OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO V., ŠTEV. 18
Poročilo o delu
Okrajnega pravobranilstva v Ljubljani v letu 1957
Okrajno javno pravobranilstvo v ‘'jubljani je bilo kot poseben in i*8lnastojen organ ter kot najmlajši Pravosodnou pravni organ v okviru [.Krajnega ljudskega odbora Ljub-janu ustanovljeno in je začelo s polivanjem 1. januarja 1957. Zato je ;r,iba čitatel jo najprej seznanili z. plogami, ki jih ima javno pravobranilstvo.
, Naloge javnega pravobranilstva iločn Zakon o javnem pravobranilstvu.
Najvažnejša naloga je zastopale glede premoženjskopravnih pru-[llc in obveznosti pred sodišči in j ugimi organi, in sicer politično-iritorialnih enot (to je okraja in 6l|plh), nadalje zavodov, ki jim je iiznana lastnost pravne osebe in *?■ finasirajo iz proračuna ter skla-(|)v, ki so jih ustanovili državni "rRani in jim je priznana lastnost pravne osebe. To so stranke, ki jih :,avno pravobranilstvo zastopa na ‘snovi samega zakonu, kuV določa : čl. Zakona o javnem pravobrunil-'lVm 'ri jih kratko imenujemo strun-iz I. člena Zakona <> javnem Pravobranilstvu. Te stranke zastopa favno pravobranilstvo v pravnem. Izvršilnem in kazenskem postopku (‘f v drugih postopkih pretf redni-'''I in gospodarskimi sodišči, v uprav-:l,,n postopku, kolikor se v tem po-'*0l'ku odloča o premoženjskih P1-1Ivicah ali obveznostih politično* ,'ritbrialne enote, zavoda ali skla-l‘l' v upravnem sporu zoper odloč-l(>' s katero je bilo odločeno o premoženjskih pravicah in obveznostih v/itičnoleritotialne . enote, zavoda J' sklada ter v upravnem kazen-Kem in v disciplinskem postopku } uveljavitev premoženjskopravnih uiitevkov, političnoteritorialnc cno-z»voda ali sklada. Javno pruvo-.^nilstvf) lahko zastopa ljudski / nor, njegov organ ali zavod, ki so ,.',eni v upravnem sporu, le če ga 11 In pooblastijo.
L Cetrti člen Zakona o javnem Javobranilstvu daje. možnost usta-,''vam, ki imajo svojstvo pravne in se ne finansirajo iz pro-
i.	l.:,ina (to ie ustanove, ki jih ne . Jema |. člen Zakonu o javnem I t*vobranilstru), da pooblastijo v,|(> pravobranilstvo, da jih ono K"'pa pred sodišči in drugimi !'Ž,. ni v pogledu njihovih premo-l r".'|Skih pravic in obveznosti. To se Sii, v*'‘ni nanaša na ustanove s
L,nnstojnim finansiranjem, ker od j|l(l ''' ustanov javno pravobranilstvo !i„ *®konu zastopa samo gledališče. L. (> Uu osnovi 1. čl. Splošnega zu-'|" o gledališčih.
ihn, 11 |>n ° javnem pravobranilstvu 'iiil ,‘ašča nadalje javno pruvobra-
• I	,1„ neimnaili Iz Sni* (TAortn.
In,. organizacije ne uveljavljajo ji!,l.ri<1žen j skop ravnili zahtevkov, ki (■ei, 'i"lai° pravico uveljavljati v ka-|hfnv e111 postopku, uveljavlja v o* v imenu gospodarske organi-
zacije javno pravobranilstvo, izda-na odločba pa učinkuje nasproti gospodarski organizaciji.
Zakon o javnem pravobranilstvu ščiti stranke, ki jih zastopa javno pravobranilstvo po zakonu s tem, du upnik, ki mu je terjatev pravnomočno prisojena, riti more predlagati izvršbe proti občinam ali okraju, preden se ne obrne na javno pravobranilstvo. Sele po dveh mesecih, odkar se je upnik obrnil na javno pravobranilstvo, laliko, če v* tem času ni plačila, predlaga izvršbo.
Važna naloga javnega pravobranilstva je dajanje pravnih mnenj državnim organom in zavodom gle-■de sklenitve premoženjskopravnih pogodb in glede drugih premoženjskopravnih zadev. Prav tako daje javno pravobranilstvo gospodarskim in družbenim organizacijam na njihovo zahtevo pravno mnenje glede pogodi), ki jih imajo namen skleniti z zasebnimi fizičnimi ali pravnimi osebami.
Po zakonitih določilih Zakona o javnem pravobranilstvu ima javno pravobranilstvo pravico zahtevati od državnih organov, zavodov ter gospodarskih in družbenih organizacij, poročila, podatke in spise, ki jih potrebuje za dejanja, do katerih ima po zakonu pravico. Državni organ ali zavod, ki zahteva od javnega pravobranilstva, naj opravi takšno dejanje, do katerega ima pravico, zlasti pa. du ipy_ toži, mu mora obenem z zahtevo.poslati tudi potrebne podatke in spise.
Vsak državni organ in zavod v primerih, ko ima javno pravobranilstvo pravico kai ukreniti za varstvo splošnega ljudskega premoženja, mora naznaniti javnemu pravobranilstvu vsako škodo, prizadejano temu premoženju. Javna tožilstva, sodišča in drugi državni organi morajo sporočiti javnemu pravobranilstvu uvedbo kazenskega postopka v vseli primerili, kadar je oškodovano splošno ljudsko premožen ie.
