številka 15 • leto XXXIX • cena 40 din__________________________________________CeUe, 18. aprila 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Ko sonce nekoliko močneje posije in se narava prične prebujati, prinesemo s podstrešja tudi svoja kolesa. Žal pa
prenekaterikrat ugotovimo, da smo pozabili na tisto, kar bi morali storiti že takrat, ko seje kolesarska sezona končala
- na popravilo. Tako spravimo mehanike koles v zadrego, včasih tudi v slabo voljo, saj je dela res preveč. Vinko
Završnik iz Celja je moral na zimo odpustiti dva delavca, ker ni bilo dela, sedaj pa stranke naroča, saj bi sicer bil
skladišni prostor premajhen za čakajoče. Sedaj je treba čakati na popravilo nekaj več kot teden, pričakuje pa, da bo
navai v naslednjih dneh še večji.	EDI MASNEC
Velenjčani v nedeljo
za samoprispevek
v nedeljo, 21. aprila bodo
Velenjčani na referendumu
glasovali o uvedbi 4. samopri-
spevka. Zbori krajanov po po-
sameznih krajevnih skupno-
stih so pokazali, da krajanom
ni vseeno, kaj bodo s tako
pranim denarjem naredili.
Veliko je bilo razprav o pro-
gramih posameznih krajev-
nih skupnosti in zapišemo
lahko, da so Velenjčani tokrat
v programe uvrstili takšne
naložbe, ki so za nadaljnji raz-
voj krajev potrebne.
Držali so se tudi dogovoije-
»le usmeritve, da tako zbrane-
ga denaija ne bodo namenili za
naložbe, ki bi, ko bodo dokon-
čane, dodatno obremenjevale
splošno porabo. Pri pripravi
programov pa so tokrat tudi
P^ili, da so zastavili samo
'^šne cilje, ki bodo glede na
Zbrana sredstva tudi izvedljivi,
^^ato so se tudi odpovedali iz-
padnji primarnega omrežja za
kabelsko televizijo, ker bi bila
Naložba znatno predraga.
Odločitev ni nepomembna,
^er se je ob vseh dosedaryih
?Diraryih samoprispevka doga-
j^o, da so ostale posamezne
^ožbe neuresničene, ker je
^.''^anjkalo denarja. Napoveda-
« uspeh referenduma bi bilo
Pfeuranjeno, vendar je le-treba
Poudariti, da tokrat ne gre za
referendum, temveč
^ šestindvajset referendu-
mov, ki so jih Velenjčani razpi-
si v krajevnih skupnostih in
možnosti za uspeh so gotovo
večje. Res je sicer, da so Ve-
lenjčani tako kot drugi občani
in delavci na Celjskem že obre-
menjeni s številnimi podraži-
tvami in družbeni in osebni
standard še vedno pada, ven-
dar bodo lahko rešili številne
komunalne in cestne proble-
me le s sredstvi samoprispev-
ka, ker jim potrebnega denaija
ne more zagotoviti nihče drug.
V. E.
Javna radiiska
oddala na
Prevallah
z naslednjo javno radij-
sko, ki jo naše urednišvo
pripravlja skupaj s Kovi-
notehno, bomo segli preko
običajnih regionalnih me-
ja. Kovinotehna namreč
jutri odpira na Prevaljah
nov prodajni center. Za
krajane pa bomo ob tej
priložnosti pripravili v
njihovem Družbenem do-
mu prireditev na kateri
bodo sodelovali: Alpski
kvintet, Oto Pestner, Vin-
ko Šimek, ansambel Glo-
bus, Duo Kora, Mešani
pevski zbor Kovinotehna
ter harmonikarja Milč
Stegu in Slavko Verbič.
Poti in stran poti
delavčevega oddiiia
Kje, kako in po kakšnih
cenah bomo dopustovali
med letnimi počitnicami, so
le tri od bistvenih vprašanj,
na katera skušamo odgovo-
riti v temi tedna.
Počitnice so pred durmi. Še
vedno velika večina želi pre-
živeti dopust na morju ali v
hribih v glavni sezoni, če-
prav je že nekaj let na dlani,
da bi počitnikovanje v pred
ali poseženi delavca manj
udarilo po žepu, da bi bil za-
to oddih lahko za nekaj dni
celo daljši in tudi mirnejši.
Glavni razlog za odločitve le-
tovanj v glavni sezoni so brž-
čas šoloobvezni otroci, zara-
di katerih se tudi večina de-
lavcev sploh odloči za do-
pust. Ker so cene v agencij-
skih ponudbah okvirno take,
da bo morala 4-članska dru-
žina za počitnice pripraviti
sto tisoč dinarjev in več, je
začel ponovno oživljati tako-
imenovani »sindikalni turi-
zem*. Tako vsaj skozi to
okno naše morje ne bo le pri-
vilegij za tuje goste. V večini
kolektivov so zato letos tudi
povečali regrese za letni do-
pust Čeprav se na drugi
strani odpira dilema, na ka-
tero so strokovnjaki še pred
leti tako goreče prisegali,
češ, da od enotedenskega
dopusta nimamo skoraj nič
in da zna biti celo silno napo-
ren, se bo veliko delavcev in
njihovih družin odločalo
prav za tak čas dopusta.
Za delovne kolektive na
Celjskem smemo reči, da se
trudijo »poslati* na letova-
rjje čimveč svojih delavcev
in da zato po svojih močeh in
zmožnostih skrbijo za lastne
počitniške kapacitete. Pone-
kod ponujeno delavcem še
dodatne regrese, obročno
odplačevanje in izmenjavo
počitniških zmogljivosti. Če
bi zaživele počitniške skup-
nosti, ki so kot dobra zasno-
va ostale zgolj na papirju, bi
lahko bolj zagotovo ugotav-
ljali, daje za oddih in dopust
delavcev dobro poskrbljeno.
Predvsem pa gr^ počitniške
skupnosti gledati dolgoroč-
no, ne samo skozi združeva-
ne obstoječih počitniških
zmogljivosti, ampak skozi
združevatije sredstev za iz-
gradnjo novih in za skupen
nastop na turističnih borzah.
Tu smo torej še šibki in
kratkovidni. Marsikaj bo po-
trebno spremeniti tudi pri
razdeljevanju regresov za le-
tovanje, pri čemer nikakor
ne gre pozabljati na sprejeta
sindikalna stališča. Po njih
naj bi polovico sredstev na-
menjenih za regres razdelili
vsem delavcem enako, preo-
stalo pa glede na gmotni in
socialni položaj delavca in
njegove družine, glede na
zdravstveno stanje, delovne
razmere in delovne dosežke.
Kako nam to uspeva v de-
lovnih organizacijah na Celj-
skem, ugotavljamo na 3.
strani.
MATEJA POD JE D
^Praznično preil praznikom
na Stranicah
^Leteče uredništvo v ustni časopis No-
vega tednika v tem kraju. Stran 12.
Jagrova In Malec državna prvaka ter
nova rekorderla
Imeniten uspeh celjskih strelcev na državnem prvenstvu.
Stran 16.
Naša beseda vse boU odsev dela mladih
Dobre ocene letošnje prireditve v celjski občini. Zatajile
pa so osnovne šole. Stran 8.
Pfiiadosti v pozdrav
štafeta mladosti na našem območju
Zvezno štafeto mladosti
bodo mladinci našega ob-
močja sprejeli jutri in s pre-
kinitvami bo ostala med
mladino celjskega območja
vse do ponedeljka, ko jo bo-
do Šmarčani predali vrstni-
kom iz SR Hrvaške.
Prehodu zvezne štafete po
vseh osmih oblinah našega
območja je skupno to, da so
se mladi povsod potrudili
pripraviti štafeti ker najbolj
topel in prisrčen sprejem ter
njen prihod popestriti s šte-
vilnimi spremljajočimi de-
javnostmi. Tako bodo v vseh
občinah tiste pol ure, kolikor
bo štafeta v poprečju ostala v
vsaki občini, s spremljajoči-
mi športnimi in kulturnimi
prireditvami raztegnili sko-
r£yda na ves dan.
Mladinci so se letos odloči-
li, da jubiljeno štafeto čim-
bolj približajo vsem delov-
nim ljudem in mladim v
združenem delu. V petek bo-
do mozirski mladinci pri-
pravili osrednjo slovesnost
ob sprejemu štafete mladosti
pred delovno organizacijo
Smreka v Gornjem gradu,
velenjski mladinci pa jo bo-
do ponesli po vseh delovnih
obratih Gorenja in pred to
delovno organizacijo pripra-
vili tudi osrednjo prireditev.
V soboto bo štafeta najprej
obiskala združeno delo ko-
njiške občine, glavni nosilci
štafete bodo mladi iz Konu-
sa, ki jo bodo ponesli v tozd
Coterm, nato pa mimo Ko-
stroja, Kongrada in Elektro
radia. V šentjurski, laški,
celjski in žalski občini šta-
fete ne bodo ponesli med de-
lavce, ker v soboto ni delov-
ni dan. Spet pa bodo mladin-
ci ponesli štafeto v delovne
organizacije v ponedeljek,
ko jo bodo Šmarčani spreje-
li ob delovnih strojih in sicer
delavci Dekorja in Metke v
Kozjem.
Veliko spremljžgočih pri-
reditev ob zvezni štafeti mla-
dosti so v letošnjem letu pri-
pravili mladinci iz našega
območja. Ena izmed njih so
lokalne štafete; v velenjski
občini so jo pripravili pla-
ninci, ki jo danes nosijo po
Šaleški magistrali, v žalski
pa so mladinci pripravili dve
lokalni štafeti, ki ju bodo po-
nesli po vseh krajevnih
skupnostih. Prav tako pa bo-
do lokalno štafeto nosili tudi
mladinci mozirske občine.
V velenjski občini se bodo
v pripravo prireditve ob
sprejemu zvezne štafete
vključili tudi mladi motori-
sti, kolesarji in športniki, ki
bodo simbol mladosti in mi-
ru ponesli po velenjskih uli-
cah. V konjiški občini so se
v pripravo kulturnega pro-
grama vključili tudi n^jmljo-
ši iz vrtcev, Šentjurčani pa
bodo v soboto pripravili
predvidoma tekmovanje ga-
silskih enot, mladinska de-
lovna brigada Miloš Zidan-
šek pripravlja lokalno delov-
no ^cijo, številni mladinci
iz občine pa se bodo zbrali v
Šentjurju ob začetku »Mo-
ških športnih iger«. V soboto
popoldne bo živano tudi v
Celju, s^ pripravljžgo mla-
dinci pred halo Golovec »Po-
mladno rsuanje«.
Osrednja prireditev ob pri-
hodu zvezne štafete v mozir-
sko občino bo v Gori^em gra-
du nekaj minut po 7. uri, istega
dne, torej jutri ob 8.45 uri pa jo
bodo pred delovno organizaci-
jo Gorenje sprejeli mladinci
velenjske občine. V Sloven-
skih Konjicah pripravljajo
osrednjo slovesnost v soboto
ob 13.38 uri pred delovno orga-
nizacijo Konus, Šentjurčani
bodo štafeto mladosti gostili
ob 14.57 uri na Titovem trgu,
Laščani pred Zdraviliščem ob
16. uri, Celjani ob »Pomlad-
nem rajanju* pred halo Golo-
vec ob 17. uri in mladinci žal-
ske občine pred delovno orga-
nizcijo KIL okoh 17.30. ure.
Šmarski mladinci pripravljajo
prireditev ob sprejemu štafete
v ponedeljek ob 9.20. uri v
Kozjem ter daljši postanek šta-
fete tudi v spominskem parku
Trebče, kamor bo štafeta pri-
spela ob 9.45 uri.
IVANA FIDLER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
Težave niso samo v zdravstvu
Svet občin celjskega območja podprl dodatno združevanje
denarja za modernizacijo bolnišnice
Težav, s katerimi se sre-
čuje zdravstvo, ni mogoče
reševati ločeno, neodvisno
od drugih družbenih dejav-
nosti in seveda zmogljivosti
gospodarstva na celjskem
območju. Takšna je bila ena
osnovnih ugotovitev na seji
sveta občin tega območja
ob obravnavi razmer v
zdravstvu.
O zahtevku Zdravstvenega
centra Celje po dodatnih 685
milijonov dinarjev za premo-
stitev zaostajanja osebnih
dohodkov za gospodarstvom
so menili, da zdravstvo sicer
poleg predvidenih štirih in
pol milijard dinarjev potre-
buje dodatna sredstva, ven-
dar so zahtevali podrobno
primerjalno analizo osebnih
dohodkov v družbenih de-
javnostih in v gospodarstvu.
Pereče težave in zahtevki po
izboljšanju se namreč tako
kot v zdravstvu pojavljajo še
v šolstvu, kulturi in še kje.
Ponovno so opozorili na
nekatera odprta vprašanja
zdravstva - na območju na
njegovo smotrno organizira-
nost, v Sloveniji pa potrebo
po širši, enotni rizični skup-
nosti, predvsem pa na spre-
membe v solidarnosti. Pri
zavzemanju zanje bo nujna
enotnost vseh občin ob-
močja.
N^večje težave pri zago-
tavljanju zdravstvenega var-
stva skušajo na območju del-
no premagovati z regijsko
solidarnostjo. Doslej sp jo
prejemali v Šmarju in Šent-
jurju, letos pa jo skušajo uve-
ljaviti še v Laškem. V njihovi
občinski zdravstveni skup-
nosti so imeli lani 35 milijo-
nov dinarjev izgub, letos jih
pričakujejo, še dodatnih 50
milijonov. Če bi hoteli pokri-
ti dodatne zahtevke Zdrav-
stvenega centra Celje, ne bi
niti 15 odstotna prispevna
stopnja za zdravstvo zadoš-
čala (povprečna regijska je
11,6), osebni dohodki v obči-
ni pa zaostajajo za regijskimi
povprečji za 10 odstotkov.
Ker se 40 odstotkov zavaro-
vancev zdravi izven celjske
zdravstvene regije, so se od-
ločili, da bodo za Zdravstve-
ni center Celje združevali sa-
mo za tisti del občanov, ki se
zdravi v njem.
Člani Sveta občin so pod-
prli predlog družbenopoli-
tičnih organizacij območja
in Izvršnega odbora za mo-
dernizacijo bolnišnice o do-
datnih aktivnostih za združe-
vanje sredstev organizacij
združenega dela in zbiranje
prispevkov občanov. Letoš-
njih normalno, torej po druž-
benem dogovoru, zbranih
360 milijonov dinarjev na-
mreč ne bi zadoščalo za
predvideno prestavitev spe-
cialističnih ambulant iz sta-
rega objekta v novega, do-
datno združevanje pa bo po-
trebno tudi v bodoče. Po se-
danjih cenah računajo, da bo
treba za dokončanje moder-
nizacije še 2,5 milijard dinar-
jev (doslej so porabili 1,4 mi-
lijarde), na seji pa so pouda-
rili, da bo večino sredstev tu-
di v bodoče treba zbrati na
dogovorjen način. Ker se se-
danji družbeni dogovor letos
izteka, je treba čimprej pri-
praviti osnutek za obdobje
1986-1990.
MILENA B. POKLIČ
Besede o že znanih probiemili
Je sedanja oblika partijskih konferenc še ustrezna?
Nedavna partijska konfe-
renca velenjskih komunistov
je bila izrazito gospodarsko
obarvana, kar ob sedanjih te-
žavah v združenem delu niti
ni presenetljivo. Manj pa je
bilo govora o tem, koliko so
komunisti v posameznih sre-
dinah prispevali k uspešnej-
šemu razreševa^u probi-j-
mov, tako da je bilo na konfe-
renci veliko preveč ponavlja-
nja že znanih dejstev, kar go-
tovo nikomur ne koristi, tudi
komunistom ne.
