ftt 90- V Gorici, v soboto dne 10. avgusta 1907. Tečaj XXXVII. lilij* trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek flhotO ob 4l nri P°P°^ne ter stane po poŠt' P .sniaiia *•' v 0orici na dom P0851]*11*-' >'•"'"' vse leto ........15 K %...........W » i/,..........5 » ^amičrie ^evilke stanejo 10 vin. '"' SO CA" ima naslednje krodne priloge: Ob no->f,'t'u „Kažipot po Goriškem In^SradilCanskem" in nltiti P° XJub\]axii io' toairjslu^nWsil&Va^Wa • ^f v !tdi „Vowi red Seleinic, paraikov in poštni! ' a" te: nif-seCno prilogo „SlQveuSki Tehnik". 1 VaroL»i»o sprejema upravniŠtvo v Gosposki ulici „T' r I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A.. Gabršček fu naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po P«tit-v«ftoh- -če ->ii30 1-krat 1K v, 2-fcrat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ' a VeCkrat po dogotlbi. Vefije črke po prostoru. — Lt»kiaine in spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za j ,-'jjj iJi vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. UretiniStvo se nahaja v GosposVi ulioi St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoč"? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p x a v n i S t v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. NaroCnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« napotek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld„ 1-60. »So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-Ie tobakarnah: Schwarzv Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaUšeu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovailsk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčio na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, TaUfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. IflrBžlia st. Cirila in Metoda. Pred 22 leti je izdal župnik Vrhov-„;K hrošurico » Tisočiet niča Me-*oda-; jaz sem je razpečal v hribih nad m iztisov. • Vrhovni k je sprožil ustalitev Družbe sv. Cirila in Metoda« ter :"«al o njej v »Slov. Narodu«, jaz takoj a njim in obširno v »Edinost i«, potem , »Narodila Bil sem pri rojstvu naše :;*ike družbe, ustanovil dve podružnici, oj.Tiagal pri ustanovitvi raznih podružnic. H: sem skoro na vseh glavnih skupščinah. Zsdnja leta so se me nekateri gospodje bali, j bi ne zanesel v družbo razdora, ker ,# odkrito zabavljal proti duhu, ki jo ,.d:. Na zadnji skupščini v Bohinjski : ?:ri.:i pa nisem bil, ker sem moral iti dru--& po nujnih opravkih, - in tu je prišlo ;; spopada med naprednimi rojaki in kle--olci. Z ozirom na vse to Čutim in ¦-Miam se opravičenega, ako si dovolju- i nekoliko opazk o naši šolski družbi. S kolikim oduševljenjem je pozdravljal . .venski narod družbo sv. C. in M.! Glavne :vjp;čine njene so bile veličasten naroden pznik, na kateri so hiteli zastopniki iz :*t Slovenije. Diu/ha sv. C. in M. je občenarodna članova, izven strankarskega boja, ki vihra '^\t huje tu^i na Slovenskem. — Toda itrika.ci so le prekmalu stegnili svoje pozive prste tudi po tej tu "t šolski družbi. Niso pa se brigali preveč za to, da bi d .'bivala družba iz klerikalnega tabora če-ia"je več prispevkov, o ne, denar zbirajo in "-rjo le za politične in strankarske boje, - (oda gospodarji družbe so hoteli biti in Cjiati. Še več: družba sv. C. in M. naj bi, »:*xvr družba sv. Mohorja, širila med slo-•tnskim ljudstvom pogubno seme klerika-¦?"onJ» saj veste, da mi ni všeč. — Spominjate se pač, Monseigneur, kako sva se dogovorila, pravi La Ramfie, in da nama bo stregel pri tistem obedu. Pozabili ste na obed, Monseigneur. — Ne, ampak na Grimanda sem pozabil. — Saj veste, Monseigneur, da brez njega tudi obeda ne bo. ~ Torej naredite, kaker veste in znate. — Pridite bliže, dečko, pravi La Ram6e, in poslušajte, kaj vam povem. Grimand se je približal s kolikor mogoče kislim obrazom. La Ramče je nadaljeval: — Monseigneur mi je izkazal čast, da me je povabil za jutri k sebi na obed. Grimand je pomigal z glavo, češ, da ne uvidi, kaj bi moglo to njega brigati. — Pač, pač, to vas vsekakor briga, pravi La Ramče, ker vas je doletela čast, da nama boste Grimand se je priklonil v znamenje zahvale. — In sedaj, Monseigneur, pravi La Ramče, vas prosim, da mi oprostite: zdi se, da se gospod Cha* vigny namerava za nekaj dnij odstraniti, in sporočil mi je, da mi ima izročiti povelja še pred odhodom. Vojvoda se je hotel spogledati z Grimandom, toda Grimandovo oko ni ničesar videlo. — Pojdite, pravi vojvoda La Ramče-ju, in vrnite se, kakor hitro morete. ~- Monseigneur torej želi revanche - partijo za včeraj ? Grimand je nevidno prikimal z glavo. — Da, pravi vojvoda; toda pazite, dragi La RamSe, dnevi si slede, pa si niso jednaki, in tako sem danes sklenil, da vas temeljito porazim. La Ramee je odšel; Grimand mu je sledil z očmi, ne da bi se ostalo truplo le za znamenje okre-nilo, potem pa, ko je videl, da so se vrata zaprla, je vzel naglo iz žepa košček papirja in svinčnik. —- Pišite, Monseigneur, je dejal. — In kaj naj pišem? Grimand je dal s prstom znamenje ter narekoval: »Vse je pripravljeno za jutri zvečer, ostanite na svojem mestu od sedmih do devetih, imejte pri rokah dva popolnoma opravljena konja; splezala bova skozi prvo okno na galeriji.« — In potem? vpraša vojvoda, — Potem ? pravi Grimand začudeno; potem se Še podpišite. kega truda, koristi pa mnogo ! Koristilo bo pa tudi mnogo ugledu učiteljstva samega. Kajti otroci občutijo blagodejni vpliv takih čustev, ceniti ga bodo znali tudi stariši in oboji se bodo hvaležno spominjali učitelja, ki ni vbijal otrokom v glavo le učenosti, ampak jim je vzbujal tudi vzvišena cuvstva. DOPISI. Iz učiteljskih krogov na Goriškem. - Na zunaj je veljalo ueiteljstvo kot edino, napredno. V resnici pa ni bilo temu tako, ampak needino, razcepljeno in celo v nenaprednem taboru. Pri zborovanjih se je kazalo, da je po veliki veČini, skoro da polnoštevilno kv naprednem ___teboru,pri„volityah pa je glasovalo za nasprotno stranko po večini. Take razmere niso zdrave in ne morejo roditi dobrega sadu. Pri zborovanjih so se govorili govori polni napredka ic eneržije, pri oddajanju glasov svojih pri raznih volitvah pa so celo predsedniki in odborniki naših društev uhajali na nasprotno stran. Glasila političnih strank so dajala duška v izjavah: napredna glasila so tožila, da uči-teljstvo oddaja glasove po velikem številu nasprotnim strankam; druga glasila pa so vpo-števala glasove pri zborovanjih učiteljskih društev ter oštevala ueiteljstvo kot napredno. Pri »Zavezi" je veljalo naše uči-teljstvo kot napredno, doma pri volitvah pa se je godilo nasprotno. Radi tega ni upoštevala naš stan nobena stranka. Napredna je tožila, da nismo zanesljivi, da oddajamo glasove nasprotni stranki, da nas radi tega ne more upoštevati; druga stranka, ki je smatrala, da je ueiteljstvo v njej nasprotni strani, je napadala nas in naš stan kot očitnega nasprotnika. Čudno, a vendar resnično! Pred leti se je hotelo tudi v javnosti pokazati razcepljenost. Poskusila se je bila ustanovitev „Slomškove podružnice", a ni se bila posrečila. Čas je še bil, da bi se bila morda dosegla neka edinost; zamudil se je; razcepljenost je ostala in rastla. Ko je prišlo v komaj preteklih mesecih do očitnega raz-pora celo med voditelji po imenu naprednega učiteljstva, kazalo je, da izbruhne na dan nesloga v stanu tudi v javnosti. Zadnje držav-nozborske volitve so zalotile naš stan neor-ganizovan; tak je res šel v volilni boj po velikem številu za kandidate nenapredne stranke, v kateri zmaguje povsem klerika-lizem. Za njega je šlo v boj lepo število celo vodilnih učiteljev. Storili so se sklepi, da bi se izvršila neka reorganizacija.v stanu, ki bi vsaj v stanovskih zadevah in v zadevah šole ostal naš stan kot enoten. Širijo se glasovi, da bo tudi to nemogoče, ker prekasno. Velike število u 5 i-teljstva se neki organizuje pod pokroviteljstvom duhovščine; klanja se nadškofukot svojemu vrhovnemu voditelju. Ako so resnične take vesti, no z Bogom stanovska naša edinost; razcepljenost vladaj tudi v stanu našem v celo strogo stanovskih in šolskih zadevah. Kam nas dovede tako početje, nam pokaže bližja bodočnost. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti — vresniči se tudi na našem stanu. S tem se pokaže, da nismo zmožni za samostojno organizacijo; pokaže se, da nismo zreli za samostojnost, ampak za hlapčevstvo; sami rijemo nazaj v dobo mežnarstva. Kaj pa ostalo ueiteljstvo? AH bode mirno gledalo tako horo-statsko postopanje? O vzrokih tacih razmer med nami bode treba jasno in glasno izpregovoriti brez ozira na vse strani. Ako se odstranijo vzroki, mogoče bi bilo, ako še ni prepozno, ozdraviti nezdrave razmere. Vsestransko je treba vestno in trezno premisliti in prevdariti, ali bi se ne moglo odvrniti od stanu organizacije, ki nam bode v pogubo. V ta namen naj se skliče shod vsega učiteljstva v Gorico, kjer se morda najde srečen izhod od brezna, pred katerim stojimo. Zvoniti po toči ne pomaga, saj še poprej je zastonj po znanstvenih dokazih. Izvoljeni in poklicani voditelji na delo, ker sicer se pokaže, da niste bili kos svoji nalogi. Op. ured.: Pustite jih naj se organi-zujejo, boste jih vsaj poznali! Tukaj ni nika-kega „premostovaujau. Med klerikalnim in neklerikalnim učiteljstvom mora priti iz političnih vzrokov do razkola, prej ali slej. Čim prej se to zgodi, tem bolje za učiteljstvo, vsaj bo poznalo svoje razmere! Iz PrvaČIne. — (V pojasnilo nekaterim udom društva „Slavček" v Mi rn u.) — Kakor bilo je že naznanjeno, bil je isti dan, ko je bila Čitalniška veselica v Dorn-bergu, prehod čez most v Prvaclni-Dornberg nemogoč. Udje društva „Slavec" so se peljali do mosta in prazni vozovi so se vrnili zopet v Prvačino, ustavili pred mojo krčmo spregli in odvedli konje v hlev. Bili so trije vozovi. Vozniki so ostali celi popoldan v Prvačini, kjer smo se še skupaj pogovarjali. Prišla je ura osem in Slavčki so se začeli vračati iz Dornberga peš v Prvačino. Prišli so dostojno, napravili pri meni .majhno pavzo, napregli dva voza, plačali ter odšli. Ostal je Še največi voz za 18—20 oseb. Dal sem skrbeti za konje, da jim ni majnkalo ne sena ne vode. Prišla je bila ura polnoči, zaprl sem ter šel v posteljo. Kar zaslišim od daleč neko rjovenje, katero bi se v 20 veku ne moglo prištevati človeškemu. Ko se bližajo moji krčmi, spoznavam, kdo da so. Dva gresta v hlev, drugi obračajo proti domu voz. Med tem časom prižgem svečo, se hitro odpravim ter pridem v hišo, — odprem vrata, postavim luč na mizo pred hišo ter rečem: Prosim, da mi plačate K 2.40 za konje in hlev. Približa se mi neko majhno človeče, neki gimnazijec, sname čepico z glave ter hoče udariti po sveči. Jaz rečem: Prosim malo dostojnosti. Nato poskusi drugič, ali se mu ni posrečilo, ker zgrabil sem luč v svoje roke. Koj me obkoijejo, tako, da sem stal v sredi kakor kak župan. Oni, koji so stali pred hišo, za-čeli so se vmikati, da me pahnejo skozi vrata v hišo. Moja - hčerka in sin, ki sta bila na oknu, videla sta tvar dobro, ter sta bila v strahu radi mene. Postavi se pred mene neki oštjar, pravi orjak, hoče me pahniti v hiSo. V tem hipu je stal pred vrati domač mlade-neč s kolom v roki ter mi priskočil na pomoč. V istem hip so bo začeli zbirati domači mladeniči. Zapaziva! slavni Slavčki, kaj se ima zgoditi, zasedejo koj voz ter odidejo, ne da bi mi plačali. Domačim mladeničem pa sem moral še prigovarjati, da niso udarili za mirenskimi oštjarji. Toliko v pojasnilo na neresnično pojasnilo društva nSlavček". Josip Mozetič, gostilničar-posestnik. Iz Dornberga. — Naš župnik ima pravzaprav dvojno moralo. Eno za naprednjake, drugo pa za klerikalce. Prej je vedno in povsod razgrajal proti krčmarjem, ni jim privoščil nobega gosta, zabavljal je proti popivanju itd., dasi so bile te krčme jako dostojne. Nekaj časa sem je pa Lovre v tem ozira popolnoma utihnil. Ni je čuti več žal besede iz njegovih ust proti krčmarjem. Ljudje so ugibali, kako to, dokler je ni po-gruntala neka prebrisana glavica. In veste kaj se je zgodilo ? Nekaj časa sem ima pobožnega krčmarja, ki prodaja katoliško vino v prostorih klerikalne posojilnice. Pije in po-peva, tudi razsaja se tudi v tej krčmi, a ker se godi vse to na katoliški podlagi, zato naš skrbni dušni pastir molče. Ker pa moleč, ako se popiva, prepeva in razgraja v katoliški krčmi, ne smejo g. nune zabavljati niti proti onim gostilnam, čijih lastniki so naprednjaki, to pa iz previdnosti, da bi mu morda kak grdi uaprednjak ne zavezal jezika... Se en slučaj župnikove dvojne morale. V nedeljo po Sv. R. T. je imelo društvo »Naprej" veselico v Taboru. Ker društvo ne sledi slepo komandu nunčevemu, zato je začel hujskati proti tej veselici na vse kriplje, češ, da so take veselice pohujSljive in Bogsiga-vedi Še kaj vse. Dosegel je tudi, na njegovi pristaši niso šli na veselico. Tede.;. polk; pri tem pa silno sušo. Vode skoro nit i ni; le najboljše hiše je Še imajo za doma:: rabo. Vojaštvo je prisiljeno vodo prini-ljavati iz Nabrežiue; posamezni posestniki pa jo tudi že dovažajo iz Nabrežine ali Rihemborgu. Yx* pa so vse hvale vredni načrti, ki so ae t ploh kedaj delali glede preskrbo vanj a Krasa s pitno vodo. Kedaj se neki izvrše 1 Za sedaj si &%¦ šajo občine drugače pomagati. Komenska o:.-čina si n. yr. zida dva velika vodnjaka .s jjo-močjo dežele in države. Ko bosta dovršena, ne bode zlepa zmanjkalo vode-dežovniee, ki se pa seveda z dobro pitno vodo Htudenčaieo ne more primerjati. — Podporo za zholjže-. vanje kraških pašnikov so nam pa srK-no v \ deželnem zboru takorekoč odjedii miši klerikalni poslanci. Trdo srce morajo imeti Gria in drugovi, kakor so trdi tisti kamni,, s katerimi so posuti pašniki križem krSnoga Kra.