Po zakonu o javnem pravobranilstvu pa hi o ra jo tudi sodišča in drugi državni organi v zadevah, v katerih je predvi(l‘*no zastopanje po javnem pravobranilstvu, vročali vabila, tožbe in druge vlogi*, sodbe, sklepe in druge odločbe naravnost pristojnemu javnemu pravobranilstvu. Vročitev v nasprotju s tem določilom nima pravnega učinka.
S tem bi bile v kratkem podano naloge oziroma dolžnosti in pravice javnega pravobranilstvu, prav tako pa tildi dolžnosti drugih organov in zavodov do javnega pravobranilstva.
V naslednjem je na kratko opisano delo Okrajnega javnega pravobranilstvu v T,jubljani v prvem letu svojega obstoja in težave, s katerimi se ie v tem letu borilo.
Na območju Okrajnega javnega pravobranilstva Ljubljana je 28 občin. Okrožno gospodarsko sodišče, Višie gospodarsko sodišče. Vrhovno sodišče. Okrožno sodišče in pet
okrajnih sodišč (Ljubljana, Grosuplje, Kamnik, Kočevje in Ruke k), tako da je območje luko teritorialno kakor tudi po številu občin in sodišč obsežno. Obseg delu se je še povečal s 1. septembrom 1957 z ukinitvijo Okrajnega javnega pravobranilstva v Kočevju.
Obseg delu pokažejo številke spisov, ki jih je bilo skupno 2367. Od toga jo bilo pravd 202, s skupno vrednostjo 41,363.100 din, in sicer smo v 171 primerih zastopali stranke kot zakoniti zastopnik, v 31 primerih pa po pooblastilu. Po pooblastilu smo zastopali le v izjemnih primerili, ker nam je zakonito zastopstvo nalagalo dovolj dela in nam tega ni dovoljevalo, je pa v večjem obsegu vodilo pravde vpo pooblastilu bivše Okrajno javno pravobranilstvo v Kočevju. Končanih pravd v letu 1957 je bilo po številu 107, v skupni vrednosti 19,627.280 dinarjev. Od teh je bilo 97 pravd dobi jenih v vrednosti 16,655.770 din, izgubljenih pa deset v vrednosti 2,991.510 din, nerešenih pa je ostalo 95 pravd v skupni vrednosti 20,430.700 dinarjev. Uspeh v pravdi je bil odvisen od vrste spora. Večina izgubljenih pravd so pravde na priznali je lastninske pravice in izločitvene pravde.
Izvršilnih primerov smo imeli 41, od teli 30 primerov, kjer nastopamo kot zahtevajoča stranka v vrednosti 8,434.774 din na glavnici in 14.861 din na stroških, II primerov pa, kjer nastopamo kot zavezana stranka, v vrednosti 1.846.435 din na glavnici in 33.328 din na stroških.
Plačilnih nalogov je bilo izdanih proti našim strankam v skupni vrednosti 14.561.564 din nn glavnici in 2 v>.414 Rin na stroških. V 17 primerih smo proti plačilnim nalogom vložili ugovore.
Pravnih mnenj smo v lem letu dali 1020. Od teh je bilo 846 mnenj o pravni veljavnosti pogodb v smislu veljavnih določil Zakona o prometu z zemlii.šči in stavbami. Razen tega na je b'!o dano veliko pravnih mnenj strankam, ki so se obračale na nas osebno ali pa po telefonu.
Posebei smo vodili primere, kier je bilo oškodovano splošno ljudsko premoženje in o čemer smo bili obveščeni z uvedbo kazenskega postanka.' bodjsi od tožilstev ali sodišč. To so tako imenovani adhezii-ski primeri. Teb primerov je bilo 341. od teli 18, kier so bile oškodovane oolitičnoleritorialne enote, to ie občine ali okraj, in 323 primerov, kjer so bile oškodovane gospodarske organizacije in zadruge. S temi kaznivimi dejanii je bilo oškodovano splošno ljudsko premoženje zn skupno vsoto 174,649.705 din, od tega okraj in občine za 3,048.395 dinarjev. Pri tem smo ugotovili, da nam javna tožilstva In sodišča niso pošiljala obvestil o vseh primerih, kjer je oškodovano splošno ljudsko
premoženje, nukur smo nekako v sredini leta uspeli z osebno intervencijo to urediti. Največ adhezij-skih primerov izhaja iz kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa. V nekaj primerili so oškodovanci dobili škodo povrnjeno, in to le manjše škode, so pa primeri, kjer so storilci obsojeni na daljše zaporne kaz.jii, v večini primerov so brez vsakih sredstev, pa tudi neznanega bivališča.
Zakon o razlastitvi, ki jo stopil v veljavo 28. marca 1957, nalaga javnemu pravobranilstvu novo dolž-, nost, predlagati razlastitev v imenu političnoteritorialnih enot. Takih predlogov smo vložili 25fc
Ostali spisi, ki vsebujejo intervencije po 40. čl. Z.akona o javnem pravobranilstvu, preden upnik predlaga izvršbo, zaprosilo drugih javnih pravobranilcev za zastopanje v pravdali, zaplembe, prisilne likvidacije, sekvestracije, upravne sporo in drugo, pa izkazujejo 616 številk. Razen tega pa smo prejeli veliko število sklepov sodišč, odloči) ljudskih odborov in raznih komisij ter drugo, kar pa ne vodimo v vpisnikih.
