SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 27
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 14 de julio - 14. julija 2005
SENCE PRIHODNOSTI
5. Vseslovensko srečanje v parlamentu
Marko Kremšar
Kaj bi rekli o državi katero vlada ena sama stranka, ki ima močnega vodjo, kateremu ubogljivo sledi množica državljanov? Vladna stranka obvladuje vojsko, prav kakor policijo in notranjo upravo, kulturo in polst-vo pa seveda sodno oblast.
Če bi rekli, da gre za totalitarno državo bi seveda uganili, ker pa vemo iz izkupenj dvajsetega stoletja, da je totalitarizmov več vrst, se moramo vprapati, da bo slika popolna, pe o tamkajpnjem gospodarskem ustroju. Tu pa nas čaka presenečenje. Čeprav je velik del gospodarstva v državnih rokah, rastejo vzporedno podjetja in tovarne, ki so zasebna last. Zasebno gospodarstvo raste tako hitro, da se prav zaradi njega življenjska raven prebivalstva znatno dviga, kar ustvarja v deželi vedno ptevilnejpi srednji sloj prebivalstva. Kakpen totalitaren model imamo potemtakem pred seboj?
Država, ki je bila pe ne dolgo tega podobna modelu nekdanjega Stalinovega komunizma, dobiva hitro značilnosti nekdanjega Mussolinijevega fapizma in Hitlerjevega nacizma. Tako fapizem kakor nacional socializem sta znala namreč zgraditi totalitarni politični sistem ob zavezniptvu industrijalcev in drugih podjetnikov, katerim je država zagotovila nemoten dobiček. Danes je take vrste totalitarna država Kitajska.
Vendar ima kitajski politično gospodarski model v primeri z naci-fapističnim modelom iz prejpnjega stoletja neko posebnost. Če so dobili fapisti podporo med italijanskimi kapitalisti in nacisti med nempkimi, raste kitajski model naci-fapističnega totalitarizma s pomočjo ameripkega, evropskega in azijskega, to je globalnega kapitala.
V globaliziranem svetu, kjer je nadzor nad kapitalom silno težak, če sploh mogoč, gredo naložbe tja, kjer je ob največji varnosti mogoč največji dobiček. Tak kraj je postala Kitajska. Tako v Evropi kakor v ZDA grozi nevarnost brezposelnosti, ker se podjetja in z njimi kapital, selijo na Kitajsko, kjer je delavna sila ne le poceni ampak tudi primerno disciplinirana. Na Kitajskem ni stavk, ni pretiranih socialnih dajatev, lastnina je podjetjem zavarovana z zakoni nespremenljive države in izdelki imajo zagotovljen trg tako v okviru države kakor tudi po poti uradno pospepevanega izvoza. Ker je rentabilnost na Kitajskem ne le večja ampak ima tudi dolgoročno perspektivo, ni razloga, da bi se svetovna podjetja prvega reda ne zasidrala v mejah te države, kjer prebiva petina svetovnega prebivalstva.
Tako se dogaja nekaj, kar bi
bilo pred kakim desetletjem težko razumljivo. Podjetja, ki so zrasla v okviru velikih demokracij financirajo razvoj in rast največje totalitarne države na svetu, ki po svoji potencialni moči daleč presega naci-fapistični blok, katerega so pol stoletja prej demokratične države premagale in uničile s pomočjo podjetji, ki jih danes zapupčajo. Interesi kapitala in koristi zahodnih demokratičnih držav, so zadnja stoletja sovpadali, globalizacija pa je postavila to zavezniptvo na težko preizkupnjo.
ZDA, že dolga leta gospodarsko blokirajo Kubo zaradi njenega komunističnega totalitarizma, s pomočjo svoje gospodarske sile so zrupile nekdanjo Sovjetsko Zvezo in blok njenih zaveznic, proti Kitajski pa so brez moči. Karkoli bi namreč severna Amerika ukrenila proti tej državi, ki postaja velesila prvega reda, bi bilo v pkodo podjetjem, ki imajo svoje odločitvene centre pe vedno na zahodu. Lahko bi rekli, da se je totalitarna Kitajska cepila proti kapitalistični demokraciji s pomočjo njenega lastnega kapitala.
Ima pa kitajski zgled pe druge manj vidne posledice. Evropski kapitalisti so, na primer, pričeli ugotavljati, da je neizrabljeni kubanski trg, katerega se ameripki kapital načelno ogiba, lahko primeren prostor za dobre naložbe. Kolikor oklevajo je zato, ker Castrovo omajano zdravje zaenkrat ne zagotavlja dolgoročne perspektive. Večjo skrb lahko povzročajo demokratičnemu svetu ugotovitve nekaterih gospodarskih teoretikov, da je Kitajska dokaz, da demokracija ni nujen pogoj za zdravo gospodarsko rast. Pri svojih analizah skrbno pazijo, da ne bi kitajskega modela imenovali s pravim imenom. Nesimpatično bi zvenelo, da bi deželo, ki že deset let najhitreje gospodarsko raste, imenovali fapistično. Raje hvalijo njeno notranjo urejenost in trezno dolgoročno planifikacijo, podobno, kot so nekateri njihovi predniki v prvi polovici dvajsetega stoletja, občudovali urejenost nempke nacistične države in storilnost nempke industrije pa pri tem prezrli realnost koncentracijskih taboripč in odsotnost politične svobode. Ne smemo se čuditi, da nekateri 'napredni' politiki tretjega sveta (tudi na tej celini) z veseljem poslupajo take analize in že sanjajo o državnih oblikah, ki bi jim omogočale neomejeno oblast za neomejen čas. Vsekakor je na prelomu stoletja globalni kapital odločno zajahal kitajskega tigra. Vprapanje je, kako bo, kadar ga bo skupal razjahati. Pregovor: ,,Kdor jezdi tigra, ne more z njega", je nastal namreč v davnih časih prav na Kitajskem.
V državnem zboru je 7. julija potekalo peto vseslovensko srečanje. Na njem se je zbralo več kot 1 70 Slovencev iz zamejstva in sveta, kar je največ doslej. Razlog za to pa lahko ipčemo v tem, da so rojaki želeli spregovoriti o novih pobudah in načrtih sodelovanja med novo slovensko vlado in novim parlamentom. Po uvodnem nastopu zbora Korotan iz Cleve-landa so udeležence pozdravili predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki srečanje pripravlja, Janez Kramberger, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukpič in pisatelj Alojz Rebula. Slovence v Argentini je zastopal predsednik krovnega druptva Zedinjena Slovenija, Lojze Rezelj.
Kot je dejal predsednik Cukjati, domovina ni bila vedno prijazna, predvsem do določenih generacij političnih izseljencev, vendar pa je treba odpustiti, ne gre drugače. Odnos domovine do rojakov je dolžnost in tega se mora politika zavedati, prav pa je, da jo rojaki na to tudi opozorijo.
Državni sekretar Pukpč je ome-
nil, da nas je prejpnje stoletje delilo, to pa naj nas povezuje. Rojakom se je tudi zahvalil za pomoč, ki so jo ti nudili domovini ob oblikovanju države in osamosvajanju.
Slavnostni govornik pisatelj Rebula pa je dejal, da je s ptevilnimi rojaki delil usodo brezdomo-vinskosti - družbene odtujenosti in neenakopravne umepčenosti v življenje. Vendar ljubezen do domovine meja ne upopteva. Dejal je, da je usodi Slovencev po svetu prisluhnila Cerkev, ki je mednje poslala duhovnike, drugačno pot do slovenskega življa po svetu pa je poskupala ubrati demokratična Slovenija. Po njegovem država, ko pomaga izseljencem, pomaga tudi sebi. Pisatelj Alojz Rebula je pe dejal, da zna biti slovenski narod velikodupen do svojih in tudi drugih - to je slovenska etična kvaliteta.
Vseslovensko srečanje v državnem zboru se je nadaljevalo v pestih delovnih skupinah, ki so obravnavale sode ovanje na področju izobraževanja, kulture, pporta, gospodarstva, turizma in skrb Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Udeleženci v
teh skupinah so ugotovili, da v Sloveniji pe vedno obstajajo ovire za učinkovitejpe sodelovanje s slovenskimi poslovneži, ki živijo po svetu, da bi morala matična država rojake bolj vključiti v izobraževanje, da mora Slovenija finančno izdatneje poskrbeti za temeljne slovenske kulturne ustanove v tujini in kulturne projekte, da bi bilo po zgledu drugih držav dobro organizirati vsakoletna vseslovenska pportna srečanja, saj bi to pritegnilo mlade, da bi bilo potrebno več narediti za turistično promocijo Slovenije v državah, kjer živijo Slovenci, saj je Slovenija veliko več kot Bled in Bohinj in da bi nam Slovenci po svetu lahko pomagali pri krepitvi domovinske ljubezni, izpostavljeno pa je bilo, da država pe vedno ni izrekla povabila, naj se rojaki vrnejo v domovino. Slipati je bilo tudi veliko željo po čimprejpnjem sprejetju krovnega zakona za Slovence po svetu in predlog, da bi prva nedelja v juliju, ki jo sicer na cerkveni ravni obhajamo kot izseljensko nedeljo, postala dan Slovencev po svetu.
Srečanje se je sklenilo s kulturnim programom v izvedbi kulturnega druptva Bazovica z Reke.
60 let povojnega begunstva
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)_
Napadi v Angliji
V nedeljo, 2. julija je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekala osrednja slovesnost ob 60. obletnici povojne politične emigracije. Zborovanje je organiziralo Izseljensko druptvo Slovenija v svetu.
Srečanje je bilo res veličastno. Linhartova dvorana Cankarjevega doma, ki ima nekaj čez 600 sedežev, je bila že v petek zjutraj vsa oddana in je marsikdo ostal zunaj. Organizatorji so poskrbeli za ekran, na katerem so potem lahko v preddverju sledili programu tisti, ki niso imeli vstopnic.
Prisoten je bil tudi predsednik vlade Janez Janpa.