Ugotovitev sicer velja za raz-
pravo v vseh treh komisijah,
vendar so bile razprave v ko-
misiji za družbenoekonomske
odnose le nekoliko bolj opri-
jemljive. Tako je bilo iz ocene
razmer v velenjski občini, ki jo
je prebral Jože Čurčič, sekre-
tar občinske konference Zveze
komunistov, razvidno, da so za
dosedarui uspeh sanacije in
obnove Gorerya zaslužni tudi
komunisti. Toda tudi, da so za
uvedbo ukrepa družbenega
varstva v delovni organizaciji
Inženering predvsem odgovor-
ni zaposleni komunisti, ki niso
uspeli razrešiti problemov po
samoupravni poti. Zatajili so
komunisti šoštanjske termo-
elektrarne, kjer kar dvakrat ni
uspel referendum o združitvi v
sozd REK Franc Leskovšek-
Luka. Neodgovorno pa je bilo
še ravnanje komunistov v ve-
lenjskem rudniku lignita, ki
pri kadrovanju predsednika iz-
vršnega sveta niso upoštevali
stališč predsedstev občinske
konference Zveze komunistov
in Socialistične zveze. Morda
velja omeniti še to, da so tudi
velenjski komunisti že ugoto-
vili, da lahko nadaljni razvoj
zagotovi le razvijanje lastnega
znarya, ker gre s tem, kot so
dejali »za boj za preživetje!«.
V stilu omenjene parole je
potekcila tudi razprava v komi-
sijah za politični sistem in za
akcijsko deTbvanje. Veliko je
bilo govora o neaktivnosti ko-
munistov v temeljnih sredinah
odločanja in dogovarjanja,
vendar ni nihče izmed razprav-
Ijalcev svojih stališč, trditev,
predvsem pa »napotkov« za
nadaljne delo, pojasnil ali kon-
kretiziral z oprejemljivimi po-
datki in imeni.
Tako je na primer Nada Za-
volavšek-Hudarin, predsedni-
ca občinske konference Soci-
alistične zveze, med drugim
dejala: »Ni mogoče govoriti o
neučinkovitosti političnega si-
stema tam, kjer ga sploh ne
uporabljamo. Zato ne smemo
dopuščati pavšalnih kritik si-
stema«. Gotovo je njeno sta-
lišče povsem na mestu, vendar
bi bilo mnogo bolj uporabno,
če bi ob tem izvedeli še, kje in
kdo izmed komunistov le kriti-
zira, ne da bi karkoli storil za
nadaljni razvoj samoupravnih
družbenoekonomskih od-
nosov.
Zapisati je treba še to, da
branje več strani dolgih refera-
tov gotovo ni prispevalo k
plodnejši razpravi, še zlasti za-
to, ker se je vsebina, kot že
rečeno, nanašala na že znane
probleme. Veijetno pa velenj-
ska partijska konferenca ni bi-
la nič slabša ali boljša od dru-
gih konferenc na celjskem ob-
močju, zato bi veljalo razmisli-
ti, ali je sedanja oblika še
ustrezna oziroma sploh še par-
tijska.
VILI EINSPIELER
Zaščititi
podtalnico
Vodo je potrebno za-
ščititi in jo gospodarno
uporabiti, so poudarili
na problemski konferen-
ci o varstvu voda, ki jo je
organizirala celjska ob-
činska	konferenca
SZDL. S posegom v na-
ravo namreč lahko od-
pravimo eno težavo, a si
zaradi tega takoj nakop-
Ijemo drugo.
Tako je bilo na primer
tudi z regulacijami rek in
potokov; nevarnost pred
visokimi vodami oziroma
poplavami v celjski obči-
ni je že zelo majhna, ven-
dar pa imamo sedaj dru-
go težavo - vode je pre-
malo, zaradi tega pa se je
znižal tudi nivo podtalni-
ce, ki jo črpamo v celjski
vodovod.
Večji del razprave se je
vrtel okoli pomanjkanja
pitne vode v celjski obči-
ni. Strokovnjaki so meni-
li, da sredstev za zajema-
nje novih virov pitne vo-
de ni bilo nikoli dovolj,
vprašanje pa tudi je, če bi
bilo na primer zajetje v
Gornji Savinjski dolini
smotrno, saj bi lahko pre-
več osiromašili pretok v
strugi Savinje in si s tem
nakopali spet nove teža-
ve. Po mnenju nekaterih
strokovnjakov je za Celje
edina rešitev, da se zaščiti
naravno bogastvo, ki ga
imamo - podtalnica v
Spodnji Savinjski dolini.
Tu pa bi bilo potrebno
več dogovarjanja med ob-
'činami - konkretno med
žalsko in celjsko.
- Sicer pa so na konfe-
renci ugotovili, da je za-
dnja leta varstvo voda vse
bolj v ospredju, a denarja
je še vedno premalo. Ta-
ko bo na primer območna
vodna skupnost Savinja-
Sotla letos razpolagala sa-
mo z 380 milijoni dinar-
jev, pa še od tega bo šlo
160 milijonov za meliora-
cije, ker je danes kmetij-
stvo v ospredju-. Toda na
ta način bomo kanalizira-
li polja oziroma spet po-
segli v naravo, nihče pa
ne more prav napovedati,
kakšne bodo posledice.
S. ŠROT
Bratsica srečanja
»Srečanja bratstva in pri-
jateljstva« so že ustaljena
oblika sodelovanja in zbli-
ževanja delovnih ljudi in
občanov dvanajstih občin
iz Slovenije in sosednje Hr-
vaške. Iz našega območja je
v to manifestacijo vključe-
na občina Šmarje pri Jel-
šah, nosilka letošnjih aktiv-
nosti oziroma ZA. srečanj
bratstva in prijateljstva pa
je občina Krapina.
Da bi uskladili programe
letošnjih srečanj, so se v če-
trtek sestali člani koordina-
cijskega odbora za sodelova-
nje bratskih občin Slovenije
in Hrvaške. Gostje so si ogle-
dali temeljno organizacijo
Dekor Steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine, Met-
kino temeljno organizacijo v
Kozjem, seznanili pa so se še
z razvojnim programom tu-
rizma na Kozjanskem in 2
glavno nosilko tega razvoja
na tem območju, temeljno
organizacijo Atomske toplj.
ce Podčetrtek.
Program letošnjih srečanj
bo zajel revije pevskih zbo-
rov, predstavitev glasbeno-
instrumentalnih skupin,
skupne pohode, prvomajska
in ostala praznična srečanja,
revije pihalnih orkestrov,
športna tekmovanja, sreča-
nja mladih literatov, skupne
radijske oddaje, zabavne
igre, delovna srečanja in po-
dobno. Ena takšnih priredi-
tev bo že prvega maja na Bo-
ču, ko se bodo delavcem in
občanom šmarske občine
pridružili še delavci iz Slo-
venske Bistrice, sosednja
občina Pregrada pa bo sode-
lovala s kulturnim spo-
redom.	M. A.
Nismo bivši borci
Na letni skupščini v Celju klic k večji
enotnosti v družbi
Zapečkarske politike člani
zveze borcev v Celju, ne poz-
najo. To so dokazali na zadnji
letni skupščini v preteklem
tednu, ko so kritično ovredno-
tili svoje delo in se odločno
zavzeli za ideje, za katere so
se nekateri odločili že pred
pol stoletjem.
Radi bi odgovorili vsem ti-
stim, ki jim očitajo, da jih je
vsak dan več in to tako, daje v
današnjem času vsak član po-
klican, da brani vrednote revo-
lucije, katere želijo nekateri
člani naše družbe omalovaže-
vati. Takemu pesimizmu se
moramo postaviti po robu, ker
ni vedno upravičen, predvsem
pa je dober temelj za vse tiste
dvomljivce, ki se v sredstvih
javnega obveščanja sprašujejo
o točnosti zgodovinskega po-
dgana NOE.
Celjski borci so opoza^ali na
preveliko razraščanje birokra-
cije, na to, da nag se raziščejo
vzroki, zakaj delavci izstopajo
iz zveze komunistov, delegat
KS Ostrožno Jernej Kobe je
opozarjal na bližrye volitve,
kjer morajo dobiti mesto tudi
mlajši ljudje. »Nismo bivši
borci, smo še borci kot smo
bili, ker se še zdaj borimo za
iste cilje, le v drugačnih, mor-
da še težavnejših razmerah,« je
zaključil svojo razpravo.
Predstavnica republiškega
odbora zveze borcev Helena
Borovšak je boleče spregovo-
rila o razvrednotenju idej na-
rodnoosvobodilne vojske, kar
nikakor ne smemo dopustiti.
»Kai je res pretekel tako kra-
tek čas, da smo že pozabili na
pokole med istim narodom,
namesto, da bi strnili svoje vr-
ste in se skupaj borili proti po-
tujčevanju in zasužnjevanju.
Bratje po krvi, nismo bili brat-
je v dejanjih.« S svojo razpravo
je odprla krvavečo rano vseh
borcev. Ne bodo dopustili po-
sameznikom, ki hočejo v ime-
nu sprave razvrednotiti teme-
lje, iz katerih je vzklil osvobo-
dilni boj.
V teh idejah so celjske borce
podprli tudi predstavniki
družbenopolitičnih organizacij
celjske občine, ki so jim tudi
obširno razložili projekte okoli
postavitve spomenika Francu
Leskošku-Luki ter razširitve
Muzeja NOB.
ZDENKA STOPAR
Boinišiiih izostaniiov nimajo
le delavci iz drugih republilc
v žalski občini narašča sta-
lež bolnih. Lani je znašal že
5,52 odstotka, medtem ko je
znašalo regijsko povprečje
5,18%. Narašča tako bolniški
stalež do trideset dni kot sta-
lež nad trideset dni. Na to
vpliva tudi dolgotrajno čaka-
nje na obravnave pred inva-
lidskimi komisijami, kjer bo
treba storiti vse, da čakanje
ne bo tako dolgo.
O tej problematiki so govori-
li tudi na konferenci, ki jo je
sklical občinski svet Zveze sin-
dikatov v Žalcu. Na tej konfe-
renci so opozorili na precejšen
delež staleža delavcev, ki ima-
jo stalno bivališče v drugih re-
publikah, zato bodo v bodoče
vzpostavljali tesnejše stike z
zdravstvenimi zavodi v drugih
republikah. Na to pa bo opozo-
rila tudi republiška zdravstve-
na skupnost na medrepubli-
ških posvetih. Delež krivde pri
tem imajo tudi organizacije
združenega dela, ki bi morale
delavce iz drugih republik ob
nastopu dela pismeno seznani-
ti z obveznostmi v zvezi z izo-
stanki z dela. Napak pa bi bilo
soditi, da so bolniški^taleži le
značilnost delavcev iz drugih
republik, kajti nešteto je pri-
merov, ko je bilo precej naših
delavcev bolnih. Takoj pa, ko
so jim odobrili tako imenova-
no invalidsko upokojitev, so
nenadoma ozdravili in jih je bi-
lo mogoče srečevati pri razno-
vrstnih, tudi najtežjih opravi-
lih doma, pri sosedih ali celo
pogodbeno. Da bi bilo manj
bolniških izostankov, bodo
morale organizacije združene-
ga dela nameniti večjo skrb
kontroli bolnikov na domu,
marsikje pa bo treba izboljšati
sodelovanje med zdravstveno
službo in organizacijami zdru-
ženega dela, so poudarili na
konferenci v Žalcu.
Organizacije združenega de-
la ugotavljajo tudi velik porast
alkoholizma.
Višino nadomestila osebne-
ga dohodka za čas odstotnosti
z dela določijo delavci v svojih
samoupravnih splošnih aktih.
Problem nastopi tam, kjer
imajo nizke osebne dohodke,
saj se tako stimulira stalež. Po
drugi strani ne gre prezreti dej-
stva. da je delavec, kije resnič-
no bolan, zelo prikrajšan pri
nadomestilu osebnega dohod-
ka v preteklem letu.
O problematki bolniških izo-
stankov bo treba čim prej in-
formirati tudi svet za vpraša-
nja delovnih in življenjskih
razmer delavcev pri Občin-
skem svetu Zveze sindikatov v
Žalcu.
JANEZ VEDENIK
K delu pritegniti še več rezervnih starešin
Celjska organizacija ZRVS
sicer vse bolje del£(, so pouda-
rili na nedavni letni delovni
konferenci, vendar pa se še
vedno največ ukvarja s ka-
drovskimi problemi oziroma
natančneje povedano: z neak-
tivnostjo dela članstva, med
katerim je sorazmerno precej
mladih rezervnih vojaških
starešin.
Določen napredek je, saj je
bila na primer lani udeležba na
pr^avanjih in preizkusu zna-
nja kar dobra (predavanja je
poslušalo 70 odstotkov vseh
članov) oziroma za 20 odstot-
kov večja kot leto poprej. Tudi
tekmovanje za najboljšo kra-
jevno organizacijo ZRVS je da-
lo dobre rezultate, vendar pa
kljub temu zelo slabo dela kar
6 od petindvajsetih krajevnih
organizacij. Pa tudi v boljših
krajevnih organizacijah je delo
še vse preveč odvisno od peš-
čice zagnanih posameznikov.
Na konferenci so menili, da
je nujno potrebno raziskati
vzroke pri posameznih rezerv-
nih starešinah, zakaj se ne
vključujejo v delo svoje orga-
nizacije. Hkrati pa bi si morali
prizadevati še za bolj kako-
vostna predavanja in dopolnil-
ne programe za krajevne skup-
nosti, tako da bi pritegnili ti-
ste, ki so doslej stali bolj ob
strani.
Na konferenci so menili, da
bi letos realno lahko dosegli
80-odstotno udeležbo na pre-
davanjih, kar pa je seveda od-
visno tudi od zavesti in pri-
pravljenosti članov. Hkrati pa
si bodo še naprej prizadevali,
da bi bili člani aktivni tudi v
drugih organizacijah tako v
krajevnih skunostih kot v ob-
čini.
Delavcem tozd Dom v Šmarju
zagotoviti socialno varnost
z izredno težko nalogo se je moral soočiti izvršni
svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ko naj bi se
opredelil do predlogov sanacijskih programov za
temeljno organizacijo »Dom« šmarskega Ikoma.
Posebna sanacijska komisija, kije spremljala učinke
ukrepa začasnega družbenega varstva za to temeljno
organizacijo, na seji izvršnega sveta, ki je bila v torek,
ni mogla predlagati rešitve, ki bi zagotavljala ekononi-
sko, kadrovsko in socialno izboljšanje stanja v
temeljni organizaciji Dom. Na voljo je imela tri sanacij-
ske predloge. Prvi predvideva možnost povezovanja
temeljne organizacije Dom z GIP Ingrad Celje, tozd
Proizvodni obrati in tozd Gradbeništvo Rogaška Sla-
tina. Drugi predlog nakazuje možnost priključitve
obstoječih dejavnosti tozd Dom k delovni organizaciji
Gokop TO Gradbeništvo in obrt Rogaška Slatina, tretji
predlog pa je v bistvu plan sanacije v okviru same
terrieljne organizacije Dom.