Iz navedenega je v kratkem razvidno delo Okrajnega javnega pravobranilstva v Ljubljani, ki ie bilo obsežno in raznovrstno, tako po številu spisov, kakor tudi po vsebini. Pripomniti je treba, da je vse leto bil na Okrajnem ja vnem pravobranilstvu samo okrajni javni pravobranilec in ena administrativna moč, v prvem mesecu obstoja pa celo samo okrajni javni pravobranilec. ki je opravljal vse pravne in administrativne posle. Proti koncu leta, ko nikakor ni bilo več mogoče delati samo z dvemi močmi, smo si pomagali s honorarnimi močmi javnega pravobranilstva LRS in z nadurnim delom in smo bili tako na koncu leta z delom jrovsem na tekočem.
Administrativna moč je opravljala poleg čisto administrativnih poslov še finančnoračiinske in strojepisne posle. Večkrat smo reševali izključno samo stvari, ki so bile vezane nn roke (vlaganje odgovorov na tožbe, pritožb, ugovorov zoper plačilne naloge, tožb itd.). Kljub vsem težavam nismo niti v enem primeru zamudili niknkegn zakonitega, niti od sodišča postavljenega roka.
S 1. septembrom smo prevzeli še posle ukinjenega okrajnega javnega pruvobronilstva v Kočevju in so ie s tem obseg dela Še povečal. Teritorialno smo dobili s tem Še pet občin in eno okrajno sodišče.
Poleg pravkar omenjenih težav s kadrom, pa sc borimo še vsaj z enako težavo, to je s poslovnimi prostori. Okrajno javno pravobranilstvo Ljubljana je vsa. leto poslovalo in posluje še danes brez lastnih poslovnih prostorov. Okraino javno pravobranilstvo je šc vedno
diščc pa je obema strankama še naložilo, naj šc predložita dokumentacijo, to je korespondenco, eno v izvirniku, drugo v prepisu. Kmetijska zadruga je korespondenco predložila, naša stranka pa je sporočila, da te korespondence nima, ker se verjetno nahaja nekje v arhivu. Predmetna korespondenca je bila za zadrugo obremenilna in jo je predložila le v dobri veri, da jo bomo predložili tudi mi.
V svojem enoletnem poslovanju smo nadalje ugotovili, da evidenca splošnega ljudskega premoženja še ni urejena in da občine šc vedno ne vedo za vse nepremičnine, s katerimi upravljajo. Imeli smo primere, kjer občine razpolagajo z nepremičninami, jih dajejo v najem ali zakup, ko pa hočejo nepremičnine odtujiti. bodisi prodati ali zamenjati •ali pa dati v brezplačno uporabo za nedoločen čas za zidanje stanovanjskih hiš v smislu veljavnih določil zakona o prometu z zemljišči in stavbami, pa ugotovijo v zemljiški knjigi, da nepremičnina ni prenesena v splošno ljudsko premoženje in da je vknjižen kot lastnik šc vedno bivši pobegli lastnik. V takih primerih smo morali seveda predlagati dodatno zaplembo.
Dogajajo se nam še vedno primeri, ki so sicer redki, da posamezna sodišča oziroma sodniki vročajo tožbe, vabila in druge vloge, kakor tudi sklepe, sodbe, plačilne naloge, dovolila izvršbe itd. v nasprotju z zakonitimi določili zakona o javnem pravobranilstvu, neposredno občinam. Na to opozarjamo zaradi tega. ker te vročitve nimajo pravnega učinka, in je v takih primerih treba vsako tako vlogo vrniti sodišču z opozorilom, da jo vroči zakonitemu zastopniku. Imeli smo tudi nekaj primerov, kjer so občine same vlagale tožbe, na kor nas je sodišče opozorilo in smo v takih primerih, da se izognemo zavlačevanju s ponovnim vlagan jem tožbe, tožbo naknadno odobrili.
Pri dajanju pravnih mnenj o pravni veljavnosti pogodb v smislu
veljavnih določil zakoha o prometu z zemljišči in stavbami smo ugotovili nekaj primerov, kjer so občine kot prodajalec hiš iz splošnega ljudskega premožciya prodale hiše izpod dvotretjinske prometne vrednosti. Na naš poziv smo v vseli primerih usptli, da je bil kupec pripravljen dvigniti kupnino do dveh tretjin prometne vrednosti in tako nismo v nobenem primeru vložili tožbe na razveljavitev kupne pogodbe, ki jo lahko uo zakonu vložimo le v roku enega leta po sklenitvi pogodbe.
Pri tem smo tudi ugotovili, da cenilne komisije občinskih ljudskih odborov ne ugotavljajo prometne vrednosti, kakor jo zahteva zakon o prometu z zemljišči in stavbami, ampak samo cenilno vrednost oziroma gradbeno vrednost, ki je v večini primerov nižja od prometne vrednosti. Za to bi bilo primerno, kakor to delajo vse občine na ozemlju Ljubljane, da opravi cenitev sodno zapriseženi cenilec. Nn-vajttm primer neke občine, kjer je cenilna komisija Občinskega ljudskega odbora ocenila enonadstropno dvostanovanjsko stavbo na 477.654 dinarjev, sodno zapriseženi cenilec pa na našo intervencijo na 966.000 dinarftev. Cenitev po sodno zapriseženih cenilcih je vsekakor v interesu splošnega ljudskega premožen in.