Janpa je v svojem govoru posebej izpostavil pomoč izseljencev v času osamosvajanja. ,,Za njihovo pomoč pri mednarodnem priznanju samostojne Slovenije, ko so svoja zunanja ministrstva dobesedno zasuli z zahtevami po takojpnjem mednarodnem priznanju Slovenije, jim ne bomo nikoli dovolj hvaležni," je dejal Janpa in se ob tej priložnosti javno zahvalil v imenu slovenske vlade. ,,Mineva 60 let od konca druge svetovne vojne in vsega, kar je vojna in v njenem okviru izvedena komunistična revolucija prinesla v svojem zaključku in posledicah. Ena od posledic so bili tudi desettisoči napih rojakov, prisiljeni v begunstvo in izseljenstvo," je dejal Janpa in dodal, da je ta val beguncev „domovini in narodu vzel velik del najsposobnejpe gospodarske in kulturne elite, po tragedijah v preteklih desetletjih pa pe dodatno oslabil slovensko narodovo telo".
Slavnostni govor je imel nap
argentinski rojak Božidar Fink. Pre-vi del smo objavili v prejpnji ptevil-ki, zaključek pa danes na 2. strani napega tednika.
O kulturnem programu lahko rečem, da je bil izredno emotiven. Zbor Korotan iz Clevelanda z dirigentom Janezom Serpenom se je predstavil z dvema skladbama , ki sta zrasli na njihovih tleh: s kantato Pozdravljena zemlja Metoda Mi-lača (ob spremljavi 18 instrumen-tistov) ter Napa pesem s pianistom Ivanom Vombergarjem. On je tudi spremljal Bernardo in Marka Finka pri njunih vložkih med recitacijami V znamenju Križa, ki jo je podala recitacijska skupina iz Argentine pod vodstvom Blaža Mikliča. Zaključek je bil spet zelo nabit, saj je vsa dvorana zapela najprej Kje so tiste stezice, nato pa pe himno Slovenija v svetu. Programu je namreč bilo priloženo besedilo dveh kitic in moram reči, da je pesem napolnila prostor.
Poleg Janpe so v prvi vrsti sedeli pe nadpkof Alojzij Uran (imel je mapo ob izseljenski nedelji v stolnici, kjer mu je nuncij izročil palij), minister za finance dr. Andrej Bajuk, minister za zdravje dr. Andrej Bručan, minister za pravosodje dr. Lovro Šturm, evropski poslanec prof. Alojz Peterle, minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, državni sekretar Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukpič, poslanec NSi v DZ iz Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Drago Koren in mnogi drugi predstavniki vladne in civilne družbe.
GB
Rože žrtvam, na podzemski postaji King's Cross
Več kot 50 mrtvih in 700; tak je tragičen izid terorističnih napadov preteklega četrtka 7. julija v Londonu. Bombe so neznanci podstavili na več postajah podzemne železnice in v avtobusu. Končne ptevilke pe niso znane. Britanska policija je uprizorila pravi lov za storilci. Preiskava je ,,prednost", zato policija poziva tudi javnost, naj posreduje informacije, je dejal predstavnik Scotland Yarda Alan Crookwood. Kdo je odgovoren za napade, ki veljajo za najhujpe v britanski prestolnici po drugi svetovni vojni, pe ni znano. Po navedbah britanskega zunanjega ministra Jacka Strawa nosijo eksplozije pečat teroristične organizacije Al Kaide. Voditelji skupine G8, ki so se mudili na srečanju na Škotskem, so potrdili svetovno zavezniptvo proti mednarodnemu terorizmu.
RESNICA, SAMO RESNICA
(ZAKLJUČEK GOVORA BOŽIDARJA FINKA V CANKARJEVEM DOMU NA PROSLAVI 60. OBLETNICE ODHODA OD DOMA SLOVENSKE POLITIČNE EMIGRACIJE ) _
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
Nikakor tudi ne sprejemamo, da bi smela kaka skupina zase razglapati: Narod smo mi! Sploh pa ne more biti izdaja samo v zunanjem ravnanju. Pri izdaji je vedno premipjen naklep, da se uniči ali onesposobi to, čemur je storilec zavezan. Samo kak popolnoma oslabljen duh bi si mogel umipjati, da je bila napa obramba v skrajni sili namerjena v uničenje celega naroda. PremiPjeno govorjenje o napem narodnem izdajstvu pa obtožujemo kot sramotitev slovenskega naroda.
Sicer pa se je treba spomniti, da je po komunistični morali dopustno vsako sredstvo, ki pelje k cilju, tudi obrekovanje ter prelamljanje besede in zvestobe. Kdo nam torej očita izdajstvo?
Pri naph komunistih je bilo primerov izdajanja in izneverjanja na pretek. Najprej so stopili na pot veleizdaje s tem, da so se s preziranjem zakonite vlade postavili v vlogo edinega oblastnika in sovražno nastopali proti preostanku redne vojske v domovini.
Ko so klicali k uporu proti okupatorjem, so s prevaro prikrivali resnični namen, da po vojni prigrabijo oblast samo za svojo partijo. Po njihovi zamisli je bil upor naravnan v prvi vrsti proti domačim idejnim nasprotnikom, okupacija pa jim je dajala ugodno priložnost.
Z vplivanjem na domoljubna čustva so zavedli v boj proti okupatorjem dosti poptenih rojakov, ki so popadali kot žrtve prevare, da je upor smiseln in uspeh verjeten. Z njim so izzvali neizmerno več žrtev zaradi okupacije, ki je bila že tako preveč boleča.
Z dolomitsko izjavo je komunistično vodstvo ogoljufalo nekomunistične zaveznike in si jih povsem podredilo.
Komunisti, ki so sicer klečeplazno častili Stalina, so se izneverjali celo njemu, ko niso upoptevali ukaza, naj ne začenjajo odkrite revolucije, pozneje pa so njegove privržence vlačili v pekel Golega otoka.
Verolomnost komunistov je bila očitna v tem, kako so ravnali z nasprotniki, ki so se jim na njihove obljube vdajali. Prelamljali so obljubo in jih morili s sramotnim preziranjem moralnega čuta, vojapke časti in mednarodnih pravil.
V času svojega vladanja so iznapi prevaro, s katero so slepili svet, čep da se odmikajo od boljpevipkega dogmatiz-ma. Delegatski sistem in samoupravljanje splopnega ljudskega premoženja so razglapali za pristno ljudsko demokracijo in odstop od državnega kapitalizma. V resnici je to bilo stanje brez oblasti in brez lastniptva. Uveljavljala se je torej tretja faza procesa v odmrtje države in v družbo brez razredov. Edini trdni oblastnik in razpolagatelj je ostala slej ko prej vsemogočna in vseobsegajoča partija.
Ob propadu so voditelji komunizma izdali pe svoje privržence s tem, da so zatajili prejpnje ime, simbole in ideale. Utopistični evangelij so zamenjali za program kapitalističnega liberalizma, ki so se ga oklenili, da po njem ohranijo oblast, gospodarsko moč in čast.
Še vsa leta po osamosvojitvi pa so hoteli sami in njihovi zagovorniki zavajati v zmoto z zatajevanjem revolucije. Tedanji boj je bil po njihovem zatrjevanju kristalno čist boj za osvoboditev naroda, brez vseh drugotnih namenov. Na laž jih je postavljala znana gospa, ki se rada zavzema za pieteto do mrtvih iz sentimentalnih razlogov, ne pa, ker bi bili vredni spoptovanja, ki so si ga zaslužili v življenju. Dobesedno je napisala: „Enačenje revolucije z NOB je vzdrževala prav socialistična oblast, kateri je krila temelj prav zveza borcev. Vsak dan smo poslupali tirade zoper tiste, ki blatijo NOB in revolucijo." Dovolj jasna beseda! Sicer pa dokumentarni viri neovržno dokazujejo, da komunisti niso že od začetka hoteli samo mepčansko-buržujske revolucije, ampak so delali pravo proletarsko revolucijo. Kardelj je že 1940. napovedal, da bodo pli v oborožen upor proti okupatorju samo, če bodo imeli možnost za revolucijo. Petnajst let so torej skrivali revolucijo, zdaj je ne morejo več. Resnica je močnejpa kot laž. Narodnoosvobodilni boj ni bil samo prepleten z idejami revolucije — kot je priznaval prejpnji državni predsednik — ampak so mu bile revojucionarne ideje začetni nagib in vodilo.
Če ima zdaj kdo ob priznavanju revolucije grenke občutke, ima razloge za to. Teroristično divjanje res ni imelo revolucionarnega romanticizma, nostalgije in mitičnosti. To ni bil upor proti obstoječi domači oblasti, ki je seveda nismo imeli, ampak bratomorno uničevanje, s katerim so komunisti pripravljali teren za nasilen prevzem oblasti po odhodu okupatorjev. Laž in prevara torej prej in pe daleč v dobi samostojnosti !
Taka je etična podoba napih nasprotnikov, ki nam hočejo pe zdaj jemati čast in dobro ime. Ne priznavamo jim moralne upravičenosti, da bi nam smeli očitali kakrpen koli prestopek proti dani besedi in zvestobi. Zato poslupamo žalitve in krivične obtožbe s ponosno zavestjo, da nam ne morejo jemati časti.
Osrednje javno mnenje se vse bolj obrača k spoznavanju celovite zgodovinske resnice, po kateri bo mogoče bolj pravično vrednotiti nekdanje odločitve. Očitno se tudi hitro oddaljujemo od tega, da bi bil marksizem kot nekdaj opij za intelektualce. Že davno pa naj bi se tudi država izrecno
ogradila od vse komunistične preteklosti ter obsodila medvojno in povojno teptanje človekovih pravic in demokratičnega reda. Šele to bi namreč lahko odpiralo pot k javnemu spravnemu stanju.
