Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Št. 9.  Leto XIX.   -   Kranj, 2. marca 1935.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg ittv. /. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za nGorenjca": celoletno 40 Din, polletno ±0 Din, četrtletno JO Din, pos. št. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
JNS in volitve
.Jutro" in vse časopisje te skupine, ki predstavlja še prav posebno skupino v JNS, vsak dan prinaša imena novih kandidatov, včasih pa tudi pove ime onega, ki ne mara več kandidirati. Zraven še vedno predstavlja oznako JNS organizacije, ki da je določila kandidata. To, da določa ta skupina kandidata ali več kandidatov in da jih Jutro potem razglaša že kot kandidate, to bi bilo po lutrovem čisto v redu, čeprav vsak Zemljan ve. da so to šele ponudbe za kandidate. Saj kandidat bi mogel biti šele tedaj, kadar ga bo potrdil nosilec katerekoli državne liste, ne pa kak poseben Jutrov štab v Ljubljanski kazini ali po podeželskih kotiščih JNS stremuštva.
Drugo pa je, ker ta gospoda, zoper katero je šel v boj zadnje čase cel narod, zopet po jutru in na druge načine naravnost vsiljuje osebe, ki bi rade bile kandidati, narodu, ki jih ne mara. Kje nam more nuditi ta skupina, ki nas je davila, odkar se je v Sloveniji pojavila, najmanjšo garancijo, da bo čuvar prava, reda, enakopravnosti, če pred to skupino ni bil nikdar varen še tako pošten človek haš radi poštenja! Mi zato vsiljevanje ..kandidatov", dokler niso kandidati v pravem pomenu besede, odklanjamo že v naprej, kakor jih je razgrnil I ud i sedanji predsednik vlade in kakor jih zaradi poznanja metod in miselnosti te skupine odklanja cel narod.
Sicer pa, če ta skupina misli, da se bo le vsilila na kandidatne liste, ki jih kar sama že začenja tudi prav po jutrovsko krstili, kakor da bi vsi ostali — ne Ju-^rovi kandidati — ne bili nič, se prav temeljito moti. Kdo pa naj po teh letih odobri na svoji listi imena kandidatov, in kdo naj bi volil take kandidate, ki ne nudijo razen osebnih ambicij in oblasti-željnosti niti narodu niti državi prav nobenega jamstva za delo!
Eno stvar pa ima Jutro prav: da jasno dokumentira, da vsak količkaj pomembnejši Jutrovec dokaže in z njim JNS v Sloveniji, da se ji gre za oblast in da je vsak član te klike enako oblasti-željen. Zato narod lahko mirno čaka, da se bodo oglasili ja vsi. ki še danes odobravajo Jutrov ..program". Le na dan s predlogi za kandidate, da bomo vsaj vedeli, kdo si še upa z Jutrovimi gesli na spomladansko politično sobice!
Volilna kampanja,
prosto po „Jutru"
Y kranjskem srezu je zavladalo veliko zanimanje za bližajoče se skupščinske volitve. Za nje se je zlasti intenzivno začela pripravljati JNS stranka v kranjskem srezu. hi je sklenila volilno akcijo že K), februarja, začeti z izrednim povdarkom. ..Režija" je bila za lo pripravo v posebno preizkušenih rokah! Priprave so (rajate več tednov in so bile do podrobnosti natančno premišljene in preštudirane. Pošiljala so se vabila, agitiralo se je tudi osebno na mnogih krajih, da bi se toliko bolj povzdignila in pokazala moč kranjske JNS. Redigirani so bil; celo vsi članki od ak-terijev samih in bilo je vse lepo urejeno, da bi volja JNS ljudstva bolj ^spontano" prišla do veljave! Uredilo se je tako. da bi tudi (»ni predrzne/i, ki se ne navdušujejo več za JNS. dobili primerno lekcijo, kar se pa je malo ponesrečilo. Pa naenkrat je prišel iz Belgrade \elik črn maček, ki je sporočil, da vse-državna JNS nima nobene moči več, četudi je še pred kratkim ..imela cel narod /a seboj", a da tudi tistega celega naroda ni več za stranko, ampak da so ostali samo še generali brez vojske in še ti se skušajo tešiti pod drugo firmo, in tako se je /godilo, predno je zapel prvi boben slavnega pohoda JNS v našem srezu, da je vkljtib dobri režiji prva kampanija žalostno skopnela! Drugi poizkus zmagoslavnega pohoda je JNS povzela naslednji pondeljek. Sklicala je. kakor poroča Jutro, v Narodni dom izvršilni    odbor   sreske organizacije
JNS. Udeležba je bila zelo velika, bilo jih je morda 30, morda celo več oseb navzočih. Pred sejo se je pripovedovalo, da bo sreska organizacija JNS proklamirala dosedanjega poslanca gospoda Ivana Lončarja za kandidata, kar bi bilo vsekakor pričakovati. Vendar se prav nič takega ni zgodilo. Gospod Lončar menda še ne pozna kranjske nehva-ležnosti, pa tudi ono povest o zamorčku je menda pozabil, kajti gospodje kranjske JNS niso hoteli o njegovi Kandidaturi prav nič slišati, pa so izgovarjali različna druga imena. Potem so to mučno vprašanje o postavljanju kandidature odložili na ta način, da so ga preložili za 14 dni. Po seji so nekateri udeleženci pokazali svojemu poslancu celo toliko nehvaležnost, da so začeli agiti-rati, ne za Lončarjevo listo, ampak za neko kompromisno listo in poiskali in predlagali za nosilca JNS liste takega kiindidata, ki ga je ista organizacija preje celo izključila. O tempora, o moreš! Tudi mi smo mnenja, da je to v resnici črna nehvaležnost.
Iz Jutra nadalje povzamemo, da celo nam, ki nas je njegov znani dopisnik, namreč oni, ki je vse zadnje članke se-stiivljal in nas imenoval „neki listič" itd. in nam ni privoščil dobre besede, naenkrat posvetil prav posebno pozornost in priznanje, ker piše, da je tudi živahno volilno gibanje okoli našega lista. Ta dopisnik je posvetil nam poročilo, ki je sestavljeno po znanem receptu. Bržčas je pozabil na resnico, da je vojsko prav fletno peljati, ako se strelja samo od ene strani. Seveda to ni vojska, ampak je jaga, da pa ni prijetno za onega, ki izza plota strelja, ako se tudi nazaj ustreli. To bo spet spoznal prav v kratkem. Iz tega Jutrovega poročila povzamemo, da se je vršilo v ponedeljek v Kranju tudi drugo zborovanje volivcev, ki ga je posebno zbodlo, ker je bilo, kar je povsem naravno, čisto drugače obiskano, kakor ono v Narodnem domu. Na Jrtrovo opozorilo smo se informirali in loizvedeli, da je ..Kmečka zveza" sklicala majhen posvet, h kateremu pa je prišlo v resnici spontano in ne „spontano" par sto ljudi. Priznati pa moramo, da za ta sestanek res nismo imeli nobenih zaslug. Čudno se nam zdi le, da je Jutro navajalo celo vrsto kandidatov, o katerih dobro ve. da niso bili postavljeni na tem zborovanju, zamolčalo pa je imena resnih kandidatov, brez dvoma, ker se jih boji! Jutrovo spodbudo si bomo zapomnili in bomo kot vestni kronisti bolj točno prinašali vse cvetke iz volivnega boja, ki bodo v Kranju v prihodnjih dneh začele tako bujno rasti. Recepte zelo dobro poznamo.
Važna odločba
upravnega sodišča v Celju
?.c v zadnji številki našega lista smo poročali, da je na tožbo Mlekarske nabavne in prodajne zadruge v Naklem pri Kranju zoper odločbo srezkega na-čelstva v Kranju z dne 29. septembra 1934 št. 8035-5 glede pobiranja občinske davščine na blagovni promet (uvozni-ne) upravno sodišče v Celju izdalo razsodbo opr. št. 115-34-11 od 7 februarja 1931, v katerem izreka, da se tožbi ugodi'in izpodbijani akt radi nezakonitosti razveljavi. Ker je ta sodba preiudici-jelnega pomena in ker smo dobili iz vseh krajev, kjer so nameravali to davščino sprejeti, vprašanja za točne podatke glede te razsodbe, hočemo javnosti i/, sodbe navesti, točno po uradnem besed i I ti. najvažnejše podatke:
Po odredbi predsednika občine Kranj so občinski organi od tožeče stranke v času od 2">. do 29. avgusta 19^4 pobrali 8 Din davščine na mleko in sit, ki ga je uvozila tožiteljica v mesto Kranj. Občinski odbor občine Klanj je na ugovor tožeče stranke v seji od dne 5. sept.
M! STE /K PORAVNALI
NAROČNINO ZA PRVO
POLLETJE?