Če bi komisija za sanacijo razmer v tozd Dom in
članf izvršnega sveta sledili zgolj splošnim prizadeva-
njem za združevanje dela in sredstev, bi se bržčas
zlahka odločili za enega od združitvenih predlogov,
zlasti za združitev v okviru DO Gokop Rogaška Sla-
tina. Ker pa je predstavnik DO Ikom na seji zagotavljal
učinkovitost sanacijskega predloga oziroma rešitve
temeljne organizacije Dom, je izvršni svet menil, da bi
bila odločitev na seji morda preuranjena. Komisija za
urejanje razmer bo torej morala še enkrat pretehtati
vse predloge sanacije in čez teden dni stopiti pred
člane izvršnega sveta s tistim predlogom, ki bo stro-
kovno najbolje podkrepljen. Na osnovi slabo argu-
mentiranih predlogov komisije se člani izvršnega
sveta v torek niso mogli opredeliti do nobenega od
predlaganih programov sanacije.
Izvršni svet je na seji obravnaval med drugim še
poročilo o požarih v KS Dobovec, poročilo o delu
občinskih upravnih organov v lanskem letu ter pred-
loge za spremembo zakonov "s področja kmetijstva.
M. A.
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
V mozirski komunali bolje,
a še vedno precej težav
v mozirski komunalni or-
ganizaciji Vez so lani kupili
dve specialni vozili za od-
voz smeti, obnovili del osta-
le mehanizacije, pričeli z
novimi deli v Gornjem gra-
du, za 50 odstotkov izboljša-
li osebne dohodke ter kupili
potrebna zaščitna sredstva
delavcem. Skratka, v komu-
nali, kjer so v preteklosti
poznali predvsem izgube, so
dobro poslovali, ter tako
uspešno izpolnili del nalog.
Ki so si jih zastavili v sana-
cijskem programu in ki so
jih delavcem tega kolektiva
naložili tudi delegati
Skupščine občine Mozirje.
Podobno oceno so dali tu-
di na zadnji seji moziftkega
izvršnega sveta, kjer pa so
tudi ugotovili, da vse naloge
še niso zaključene.
Žal eden največjih dolgov
preteklosti, ki segajo še v čas
ukrepa družbenega varstva v
mozirski komunali, še ni
uresničen. Stečajni posto-
pek v tozdu Kovinarstvo Re-
čica ter postopek redne lik-
vidacije tozda Učila Bočna
(tudi za ta tozd bo sedaj
predlagan stečajni posto-
pek), še nista zaključena, kar
je za nadaljnji razvoj komu-
nale le velika ovira. Na izvrš-
nem svetu so zato sprejeli
pobudo komunalcev in bodo
v kratkem sklicali predstav-
nike Temeljnega sodišča v
Celju, stečajnega upravitelja
in občine, s katerimi naj bi se
dogovorili o pospešitvi ste-
čajnih postopkov.
Kljub boljšemu poslova-
nju ter bistvenemu zmanjša-
nju števila zaposlenih pa v
komunali v prvih treh mese-
cih letošnjega leta ne bodo
mogli zagotoviti izplačil za-
jamčenih osebnih dohodkov
v višini 17 250 din, saj si z
lanskim 38 odstotnim pove-
čanjem cen niso zagotovili
enostavne reprodukcije. Del
sredstev za pokrivanje izpa-
da dohodka je sicer prispe-
vala občinska samoupravna
interesna skupnost Cestnega
in komunalnega gospodar-
stva, vendar je približno mi-
lijon dinarjev tega izpada še
vedno nepokrit.
Stroški poslovnja komu-
nale so še vedno visoki tudi
zaradi neracionalnega poslo-
vanja na treh lokacijah. Po
lanskem novemberskem
predlogu so v Vezu predla-
gali enotno lokacijo na Brd-
cih v Mozirju. Tak predlog
so, kljub poprejšnji podpori
IS in tudi ustreznemu mne-
nju krajevne skupnosti, v iz-
vršpem svetu sedaj zavrnili,
ScU naj bi v Brdcih postavili
turistično vas, ki je že našla
svoje mesto tudi v zazidalnih
načrtih, zato naj bi predlog o
enotni lokaciji vgradili v nov
srednjeročni načrt občine
Mozirje.
R.PANTELIČ
Tudi ureditev centralne-
ga občinskega odlagališča
odpadkov na Homcah ne
poteka po načrtih, vendar
ne po krivdi komunalne or-
ganizacije, ki še čaka na
gradbeno dovoljenje. To bo
sicer v kratkem izdano,
vendar pa je vprašanje, ka-
ko dobiti z inflacijo poveča-
na sredstva za investicijo,
ki je bila v Smeltu iz Ljub-
ljane izračunana pred tremi
leti.
Manj vrtcev
Zaradi upada števila
otrok v vrtcih občine La-
ško bodo morali zmanjšati
število oddelkov za dva in
jih bodo imeli skupaj se-
demnajst. V tem primeru
bodo delavce prerazporedi-
li za izvajanje skrajšanih
vzgojnih programov oziro-
ma celoletne male šole, saj
bodo dodatne oblike orga-
niziranega varstl^a vpeljali
v Rečici, Vrhu nad Laškim
in Brezah, so sklenili na
včerajšnji seji skupnosti
otroškega varstva.
VVE
Uspeia referenduma
y Ponikvi in Libojah so uvedli krajevni
samoprispevek
V	nedeljo so v dveh krajev-
nih skupnostih v žalski občini
z veliko večino glasov »za« na
referendumih uvedli krajev-
na samoprispevka.
V	Libojah se je referenduma
udeležilo 1052 krajanov, kar je
dobrih 90 odstotkov vseh volil-
cev, za uvedbo samoprispevka
pa se je na dveh glasovalnih
mestih izreklo dobrih 80 od-
stotkov krajanov. Od 1. maja
naprej bodo tako v Libojah na-
slednjih pet let zbirali po dva
odstotka od osebnih dohod-
kov zaposlenih in po odstotek
od pokojnin upokojencev. V
prvih dveh letih naj bi zbrali
okoli 20 milijonov dinarjev.
Denar bodo namenili urejanju
cest, ureditvi otroškega vrtca z
okolico, sanaciji jezera, usta-
novitvi gasilske čete, polaga-
nju telefonskega kabla in še
razrešitvi nekaterih drugih
krajevnih problem.ov.
Na Ponikvi pri Žalcu je bila
udeležba na referendumu še
boljša. Glasovalo je 95 odstot-
kov vseh volilnih upravičen-
cev v kraju, za uvedbo samo-
prispevka pa se je izreklo 79
odstotkov upravičencev. V na-
slednjih letih bodo iz samopri-
spevka zbranih sredstev zgra-
dili manjši dom krajanov z
dvorano za prireditve ter mrli-
ško vežico, del sredstev pa bo-
do namenili tudi vzdrževanju
krajevnih cest.
Malo vsetiine
Na sejah samouprav-
nih interesnih skup-
nostih, ki ta teden pote-
kajo v občini Laško, bo-
do osrednje točke obrav-
nave poslovanja v prete-
klem letu in flnančni na-
črti za letos.
Občinska izobraževal-
na skupnost, ki bo zase-
dala danes, bo obravna-
vala tudt normative in
standarde za opravljanje
in vrednotenje vzgojno iz-
obraževalnega dela v ob-
čini Laško. Na seji skup-
ščine skupnosti za zapo-
slovanje pa bodo obrav-
navali paleto vprašanj v
zvezi z uresničevanjem
letnega načrta zaposlova-
nja, štipendijsko politiko
v občini ter poklicno
usmerjanje. Ta skupnost
je tudi edina od vseh, kije
delegatom v gradivu
predložila pripombe na
predlog samoupravnega
sporazuma o reorganiza-
ciji skupnih služb SIS v
občini Laško.
VVE
Žagamo zeleno vejo
z drevesa liumanosti
Mnogo ljudi je navadilo se-
be in potem še druge razu-
meti, da se invalidi, kot vsi
drugi ljudje, želijo počutiti
samostojne, enakopravne,
delovne. In vedeti, da smo
ljudje drug od drugega od-
visni. V razvijanju te kulture
do invalidov med ljudmi
smo prišli že daleč.
Popolnoma pa smo padli
na izpitu pri zaposlovanju in-
validov, pri njihovi vrnitvi v
delo in življenje, ki naj bi
enakopravno teklo po istih
tirnicah z zdravimi ljudmi.
Usposabljanje in zaposlo-
vanje sta pravica, ne privile-
gij invalidov, katerega se niti
ne lastijo. Pravica pa jim v
zadnjem času neizprosne
ekonomike največkrat obra-
ča hrbet. Še več - ne da jim
živeti. Njihove pokojnine in
invalidnine so tako siromaš-
ne, da se bo že ozelenela ve-
ja, popisana z zakoni, ki jih
enačijo z zdravimi ljudmi,
posušila, če je ne bomo goji-
li, zalivali, bili pozorni nanjo.
Društvo invalidov v Celju
šteje 2700 članov. N^višji
osebni dohodek člana, se
pravi pokojnina in invalidski
dodatek, znaša malenkost
več kot 40.000 dinarjev. Več
kot polovica invalidov v celj-
ski občini se preživlja z manj
kot 14.000 dinarjev. Invalid,
s 40. leti delovne dobe, dobi
16.000 dinarjev pokojnine.
Je potem čudno, da so na
svoji zadnji skupščini pred
kratkim ugotavljali, kako so
nekateri na slabšem kot soci-
alni podpiranci. Ti so brez
vsakih dajatev. Invalid pa
mora živeti z bornimi tisoča-
ki, plačevati stanarino, vodo,
kurjavo, elektriko. Živeti,
smo zapisali, samo s čim?
Manj mu ostane kot social-
nemu podpirancu, ki je do
zdaj veljal za največjega »si-
romaka«. Je prvi člen v veri-
gi revščine, temu se pridru-
žujejo še drugi: invalidi, upo-
kojenci, brezposelni, mlade
družine.
Pred vsemi temi dejstvi ne
moremo več zatiskati oči.
Preveč so se nakopičili pri
posameznih skupinah ljudi,
ki n^večkrat niso krivi, da
so zašli v tako stisko.
Vsa ta spoznanja so bole-
ča, pa vendar ne tako, da se
bolečina ne bi dala odpraviti.
S stihijskim ravnanjem se bo
čir samo povečal in le za ne-
kaj časa obmiroval. Za oz-
dravitev je potrebna tr^na,
dosledna in aktivna socialna
pohtika, ki bo ljudem odvze-
la z ramen bremena, katerim
niso kos in si jih tudi sami
niso naložili.
Tudi oni zdaj plačujejo da-
vek blagostanju, ki ga niso
nikoli sami okusili.
ZDENKA STOPAR
V Cometu
obisk z Malte
V	delovni organizaciji
Comet Zreče se je minuli
četrtek mudila 17-članska
delegacija z Malte, katere
člani ob delu študirajo
upravljanje. Zato jih je še
posebno zanimal naš mo-
del samoupravljanja.
V	Cometu so se ustavili
predvsem zato, ker ima ta
delovna organizacija na
Malti mešano podjetje.
Center za razvoj samo-
upravljanja je delegacijo iz
Malte povabil v ČGP Delo,
Comet in ladjedelnico »3.
maj.«
Gostje z Malte so bili z
obiskom v Cometu zelo za-
dovoljni. Zanimali so se
predvsem, kako se delavci
odločajo o investicijah, re-
ferendumu, kako se finan-
cirajo skupne službe in na
kak način lahko delavec
napreduje. Na ta in druga
vprašanja so dobili popol-
ne in izčrpne odgovore in
bili z obiskom v Cometu ze-
lo zadovoljni. Izrazili so že-
ljo, da bi pozitivne izkušnje
samoupravljanja prenesli
tudi v podjetja na Malti.
MP
Mladi na zveznib akcijab
Vse občinske konference
mladih iz našega območja
so doslej dobile pregled
mladinskih delovnih akcij,
na katerih bodo sodelovale.
Brigadirji iz Celja se bodo
udeležili kar štirih mladin-
skih delovnih akcij. Skupaj j
z mladinci iz Dobja in Čupri-
je bodo delali na zvezni akci-
ji Slovenske gorice, z birga-
do šestindvajsetih mest Ju-
goslavije, »4. julij«, pa bosta
dva Celjana odšla na Kozjan-
sko. Celjski mladinci bodo
pripravili tudi dve samostoj-
ni brigadi, ki bosta delali na
deloviščih republiške akcije
na Pagu in zvezne Ibar-Le-
penac.
Občinska konferenca mla-
dih iz velenjske občine bo s
svojo brigado sodelovala na
zvezni akciji Lukove pri Tuz-
li, mladi iz te občine pa bodo
z brigado »4. julij« delali tudi
na Kozjanskem in z brigado
»Titova mesta« nekje v oko-
lici Titove Mitrovice.
Na žalski občinski konfe-
renci mladih so nam, poveda-
li, da bo dvajset Žalčanov
odšlo skupaj z mladinci iz
Biograda na moru na zvezno
mladinsko delovno akcijo
Jasenovac, pripravljajo pa
tudi pionirsko delovno bri-
gado - vendar še nimajo po-
datkov o tem, kje bodo pio-
nirji delali.
Brigadirji iz Laškega bJlfo
letos delali na zvezni akciji
Posočje, Konjičani prav ta-
ko na zvezni akciji Vanganel
pri Kopru, Šentjurčani na
zvezni akciji Buje 85, briga-
dirji iz Šmarja pri Jelšah pa
na zvezni akciji Petrova
gora.
V vseh občinskih konfe-
rencah trenutno evidentirajo
mladince v delovne brigade.
Večjih težav zaenkrat še ni-
majo v nobeni občini, ven-
dar je o polnoštevilnosti mla-
dinskih delovnih brigad iz
našega območja še prezgo-
daj govoriti, saj s ponavadi
zaplete tik pred odhodi na
akcije. Nekaj težav bo vseka-
kor v tistih občinah, kjer bo-
do odšli brigadirji na delo-
višča v prvi izmeni meseca
junija, ko je na šolah še re-
den pouk, in ta, kjer morajo
v delovnih organizacijah, za-
radi nemotenega delovnega
procesa, omejiti število mla-
dincev, ki bi želeli oditi na
delovišča.
IVANA FIDLER
Med letom manj sprememb
prispevnih stopenj
Potem ko so objavili pregled stopenj davkov in prispev-
kov iz osebnega dohodka in dohodka, ki so začele veljati
prvega aprila, je žalska občina po višini obremenitve
osebnih dohodkov na 52. mestu v Sloveniji (25,64%).
Nižjo prispevno stopnjo imajo samo še štiri občine, v regiji
Pa občina Šmarje pri Jelšah (25,25%). Bistveno višje so
stopnje v občini Velenje (28,08%) in Celje (27,46%). Po višini
prispevne stopnje iz dohodka j^ žalska občina na 21. mestu.
^ regiji imata nižjo prispevno stopnjo občini Slovenske
Konjice in Velenje. Skupno obremenitev osebnih dohodkov
^ dohodka ima v regiji nižjo samo občina Slovenske
Konjice. Zaradi dejstva, da skupne porabe v samoupravnih
interesnih skupnostih družbenih dejavnosti niso zakonsko
^i^ejene, ko treba manj sprememb prispevnih stopenj med
^^tom. Zaradi enake dovoljene rasti sredstev za skupno
Porabo in osebne dohodke bo skupna prispevna stopnja
^doščala za pokritje dovoljenega obsega porabe, v drugi
Polovici leta pa bodo potrebne spremembe prispevnih sto-
^^rij za posamezne interesne skupnosti.
JANEZ VEDENIK
POGLED V SVET S kovlnotehno
Albanija po smrti Enverja Hoxhe
Smrt albanskega voditelja En-
verja Hoxbe, ki je bil več ko štiri
desetletja na čelu te majhne države
z manj kot tremi milijoni prebival-
cev, je spravila Albanijo na prve
strani dnevnikov širom po svetu (a
zlasti v Evropi), na vodilno mesto v
radijskih in televizijskih poročilih.