K ugodnemu razvoju pripomore novo zgodovinopisje s strokovno poglobljenimi obsežnimi objavami. Naj nam bo dovoljeno, da s tega mesta spomnimo tudi strokovnjake v mednarodnem javnem pravu, kako pomembno bi bilo, da s pravnega vidika utemeljijo pred javnostjo poglede na ravnanje dejavnikov v vojnem času in neposredno po njem. Poglobljeno utemeljevanje bi bilo potrebno na primer o teh vprapanjih: kako se sme in mora prebivalstvo v svojem interesu vesti do okupatorja; pod katerimi moralnimi in pravnimi pogoji je dopusten upor in katere so torej njegove omejitve; kako velja mednarodno vojno pravo za spopade, ki niso meddržavne vojne; kako je treba pravno ocenjevati partizanstvo glede na njegovo preziranje vojnih pravil; kakpen vojapki položaj in mednarodnopravno upravičenost je imelo domobranstvo kot domača oborožena sila; kateri je bil vojapki status Slovenske narodne vojske v Vetrinju in po izročitvi domačim nasprotnikom; množični pomori vojakov in civilistov po vojni niso bili samo zločin zoper človečnost, ampak tudi posebno vojno hudodelstvo zoper ranjence in bolnike ter vojne ujetnike in izročene civiliste. Pomembno bi bilo utemeljiti državnopravni pomen razglasa 3. maja 1945 na Taboru v Ljubljani, s katerim je bila oklicana narodna država, imenovana začasna vlada in ustanovljena Slovenska narodna vojska. Strokovne pravne ugotovitve bi pe več pripomogle k bolj razumnemu ocenjevanju odločitev na obeh straneh.
Zbrani smo pod znamenjem Slovenije v svetu ter ob spominih na dogajanja pred pestimi desetletji in njihove posledice. Kar pri tem mislimo, tudi izpovedujemo, a ne kot samopomilovanje in pe manj kot pobujanje mapčevalnosti, ampak zaradi očipčevanja narodove vesti. Po svetu nosimo ogenj, ki nas prežareva z idealom slovenstva, in tega nam nihče ne more veljavno odreči. Ogenj prenapamo tudi v mlade rodove, ki Slovenije nimajo za rodno domovino, vendar so ji duhovno prirasli.
Napa skupna zasidranost v slovenstvu torej ni samo nostalgično domoljubje, hrepenenje po izgubljenem in vase zaprta zasanjanost. Žar napega ognja se odraža v ustvarjanju in poustvarjanju slovenskih duhovnih vrednot. Z njimi sooblikujemo duhovno podobo slovenstva, ki nima krajevnih meja. Z delom napega uma in rok se leppa in izboljpuje svet, a po njem raste tudi Slovenija. Mnogi zunanji javni delavci na duhovnem ali tvarnem področju, ptevilni znanstveniki in umetniki, vzgojitelji in socialni pobudniki so žarki v snopu luči, ki sije iz slovenskega duha v piroki svet. Napi darovi svetu morejo biti tudi darovi Sloveniji, ki je po njih res vse bolj prepoznavna in ugledna. Za verne so darovi žrtev in dela predvsem tudi nadnaravno zaslužni. Osrednja Slovenija pa nap prispevek vedno bolj priznava in ceni. Želimo, naj pe poveča skrb za rojake, ki živijo zunaj nje, a ne samo kot za oskrbovance. Vključuje naj jih tudi kot sodejavnike pri oblikovanju in vodenju narodne usode.
Ko se klanjamo spominu vseh napih civilnih in vojapkih junakov in mučencev, zagotavljamo Sloveniji, napi rodni domovini ali domovini prednikov, spoptovanje in ljubezen. Zaupamo, da bo Slovenija zaradi zasluženja vse krvi, ki je bila iskreno prelita za njeno pravico, in zaradi ljubeče skrbi njenih hčera in sinov pe vse bolj uspepno stopala v dobo pravično urejenih odnosov za srečen duhovni in tvarni razvoj posameznika in družbe ter prečipčena in s ponosom soustvarjala pravičen in varen svetovni red.
(Konec)
Draga mladih 2005 v Celju
V Domu sv. Jožefa v Celju je potekal tradicionalni intelektualni forum mladih iz Slovenije in zamejstva Draga mladih 2005. Predsednik DZ France Cukjati je kot osrednji govornik izpostavil pomen solidarnosti, ki je tudi letopnja tema foruma.
Okrog 60 udeležencev Draga mladih je z vidnimi predavatelji in gosti okroglih miz iz akademskega, kulturnega, novinarskega in političnega okolja razmip-ljalo o duhovnih, antropo-lopkih, sociolopkih in ekonomskih
temeljih fenomena solidarnosti.
Draga mladih je kot forum zrasel iz vsakoletnega srečanja Draga, ki poteka konec avgusta v Opčinah pri Trstu. Forum je zgrajen na vrednotah slovenstva, demokracije ter povezovanja. Letopnje mladinsko srečanje drugič poteka v Sloveniji in se bo odslej vsako leto selilo v drugo slovenski mesto. Pri pripravi letopnjega srečanja je sodelovalo 30 ptu-dentskih in mladinskih organizacij iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Ni povratka. Tak je vtis o položaju v peronizmu, potem ko so se ločeno vpisali in predstavili kandidati obeh struj vladne stranke v provinci Buenos Aires.
Spoptovani gospe. V četrtek, 7. julija je predsednikova žena uprizorila začetek volilne kampanje. Javno je v La Plati, glavnem mestu province Buenos Aires, predstavila svojo kandidaturo za senatorsko mesto v državnem parlamentu. Potem, ko je Duhalde zahteval dodatna poslanska mesta na skupni listi, je Kirchner dejansko pobesnel in prekinil vsak stik s svojim bivpm zaveznikom. Vse kaže, da ni povratka v ,,skupen hlev", ker očividno ne more biti ene črede z dvema pastirjema. V tem tonu je izzvenel tudi govor gospe, ki je Duhaldeja primerjala z gospodarjem mafije v filmu ,,Boter" (El padrino). Dva dni za tem je predstavila svojo kandidaturo tudi Du-haldejeva žena Chiche, ki je za cilj svojih pupčic izbrala sedanjega predsednika in zatrdila da ,,peronizem se ne najema in se ne prodaja" v jasni omembi ideolopke razlike med enimi in drugimi.
Pljuvajo v nebo.
Neptetokrat nam razvoj dogodkov pokaže, da argentinska politika in izjave najvipih predstavnikov temeljijo na slabem spominu. Predsednik in njegova žena sta zadnje čase zelo poudarjala pojem, da se borita proti ,,stari politiki", ne da bi se spomnila, da je Kirchner dosegel predsednipko mesto prav po poti manevrov iste stare politike. Ko je sprejel kandidaturo, jo je sprejel iz rok ,,botra". Poleg tega je na tribuni ob predstavitvi kandidature gospe Cristine bilo kar trinajst guvernerjev raznih provinc. Številni od njih so pe za časa Kirchnerjeve kandidature bili tesno povezani z Menemom. In na kandidatnih lista Kirchnerje-ve ,,Fronte za zmago" je kar nekaj imen, ki so pe danes tesno povezani z Menemom in njegovimi nasledniki. Predsednikova oznaka, da želi poudariti razliko med starim in novim, ter med levico in desnico, tako izgubi svojo težo.
Prijatelji in sovražniki. Poudarjamo, da tukaj ne gre za politične razlike, temveč za kose oblasti. Polovica Kirchnerjeve vlade je namreč posledica dogovora med obema, ko sta pred dvema letoma pripravljala novo vlado. Ni zato brez podlage jeza nekaterih duhaldistov, ko govorijo o ,,izdajalcih". Drugi kandidat na listi senatorjev z gospo Cristino, obrambni minister Jose Pampuro, je bil član Duhal-dejeve vlade in je v tej vladi napel mesto le zaradi ,,bot-rove" odločbe. Poleg tega je bil osebni prijatelj in tudi družinski zdravnik Duhalde-jevih. Zato ni čudno, da je
gospa Chiche v svojem govoru opomnila, kaj vse je njen mož kot predsednik storil in kako je izročil umirjeno državo in ti dve leti pomagal k normalnemu razvoju ustavnega življenja. Manj umirjeno je nastopil predsednik poslanske zbornice, duhaldist Camano, ki je zahteval, da naj odstopijo ,,vsi ministri, ki so pripi na svoja mesta z mafijo" in seveda tudi guverner province Buenos Aires Felipe Sola, ki je pripel na svoj položaj prav tako po milosti Duhaldeja in je sedaj zvest Kirchnerjev oproda. Zato je popolnoma nesmiselno govoriti o kaki ločitvi duhov v peronizmu, temveč le o ločitvi interesov. Isti guvernerji, ministri in kandidati, ki danes sestavljajo Kirch-nerjev dvor, se bodo lahko jutri prislinili kamorkoli, ko bo veter potegnil v drugo smer.
Kakovost kandidatov.
Kot imamo med narodom popolnoma izprijene a tudi mnoge poptene, tako je tudi na kandidatnih listah. Najbolj pestro je seveda v pre-stolnem mestu Buenos Aires. Tukaj se je poleg doslej omenjenih kandidatov nepričakovano predstavil tudi bivp in polemični gospodarski minister Domingo Cavallo in njegova soproga Sonia. Njegov nastop je najbolj z veseljem sprejela (morda tudi podprla?) vlada, saj bo pobiral glasove na desnici in najbolj pkodil Macriju in njegovim zaveznikom, ter olajpal delo vladnemu kandidatu, zunanjemu ministru Bielsi. Drugo tudi presenetljivo kandidaturo za državno poslanko pa pooseblja znana televizijska zvezdnica Moria Casan, ki se opira predvsem na dva močna in od vseh poznana argumenta. Vendar, če so Italijani svoj čas lahko izvolili por-nozvezdnico Cicolino, zakaj ne bi Argentinci mogli izvoliti Morie? Bil bi le nov dokaz da imajo narodi zastopnike, kot so jih vredni.
Družba brez smeri. Medtem pa se življenje v družbi skoraj nemoteno razvija po starih tirnicah. Ni pričakovanega socialnega izboljpanja, inflacije vlada ne more ugnati in brezposelnost pe vedno močno prizadeva zapostavljeno prebivalstvo. Zlasti močno odmeva cena nepremičnin in poriva v ospredje stanovanjsko krizo. Razne stavke se ponavljajo in piketeri, sedaj tudi kandidati na vladnih listah, so lastniki cest in mostov. Za nameček je pe sindikalizem ponovno zapel v krizo. Predstavnik transportnega sindikata tovornjakov Hugo Moyano je bil potrjen za edinega glavnega tajnika CGT, brez prisotnosti „debelih", vodij velikih sindikatov storitev. Njegova nasprotnica Susana Rueda pa grozi z razkolom. Torej nič novega, sami stari vici.
PRISTAVA
Proslavili smo jih
OČETJE IN DOMOVINA
Junij je mesec važnih proslav za zdomske Slovence. Na Slovenski pristavi smo združili dve praznovanji: očetovski dan in dan slovenske državnosti.