1934 sklenil, da se odredba predsednika o pobiranju davščine na blagovni promet ne razveljavi in da se pobrana davščina tožeči stranki ne vrne. Zoper odločbo kranjske občine je tožeča stranka vložila na sresko načelstvo v Kranju pritožbo, ki pa je bila z odločbo od 29. septembra 1934 št. 8035-5 zavrnjena iz sledečih razlogov: Gre se zato, ali je še veljavna predmetna naredba (odlok kr. banske uprave z dne 30. junija 1930 II No. 15565-1 o pobiranju ravščine na blagovni promet v občini Kranj). Po § 95 zakona o občinah sme občina za kritje svojih potreb med drugim uvajati občinske posredne davke (trošarino in takse). Predpostavljeno, da je ta v oklepaju označena navedba taksativne narave in da gre v tem slučaju za davščino na promet in ne na trošarino, je pre-motriti, ali je predmetna naredba iz 1. 1930 bila razveljavljena z uvedbo novega občinskega zakona z dne 14. marca 1933 sama ob sebi. Odločba pravi, da je to zanikati, in utemeljuje s tolmačenjem čl. 147 in 148 zakona o občinah v bistvu s tem, da je v zakonu čl. 148 besedica „niso" pomotoma rabljena namesto besedice „so". Tožeča stranka je zoper to odločbo sreskega načelstva v Kranju vložila tožbo na upravno sodišče, v kateri predlaga, da se osporavana odločba kot protizakonita razveljavi iz sledečih razlogov':
1. Do 25. avgusta 1934 občina Kranj te davščine ni pobirala od okoličanov, zlasti ne od tožeče stranke.
2. Pobiranje davščine na blagovni promet po letu 1930 je bilo nezakonito, ker vsaj do uveljavitve člena 80 finančnega zakona iz 1. 1933-34 za uvedbo in pobiranje te davščine ni bilo zakonite podlage.
3. Na vsak način pa je prenehala pravica občine, pobirati to davščino, z dne 31. marca 1934, ko je prenehala veljavnost po prejšnjih predpisih odobrenih proračunov.
4. Tem manj bi smela občina Kranj zvišati tarifo predmetne davščine, kar se je zgodilo v seji občinskega odbora od 20. junija 1934 in v seji od 28. septembra 1934, na kateri se je ta davščina preimenovala v trošarino.
5. Tolmačenje čl. 148 občinskega za-kona po toženem oblastvu ni pravilno.
Upravno sodišče je v tožbi nastopno razmotrivalo:
Po čl. 14S zakona o občinah ostanejo v veljavi doslej veljavni predpisi o občinskih davščinah, kakor tudi občinske uredbe, statuti, predpisi in pravilniki, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, dokler se ne izmenjajo na način, določen s tem zakonom. O občinskih financah govori zak. o občinah v čl. 92 do 109. zlasti v čl. 95, odst. 4 in 5, kjer so taksativno naštete davščine, katere morejo občine uvajati za pokritje svojih potreb.
Kolikor so bile tedaj od prej uvedene davščine, ki po čl. 95 (4) zakona o občinah niso dovoljene, z ozirom na jasno besedilo čl. 148 ne morejo ostati več v veljavi, ker so v nasprotju s tem zakonom . To velja z ozirom na odredbo čl. 147 zakona o občinah od pričetka novega proračunskega leta. sprejetega in odobrenega po cit. zakonu. V smislu odredbe čl. 148 zakona o občinah pa ostanejo predpisi o posrednih davkih, ki so dovoljeni po tem zakonu (trošarine in takse) v veljavi še dalje, dokler se ne izmenjajo po odredbah čl. 95 (4-5) v zvezi s čl. 82 (1) in 81 (1) od nosno čl. 97 zakona. Ta odredba je v polnem skladu z odredbo čl. 149. po kateri prestanejo veljati vsi zakoni, uredbe in odredbe, ki bi bile v nasprotju s tem zakonom.
Iz navedenega izvira, da nadzorno oblasivo ne more razen trošarin in taks odobriti drugih občinskih (posrednih) davščin. Cv pa jih odobri, more poedi-nee proti konkretnemu predpisu s pritožbo, od nosno tožbo po čl. D in 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih doseči, da jih ne plača, ker niso v /akonu osnovane.
Y predmetnem slučaju je po zgoraj navedenem dejanskem stanju kr. ban-
ska uprava v Ljubljani tudi za 1. 1934-35, torej ko je bil zak. o občinah z dne 14. marca 1933 že v veljavi, v odločbi o odobritvi proračuna odobrila tudi davščino na blagovni promet, ki naj se pobira v isti višini ter pod istimi pogoji, kakor je bila odobrena za leto 1933. Ker se davščine na blagovni promet brez omejitve na gotove predmete, potrošene na ozemlju občine ter brez predhodne odobritve glede višine in predmetov (čl. 79 (1) zak. o drž. trošarini) ne more smatrati za trošarino, v predmetnem slučaju pa je iz naredbe o občinski davščini na blagovni promet razvidno, da ti znaki niso podani, je odobritev te davščine in nje pobiranje v nasprotju s predpisi čl. 95 (4) in čl. 148 zakona o občinah.
Osporavana odločba toženega oblast-va, ki trdi, da je sklep občinskega odbora, s katerim se je zaukazalo pobiranje te davščine, in odklonilna povrnitev do 31. avgusta 1934 pobrane davščine tožeči stranki, v zakonu osnovan, se razveljavi iz zgoraj navedenih razlogov.
Občinska finančna politika
m.
Pred vsem moramo popraviti tiskovno pomoto v zadnji številki Gorenjca, ki jo je povzročil tiskarski škrat v gorenjem stavku, ko je pomotoma poročal, da je znašal proračunski deficit v lanskoletnem proračunu celih 700.000 Din. Proračunski primanjkljaj je namreč znašal samo 70.000 Din in še ta je bil, kakor smo poročali, samo navidezen, ker je bilo vsakomur v naprej znano, da bodo dohodki v proračunskem letu zaradi povišanja državnih davkov tudi za občino veliko višji, kakor pa so bili preliminirani .To se je tudi zgodilo in občina je v celem proračunskem letu imela skoraj toliko prebitka več, kakor je znašal primanjkljaj, ki ga te napravil tiskarski škrat. Občina je imela vseh prebitkov v pror. letu, ki je izkazoval 70.000 Din primanjkljaja, gotovo nad pol milijona dinarjev', in bomo ta prebitek pozneje še točno analizirali.
Sedaj pa se imamo povrniti k občinski trošarini. Kakor smo že večkrat poudarjali, je občina opravičena po novem zakonu o občinah uvesti trošarine in takse, seveda ako je za to potreba Mislimo pa, da v danem slučaju, ko je imela občina nad pol milijona dinarjev več dohodkov, kakor jih je po svojem proračunu pričakovala, ni bilo niti najmanjše potrebe za uvedbo nove davščine. Kljub temu pa je občina sklenila uvesti trošarino.
Občinski zastop. ki je sklenil trošarino pobirati, je moral prav dobro vedeti, da trošarinski donos od trošarine, ki se bo pobirala zgolj od potrošnje 4000 prebivalcev mesta, čigar industrija, trgovina in obrt dela več kot 95 odstotkov za neposredno okolieo ali izvoz, ne bi mogla donašati občini niti toliko, kolikor stane velika režija, da se mesto obda okoli "in okoli s trošarinsko linijo in da se popolnoma zapre in loči od okolice, Zato je bila mnenja, da naj temu odpomore pravilnik, ki naj bo sestavljen tako. da se bo trošarina pobirala tudi od predmetov, ki niso podvrženi trošarini, zlasti od onih 95°/o blaga, ki se izvaža in za katere bi se morala že pobrana trošarina povrniti. Zato je sestavljen tako. da je ostal v bistvu Še vedno pravilnik za uvoznino, ker po večini otezkoča povračilo plačane trošarine ob izvozu, uli pa povračilo sploh onemogočuje npr. pri vseh predmetih za fabrikacijo, ali pa vračilo plačane trošarine komplicira zlasti za malega trgovca in obrtnika tako zelo, da ga prisili dejansko plačevati trošarino tudi od večine onega blaga, ki ga po 93°/o proda iz mesta v okolieo.
Pa industrija si bo že sama znala od-pomoči, ker bo potoni rednih pravnih lekov in razsodb upravnih sodišč prav lahko dosegla, da se fabrikacija in fa-brikacijski proces ne bo s trošarino v pomor j u mesta Kranja podražil in da ne bo že vsled trošarine proizvodnja v mestu dražja za njo. kakor   zn ono in-
• GORENJEC-
Sfcraa 2 ===============
dustrijo, ki se nahaja izven trosarinske meje, Veliko težji pa bodo s trošarino prizadeti mali davkoplačevalci, osobito mali in srednji trgovci in obrtniki, ki se ne bodo mogli vsled preobremenitve s trošarino konkurirati z trgovino in obrtjo izvan trosarinske meje.