Poseben problem so oskrbni stroški v zdravstvenih domovih. Izmed vseh 122 plačilnih nalogov, ki smo jih prejeli od Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani v letu 1957, so bili v pretežni večini izdani na tožbo Kliničnih bolnic v.Ljubljani. ki jih zastopa Javno pravobranilstvo LRS. zaradi plačila oskrbnih stroškov. Pri tem ie poudariti, da je v osmih primerih sledilo izvršilno dovolilo.-ker občine na sam plačilni nalog, dnsi so tele plačnik, zneska niso poravnale T-, so opaža, da so na eni strani ti e ' -bni stroški v zdravstvenih zn'”'dih .visoki, na drugi strani na. d-> občino v svniih proračunih iyi»"ip m to dovoli sredstev na razpolago Prav po-
08UNSKI LJUDSKI ODBORI
gost Javnega pravobranilstva LRS. Ker poslovni prostori Javnega pravobranilstva LRS zadostujejo komaj za lastne potrebe, je tako stanje, v kakršnem se je nahajalo Okrajno javno pravobranilstvo v letu 1957 in se nahaja še danes, nevzdržno za obe pravobranilstvi.
Zato je nujno, da Okrajno javno pravobranilstvo Ljubljana dobi čimprej lastne prostore, ker v teh pogojih, kakor je poslovalo v letu 1957, ne bo mogoče poslovati naprej.
Kljub vsem težavam, ki jih je imelo Okrajno javno pravobranilstvo v prvem letu svojega obstoja in za katere upamo, da so prehodnega značaja, pa smo mnenja, da je svoje delo v redu opravilo in da teh težav pri delu na zunaj ni bilo čutiti. Dokaz tem trditvam so pravkar navedeni prikazi dela po posameznih predmetih in deloma tudi po vrednosti.
Za zaključek poročila hočemo navesti še teždve in probleme, na katere je Okrajno javno pravobranilstvo naletelo v teku svojega poslovanja s strankami, ki jih zastopa po zakonu, to je z občinami in okrajem.
Prvo, kar naj navedem, smo imeli predvsem v pravdnih zadevali težave v tem, da nam stranke niso pošiljale pravočasno, v mnogih primerih že po roku, ali pa zadnji dan roka, potrebne informacije za odgovore na tožbe, ugovore proti plačilnim nalogom, pritožbe itd. V takih primerih smo si pomagali v iz-ogih prckluzije. da smo ugovore priglasili po dobljenih informacijah, pa smo ugovore ali umaknili, kar je bilo v večini primerov, ali pa jih naknadno obrazložili. Pri odgovorili na tožbe pa smo tožbene navedbe formalno prerekali in navajali Je formalno pravne ugovore, v stvari sami pa smo obrazložitev poslali s posebnim pripravljalnim spisom. ,To nam je povzročalo težave in dvojno delo. Zato bi na tem mestu poudarili, da so v večini primerov dopisi, ki jih naslavlja Okrajno javno pravobranilstvo na občine in okraj, zlasti pa v pravdnih zadevah, nujni in je nujno varovati rok. sicer je lahko pravda prav zaradi tega izgubljena in s tem povzročena škoda splošnemu ljudskemu premoženju.
Nadaljnja pomanjkljivost so primeri, kjer vlagamo tožbe, pritožbe in podobno, bodisi kot zakoniti zastopnik ali po pooblastilu, pa nam stranke ne dajo na/ razpolago potrebno dokumentacijo. V vseli takih primerih je nujno, da dobimo zaradi uspešnega agiranja v roke cc-loten spis. ki ga po končani zadevi itak vrnemo. Imeli smo primer dveh upravnih sporov, pri katerih smo dobili potrebno dokumentacijo in informacije šele v pritožbenem postopku nn razpolago. Na eni strani, je zaradi uspešnega izida zadeve nujno potrebno, da imamo celoten spis na razpolago, na drugi strani pa nam zakonodajalce v zakonu n javnem pravobranilstvu daje tudi pravico to zahtevati.
Pri pribavljanju spisov in doku- ' mcntacije je težava v tem, ker so slranke, ki jih zastopamo po zakonu, tožene v mnogih primerih kot prav1 ni nasledniki prejšnjih politično-teritorinlhih enot ter spisov in dokumentov, ki leže po arhivih, sploh ni mogoče dobiti ali pa dobimo le nepopolne. Inko smo imeli primer, ko je Kmetijska zadruga tožila neko našo stranko, ki jo zastopamo po zakonu im plačilo 200.090 din. Pravda je bila za nas že izgubljena, ker so priče za nas oziroma zn našo stranko neugodno izpovedovale, so-
0BČINA DOMŽALE
78.	—
Nn podlagi določil 2. členu uredile o organizaciji posredovanja dela (Ur. list FLRJ št. 16/52). v zvezi s 144. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57), 75, člena zakona o upravnih organih v .Ljudski republiki Sloveniji (Ur. 1. LRS št. 15/56) in 98. člena Statuta občine Domžale, izdaja Občinski ljudski odbor Domžale nn svoji seji občinskega zbora in nn seji zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1957
ODLOK .
o ustanovitvi Posredovalnice z.a delo Domžale
1.