Šolarji, njih starp in stari starp smo se zbrali k mami daritvi, kjer je nap župnik pater Kukovica vzpodbujal otroke k spoptovanju, ljubezni in pokorpčini svojim očetom. Šolski zbor je med mapo lepo prepeval.
Po prihodu slovenske in argentinske zastave in petju himen, sta pozdravila očete predsednik Slovenske pristave Edvard Kenda in predsednik mladine Aleks Mele.
Otroci nižjih razredov so, prek povezovalne niti pesmi Abraham 'ma sedem sinov, prisrčno izrazili čustva svojim očetom, ter jim korajžno zapeli priložnostne pesmi.
Ob 14. obletnici slovenske države je navdupevalno spregovorila gdč. Helena Zarnik, nakar je sledil prizor vipih razredov, ki ga je spisal Miha Gaser, režiral pa Dominik Oblak. V njem je dobro prikazana težka pot iz domovine pregnanega kulturnega velikana dr. Tineta Debeljaka, ter vzročna zveza krvoprelitja domobrancev z osamosvojitvijo slovenske države. Ob koncu so se zahvalili Bogu ter očetom in dedom za slovenski jezik, ki je važen del nape državnosti. Proslavo je zaključilo veselo prepevanje polskega zbora.
Najleppa hvala požrtvovalnim učiteljicam, ki so skrbele za učenje pesmi, napovedovanje, okrasitev prostora, spremljavo na klavir, ipd., ter Marku Čopu za ozvočenje prostora.
NG
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Zadnja nedelja v mesecu juniju pa je bila posvečena spominu žrtev komunistične revolucije in okupatorjevega nasilja na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Po map, ki je bila tudi darovana za vse pobite domobrance, se je začel spominski program, kjer je pater Alojzij Kukovica najprej zmolij žalno molitev.
,,Čez noč sem postala deset let starejpa". Tako je začela ga. Vera Kokalj
Zurc svoj govor. Opisala je življenje in smrt očeta Franceta. Še mladenič je stopil v orlovsko organizacijo in skupaj z bratom bil ustanovni član Orla v Ihanu. Kot oče velike družine se je moral boriti za njen gospodarskih obstoj, zlasti med svetovno krizo leta 1930-1935. Toda te težave mu niso jemale moči ne volje, da bi deloval v verskih, prosvetnih in političnih organizacijah. Cerkveni pevec in ključar, kandidat za župana, občinski odbornik, član Slovenske ljudske stranke zlasti posvečen socialnemu delu. Ni nasedel članom Osvobodilne fronte, ki so v začetku leta 1942 skupali prevz-gojiti družino, a brez uspeha, saj sta oče in mati poznala njihov namen in delo komunizma v Rusiji, Ukrajini in Španiji.
Pokončne osebe so nasprotniku trn v peti. Tako se je zgodilo s Francetom Kokal-jem, katerega so partizani septembra 1944 ustrelili na domu, med jokom in molitvijo žene in hčera. Izpolnila se je njegova zadnja želja: ,,Raje vidim, da me tukaj ubijete, da bo družina vedela, kje bom pokopan". Bil je prva komunistična žrtev v družini, a ne edina. Dva sinova sta bila pri domobrancih. Starejpi, France, je bil ubit v Teharjah; mlajpi Janez se je čudežno repil in pripel kot begunec v Argentino skupaj z materjo in sestrami.
Sledil je drugi del programa: pisatelji in pesniki v ustih mladine. Ne pozabi ...! (K. Mauser); Že dolgo čakam te in Trije so odpli (I. Koropec); Mir (F. Papež), Križ je (T. Rode), Hvala Ti, Gospod (A. Miklavec), Moj ded (B. Golob) in Pridite na gostijo miru (F. Dular). Uvodne besede je posredovala Mirim Jereb Batagelj. Za občuteno branje so bili odgovorni Martin Zarnik, Ivan Kle-menčič, Karolina Kenda, Tatjana Rožanec in Marjanka Grohar. Pri zvoku in spremni glasbi je bil Marko Čop, pri ureditvi programa in sami zamisli pa Dominik Oblak.
Leto za letom se nam znova porajajo solze v očeh, ko poslupamo pričevanja preživelih žalostne usode slovenskega naroda. Tukaj smo, daleč od materine in očetove zemlje, a blizu resnice, ki ste nam jo izročili kot najdragocenejpi dar. Po pestdesetih letih je resnica postala močnejpa od vseh pot-vorb, ki jih je komunistični režim vcepil slovenskemu narodu. Zato smo ob zaključku vsi navzoči, kot leto za letom, poklonili napim junakom himno Oče mati ...
AMKH
Slovenci v Braziliji
Iz Življenja Zveze mater in Žena
Po izrednem občnem zboru 2. junij smo nadaljevale s sestankom, ki je že vrsto let posvečen spominu žrtev vojne in komunistične revolucije, od leta 1941 pa do končanih povojnih pobojev domobrancev, vrnjenih iz zaveznipkega območja, iz Vetrinja na Koropkem. Med njimi so odhajale družine — žene, matere in tudi otroci, da bodo pač potovali skupaj v Italijo ... Bilo je prevarano zaupanje!
Za samo žalno uro smo naprosile go. Jožo Šturm s Trnovega pri Ljubljani, znano delavko v posvetnem druptvu in drugod, ki je od blizu videla, slutila in prepoznala ,,znake časa". Vendar dogodki, ki so sledili po italijanski zasedbi, so postajali vedno hujpi. Najprej se je vrgla v dobrodelnost. Vajena organizacijskega delovanja je s skupino deklet in fantov postala oporna roka duhovnika Marjana Kremžarja, ki je križaril po Gorenjski, kjer so nempki nacisti izgnali vse duhovnike ali jih zaprli; in prav tako tajno obiskoval izseljene rojake po Srbiji, kamor nikdar ni pripel praznih rok — po zaslugi ge. Jože in njene ekipe. Požrtvovalni duhovnik Marjan Kremžar je končal svoje mlado življenje zelo tragično v Srbiji. Nepozabljen je ostal v srcih za vedno!
Delo pa se je pirilo po drugih področjih. Italijani so odpeljali veliko napih mož in fantov v njihova taboripča — krivične kazenske internacije, kjer so trpeli lakoto, poniževanja in pe marsikaj. V vojni je lajpanje trpljenja prva zapoved.
Začele so se tudi pojavljati kratice OF, ki so begale ljudi. Tudi na tem področju se
Pevski zbor v Säo Paulo TT S"
V narodnih nopah
Slovenska skupnost v mestu Sao Paulo, ni pač tako ptevilna, kakor v Buenos Airesu, toda trudi se, da bi ohranila slovensko besedo in kulturo med Slovenci in slovenskimi potomci v Braziliji.
V Braziliji ni slovenskih osnovnih pol ali kakega drugega slovenskega tečaja. Obstoja pa ptiriglasni slovenski pevski zbor (Coral Esloveno), ki ima vaje vsak ponedeljek zvečer, na domu gospoda Frica in ge. Margaride Hle-banja. Meseca maja je slovenski pevski zbor snemal svojo prvo zgopčenko slovenskih in braziljanskih pesmi.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu se zberejo Slovenci pri slovenski sv. mapi v cerkvi Najsvetejpega Zakramenta. Sv. mapa se bere v portugalpčini, pojejo pa slovenske cerkvene pesmi, kar ustvari slovensko vzdupje.
Dne 26. junija je slovenska skupnost slavila Dan državnosti. Najprej je vse navzoče pozdravil g. Peter Slavec, v imenu predsednika slovenske skupnosti g. Martina Černugelja, ki je bil ravno ta čas na potovanju po Sloveniji. Slovenski pevski zbor je zapel najprej slovensko narodno himno in nato pe himno evropske skupnosti. Nato je ijmela kratek govor gdč. Helena Žužek, v katerem je poudarila zgodovinsko važnost, da Slovenija praznuje že svojo 14. obletnico kot samostojna država, po 1000 letih stalne odvisnosti in zatiranja s strani tujih narodov. Sledil je nastop slovenskega zbora, pod vodstvom g. Viktorja Selina, ki je zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi in za konec tudi braziljsko narodno pesem.
Po končani prireditvi je sledilo slavnostno kosilo, ob živahnem družabnem pogovoru vseh udeležencev.
HŽ
Säo Paulo, Brazilija
nasa skupnost živi
je znapla ga. Joža, ko je po raznih polah po mestih in vaseh organizirala tečaje, da je razkrinkavala zavajajoče kratice. Podlaga za to ji je bila okrožnica Rerum Novarum. Razlagala je, da je dialektični materializem zlo za slovenski narod, kot je to učil pkof Gregorij Rožman. Pravo pot uči katolipki nauk Cerkve. Seveda, kdor je tako mislil je bil nevaren — tudi dojenček v zibelki ... Kratice OF so povzročile gore gorja in morje solza, bi rekel pesnik. Odgovorni očetje, možje in fantje so bili prisiljeni zgrabiti orožje in braniti domove. Nastale so Vapke straže in pozneje domobranci. Tudi njim je pomagala gospa Joža. Mnogo je bilo vojakov po bolnicah; samevali so brez svojcev, ali jih pa že niso več imeli. Za vse praznike so ganjene ranjence obiskale, jih obdarile s skromnim okrepčilom in slovenskim popkom. Zavzeta za ,,napo stvar" ni delala ampak enostavno živela, je dejala. Zato je spomin ostal lep, vedno prisoten, a neizmerno boleč!
Zagledale smo se na mizo, kjer je na črni ruti gorela sveča ob rožmarinu, rožen-kravtu in nageljnih, na kopček mahu in zemlje iz Kočevskega roga, na Črne bukve in rožni venec ter na napo čisto zastavo, da smo ob simbolnem grobu pomolili z asistentom g. dr. Juretom Rodetom pogrebne molitve za mučence — junake tiste dobe, ki je zahtevala veliko poguma, plemenitosti in vere v življenju, pe bolj pa v smrti!
Gospe Joži se najleppe zahvaljujemo za pričevanje. Povedal nam je le poglavje iz svoje življenjske knjige.
V	nedeljo, 13. junija, so imeli v Slovenskem domu v San Martinu in v Slompkovem domu v Ramos Mejia domobransko proslavo.