(Se nadaljuje).
DELAVSTVO
Delavski dan
19. marca
Na praznik sv. Jožefa 19. marca bo v Kranju delavski dan za vso kranjsko okolico. Ob 8 bo v župni cerkvi delavska sv. maša in delavski govor. Ob 9 pa bo v dvorani Ljudskega doma delavsko zborovanje, na katerem bo govoril minister n. r. dr. Andrej Gosar. ki nam je pridobil naše jugoslovanske sosialne zakone. Govoril bo tudi zastopnik Jugo-
KRANJ
Odkod sreskega načelnika. Te dni se poslavlja od Kranja sreski načelnik g. dr. Ogrin, ki je premeščen k banski upravi v Ljubljani.
Novi sreski načelnik. Te dni bo prevzel mesto sreskega načelnika \ Kranju dosedanji sreski načelnik v Logatcu g. Gregorin. Kot znano je bil naš novi načelnik na vseh dosedanjih mestih zelo priljubljen zaradi svoje objektv-nosti in takta. Pozdravljamo njegov prihod in želimo, da bi v prid ljudstva dosegel mnogo uspehov s svojim delom meti nami.
40 urno češčenje sv. Reš. Telesa v Kranju se vrši v nedeljo >. marca, v ponedeljek -t. in torek 5. marca. Nsakokrat je popoldne ob 3 cerkveni govor. Zaključek evharistične tridnevni-ce je v torek popoldne ob 3 s pridigo in lita-nijami. .Sv. maše bodo te dni vsak dan ob 6, 7, 8. 9 in 10.
Dela pri ureditvi ceste mimo Delavskega doma so se spet pričela. Kakor čujemo, Delavski doni tam ne bo gradil pritlične stavbe, kakor je bilo projektirano, ampak se bo pokrila velika klet z. betonsko ploščo in se bo napravila čedna ograja. Zaradi posredovanja mestne občine in z njeno pomočjo se bo prostor pred Delavskim domom primerno uredil.
Pomočniški izpiti. Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča svoje člane, da se vrše pomočniški izpiti dne 4. aprila t. 1. Prijave je treba poslati najkasneje do 4. marca Združenju.
slovanske strokovne zveze iz Ljubljane. Zborovanje bo zelo važno za vse naše delavstvo, ki se ga bo gotovo v velikem številu udeležilo. Popoldne ob 4 pa bo v Ljudskem domu slavnostna delavska predstava socialne drame „Boštjan iz predmestja". Naj ta dan pripomore našemu kranjskemu delovnemu ljudstvu, med katerega spadajo tudi kmetje z dežele, da postane zavednejše ter da nastopi rešivno pot iz sedanjih težkih razmer. Dolžnost vseh zavednih delavcev in delavk pa je, da na kranjsko zborovanje pripeljejo tudi omahljivce in nezavedne. 19. marec naj bo za Kranj in okolico manifestacija delavske zavednosti in moči delavskih rok. s katero bo moral začeti računati tudi kapital. Ta dan naj bo storjen prvi korak k zboljšanju naših delavskih razmer! —
Za sv. Jožefa izide tudi posebna delavska priloga za Gorenjca. Sodelovali bodo najboljši slovenski soc. delavci, n. pr. minister n. r. Josip Gostinčar, univ. profesor dr. A. Gosar in drugi. Obravnavali bomo vse pereče zadeve kranjskega delavstva. Delavstvo na to prilogo že danes opozarjamo.
Občni zbor gasilske župe v Kranju se je vršil v nedeljo 24. t. ni. Udeležili so se ga tudi številni odličniki iz Kranja in okolice.
Zanimiva seja vodovodnega odbora. G. Tesu-rik nam je prinesel sledeče pojasnilo k našemu članku ..Zanimiva seja vodovodnega odbora", ki ga drage volje priobčil jemo:
Podpisani Josip Tesarik, vodovodni nadzornik v Kranju, prosim, da se v prihodnji štev. Gorenjca z ozirom na članek »Zanimiva seja vodovodnega odbora", ki je bil objavljen na str. 2. št. 5 dne t. februarja 1935, ponatisne sledeče pojasnilo: ^ članku se navaja kot moja novoletna nagrada znesek Din 5000. Res je, da sem oz. smo dobivali skupaj Din 3000, in sicer jaz 1500, pomožni monter Din 1000 in delovodja Din 500. Tej nagradi smo se nameščenci sporazumno na zadnji seji vodovodnega odbora dne 28. januarja t. I. v korist vodovodne blagajne prostovoljno odpovedali, dasiravno nam je svoj čas in brez naše prošnje vodovodni odbor to nagrado doviil.
Tudi debata o po meni dobavljenem instalacijskem materialu ni povsem točna. Stvar je bila vedno sledeča: Vsak naročnik hišne vodovodne napeljave si potrebni material po mojem seznamu lahko kjerkoli naroči sam, dogajalo se je pa dostikrat, da tak material, kakršnega je stranka sama pribavila, zlasti zapirači (ventili) in pipe, ni odgovarjal vodovodnim predpisom. Da obvarujem naročnika poznejše škode, je bila moja dolžnost, tak material zavrniti. Dobavo slabega materiala je bilo pripisati de-
loma kupcu, ki v tej stroki ni bil zadosti izvež-ban, na drugi strani pa prodajalcu-trgovcu, ki istotako ni posedoval potrebne izkušnje. Zato so nekateri naročniki prepustili dobavo takega materiala vodovodnemu odboru. Isti se z naročili materiala nikdar ni hotel pečati in sicer pred vsem, ker ni imel za to potrebnega denarja, niti potrebnega skladišča. Prepuščeno je bilo torej meni, da naročim tak material sarn. V tem slučaju sem nosil ne le popolno odgovornost za kakovost takega materiala, temveč tudi vse s tem naročilom združene stroške.
Zaradi mojega službenega položaju je bila moja kalkulacija zelo nizka, suj sem svoj trud, odgovornost in ker sem moral čakati na svoj založeni denar včasih po več mesecev, računal kvečjemu od 3 do 5 odst. Dobička torej ni bilo skoraj nobenega, če se pomisli, da vsak denarni zavod obrestuje vloge po 5 odst. Po meni dobavljeni material je bil sploh vedno nekaj cenejši, kar je bilo tudi v prid strankam, in to iz razloga, ker sem material kupoval pri vele-tvrdkah, s katerimi sem bil v kupčijskih zvezah že pred vojno.
Hvaležen sem odbornikom, ki so na seji sprožili to vprašanje, ki se je vsestransko razčistilo. Kajti glede na sklep meni ne bo treba naroče-vati materiala in ga plačevati iz mojega denarja.
Plačajte članarino! Sušeč je že tu, članarino pa je treba plačati vsaj do konca januarja. ("Mani J.\S to dobro vedo in zelo bodo stranki ustregli, če ne zamude z vplačilom. Brez denarja ni boja in prav gotovo tudi ne uspehu, organizacija pa bo letos res navezana samo na članarino in dobrotnike, ki cenijo njene zasluge. Tudi izključeni člani smejo plačati večjo ali manjšo članarino, kar brez sitnosti opravijo po poštni nakaznici. Novi člani se sprejemajo hvaležno, če se še kdo dobi, da ni že — razen izk! j učencev — član. Tudi zavednosti je treba in celo prav napredne zavednosti! To posebno velja tja do maja, pozneje bo itak vseeno.
Naše vrle gospodinje perejo perilo vedno le z Zlntoro.g-ov itn milom ali z Zlatorog-ovim ter-pentinovim milom: volnene in svilene stvari pa z Zlntorog-ovimi luskami, ker dobro vedo, da ima obilna, gosta in nežno bela pena Zlnto-rog-ovih izdelkov izredno čistilno moč. Dobrota Zlatorog-ovih izdelkov naše pridno gospodinje dobro poznajo in zato trdijo vsevprek: »Le Zla-torog milo da belo perilo!" Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo!
CERKLJE
..Burko o jezičnem dohtarju" in še kaj veselega bodo cerkljanski godbeniki pokazali na pustno nedeljo v dvorani Ljudskega doma ob 5 popoldne. Igra se seveda ne bo ponovila. Prav prisrčno se bo lahko vsak nasmejal, saj je sempatja tudi to potrebno, posebno dandanes. To bo cenejša in bolj poštena zabave, kot pa običajne norosti pustne nedelje. Ob tej priliki se bomo poslovili tudi od našega režiserja g. kaplana Ivana Casermana. ki takoj potem odide na svoje novo službeno mesto v Kam-
- Štev. 9
nik. Iz tega razloga bo tudi mladini težko braniti dostop v dvorano. Torej v nedeljo na svidenje v Ljudskem domu!