-a. Seveda Kraševec zaraditega ne obupa. i\!j ima na Dunaju njegov zastopnik mnogo vrf s veljave kakor je imajo njegovi domaOi sovražniki. Vroča želja naša je tudi železniška zveza od Štanjela do ltonki. Pred nekaj tedni se je vršil v Gorjanskem shod županov v prilog tej železnici. Še-le s tako železnico bi prišel ta del Krasa v direktno zvezo z ostalimi deli naše dežele. Upajmo, da sčasoma dosežemo tudi to. Društveno življenje je tu v slabem stanu, Edino »Bralno društvo", v katerem se zbira inteligenca, ima uekaj življenjske moti v sebi. dočira včasi tako živo pevsko in bralno društvo »Lira" peša in peša. Podružnica Sv. Cirilam Metoda pa spi že veliko let spanje pravilnega. Sedaj, ko se je osrednji odbor naše So! ske družbe poživil z mlajšimi močmi, treba: bi bilo, da se naša podružnica zopet post^ — In to je vse? — Kaj hočete še več, Monseigneur? pravi Gri-mand, ki je ljubil skrajno točnost. Vojvoda je podpisal. — Monseigneur, pravi sedaj Grimand, kaj ste izgubili žogo? — Kako žogo ? — Ono, ki je bilo pismo v njej. — Ne, mislil sem si, da mi bo morda kaj koristila. Tu je. In vojvoda je vzel žogo izpod blazino ter jo dal Grimandu. — Grimand se je nasmehnil tako ljubeznive kakor se je le mogel. — No? vpraša vojvoda. — Monseigneur, pismo zašijem v žogo, in med igro jo poženete v jarek. — Toda morda se izgubi? — Bodite mirni, Monseigneur, bo že nekdo tam, da jo pobere. , ¦ ' — Neki vrtnar ? vpraša vojvoda. Grimand je pritrdil. — Isti kakor včeraj ? Grimand je zopet prikimal. — Torej grof Rochefort? Grimand pokima trikrat zaporedoma. — Toda, pravi vojvoda, podaj mi vendar vsaj nekaj podrobnosti glede načina, kaka pobegneva. — To mi je prepovedano, pravi Grimand, do trenutka, ko se bo stvar imela že izvršiti. — Kdo so oni, ki me bodo pričakovali onstran jarka? — Ne vem, Monseigneur. — Toda povej mi vsaj, kaj bo v oni glasoviti pašteti, če nočeš, da še danes znorim. — Monseigneur, pravi Grimand, v njej najdete dve bodali, vrv z vozli in iedno »strašilno hruško.«*) — Prav razumem. — Vidite, Monseigneur, da bo v njej dovolj za vse. — Da; midva si bova vzela bodali in vrv, pravi vojvoda. — In hruško bova d«**a pristavi Grimand. — Moj dragi Grimand, j govoriš pogosto, toda kadar g zlato, to se mora priznati. XXII. Kaj se je pripetilo Marij; L laorji. Ob istem času, ko sta kovala vojvoda Beau-fort in Grimand te načrte za beg, sta prijahala po ulici predmestja Saint-Marcel dva človeka, za katerima je jahal v razdalji nekoliko korakov lakaj. Ta dva moža sta bila grof La Fere in vicegrof Brage-lonne. Bilo je prvikrat, da je prišel Raoul v Pariz, in Athos mu ni pokazal glavnega mesta, svojega starega *) >Strn3Jlna hruftka« (polro d'angoisso) je bil izboren zamah za usta; imel je obliko hruške, in če ea j« vtaknil v usta, se jo s pomočjo perosa raztegnil ter napel čeljusti, kolikor ao se le dalo napeti. Op. pi«. pojesti La Ramže-ju, ; vi vojvoda, ti ne go-J;oriš, so tvoje besede prijatelja, bogve od kako ugodne strani. Najzadnje tourainsko mesto je nudilo očem gotovo prijetnejši pogled nego Pariz, če si ga pogledal od strani, ki je obrnjena proti Bloisu. In tako moramo reči na sra moto tega '.oiikanj slavljenega mesta, da ni napravil« na Baoula bogve ko t. p dobrega vtisa. Athos pa je še vedno kazal brezskrbno, jasno lice- Ko sta prišla v Saint-Mšdard, je krenil Athos, ki je bil v tem labirintu vodnik svojemu sopotniku, * Poštno ulico, nato v ulico Estrapade, dalje v ulico Fosses-Saint-Michel, potem v ulico Vaugirad. Dospel v ulico Ferou, sta Šla potnika dalje po njej. Nekako v sredi te ulice je Athos dvignil oči kvišku ter se na' smehnil; pokazal je Raoulu na zunaj meščansko bi3o ter mu rekel: — Glejte, Raoul, to je hiša, v katerem sem pf* živel sedem najslajših in objednem najbridkejših la-svojega življenja. Tudi Raoul se je nasmehnil ter se odkril pred to hišo. Raoulova ljubezen do njegovega pokrovitelja se je kazala v vsakem njegovem dejanju. Glede Athosa smo pa že poved ali, da ni bil Raoa samo središče, temveč, ne glede na stare vojaške spo* mine, jedini predmet, krog katerega so se vrtele nie gove misli, in lahko je umeti, kako nežno in glol}0 je umelo sedaj ljubiti Athoaovo srce. Naša popotnika sta se ustavila v ulici Vieux- ^ lombior pri »Zelenem lisjaku«. Athos je pozna,.'s dolgo to gostilno, sto in stokrat jo že bil v njej avojimi prijatelji; toda v dvajsetih letih se je tu mi»°0 izpremenilo, tudi lastnik je bil sedaj drugi. 90. z dne 1Q. avgasta 1SB7. n0ge in razrije čvrsto delovanje. Sploh bo Lba vzbuditi nekaj več zanimanja za narodno društveno življenje, ki je po drugih naših trgih oz. središčih okrajev mnogo živahnejše, kakor pri nas. Nadejam se, da Vam bom v ihodnjem dopisu lahko poročal že kaj ve-selejšega o tem. iz iupanlje Si. Križa na Vipavskem. (Raznoterosti.) Ž© Par lefc zaporedoma ,tare%tudvnaše. kraje velika suša. Poljski pridelki trpe letos precejšnjo škouO, tudi trta, ki sicer lepo kaže, občuti sušo posebno po bregovih. Poleg siišef trpe nekateri kraji pomanjkanje vode, posebno Sv. Križ in Plače. Pred letine je^ govorilo in sklepalo, da se "napelje voda T 5v. Križ in Plače; zdaj pa ni ne duha ne sluha o vodovodu. Govori pa se, da namerava Gorica odpeljati nekatere studence j™od ('Javna. Zadeva o vodovodu za Sv. Križ je bila že v deželnem zboru, a ker deželni odbor neki ni potrdil načrtov, odstopila se je vsa zadeva c. kr. vladi, da ona popravi načrte. Širi se po občini govorica, da je tudi državni poslanec dr. Gregorčič kriv, da spi tprašanje i» vodovodu. Novi poslanec naš, če pdi je dobil iz Sv. Križa le malo glasov, se oijudiio prosi, da se potegne pri vladi, da se vodovod popolnoma ne posuši. Poslanec, gosp. Alojzij Štrekelj, kraški rojak, gotovo dobro ve, kaj je pomanjkanje vode ter bode nam z unemo pomagal. Prosimo ga lepe pomoči, ker se nam smili ljudstvo, ki mora trpeti pomanjkanje celo vode ter jo od daleč donašati po strminah. Proti potrditvi deželnegavolil-uegu r eda je sklenilo ugovor tudi starešinstvo naše županije ter ga odposlalo vladi, kskor tudi prošnjo za slovenske srednje fiole iu univerzo v Ljubljani. Bližajo se volitve za občinsko starešinstvo obeh županij Sv. Križ in Velike Zabije. Komaj so minile državnozborske volit* e, že se bližajo občinske; a imeli bodemo kmalu tudi volitve za cestni odbor in deželni zijur. Torej same volitve 1 Da bi nam vsaj kaj pomagale 1 Da bi ne bilo zastonj vse tisto sovraštvo iu razburjanje pri vsakih volitvah! Zanimanje za občinske volitve, ki sicer niso Se razpisane, je veliko, posebno v Vel. Zabijali, kjer dobimo svojo županijo. Doslej tiao volili v Zabijali večinoma napredno; na-ftejiimo se, da se ne izneverimo tudi zdaj, ko tamo samostojni, če tudi se marsikaj ruje in govori, da dobimo klerikalno starešinstvo in iapuia. Pozor, dokler je čas! Tudi v Sv. Križu (županiji) je precej naprednih življev, ki naj bi se združili, da bi i/, olili napredno starešinstvo z naprednim županom, ki bi ne bil le orodje v rokah kleri-Lilcev. Iz raznih strani dobivamo vabila k veselicam, katera prirejajo bralnain pevska društva. V našej županiji večina takih društev spi spanje pravičnega. Bralno društvo v I)jbruvljah ima močan pevski in tamburaški zbor, vsa druga taka društva v našej županiji pa m zadovoljujejo, da so naročena na par časopisov. Nekdaj tako sloveč pevski zbor v Sv. Križu je popolnoma razpadel; odkar ga *odi novi cerkveni orgljavec, Črnigoj, ga je tako zavozil, da bode kmalu moral tudi v cerkvi satu peti. Na praznik sv. Petra in Pavla v Dobravljah smo bili skoro brez petja. toeda, poučevati petje je težje, kakor agiti-tiratl za klerikalnega kandidata ob državno-sborskih volitvah. Ako bi se bil naš orgljavec toliko trudil za poučevanje narodnega in cerkvenega petja, kakor se je ubijal za volitve, "fleli bi močan in dober pevski zbor, ki bi v cerkvi vrillil svojo dolžnost, a tudi bralnemu ^uitvu v Sv. Križu in na Cesti bi pripomo-8el da bi prirejalo kako veselico. Vprašamo ^e starešinstvo, ali plačujemo orgljavca za P&icevanje petja, ali za agitacije ? In naš žup-a&> ki je delal ali provzročal bivšim orgljav-cew m pevovodjam razne sitnosti, ker ni bil *daJ zadovoljen z orgljanjem, zdaj ne s petjem ,a pevci in pevkami, molči in je zadovoljen, ^ ima v osebi orgljavčevi od občine plača-*L* agitatorja. Koliko časa bode trpelo tako? Kakor povsod, tako pritiska is suša in preti kmetu uničiti pri- V Branici je 60 številk in te morajo vzdrževati svojega duhovna po razredu premoženja. 