Sledila je poplava komentarjev,
bolj ali manj slonečih na skopih
dostopnih podatkih in dejstvih, do-
stikrat pa na ugibanjih, domnevah
in celo špekulacijah.
Temu se pravzaprav ne smemo
čuditi. Albanija je najskrivnostnej-
ša, najbolj vase zaprta, od zunanje-
ga sveta ločena država v Evropi, v
marsičem ji pa tudi po svetu ne bi
našli para. Enver Hoxha je svojo
politično pot prehodil tako, da je z
vrsto obračunov navzven in navz-
noter osamil Albanijo in jo progla-
sil za edino čisto in pravo sociali-
stično državo na svetu; nič manj
kot to.
Z leti se je skregal s tremi zapo-
vrstnimi velikimi zavezniki. Ob le-
tu 1948 z Jugoslavijo, katere vod-
stvo s Titom na čelu je vsestransko
pomagalo pri ustanovitvi'komuni-
stične partije Albanije in organizi-
ranju partizanskega, narodnoosvo-
bodilnega gibanja. Temu je sledila
navidezna idila s Sovjetsko zvezo,
vse dotlej, dokler niso po Stalinovi
smrti na 20. kongresu sovjetske
partije obsodili Stalinov »kult
osebnosti« in normalizirali odnose
z Jugoslavijo. Hoxha se je dokonč-
no razšel z Moskvo 1961. leta. Nato
so prišli - pred dokončno samoizo-
lacijo - na vrsto kit^ski zavezniki.
Spet sta v javnih izjavah tekla med
in mleko. Iz Pekinga so, kot so kas-
neje sami zatrjevali, poslali za pet
milijard dolarjev pomoči. Ko pa je
bila na Kitajskem premagana dog-
matska linija »kulturne revoluci-
je«, ko so obsodili in odstranili
»tolpo štirih« z Mao Zedongovo
vdovo na čelu, ko se je Kitajska
začela odpirati v svet in med dru-
gim noramalizirala odnose z Jugo-
slavijo, je Hoxha spet rekel ne veli-
kemu zavezniku. Odtlej je Albanija
država, katere vodstvo ima ves
ostali svet za »imperialističen«,
»socialimperialističen« (to leti zla-
sti na Sovjetsko zvezo) ali kratko
.malo »revizionisf.ičen«: nobenih
pravih marksistov ni več na svetu,
nobenih pravih komunističnih par-
tij, nobenih socialističnih držav -
razen v Albaniji in morebiti med
peščico En ver ju Hoxhi vdanih levi-
čarjev tu pa tam v kakšni deželi.
Osamljenost in samoosamitev
ter sprtost z vsemi širom po svetu
sta bila dejansko vogelna kamna
politike Enverja Hoxhe. V imenu
le-te je krvavo obračunal z vrsto
albanskih voditeljev, ki so drugače
mislili.
Sicer pa je Albanija izvajala poli-
tiko zgolj trgovinskih odnosov z
drugimi državami, brez jemanja
kreditov, s strogo izravnano trgo-
vinsko bilanco s tujino.
Prenos oblasti v Albaniji je pote-
kel gladko. Za Hoxhovega nasled-
nika so izbrali Ramiza Alijo, dote-
danjega sekretarja CK in predsed-
nika albanske skupščine, se pravi
tudi državnega poglavarja. Novi
voditelj je že najmanj zadnji dve
leti - ko je bil Hoxha hudo bolan -
nastopal v javnosti z glavnimi go-
vori.
Kot je bilo pričakovati, je govoril
Ramiz Alija ob Hoxhini smrti čisto
v stilu svojega predhodnika. Na
morebitne nove tone, nove poteze
novega partijskega in državnega
voditelja sosednje Albanije je torej
treba še počakati.
Piše Jože ŠIrcelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
izboljšana preskrba kruha
Mogoča le le z novo pekarno v Celju
Dogovori o izgradnji nove
Merxove pekarne v Celju,
ki bo veljala 410 milijonov
dinarjev so v zaključni fazi,
čeprav datuma samega za-
četka del še ne moremo ob-
javiti.
Več kot 70 odstotkov po-
treb mesta Celja in okolice
po kruhu pokriva Mlinsko
predelovalna industrija soz-
da Merx iz drugih preskrbo-
vanih območij. Ob običajnih
dneh je bila povprečna po-
trošnja kruha in pekovskega
peciva 21 ton, ob sobotah in
pred prazniki pa se je potro-
jila.
Tehnologija sedanjih pe-
karn je zastarela in bi jo mo-
rali posodobiti že pred tremi
leti, medtem ko bisedanjo
industrijsko pekarno v Tito-
vem Velenju preuredili tako,
da bi imela manjše število
prozvodnih linij, od troiz-
menskega pa bi prešla na
dvoizmensko delo.
Nova industrijska pekar-
na v Celju bo zmogla po na-
črtih na treh programsko
dopolnjevanih linijah speči
na uro 2400 kilogramov ozi-
roma 31.200 kilogramov v
dveh izmenah. Tako bi lah-
ko zadovoljili potrebe po
kruhu in pecivu prebivalce
Celja in okolice, ob upošte-
vanju dnevnih migracijskih
tokov prebivalstva in
obrobnih, mejnih predelov
občine Celje, pa še potrebe
5000 prebivacev.
Nova pekarna ne bi zado-
voljevala le osnovne preskr-
be s kruhom, ampak bi v njej
sistematično uvajali tržno in
dohodkovno zanimive pro-
grame.
Vsekakor gre za finančno
in strokovno zahtevno nalož-
bo, v katere uresničevanje se
mora vključiti čim več dejav-
nikov, saj je preskrba s kru-
hom splošnega družbenega
pomena, ne pa zgolj skrb
Mlinsko, predelovalne indu-
strije Celje.
V sozdu Merx so že izraču-
nali, kakšen naj bi bil finanč-
ni »ključ« podpisnikov, po
katerem naj bi največ zbrali
delavci organizacij združe-
nega dela celjskega gospo-
darstva - 120 milijonov di-
narjev, LB, Splošna banka
Celje naj bi bila udeležena s
100 milijoni, s po 50 milijoni
naj bi se v združevanje de-
narja za izgradnjo pekarne
vključila občinski sklad za
intervencije v kmetijstvu in
preskrbo ter Zavarovalna
skupnost Triglav, območna
skupnost Celje, 70 milijonov
naj bi našli v okviru sozda
oziroma MPI Celje, 20 milijo-
nov dinarjev pa naj bi pri-
spevala območna SIS za po-
speševanje proizvodnje hra-
ne.	MITJA UMNIK
Aerovi
inovatorji
pritiranili devize
Skupina razvojnih de-
lavcev-inovatorjev iz
Aera, Emil Kne^ Milena
Kukovič, Milena Žnidar in
Miljana Prokič je bila za
inovacijo Mikrokap.sule za
brezkarbonske kopirne
papirje nagrajena z nagra-
do sklada Borisa Kidriča.
Z novim proizvodnim po-
stopkom so predvsem
zmar\jšali proizvodno ceno
za 2,5 DM pri kilogramu
mikrokapsul in samo lani
do oktobra na poskusni na-
pravi izdelali 53 ton mikro-
kapsul, kar je predstavljalo
78.500 DM prihranka v od-
nosu na prej uporabljeni li-
cenčni postopek. UM
Topli pod in juta
nista prihodnost
v tekstilni tovarni Juteks v
Žalcu položaj trenutno ni naj-
bolj rožnat, ni pa, kot zatrju-
jejo, kritičen. Izvoz v Sovjet-
sko zvezo, kamor je Juteks
pred leti in še lani izvozil do-
bršen del proizvodnje toplega
poda, se je domala ustavil. Iz
Bangladeša in še iz nekaterih
držav v razvoju, pa se je za
pol leta ustavil tudi uvoz juti-
nih vlaken, sedaj pa so se pod-
ražila za več kot trideset od-
stotkov.
Ni še tako dolgo, kar so v
Srbiji odprli novo veliko tovar-
no toplih podov, pa čeprav so
bile jugoslovanske zmogljivo,
sti do tega časa več kot dovolj
velike in sta za potrebe doma.
čega tržišča ter za izvoz zado.
stovali tovarni v Bački Palanki
in Žalcu. Kakor koli že, velikg
tovarna pri Beogradu proizva.
ja topli pod, kije zaradi sodob.
nih strojev in tehnologije ka.
kovostnejši, dejstvo pa je tudi
da ga Beograjčani prodajajo
ceneje kot žalski Juteks in to
za dobrih trideset odstotkov,
Zanimivo je tudi.to, da so za
nakup strojne opreme te tovar.
ne sicer porabili precejšnja de.
vizna sredstva, s tako imeno.
vano konverzijo pa so jih spre.
menili v dinarska in deviznih
dolgov tako rekoč nimajo. Pro-
izvoc^jo toplega poda poveču-
jejo tudi v Bački Palanki, pa
čeprav za to ni nikakršnih po.
treb. V Juteksu so že pred ča.
som spoznali, da v takšnih raz-
merah proizvodnja toplega po.
da ne bo več zanimiva, zato so
vse sile vložili v iskanje novih
izdelkov in v tem so deloma že
uspeli, saj bodo proizvajali raz-
ne izolacijske materiale in iz-
delke, ki jih potrebuje čevljar-
ska industrija, razmišlj^o pa
še o drugih novih izdelkih. To-
plega poda ne nameravajo iz-
delovati, če z njim ne bi zaslu-
žili niti toliko kot stanejo suro-
vine zanj.
V	tozdu Juta je polo^ prav
tako resen. Trenutno situacijo
rešujejo z dodelavnimi posli za
tuje partnerje, ki jim v zameno
nudijo določene količine mate-
riala. Gre pravzaprav za tako
imenovan »iohn« posel, kar pa
seveda ni prava bodočnost. Za-
vedajo se tudi, da bodo iz dežel
v razvojju prejemali vedno
manj jutinih vlaken, ker se tam
vse bolj odločajo za prodajo iz-
delkov z višjo stopnjo obdela-
ve.
Intenzivno sedaj tečejo po-,
govori z jugoslovanskimi pro-
izvajalci avtomobilskih gum,
ki so pripravljeni sovlagati v
proizvodnjo jeklenih kordov
za gume, ki naj bi jih izdelovali
v Juteksu. Problem pa. je v
tem, da bi za takšno proizvod-
njo potrebovali mnogo več de-
lavcev kot jih je trenutno mo-
goče najti, oziroma na novo za-
posliti v žalski občini. Ena iz-
med variant je tudi ta, da bi se
proizvodnja jute preusmerila v
predelavo preje, ki jo naše tek-
stilne tovarne tako nujno po-
trebujejo in so pripravljene so-
vlagati.
V	Juteksu zatrjujejo, da le-
tošnje leto še ne bo tako kritič;
no in da tudi ni pričakovati
kakšnih izgub. Iskali bodo tu-
di notranje rezerve in razmi-
šlj^o o reorganizaciji ter celo
ukinjanju tozdov, kajti tako bo
tudi enostavneje premeščati
delavce v tisto proizvodnjo,
kjer bo pač delo.
JANEZ VEDENIK
Nov razliladalno povezovalni sistem
Povsem nov Izdelek veleniskega SIpaka na Jugoslovanskem tržišču
V velenjski delovni organizaciji Si-
pak, kjer vse bolj razvijajo različne
programe opreme za pakiranje, so
pred kratkim izdelavi nov razkladal-
no povezovalni sistem za opeko. Gre
za povsem nov izdelek na jugoslovan-
skem tržišču, ki so ga v tem kolektivu
izdelali za naročnika Trudbenik Beo-
grad za opekarno v Kolubari.
Razkladalno povezovalni sistem za
opeko so v Sipaku razvili sami, tu in
tam pa so jim svetovali tudi strokov-
njaki Gorenja, kajti razkladalno pove-
zovalna linija je povsem avtomatska in
vodena računalniško. Za izdelavo si-
stema so v Sipaku uporabili skoraj iz-
ključno domače materiale. Glede nji-
hove kakovosti zagotavljajo, da niso
nič slabši od uvoženih, treba jih je le
pravilno izbrati in uporabiti.
Vrednost novega sistema znaša pri-
bližno 35 milijonov din, z njim pa bodo
povsem odpravili ozka grla pri pakira-
nju opeke. Izjemna je tudi zmogljivost
naprave, ki opravi delo, ki ga je prej
dvajset delavcev v treh izmenah, v eni
izmeni, ob njej pa mora biti en sam
delavec, ki le nadzoruje potek dela.
Sistem je možno z minimalnimi pri-
lagoditvami usposobiti tudi za razkla-
danje in nakladanje v drugih industrij-
skih panogah. Sipak je z novo razkla-
dalno napravo svoj proizvodni pro-
gram popestril še z enim izdelkom, ki
so jih naša podjetja doslej izključno
uvažala s konvertibilnega področja. To
je še zlasti spodbudno, ker pri tem v
kolektivu niso porabili niti enega li-
cenčnega dinaija.
V Sipaku so pred kratkim pripravili
tudi prikaz delovanja sistema, ki so se
ga udeležili predstavniki skoraj vseh
jugoslovanskih opekarn. Zanimanje je
bilo veliko in.v nekaterh opekarnah so
že naročili naj jim Sipak pošlje ponud-
bo. Med drugimi tudi križevske ope-
.karne iz Ljutomera, kjer je proizvod-
nja še posebno zahtevna, ker svoje iz-
delke izvažajo predvsem v Avstrijo.
Delovna organizacija Sipak je ena
uspešnejših velenjskih organizacij
združenega dela. Približno 200 zapo-
slenih je lani ustvarilo 540 milijonov
din dohodka in proizvodnjo povečalo
kar za 72 odstotkov. Izvažajo pred-
vsem na klirinško področje, v Nem-
ško demokratično republiko, Sovjet-
sko zvezo in Češkoslovaško, kjer je
lani tozd Kovinska oprema in galan-
terija, ki izdeluje izvozno opremo,
ustvaril približno 15 odstotkov bruto
realizacije.
Skratka, zanimanje za Sipakove izdel-
ke se je še povečalo, čeprav ta velenj-
ski kolektiv že zdaj prodaja izdelke
približno 1500 jugoslovanskim pod-
jetjem.	v. E.
Nova proizvodna hala Elkroja
Elkrojev šoštanjski tozd Konfekcije trg je te dni začel z
gradnjo nove proizvodne hale, ki bo obsegala kar 2000
kvadratov. Naložba bo končana že letos novembra, zanjo
pa so se lahko odločili, ker so lani uspešno gospodarili.
Ustvarili so 179 milijonov din celotnega prihodka in okoli
100 milijonov din čistega dohodka. Za poslovni sklad so
namenili 39 milijonov din, kar bo zadostovalo za njihovo
udeležbo pri naložbi. Predračunska vrednost nove proiz-
vodne hale, ki jo gradi Vegrad iz Titovega Velenja, znaša 134
milijonov din. Gradnja hale je le prvi korak v nadaljnem
razvoju tega Elkrojevega tozda, kajti prihodnje leto bodo
uvozili tudi novo proizvodno opremo. Gre za uvoz s konver-
tibilnega področja, za stroje in drugo opremo pa bodo name-
nili približno 30 milijonov din deviznih sredstev.