Tudi pri nas ne bomo ploha vlekli, saj je bilo ta predpust oklicanih kar 11 parov. Zgodil pa se je tudi redek slučaj, da je nevesta prav na dan, ko bi imela iti k poroki, šla k očetovemu pogrebu.
Grob. V sredo smo pokopali Štefana Čimžar-ja, Bendka iz Grada. Bil je prava kmečka korenina. Bog mu daj večni pokoj!
..Zakaj ljudje ne hodijo k predstavam v šolski dvorani?" — so dali zadnjič otrokom za šolsko nalogo. Otroci so bili baje zelo odkritosrčni — pač otroci. Če itua to povpraševanje namen zvedeti za želje ljudstva in se po teh željah tudi ravnati, je to vsekakor hvalevredno.
V šolski dvorani je imela krajevna organizacija JNS sestanek. Radi volitev seveda. Gosp. šolski upravitelj Josip Lupa j ne je utemeljeval neko kandidaturo kot najbolj pametno, treba je namreč človeka, ki bo razumel kmeta. Menda je kandidat v upanju še kar nekam prepričal svojih 27 poslušavcev — članov JNS — da to res drži. — Da je bil politično-strankarski sestanek v šolski dvorani, pa bo že menda v smislu zadnjega popravka v Gorenjcu in čl. ~iU o narodnih šolali, ki se glasi: Šolsko poslopje in šolsko dvorišče se ne sme za nič drugega uporabljati, kakor za šolo in za namene, ki so v skladu z običajnim smotrom narodne šole (čl. 1). Gotovo. Vprašamo samo to. če ni tudi velikonočno izpraševanje, torej ponavljanje katekizma, v skladu z običajnim smotrom narodne šole. Drugače si ne moremo misliti, zakaj se ista dvorana ne sme več uporabljati za ver-sko-nravne namene.
Popravke pa pri nas radi beremo, kar še katerega objavite.
TRŽIČ
Zgodovinski dogodek. Starejši Tržičani se ob pustnih dnevih radi spominjajo tegale dogodka, ki se je zgodil pred 47 leti. V Tržiču imamo že dolgo vrsto let ob pustnih dnevih v cerkvi 40 urno češčenje presv. R. T. Tako je bilo tudi že leta 1886, Živel je Janez B., usnjarski pomočnik s svojo ženo brez otrok, stanujoč v gorenjem koncu Tržiča. Zaposlen je bil pri tvrd-ki C. B. Mali v. On in njegova žena sta bila odločna nasprotnika vsega, kar je dišalo po veri. Žena je mnogokrat gledala ob petkih skozi okno. v rokah držala klobaso in kruh in se norčevala na ta način iz postn. Da je pri tem imel svoj del tudi alkohol, se samo po sebi razume. Na pustni ponedeljek omenjenega leta pa se zgodi nekaj, kar je močno presunilo vse, ki so poznali to zakonsko življenje. Usnjarji ?o imeli od pol osmih do osmih zjutraj zajutrk. Pri zajutrku reče omenjeni Janez proti svojim tovarišem: ..Katera črna s. .. pa je imel včeraj popoldne pridigo?'"* Nihče ne odgovori. Stavi drugo vprašanje: ..Katera črna s... bo imela pridigo danes popoldne?" Navzoči se spopieda-jo. ker jih je presunilo tuko vprašanje. Delovodju pa reče: „\eš kaj, Janez, tudi jaz nunam kdo ve koliko vere, ampak take besede so pa
Tedenske noolce
I. delavsko konzumno društvo je najsoiidnejši, najcenejši nabavni vir za vsakega konzumenta ?
Ali ast član te zadruge ?   —   Ali kupuješ vse g>ri z«iciv-*u£i ?
Lavtižar Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. God se na Gorenjskem v dobi turških vpadov.
Nadaljevanje
Izmed navadnega ljudstva so takrat obiskovali šolo še tisti, ki so želeli postati učitelji, pevci, grajski pisarji ali mežnarji. Iz starih listin sklepamo, da so bili imenovani kolikor toliko izobraženi, ker so podpisani kot priče pri pogodbah. — Knjige pa so bile takrat redka dragocenost, saj je bil tisk i/najden šele leta 1440. Vse so morali prepisovati na pergament. to je na lično ustrojeno tanko belo kožico mladih telet, koz ali jagnjet.
Poleg navedene izobrazbe je moral biti vsak vitez i/.vežban v jahanju, streljanju, borjenju, lovu in plavanju. Znati je moral sukati težki meč, metati bojno kopje* in krotiti konje. Pa tudi s postom in molitvijo se je moral pripravljati na viteški stan.
Ko so bili izpolnjeni vsi pogoji, je določil gospod graščak, da bo prejel Gašper na god prvega krščanskega viteza sv. Jurija dne 24. aprila 147J viteško dostojanstvo. Povabila je poslal tui razne strani prijateljem in znancem. Ker je bila kapela na Gutenbergu premajhna za toliko povabljenih gostov, se je dogovoril s kriškim vikarjem, naj bo slavnost v kriški cerkvi. Veliko veselje je zavladalo zaradi tega med občani. Vsak bi bil rad kaj storil v povišanje izrednega dneva. Čeprav so kmetje v mnogih drugih krajih kazali mržnjo do grajske gospode ter celo razmišljevali, na kak način bi se ji uprli, je bilo kriško ljudstvo kakor smo že povedali v skoraj prijateljski /vezi z Lambergarji na Gutenbergu. Zupan Grašič je /. mladino uredil vse priprave.  Posebno so se odli-
kovala dekleta, ki so v družbi z Leneo napletla veliko vencev in z njimi okrasila cerkev.
Prišel je sveti Jurij. Solnce je pošiljalo prijetno gorkoto na zemljo, narava je bila odeta s s pomladnim zelenjem in cvetjem. Povabljeni gostje do dohajali od vseh strani. Med zvonenjem in pokanjem topičev je prijahal ljubljanski škof Žiga grof l.amberg, brat gutenberškega graščaka in stric novega viteza Gašperja. Poleg škofa sta bila na konjih ljubljanski prost Nikolaj Operta in kranjski župnik, apostolski protonotar Prosper Karauli. Pred cerkvijo so se škofu poklonili sosedni župniki i/. 'Tržiča. Kovorju, Podbrezja. Na-klega. Preddvora in domači vikar iz Križev.
Preden nadaljujemo, bi radi kaj več povedali o prvem ljubljanskem škofu Lambergu.
Žiga grof l.amberg je bil rojen na Gutenbergu leta 1410. Oče mu je bil Jurij grof Lamberg, mali pa Sibila plemenita I )iet riclistein. Izmed H otrok je bil Žiga šesti. Ljudsko šolo je oibskoval v Kranju, v seučili.ško izobrazbo si je prisvojil v Bologni na Laškem ter postal duhovnik. Leta 1440 je bil župnik v Šmurtnu pri Kranju, kjer se je temeljito bavil z višjimi bogoslovnimi študijami. Iz Šiuartna je šel na Dunaj, postal dvorni kaplan in iniloščinar cesarja Friderika. Na Dunaju je dobil dobrega prijatelja Ene j a Silvija Piccolomi-nija, ki je bil cesarjev prvi svetovalec ter njegov glavni zaupnik v državnih zadevali. Enej S i I v i j je postal pozneje škof v Trstu in slednjič papež / imenom Pij II. On satu je posvetil Žigo v Rimu za prvega ljubljanskega škofa. Žiga je bil pobožen, učen. pa tudi precej strog cerkveni knez. Posebno vneto je priporočal bratovščine, /a geslo si je izbral dve besedi: ,.1'nus utruimpic" „Lden oboje",   lose pravi: Kot služabnik ('erkve
naj bi svetil z naukom in zgledom vsej škofiji. Kot služabnik cesarjev pa naj bi bil njegov zvest svetovalec. Veliko skrb je imel v Ljubljani s cerkvijo sv. Nikolaja, prastaro in revno, pripadajočo predmestni župniji sv. Petra. Le en duhovnik je bival takrat stalno pri njej ter opravljal božjo službo. In ta neznatna hiša božja je postala ško-fijska cerkev! Papež. Pij II. je podelil vsem verni kom. ki bi kaj darovali za njem) olepšavo, razne odpustke. Vendar se cerkev ni bistveno spremenila do leta 1704, ko so zgradili sedanjo stolnico.
Glavni znak pa so vtisnili Žigovemu vladiko-vanju turški boji. Vsa njegova skrb se je obračalo na to. da bi odvrnil od slovenskih pokrajin sovražne napade. Zato je bil imenovan /a komisarja pri nabiranju križarske vojske /oper Turke. Napravljal je posebne pobožno«t i s pridigami in procesijami, zbiral denar za vojne namene. Kadar je le mogel, je bil pri teh shodih bodisi na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem osebno navzoč. Njegovo v nanj ost bi krtitko opisali takole: Nekoliko podolgovat obraz, dolgi lasje in poti nosom na kratko pristriženi brki. (Glej kij) na vrtanji severni strani ljubljanske stolnic«'. Izklesal Iv. Pengov leta 1911.)