V	četrtek, 16. junija, je imela svoj redni mesečni sestanek Zveza slovenskih mater in Žena — San Martin. Vodila ga je predsednica, Marjeta Smersu Boltežar. V Spomin na 60. obletnico odhoda od doma je ga. Pavči Maček Eiletz pripovedovala o svojem doživetju, ko sta bili s sestro ,,Zaprti v Teharjah".
V	soboto, 18. junija je bil v Slovenski hipi poslovilni večer Rasti XXXIV — pred potovanjem v Slovenijo. Sv. mapo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj je daroval g. Franci Cukjati. Nato je bil v dvorani pkofa dr. Gregorija Rož-mana program. Sledila je pogostitev.
V	nedeljo, 19. junija smo v Argentini praznovali očetovski dan. V Hladnikovem domu v Slovenski vasi je bila domobranska proslava.
V	Slovenski hipi je bila 4. konferenca (občni zbor) odbora SDS Argentina. Pričela se je s sveto mapo v cerkvi Marije Pomagaj. Sledila je volilna konferenca.
Isti dan je bila na Pristavi polska proslava dneva državnosti in slavje očetovskega dne.
V	ponedeljek, 20 junija je
bil na Pristavi sestanek Zveze slovenskih mater in žena — Pristava. Ga. Cirila Perni pek Žužek je brala izpiske iz očetovega dnevnika. Vabljeni so bili tudi možje.
Isti dan je bila v cerkvi sv. Jožefa v Lanusu spominska sv. mapa ob 40. obletnici smrti mons. Janeza Hladnika.
V	soboto, 25. junija je bil v Slovenski hipi praznik slovenske državnosti. V cerkvi Marije Pomagaj je bila sv. mapa za pokojne in žive slovenske javne delavce. Nato pa je bila v dvorani slavnostna akademija, med katero sta prejela posebno odličje g. Anton Kastelic in arh. Jure Vombergar. Istočasno je bila v dvorani razstava slovenskih likovnih umetnikov. Sledila je prijateljska večerja.
V	nedeljo, 26. junija je bila v Napem domu v San Justu spominska proslava ob 60-letnici poboja domobrancev in napega odhoda iz Slovenije.
Isti dan je bilo v Napem domu tudi drugo letno srečanje Dru piva slovenskih upokojencev. Prav tako je bila domobranska proslava na Pristavi.
Isti dan je bila domobranska proslava tudi v Nanem domu v San Justu.
Praznovanje prvih sobot v slovenski cerkvi Marije Pomagaj je letos pod geslom ,,Evharistija je vir napsga živ-
ljenja in dela". Molitve so bile za letopnje novomapnike in nove duhovnipke poklice med nami. Molitvena ura za prvo soboto je bila 2. julija.
V	soboto, 2. julija je bila v Slompkovem domu odrska predstava igre ,,Gugalnik", v izvedbi gledalipke skupine Slompkovega doma. Režirala je Aleksandra Omahna.
V	nedeljo, 3. julija je bila v Slovenski hipi Alojzijeva proslava. Pričela se je s sveto mapo, katero je daroval p. dr. Alojzij Kukovica. Sledil je poklon pred spomenikom padlih junakov. Nato je bila v dvorani igra „Hudobni grapčak" v izvedbi Jurčičeve pole. Prireditev je bila pod okriljem polskega referata Ze-dinjene Slovenije.
V	četrtek, 7. julija je bila seja upravnega odbora Ze-dinjene Slovenije. Vodila jo je podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc.
V	soboto, 9. julija je bilo na Pristavi srečanje krajevne Zveze mater in žena pod vodstvom predsednice Marte Križ Golob. Dr. Alenka Rajer Dolinar pa je posredovala potrebne zdravnipke nasvete.
Isti dan zvečer je bila ponovitev igre Gugalnik v Slompkovem domu.
V	nedeljo, 10. julija je bila tombola v Napem domu v San Justu.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
IV. konferenca zdravnikov iz sveta in Slovenije
V hotelu Krka v Novem mestu se je letos med 19. in 21. majem odvijala 4. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in domovine, ki jo je pripravil Svetovni slovenski kongres (SSK). Na povabilo SSK smo letos sodelovali iz Argentine Viktor Leber (,,Dvig sinusnega dna z namenom vstavitve zobnih vsadkov v oralni in maksilofacialni im-plantologiji"), Andreja Praprotnik (,,Uporaba nove metode elektroencefalografije SIAC pri novorojenčkih z encefalo-patijo ipoksijo-ishemijo"), Ema Urbančič MaruPč („Zdravstvena nega na področju dupevnega zdravja: odgovornost in oskrba zdravstvenih delavcev") in Marjana ŠupterPč Rezelj („Etika biomedicinske raziskave na ljudeh. Novi izzivi zavestne privolitve"). Bili so z nami tudi Marija Gropelj in Pablo XXXX
Prisotni so bili tudi argentinsko-slovenski zdravniki, ki so za stalno naselili v Sloveniji. Prijavljenih je bilo 120 udeležencev, od teh kar polovica iz tujine (ZDA, Argentine, Švice, Kanade, Nemčije, Nizozemske, Italije in BIH).
Osrednji namen teh srečanj je spoznavanje in povezovanje slovenskih medicinskih strokovnjakov in njihovih kolegov iz tujine. Osrednje teme letopnjega srečanja so bile etika v zdravstvu, preventiva in zdravljenje kardiovaskularnih bolezni, nevropsihiatrične bolezni, raziskovalno delo slovenskih zdravnikov in primerjava zdravstvenih sistemov.
Častni pokrovitelj konference je bil predsednik RS Janez Drnovp^k, glavni sponzor pa podjetje Krka.
Predsednik Slovenskega zdravniškega druptva Pavle Poredop je dejal, da kongres pomeni tudi priložnost za slovenske zdravnike iz tujine, da spoznajo slovensko medicinsko stroko, obenem pa predstavljajo slovensko okno v svet. Predsednik SSK Boris Pleskovič je pe dejal, da ima slovenski zdravstveni sektor zagotovljenih premalo finančnih sredstev, ob tem pa izrazil upanje, da bo nova vlada ta problem končno uredila. Po besedah Poredopi je srečavanje zdravnikov izjemno pomemben projekt in ne gre le za izmenjavo strokovnih informacij.
Slovenija je temu projektu doslej posvečala premalo pozornosti, pele SSK je organizirano pristopil k povezovanju zdravnikov. Po Poredopevih besedah gre za oblikovanje enotnega strokovnega slovenskega medicinskega stalipča, kar obenem predstavlja tudi izreden dosežek SSK. Po mnenju predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Boptjana Žekpa, se koristnost konference kaže v različnih nivojih, in sicer od učenja do izmenjave strokovnih izkup^nj. Kot je dejal, v zadnjem času najbolj ambiciozni ljudje odhajajo iz Slovenije v tujino, predvsem podiplomski ptudenti, ta trend pa naj bi celo narapčal. ,,Zato je pomembno, da tudi slovenske strokovnjake v tujini priznamo za svoje," je pe dejal Žekp.
Na konferenci so bile predstavljene najnovejpe možnosti zdravljenja in preprečevanja bolezni v kardiologiji in nevrolo-giji. Ob tem so bili predstavljeni dosežki znanstveno-razisko-
valnega dela medicinskih strokovnjakov, ki delujejo doma in v tujini. Poleg predstavitve novosti na omenjenih področjih, je bil namen srečanja tudi primerjava predstavitev stanja zdravstvene dejavnosti v Sloveniji in v državah, kjer delujejo slovenski medicinski strokovnjaki. Srečanje naj bi tudi omogočilo zdravnikom, ki delujejo v Sloveniji, vzpostavitev tesnejph stikov s kolegi, ki delujejo v vrhunskih ustanovah v tujini, kar se je že doslej izkazalo kot zelo koristno in učinkovito, menijo v SSK.
Zanimiva je bila okrogla miza z naslovom „Zdravstveni sistem v primerjavi z zdravstvenimi sistemi", ki jo je vodil minister za zdravje Andrej Bručan. Povedal je, da je Slovenija kljub nekaterim problemom ohranila zadovoljivo raven zd-
Argentinska delegacija, pa pe kanonik Lap, ter v ozadju na levi Jana »op,
glavna tajnica SSK
ravstvenega stanja prebivalstva. Problemi pa so vezani predvsem na organizacijske težave in neustrezno vlogo menedžmenta v zdravstvu, zato je Bručan podprl težnjo Zdravniške zbornice Slovenije za uvedbo sistema ustreznih skupin zdravnikov kot zasebnikov v javnem zdravstvenem sektorju.
Po besedah predsednika zbornice Marka Bitenca, obstajajo v Sloveniji veliki razlogi za uvedbo svobodnih zdravnikov specialistov, ki bi se povezovali v skupine. Kot je pojasnil, gre za zasebno pobudo v javnem zdravstvu in ne za klasično privatizacijo zdravstva, razlog zanj pa naj bi bil predvsem javni interes. Bitenc je poudaril, da imajo v Sloveniji sedaj le dva zdravnika na 1000 prebivalcev.
Svobodni zdravnik specialist naj bi bil zasebni zdravnik brez svojih prostorov, opreme in zaposlenih zdravstvenih sodelavcev, saj bi svoje delo opravljal v obstoječih zdravstvenih ustanovah. S takpnim načinom dela pa ne bi več potrebovali sedanje organiziranosti zdravstvenih domov z
velikim ptevilom strokovnih delavcev in administracijo. Po mnenju ministra Bručana bo za to potrebno prenesti tudi določene pristojnosti iz občin na državo, tovrstno zasebniptvo pa naj bi spodbujali predvsem na podlagi sprejetega evropskega pravnega reda.
Po besedah Bručana v Sloveniji s tovrstno reformo zdravstvenega sistema zamujajo za več let, za to pa naj bi bila kriva tudi neustrezna miselnost zdravnikov, ki se ne odločajo za tak način delovanja. Slovensko zdravstvo po njegovem mnenju pesti pomanjkanje zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester, predvsem zaradi nekdanjega neustreznega sistema polanja. Po Bručanovi oceni danes Sloveniji primanjkuje od 200 do 300 zdravnikov.