1. razred mora dati na leto 8 gld. in 90 litrov vina; 2. r. 6 gld., 90 1; 3. r. 4 gld., 90 1; 4. r, 2 gld., 901; 5. r. 1 gld., 90 1 j 6. r. 90 1 in 7. r. 5 gld. Zraven Se dobiva od verskega zaloga ne vem koliko stotakov; okliče, poroke, maše m za druge ceremonije se mora še posebej "iloboTco segnlfiinz^-!meli**1fflro duhovnika, ki ga ni bilo nič sram vprašati za krstni list ubogega delavca, ki je v Trstu delal, enajst gld. »Po njih delih jih boste spoznali." („Primorski List" Nabrežincem.) Klerikalizem iovi toliko časa ubogega kmeta v svoje mreže s sladkimi obljubami, dokler se da ujeti, potem pa hop po njem. Prva leta službovanja pokojnega Valesa smo imeli še kaplanijo, to je. če smo imeli duhovnika, se ga je plačevalo, in Se je bila služba prazna, pa ne. Ali, da pripravi Bra-nico v večjo čast, se je jel potegovati in dosegel je s pomočjo takratnih cerkvenih starešin, da se je ustanovila kuracija. Po njegovem odhodu smo večinoma brez duhovnika. Ali hočeš, ali nočeš, plačevati pa ga je treba vseeno. Parkrat so se že Braničarji potrudili, da bi zopet odvzeli kuracijo, pa do sedaj še vse zaman, ker škoSjstvo in vlada so vsi eden in ubogi kmet pa nima sam toliko energijo, da bi ostal stalen. Tudi voditeljev pravih ni. Knezonadškofijstvo nam pošilja samo bolne, ali, skoro bi rekel, na pol mrtve duhovnike. Vales je bil 16 let in zmiraj bolan, Štibelj }e bil 3 mesce, pa je umrl, Božič je bil nekaj čez leto, pa je umrl, in sedaj nam obetajo, ali gotovo iščejo, kje je kak bolan. Opozoril bi knezonadškofijstvo, da nam pošlje zdravega duhovnika in da ne bo hujskač, če je še kateri v naši deželi, ker ljudske potrpežljivosti bo tudi pri nas konec. Bife. — Naš g. Iiustja, učitelj, nam je popravil turensko uro. Seveda je bil tako dober, da je storil to brezplačno. Če jo le malce poštoka, koj izbezlja ura, bije kar naprej 12, 13, 14 i. t. d., da so v začetku ljudje mislili, da je ogenj v vasi in so bili radi tega vsi preplašeni. Sedaj teče ura, ako se jo navije, samo 24 ur, prej, ko ni bila Še popravljena, je pa tekla celih 72 ur. Priporočamo tega novega urarja vsem čitateljem »Soče«, posebno pa Šempascem, Lokovčanom in Trebuščem. —- Naš g. nune nam je naznanil, da nas zapusti. Ni se pa zahvalil za seno in za druge darove, katere je dobival od nas. En »baglonaj« je bilo seno pa vendar-le vredno. Hvaležnosti se pa zaman išče v fa-rovžih. (Dostavek uredništva. — Priobčujemo ta dopis, da vidijo vsi oni, kateri poznajo učitelja Rustjo, da se še ni odvadil »tavzent-kunstlerstva" in kakor je svoj Čas zdravil kravje vime z žico, tako zdravi sedaj batsko uro.) — Moll-ov Seidlitz-prašek je ua. na želodcu trpeCc neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2'— Ponarejanje se sodafjsko tasleduje. Holl-ovo Franc, žganje in sol za ribanje tivota. — Bolestne olajšujoče in okrepčnJoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. OH*?, steklenica K 1*90 Na prodaj pg vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvomi taložnik, Dunaj, L Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, L. Glinbich, A. Gironcoli. Uidi c'8^ ^Ujuvih rok. Sadja ni letos skoro nič, *ena komaj polovico, drugih zemeljskih pri-delkov vse manj kot druga leta. Edino trta * Se brani ali tudi to, zadnji kmetski up, je W& napadati suša. Imamo P8 še ^ru8° vsakoletno sušo, ki ^ga ubogega Braničarja muči do skrajnosti, j.t0 i« verski davek. Ne verjamem, da je 2J» Avstriji tako obloženo ljuLa'o z ver- ^ davkom kot je favno pri nas. Domače in razne novice. V komisijo za odmero prit obalne za okraje Ajdovščina, Kanal in Gorica - okolica, je bil včeraj izvoljen za uda g. Ivan Budin iz Dorn-berga in za namestnika g. Alojzij Kosovel iz Vel. Žabelj. PriiO|l. — Današnji »Soči0 smo priložili vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez. Vsak, kdor ima razobešen vozni red, je uljudno naprošen, da ga prilepi vrhu prejšnjega. Zl P0fl0relC9 ni Ponikvah je darovala tvrdka Savnig & Dekleva K 10—. Ormastji V album. — Nekdo nam piše: Obe trgovini Gabrščekovi prodajati znani »narodni znak"; — ista tvrdka ima na prodaj tudi kravatne igle in manžetne zaponke. — Take reči pa spadajo gotovo bolj v — KrojaSko zadrugo. VpraSam dr. Der-mastjo: »Zakaj ni poskrbel, da bi prodajala „K. z.a te igle in zaponke? Saj ima tam veliko besedo ? — Vidite, tako ste imeli zavrniti poba, ki drmasti take podlosti v svet! PerfnŠIČ In ženske. — Znani kurat Perin-5iL je tožil doberdobskega učitelja Brezigar j a radi — čujte! — žaljenja njegove neomadeževane časti, češ,.«da>.j& vzročitelj govorice, da . . . »Perinčič ima k...e in otroke po svetu". Ubogi Brezigar je moral prositi odpuščenja, plačati stroške, a »Prismojeni List" je bil tako nesramen, da je to še objavil. Pristna farška lumparijal Kdor je rekel o Perinčiču tiste lepe reči, je govoril i-esnico, ki je bila v »Soči« že davno popisana. Ali hočemo osvežiti roman lepe Putifarke in Pe-rinčiča, ko sta živela sladko življenje v Pli-skovici? Ali ni ondi celo žendarmerija imela posla s Perinčičem in lepimi vzgledi, ki jih je dajal ? — »Soča« je objavila tudi pisma, ki jih je pisal PerinčiČ v Trst, ko se mu je rodil mali sinček. V pismih je razlival svoje očetovske radosti, ukazal, kako ga morajo krstiti, učil je, na koga naj se očetovstvo zvrne i. t. d. — »Soča" je objavila, kako je PerinČič spal v hiši Gabrgčekove tašče v isti sobi z lepo svojo kuharico. — In ali ni bil Perinčič v Gorici aretovan, ker je n a g plesal z dvema puncama ? — Kaj je torej zakrivil Brezigar, da ga je moral še prositi za odpu-ščeuje ? — Čudno, da »Priamojenec" ni zahteval, da naj se Brezigarja odslovi iz službe, dočim je Perinčič še vedno v službi! Škandali Oklic. — Podpisani poživlja vse udelež-nike in udeležnice letošnjega giavnega zbora »Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev" v Radovljici, da se blagovolijo gotova zglasltl d015, t. m, podpisanemu radi stanovanja in skupnega obeda. Kdor se ne zglasi pravočasno, mu ne jamčimo za stanovanje, kajti navol tujcev na Gorenjsko je letos izvnnreden. Ivan Šega. BlaSOlItl tekač, Anton Ružič, iz Spljeta v Dalmaciji, pride v Gorico in bo tekel jutri nepretrgoma 1 uro okoli mestnega vrta, namreč od 11 ure zjutraj do poldan. Po končani dirki bo prodajal svoje razglednice. Ta tekač je tekel 24 ur nepretrgoma v Trstu in pretekel 150 km, v Bosni je dohitel vlak na 2 km za l'/8 minuto. ^ Sodni žrtvi. — Iz Kanala nam poročajo: Dne 7. t. m. sta utonila v Soči 10-letni Go-ljevšček Ludvik iz Kanala in vojak Čeč Jožef iz Dolja na Kranjskem, ki je služil pri 7. lovskemu bataljonu v Kanalu. Prvi je sedel na neki skali, ki moli iz vode, padel v Sočo in utonil. Vojaški zdravnik se je trudil, da bi mu zopet zbudil mlado življenje toda zaman. — Više proti severu so se kopali 4 