Ustanovi sc posredovalnica za delo s sedežem na Homcu, občina Domžale za območja občin Moravče, Domžale, Kamnik in Mengeš,
Imenovani občinski ljudski odbori so z ustanovitvijo sporazumni,
2.
Posredovalnica za delo opravlja predvsem posredovanje dela za-,
časno brezposelnim delavcem in uslužbencem, poleg tega pa tudi druge naloge v zvezi s posredova-lijem delu.*	„
Posredovalnica za delo odloča o pravicah delavcev in uslužbencev med začasno brezposelnostjo in jim izplačuje denarna nadomestila iz sklada.^i ga upravlja.
5.	>
Posredovalnica za delo opravlja svoje delo po načelih družbenega upravljanja.
Pravila Posredovalnice zn delo potrdi Občinski ljudski odbor Domžale.
Za zadeve Posredovalnice zn delo je pristojen Svet zn delo Občinskega ljudskega odbora Domžale.
4.
Posredovalnica za delo ima upravni odbor, ki šteje 9 članov in šefa Posredovalnice za delo.
5.
Občinski ljudski odbor Moravče predlaga v upravni odbor enega predstavnika, Domžale tri. Kamnik in Mengeš pa po dva predstavnika.
Sef Posredovalnice za delo je član upravnega odbora po svojem položaju
sebno imajo težave zaradi tega nekatere občine, kakor Moravče, Dobrepolje, Lašče, tako da upnik nikakor ne pride do plačila uro/ iz.vršbc. Seveda se na ta^ način že itak majhna razpoložljiva sredstva trošijo še za stroške izvršilnega p°" stopka, pri čimer ni prezreti, da ra* stejo tudi obresti. Za to bi bilo p°f trelmo, da si občinski ljudski odbori v svojih proračunih zagotovijo zadostna sredstva za plačila oskrbni6; Posebej opozarjamo, da so občinski ljudski odbori po veljavnih predpisih plačniki računov za oskrbnine tudi v primerih, če dolžnik T osmih dneh oskrbnine ne plača, nakar pa občinski ljudski odbor "izterjuje plačilo od dolžnika. To j6 zakonodajalec predvidel v interesu hitrega ih nemotenega poslovanja zdravstvenili domov, da pridejo tako najhitreje do plačila. So pa nekatere občine, ki najprej izterjujejo plačilo od dolžnikov, namesto da bi obratno ručun takoj poravnale v iz-ogili stroškov in obresti, in. nato izterjevale v regresu od dolžnikov.
IT koncu naj še omenimo prisilne likvidacije podjetij. Tu ugotavljamo, da ljudski odbori ne zasleduje io prisilnih likvidacij in v mnogih primerih ne prijavljajo svojih terjatev, čeprav imajo terjatve prioritetnih upniških razredov, ki so v večini primerov z redkimi izjemami, stoodstotno krite.
Opozorili hi še na dajanje garancij ljudskih odborov podjetjeffli ki so v' finančnih težavah. Garancije so običajno dane za dopolnilu6 kredite in v primeru prisilne likvidacije pride ljudski odbor zn dan6 garancijo zn dopolnilni kredit le v četrti upnjški razred. Upniki četrtega razreda pa dobijo običaju6 iz likvidacijske mase, po kritju prvih treh prioritetnih upniških razredov, le določen manjši odstotek, ki v najboljših primerili ne preseg6 50°/o. Z.a to hi bilo svetovati ljudskim odborom, preden dajejo garancije •podietjem, da dobro proučijo gospodarsko in finančno stanje podjetja.
6.
Upravni odbor in šefa imenuj6 Občinski ljudski odbor Domžale * sporazumu z občinskimi ljudskim' odbori iz člena I. te odločbe.
7.
, Upravne stroške Posredovalnic6 zn delo krijejo vsi občinski IjudsK’ odbori iz I. člena te odločbe in pr1" spevajo delež zn vzdrževanje P6 številu zaposlenih.
8.
Predračun stroškov Posredovalnice za delo potriuje Občinski ljudski odbor Domžale.
Sistemizacijo delovnih mest P°' sredovalniee za delo potrdi Občih' ski ljudski odbor Domžale,
Odločba začne veljati osmi do6 po objavi v »Glasniku«, uradne«1! vestniku okraja Ljubljana.
St. 02/1-260/5.
Domžale, 24. decembra 1957.. Predsednik
Občinskega ljudskega odbor®' Franc Habjan 1. r.
glasnik
STRAN 75
79.
Na podlagi 2. odstiwka 15. člena in 2. točke 15. člena Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št.x 19/52), 7., 8. in 9. člena Pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list LRS št. 41/48 in določil Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46/51 in št. 48/55) je Občinski ljudski odbor Domžale sprejel na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1957
ODLOK
o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike
1.	člen	%
Na območju občine Domžale se
uvede plačevanje pavšalne skočnine.
Pavšalno skočnino' plačujejo lastniki za vse krave in telice, ki dopolnijo 1. januarju vsakega leta 12 mesecev starosti,
Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine določi za vsako leto vnaprej Svet za kmetijstvo Občinskega ljudskega odbo-ru Domžale.
Pavšalno skočnino pobira Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora.
Rejci plemenjakov, oziroma osemenjevalci ne smejo zahtevati za Pripust, oziroma osemenitev nobene odškodnine.
Lastniki morajo vsako leto najkasneje do 50. januarja prijaviti Upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora številčno s*-" ■>> svojih krav in telic, ki dopolnijo *• januarja tistega letu 12 mesecev starosti.
