svojimi izjavami obtežirti Areno, ker ga seveda osebno niso poznali. Vsi so povedali le, da so dne 15. avgusta 1926. zvečer prl3i v prostore mladinskega društva Sv. Ivan, neznanci in odnesli več knjig in časopisov, katere so potejn zažgali na trgu San Giovan-ni.
Priča Ruggero Gaetaino je videl Areno v družbi z drugimi Nosil je pod pazduho večji kup časopisov in knjig. Ne more pa reči, da so bile tiste knjige last opus t oš enega drušftva.
Državni pravdnik, od v. Zudra in, smatra vendar Areno za odgovornega zločina pustošenja v smislu Člena 64. kaz. zak. in zahteva zanj pet dni ječe.
Brani odvetnik Tam aro, ki zahteva oprostilno razsodSbo, vsaj vsled pomanjkanja dokazov.
Sodišče pa ni našlo v razpravi ničesar, kar bi obteževalo obtoženca in je zato priglasilo razsodbo, gfeeam katere se Arena oprašta, ker ni zagrenil dejanja.
TELESNA VZGOJA
SPORT
T. V. L. A. - LAHKOATLETSKI MEETING 19. VI. 1527.
Določa se sledeča jurija:
Starter: g. Luin Milan.
SocSniki na cilju: gg. Kosovel, Verč, Kravos, Lah.
Sodniki na progi: gg. Pertot, Stepančič, Žerjal, R. Fač.
Imenovane gg. s-e naproša, da se udeleže danes o(b 6.30 skupne seje, ki se vrši v uradnih prostorih S. U.
Javljamo prijavljenim lahkoatle-tom da prične meeting točno ob 15. uri, in ne kot prvotno javljeno.
Vodstvo.
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
POHOTA
SLauiUovič in Furlan obsojena vsak na 30 let ječe.
Včeraj* v petek, se je nadaljevala in zaključila pred tukajšnjo poroto obravnava proti MamilovK-u in Furlanu. Državni pravdnik je v svojem govoru zahteval, naj se oba obtoženca obsodita na dosmrtno ječo.
Za državnim prav cinikom sta povzela be»pe-do zagovornika, ki sta skušala kolikor mogoče olaiflati predlagano strcsgo kazen. Stvar ni bila lahka za zagovornika; kljub vseexxn pa sta dosegla, da predlog državnega pravdnika ni bil sprejet. kajti MamiloviC in Furian sta bila obsojena vsak na 30 let ječe. Pet let boe^ta presedela v samotni ccifci. Obsojena sta bila tudi na izključitev od reeh javnih služb in na 600 lir globe. Deset let bosta poti posebnim policijskim nadzorstvom.
S to razsodbo je bHa zaključena zadnja obravnava pred goriško poroto.
j; Planinsko
Tovari&i — planinci1 V nedeljo, dne 19. junijfe t. L, se bo vr&i telet na Mnome. Odhod točno ob 4. uri zjutraj s Katarini-jevtega trga čez Grgar - Rebro na Lokve in odtod na Mrzovec. Povra-tek skazi Trnovski gozd po gTefce-<ni'h na Krnico - Vitovlje ter čez Kroraperk domov. Oprava turistov-ska Vodnik tov. Rolieh.
Popoldanski izlet na Vitovlje, kjer se sestaneta obe skupini. Odhod točno ob 2. uzi popoldne s Katarini jevega trga. Vodnik: Nace. Sploino slovensko žensko društvo v Gorici
naznanja, da se vrši mesečni sestanek v nedeljo dne 19. t. m. ob 5 popoldne v društvenih prostorih. Na vzporedu je kratka igrica ter slučajnosti. Članice udeležite se v polnem številu!