O primerjavi zdravstvenih sistemov so govorili tudi slovenski zdravniki, ki delujejo v tujini. Dr. Zoran Erjavec je predstavil zdravstveni sistem Nizozemske ter izpostavil predvsem konkurenco pri produktu in ceni na področju sekundarnega zdravstva. Kot je dejal, imajo nizozemski pacienti veliko pravic, izbira zdravljenja pa je odvisna predvsem od načina sklenjenega zavarovanja.
Kanadski zdravstveni sistem je predstavila zdravnica Elisabeth Alis Kocmur, kjer je sistem finančno javno in privatno organiziran, zakonsko pa je določeno, da mora biti zdravstvena oskrba realizirana na temelju potrebe pacienta in ne na temelju za to potrebnih finančnih sredstev.
Do tu le poročilo o dogodkih. Organizatorji so poskrbeli,da smo se počutili kot doma. Že na sprejemu nas je ganila Zdravljica ob spremljavi harmonike. Za družabnost je bilo poskrbljeno in ob dobro obloženih mizah so se razvijali zanimivi pogovori in izmenjave izkustev. Tamkajpnji Slovenci so bili presenečeni nad napo slovenpčino, saj so bila vsa napa predavanja podana v slovenpčini. Večkrat smo slipali govoriti o napem argentinskem čudežu.
Pa pe nekaj za zaključek. Najbolj pereča tema, ki smo se je dotaknili pri mizi o medicinski etiki je bilo vprapanje o evtanaziji. Presenetil me je slovenski uradni pristop do evtanazije. Kar težko je v argentinskih medijih govoriti proti evtanaziji in so me je zato pe bolj razveselile izjave dr. Pavla Poredopa in prim. dr. Majde Kregelj Zbačnik, ki je govorila tudi v imenu predsednika Slovenske državne komisije za medicinsko etiko. Ona je povedala, da je Slovenija proti evtanaziji in je svojo držo tudi zagovarjala pred Svetom Evrope. Razvila se je debata, med katero so prisotni zdravniki iz Nizozemske zagovarjali nizozemski zakon o legalizaciji evtanazije. Skupali so izpodbiti verodostojnost dokazov raziskave, ki trdi, da je sedaj na Nizozemskem med usmrčenimi tretjina takih, ki zato niso prosili, med njimi tudi otroci in dupevno bolni.
Ker v teh temah ni bilo soglasja, sta Predopin Zbačnik zaključila debato z izjavo, da je Slovenija za življenje in da spoptuje dostojanstvo bolnika-človeka.
Ko mi misli uhajajo na kongres, mi v upesih odmevajo besede dr. Jožeta Trontlja, predsednika Slovenske državne komisije za medicinsko etiko, na radijski oddaji: ,,Družba lahko računa samo na toliko miru, sreče in blaginje, kolikor človepkega dostojanstva je pripravljena priznati svojim članom."
Nanika Šupterpič Rezelj
vtisi iz slovenije
Povezovalna pot treh sveti pč
(7)
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Še pri mizah, po večerji, se je pojavil Kazimir. Še vedno v kratkih hlačah — ber-mudah — a otovorjen s harmoniko. Takoj se je opazilo, da sta stara znanca. Vsako vižo je zadel, pa naj je bila slovenska, furlanska ali italijanska, v tem duru ali pa v onem. Pojasnili so mi, da so v družini izdelovali harmonike in da ima brata, ki je nanjo pe bolj nor. In ko se skupaj spravita, se kar iskre krepejo. Pa za nas je bil že Kazimir zadosti in nas je zabaval na vso moč. In vso noč. Prav lepo smo se imeli.
Na dvoripču župnipča so med tem spravili skupaj nekaj lesa in drv in hitro je zagorel majhen kres, ki je osvetljeval prostor, okoli
katerega smo posedli po tleh ali po klopcah. Toplote se tudi nismo branili, saj je noč prinesla svežino, ki je počasi prehajala na nas in zahtevala od naph trudnih teles več telesne toplote.
Kazijev motor je delal s polno paro, za kar je tudi potreboval goriva. V priznanih vinorodnih krajih smo, zato ga ni manjkalo. Tudi pevci smo 'tankali'. Ljudske, narodne, narečne, znane in neznane so prihajale iz mehov, iz harmo-nikinega in iz človepkih. Čez čas se je opogumil pe kitarist in z ubranim bren-kanjem je duet spremljal petje. Za konec pa ne gre drugače, kot da — za večerno molitev in lahko
noč — zapojemo pe Ang-eljček, varuh moj.
NAPREJ!
Kazimir odloži harmoniko, nekaj se nas pe zadrži ob žerjavici, da jo počasi
pogasimo, saj nesreča nikoli ne počiva. Sicer rdečih petelinov ni več v strehah, a nikdar se ne ve.
,,Čuj, Kazi, tele pa pe nismo zapeli", se oglasi nekdo. Pa se spet pesem
dvigne, Kazi pa hitro pograbi in nanovo raztegne meh. Sicer v manjpem krogu in iz obzirnosti do soromarjev, ki so se že spravili k počitku, malo bolj pritajeno pritegnemo v večglasni zbor. Pa pe tole, pa pe ono. In spet ni konca.
V nekem trenutku me Kazimir pogleda, pa pravi: Pa pe tole! In je s sigurnim glasom začel nekdanjo himno Naprej, zastava slave. In pe nekateri drugi so pritegnili.
Kar sapo mi je zaprlo. Navadil sem se že, da se na izletih in srečanjih domačega cerkvenega zbora med domovinske pesmi hitro uvrsti Moja domovina, zapeta z vsem zanosom, z vsemi kiticami in ponavljanji. A to, da bi nekdo v Sloveniji zapel himno, ki smo jo toliko let peli na vseh obletnicah Domov, mladinskih dnevih in prireditvah, tega pa pe ne. Doživel sem polnostni občutek
slovenstva.
Vse mine; minilo je tudi prepevanje. Končno smo se spravili spat. Napa skupinica si je uredila ležipča v velikem	podstrepu
župnipča, ki je namenjen ravno prenočevanju večjih skupin. Dvajset, petindvajset ležipč. Spomnil sem se na taboripča. Najprej na gonarpkega, kjer je očka pravil, da so bili tako nakup nagneteni pod potorom, da so se smeli le na komando preobračati z boka na bok, sicer so na koncih izpod patorov ven pogledali. Potem na begunska, kjer so bile že barake, a predeljene le z blagom. Pa nape podstrepe ni bilo zastrapujoče; bilo je prijetno, pomirjujoče in je vabilo k počitku.
Včasih je človek željan spanja, da se spočije. A kljub prestanim naporom, se telo ne odloči, da bi privolilo in se predalo sladkemu spanju.
(Nadaljuje prihodnjič)
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
NEURJE V POSAVJU
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič je v soboto ob ogledu območij, ki jih je v petek vnovič prizadelo močno neurje s točo, posavskim sadjarjem obljubila državno pomoč zaradi pkode, ki so jo utrpeli letos. Po prvih ocenah so več kot 80-odstotno pkodo utrpeli tudi vinogradniki, po podatkih kmetijsko-gozdarske zbornice pa so letopnja neurja s točo prizadela več kot 9000 hektarjev v 29 občinah vzhodne in jugovzhodne Slovenije.
NAGRAJENE INOVACIJE
Zlato priznanje za najboljpo inovacijo za leto 2004, ki jih je v Ljubljani tretjič podelila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so prejela podjetja Acroni za modernizacijo VOD naprave za predelavo jekla, Cetis za CTiP izdelavo intaglio plopče in Gea Sol International za modularni sistem za izrabo sončne energije za ogrevanje sanitarne vode.
ŠE DVE KNJIŽNICI V COBISSU
Semenipka knjižica v Bogoslovnem semenipču v Ljubljani in Kapucinska knjižnica v Škofji Loki sta postali polnopravni članici sistema COBISS, ki je med drugim dostopen preko svetovnega spleta, so sporočili iz Slovenske pkofovske konference. Semenipka knjižica v Ljubljani je najstarejpa ohranjena javna znanstvena knjižnica v Sloveniji, ki je bila ustanovljena leta 1 701. Za kulturni spomenik pa je bila razglapena leta 1951. Kapucinska knjižnica v Škofiji Loki obstaja od ustanovitve kapucinskega samostana leta 1706. Stari fond, ki zajema gradivo do leta 1800, obsega okrog 5000 enot, novi, ki zajema gradivo od leta 1800 dalje, pa okrog 22.000 enot. Posebna dragocenost knjižnice je Škofjelopki pasijon, ki je najstarejpe v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
OBNOVA KONČANA 2008
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je ob obletnici potresa, ki je 12. julija 2004 prizadel zgornje Posočje, skupaj s sodelavci obiskal Bovec in predstavil program popotresne obnove, ki naj bi bila po načrtih zaključena do leta 2008. Program predvideva, da bo za odpravo posledic potresa treba zagotoviti najmanj devet milijard tolarjev. Podobnik je ob obisku povedal, da je bilo v program obnove v okviru državne pomoči, ki ga je vlada sprejela oktobra 2004, vključenih 520 od skupno 1750 popkodovanih objektov, generalni direktor Direktorata za okolje Radovan Tavzes pa je ministra dopolnil s podatkom, da je od teh 520 objektov 70 do 90 takih, ki jih bo treba nadomestiti z novogradnjami.
po svetu
VRH G-8 USPEŠEN
Za generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana predstavlja vrhunsko srečanje skupine G-8, ki se je odvijalo v minulih dneh v pkotskem Gleneaglesu, uspepen začetek boja proti revpčini po vsem svetu. Odločitev o povečanju razvojne pomoči je pozdravil tudi generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Lee Jong-Wook. ,,Upam, da se bomo Gleneaglesa spominjali kot začetka ve ikega projekta, morda celo kot začetka konca revpčine" za milijone ljudi, je menil Annan. Generalni sekretar je v izjavi pohvalil britanskega premiera Tonyja Blaira in ostale voditelje držav skupine G-8, ker so bili pripravljeni sprejeti pomembne odločitve v korist najrevnejph po vsem svetu. Lee je odločitev skupine G-8 opisal kot ,,zavezo zdravju, ki lahko za vedno spremeni življenja milijonov ljudi v Afriki". Pohvalil je tudi cilje skupine G-8 glede boja proti malariji in otropki paralizi.