Z novo proizvodno halo, predvsem pa opremo, bodo v
Elkrojevem tozdu Konfekcije tako podvojili količinsko pro-
izvodnjo. Povečali bodo tudi izvoz, tako na konvertibilno
kot na khrinško področje. Računajo, da bodo prihodnje leto
izvozili že približno 240.000 hlač, kajti proizvodno opremo
bodo uvozili že v prvih mesecih prihodnjega leta. V novi
proizvodni hali pa bodo lahko zaposlili tudi 70 novih de-
lavcev.
V.E.
Za naložbe v žalsiil občini
četrtina družbenega proizvoda
Za naložbe v osnovna
sredstva bodo organizacije
združenega dela v žalski ob-
čini namenile dobrih pet
milijard dinarjev, kar pred-
stavlja skoraj četrtino druž-
benega proizvoda žalske ob-
čine. To pravzaprav ni ni-
kakršno naključje, če vemo,
da znaša odpisanost osnov-
nih sredstev in opreme go-
spodarstva te občine že sko-
raj osemdeset odstotkov.
Pomembne so naložbe v
strojegradnji kot eni izmed
nosilnih industrijskih pa-
nog. V tovarni kmetijskih
strojev Sip v Šempetru bodo
letos nabavili osnovna sred-
stva za zagotavljanje redne
proizvodnje v vrednosti 130
milijonov dinaijev, dodatno
pa načrtujejo še nabavo spe-
cialne opreme kot so obdelo-
valni centri, brusilni stroji
ter razna specialna orodja. V
Hmezadovi delovni organi-
zaciji Strojna v Žalcu bodo
letos posodobili lakirnico ter
nabavili nekaj strojne opre-
me v vrednosti 85 milijonov
dinarev. Za dva sodobnejša
obdelovalna stroja v Ferrali-
tovem tozdu Strojni obrat
bodo namenih 85 milijonov
dinarjev, kupiti pa namera-
vajo tudi sodobni stroj za po-
laganje drenažnih cevi. V
Ferralitovem tozdu Livarne
bodo letos kupili tudi novo
elektro peč. Zanjo bodo od-
šteli več kot 240 milijonov
dinarjev.
Vlaganja v opremo bodo
prednostna tudi v prozvod-
nji končnih lesnih izdelkov.
Garant Polzela načrtuje za
sedemdeset milijonov takš-
nih vlaganj, LIK tozd Pohi-
štvo Šempeter pa petdeset
milijonov naložb v energet-
ski objekt in strojno opremo.
Najmočnejša industrijski
panoga v žalski občini je tek-
stilna industrija. V tozdji
Tkanine preboldske tekstil'
ne tovarne bodo v obnoV
predilnice vložiU 800 milijo*
nov dinaijev, v tozdu Plet«"
nine pa bodo kupih dese!
pletilnih strojev ter razširi?
proizvodne zmogljivosti
Vse skupaj bo veljalo štiridS"
set milijonov dinarjev. V po'"
zelski tovai^ni nogavic bod"
vlagah v nabavo pletilnih
dodelavnih strojev, zgradi^
pa nameravajo tudi
kvadratnih metrov novi''
prizvodnih prostorov. ^
JANEZ VEDENII^
Višje obrestne mere
za dinarske vloge
Da od 1. aprila dalje veljajo nove, višje,
obrestne mere za dinarske vezane vloge,
seveda ni nobena novost, če jo med
bralce posredujemo 18. aprila. Pa vendar
vas nanje želimo spomniti, saj višje
obrestne mere za vezane dinarske vloge
spodbujajo »vezano varčevanje.«
Če se na vezavo svojih dinarskih pri-
hrankov še niste odločili, se boste morda
prav sedaj, ko boste prebrali te vrstice in
si ogledali nekaj temeljnih podatkov o
višjih obrestnih merah. Te so od 1. aprila
dalje naslednje:
58% za vloge, vezane nad 3 mesece
63% za vloge vezane nad 12 mesecev
66% za vloge, vezane nad 24 mesecev
Zaupajte svoje prihranke in finančno
poslovanje svoji banki.
Ta pa naj bo Ljubljanska banka.
Splošna banka Celje
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Opomin za nosilca preskrbe
y KS Šmarje premalo fižola In moke
Ko je predsedstvo konfe-
rence potrošnikov pri ob-
činski konferenci SZDL
Šmarje pri Jelšah na zadnji
geji obravnavalo preskrbo
v letu 1984, je imelo največ
pripomb na račun ozkega
izbora blaga in na račun
glavnega nosilca preskrbe v
občini, delovne organizacje
Merator Jelša.
Ocenili so, da je poslovna
politika Jelše zelo toga, pre-
malo razvojno naravnana in
da ima slab posluh za potre-
be potrošnika. Da bi se pro-
blema preskrbe v občini
Šmarje pri Jelšah lotili še
bolj tehtno in celovito, so se
dogovorih, da o tem področ-
ju spregovorijo na posebni
problemski konferenci, ki
naj bi bila prihodnji mesec.
Do takrat se morajo po-
trošniški sveti v krajevnih
skupnostih opredeUti, kaj je
s preskrbo v občini narobe
oziroma v kolikšni meri je le-
ta zadovoljiva. Prav tako naj
bi se opredelili do predlo-
gov, ki so jih člani predsed-
stva konference potrošnikov
sprejeli na zadnji seji. Gre
predvsem za to, da mora nuj-
no priti do sprememb v no-
tranji organizaciji nosilca
preskrbe v smislu centraliza-
cije nabave in izboljšanja
strokovnosti pri tem. Jelša
mora tudi, glede na napove-
di o ukinjanju nekaterih tr-
govinic v manjših krajih,
tam zagotoviti nemoteno
preskrbo, v krajih, kjer je
kupna moč prebivalcev več-
ja, pa mora stremeti za ne-
nehnim razvojem trgovske
mreže. Predsedstvo se tudi
zavzema za dosledno izvaja-
nje sklepov v zvezi z delitvijo
programov in usklajevanjem
nalog med Jelšo in Kmetij-
skim kombinatom kot dru-
gim nosilcem preskrbe v
šmarsko občini. Predsed-
stvo konference potrošnikov
podpira tudi razpravo o
zdravstven o-higienski (ne)
oporečenosti blaga in o kul-
turnejši ponudbi, kjer je Jel-
ša do sedaj zelo malo nare-
dila.
V smislu ocen predsedstva
šmarske konference potroš-
nikov je o lanski preskrbi in
o založenosti tržišča v letoš-
njem četrtletju razpravljal
svet potrošnikov v krajevni
skupnosti Šmarje pri Jelšah.
Ocenil je, da je bila preskrba
v tem kraju lani le delno za-
dovoljiva, letošnji začetek pa
je bil nekohko boljši. Še ved-
no pa je primanjkovalo zlasti
fižola in krušne moke. S pre-
mogom zadnjo zimo ni bilo
večjih težav. Velenjski lignit
so prodajali skladno s pri-
spelimi naročili, slabša pa je
bila dobava rjavega premoga
(le 20 odstotkov natočene-
ga). Gre za to, da večino pre-
moga, ki ga za potrošnike
dobavi trgovina »Veriga« v
Šmarju »porabi« gostišče
»Šmarski hram«, s tem pa
zmanjšuje možnosti za zado-
voljevanje potreb po kurivu
ostalih potrošnikov. Potroš-
niški svet v krajevni skup-
nosti Šmarje je zato predla-
gal, da omenjeno gostišče
sklene z dobaviteljem pre-
moga posebno pogodbo o
dobavi, tako kot vsi ostali
večji porabniki.
MARJELA AGREŽ
S predlogi v
skupščini
Po številnih razgovorih
o razvoju kmetijstva v
šentjurski občini so zbrali
pripombe v nekaj predlo-
gov, ki jih je delegat vče-
raj predstavil v republiški
skupščini. Med drugim so
v Šentjurju zahtevali, da je
treba v tekočo ekonomsko
politiko vgrajevati načela
dolgoročnega razvoja kme-
tijstva, da je treba bolj
spodbujati izvoz kmetij-
skih izdelkov in zagotoviti
delovarye tržnih in blagov-
nih rezerv. Še posebej pa so
poudarili, da je treba ncgti
način, kako zmanjšati obre-
menitev kme^stva z viso-
kimi obrestmi.
T. C.
Na tekmovanju mladih fizikov
najmanjši odziv celjskih šol
Na Srednji tehniški šoli v
Celju se je v petek zaključil
izbor najboljših fizikov z os-
novnih šol, ki bodo regijske
barve zastopali na republi-
škem tekmovanju 11. maja.
V petek so tekmovali tudi
učenci vseh programov s
Tehniške srednje šole, na
Srednji pedagoški pa naj-
boljši fiziki s pedagoške
usmeritve. Konec tega te-
dna bodo tekmovanja še na
nekaterih drugih srednjih
šolah.
Že tretje leto, odkar dru-
štvo matematikov Slovenije
organizira tekmovarije mla-
dih fizikov, je najmanjša
udeležba celjskih osnovnih
šol. Tako še niso tekmovali
učenci fiziki z osnovnih šol
Ivana Kovačiča-Efenke, Pr-
ve Celjske čete ter Franca
Kranjca, medtem ko stalno
sodeluje osnovna šola Franja
Vrunča s Hudinje.
Zato pa je veliko večji od-
ziv okoliških osnovnih šol in
šol iz drugih občin. Zlasti
uspešni so Vojničani pa
Šentjurčani, učenci osnov-
nih šol iz Titovega Velenja,
Dramelj, Petro vč in La-
škega.
Profesorica Jožica Dolen-
šek, ki poučuje matematiko
in fiziko na Srednji tehniški
šoli in je zadolžena za izpelja-
vo območnih tekmovanj me-
ni, da je vzrok za skromen
odziv šol v kratki tradiciji te-
ga tekmovanja, ki še ni tako
popularno kot tekmovanje
za Vegovo priznanje.
»Težave so tudi s pripravo
tega tekmovanja«, meni do-
lenškova. »Naloge so težke, z
učenci se je treba posebej
ukvarjati, pravih nalog za va-
je in literature za tekmova-
nje pa še nimajo. Učitelji to-
žijo, da so zelo obremenjeni
in marsikje še nimajo krož-
kov za fiziko. Tudi opremlje-
nost kabinetov je v večini
primerov pomanjkljiva.« Na
osnovnih in drugih srednih
šolah sicer so krožki, vendar
so večinoma ti z drugih teh-
ničnih področij, kjer je fizika
le sestavni del znanj.
Kakršne koh že so objek-
tivne okoUščine, dejstvo je,
da je fizika eden temeljev
tehničnega znanja in da je
tekmovanje mladih fizikov
le vzpodbuda več, da šole še
bolj zainteresirajo učence za
ta predmet in zlasti, da dajo
možnost najbo^šim, da po-
stanejo še boljši.
VIOLETA V. EINSPIELER
Na republiško tekmovanje
v Maribor gredo naslednji
učenci 8. razreda: Darko Ma-
rej, Uroš Aristovnik (OŠ Mi-
roslava Širca, Petrovče), Ma-
tej Kolar, Matjaž Vučar (COŠ
Veljko Vlahovič Celje), Mat-
jaž Jančič in Milena Povalej
(OŠ Franja Malgaja, Šentjur)
ter zmagovalci sedmih razre-
dov: Matjaž Guček (COŠ Fran
Roš, Celje), Andrej Mokotar,
Jurica Šafarič (OŠ Miha Pin-
tar T. Velenje) ter Milan Meža
in Danilo Rehar z OŠ Anton
Aškerc, T. Velenje.
Kurirčkova pošta v
Laškem in Žalcu
v prejšnjem tednu so pi-
onirji iz Mozirja in Šentjur-
ja gostili dve kurirčkovi
torbici in tako je tudi v tem
tednu. Pionirji šentjurske
občine so v ponedeljek pri
spomeniku na Marofu pre-
dali kurirčkovo torbico
vrstnikom iz Laškega, os-
novnošolci iz Mozirja pa so
kurirčkovo torbico koroške
proge v torek predali pi-
onirjem iz Žalca.
Pionirji iz laške občine so
ponesli torbico do Jurklo-
štra, Henine in Radeč, kjer je
prenočila do torka. Nato so
jo osnovnošolci ponesU na-
prej do Zidanega mosta.
Rimskih toplic. Laziš, Vrha
nad Laškim in v Breze, kjer
so jo tamkajšnji pionirji
sprejeli v varstvo do srede.
Kurirčkovo torbico v laški
občini so pionirji v sredo po-
nesli iz Brez v Reko in naprej
do Laškega, kjer so ji tam-
kajšnji osnovnošolci skup^
z mladino in borci tudi pri-
pravili osrednjo prireditev.
Danes pa so pionirji po
skrivnih partizanskih in ku-
rirskih poteh ponesli kurirč-
kovo pošto še v Sedraž in do
Breznega, kjer so jo predaU
vrstnikom iz hrastniške ob-
čine.
Pionirji iz žalske občine so
kurirčkovo torbico sprejeli
od vrstnikov iz Mozirja v to-
rek v Letušu, nato pa so jo
ponesh še v Braslovče in na
Polzelo. V torek je na Polze-
lo prispela tudi lokalna ku-
rirčkova pošta, ki so jo na
pot pospremili osnovnošolci
iz Andraža. V sredo je mla-
dež iz Polzele ponesla ku-
rirčkovo torbico preko Loči-
ce v Šernpeter, Gotovlje, Po-
nikvo in v Veliko Pirešico,
kjer se ji je pridružila lokalna
kurirčkova pošta vinskogor-
skih in galicijskih pionirjev.
Danes so nosilci kurirčkove
torbice prispeli v Žalec in
nadaljevali pot do Petrovč,
Liboj, Griž in Prebolda. Jutri
pa bodo žalski pionirji ku-
rirčkovo pošto ponesli še do
Šentruperta, Orle vasi, Go-
milskega. Tabora in Vranske-
ga. V osnovni šoU na Vran-
skem bo kurirčkova pošta
ostala do ponedeljka, nato
pa jo bodo tamkajšnji pionir-
ji ponesli do spomenika na
Trojanah, kjer jo bodo pre-
dali vrstnikom iz domžalske
občine.
y ponedeljek bo ob preda-
ji 'na Trojanah kurirčkova
pošta tudi zapustila naše ob-
močje. V vseh občinah so ji
tokrat pripravili še posebej
slovesne sprejeme, v pripra-
vo prehoda kurirčkove pošte
pa so se aktivno vključevali
tudi mladinci, borci in pri-
padniki teritorialne obram-
be ter rezervni vojaški stare-
šine. IVANA FIDLER
Varnost v prometu je zaskrbljujoča
Posveta o preventivi in
vzgoji v cestnem prometu, ki
je bil sredi prejšnjega tedna,
so se udeležili predstavniki
iz vseh občin celjskega ob-
močja. Ocenili so, da je sta-
nje'vrednosti v cestnem pro-
metu še vedno zaskrbljujo-
če. Dogovorili so se tudi za
skupne akcije na celjskem
območju, za poživitev vseh
aktivnosti v pomladanskih
mesecih in za ostrejši pristop
organov milice, inšpekcije in
sodnih organov.
Motiv za takšno odločitev
je v še vedno kritični situaci-
ji v prometu tako v obnaša-
nju udeležencev prometa
kot v nastalih posledicah.
Lani se je namreč število
smrtnih primerov na Celj-
skem povečalo za šest pri-
merov, čeprav seje promet v
primerjavi z letom prej
zmanjšal. Prav tako se slabša
tudi stanje cest, vozil in pro-
metne signalizacije in kar je
n^bolj zaskrbljujuče, ni vi-
deti pravih rešitev za izbolj-
šanje stanja.