Pri dohodu škofa Žige so bili vsi povabljeni gostje z. družino z Gutenbergu zbrani pred kriško cerkvijo, Hiteli so škofu poljuboval roko. ko je stopil raz konja. Grof Jurij Lamberg je nosil slavnostno obleko cesarskega stotnika. Grofica Agne-za je imela črno svileno obleko, mali dve hčerki pa belo. Mlajši sin Krištof je bil v običajni plemiški opravi. Prav tako starejši sin Gašper, slav Ije-nec tistega dneva. Njemu so dali znamenja vite-šk»i časi i šele v cerkvi.
Štev. 9
• GORENJEC«
Stran 3
„SASA"
TOVARNA   KANDITOV   LN ČOKOLADE ČOKOLADNI BONBONI KANDITI VSEH VRST VAFELNI DESERTI
RAZNOVRSTNO PECIVO KEKSI
LECT I. T. D. CENJENIM TRGOVCEM SE PRIPOROČA DOMAČA    T   V   R   D   K A
„Saša", Kranj
Za neveste
vsa kuhinjska posoda, jedilno orodje, vse za gospodinjstvo
ranj
Velik popust
si ke, okvirji, ogledala,
steklenina, porcelan
■■—— ■—— i—
vseeno preveč!" Jane/, je utihnil. Medtem je bila ura osem in delo se je pričelo dalje, kakor po navadi. Pride ura deset. V cerkvi je ta čas slovesna sv. maša. Jane/ se zgrudi v delavnici. Tovariši mu priskočijo na pi >:;•>.'• in ga spravijo k zavesti. Počuti! se je spet zmožnega za delo ter je mirno delal dopoldne. Popoldne pride spet na delo. Ira bije tri. V cerkvi se prične pridiga. Janez spet omedli. Pokličejo zdravnika, kateri ga spravi k zavesti. Janez je bil trden in poprime spet za delo in dela do sedme ure zvečer. Delalo se je takrat do sedmih. Pride domov, stopi čez prag, pade in obleži ter postane tak. kakor je imenoval zjutraj pridigarje, ter ostai tak tudi na mrtvaškem odru. Pri Mallyju se vsedajo pomočniki in vajenci k večerji. Dekla prinese večerjo na mizo in sporočj- ..Janez je mrtev!'' Vse je pretreslo, kateri so imeli pred očmi celodnevne dogodke. To je ostalo v spominu še nekaterim živim pričam. Mrliška knjiga pa pravi: ..Jane/ B. je umrl, zadet od kapi, 15. febr. 1888."
Igra. V nedeljo 3. marca ob 8 zvečer priredi JSZ igrokaz ..Dve nevesti*'. Igra je zelo smešna, kakor nalašč zu pustno nedeljo. Namesto plesa in raznih drugih neslanosti se bodo pametni ljudje rajši odzvali temu vabilu.
„SIovenec" je v nedeljo 24. t. m. priobčil sle, dečo obžalovalno izjavo: ..Dne 4. januarja t. I. sem na občinski seji v razburjenju očital g. Iv. Majeršiču, občinskemu odborniku v Tržiču, da so on in njegovi tovariši zato izstopili iz občinskega odbora, ker niso hoteli priznati stanja sedanje Jugoslavije, odnosno da niso hoteli priznati Jugoslavije. Ker pa je ta očitek neresničen, ga obžalujem in izjavljam, da nisem imel nikakega namena žaliti gospoda Majeršiča ali njegovih tovarišev, in nimam najmanjšega razloga, da bi gospodu Majeršiču ali njegovim tovarišem kaj takega očital, Zato to moje obžalovanje objavljam ter se gospodu Ivanu Majeršiču zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. Markelj Franc. Tržič." Tudi Jutro je prineslo to izjavo, samo s to razliko, da je bila previdno skrita med inserati.
Smrt. Pretekli teden je umrl Mežek Andrej. Bil je dolgoletni član našega gasilstva, zato so ga gasilci tudi spremili na zadnji poti. Njegovi domači so se pa spomnili ob tej priliki Vin-cencijeve konference z darom mesto venca na grob, zu kar jim bodo najbolj potrebni gotovo hvaležni. Izrekamo so/alje. njemu pa bodi lahka domača zemlja.
Na občnem zboru invalidov, ki se je vršil v nedeljo 17. t. m. v gostilni pri Ruechu, je bil izvoljen za predsednika tov. Miha Švegelj, ki je znan po svoji skromnosti, pridnosti in tudi previdnosti. Invalidi imajo v njegovo poštenost upravičeno zaupanje.
Pri podružnici Jadranske straže je bil izvoljen za predsednika g. Goršek, ravnatelj meščanske šole, za podpredsednika pa g. dr. Aha-čič Kozina. Občni zbor se je vršil 15. t. m. v meščanski šoli.
Mnogim ni dovolj prebiti v Našem domu samo nedeljske večere, tudi med tednom bi rudi kaj koristnega, zabavnega ali poučnega dobili tam. Tem je ustreženo s prosvetnimi večeri, ki so pa zadnjih par ponedeljkov žal izostali. Upamo, da nas bo prof. Mlakar ali kdo drugi v kratkem spet razveselil s svojim predavanjem.
Ali pride rešitev? Prosvetna oblast ima odločati tudi o zadevi našega kraja, ki ni za javnost, /ato pa toliko bolj težko pričakujemo nujne rešitve. Gre za vzgojo naših otrok in bo vsako odlašanje rešitve v kvar mladine.
SELCA
Igra. Narodna prosveta v Selcih priredi v nedeljo, dne 5. marca 1935 ob 3 popoldne in na pustni torek ob 8 zvečer dve lepi igra, in sicer Gogoljevo ..Zenitev" in Vodopivčevo spevoigro .Srce in denar". Za obe igri vlada veliko zanimanje, saj sta kakor nalašč za predpustni čas. Vstopnina običajna.   Pričnemo točno!
BESNICA
Igra. Naša gasilska četa je uprizorila v nedeljo zvečer igro ...Matiček se ženi", ki je prav dobro izpadla in je bila dvorana vsa zasedena. Bilo je dovolj smeha. Igra se bo ponovila v nedeljo 5 t. m. zvečer ob 8.
ZG. PIRNICE Duhovne vaje.
Ko se predramljajo posamezniki iz spanja, ne vidijo dobro. To pot so se namreč vrgli nekateri omejenci na naše fante, ker so brez ozira na razne šikune zavestno v obilnem številu sle-
dili duhovnim vajam. Fantje se seveda takih zahrbtnih napadov ne boje.
Ljudsko igro ..Deseti brat" boste videli na odru Cekvcn. doma v Smledniku v nedeljo 3. marca popoldne takoj po kršč. nauku. Priredi jo Bdeči križ. Ker je predstava res zanimiva, ne zamudite izredne prilike.
KRIŽE
Sledeči dopis glede duhovnih vaj smo prejeli že za prejšnjo številko Gorenjca, a ker ga radi pomanjkanju prostora nismo priobčili, ga objavljamo v današnji številki.
Duhovne vaje za može in iante smo imeli od 9. do 14. februarja. Vodil jih je znani govornik g. Pohar, superior Misijonišča v Grobljah. -Udeležilo se jih je nad 2 tretjini mož in fantov, fantov še več kakor mož. Sv. obhajil je bilo okrog 10iX). Govori so bili res stvarni, globoki in so poslušavce kar osvojili. Bog daj vsem vztrajnosti v boju za kraljestvo božje in rešitev naših duš, siij so bile duhovne vaje obenem tudi priprava za evharistični kongres.
ŠENČUR
Gibanje Bojevnikov. V nedeljo so imeli bojevniki oljčni zbor. na katerem je bil /a predsedniku vnovič izvoljen g. Okorn, ali ker se je odpovedal tej funkciji, je bil v drugič izbran za predsednika dosedanji tajnik g. Sleme, tajniško mesto pa je prevzel g. Okorn. Ostali odbor je ostal pri dosedanjih funkcijah. Na zboru so bila sprejeta tudi nova pravila Boja.
PREDDVOR
Gasilci v Preddvoru so pokazali večjo delavnost. Mesto običajne vsakoletne veselice so že sklenili, da letos priredijo tombolo, kar mi toplo pozdravimo, da ne bo plesa in plehke zabave. Imeli so v januarju dobro uspeli občni zbor, kjer je bilo sklenjeno, da bodo zgradili nov gasilski dom, ker sedanji ne ustreza njih potrebam. Le potreben svet jim dela velike preglavice. Želeti bi bilo, da bi pri tem priskočila občina na pomoč. Obetajo, da bo glavni dobitek na tomboli tak, da bo vsakdo tistikrat prihitel v Preddvor. Cas in vse ostalo bomo že poročali.