Gžancarlo Ga.ll arati Scotti, vojvoda. Sara. Pietroi, knez Molf etta. Ta knez je bil velik naravoslovec, potoval je večkrat po Afriki, odkoder je prinašal lepe in redke živali, ki jih je podarjal naravoslovnim muzejem« a jih hranil tudi doma. Ta knez ni bil prijatelj obiskov. In da ga niso nadlegovali nepoklicani obiski, si je domislil njegov sluga sledečo zvijačo: Ko je ta ali oni čakal v predsobi, da ga sprejme knez, je rekel sluga mimogrede: «Pazite, davi sta knezu ušli dve afrikanski strupeni kači, mogoče se nahajata pod pohištvom v tej sobi!» Vsak se je nato premislil in izjavil, đa pride rajši prihodnjič in da ne more čakati kneza.
PIANINI križane strune, moderni, večja partija, se prodajo po ugodni ceni Soli-tario 25/m_810
BKTVSKEGA pomočnika išče brivec Piskač, Opčine.__801
GLTKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti« obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella* novičk. Trst, Via dei Giuliani S L 42.
T70
UGODNA HULIKA V JUGOSLAVIJI.
Na Pragerekem je posestvo z gostilno, trgovino, javno tehtnico, skladišči. 5 orali prvovrstne zemlje, ležeče ob glavni že L progi in cesti — na- katerem zem-Ijiiču se lahko nalaga in razlaga žel. vagone in uporablja kot ležarinske prostore — vse tik kolodvora, na prodaj. — Cena Din. 400.000.— Plača se 20 odstotkov takoj, ostalo v hipotekah. — Posestnik Franc Gerželj, Pragersko. 742
SOLKAN.
Društveni izlet.
V nedeljo 19. t. m. priredi čitalnica izlet v Trnovski gozd. Zbirališče ob 4. uri zjutraj pri «cKolon-cah». Od tam odhod ob 4.30 na Lokve in skoz gozd na Trnovo in od tam nazaj.
Pridite vsi, ki ljubite prosto naravo in gozdni zrak. Na svidenje v nedeljo!
BRDA.
Pogreb preč. g. Ivana Spttzerja
Vsa množica njegovih faranov, samostojnih kmetov in trpinov, kolonov je spremljala svojega dušnega pastirja na njegovi zadnji poti ter se z globoko žalostjo poslovila od svojega priljubljenega dušnega vodnika. 16 sobratov - duhovnikov je prišlo še enkrat pogledat in pokropit nemi obraz zlate dufie. Preč. kurat Milanovič je orisal v krepkih toplih besedah življenje pokojnikovo, borca - duhovnika Gospodovega. Še težja in bolestaiej-ža je planila izguba pokojnika ia govora prijatelja-soseda, tako da se nihče ni mogel ubraniti solz.
Mirnega in marljivega kot čebelico ga je zadel Gospodov poziv ravno pri priljubljenem delu pri Čebelnjaku.
Sočustiiijemo tudi mi s težko izgubo, ki je zadela fojansko faro in sploh zapadna Brda s smrtjo pok. Ivana Spitzerja!
RIHEMBERK.
Eden najagiilnejših načfh krajev na prosvetnem polju je gotovo Ri- I hemberk. Obe prosvetni društvi so prav lepo medsebojno »popofaijuje-ta s tem, da si eno drugemu pomagata na prireditvah, kar gotovo poveča pestrost programa. Tako smo doživeli zadnjo nedeljo »opet prireditev, ki nam jo je to pot pripravilo dr. aOgnjižče«, pri katerem je sodelovalo tudi «Prowvetno društvo« z dvema pevskima točka-mai. «Ognji/j£e» je zapelo tri pevske točke — eno jte moralo celo ponavljati — nakar je uprizorilo Gan-g*kxvo štiridejanko <sSim». Igra je bila dolca j skrbno pripravljena, kar se je poznalo takoj iz predna-šainje in tudi iz tega, da je občinstvo z napetostjo pričakovalo razr voj igre in sledilo z največjo pazljivostjo igranju. Ako hočeš vedeti če igra ugaja, oari ee po občinstvu. Opaziti je bito tudi solze v očeh, torej igranje jte bilo prepričevalno, v gotovih momentih smo bili blizu umetnosrti. Škoda le, da se je dogodilo par neljubih incidentov, kot: revolver ni fumkcijoniTal, vrv pri zastoru se je utrgala sredi tretjega dejanja in morda še kak drugi manj pomembnejši. Zato bi svetoval, da se drugič na vse take stvari bolj pazi, rerrolver se enkrat preg zunaj preizkusi, vrvi pregledajo itd. itd. Drugače pa je vse zelo, zelo ugajalo.