UBOGA ŠPANIJA
Zakon, ki istospolno usmerjenim parom v Španiji omogoča pravico do poroke in posvojitve otrok - v četrtek ga je sprejel parlament - je bil objavljen v uradnem listu, v veljavo pa bo stopil v nedeljo. Omenjeni zakon sta pred objavo v uradnem listu podpisala premier Jose Luis Rodriguez Zapatero in kralj Juan Carlos. Sicer bodo prve poroke istospolnih parov po napovedih ppanske zveze homoseksualcev in lezbijk mogoče pele konec meseca, ko bodo končani vsi administrativni postopki, s katerimi se bodo na novost pripravili v mestnih hipah in civilnih uradih, ki so pristojni za opravljanje porok.
SPOMIN V SREBRNICI
Več kot 50.000 ljudi se je zbralo v spominskem parku Potočari, kjer je potekala spominska slovesnost ob 10. obletnici pokola v Srebrenici, ko so bosanski Srbi 11. julija 1995 zasedli to muslimansko enklavo in pobili okoli 8000 bosanskih Muslimanov. Slovesnost se je začela natanko opoldne s tuljenjem siren in minuto molka za vse žrtve pokola, pri tem pa je obstala celotna država. Med zbranimi v spominskem parku je bilo največ preživelih in svojcev žrtev tega pokola. Na slovesnosti so se poslovili tudi od 610 novih
SLOVENCI V ARGENTINI
OSEBNE NOVICE
Poroka. Poročila sta se gdč. Bohuslava Janovska in g. dr. Borut Žerjav, vseuč. profesor v Strasbourgu. Slovesnost poroke je bila dne 2. julija ob 11. uri dopoldne v katedrali v Strasbourgu. Znanemu slovenskemu javnemu delavcu in publicistu in njegovi ge. soprogi izrekamo najleppe želje.
G. Peter Rant, ki je nedavno z odličnim uspehom diplomiral na buenosaerpki univerzi kot Contador Publico, je v ulici Granaderos 66, Bs. Aires, T. E. 660818, odprl gospodarsko pisarno za pravno-ekonom-ske zadeve, pogodbe in prevode listin. Čestitamo!
Družinska sreča. V družini g. Alojzija Munda in njegove žene ge. Angele, roj. Dolenc v San Justo se je rodil sinček Andrej-Jože. Družino g. Mirka Kopača in njegove žene ge. Marije roj. Stanonik je 9. VI. t.l. razveselila hčerka Miroslava-Marta. G. Lojze Petek in ge. Mimi, roj. Kopač, sta pa bila dobila sina Alojzija. Srečnim starpem nape čestitke.
LANUS
Napa fara sv. Jožefa ima sedaj novi naslov. Sedaj nismo več v ulici Juramento, ampak v ulici Panama. Zato je pravilni naslov sedaj tale: San Jose, Panama 3572, Lanus Oeste, FNGR, Pcia. de Buenos Aires.
SAN MARTIN
V	nedeljo se je pri vožnji z motociklom ponesrečil g. Franc Vidmar, astnik mizarskega podjetja v San Andres. Nezavestnega so pripeljali v sanatorij San Mart^n v San Martinu. Zdravniki upajo, da bodo ponesrečencu kmalu pozdravili vse popkodbe. G. Vidmarju tudi mi želimo čim skorajpnjo popolno ozdravitev.
BARILOCHE
Barilopki planinci so zborovali
Dne 25. junija je barilopka sekcija SPD opravila svoj IV. Redni letni občni zbor in sicer že pod domačo streho, dasi je ta streha pe jako skromna. Udeležba članstva je bila jako dobra in ,,puma" je bila korporativno zastopana.
Poročila odbornikov so podčrtala važne organizacijske naloge, ki jih je SPD v preteklem letu opravilo; dograditev zavetipča ,,Pod Skalco", nakup novega terena z zidano stavbo, publikacije letnega glasila „Gore" _
Iz blagajnipkega poročila je razvidno, da je imela sekcija nekaj čez 3000.- pesov prometa. Polovico dohodkov daje članarina, drugo polovico pa sestavljajo darovi in odpkodnine. Tri četrtine izdatkov predstavljajo investicije v zavetipčih.
V	razgovoru o bodočem delu je bil sprejet enoglasen sklep, da ima ureditev počitnipkega zavetipča v Bario Lera prednost pred vsemi drugimi nalogami.
Sekcijo bo vodil v prihodnji poslovni dobi sledeči odbor: predsednik France Jerman, podpredsednik in oskrbnik zavetipč Blaž Razinger, tajnik Vojko Arko, blagajnik Jožko Simčič, odbornika: Ivan Arenpek in Lojze Grzetič.
Svobodna Slovenija, 14. julija 1955 - vtt. 28.
slovenci in ©port
identificiranih žrtev iz Srebrenice. Gre za mopke in fante, stare od 14 do 75 let, katerih posmrtne ostanke so izkopali iz 60 množičnih grobipč po državi. S tem se bo ptevilo žrtev iz Srebrenice, ki so jih identificirali in pokopali v Potočarih, povečalo na 1937. Doslej so sicer identificirali 2070 žrtev tega pokola.
POL LETA PO CUNAMIJU
Šest mesecev po uničujočem popotresnem valu, cunami-ju, ki je v enajstih državah ob Indijskem oceanu 26. decembra lani zahteval 176.000 življenj, se mednarodna pomoč od nudenja neposredne pomoči prebivalstvu vse bolj preusmerja v dolgoročno obnovo prizadetih območij. Kljub temu, da je sedaj v sredipču obnova infrastrukture, je prebivalstvo z območja pe vedno odvisno od mednarodne pomoči v hrani in drugih osnovnih življenjskih potrebpčin.
FED CUP BREZ PISNIKOVE
Čeprav oslabljena, je slovenska tenipka reprezentanca hrabro in uspepno nastopila prvi dan kvalifikacij za svetovno skupino proti Kitajski v Pekingu. Katarina Srebotnik je v prvem dvoboju premagala Jie Zheng, Andreja Klepač pa je nato klonila proti najboljp domači igralki Na Li. Drugi dan pa so tako v posameznih igrah kot v dvojicah Slovenke klnoile in izgubile s končnim izidom 1:4.
Tina Pisnik je pred tem odpovedala svoje sodelovanje pri reprezentanci, ker naj bi jo bolel vrat. Čeprav naj bi bila popkodovana in zato nezmožna igrati na Kitajskem, je kljub temu nastopila na turnirju v Italiji. Ob tej novici so na Tenipki zvezi Slovenije seveda bili ogorčeni.
EVROPSKI OLIMPIJSKI FESTIVAL
Mladi slovenski pportniki so na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v Lignanu osvojili kar nekaj medalj. Judoistki Tajda Ketip v kategoriji do 52 kg in Lea Murko v kategoriji do 70 kilogramov sta si priborili vsaka svojo zlato medaljo. Bronasto si je v skoku v daljino priborila Nina Kokot.
UMRLA JE ANČKA KERŽAN MAJDIČ
Po dolgi in težki bolezni je v 91. letu starosti umrla slovenska olimpijka, Ančka Keržan Majdič. Ančka Keržan Majdič, rojena 18. julija 1914, je nastopila na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936, kjer je z gimnastično vrsto osvojila 4. mesto in 46. v mnogoboju. Keržan Majdičeva je bila za gospodoma Longyko in Janežem tretja najstarejpa živeča slovenska udeleženka olimpijskih iger.
MLADI KOLESAR - TRETJI
Eden najbolj nadarjenih slovenskih kolesarjev Jani Braj-kovič nadaljuje z osvajanjem medalj na največjih tekmovanjih kategorije do 23 let. Na letopnjem evropskem prvenstvu v Moskvi si je na kronometru (33 kilometrov) okoli vratu obesil bronasto medaljo, za zmagovalcem Ukrajincem Dimitrijem Grabovskim je zaostal 14 sekund.
ZLATO V ŠVICI
Veslača Iztok Čop in Luka Špik sta v pvicarskem Luzernu na sklepni tekmi svetovnega pokala osvojila zmago med dvojnimi dvojci. Drugo mesto je zasedla Nemčija, tretje pa Italija.
TRETJE MESTO DEBEVCU
Rajmond Debevec je na evropskem prvenstvu v Beogradu v najtežji strelski disciplini z MK pupko trojni položaj osvojil bronasto kolajno. Zmagal je Rus Sergej Kovalenko, drugi pa je bil Slovak Josef Gonci. V ekipni konkurenci je slavila Rusija, Slovenija pa je zasedla deveto mesto.
ŠE ENO TRETJE MESTO
Slovenski kajakap Peter Kauzer je zasedel tretje mesto na tekmi svetovnega pokala slalomistov na divjih vodah na olimpijski progi Heliniko v Atenah. Zmagal je Francoz Fabien Lefevre pred Italijanom Danielejem Molmentijem.
osebne novice
Umrla je: v Hurlinghamu ga Tilka Kunčič roj. Marovt (92), naj počiva v miru.
KRVAVO KOSOVO
Blizu Peči v zahodnem delu Kosova so neznani storilci ustrelili dva mopka iz družine Musaj, ki je od leta 1999 sprta z družino nekdanjega kosovskega premiera Ramusha Haradi-naja. Djeljadin Musaj in njegov vnuk sta se vozila v džipu, ko so neznanci streljali nanju iz nasproti vozečega avtomobila, je povedal tiskovni predstavnik kosovske policije Avni Morina. Agencija Beta trdi, da je družina Musaj od 1999 sprta s Haradinajevo družino. Haradinajevi naj bi obdolževali Musaj-eve, da so bili do 1999 v stikih s srbskimi oblastmi, zaradi česar naj bi bili preganjani člani družine nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK). En član družine Musaj je pričal na sojenju Ramushovemu bratu Dautu, ki so ga pozneje obsodili na pet let zapora. Musajevi pa obdolžu-jejo Haradinajeve, da so krivi za izginotje nekaj njenih družinskih članov med vojno junija 1999
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Matjaž Čeč, Maruča Zurc Čeč, Irena Fajdiga, Pavlina Dobovpek, Nadica Grohar, Ana Marija KlanjpčEk Hren, Helen Žužek, Nanika ŠuptErpč Rezelj. Mediji: STA, Radio Ognjinče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanjE z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Buenosaire pko gjedalipče po Sloveniji
(4)
(OD NApE DOPISNICE)
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte, JT-illii^yif;:-?!-	rezerva
'-f.'-"	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
V torek zjutraj smo se zgodaj odpravili s Koropke, ker smo ob desetih imeli že obisk pri nadpkofu Uranu v Ljubljani. Z vso ljubeznijo nas je sprejel najprej njegov tajnik in nam pripravil prostor v Napoleonovi dvorani.