PODBREZJE
Igra. Na pustno nedeljo priredimo v korist sadjarske podružnice v Podbrezjah igro „Ve-lika repatica". Začetek točno ob pol 4, v vednost vsem, da ne bo spet kakih zamud, kakor zadnjikrat. Obisk toplo priporočamo, saj poleg zabave, ki jo igra nudi, s tem podprete tudi eno naših gospodarskih društev. Igra se ne bo ponovila.
BREG PRI STRA2IŠCU
Igra. Prostovoljna gasilska četa na Bregu pri Kranju uprizori v soboto 9. marca ob 7 zvečer in v nedeljo 10. marca ob 3 popoldne v Šmartinskem domu ljudsko igro „Carski sel". Pridite!
NAKLO
Dramatični odsek. Prostovoljno gasilsko dr. je v smislu pravil osnovalo dramatični odsek z namenom, da k že zvežbanim igravcem pritegne še nove, sveže moči. Priglasilo se jih je lepo število. Odseku predseduje mizar Jože Voglar iz Nakla, ki ga poznamo že iz naših iger kot jako spretnega in simpatičnega igravca. Odseku želimo mnogo uspehov.
Nova igra. Za pustno nedeljo popoldne ob 3 in za pustni torek zvečer ob pol 8 nam dramatični odsek oripravlja veselo presenečenje. Na oder pride nova izvirna veseloigra v treh de-njih ..Razočarani svatje"; to bo sploh krstna predstava veseloigre. Vsebina je polna zdravega neprisiljenega humorja. Vloge so menda posrečeno razdeljene. Smo res radovedni. Dozdaj še nismo bili v naših igruvcih razočarani, upamo, da tudi to pot ne bomo. Tako, razočaranje bo le na odru.
VODICE
Igra. V nedeljo 3. marca prirede bojevniki v Domu ob 5 popoldne krasno ljudsko igro ..Domen" Ves dohodek je namenjen za popravo spomenika padlim žrtvam. V igri nastopijo najboljši in izbrani igravci, zato je uspeli zagotovljen.
Druga igra. V nedeljo 10. marca bomo igrali v vodiškem Domu ..Slehernika" po dr. Po-gačnikovi priredbi. Skoraj pol tisočletja stara svetovna mistična igra je imela tudi v sedanjem času povsod velik uspeh.
Za volitve v skupščino je veliko zanimanje. Okrog 40 reklamacij izpričuje natančnost naših volivnih imenikov.
sKOFJA LOKA
Pokopali smo pretekli teden gospo Mrzlikar Marijo, po domače Grogcevo Micko. Bila je pravi original gorenjskega dekleta in matere. Zapušča dva sinova. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje.
Odbor za evharistični kongres je sklenil, da postavi v velikem tednu evharistični križ. Za-
radi prostora prevladuje mnenje za tisti nunski vogal na cesti, na novo, in stara cesta, ki gre proti Drmotu. Dalje je sklenjeno, da eno nedeljo v postu moli vsa fara križev pot na Ilribcu, kjer so nato slovesne večernice in molitev za uspeh kongresa. V fari je za to veliko zanimanje, vse želi biti deležno.
..Sluga dveh gospodov" sc uprizori na pustno nedeljo na odru Društvenega doma. Ker se botre b a spet pošteno nasmejati, bomo dvorano napolnili. Menda ima glavno vlogo Viko. Kdo bi se ne veselil, kar poglej ga, kako se naredi nedolžnega, pa ti uide srneh. Na svidenje!
Občinske davščine z.n pokritje proračuna se bodo pobirale v obliki raznih trošarin, in sicer, kot je sedaj mnenje občinskega odbora, na porabo električnega toka in na konsum, kot sc je že lansko leto uvajalo in je banska uprava nato ukinila. Ker so pa sedaj občinske do-klade predvidene na 170 odst., pa banovina tako visokih ne pusti, zato bo dovolila uvesti trošarin -i na konsum, da bodi trošarine le 100 odst.
Ovseni kruh posebno priporoča sloviti župnik Kneipp. zato ga v našem kraju hočejo uvesti, ker jim je zdravje naroda v prvi vrsti mar. Do-sedaj se peče šele v nekaterih zavednih hišah.
Občinski proračun je bil na od borovi seji sprejet; izka/uje izdatkov Din 549.850, med kateri znesek je določeno za plače uslužbencev Din 78.MM), šolske sestre, ki oskrbujejo mestne uboge v ubožnici in za katere prosijo po okraju, so na zahtevo občinske Uprave znižali: plačo od 2~0 Din mesečno na 200 Din. Vsa čast v odst mi sester za njihovo požrtvovalnost, občinski upravi pa v premislek, ker so jim tako /n:/ li že itak malenkostno plačo; kje bi se dobile za tako plačilo nadomestne moči! Dalje je BApačna postavka nagrade in doklade, ker mislimo, da taki možje v občinski upravi vsaj zmorejo preračunati, koliko bo izdatkov na vseh plačah, in ni potreba teh dodatkov. Med izdatki za narodno piosveto, ki znašajo skupno Din 507.08", se je na predlog g. učitelja De-beljuka povišala postavka za podporo sokolski Četi (»d Din 100 na 1000, čeravno so drugi poudarjali, da taka ugledna in zu ljudsko prosveto koristna organizacija teh malenkostnih podpor ne bo sprejela. Za predlog je glasovalo 8 odbornikov proti istotako 8, tako je potem predsednik g. Šink odloči ..za". Podpora mestni godbi 200 Din se je na predlog g. Ogri-na zvišala na 500 Din. Za dobrod. društva, posebno za Vincencij. konferenco, ni v proračunu nobene postavke, čeravno ta organizacija s svojimi podporami prevzema precejšnje breme občini. Prispevek dekliški šoli za kurjavo se je hotel od občinske uprave znižati za 500 Din, na protest g. Planine pa je ostalo pri lanskem znesku 5500 Din. Toliko torej stane dekliška osnovna in meščanska šola občino, nasproti pa deška šola Din 301.087. Zato bi bilo naravnost krivično znižati ta prispevek. Izdatki ubožuega sklada so se znižali pri postavki za vzdrževanje ubožcev v ubožnici zaradi tega, ker se je plača sestram prenesla v občinski proračun in izločil izdatek za luč in kurjavo ter se napravila posebna postavka; zato se je znižala omenjena postavka od Din 40.000 na 21.000. Povišala se je podpora občinskim ubogim od lanskih Din 24.000 na 40.000. Vseh izdatkov je Din 77.000. Ker ima ubožni sklad malenkostne dohodke, prispeva občina v sklad Din 60.910.
Nasprotno pa izkazuje proračun 225.942 Din dohodkov. Trošarina na vino po Din 150 na 100 litrov znese Din 90.000, na pivo in žgane pijače po Din 20.00, trošarina na užitnimi, in sicer na govedo nad 1 leto Din 20, uspeh Din 10.000. pod t leto Din 8. skupaj Din 5200, prašiči po 12 Din, skupaj Din 5600, dalje pride precej od pasje takse po 100 Din, skupaj 7000 Din. Na klavnini dobi občina 30.000, od najemnine poslopij 14.000 Din. Kljub tem dohodkom pa bo treba kriti velik primanjkljaj z dokladami na državne davke, in je lansko leto imela 150 odst, doklade, letos pa niti te visoke doklade ne bodo krile in bo treba zvišati doklado na 170 odst. Opozicija je predlagala občinsko trošarini) na porabo električnega toka in na vodovod, s čemer bi dosegli, da bi bile doklade le 100 odst., kar bi bilo gotovo pravičnejše razdeljeno, ker bi plačevali tisti, ki imajo razne ugodnosti. Občinska uprava je izjavila, da se bo obrnila na bana, ki naj z večjo podporo za šolo pomaga znižati naše neznosne doklade. Kakšen bo uspeh, bomo poročali.
MAVČIČE
Sava nagajivka. Naša fara, ki je bila prej oblina zase, pripada sedaj k občiui Trboje, s čemer bi bili kar /udovoljni, ako iris ne bi ločila ta nagajiva Sava, ki nam dela ob velikem naraščanju precej težav, n. pr. preteklo leto, ko smo imeli 16. decembra vojaško prisego, smo morali zaradi velike votle na Smlednik ali na Kranj, ki sta dve uri daleč. Samo dva junaška fanta stn se podala čez valove narasle Save v Pralah. • - v^I^r-c v^^v^n  s. v\
' * "•- ", sicer pa se ne podajamo radi v smrtno nevarnost, kakor so na primer ne-davno napravili cigani, ki so vzeli brez dovoljenja brodarjev čoln in se podali čez vodo na trbojsko stran. Ker pa niso znali krmariti, jih je pa hotela Suva odnesti s seboj v južne kraje. K sreči je pa še nekaj jezu nad trbojskim mlinom in so rajši ostali še nekaj časa pri nas. Čeprav vsi mokri, so se podali čez jez v Trboje in tum izprosili drugo obleko, ker bi v tem mrazu ne bilo prijetno imeti na sebi tako mrzle obkladke. Zato je pri nas še vedno v veljavi tista narodna pesem, ki pravi: Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš, čez Savco v vas hodi... Zato (namreč ne zaradi ciganov) bi mi radi videli kmalu nov most, da bomo
• lahko šii na našo občino. Ce bodo pa spet kake volitve, ni ravno treba mostu, saj smo vajeni, da nas pridejo z avtom iskat. Ako pa ta župan ne bo imel denarja, bomo kar čez Savo volili, kakor bo pač kdo navdušen in kakršne bodo pač volitve, saj zadnje čase so nekateri kar doma za pečjo volili, pa se jim je zdelo, da je kar dobro.