vojaki. Nesrečni Čeč ni znal plavati, stopil je v vod'*, pod nogami se mu je pesek udri in njegovo telo so zagrinili neusmiljeni valovi. Kakih 200 m nižje so potegnili truplo na suho. Poklicali so zdravnika, ki se je Še mudil pri Goljevščeku, toda vojak je že umrl. Po končanih vajah bi se vrnil domov, ali britka osoda ga je pahnila v nesrečo. Utopil se je včeraj v Soči 14 letni fantič A. Šuligoj. Kopal se jo v reki, kjer je izliv Grojnice. Radi neizkušenosti v plavanju je omagal in voda ga je požrla. VaruJtG se !egar]i! — Ker se je v zadnjem času v nekaterih krajih naše domovine pojavil legar, na katerem je obolelo več oseb in je bilo tudi že nekoliko smrtnih slučajev, zato podajamo v interesu si. občinstva nastopna zdravniška navodila, da se po njih ravna: 1. Legar je skrajno nalezljiva bolezen. Dobi se jo po okuženih jedilih in po okuženi vodi. 2. V krajih, kjer se je pojavillegar, smatrati je za okuženo vsako vodo, če ni sigurno čista studenčnica, izvirajoča nad višino bivališč dotičnega kraja. Kjer je vodovod, velja zanj tudi pravilo, da mora prihajati iz zbirališča vode, ki stoji višje, kakor človeška bivališča in kakor vse druge vode dotičnega kraja. 3. S sumljivo vodo se ne sme umivati posode, če pa ni druge na razpolago, mora se voda poprej skuhati, ker s tem izgubi okužnost. 4. V sumljivi vodi se ne sme kopati, ne sme se umivati z njo, Če ni poprej prekuhana. 5. Surove jedi, ka-kofsadje, salata itd., ki so prišle posredno ali neposredno v dotiko s sumljivo vodo ali celo z gnojnico, je smatrati za okužne. 6. Občine in druge poklicane oblasti morajo skrbeti v krajih, kjer nimajo zanesljivo neokužene vode, za izdatno in redno do-važanje pitne vode. 7. Kjer v bližini ni zanesljivo neškodljive vode, mora se vodo za vso domačo porabo prekuhati. 8. Pri obolelih za legarjem so posebno nevarni odpadki, in smatrati je za okužne vse one predmete, ki so prišli posredno ali neposredno z odpadki v dotiko, kakor n. pr. perilo, obleka, posode, postelje, stranišča. 9. Osebe, ki pridejo ali z bolnikom aH pa s takimi okuženimi predmeti bolnikov v dotiko, naj vedno takoj in natančno osnažijo roke v razkuževalnih tekočinah (lisol i. dr.) 10. Vsak slučaj sumljive bolezni javiti je takoj oblasti in bolnika takoj izolirati. 11. Paziti je treba tu posebno na one slučaje lahke obolelosti, ko bolniki ne ležejo in za silo še lahko opravljajo svoje posle. Tudi po takih bolnikih se legar istotako širi. 12. Da se izvč, kje da je bolnik nalezel legar, treba je poizvedeti, kje se je mudil do-tičnik približno pred dvema tednoma, ker se legar javi še-le po tolikem času po trenutku okuženja. V Ročlnju je bil 7. t. m. konstituiran novi občinski odbor. Županom je bil izvoljen posestnik Andrej Tomažič Izpred sodišča. — Obtoženi so bili pred tukajšnjim kazenskim senatom v četrtek Henrik Borčič, star 21 let iz Viška, Ivan Mikluš, star 30 let iz Pevme, Josip Artusi, 24 let star iz Rovinja in Ivan Mosettig, star 22 let, iz Trsta, radi tatvine kolekov v vrednosti 25* kron, izvršene v noči od 8. do 9. maja na škodo tovarnarja Holzerja v Gorici. Storilci so vlomili skozi okno v pisarno. Ker so ni moglo natančno dokazati, da bi bili tatvino oni izvršili, a je razprava dognala, da so oni koleke prodajali, so bili spoznani eamo krivimi sokrivde hudodelstva tatvine. Razun tega sta bila obsojena Mikluš in Borčič, da sta ukradla krčmarju Mihaelu Rožiču kolo v vrednosti 300 K, šunko vredno 24 K in droben denar. To tatvino sta oba priznala. Dobili so: Borčič 13 mesecev, Mikluš 2 leti, Artusi in Mosettig vsak 8 mesecev težke ječe. Vsi obsojenci so propalice, jako nevarne tuji lastnini. Vspored velike dijaško veselice, katero priredb vipavski dijaki dne 18. avgusta t, I. v Šmarjah pri Ajdovščini na prostoru gosp. Štubelja: l.V—č: »Rožici«, potpouri, udarjajo tamburaši iz Podgore; 2. I. pl. Zaje: »Črnogorec, Črnogorki", poje dijaški zbor; 3. H. VolariČ: „Biseri", tenor šolo, poje g. Jos. Rijavec s spremljevanjem klj.virja; 4. Sattner: „Na planine", poje mestu; zbor društva „Ško!jB; 5. F. S. Vilhar: »Mornar«, bariton šolo, poje g. I. Bevk s spremljevanjem klavirja;6. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma", poje dijaški zbor; 7. Igra: »Bucek v strahu"; 8. Ples. Začetek točno ob 3. in pol papoludne. Na veseličnem prostoru bodo postavljeni muzej, menažerija, bazar, pošta, paviljoni itd. Vstopnina 50 vin., sedeži I. vrste 30 vin., H. vrste 20 vin., k plesu 6 komadov 1 K. Med odmori in pri plesu svira orkester. Ker je čisti dobiček namenjen za Gregorčičev spomenik, zato najuljudneje vabi k obilni udeležbi Dijaški veselični odsek. Tolminsko prostovoljno gasilno društvo vabi na javno tombolo, ki bode dne 18. avgusta 1907 ob 27» uri pop. na novem trgu. Dobitki so: 1.) Kvaterna 40 K; 2.) Činkvina 60 K; 3.) Tombola 100 K. Vsaka srečka stane 20 vin. Srečke se bodo razprodajale omenjenega dne javno. Po tomboli se vrši ples, pri kojem svira 12 mož sokolsko-veteranske godbe iz PrvaČine. Komad plesa popoludne 20 vin., zvečer 2 kroni vstopnine. Med plesom bo za zabavo na razpolago tudi strelišče na dobitke. Tombola in ples se vršita ob vsakem vremenu. Telovadno društvo »Prvaškl Sokol" ima dne 11. t. m. vsakoletni javni ples. Začetek ob 5. uri pop. dopolnoči. Telovadno društvo »Prvaškl Sokol" bode imelo 17. t. m. ob 9. uri zvečer letni občni Zbor z dnevnim redom, kakor ga prepisujejo društvena pravila. Ako ne bode ob 9. uri zadostno število navzočih udov, bode ob 91/« uri zborovanje sklepčno, ne glede na število prisotnih bratov. Volaško-veteransko društvo v Mavhlnjah bo imelo 17. t. m. slavnost. Po maši bo obhod po vasi, ob 1. uri banket in ob 4. uri pop. javni ples. Zvečer umetalni ognji. G. In kr, Intendencft 3. voja poroča: Vojna uprava kupi po trgovskih običajih za: Gradec: 7.700 q sena, 4.500 q slame za šteljo, 250 q slame za rezanico in 1.800 q posteljne slame; Maribor: 4.500 q sena in 2.900 q slame za steljo; Ptuj: 1.000 m3 trdih drv; Beljak: 100 m8 mehkih drv; Gorica: 2000 q premoga; Pulj: 1.500 q sena, 800 q slame za steljo, 1.300 q posteljne slame, 4i&0 m3 trdih drv, in 4,500 q premoga. Zadevne zagotovitvene obravnave bodo pri pristojnih vojaških oskrbovalnih skladiščih in sicer: v Gradcu 17. avgusta, v Mariboru (tudi za Ptuj) 30. avgusta, v Beljaku 23. avgusta, v Gorici 26. avgusta in v Pulju 16. avgusta ti. Kolekovani prodajni predlogi morajo najkasneje do desetih dopoldne doiti pri označenih obravnavalnih mestih, kjer se tudi lahko pogledajo natančnejši pogoji tamkaj ležečih, v polnem obsegu sestavljenih nakupnih avis in zneskov. Kuhano lOdO piti v poletnem Basu priporočajo zdravniki in to posebno pri epidemijah za odvrnitev nalezljivosti; vendar kuhana voda sama na sebi ne zadostuje našemu okusu in zatoraj zahteva pridatka, kateri naredi nje okus prijetnejši. Za to je posebno sposoben „Franckov Enrilo", kavni pridadek in namestek, katerega zvretek shlajen s sladkorjem ali brez sladkorja, tvori okusno, izborno sredstvo za uga-šenje žeje. Vsled svojih žejo ugasujočih lastnosti ni potreba tega mnogo piti; že po 1 kozarcu izgine žeja za več ur, pri tem je uživanje te pijače vseskozi zdravju koristno, kuhana voda v zvezi s prijetno grenkim okusom tega naravnega izdelka