Posameznih igralcev ne bom o-nuemjai. Omenim naj le, da bi se iz marsikoga s trdno voljo znalo Še kaj boljšega razviti in z vsemi skupaj bi se dale tudi bol-jlSe in lepše igre uprizoriti. Na tej poti bomo gotovo korakali dalje, ker dobre poznam resno stremljenje naših brhkih deklet in pridnih fantov. Na delo tedaj! — ŠU —
BERLITHCHSOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Sfilzi 23, pouk in pre-789
IffiV ftfl De JonŽ's holaudski, zasluži
UKuHII prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti	769
tTrTADNA N. Borsatti & FigMe, Trst, ŽLAlMKIlA Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, »rebro po poštenih cenah. Govori se slovenski.
MOTOCIKELJ Guzzi, z električno lučjo, kilometerskim števcem, skoraj nov, se ugodno proda. Naslov pri upravniitvu.
GOSPODINJE! Kuuuci in aparati u konserviranje sadja in sočrvja znamke «Rex» so letos teiiko cenejši. Zahtevajte ceniki! Just UiaL Gorica, Piazza Vittoria št 4.	790
AVTOKORIJERA
TrstLokev-Dlvača-Senožeče
Odhodi iz Trsta (Piazza Oberdan). V će kvnikifa ob 12 in 17.30; v nedeljah ob
7.30, 14.30, is.—.
Iz S enoiefi v Trst V delavnikih ob
7 in 18.30. V nedeljah ob 7, 18.30, 18.23. Vožnja traja 1 ure 30 minut.
Eva moje j bisere
KRONE"
vmx vtatia. Mmto zlata tanM
ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugI
ALBERT POVH - uran
Trst, Vlaa Mazslal 46
BIRME.
Botri! Prcdno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzinl št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu.
LASTNIK.
COOPERATUE OPERAIE
SKLADIŠČE OBLEK
Piazza delta Borsa 6
Od danes dalje se prodaja blago
v klobuiarskem oddelku
z izrednimi popusti
od lO do 50 %
MODERNA M AT I


. ........._;. )
Je ona maft, ki zastavi vso svojo skrb tr«i~Y ZB zdravje lastnih otrok.
Hm*-;: -
Kadar so otroci brez vsake volje ali ' Imajo umazan jezik, ali tožijo o bolečinah , v želodcu itd., tedaj Jim lahko pomagate K najuspeSnejšim zd/avilom. ki Je čoko« ladni bonbon ARRIBA.
| čokoladni bonbon ARRIBA očisti otroke. '' ki ne čutijo pri uitvan)u ne gnusa
____n«i bolečin, pač pa postajajo iivahn)
f.	-	in veseli,
komao	f » „ , n _
\ Kcmltno •lcleratikl ie*o4 .MU fledoaaa defta Solulo" « Ca*. Ralfoele Codisa — Triesl«
— ^ 5. Oiacomo
CARRSBA
^^ Glvrnl foslopoll in »aloLnlti to n»ll|o !n ttolonl)«: Adolfo Cactft ■ Trjgalf, Vl«i S. Nrcold It
1UM
ramiiEiDiimifflffliraitfflBHiHmHijtffliraiiiiimtffliiimimis
= I nNUifiinHHffiiOitmnHimiimim	|
RflZHE ZANIMIVOSTI M |
Poskus zračnega napada na mesto
V	nedeljo, 22. maja je bil insceniran v Tiflisu zračni napad na mesto. Pri tem napadu je sodelovalo mnogo aeroplanov in topov.
čudaški kao.
V	Milanu je umrl te dneve v
t.L in caHamHocoiom lotil HnTI
se rabi v najmanjši množini in da vsled svojih i	izbornih kakovosti čevlju poseben blesk.
I	Za konsumenta predstavlja lep prihranek.