VELESOVO
Lepa reč! Te dni je neki šolarček kar trosil denar med šolarčke. Kje je denar iztaknil. se še ne ve. Baje pa so hlače zelo trpele. Prav bi bilo, da bi starši otrok, ki so denar prejeli, vrnili zneske, ko se ugotovi, čegav je denar.
Tudi v zakristiji se junaki dneva upajo pretakniti vse, nato pa se izgovarjajo drug na drugega. Upati pa je, da bodo starši napravili red.
Oh, te srake! Še ključi v cerkvenih vratih so jim všeč. Pred nedavnim časom je zmanjkal ključ mežnarijske sobe, to zimo spet dva ključa kuplanijske sobe, zdaj pa še za povrh ključ od porte. Dovolj je tega; vsaj zadnji ključ naj pride kmalu nazaj, sicer se lahko prigodi kaj neljubega, ker se ne bo dopustilo, da bi tudi tu „kdo" nosil krivdo drugih.
Vprašanje ljudske dvorane. Mladi rod je številen in od čusa do časa rabi zabave, pa tudi pouka. Oboje pa mora biti V prid mladine, za kar se moramo starejši pobrigati. Za sedaj moramo misliti na primerno dvorano, v kateri naj se zbira zlasti mladina v zimskem času. Na občnem zboru gasilske čete v Velesovem sta bi!a dva lahko izvedljiva predloga, kako jiriti najceneje in najhitreje do tako nujno potrebne dvorane. O tej potrebni stvari razmišljajmo in se razgovarjajmo, ko pa bo dozorel najboljši načrt, potem složno vsi Velesovci na delo!
Poseben kotiček
Kandidati
za narodno skupščino
„Jutro* poroča o številnih kandidatih za narodno skupščino. Kot poseben članek pa je posvetilo nekaterim gospodom, češ da so kandidati iz okolice Gorenjca in te gospode kar tudi kot dejstvo navaja. Seveda ne pozabi obenem tudi omenjati, da je eden od njih podpisal celo Zebotovo kandidatno listo za senat. O sestanku v Narodnem domu. ki ga je imel dr. Kramar s peščico JNS pristašev, ta list nič točnejšega ne poroča, čeprav je znano, da so ti gospodje kar naprej kandidati za vse mogoče volitve, in čim bolj se jih narod otepa, tem bolj se vsiljujejo. — O Judih pravimo: „die lastige VVanze". Ce so stenice preveč sitne, jih je treba popariti s kropom ali poštupati s flitom...
Niste kandidat? Pred vladnimi vrati v Bel-gradu se je te dni kar dva dopoldneva zaporedoma gnetlo ogromno število gospodov, ki so bili vsi vendar enkrat ene skupne misli: da bi bili določeni za kandidate. Nervozno so hodili po obširnih dvoranah in čakali čisto po geslu: -Ima vremena." Po dveh dneh pa je pristopil med nje sluga in povedal: ..Gospodje kandidati danes ne bodo sprejeti." In so odšli. V dvorani pa je čakal še vedno neki gospod, ki ga sluga vpraša, zakaj ne odide. ..Nisem kandidat" — in je bil sprejet.
Sedanji narodni poslanec. Ko so narodni poslanci te dni zapuščali Belgrad, je eden izmed njih silil v prenapolnjen vagon tretjega razreda. Sprevodnik potnika ni poznal in mu je radi pomanjkanja prostora ponudil drugi razred. Potnik pa se je oprostil z besedami: „Potrebno je. da se streniramo za tretji razred!" Bil je narodni poslanec.
Kdor oglašuje
ta napreduje!
Stran 4 -
GODEšIC PRI ŠKOFJI LOKI
!Pra- v tukajšnji Prosi, gasilski četi se je pričelo zadnje čase veliko zanimanje za prosve-to. Ze lansko leto smo nastopili v Reteenh v Društvenem domu ter v Škofji Loki z zgodovinsko igro Jzdajuvec". ki je prav dobro izpadla. Ustanovili smo dramatični odsek pod predsedstvom Al. Novinca. Zadnji čas se pripravljamo na novo ..Burko o jezičnem dohtarja*, ki je izšla pravkar v Založbi ljudskih iger. Uprizorili jo bomo v nedeljo 3. marca ob "S popoldne v Betečah v Društvenem domu. Ta burka bo kakor nalašč za pustno nedeljo. Vloge so v dobrih rokah, radi česar upamo, da bo vsem gledavcem, ki se hočejo razvedriti in iz srca nasmejati, dobro ust regala.
Gospodarstvo
Za kmečko stanovsko zastopstvo
Ce bi torej tako zavest gojili za stanovsko prizadevanje, potem postane čisto razumljivo, da ni potrebno z zakonom še posebno poudariti pravico in delokrog zbornice, ker če bi imeli čisto navadno društvo uli zadrugo z vseskap-nim kmečkim programom in v njej vse kmete združeno kot enega moža. bi taka organizacija prav za prav bila že kmetijska zbornica, pa če je to z zakonom potrjeno ali ne, ker bi moč take organizacije bila tako zelo silna, da bi je nihče ne mogel prezreti. Torej ni glavno uzakonjenje zbornice, pač pa je potrebno, da se kmetje potrebe po enotni stanovski organizaciji zavedo in da imajo voljo sami si pomagati in skupno na enotni stanovski fronti nastopiti za svoje pravice in dobrobit. V takem slučaju bi končno uzakonjenje stanovskega zastopstva bila samo formalna zadev a.
Nekateri vidijo priliodnjost človeške družbe urejeno na stanovski podlagi; drugi hočejo imeti vse še bolj po starem načinu parlamentarizmu, drugi zopet vidijo rešitev v nekaki zmesi parlamentarizma in stanovskega sodelovanja,
I>a še ne vem koliko načrtov obstoja za >odo* ureditev človeške družbe. Jasno je pa z janes. da bo stanovstvo ijrralo vsekakor .eliko vlogo v bodoči ureditvi družbe in države. Mi se moramo tega jasno zavedati, da nas prilike ne bodo našle nepripravljene. Dosedaj se mi nismo zadosti brigali za stanovska vprašanja, ker ^rno vse preveč bili vpreženi v različne pojave, ki so nam pogled na to vprašanje motili, toda sedaj moramo na vso zadevo gledati Jako resno in bodimo pozorni na besede našega sociologa dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je pred desetletji napisal besede: „Mi stojimo na stališču stanovskih korporacij. Prepričani smo. da je brez njih gospodarski red nemogoč." (Socializem stran 95.) Ce se doslej nismo zanimali za bodočnost, se moramo sedaj resno za to zanimali, ker vsi znaki kažejo, da je stara doba na zatonu in nova vstaja pred nami. pa ta doba ne samorasla, ampak bo taka. kakršno bomo zgradili mi sodobniki.
Zato ni sedaj več čas. da bi stali samo ob strani in na ves razvoj ostali neza-jemljivi: na delo mora vsak v svojih razmerah in vsak po svojih močeh. Nova doba bo postavljena na temelje, ki jih imamo mi v rokah, in čim več bo ustvarjalcev, tem trdnejši in zdravejši bo temelj. Res je. tla je naš delokrog glede na odločujočo možnost zelo majhen, toda v tem malem okolišu moremo pa zelo veliko zgraditi. ' Mi moramo v nas samih utrditi stanovsko samozavest in zavest potrebe po skupnem nastopu.
Da to dosežemo, je potrebno, da pri vsaki priliki dvigamo vero v  našo last-
-GOSENJEC'
Štev 9
no moč, v našo številičnost, in moramo biti prepričani, da jc naš stan med nai-častneišimi stanovi, na čeprav morda kdo viha svoj nos nad nami.
Vsepovsod moramo netiti žeijo po enotni kmečki stanovski organizaciji. Vedno in povsod moramo v v.sa kmečka za.-topslva postaviti samo prave kmete za zastopnike. Več moramo verovati svojim kmečkim zastopnikom, kot pa kakemu drugemu, ki sc* hoče vsiliti med njega in med nas. Vse prilike je treba i/rabiti, da pridemo kmetje in naše za-devščine do veljave (n. pr. kmetijski odbori po zak. o pospeševanju kmetijstva), .širiti moramo kmečki tisk in prav po-sebno še „Brazdo", ki je res samo kmečko glasilo.