5.	člen
Uprava za. dohodke Občinskega ljudskega odbora mora pobrati pavšalno skočnino najkasneje do dne L aprila vsakega letu, do tega roka UeplnČuno skočnino pa izterjati.
Pobrana skočninu se odvaja na Poseben račun pri Komunalni banki, , Podružnica Domžale.
4.	člen
Iz sredstev pobrane skočnine se dodeljujejo na predlog Sveta za kmetijstvo veterinarski postaji Domžale dotacije zn rejce priznanih bikov kot prispevekza stroške osemenjevanja ih vzdrževanju.
Veterinarska postaja izplačuje oskrbovancem bikov prispevek v dveh obrokih. Prva polovica prispevku se plača do konca julija, dnigu polovica pa do konca uecein-bra vsakega leta.
5.	člen
. Višino posamezne vzdrževalnine dploči Svet z« kmetijstvo na podlagi Števila skokov na določenem raz-dpbju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, staro-
in teže plemenjaka.
1’ri določanju višine prispevka *(l vzdrževalnine rejcem bikov sc more upoštevati to, da odpade na ®nega bika letno le okoli 80 pletenic.
6.	člen
Sredstva pobrane skočnine se mejo uporabljati na predlog Sveta i? kmetijstvo in po sklepu Sveta zn "Uincc tudi zn dajanje pomoči pri abuvi plemenjakov.
Sredstva pobrane skočnine se .('.'e uporabljati samo za namene, ki J u določa ta odlok.
7.	člen
Svet za kmetijstvo Občinskega ljudskega odboru se pooblašča, da izda za izvajanje tega odloka potrebna navodila.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje:
1.	lastnik, ki v določenem roku ne prijavi Upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora številčnega stanja plemenic;
2.	rejec bika, oziroma osemenjevalec, ki zaračuna za pripust, oziroma osemenitev kakršnokoli odškodnino.
Upravno kazenski postopek po tem odloku izvaja in izreka kazni sodnik za prekrške pri Občinskem ljudskem odboru.
Ta odlok velja #d dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Št. 03/2-1671/2-1957.
Domžale, 27. januarja 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Frtinc Habjan 1. r.
OBČINA GROSUPLJE
80.
Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LllS št. 19-88/52), 43. člena,
2.	odstavka, Temeljnega zakona o proračunih (Ur. I. FLRJ št. 13/56), je Občinski ljudski pdbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. januarja 1958 sprejel
ODLOK
o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Grosuplje za čas od t. januarja do 51. marca 1958
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Grosuplje za leto 1958 se bodo proračunske potrebe Občinskega ljudskega odbora Grosuplje za 1. tromesečje 1958 začasno finansirale na podlagi tromesečnega plaha dohodkov in izdatkov Občinskega ljudskega odboru Grosuplje, ki jc sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zneski dohodkov in izdatkov, polirani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega ljudskega odbora zn leto 1958.	'
3.	člen
Tu odlok velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od
1.	januarja 1958.
St. 03/1-.
Grosuplje, 17. januarja 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič 1. r.
OBČINA IVANČNA GORICA
81.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 30. členu Znkonn o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 7„ 8. in 9. člena Pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list LRS šl. 41-612/48) ter določil te: meljnega zakona o prekrških (Ur. list'FLRJ št. 46-428/51 in 58/633/55),
je Občinski ljudski odbor Ivančna gorica sprejel na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. januarja 1958
ODLOK
o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike
Pavšalna s k o č ni n a
1.	člen
Na območju občine Ivančna gorica se uvaja plačevanje pavšalne skočnine. Pavšalno skočnino pobira pristojni organ občinskega ljudskega odbora na svojem območju od vseh lastnikov krav. in telic, ki 1. januarja vsakega leta dopolnijo 12 mesecev starosti. Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo.
Vsi posestniki morajo vsako leto najkasneje do 15. januarjfc prijaviti pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora številčno stanje vseli krav in nad eno leto starih telic z dnem 1. januarja, ki jih' posedujejo in zn katere so dolžni plačati skočnino.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine za vsako leto vnaprej določi pristojni Svet občinskega ljudskega odbora na predlog živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug.
3.	člen
Pavšalno skočnino mora pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora pobrati najkasneje do 1. mnrca vsakega leta. Skočnino, ki do tega roka ne bo plačana, izterja upravni organ občinskega ljudskega odbora. Polirana skočniun se mora odvesti na poseben račun pri področni komualni banki.
Rejci plemenjakov, oziroma osemenjevalci ne smejo zahtevati za pripust, oziroma osemenitev nobene odškodnine.
4.	člen
Iz sredstev pobrane skočnine izplačuje državni organ občinskega ljudskega odbora na predlog pristojnega Sveta vzdrževalnimi vsem oskrbovalcem priznanih bikov ter osemenjevalnim postajam v dveh obrokih in sicer prvo polovico vzdrževalnim- izplača do konca julija, drugo polovico pa najkasneje do 31. januarja.
5.	člen
Višino vzdrževalnine določi pristojni svet na podlagi številu skokov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaku. Pri določitvi vzdrže-vnlnine rejcem bikov je upoštevati, da odpade na enega biku letno okoli 80 do 100 plemenic.