Dolgo se je gospod nadpkof pogovarjal z nami in nam med drugimi povedal, da je iz Rima dobil nadpkofov palij, ki mu ga bodo izročili prav na izseljensko nedeljo (3. julija). Potem nam je pe razkazal sobano, kjer so slike vseh nadnkofov. Veliko jih obnavljajo, ker bo kmalu razstava teh slik. Nazadnje pasmo p i pe v kapelico, kjer smo skupaj zmolili in zapeli. Spremljal nas je prav do vrat in se tam od nas poslovil z očetovsko ljubeznijo in božjim blagoslovom.
Popoldan smo pa že začeli z vajami za recitacije in petje. Na pomoč nam je priskočil prof. Ivan Vombergar in nam dal pe nekaj navodil za rekvizite za v Cankarjev dom.
Tako je lepo potekal ponedeljek. Ker je v napem oddelku stanoval direktor in vodja zavo-
da, je Beti dobila tarok karte kar za lon in pe litrček rdečega, Maruča pa na posodo pralni stroj in supilec, saj je bilo že zelo potrebno. Tako smo bili z duhovniki v dobrih odnosih, da smo lahko zvečer malo tarokirali in pokramljali ob kapljici.
V sredo smo pli s Finkovo družino, Pavlinko ter Ivanom Koropcem v Brezarjevo brezno, kjer smo podali poezije in zapeli. Ivan Koropec nam je povedal kako so do tja pripeljali ranjene fante in jih tam pobili in pokopali. Nazadnje smo skupaj zmo ili pe očenap in Zdravo Marijo in zamipljeni odpli. Opoldan smo se domenili, da gremo na izlet. Odločiti smo se pa za Blejski vintgar. Hitro ,,lunč pakete" in kar lepo na kombije — lepo uživat naravo. Kosili smo pred vhodom v park, uživali krasote narave in zraka, ampak — vreme se je spremenilo; začelo je deževati. Ne samo dež, lilo je kot iz pkafa, da smo bili mokri do kože. Nismo vedeli če naprej ali nazaj, smo pa kar na sredi čakali, če bo kaj
ponehalo. Ker se to ni zgodilo, smo se vrnili in kdor je lahko se je v gostilni preoblekel in popil malo pnopčka, da si je opomogel. Od tam naprej pa v Lesce, kjer so odkrili plopčo napemu pisatelju in pesniku Mirku Kunčiču. Na programu so bile recitacije Kunčičevih pesmi nekega fanta iz vasi, ki jih je tako lepo podal, kot bi pripovedoval. Pripla je tudi RAST in recitirala svoje poezije. Sledila je mapa, ki jo je daroval nadpkof Uran. Po mapi pa zakuska za vse in ogled razstave Eli Hafnerjeve iz Argentine.
V četrtek smo skupaj z Amerikanci obiskali grobipča v^Lajpah in Crngrobu (ja, je tako, brez strepice. Še g. Božidar Fink je etimolopko premipljeval o tej besedi), kamor nas je vodila ga. Velikonjeva in nam vsa ta grobipča in te poti zanimivo opisala. Peljali smo se vse okrog iz Ljubljane mimo Logatca, do Cerknega, od tam pa v Lajpe, kjer je tudi ena jama, ki jo je ga. Marija iz Clevelanda skupaj z očetom preuredila, saj je tam padel njen brat. Tudi tam smo zmolili in povedali nekaj poezij ter zapeli pesmi. V Crngrobu je pa cerkev in tudi jama, v kateri so pa pokopali Hrvate.
Vrnili smo se mimo Škofje Loke in nazaj v Ljubljano.
Maruča
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUŽKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipte na poslovpartner@yahoo.com.ar
MOČNO DEŽEVJE NA ŠTAJERSKEM
Močno deževje, ki je ponoči na ponedeljek 11. julija in predvsem v zgodnjih jutranjih urah zajelo pirpe mariborsko območje, je največ gmotne pkode povzročilo v občini Selnica ob Dravi. Obilne padavine so sprožile več zemeljskih plazov, gasilci in civilna zapita pa poročajo tudi o naraslih potokih in zalitih kleteh. Še posebej prizadeta so območja Selnipke grape, Janževe gore, Črepnjevca in Zgornjega Boča oz. tamkajpnje Šturmove grape, zemeljski plaz pa je popkodoval tudi cesto proti Sv. Duhu in ogroža eno izmed bližnjih stanovanjskih hip. Zaradi obilnih padavin je prihajalo do zastojev tudi na regionalni cesti Maribor - Dravograd.
obvestila
ČETRTEK, 14. julija:
Redni mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in
žena, ob 1 6.30 v Slovenski hipi. Lic. Emi Urbančič Marupič bo predavala, o vedno dobrodoplih nasvetih ,,za dupevno in telesno zdravje".
NEDELJA, 17 julija:
Mladinski dan v San Martinu s celodnevno prireditvijo.
ČETRTEK, 21. julija:
Redni mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena-San Martin, ob 16. uri v Domu. Ga. Polona Makek nas bo popeljala po ,,Po poteh napih mučencevČ. Vabljeni tudi možje!
PETEK, 22. julija:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v San Martinu.
NEDELJA, 24. julija:
Občni zbor MUTUALA SLOGE ob 10. uri v Slovenski hipi.
SOBOTA, 30. julija:
Cafe-koncert na Pristavi s sodelovanjem znanega slovenskega pevca Staneta Vidmarja.
NEDELJA, 31 julija:
Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca, ob
15.30 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 6. avgusta:
Pevsko glasbeni večer SDO-SFZ, ob 20 v Slovenski hipi.
NEDELJA, 7. avgusta:
53. obletnica Hladnikovega doma v Slovenski vasi.
Taborjenje mladcev in mladenk bo 21. in 22. julija. Vodil ga bo prof. Jure Urbančič. Prijave pri voditeljih vsakega Doma.
Dve Slovenki za Noblovo nagrado
Med kandidatkama za Noblovo nagrado za mir sta tudi Slovenki Anica Mikup-Kos in Svetlana Slappak. Kot navajajo, je Mikup-Kosova, pediatrinja in otropka psihologinja, nudila pomoč begunskim otrokom iz konfliktnih območjih na Hrvapkem, v BiH, Makedoniji, na Kosovu, v Ingupetiji, Gruziji in Iraku. Mikup-Kosova je sicer programska vodja Ustanove Skupaj - Regionalnega centra za psihosocialno dobrobit otrok.
Glede antropologinje in profesorice na Fakulteti za podiplomski ptudij huma-nistike (ISH) Slappakove pa med drugim navajajo, da je že od 60. let minulega stoletja promovirala svobodo izražanja in človekove pravice. Leta 1983 je bila pobudnica peticije za prepoved smrtne kazni. To je bila prva objavljena tovrstna peticija v jugoslovanskih medijih. Ob začetku vojne v nekdanji Jugoslaviji je pobegnila v Slovenijo, kjer je organizirala žensko mirovno skupino in podpirala vojne begunce. Še vedno si prizadeva za kulturo miru na območju nekdanje Jugoslavije, so pe zapisali. Sicer je tudi avtorica ptevilnih del s področja klasičnih ptudij, ženskih ptudij in komparativistike.
Z osebno izkaznico v 29 držav
Notranje ministrstvo je ob začetku poletne turistične sezone objavilo seznam držav, kamor lahko slovenski državljani potujejo z osebno izkaznico, torej jim ni treba imeti potnega lista. Takih držav je 29: vse članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora ter Hrvapka in Švica. V času poletne turistične sezone je načeloma možno s slovensko osebno izkaznico potovati tudi v Črno goro.
Z veljavno osebno izkaznico sta slovenskim državljanom omogočena vstop in prebivanje do 90 dni v vseh državah Evropske unije: v Avstriji, Belgiji, na Cipru, Čepkem, Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, Grčiji, na Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Malti, v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, Slovapkem, v Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji. Z veljavno slovensko osebno izkaznico lahko slovenski državljani potujejo tudi v države članice Evropskega gospodarskega prostora - Islandijo, Liechtenstein in na Nor-vepko, na Hrvapko in v Švico pa na podlagi bilateralnih sporazumov.
1	2	3	4	5		6	7	8	9	
	10				11					
12				13				14		15
16			17			18	19			
20			21		22				23	
24		25					26	27		
28				29		30		31		
		32	33				34			
35						36				
KRIŽANKA
VODORAVNO
1.	rezek; 6. vsiplje; 10. selitev, pot; 12. sila; 13. veznik; 14. eklipsa, izginitev; 16. smo lastniki; 18. Addis ..., prestolnica Etiopije; 20. nikalni pomožni glagol; 21. žensko ime; 23. sto kvadratnih metrov; 24. ime nape glasbenice Savelli Gaser; 26. vrsta padavine; 28. večno mesto; 29. mopki potomec; 31. svetlobni vir; 32. ,,Bog z nami"; 35. varovalni predmet v mistični zvezi; cirkupki igralec.
NAVPIČNO
2.	premipljevanje o preteklih dogodkih; 3. leden dež; 4. latinski veznik; 5. del motorja; 6. goljufan; 7. kemični simbol za kositer; 8. naravne katastrofe; 9. vrsta pletene posode (množina); 11. osebni zaimek; 12. stolp muslimanske mopeje; 15. Herbert von ... (dirigent berlinske filharmonije); 17. ime igralke Farrow; 19. manjpa točilnica; 22. samo eden; 25. obdelovalec polja; 27. glavno mesto Norvepke; 29. brez družbe; 30. kratice slovenske univerzitetne knjižnice; 33. osebni zaimek; 34. ppanska členica.
k
17. Julija 2005
37, Mladinski Dan v San Martinu
8: Ob
12: (Ob ha.o^SAetamOta 13:Ob 1§.3^cKoSiJo
PrcRrbstZzObava
Rarnčn Cärrillo 2362 - Tel,: 4755-1266