Noben slučaj nas ne sine zapeljati, da bi iz kateregakoli vzroka pozabili na svoje stanovsko vprašanje, ker je prav to v nastopajoči dobi najvažnejše vprašanje in nas more morebitna abstinenca ob svojem času hudo kaznovati, toda tedaj bo prepozno!
Doslej se je sicer delalo tudi za kmeta, zadnja leta pa brez nas, ali le v okviru, kolikor je pač to delo služilo tudi v druge namene; od sedaj pa moramo naše stanovsko vprašanje postaviti na ugotovitev, da je naš kmečki stan osredje naroda in njegov najštevilnejši tvorec, ki naj ima za!.) pripadajoče pravice, na drugi strani pa mirno in hladnokrvno prevzema nase tudi bremena.
Mi v svoji samozavesti odklanjamo, da bi se za nas delalo brez nas, pa zato tudi drugim stanovom priznavamo, da morajo o svojih vprašanjih sami soustvarjati. Prepričani smo. da stanovske organizacije same na sebi s¿ ne vodijo v razredne boje med posameznimi stanovi, nasprotno smo prepričani, da bi na stanovski podlagi mogli ustvariti za vse stanove primerne prilike zu uresničevanje mirnega soživetja. kolikor ga je pač na svetu mogoče ustvariti.
Prepričani smo. da ima papež Pij XI. popolnoma prav. ko pravi v svoji znani okrožnici Quadragesimo anuo: „S pomočjo milosti božje je usoda človeške družbe v naših rekah." Mi smo pripravljeni, da pomagamo graditi pravičnejšo družbo za vse stanove, kot pa je bila dosedanja ureditev človeške družbe.
Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstr. poštne hranilnice \ Ljubljani naznanja vsem članom in interesentom, da je akcija za izplačilo v iog nekoliko zastala, ker je treba počakati proračunske debate v parlamentu, ki se bo vršila v juniju t. I., ko se bo novo izvoljena  narodna skupščina sestala.
Ali dobimo novo zadrugo? Zadnje dni krožijo po Kranju senzacionalne govorice. Mali tr-govci se baje nameravajo organizirati in ustanoviti lastno nabavno zadrugo, ker so zlasti mali trgovci siti \ elekapitul istične diktature ter si zato hočejo s;uni pomagati. Mnogokrat se slišijo pritožbe nad engrosiste. ki na eni strani zahtevajo, da mali trgovci kupujejo pri njih. na drugi strani pa sami v svojih prodajalnah konkurirajo malim trgovcem, ki so razmeroma precej obdavčeni. Engros trgovine ne bi \ nobenem slučaju smele voditi podrobnih trgovin, radi česar je umevno, da so mali trgovci prisiljeni organizirati lastno nabavno zadrugo, kakor so to storili v drugih mestih, in se take zadruge, če so dobro vodene, zelo dobro obnesejo. Pozdravljamo vsako novost, ki bi bila koristna malim trgovcem in obrtnikom. — Te vesti izhajajo i/ krogov malih trgovcev in jih za enkrat prinašamo le kot kronisti.
Žitni trg. (ene pšenici *e še naprej dvigajo, prav tako cene moki. ker mlini ne dobijo zadostne količine pšenice. Kupčije s koruzo so slabe. Računalo *e je s precejšnjim izvozom v Astrijo in ("'ehoslovaŠko, vendar se upanje ni izpolnilo.
Krompir. Sezija se je pričela. — Za jedilni krompir ni povpraševanju, vendar je pa zelo živahno povpraševanje za semenskim krompirjem, (ene so zelo nestalne. Na štajerskem imajo še vse blago producenti v rokah, ker v jeseni radi hudi' konkurence niso nič prodali. Prav tako mi v  Slavoniji  velike količine krompirja.
Zajamčeno nepremot -Ijivi'   (ena  Din 1-50.
Za dame in gospode. Zdaj, ko je suknja pretežka, pride v poštev veterni jopič. Zlasti /a deževne dni zelo pripravno.   -   Priporoča se
Albin Jazbec
Kranj
Inujvečja trgovina / i/-!gotov Ijenimi oblekami [na Gorenjskem. Istotam vsakovrstno   blago za obleke,   perilo   in klobuki itd.
Usnjarska in čevljarska zadruga
ftund
r.?. aro. j. v J?f/ču
priporoča sledeče lastne in z<\U>
najcenejše izdelke:
ovci ne v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike. Doks, ševro, juhtovim galanterijsko usnje itd. Ob-ščite nas!
Rl 91 LI OGLASI
Za vsako besedo v mahn oglasih sp pla<:3 0-50 D. Najmanjši znese* ie 61).
Knjigoveškega  mojstra  sprejmemo  takoj. Ponudbe na Tiskovno društvo v Kranju.
Otomane, divnrte. modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik. v hiši g. F. Ažmana.
Star baker, medenino in cink pločevino kupuje ..Kovina", Kranj.
Spalnico, dobro ohranjeno, prodam po zelo nizki ceni.   Naslov v upravi lista.
Za trgovino z mešanim blagom vzamem v najem primeren prostor na prometnem kraju. Ponudbe na upravo pod .Sigurnost".
TUDI TO JE MOGOČE,
da dobite pri meni po nizki ceni, a dobro izdelane vse vrste čevljev, kakor smučarje, gojzarje, škornje, in vse ostale po modnih vzorcih izdelane čevlje. Dela izvršujem točno po meri.
JANKO PERČIČ
čevljar  - RUPA 10 PRI KRANJU
Samo Din 143#
Ženini in neveste!
PRSTANE in razna darila dobite po najugodnejši ceni le pri znani tvrdki
8. RANGUS, zlatar, aranj
Prva zlatarska delavnica na Gorenjskem
Sprejemajo se popravila Kupujem staro zlato in srebro!
Velika izbira pasov za narodno nošo. Izdelam jih po želji.
ZA VAŠE MALE
Poskrbeli smo, da bodo tudi zduj v času krize Vaši malčki čedno in poceni oblečeni. Ne moremo na tem mestu vsega napisati, zato pridite in na lastne oči se boste prepričali, da smo najcenejši. Prav vljudno se priporoča največja trgovina z izgo-tovlj. obl.  na Gorenjskem
Hibi« Jazbec
V KRANJU Velika   izbira klobukov, blaga    za    obleke, srajc, kravat in drugega.
Št.995. Elegantna KROM zapestna ura s finun ptav;m svtearsk m Anker kolesjem, v kamnita tekoča
Din 143 —
Št. 996. Ista s svetlečim kazalnikom in kazalci Din 154'—
Št. 912. Žepna ura Anrer Rerru ntoir. pravi švicarski stroj, lepo ohišje, zelo dobra Din 35*—
Št. 913. Ut* z r-dium svetlobnem kazalnikom >n kaz.dc'       Din %5 —
Triletno pismeno nnistvo. N'k..k riziko.
Zani«?n'avn dovoltena, tudi se vrne denar.
Cenik zastonj in nošt.iine prosto.
H. Suttner, Ljubljana 9
L.2Stra protokohrana tovarna ur v Švici.
Pozor!
Priboljšek za pustne dni!
Po znižanih cenah dobite pri meni Hno snho meso kg Din 14.—. fino topljeno mast za pustne krofe kg Din 15.—, svinjsko pečenko, slanino kg Din 12.—, mrežno pečenko kg Din 16.—. — Priporoča se
jamnik Franc
MESAR IN PREKAJEVALEČ
KAM IIITIš?
Ker najlepše in najcenejše ti napravi vse pohištvo po modernih vzorcih in po tvoji želji domača tvrdka
Zupančič Josip
mizar — PRIMSKOVO PRI KRANJU
Vedno imam vse v zalogi. Vsak naj se pred nakupom prepriča o ceni in kvaliteti!
—— —— mi mu
Novo kolo!
Vi  hočete za  spomlad   novo  kolo,   dobite  ga po izredno nizki   ceni  le  pri znani tvrdki
IVAN BITENC - KRANJ
trgovina koles in splošno kljcčavničarstvo
Isto tam Vam napravimo štedilnike, vrtne ograje i. t. d. Vsak. kdor le enkrat kupi v naši trgovini, ostane stalni odjemalec.
Trgovina: Vidovdanska 31 (poleg gimnazije)
Delavnica: Gasilski trg 7 (pod vel bo m)
¡1'
i pasom i mm«
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hrgnilng "loge se obrestujejo po   dogovoru in se izplačujejo  vsak čas brez napovedi.
Hrnrviine vioge se obrestujejo najugodneje.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiskn Tiekarrir- Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernife.
SXF