6.	člen
Sredstva pobrane skočnine se time uporabiti tudi za dajanje pomoči pri nnbuvi plemenjakov in za pripomočke pri umetnem osemenjevali in.
Ta sredstva po se smejo uporabiti samo za namene, ki so označeni v tem odloku.
7.	člen
Pristojni svet občinskega ljudskega odlmra sc pooblašča, da izda še potrebna navodila za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev sc kaznuje:
1. kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu občinskemu upravnemu organu številčno stanje plemen ic:
2. rejec bika, oziroma osemenjevalec, ki bi za pripust, oziroma osemenitev zaračunal kakršno koli odškodnino;
Upravno kazenski postopek izvede in izreče sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru
pri obe Ivančna
gorica.
9. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku Okraju Ljubljana.
Ivančna gorica, 14. januarja 1958. Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Stanislav Keber 1. r.
OBČINA KAMNIK
82.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 7., 8. in 9. člena Pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list LRS št. 41-612/48) ter določil Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/51 in 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Kamnik sprejel na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne
6.	januarja 1958
ODLOK
o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike
Pavšalna skočnina 1. člen
Na območju občine Kamnik se uvaja plačevanje pavšalne skočnine. Pavšalno skočnino pobira pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora na svojem območju od vseh lastnikov krav in telic, ki I. januarja vsakega leta dopolnijo 12 mesecev starosti. Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo.
Vsi posestniki morajo vsako leto najkasneje do 30. januarja prijaviti pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora številčno stanje vseh krav in nad eno leto storili telic z dnem 1. januarja, ki jih posedujejo in zn katere so dolžni plačevati skočnino.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine za vsako leto v naprej določi pristojni Svet občinskega ljudskega odbora na predlog živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug.
3.	člen
Pavšalno skočnino mora pristojni ■upravni organ občinskega ljudskega odbora pobrati najkasneje do l. marca vsakega leta. Skočnino, ki do tega roka ne bo plačana, izterja upravni organ občinskega fjiidskega odboru. Pobrana skočnina sc mora odvesti na poseben račun pri področni Komunalni banki.
Rejci plemenjakov oziroma osemenjevalci ne smejo zahtevati za pripust, oziroma osemenitev nobene odškodnine.
4.	člen
Iz sredstev pobrane skočnine izplačuje upravni organ občinskega ljudskega odbora na predlog pristojnega sveta vzdrževalnine vsem oskrbovalcem bikov ter osemenjevalnim postajam v dveh obrokih, in sicer prvo polovico vzdrževalnine izplača do konca julija, drugo polovico vzdrževalnine pa najkasneje do 31. januarja.
5.	člen
Višino vzdrževal ni ne določi pristojni svet na podlagi števila s ko-, kov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaka. Pri določitvi vzdrževalni ne rejcem bikov je upoštevati, da odpade na enega bika le okoli 80 plcmcnic letno.
6.	člen
Sredstva pobrane skočni ne se sme"jo uporabiti tudi za dajanje pomoči pri nabavi plemenjakov in za pripomočke pri umetnem osemenjevanju.
Ta sredstva pa se smejo uporabiti samo za namene, ki so označeni v tem odloku.
7.	člen
Pristojni. Svet občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da izda potrebna navodilu za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev sc kaznujejo:
1.	kdor v določenem roku ne prijavi- pristojnemu občinskeifiu organu številčno stanje plcmcnic;
2.	rejec bika, oziroma osemenjevalec, ki bi za pripust, oziroma osemenitev zaračunal kakršno koli od-škodninp.
Upravnokazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 04/5-1772/37
Kamnik, dne 6. januarja 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Alfred Janko 1. r.
0BČSNA LITIJA
85.
Na podlagi 2. točke, 50. člena, Zakona o občinskih l judskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), v zvezi s 24. točko odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. 1. FLRJ št, 14-85/53), je Občinski ljudski odbor Litija na 4. skupni seji dno 30- januarja 1958 sprejel
ODLOK
o spremembah odloka, o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Litija
objavljenega v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, od dne 20. januarja 1956 št. 5.
1.
Spremeni se besedilo 9. člena odloka tako, da se glasi:
9.	člen
> Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu tega odloka je do- _ pustna pritožba na Občinski l judski ' odlmr Litiju.
2. .
Ta odlok prične veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 577/58.
Litija, 30. januarja 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Stane Pungerčar 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
84.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list št. 19/52), 7., 8. in 9. člena Pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list LRS št. 41-612/48) ter določil Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/51) in 58-633/55) je občinski ljudski odbor Ljiibljana-Bežigrad sprejel na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. januarja 1958 naslednji
ODLOK
o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike
Pavšalna skočni-ha 1. člen
Na območju občine Ljubljana-Bežigrad se uvaja plačevanje pavšalne skočnine. Pavšalno skočnino pobira pristojni upravni organ občinskega ljudskega odboru na svojem območju od vseh lastnikov krav in telic, ki 1. januarja vsakega lotu dopolnijo 12 mesecev starosti. Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo . Vsi posestniki morajo vsako leto najkasneje do 20. januarja prijaviti pristojnemu organu občinskega ljudskega' odbora številčno stanje
moči pri nabavi plemenjakov in zn pripomočke pri umetnem osemenjevanju.
Tu sredstva se smejo uporabiti samo za namene, ki so označeni v teh odlokih.