je želodcu prikladna. To sredstvo za ugaševanje žeje zamore si vsled njegove nizke cene nabaviti vsaka tudi najubožnejša družina, kajti en mali zavojček za poskus, kateri zadostuje za 8 litrov, velja samo 12 vinarjev. Ustnica uredništva. — Vsled preobilega gradiva smo morali odložiti več dopisov, ki pridejo prihodnjič na vrsto. — G. piscu „Protiteža K. z.": Najbrže priobčimo, a seveda z opazkami. Razgled po svetu. Pogreb SlaiOja JMka se je vršil v četrtek predpoludne jako slovesno. Iz vseh krajev Istre so prihiteli v Podgrad pokojnikovi čestilci in zastopniki narodnih korporacij. Prišel je tudi voloski okrajni glavar. Ljudstva je bilo veliko. Pred hišo žalosti je zapela podgrajska „Gorska Vila" žalostinko. Pogreb je vodil pokojnikov prijatelj Roga5. Poslanec Mandič je govoril ob odprtem grobu jako lepo. Spominjal se je nevenlj!vih pokojnikovih zaslug za pro-bujenje slovenskega ljudstva v tužni Istri, njegove eneržije in vstrajnosti v bojih za na- j rodne pravice, ki mu je nakopala mnogo hudega sovraštva od strani tuje birokracije. Govor je bil tako ginljiv, da je ljudstvo glasno ihtele. Blagi pokojnik bo gotovo še dolgo, dolgo živel v srcu svojih hveležnih rojakov. Roparski napad na požinl voz v Trstu. — 21-letni poštni kočijaž Fran Matuchino, doma iz Pičana v Istri je šel sinoči ob 11. uri z enovprežnim vozom na pošini urad na kolodvoru južne železnice po pošto v ulici Flavio Gioia. Ko je kočijaž prišel kakih 30 korakov po ulici Flavio Gioia, sta hipoma skočila iz teme dva človeka. Eden teh dveh je skočil pred konja in ga vstavil, a drugi je skočil na voz h kočijažu, mu nastavil revolver pred obraz in mu v italijanskem jeziku rekel: »Če se zganeš ali če zakričiš, ti izstrelim v glavo vseh šest krogelj iz tega revolverja!« Na to je ta ostal pri kočijažu in mu držal vedno revolver pred obrazom, a oni, ki je bil vstavil konja, je snel sve-tiljko z voza in šel odpirat voz. Ko je pa odprl voz in si vanj posvetil, je videl, da je voz orazen. Iz jeze, da ni ničesar dobil v vozu, je zaklel in vrgel svetiijko na tla, na kar sta oba pobegnila. A oni, ki je stražil koči jaza, je še tega prej ranil z nožem v roko. Eden njiju je pobegnil proti morju, a drugi proti miramarski cesti. — Namen tega napada je bil oropati pošto, kajti napadalca sta gotovo mislila, da kočijaž pelje na urad pošto za poštni vlak, ki odide ob II. uri in 20 minut na Dunaj. Avstrijski državni dolg znaša po poročilu komisije za državne dolgove — konec leta 1906 svoto 9609-60 milijonov kron! V letu 1906 so povečali državni dolg za 196 milijonov kron! Obresti državnega dolga znašajo letnih 384*5 milijona kron. Poskušan rop v avtomobilu. — v torek se je peljal neki gospod, ki se je imenoval direktor dr. Steiner, s Kravsom, lastnikom velike dunajske zaloge avtomobilov, na iz-prehod v dunajsko okolico, da poskusita avtomobil, kateri je hotel kupiti dr. Steiner. Vsak je imel svojega šoferja s seboj. Ob meji dunajskega mesta napade dr. Steiner zraven sebe sedečega Kravsa s kladivom, njegov šofer pa svojega kolego s samokresom. Ker so pa koj prihiteli ljudje na lice mesta, nista mogla zločinca izvršiti svoje nakane, Kravs je sicer hudo ranjen, a oba storilca sta jo srečno pobrisala v bližnji gozd. Kdo sta storilca, se ne ve, ker sta izginila. Hrvaška razmere, — Ni še preteklo veliko vode po Savi, odkar je bil imenovan pro-danec Rakodczav hrvaškim banom, že je izgubil mož tla pod nogami. Nikdo ga več resno ne vpošteva. Celo mažarski listi se norčujejo iz njega in pravijo, da je strašilo za vrabce. Niti najhujši klečeplazci se mu nočejo vdinjati, da bi prevzei prve in naj-odličnejše hrvaške službe, ker vedo, da ne bo dolgo, ko bo moral pobrati svoja šila in kopita in odkuriti. Od vseh stranij že lete" nanj osoljeni dovtipi. Revež je še vedno sam in ne more dobiti niti jednega poma-gača. Mi Slovenci želimo svojim hrvaškim bratom, da bi se čim prej odkrižali tega moža, ki ga jim je poslala sovražna ogrska vlada, da bi jih tepel s šibo. Kongres za šolsko hlgljene. — v Londonu se vrši Že delj časa kongres za šolsko higi-jeno. Zastopane so na tem kongresu vse države po profesorjih, zdravnikih in pedagogih. Posvetovanja se vrše v osmih oddelkih. Upajmo, da bo ta kongres res plodonosen za učečo se mladino, da se pametno in zdravju primerno uredi pouk, in da se stalno nastavi na vsaki šoli zdravnik, ki bi se pečal posebno z očmi in z zobmi učencev. Razdor V ogrski koaliciji, (t. j. sedanji parlamentarni večini, ki sestoja iz raznih strank, med katerimi je najmočnejša t. r. stranka neodvisnosti, ki zahteva popolno* odcepljenje Ogrske od Avstrije), vlada že več časa nesloga, ki je začela v zadnjem času opasno rasti. Krajno krilce stranke neodvisnosti hudo napada ministerskega predsednika Wekerla in tudi samega vodjo stranke, Košuta, češ, da delujeta proti programu te stranke, ki zahteva popolno neodvisnost Ogrske in pospešujeta moč dualizraa. Kako se spor konča, bomo videli. Gotovo najdejo kako obliko, da se zopet poravna. Sicer pa naj se le tepejo, tem bolje za nas. Med Vatikanom In Bolivijo, južnoamerikansko republiko, so se zveze pretrgale. Povod temu je, da je papež ugovarjal svobodi veroizpo-vedanj, omejitvi duhovniških predpravic in uvedenju civilnega zakona. To je sporočil predsednik republike kongresu (parlamentu), ki je vzel poročilo z odobravanjem naznanje. Kar tišči enkrat Rim v krempljih, ne tla več tako zlepa od sebe. Celo temu se upira, da bi drugi državljani bili enakopravni z duhovniki! Mirovna konferenca v Hagu. — že sedem tednov traja ta konferenca in Še bo trajala par tednov. Koliko uspeha obrodi ta konferenca, kaže prva, ki se je vršila leta 1906. Tudi takrat se je sklenilo resolucijo, naj delujejo vse države na omejitev svoje oborožene sile na suhem in na morju. Velevlasti so si vzele to resolucijo tako k srcu, da so tekom desetih let pomnožile izdatke za armade za celih 1.455,782.175 frankov, za vojno mornarico pa za 1.147,704.471 frankov, skupaj torej za več kakor 2500 milijonov frankov. Bojimo se, da poskočijo te svote po končanem drugem mirovnem kongresu. Roparski umor v Monte Karlu. — v Mar- seille so zaprli zakonsko dvojico Gould, katera je imela kovčeg, v kojem so dobiii razkosano telo 32 letne, elegantne iu koketne Švedinje, Eme Liney. Ta je zahajala vsako leto v Monte Carlo na par mesecev, kjer se je zabavala. Na sled umoru so prišli na ta način, da je zapazil sluga, da prihaja iz kov-čega kri. V večjem kovčegu je bilo celo truplo umorjene žrtve, v ročni torbici pa glava in noge. O vzrokih in podrobnostih se ne ve še nič. — HOV prerok. — Nedavno umrli „prerok" Dowie je dobil vrednega naslednika v osebi Levi Lupton-a iz Alliance, nekega mesta v Ohiju v Ameriki. Ta mož trdi, da mu je Bog naročil, naj reši grešno človeštvo. Najvažnejši odstavek njegove nove yere nalaga njegovim pristašem vsak dan le eno malo kosiice brez j mesa. Istočasno se bavi ta prerok, ker hoče rešiti duše vseh narodnosti, z novim svetovnim jezikom, ki je baje podoben „EsperandoH jeziku. Če ne pojde drugače, se bo moral zadovoljiti z latinščino. OuhOVfllM Stavkajo. — V guberniji Simfe-ropol na Euskem stavkajo duhovniki, ker so jim kmetske občine zmanjšale občinske plače. Na avstrijskem jim ni treba stavkati, ker vlada ugodi vsakemu povišanju plač. Novi umori v NlW-Yirku. — Ker se množe umori v New-Yorku jako hitro, se je moralo policijo pomnožiti za 1000 mož. V nedeljo sta se izvršila zopet dva umora. Najprej je bila umorjena neka deV.la; hišo, katero je varovala, so neznani tatovi nato oropali in zapalili. Tudi neki bog i trgovec, A. M. TyIor, je izdihnil pod udarci neznanih zločincev. 