ImnmiiinruiM
PODLISTEK
FRANCE BEVK:
(12)
\tm
Namen njegovega zidanja ni ostal skrit, od-fcritoerčno ga je posedal m «Čemu ti bo hiSica?».
^Oženil se bom.*	► t
«S katero?»	^	^
*Z Doljakovo deklo.» uZ Micka? Pa te bo hotela?« ^ «Dejala je, da me vzame, če nasledim hišo...« Govorili ao o njem ob vseh prilikah, če ga: ni bilo traven in tudi, Če je bil v bližini.
Vse to je bilo celo Micki neprijetno, napletlo se je vanjo kakor robidje.
«Slišiš, Micka, hišo dobiš takega fanta!»
Micka se je morala smejati, a smeh ji a šel od srca. Spoznala je resen namen, a Se ni verjela vanj. A kadar je za hip verjela, se .ji je Jakec nedopovedljivo smilil.
«Naj naredi hišo,» si je dejala, «jae ne ban živela v nji, bo pa katera druga.»
Ob trenutkih, ko je videla Jakčevo voijo trmasto rasti in se kopičiti, se ji je zdelo nemogoče, da bi ne živela v taki hiši. Jakec bi ne zahteval ničesar nemogočega od nje. Ne denarja ne blaga, samo ljubeeni... Vendar se ji je zdela ta misel v hipu neumna in nemogoča, da se je zasmejala nad njo.
«D» bi se ljudje smejali še meni, če bi me videli ž njim.«
Ljudje, ljudje, vedno ljudje! Kakor da. ao oni za to na svetu, da s svojim zasmehom ustvarjajo ali razdirajo srečo drugih. In vendar , se Jakec ni oziral na ljudi. Če bi se bil oziral, bi ga bil
niih zaemeh že po prvih dneh. ubil...
Ko se je nekega večera vrnil Jakec od dela zdelan domov, gai je vprašal brat Tone: «Kaq si delal?«
«Pr£ potoku sem bil. Pesek sem seja! in nosit«	...
Tone je imel tak. obrae, da se m na njem nikoli nobena črta premaknila in iz potez ni bilo mogoče razbrati, kaj se godi v njem Po nekaterih. minutah je dejal:
«Ali je res, kar si r^ebobnal med ljudini, da ypi«i« zidati hišo?«
«Zidal jo bom,« je dejal Jakec. «Malo boš ti pritisnil,« je pristavil čea nekaj čaaa.
Jerajeva hiša je bila od nekdaj hiša redkih besed. Počasi so se pasle misli na Črnih lesenih stenah, počasi so naetadala besede.
•Hudfka bom pomagal. Sad fel BOB* m *DO-rem zmagovati.«	1 ■: - r
Ker so bile te beseda z nenavadno naglico izgovorjene, se tudi Jakec ni obotavljal.
«Dve sto goldinarjev bo6 dal, pa bo, gega ne maraš...«
«Kje jih bom vzel?« je udaril Tone z repom žlice po mizi in pogledal brata, a ni prenehal jesti Molčala sta. Mislila sta vsak svojo počasna misel, kakor da iščeta izhoda, Jakec ga je našel prvi in je odgovoril na vprašanje mirno, kakor da se nista malo prej močno razburila.
«Bika imaš v hlevu; nič ti ne koristi, seno ti žre- prodaj ga, drugo mi lahko odslužiš!«
'Ttone je molčal. Pihal je v jabolkove krhlje, ld so se kadili na žlici in jih pobiral v usta. " «Bos ali ne boš?«
Tonetu bi bilo ljubše, da bi Jakec ne misiv ne na hišo ne na zakon. Ta misel je Sla po vodi Zdai je razglabljal, če je način, ki ga Jaket; predlaga, najlažji, da se ga odkrila: z dve sUl goldinarji za vedno.
m Se razmislil, koga je Jafcec vprašal znova: «000 ali ne boš?« Večkrat že je nameraval govor M z bratom, a se ni upal začeti. Zdaj je dobi priliko, ni je hotel izpustiti.