7.	člen
Pristojni Svet občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev sc kaznuje:
1.	kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu občinskepiu u p ra v n em iy o r ga n u številčno stanje plemenic;
2.	rejec bika, oziroma osemenjevalec, ki bi za pripust, oziroma.osemenitev zaračunal kakršno koli odškodnino.
Upravni kazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške pri ob,činskem ljudskem odboru.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Stane Koman 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-MOSTE
85.
ra odvesti na poseben račun pri področni Komunalni banki.
Rejci plemenjakov, oziroma osemenjevalci ne smejo zahtevati za pripust, oziroma osemenitev nobene odškodnine.
4.	člen
Iz sredstev pobrane skočnine izplačuje upravni organ občinskega ljudskega odbora na predlog Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vzdrževalnim) vsem oskrbovalcem priznanih bikov ter osemenjevalnim postajam v dveh obrokih in sicer prvo polovico vzdrževalnine do koncu julija, drugo polovico vzdrževalnine pu najkasneje do 31. januarju.
5.	člen
Višino vzdrževalnine določi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo na podlagi številu skokov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaku. Pri določitvi vzdrževalnine rejcem bikov je upoštevati, da odpade na enega bika lo okoli 80 plemenic letno.
6.	člen
Sredstva pobrano skočnine sc smejo uporabili za dajanje pomoči pri nabavi plemenjakov in za pripomočke pri umetnem osemenjevanju.
Ta sredstva se smejo tirmr:)*Vh" samo za namene, ki so označeni v tem odloku.
7.	člen
vseh krav in nad eno leto starih telic z dnem 1. januarja, katere posedujejo in za katere so dolžni plačati skočnino.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine za vsako leto vnaprej določi pristojni svet občinskega ljudskega odboru na predlog živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug. Za leto 1958 znaša skočnina, oziroma osemenitev 600 dinarjev.
3.	člen
Pavšalno skočnino mora pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora pobrati najkasneje do I. marca vsakega letu. Skočnino. ki do tega roka ne bo plačana, izterja upravni organ občinskega ljudskega odboru. Pobrana skočnina se mora odvesti na poseben račun pri področni komunalni banki.
Rejci plemenjakov, oziroma osemenjevalci ne smejo zahtevati za pripust, oziroma osemenitev nobene odškodnine .
4.	člen
Iz sredstev pobrane skočnine izplačuje Upravni organ občinskega ljudskega odbora na predlog pristojnega svetu vzdrževalnim) vsem oskrbovalcem priznanih bikov ter osemenjevalnim postajam v dveh obrokih in sicer prvo polovico vzdrževalnine izplača do koncu julija, drugo polovico vzdrževalnine pu najkasneje do 31. januarja.
5.	člen
Višino vzdrževalnine določi pristojni Svet na podlagi številu skokov v določenem razdobju, zdravstvenega stanju in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaka. Pri določitvi vzdrževalnine rejcem bikov je upoštevati, da odpade na enega bika le okoli 80 pLcnienic letno.
6.	člen
Sredstva pobrane skočnine se sinejo uporabiti tudi za dajanje po-
Na podlagi 2. odstavka 15. .člena in 2. točke 50. členu Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 7., 8. in 9. člena Pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list LRS št. 41-212/48) ter določi! Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/51 in 58-633/55) je občinski ljudski odbor I.jubl jana-Moste sprejel na svoji seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. februarja 1958
ODLOK
o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine zn plemenske bike
1.	člen
Na območju občine Ljubi jana-Moste se uvaja plačevanje pavšalne skočnine.
Pavšalno skočnino pobira pristojni upravni orgun občinskega ljudskega odbora na svojem območju od vseh lastnikov krav in telic, ki I. januarju vsakega letu dopolnijo 12 mesecev starosti.
Vsi posestniki morajo vsako leto najkasneje do 15. januarja prijavili pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora številčno stanie vseli krav in nad eno leto sta rili telic z dnem t. januarju, katere posedujejo in z.u katere so dolžni plačali skočnino.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine zn vsako leto naprej določi svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Moste.
3.	člen
Pavšalno skočnino mora pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora pobrati najkasneje do I. marca vsakega letu. Skočnino, ki do tega roka ne bo plačana, izterja upravni organ občinskega ljudskega odbora. Pobrana skočnina sc mo-
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje:
1.	kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu občinskemu upravnemu organu številčno stanje plemen ic;
2.	rejec bika, oziroma osemenjevalec, ki bi zn pripust, oziroma osemenitev zaračunal kakršno koli odškodnino.
Upravnokazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru.
9.	člen
Tn odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, u sadnem vestniku okraja Ljubljana.
Podpredsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Ludvik Šefic 1. r.
Vsebina
Poročilo o dulti Okrajnega i brnnilMlva v Ljubljani za I
avnega pravnic lo mr.
78	Odločba o ustanovitvi Posredovalnice z.u delo občine Domžale.
79	Odlok o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike občine Domžale.
80	Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb za čas od 1. januarja do 31. marcu 1938 občine Grosuplje.
81	Odlok o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike občine Ivančna gorica.
82	Odlok o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike občin« Kamnik.
83	Odlok o spremembah odloka o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve občino I itija.
84	Odlok o plačevanju pavšalne skočnino in vzdrževalnim* za plemenske bike občili« Ljubljana-Bežigrad.
&•* Odlok o plačevanju pavšalne skočnine in Vzdrževalnim* za plemenske bike občin« Ljubljana Mostu.