V zvezi s tem je Janez Win-
kler, predsednik republiške-
ga sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
dejal, da je Jugoslavija deže-
la z najnižjo prometno var-
nostjo v Evropi in je zato
nujno, da se povečajo kazni
za storjene prekrške in kaz-
niva dejanja. Po njegovem
mnenju pa je treba nameniti
več sredstev tudi za vzdrže-
vanje in posodobitev cest ter
za odpravljanje »črnih točk«.
Udeleženci posveta so tudi
ugotovili, da se pojavlja vse
več problemov v javnem
potniškem prometu. Gre za
preobremenjenost avtobu-
sov, nekakovostno usposab-
ljanje poklicnih voznikov,
predvsem voznikov avtobu-
sov, neustrezno prevažanje
škodljivih in nevarnih snovi
ter za neupoštevanje zakon-
skih določil in prometnih
normativov.
JOŽE MIKALVC
Uspele pionirske konference o
prostem času
Pred republiško pionirsko konferenco, ki je bila konec
tedna v Kranju in je največ pozornosti namenila preživ-
ljanju prostega časa mladih, so konference na to temo
pripravili tudi v nekaterih občinah celjskega območja.
Pioni^i so na njih spregovorili o težavah in željah po bolj
organizir^ih oblikah preživljanja prostih ur. Ponekod, na
primer v Žalcu in Mozirju, teh razprav niso imeli, vpraša-
nje pa je, če je na tem področju že vse urejeno.
Velenjski pionirji so u pogovoru ugotovili, da se vklju-
čujejo v interesne dejavnosti na šolah, s^ vsak dela vsaj v
dveh, slabše pa je v krajevnih skupnostih, kjer povsod
tudi ni prostora, da bi se lahko zbirali. Problem so tudi
mentorji, saj sta samo v dveh mestnih krajevnih skup-
nostih aktivni društvi prijateljev mladine.
Podobne so bile tudi ugotovitve celjskih pionirjev, ki so
pogrešali primerne prostore in igrišča v novih soseskah.
Za tiste iz primestnih šol pa je največji problem pomanjka-
nje prostega časa, saj morajo večkrat pomagati doma" pri
delu in jim zato interesne dejavnosti na šoli pomenijo
edino obliko sprostitve. Tudi v Celju bodo morala bolj
zaživeti društva prijateljev mladine v krajevnih skup-
nostih. Ko pa so o prostem času razpravljali v Šentjurju, so
izvedli celo anketo med učenci, kako ti preživljajo prosti
čas. Ugotovitve so bile podobne kot v omenjenih občinah.
V Laškem pa so mladi pogrešali računalniške krožke,
športne dejavnosti in ples.
V vseh občinah se torej srečujejo s podobnimi težavami,
Ko gre za aktivno preživljanje prostega časa pionirjev. Na
^lost pa so to ugotovitve ki se ponavljajo že nekaj let.
T. C.
Starši po geslu:
čim prej h kruhuf
Na Sredici šoli Boris Ki-
drič v Celju imamo vsako
leto preveč prijav za pro-
gram tekstilni konfekci-
onar (kar 60 učencev več se
je prijavilo za vpis v pri-
hodi^e šolsko leto, kot je
razpisanih mest), po drugi
strani pa komaj zapolnijo
oddelek programa tekstilni
mehanik.
Ravnatelj, Franc Erjavec
meni, da je glavni vzrok za
prevelik naval učencev na to
usmeritev v prepričanju
staršev, da je treba otroka
čim prej spraviti h kruhu,
kar jim triletno šolanje tudi
omogoča. Ne gre prezreti niti
dejstva, da se dekleta vpisu-
jejo v to usmeritev zato, da
bodo lahko delale keo- doma,
ker se s tem programom
usposobijo za šivilje.
Tudi delovnih mest je za-
enkrat še dovolj, kar potrju-
jejo razpisane kadrovske šti-
pendije, in je malone sleher-
ni učenec lahko štipendist.
Vendar novih oddelkov ni
več mogoče odpirati, keOti
slej ko prej bo prišlo do vi-
ška kadrov, ker je teh oddel-
kov tudi v ostalih mrežah šol
dovolj.
Obratno pa je na tekstilno
mehanskem programu za
katerega ni dovolj prijav.
NeObrž zato, meni ravnatelj,
ker učenci v osnovnih šolah
ne spozn^o dovolj smeri te-
ga programa, ki dcoejo veliko
pr^tičnih znanj, s^ gre za
poklice kot so predilec, tka-
lec, pletilec in podobno. Ti
kadri so trenutno še sufici-
tami, zato je tudi za ta pro-
gram dovolj kadrovskih šti-
pendij, ki pa iz leta v leto
ostajajo nepodeljene. Glede
na potrebe in tudi pobude
delovnih organizacij in po-
bude medobčinskega sveta
ZSMS je lani šola vpisovala
tudi v peto stopnjo tega pro-
grama za poklic tekstilno
mehanski tehnik, od koder
je potem možen prehod na
vse višje in visokošolske or-
ganizacije tekstilne stroke.
Letos ugotavljajo, da z 12
učenci oddelka ne bodo mo-
gli odpreti, prijave za vpis v
nasledrije šolsko leto pa niso
nič bolj obetavne. Peto stop-
ryo bodo potemtakem mora-
li tisti, ki bodo vztregali, na-
daljevati v Mariboru.
Verjetno bo potreben pre-
izkus znanja za tekstilno
konfekcijsko usmeritev, pa
vendar se postavlja vpraša-
nje, kam z okoU 60 učenci, ki
tega preizkusa, ne bodo
opravili. Potem se bodo lah-
ko vpisali le še tja, kjer bo
dovolj vpisnih mest. Ali bo-
do potem zadovoljni, pa je
vprašanje, ki bi si ga mor^i
postavljati starši in učenci
sami, dokler je še čas in do-
bro premisliti ali res ni druge
rešitve, kot vztrajati na pro-
gramu, ki ne more sprejeti
več kot 120 učencev
Da pa starši vse pogosteje
pristajajo na nižjo izobrazbe-
no raven svojih otrok, je v
dani situaciji razumljivo. Ne-
varno so se namreč zadnja
leta porušila razmerja med
vrednotenjem dela delavcev
z manjšo ah večjo strokovno
usposobljenostjo, zaostrene
socialne razmere pa še bolj
silijo k uresničevanju načela,
čim prej h kruhu.
VIOLETA V. EINSPIELER
Več denarja zaJelesno kulturo
28 milijonov sredstev ali 46
odstotkov več kot lani bo na-
menjenih po zadnjih poda-
tkih za telesno kulturo v obči-
ni Celje. Razrez, kdo vse in
koliko bo dobil iz te košare
sredstev, so vsaj za letos še
naredili po starih kriterijih,
ki pa jih bodo za prihodnje
leto povsem obnovili.
Gre za to, da ne bo več
»abonmajskih« vstopnic za
»namišljeno« ali nekoč poka-
zano kvaliteto, pač pa bo vsak
dobil tohko, kolikor si bo z de-
lom in rezultati zaslužil. To naj
bi bila tudi večja stimulativ-
nost za tiste, ki delajo, pa jih
žal prioritete zaobidejo, ker
pač niso v njih. Čeprav gre za
povečaje sredstev za področja
telesne kulture pa to še ne po-
meni, da jih bo dovolj. Žal pa
se bo treba tudi s tem zadovo-
ljiti in pro^ame prilagoditi
»dolžini odeje«.
Sekretar ZTKO Celje Tine
Veber je opozoril, da se že pri-
pravlj^o novi kriteriji za vred-
noterye posameznih panog, ta-
ko da bodo uspešne športne
panoge »potegnili« iz sedanje
rekreacije, Bojan Planinšek je
znova opozoril na nekulturno
obnašanje gledalcev na tek-
mah in da se je treba tega pro-
blema resno lotiti. Metod Tre-
bičnik pa je menil, da je treba
kriterije v dogajargu v športu
stalno dopolnjevati, ne pa stati
na mestu. Pri tem ne smemo
zanemarjati temeljne telesne
vzgoje, ki je pogoj za vse, kar
hočemo kasneje doseči. Vedeti
moramo, kaj je baza in kako
bomo iz nje gradili naprej.
Delegati na zadnji seji
skupščine ZTKO Celje so tudi
opozorili na problem ustanav-
ljanja društev Partizan ter se
odločili, da se ena izmed na-
slednjih skupščin posveti iz-
ključno tej problematiki, to je
splošni telesni vzgoji in rekre-
aciji v želji, da se interesi v celj-
ski občini povežejo.
V predsedstvo ZTKO Celje
so izvolili dva člana Mitjo Pi-
pana kot delegata AD Kladi-
var namesto Staneta Meleta in
Francija Erjavca namesto To-
neta Erjavca. Pri predsedstvu
ZTKO Celje bodo tudi ustano-
vili disciplinsko komisijo za
vse delavce,ki so zaposleni v
športnih organizacijah.
T. VRABL
6. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
Domača kovina ni nič slabša
Tudi pri zavornih oblogah prihranek deviz
Za zanimivo obrtno de-
javnost se je odločil Jože
Zaplatič iz Drešinje vasi pri
Petrovčah. Izdeluje namreč
zavorne obloge in jih hkrati
tudi obnavlja. Na prvi po-
gled bi človek mislil, da gre
kar za donosno dejavnost,
če vemo za primer Sinter, ki
bo na avstrijskem Koro-
škem odprl celo tovarno s
tovrstno dejavnostjo. In ro-
ko na srce, pritožuje se ne
tudi Zaplatič, ki se edini na
celjskem območju ukvarja s
tem.
Zakaj ste se odločili prav
za to obrt?
Zaplatič: »Delal sem na
tujem, potem v Gorenju in
nabral sem si precej izku-
šenj. Tem bolj zato, ker sem
bil včasih aktivni dirkač z
motorji in v kartingu. V teh
športih sem dosegel nekaj
sohdnih uvrstitev, v Škofji
Loki pa sem leta 1970 pristal
celo na petem mestu. Skrbel
sem tudi za zavore znanega
dirkača Jožeta Mesarca. Od
tovrstnih dejavnosti do odlo-
čitve za obrt, kot je izdelova-
nje in obnavljanje zavornih
oblog, ni bilo daleč. Lani
sem se odločil in odprl obrt-
no delavnico.«
Verjetno brez kooperacij-
skega sodelovanje ne gre. S
kom sodelujete?
Zaplatič: »S Hmezadovo
Me-Ga v Žalcu. Moje izdelke
potrebujejo v Ferrahtu, Si-
pu, Autu Celje, saj izdelujem
zavorne obloge za vse vrste
osebnih avtomobilov, trak-
torjev, avtobusov, motornih
koles... Mesečno izdelam po
5000 zavornih oblog.«
Verjetno to pomeni tudi
devizni prihranek...
Zaplatič: »Gotovo. Sedaj
ljudem ni treba več v Avstri-
jo ali Italijo po te stvari. Prav
tako ni treba več uvažati in
dajati deviz organizacijam
združenega dela, ob tem pa
je še cena nižja kot v tujini.«
Je potrebno tudi lastno
znanje? Razmišljate o iz-
boljšavah?
Zaplatič: »Tu sem dosegel
nekaj. Trdoto materialov
sem prilagodil teži avtomo-
bilov, traktorjev in avtobu-
sov. To je zelo pomembno,
ker je dolgo časa bil problem
prav v tem, da vsaka zavorna
obloga ni ustrezala po trdoti
prav vsaki znamki avtomo-
bila ali traktorja.«
Kako je z nabavo materi-
alov?
Zaplatič: »Oskrba z mate-
riali je redna in odkrito mo-
ram povedati, da so domači
materiaU, oziroma kovina, ki
je potrebna za obloge, izjem-
no kakovostni.«
Jože Zaplatič je s svojo
obrtno dejavnostjo dobro za-
čel. Pomembno je tudi to, da
denimo kmetovalcem ni tre-
ba več na tuje po zavorne
obloge, prav ne avtomobili-
stom. K Zaplatiču lahko pri-
nesejo kar obrabljene in na-
mesto njih dobijo že obnov-
ljene. Zaplatič je posredno
vključen tudi v izvoz. Precej
zaslug za to, da je v delavnici
dela dovolj, pa pravi, imajo
tudi pri skupščini občine Ža-
lec in Obrtnem združenju v
Žalcu, kjer so imeli posluh in
so mu v začetku priskočili na
pomoč.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
30 let RD Šempeter
Za čiste reke In okolje
Konec prejšnjega tedna je
bila skupščina Ribiške dru-
žine Šempeter. Na njej so
pregledali delo, ki so ga
opravili v minulem obdob-
ju ter si zadali obsežen pro-
gram dela.
Predsednik predsedstva
skupščine Venčeslav Bauer
je poročalo o delu in pouda-
ril, da je bil delovni program
za leto 1984 uresničen, razen
nekaterih izjem. Pri progra-
mu so sodelovali člani druži-
ne in opravili 3225 delovnih
ur. V sedmih gojitvenih po-
tokih je bilo izlovljenih
10.520 potočnih postrvi, v ri-
bolovne vode so vložili 5620
postrvi ostalo pa so odstopili
Zavodu za ribištvo v Ljublja-
ni, ki jih oskrbuje z ribami za
nadaljnjo vzrejo v potokih.
Skupaj je bilo v izlovljene
potoke vloženih 100 tisoč po-
točnih postrvi-zaroda, 10.000
šarenke, 30.000 lipana in 500
sulcev. V ribnike pa je bilo
vloženih 4000 kg lovnih kra-
pov. Skupaj pa je bilo lani
ulovljenih 6783 raznih rib v
teži 3313 kg, ka je za 2000 kg
manj kot v letu 1983.
Izvedena so bila tudi vsa
načrtovana ribiška tekmova-
nja. Vseh se je udeležilo 379
članov (družina šteje trenut-
no 797 članov) in pri tem uje-
lo 677 rib, ki pa so bile vrnje-
ne žive v vodo. Čuvajska
služba je opravila preko se-
demsto kontrol. S pomočjo
milice je bilo sodniku za pre-
krške predanih 15 kršilcev.
V delovni program za letos
so zapisali, da bodo še naprej
skrbeli za čisto okolje rek in
voda. Vložili bodo v gojitve-
ne potoke več tisoč ribjih
mladic, opravili izlove potoč-
ne postrvi in lipana iz var-
stvenih potokov, sestavili ri-
biško-gojitveni načrt gospo-
darjenja z ribiškim okolišem
v letih 1986-1990 itd. V raz-
pravi je sodelovalo od 35 de-
legatov skupščine skoraj po-
lovica. Poudarili so, da je še
poleg številnih kontrol veli-
ko krivolovcev, da nekatera
podjetja še vse premalo skr-
bijo, da bi bile reke in potoki
čisti itd. Precej časa pa so
delegati namenih tudi pro-
gramu praznovanja 30 letni-
ce delovanje družine. Osred-
nja proslava bo 6. julija pri
jezeru Presarje, od 26. do 30.
junija pa bo v Savinovem
razstavnem salonu ribiška
razstava.
TONE TAVČAR
Ustanoviti še tri
gasilska društva
Zborovali so gasilci žalske občine
Na občnem zboru so se
zbrali delegati vseh prosto-
voljnih in industrijskih ga-
silskih društev žalske obči-
ne ter ocenili svoje delo v
zadnjih letih. Poročila so bi-
la kljub dobrim rezultatom
kritična, saj je še vedno ne-
kaj problemov, ki jih je za-
radi učinkovitejše gasilske
organizacije treba odpra-
viti.