150 Miljonov kron gl0b8. — Amerika je dežela velikanskih kapitalov, a tudi ogromnih kaznij. Pred par dnevi je bila t. z. „Standard vil Companv", t. j. velika ameriška akcijska družba za produkcijo petroleja, kaznovana na plačilo 150 miljonov kron globe. Ta družba se je pregrešila proti zakonu »bili Elkins", ki prepoveduje trustom, sprejemati od železnic popuste na vozarini. Družba, ki obstoja od I. 1870, ima 99 miljonov dolarjev, ali 495 miljonov kron akcijskega kapitala. Trgovsko - obrtne h gospodarska vesti. Zavarovalnica proti ne/dodani.) I. Rollett.) (Dalje.) Pred menoj leži XVI. letno poročilo tržaškega zavoda. V računskem poročilu A stran 21, točka VI. stoji: nepokriti primanjkljaj koncem leta 1905. in prejšnjega leta: 1,271.887.10 K; k temu deficit v računskem letu 280,311.42 K, skupaj deficit 1,552.198.52 K. Pri tem pa treba imeti pred očmi, da je tržaški zavod med vsemi avstrijskimi zavarovalnicami za slučaj nezgod še najboljši, kajti drugi zavodi izkazujejo še večje deficite. Ali v 28 strani dolgem poročilu veliki deficit ni najinteresantneje, to je le posledica sistema, marveč najinteresantneje se nahaja na zadnjih dveh straneh. I. Na strani 25 vidimo, da ima tržaški zavod 25 uradnikov in 3 sluge. Od teh 25 uradnikov se sme dva viSja nastaviti le z odobrenjem vlade, 13 uradnikov zapriseže deželna oblast, glede 10 pomožnih uradnikov in 3 3lug pa nima vlada nikakega vpliva. Torej na 60% vsen nastavljeneev, in sicer najvažnejših, ima vpliv vlada, za 40°/., sla-bejše plačanih pomožnih organov se vlada ne briga. Kaj ima pa govoriti fabrikant, obrtnik, plačnik ? II. Na strani 28 so zaznamovani predstojniki. 18 udov je v predstojništvu. G izmed teh imenuje vlada, 6 indtistrijci in obrtniki, 6 delavstvo. Plačujoči imajo le eno tretjino glasov. Podjetniki, plačaniki, so tukaj med prej omenjenima mlinskima kamnoma. Ali jih sterejo? To more biti po mojem mnenju le Vprašanje Časa. III. Na strani 28. se nahaja razsodišče. Sestoji iz 14 gospodov. Izmed teh je 8 od vlade imenovanih, 2 volijo podjetniki, 4 delavci. Na 2 podjetniška zastopnika pritiskajo od zgoraj s 57%, od spredaj pa 329%; oni imajo pritisne moči le 14%; torej so brez moči. — Zavod sam čuti, kako praktično da je sestavljeno razsodišče. Kajti svojo bol je potožil na 8 strani tako-le: „Dočim se judika-tura razsodišča na sploh odlikuje po stvarnosti, je obžalovati, da se v slučajih, ko je slučaj nezgode vprašalen, teža dokazovanja obrne v neprilog zavoda itd.a Ali pa je mogoče drugače pri tej sestavi razsodišča V IV. Upravni odsek tvorijo 3 gospodje, ki so zastopniki podjetr;i,ov, 2 gospoda, katera imenuje vlada, 1 izvolijo delavci. Tu stojijo podjetniki nasproti 50% volji vlade in 12'/«% V°W delavstva; lastne volje imajo 305%. So v manjšini tako v vseh naštetih slučajih. V gorenjem članku sem označil bitstvo delavske zavarovaluice za slučaj nezgod ter predsta\i! ves aparat v njega sestavi. Vsak mora priznati, da zavod ne more biti sestavljen bolj birokratično nego je. Seaaj pa si oglejmo Še notranjo upravo in poslovanje. Povdarjal sem že, da zavod ima le ta namen, odškodovati poškodovanega delavca, ne pa podpirati ga. Kako je torej z odškodnino? Ta se vrši po stalno določenih normah, ki mi pa niso znane, ali vse poslovanje zavoda kaže, da se hoče kolikor mogoče malo odškodovati. Kako se držijo pri tem fabrikautje in obrtniki ter delavci? Oba dela imata parolo: Zavod naj plača! — ) Glej St. 45. z dne 20. aprila 1.1. Zavod pa se brani z vsemi svojimi močmi. Kako ti trije faktorji delujejo skupn ali bolje narazen, dokazujejo tabele na stra°' 4 in 8. letnega poročila najbolje. " Ako se te tabele natanko prouči, ni s> deti nobenega interesa za zavod, ampak i sovražno nasprotje. Ozrimo se na 10 letje od 1S95. ,i 1904. ter poglejmo naznanila slučajev nezgod in jih primerjajmo z zavarovalnimi prispevk* istih let. Da se dokaže, kako je razmerje vseh naznanjenih slučajev nezgod in plačanih nn% t do uplačanih premij sem pridjal k števil^ zavoda mali račun, koliko nezgod je bilo u? znanjenih na uplačanih 100 K in koliko nezgod se je pri 100 plačanih kronah honoriralo. Leto 1895 1396 420.42!) 189G 1855 468.2?» 1 1897 1939 514.721 1898 2036 542.» ;:io 1899 2866 575.3:$ 1 1900 3389 679.9.72 1901 3284 777.67f> 1902 3759 90U.343 1903 5121 1,004.94 '2 1904 0971 1,417.3*; Leto Kizftfi ujiiuMf Honurirani opite. pr«ij« *hu"W 1895 0.332 575 1896 0.396 650 1897 0.376 637 1898 0.362 772 3899 0.498 «47 1900 0.495 i 923 1901 0.422 ' 1046 1902 0.417 1191 1903 0.509 1470 1904 0.49 J 1711 Leto Haaoriraai siužajl Od mizii;,«,. U VSJkilj W/|,>iiil , 100 K sothU« honorircu« "¦ 1895 0.136 41 1896 0.138 35 1897 0.125 32-s 1898 0.137 38 1899 0.146 29 6 1900 0.135 di-2 1901 0.134 3!"9 1902 0.132 311! 1903 ' 0.146 28-s 1904 1 0.120 -J4-5 Kaj nam kažejo te tabele? Nazimujajo nam, da pregovor: škoda s p a m o t u j f človeka ni dober. (Pride >tv V najem se odda 2 na nouo opremljeni sobi s prostim uftodom u sredini mesta lepa brezprašna lega. natančen naslou pouč uprauništuo. Novozidana mala hiša z urtom v lepi solučnalt legi ne daleč od sredine mesta obstoječa iz 2 sob. 1 ku* hinje, kleti in podstrešja je takoj na prodaj za 4600 iji. Natančneje pove upravnišlvo „Soče". se nikjer ne v dobe šivalni stroji ia kolesij toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo prt meni o« najboljših tovarn in po najno«p rdelbi. Za vsak stroj se jamči po vet m ter je vsak pred pošUjatvo preiskuj -; Naročite si takoj cenik kojega dobite zastonj pri J$okenca f^ebolH v Kranju, Glavni trg, zaloga šivalnih strojev in koles ter zastoj ^^ godbenik avtomatov. ^^ Ilouodošlo blago za poletno dobo se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami flntoii KrfišiC^ l^ojaški mojster in trgovec v Gorici tgfcališče Josipa Verdi štejk.33 IT podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (t bližini g. Črnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor H. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga jamčim. Naznanilo. Podpisani se uljudno priporočam „w občinstvu za izdelovanje vsako-' •.-•ni h posleljskih oprav kakor: žimnie, shi njakov, peresnih postelj (šušt) i Id. ,;¦;« sprejemam na dom, na zahtevo »lam lncli v privatnih hišah. Andrej Čufer Gorica Riua Piazzulla šiu. 18. A. vii. Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. uelika zaloga = = o!jkinega olja prve vrste «W tv-dk iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Rite s prodajo na drobno in debelo. todaja na drobno: Kron 104 112, 1*20, 136,144, 160,180, 2'-, za lnči po 80 vin -— Na debelo cene ugodne.-------- ;wilj--. poštnine prosto na dom. Posodo se ;->*a kupcu do popolne vporabe olja; po vjiorabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -—------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne* •¦t**«****.