Še letos želijo ustanoviti
tri gasilska društva - dve in-
dustrijski v LIK Savinja in
SIP Šempeter v Šempetru
ter prostovoljno v edini kra-
jevni skupnosti, ki je brez
njega, to je v Libojah. Liboj-
čani imajo samo industrijsko
društvo v keramični, kar pa
je za kraj z mnogimi gozdovi
premalo.
Nadaljevah bodo z akcijo,
da bi imelo vsako gasilsko
, društvo v občini tudi vsaj
eno žensko desetino ter usta-
novili po vseh osnovnih šo-
lah društva Mladi gasilec. Za
zdaj imajo samo krožke, kar
pa ne zadovoljuje v skrbi za
gasilski podmladek.
Poleg naštetih nalog pa so
se gasilci zavzeli za večjo dis-
ciplino, saj brez nje ne more-
jo dobro in vestno izpeljati
zadanih nalog. Večjo pozor-
nost bo treba tudi posvetiti
skrbi za pravilno ravnanje z
dragoceno sodobno gasilsko
opremo ter strokovno uspo-
sabljati gasilce, da bodo s tc
opremo tudi znali pravilne
rokovati. Letos bodo poleg
tega posvetih tudi vso pozor-
nost proslavi dneva gasilca
ter proslavi 40 letnice osvo-
boditve in 30 letnice ustano-
vitve občinske gasilske zve
ze. Posebno skrb bodo na
menili tudi gasilskim vete
ranom.
V zadnjem času so stro-
kovno pregledali 36 črpalk
lani so nabavili okoli tisoi
ročnih aparatov. Problemi
nastajajo pri UKV postajah
kjer prihaja do napačnega
javljanja ali pa so primeri, kc
se ljudje sploh ne zn^o javi-
ti. V letošnjem jubilejnem le
tu občinske gasilske zvezfi
bodo izdali tudi brošuro s
prikazom razvoja gasilstva v
tej občini.
TONE VRABL'
Na občnem zboru občin-
ske gasilske zveze Žalec so
podelili tudi priznanja naj-
zaslužnejšim članom posa-
meznih društev. Odlikova-
nja prve in druge stopnje
Gasilske zveze Slovenije so
dobili Jože Kuder, Janez
Božič in Anica Lupše, ob-
činska gasilska priznanja
pa Rihard Kopušar, Ludvik
Piki, Mirko Podgoršek,
Branko Verk, Jože Jager,
Janko Jager, Marjana Klo-
kočovnik, Mirko Školnik,
Vlado Dolar, Stanko Klanč-
nik. Rado Lešar, Marjan Po-
točnik, Jože Marinko st.,
Rudolf Božič in Ivan Zotel.
Za 50 letno delo v gasilski
organizaciji so nagradili tu-
di Jožeta Saleja iz Žalca.
Predsednik občinske gasil
ske zveze Žalec Jože Kudet:
»Imamo dovolj sodobnt
tehnične opreme, žal pa št
vsi ne znajo z njo pravilno
rokovati in tako večkrat
prihaja do nepotrebnih ok
var. Skrb bo torej namenjt
na nadaljnjemu strokovne
mu usposabljanju ga-]
silc€
Foto: UUBO KORBAh
Nova telovadnica
Odprli so jo v Rogaški Slatini
v Rogaški Slatini so v sobo-
to predali namenu novo telo-
vadnico. Predsednik gradbe-
nega odbora Dominik Lesko-
var je ob otvoritvi dejal, da je
s tem končana druga etapa
prve faze izgradnje šolskega
kompleksa v Ratanski vasi.
Letos in prihodnje leto bi bilo
treba zgraditi še drugo fazo,
ki zajema 12 učilnic za višjo
stopigo.
Idejno zasnovo celotnega
kompleksa in projekta prve
etape izgradrge osnovne šole je
izdelal Inženiring biro iz Mari-
bora, drugo etapo, torej telo-
vadnico pa Ambient iz Ljublja-
ne po idejni zasnovi domačina
dipl. ing. arh. Uroša Birse.
Igralna površina dvorane v
novi telovadnici meri 1284
kvadratne metre, v pritličju so
še trije kabineti, v nadstropju
pa bolniška soba, galerija v iz-
meri 393 kvadratne metre, dva
kabineta in prostor za bife. v
glavni dvorani so tribune s 392
sedeži, na galeriji pa je možno
namestiti še dodatne pomične
tribune s 308 sedeži. V telovad-
nici so označena igrišča za ro-
komet, košarko, tenis, odbojko
in badminton. Istočasno se
lahko odvija pouk za štiri raz-
rede, s^ je dvorano možno
pregraditi s pregradnimi zave-
sami.
Gradbena dela je v roku
opravil Ingradov tozd Gradbe-
ništvo iz Rogaške Slatine. In-
vesticijska vrednost novega
objekta je 101 milijon dina^ev.
Sredstva so bila zagotovljena
iz nasledrxjih virov dobro polo-
vico iz združenega občinskega
samoprispevka, preko 30 od-
stotkov iz združene amortiza-
cije osnovnih šol občine, osta-
lo iz združenih sredstev DO te-
fa območja in iz samoprispev-
a KS Rogaška Slatina. Telo-
vadnico sta opremila Sloveni-
jales in Elan.
M. AGREŽ
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT" V
KUSPEHU ^
Marjan Leban
Mladeniči srečujejo
Abrahama, bi lahko zapisa-
li za Marjana Lebana, ki se
je z njim srečal letos fe-
bruarja. Ob tem srečanju
pa ne kaže kakšnih posebni
znakov petdesetletnika,
ampak prej mladeniča
krepkih srednjih let, kar je
posledica desetletja dolge
dobe ukvarjanja s športom
m rekreacijo. Obema je
Marjan zapisal svoje življe-
nje in ni dvomiti, da ju bi
kdajkoli tudi zapustil. Pre-
več se je vanju zakoreninil
in če korenine poženejo
globoko, jih ne iztrga še ta-
ko močan vihar.
Po prihodu iz vojske seje
že leta 1957 zaposlil v Cin-
karni ter ji ostal zvest do
danes in bo tako tudi v pri-
hodnje. Pred trinajstimi le-
ti je postal eden prvih pro-
fesionalnih športnih refe-
rentov v celjski občini, kar
pomeni, da je začel siste-
matično skrbeti za delavce,
da bi se ob delu tudi rekrei-
rali ter tako skrbeh za bolj-
še zdravje in telesno
počutje.
Pred tem je bil aktiven
športnik. Nogometaš. Vse-
skozi v vratih Kladivarja.
»Začel sem kot pionirček v
golu in tam tudi ostal do
športne »penzije«. V golu
sem nasledil znamenitega
Klanjška ter igral s tako ve-
likimi imeni celjskega no-
gometa, kot so bih Ratko
Dobrajc, Vili Čater, Posi-
nek, Marinček. Kasneje
sem igral s Piklom, Rojni-
kom, bratoma Coklič, Vo-
debom, Hribernikom...
Kdo bi našteval vse.'« Naj-
mlajši se verjetno teh imen
ne spominjajo, pomenila
pa so zlato dobo celjskega
nogometa, ko je še nekaj
pomenil. »Takrat so bih po-
goji veliko slabši kot so da-
nes, saj smo se na tekme v
Mursko Soboto pa v Len-
davo in še kam vozili v po-
kritem tovornjaku. O do-
brotah ni bilo govora, igra-
lo je samo srce.«
Spominja se prvih začet-
kov trim akcij, »ko se je na
kolesarski akciji zbralo
preko 5000 kolesarjev, da-
nes jih težko "dobimo več
kot 2000. Bolj je v ospredju
individualna in skupinska
rekreacija. N^jti bo treba
nove spodbudne motive,
kajti sedaj trim akcije naza-
dujejo.«
Marjan danes ne hodi več
na nogometne tekme, obi-
skuje pa hokej in rokomet,
za rekreacijo igra odbojko
pa namizni tenis, v prostem
času, če ga kaj ostane pa je
strasten ribič, član RD v
Šempetru. »Užitek je, ko
ob vodi in zelenju pozabiš
na vsakdan, ki nas s svojim
neusmiljenim tempom ve-
dno bolj tišči k tlom. Tam
pa ne bi rad prehitro pri-
stal, zato je počitek ob vodi
pravi balzam. -
TONE VRABL
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Novo vozilo V
EMO
Industrijsko gasilsko dru-
štvo EMO je po letu dni ča-
kanja končno dobilo novo
sodobno kombinirano gasil-
sko vozilo voda - pena -
prah.
Svoje prejšnje vozilo
tam 5500 se odstopili pro-
stovoljnemu gasilskemu
društvu v Gaberju, to pa svo-
je vozilo drugemu društvu,
Id ga bo glede na potrebe iz-
brala Občinska gasilska zve-
za Celje.
Taborniki na
proslavi v Šldu
Med pettisoč taborniki iz
Wle Jugoslavije, ki so se
udeležili proslave ob 40-let-
nici preboja sremske fronte
v Šidu, so bili tudi mladi iz
Celja.
V petek so prisostvovali
odkritju spomenika na me-
stu, kjer so bili najhujši boji
na celi fronti. Po končani
proslavi pa so se peš odpra-
vili v vas Erdevik, kjer so jih
domačini prijazno sprejeU in
prenočili. Naslednji dan so
se udeležih osrednje prosla-
ve v Šidu. Na poti domov so
se ustavili še v Jesenovcu in
na Kozari. Vrnili so se pozno
zvečer, vendar veseli in polni
lepih vtisov.
VID BURNIK
Po dolgih letih premora so na pobudo starejših pevcev v Kompolah pred kratkim spet
ustanovili pevski zbor.
Pesem Jih druži in bogati
¥aja dela mojstra, pravilo pevci Iz Kompol
Šentlovrenski fantje že od
nekdaj radi pojo. Po vojni
so nemirni Kompolčani,
željni prosvete in kulture,
začeli peti in igrati. V njih
je bilo vselej nekaj posebne-
ga. Prosvetno društvo, ime-
novano po Cvetki Jerinovi,
je bilo nadvse uspešno.
Hoteli so zgraditi tudi kul-
turni dom. Dolga leta so stali
zidovi, pa ni šlo. Kljub udar-
niškim akcijam jim je za do-
končno izgradnjo kulturne-
ga doma zmanjkalo začetne-
ga poguma.
Pred kratkim pa so, na po-
budo starejših, pevci spet
stopili skupaj. Pritegnih so
še nekaj mladih in nanovo
ustanovili pevski zbor. Po
ustanovnem- občnem zboru
so začeli redno vaditi enkrat
ali dvakrat na teden. Začetek
je bil težak. Glasove je bilo
potrebno po daljšem premo-
ru spet upeti. Zbor vztrajno
vodi Jože King iz Celja, ki so
ga pevci zelo veseli.
Sestajajo se v učilnici v
Kompolah, kjer jim je šola
ljubeznivo ponudila zavetje.
Novi odbor, za predsednika
so izvohli Načija Rozmana,
čaka zd^ veliko dela. A pev-
ci pravijo: vaja dela mojstra.
Pod svoje okrilje je zbor lepo
sprejela tudi Zveza kultur-
nih organizacij Celje, pa kra-
jevna skupnost Štore in Že-
lezarna, od koder je največ
pevcev-delavcev. Razveselih
so se tudi mentorja, profe-
sorja Viva Marcena, ki jih bo
večkrat obiskal in jim poma-
gal z nasveti.
V Zagradu imajo gasilce radi
Iz dolgoletnih izkušenj, ki
jih ima Anton Mlakar kot
gasilec in kot predsednik
gasilskega društva Zagrad-
Pečovnik, lahko potrdimo,
da imajo v krajevni skupno-
sti Pod Gradom gasilce ra-
di. Kakšnokoli prireditev
pripravijo, vedno je obisk
dober.
Zanimivo je bilo v obnovo-
letnem času, ko so po stari
navadi gasilci obiskali vse
hiše in jim prinesli koledar-
je. Mlžuši člani, ki vseh še ne
pozn^o, so jih nek^ presko-
čili in zamera je bila velika.
»To se ne bo več zgodilo,«
zagotavlja Anton Mlakar.
Njihovo društvo bo letos
proslavilo že 40-letnico delo-
var^a. Veliko prizadevanj je
skritih v tej obletnici, pa tudi
trdega dela pri ureditvi gasil-
skega doma in pomoči za na-
kup opreme. Danes so dobro
opremljeni, za članstvo pa je
zanimanje bolj spremenlji-
vo. Pionirji kažejo iz leta v
leto veliko dobre volje, med
mladince pa jih le malo za-
ide. Še slabše je z ženskami,
s^ že nek^ let sploh nim^o
ženske desetine. Zato ostaja
okrepitev članstva in več so-
delovanj na tekmovanjih ena
osrednjih nalog v tem času.
Načrte v zvezi z dopolnjeva-
njem opreme pa jim bodo
pomagali uresničiti v okviru
občinske gasilske zveze.
Da dela gasilcem ne
zmanjka, poskrbijo brezvest-
ni občani. Vsaj za večino po-
žarov namreč lahko rečemo,
da so nastali iz malomarno-
sti. Trije do štirje gozdni po-
žari letno to kar zgovorno
potrjujejo. Kadar gre zares,
torej ob alarmu, krsoani ne
prešteveOo, kdo je gasilec in
kdo ne. Vsi prihitijo na po-
moč. Tudi zaradi te priprav-
ljenosti meni Anton Mlakar,
da bodo prizadevarvja za šte-
vilčnejše članstvo uspešna.
MBP
S skupnimi
močmi
do
telefonov
V vaseh Ješovec, Viski vrh
pri Šmarju in Cerovec, ki so-
dijo v krajevno skupnost
Šmarje pri Jelšah, so od ne-
davna bogatejši za dvajset
novih telefonskih številk. Ker
so to od centra precej oddalje-
ni in kmetijski kraji, je ta pri-
dobitev za kr^ane izredno po-
membna. Pri tem so sami
opravili veliko ur prostovolj-
nega dela pri izkopu jam in po-
stavitvi drogov, pa tudi denar-
ja iz lastnega žepa je bilo treba
nek^ odšteti. Seveda je pre-
cejšnji del sredstev prispevala
krajevna skupnost Šmarje pri
Jelšah.	^
NA KRATKO
Kristalna vaza za Matjaža
Predsednik skupščine občine Žalec Viljem Petek je konec
minulega tedna pripravil sprejem za nekatere skakalce SK
Braslovče in Andraž.
Sprejema so se poleg predstavnikov klubov in krajevne skup-
nosti Braslovče in Andraža udeležili še predstavniki družbeno-
političnih organizacij občine. V krajšem nagovoru je Viljem
Petek povdaril, da smo občani žalske občine ponosni, da imamo
Matjaža Debelaka, ki je letos v Planici postavil nov državni
rekord 185 m, ter mu izročil kristalno vazo. Priznanja pa so
dobili Jože Verdev, Janez Debelak, Boris Podkrižnik in Robi
Oblak ter SK Braslovče in Andraž.	TONE TAVČAR
Kros za Praznik dela na Gričku
30. aprila bo občinski sindikalni svet Celje pripravil na
Gričku drugo tekmovanje v krosu s pričetkom ob 18. uri.
Proga bo dolga dva kilometra, tekmovali pa bodo posamezniki
in ekipe iz delovnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti itd.
Prijave sprejemajo ure pred začetkom tekmovanja, po katerem
bo prvomajsko kresovarije.
Na sejmu učil tudi Šentjurčani
Na sejem učil, ki je bil prejšnji teden v Ljubljani, sta se iz
vse Slovenije vabilu za sodelovanje odzvali le dve osnovni
šoli in sicer osnovna šola Pranja Malgaja iz Šentjurja in
osnovna šola iz Ponikve pri Šentjurju.