*.« oi^ooi^i^j •Lekarna Cristofoletti S v Gorici. J ŽELODČNE KAPLJICE | z mamko sv. Antona PatJovanskega. • /?f!??=!S!!!!sv Zdravilna moL teh t /T t-i /\ kapljic je neprekosljiva 4 m ^(H&Š* m ~ Te kapljice vred i jo i ly^^^ Ji redn0 prebavljanje a ^^^^^^mj če se jih dvakrat na dan t WS&žS<^J po jedno žličieo popije, f ¦ ^W&$S8r Okrepe pokvarjeni že- T » .. ^-ii^ lodec, store", da zgine ˇ 4 ^»«tw„a Knamk*. v kratkem času orno- I t QCa ITI Jti«A«xa InilABt (mrtimotl Ta JJ i fc. v ____lyeva pijača iz kine S } 1Q ŽbIP73 najboljši pripomoček pri % J *«w>waui zdravljenju s trsktnim oljem. Z j **& steklenica stane 1 krono 60 vin. S • ?c* in životna lenost (mrtvost). Te X j *>pljice tudi store", da človek raji je. Z I Cena steklenici 60 vin. OBJAVA. Varuštvo podpisanega zavoda je sklenilo, z ozirom na tačasne težavne "razmere* denarnega trga, znižati vnovič merilo za eskompt zastavnih pisem od 97V!oin 95°|o. V Gorici, "8. avgusta 1907. Ravnateljstvo deželnega hipoteonega zavoda. UČENCA sprejme takoj modna trgovina J. Zornik Gosposka ulica št. 10. Na stanovanje in hrano se sprejmejo deklice ali dijaki iz boljših hiš. Lepo zračno stanovanje in dobra hrana. Pojasnila daje M. KBPOVA v Gorici, ul Ponte nnovo 22. Božidar Božič pek In sladčičar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. Naznanilo. — Opozarjamo si. županstva in gg. privatnike, da smo založili na novo potrebne tiskovine za brezobrestna posojila. Svetovati je, naj naroči vsako županstvo po več iztisov skupaj, ker se s tem prihrani mnogo poštnih stroškov. »Goriška Tiskarna" ft. Gabršček. Odvetnik Dr. IVAN VIMCI se je preselil s suojo oduetniško pisarno tališče Josipa \$epdi šh ^f v pritličju (telefon št. 118.) Postavno zavarovano! k** :&yk*kMo* :Wk ^ W ********:**: tf** Vsako posnemanje se kaznuje! Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam / zeleno nuno. 12 malili ali (i (hojnatih s<( klenic ali 1 velika h]K>cijaliia steklenica s pntento- vanim zamaskom K 5*—. Thierry-jevo Centifolijnp mazilo j»i(.-ti vsem, m> tako zastarali m ranam, vnetjem, itd. 2 IonJka K 3*60 pošilja le jiroti prod-idačilu zneska ali povzotju. Obe domači sredstvi sti najbolj!, povsod znani in starodavni. Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnino prostio AlleinechferBalsam M*tS*MumlJptktki <» A.ThIerryi»Prtif»ila Knjigovodja obent i tudi izurjen korespondenc uešč slouenščine in nemščine u gouoru in ===== pisaui ===== se sprejme s 15. septembrom t. L Predaost imajo oni, ki so vešči italijanščine. Ponndbe sprejema tvrdka JailkO PopOViČ, Cerknica pri Rakeku. Največja zaloga vseh »tarbnlh potr«bUbid kakor t cement, itaTbne nostelje, mkomtae okora, ielaaja, strelu okna, eeri za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za na rokodelstva iz najbolj nlovečlh tovarn. Opozarja na svojo bogato Izber kahlnjskan* in Win«B» , ^ orodja, poči], Itadll- X .AW nlk«V po bresprimerno slakUi <»m*h. ttivMb ttsftlin T t*rM. Poolnkma 2lea ta vinograda H tallaalk «ukl Pozor) ¦mt* Eno krono nagrado IipltfitTt rekama, kdor dokale i potrdili najine nove aaurllkaaak« M*f*J»a, da Ja kupu pri &•]« sa 100 K blaga. i 1 I I » * *»" Svoji k svojim! Narodna tvrtka fl Primožič, priporoča svojo delavnico Gorica, na Kornn It. 13. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse Številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Flouost! Pozor! Jnioii delioat pecivo!1' Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skladkor Kranj. Poprava in komisijska zaloga dvokoles pri BATJEL-U Gorica, via Duomo 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki od Waffenrad, Dtirkopp-Diana itd. franko. Adolf Fey urar in optiker Da voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni V GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -------- in optičnih predmetov. -------- Za Vsako uro se jamči 1 leto lajvrecja eksporfna tvrdka up, zlatnine in srebrnine ter šivalnih strojev urar c. kr. železnic. Gosposka ul. št. 25. - Gorica - Gosposka ul. št. 25. Vsako popravo izvrši z največjo natančnostjo ter po nizki ceni. Za mnogobrojiia naročila se toplo priporoča slav. občinstva v mestu in na deželi. Na zahtevo pošiljam nov ilnstrovani oenik prosto poštnine! mladika opozarja si. občinstvo na svoj slovenski internat in na L razred zasebne dekliške ljudske šole, & se otvorita v Ljubljani s pričet-kom prihodnjega šolskega leta. Pojasnila daje odbor društva »Mladike" Gosposke ulice št^ 8^ ifi Gumasto blago 4" higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa ¦|avsi predmeti za bolniško postrežbo 4* M. G&l Trstf Corso 4. Gorica, Corso Verdi 11. TrLov"5ko-obrtn.a zadruga v* Gorici regiatrovana zadruga a neomejenim Jamstvom. Načelstvo In nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ogromna premeniena in dne 29. decembra 1*5. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6* obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine i/tL prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/»%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kror.. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Fata morgana se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah naj se obrne vedno le na domačo tvrdko J. ZORNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber k- asnlh llšpov za obleke po vsakej ,ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene Serpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje foiletna mila, diševe, Eaft de Cologne, glavnike torbice iz pliša in nsnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Gla^e najbolje tvariuV; Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd. Doile so že vse zadnje novosti najlepših solnčnikov vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna!! Cene brez konkurence!! Zaligo vin in žjanja ima T. pl. MADEVSKI v Solkanu št. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora V zalogi Ima v veliki Izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. = Postrežba točna in cene zmerne. ¦'¦ Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madeyski. Naslov pismom: T. pL Madeyskl, Gorica IV. e*«i Mizarska zadruga *»<< v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogou -------...... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dola. _____^zr~~ Podružnica v Trstu Via di Plazza vocciila 1. Podrti* nlca v Spljetu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično In solidno. TELEFON št 109. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdcr boftt dobro in hitro potovati • francoskimi parobrodi 5m Hitro t Ameriko, naj pite pred odhodom od doma i« pojasnila na nato =z==z^=====^z===z=r najstarejšo firmo :===zzzz=z^^=z=====r=: Zwilchenbart, Basel (Švica) bMkii&k L Za dobro in hitro ekspedicljo ee garantira, / KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli V Gorici Cesta Frana J sipa št. 58. Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako dele iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, mline, obrtne zavode, stavbe itd. itd. Vsled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela vsake velikosti, priprosta ali popolnjena do 2000 kg teže in višje za vsak komad. ifiiini, proračuni in predelava načrtov zastonj. L>i>e$i)a cei)a brez ll