Organizatorji so k sodelovar^u povabili vse šole z namenom, da
te pokažejo, kako si pri pri pouku pomagajo z učili, ki so jih
napravili učenci pri raznih krožkih. Ni jasno, zakaj je bil »dziv
šol na koristno akcijo tako skromen. Vsekakor pa obe Šentjur-
ski šoli za sodelovanje zaslužita vse pohvale.	VVE
Vojaška organizacija ZRVS Ima svoj
časopis
Vojniška krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških
starešin, ki je lani zasedla tretje mesto v občinskem tekmova-
nju za najboljšo krajevno organizacijo, je tudi letos zelo ak-
tivna.
Pred časom so začeh izdajati tudi svoj časopis »Informator«,
pripravili so razstavo orožja, ki si jo je ogledalo precej krajanov,
še predvsem tamkajšnjih šolarjev, aktivno pa se vključujejo tudi
v druge dejavnosti v krajevni skupnosti. Tako je na primer
precej članov vključenih v vojniško strelsko družino.
V	vojniški organizaciji ZRVS pričakujejo, da bodo z »Informa-
torjem« še bo^je in hitreje obveščali člane o vseh bodočih nalo-
gah in akcijah in da bodo v delo krajevne organizacije pritegnili
tudi tiste člane, ki so doslej stah ob strani.	s. Š.
Tekmovanje enot CZ
V	soboto, 20. aprila bo štab civilne zaščite v krajevni skup-
nosti Tmovlje pripravil tekmovanje splošnih enot civilne
zaščite, da bi preverili njihovo usposobljenost.
Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri v prostorih krajevne skup-
nosti Tmovlje in v gasilskem domu, tekmovale pa bodo 5-
članske ekipe.
Letos že 23. tradicionalni taborniški tek
Taborniški odredi celjskega območja se bodo ta konec tedna
udeležili že 23. tradicionalnega taborniškega teka, ki ga letos
pripravljajo taborniki Mute.
Letošnje mladinsko, kulturno in športno srečanje tabornikov
je posvečeno 40-letnici osvoboditve, dnevu OF slovenskega
ljudstva in prazniku dela ter seveda 22. aprilu - dnevu taborni-
kov. Taborniki bodo s svojim srečanjem pričeli v soboto zvečer
I ob tabornem ognju, osrednji-tekmovalni del in proslava ob
, dnevu OF in 40-letnici osvoboditve pa bosta v nedeljo. i. F.
Akademski ples v Titovem Velenju
Velenjski mladinci pripravljajo v soboto zvečer v klubu
mladih Rdeča vrtnica akademski ples. Ob tej priložnosti
poskuš^o veleryski študentje prikazati svoje delo. V Titovem
Velenju je to ena izmed prireditev, ki so zaživele s krajem, saj se
na akademskem plesu »stari« študentje srečajo z današnjo štu-
dentsko mladino, izmer^jajo izkušr\je in se skup^ zabavno.
Obiskali so starejše
Mladi člani RK na osnovni šoli Ivana Kovačiča-Efenke obi-
skujejo v zadnjem času domove za starejše ljudi. Najprej so
obiskali Dom upokojencev v Celju, kjer so s prisrčnim progra-
mom navdušili starejše občane.
Svojo ustvarjalnost prenašajo zd^ tudi izven celjske občine.
Pred kratkim so obiskali Dom počitka v Šmarju pri Jelšah, kjer
je v kulturnem programu najbolj navdušila plesna skupina. Ker
se ga niso mogli ogledati nepokretni oskrbovanci doma, so
potem obiskali še vsakega posebej in mu izročili malo darilo.
Sredstva za to obdaritev je prispevala krajevna oganizacija Rde-
čaga križa Nova vas.	Z. S.
Zaključili dobrodelno akcijo
Občinska organizacija Rdečega križa Laško ocenjuje, da sta
obe solidarnostni akciji »pomoč Kopaoniku« in »pomoč stra-
dajočim v Afriki« naleteli na veliko odziv krajanov in delov-
nih organizacij.
Akcija pomoč Kopaoniku je tudi v občini Laško zaključena.
Na žiro račun republiške organizacije Redečga križa seje zbralo
iz-te občine 163.431 dinarjev. Druga akcija še poteka. Laščani so
že zbrali za strad^oče prebivalstvo v Afriki 237.501 dinarjev, od
tega je bila tretjina zbrana s prodajo vrednostnih bonov. Pri
občinski organizaciji Rdečega križa v Laškem so morah naročiti
še dodatne količine bonov in jih imajo trenutno še na zalogi po
10, 20, 50 in 500 dinariev.	VVE
Razstava na kmetijski šoli
Ob zaključku šolanja v skrajšanem programu za kmetovalce
in kmetovalke gospodinje na šentjurski kmetijski šoli so
učenci pripravili tradicionalno razstavo svojih izdelkov. V
soboto in nedeljo so bila na ogled ročna dela, izdelki iz učne
kuhinje in z vrta, v nedeljo pa so prikazali še kuhar\je v posodi
brez vode. Na ta način živila ohranijo kvaliteto, pripraviti pa je
mogoče tudi dietno hrano.
S Petkovim mozaikom
na piknik v Logarsko dolino
V Petkovem mozaiku smo izžrebali šestnajsto
potnico za piknik v Logarski. Tokrat se je sreča
nasmehnila Mariji Stanko iz Dolenje vasi pri
Preboldu.
Obkrožite pravilni odgovor!
Redna avtobusna zveza med Celjem in
Logarsko dolino je bila vpeljana:
a)	pred 2. svetovno vojno
b)	med 2. svetovno vojno
C) po 2. svetovni vojni
Ime in priimek_
Naslov_
Odgovore pošljite na RADIO CELJE, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE, do četrtka, 25.
aprila 1985.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
Naša beseda vse bolj" odsev dela mladih
¥ CeUu ne moremo biti zadovoUnl s prispevkom osnovnih šol
Na odru Slovenskega ljudskega
gledališča Celje in dan pred tem v
Pionirskem domu Cvetke Jerinove,
so se v četrtek in petek vrstili nastopi
20 skupin mladih iz celjskih srednjih,
Pionirskega doma in kulturnih dru-
štev, ki so nastopili na letošnji prire-
ditvi Naša beseda 85. Bil je to resnič-
ni pregled dela in odsev dejanskega
stanja na področju mladinske in pi-
onirske kulturne ustvarjalnosti.
Ker se je Naša beseda odvijala tudi
na odrih po dnigih občinah na Celj-
skem, bo medobčinsko srečanje mla-
dih z območja 22. in 23. aprila v Tito-
vem Velenju, kjer bo tudi nastopilo
okoli 20 skupin.
Za Našo besedo v Celju lahko reče-
mo, da se je po nekajletnem stagnira-
nju kulturno gibanje mladih spet raz-
mahnilo. Ugotavljamo, da smo lahko z
mladinsko kulturno dejavnostjo zado-
voljni, kar pa ne velja za prispevke
osnovnih šol. Pionirje so pripeljali na
prireditev le Pionirski dom, nastopile
so tudi plesne skupine, medtem ko
neposrednih prijav z osnovnih šol ni
bilo.
Ob tej prireditvi lahko tudi ugotovi-
mo, da je bila izredno heterogena,
ustvarjalno zanimiva in aktualno spo-
ročilna. K temu so nedvomno prispe-
vali mladi ustvarjalci sami. Posebno
poglavje so bile letošnje plesne skupi-
ne. Spodbudna je bila ryihova želja po
nastopanju, kžgti vse tri specializirane
plesne skupine so želele pokazati vse,
česar so se v dobrem letu naučile. Soli-
den napredek je pokazala tudi plesna
skupina Igen, tako da kaže posvečati
temu ansamblu posebno pozornost,
ker vključuje veliko število nsg-
mljgših.
Goga Stefanovič in Ana Vovk-Pez-
diijeva sta z že uveljavljeno strokovrio
roko izvrstni sodelavki ostalih plesnih
skupin. Posebej sta ugajali točki Enig-
ma in Trije obešalniki. Pionirski dom
Cvetke Jerinove se je predstavil z lut-
kovno plesno in gledališko skupino in
potrdili, da nova oblika organiziranega
kulturnega dela pionirjev v okviru Pi-
onirskega doma že kaže dobre rezulta-
te. Srednja Zdravstvena šola je nasto-
pila s spletom dejavnosti, ki se odvija-
jo na šoli in to je tudi pravi smisel
kulturnega gibanja. Ošvrkniti pa velja
njihove starejše kolege iz Zdravstve-
nega centra, ki so se nc^prej prijavih
na Našo besedo, potem pa jih enostav-
no ni bilo. Niti opravičih se niso.
Srednja tehniška šola je prispevala
štiri skupine. Posebej je ugjgal N 4b
razred z angažirano izpovednostjo v
predstavi Roža. Srednja družboslovna
šola je izbrala tri razredne skupnosti,
ki se z lanskoletnimi dosežki ne more-
jo primerjati.
Med društvi so se predstavili mladi
iz Vojnika, ki so se spoprijeli z angaži-
ranim besedilom in postavitvijo. Ama-
tersko gledališče Železar Štore pa seje
predstavilo z začetniško mladinsko
skupino z izrazitim tradicionalnim pri-
stopom k igri.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Na LJubečni so se
predstavili kulturniki
Dvorana v Zadružnem do-
mu v Ljubečni je bila v so-
boto znova nabito polna.
Več kot dvesto petdeset obi-
skovalcev je navdušeno
pozdravljalo člane osmih
sekcij domačega KUD, ki so
nastopili na prireditvi
Predstavljamo se.
Pod vodstvom Matjaža Že-
leznika se je prvič predstavil
mešani pevski zbor. Navdu-
šila sta narodno zabavna an-
sambla KUD in Jožeta Fid-
lerja. Oba sta se predstavila
prvič. Glasnega ploskanja so
bili deležni tamburaši in har-
monikarji Vinko Jereb,
Stanko Mikula in Ivan Kom-
plet. Duo Šabec je dodobra
ogrel dlani poslušalcev. Veli-
ko zanimanje pa so znova
vzbudile pevke ženskega
zbora in moški pevski zbor.
Oba zbora se intenzivno pri-
pravljata za občinsko revijo
pevskih zborov na Dobrni.
Več kot dveumo prireditev
pa so zaključili člani godbe
na pihala. Na prireditvi se ni-
so predstavih le likovniki.
recitatorji in ansambel
Cmok. Ti se bodo predstavili
ob naslednji priložnosti.
Nastopilo je preko sto na-
stop^očih. Opaziti je, da so v
zadnjem letu mnogo napre-
dovali. Strokovno delo Mat-
jaža Železnika, Toneta Vola-
ska. Vere Šabec in Adolfa
Cirkulana že rodi sadove. Ob
njihovih prizadevanjih raste-
jo sekcije kvalitetno in šte-
vilčno. v delu društva je pri-
sotnih vedno več mladih. To
pomeni, da je tudi prihod-
nost na trdih temeljih. Dru-
štvo pa je tudi organizacij-
sko uspešno. Temu je mno-
go pripomoglo tudi organizi-
ranje tekmovanja harmoni-
k^ev za Zlato harmoniko
Loubečne.
Ob dobrem delu in organi-
zaciji v društvu pa tudi pri-
haja vedno več obiskovalcev
v obnovljeno dvorano. Pa ne
samo takrat ko nastopajo do-
mačini ampak tudi, ko go-
stujejo kulturniške skupine
iz drugih krajev.
MB
Najmanj denarja bo
za kulturne domove
Razvijanje amaterizma v
kulturnih društvih ter s.
tem množičnosti v kulturni
dejavnosti, utrjevanje
knjižničarstva ter urejanje'
in zbiranje zgodovinskih in
drugih zapisov iz preteklo-
sti Gornje Savinjske doline
so osnovne usmeritve raz-
voja kulturne dejavnosti v
občini Mozirje.
Tak program so pred krat-
kim dopolnili tudi s finanč-
nim planom. Kot kaže bo še
najmanj denarja ostalo za
obnovo propadajočih kultur-
nih domov.
Občinska kulturna skup-
nost bo letos dehla 13,7 mili-
jona dinarjev, kijih bo zbrala
po povprečni letni prispevni
stopnji 0,40 od bruto osebnih
dohodkov. Največji delež 4,8
in 3 milijone din bosta dobili
knjižnica in občinska ZKO.
V razvoju knjižničarstva želi-
jo namreč čimprej, najkasne-
je pa do konca prihodnjega
srednjeročnega obdobja, po-
večati knjižni fond s sedanje
1,4 na 2,12 knjige na prebi-
valca, ter knjigo približati
občanu tudi z novimi izposo-
jevalnicami v delovni orga-
nizacijah. V ZKO bodo tako
kot doslej razvijali amateri-
zem v kulturnih društvih, ter
spodbujali predvsem gleda-
liško in folklorno dejavnost,
lutkarstvo in zborovsko pet-
je ter godbo na pihala, ki je z
1,3 milijoni dinarjev v letoš-
nji finančni konstrukciji na-
šla še posebno mesto.
Med najpomembnejšimi
nalogami v kulturi je tudi
usposobitev posameznih
krajevnih kulturnih domov.
Večja popravila so potrebna
v Gornjem gradu, na Ljub-
nem ter na Rečici ob Savinji,
zaradi neurejenih sanitarij
pa je zaprt tudi dom v Ko-
karjih. Za vzdrževanje do-
mov so namenili le 500 tisoč
din, kar ne zadostuje niti za
obnovo enega. Ne ve se si-
cer, kakšna bo usoda prošnje
za republiški kredit za obno-
vo, za katero so zaprosili v
Gornjem gradu, a kljub
ugodni rešitvi sredtev še
vedno ne bi bilo dovolj. Zato
so na skupščini sklenili, da
bi morala biti eden izmed vi-
rov za sanacijo tudi sredstva
amortizacije kulturne skup-
nosti. Ob tem se bodo morali
tudi dogovoriti, kakšen naj
bi bil vrstni red obnove.
R. PANTELlC
Cinkarniški koledar nagrajen
žirija likovnih obhkovalcev v Beogradu, ki je letos
ocenjevala koledarje, ki so prišli na natečaj iz vseh
repubhk, je izredno dobro ocenila tudi koledar, ki gaje
letos izdala Cinkarna iz Celja. Na tem koledarju so bile
stare podobitve Bleda, nekatere tokrat prvič objav-
ljene.
Diplomo za odlične fotografske posnetke, zlasti pa
za tehnično izvedbo preslikav starih vedut je "prejel
Matej Stopar iz Celja.
Petje za vsako dušo
Uspel koncert vokalne skupine Terca
Mimo lahko trdimo, da je
na koncertu vokalne skupi-
ne Terca, ki je bil prejšnji
petek v dvorani Narodnega
doma, vsakdo od poslušal-
cev v prepolni dvorani na-
šel nekaj zase. Tisti n^bolj
zahtevni so se čudili izred-
no težkim skladbam na za-
četku koncerta, ki je zatem
prešel na domače narodne
pesmi in črnske duhovne, v
drugem delu pa so člani
Terce predstavili še narod-
ne pesmi nekaterih jugoslo-
vanskih narodov.
Člani skupine Vencelj Fe-
rant, Janko Rode, Peter Hu-
dohmet, Tomaž PavUn, Dra-
go Zorko, Hugo Ograjenšek,
Lipe Simoniti in umetniški
vodja Franjo Bobinac, so s
tem koncertom dokazali, da
ne zaupajo brez razloga vase,
sai so korektno odpeh tudi
takšne pesmi, ki bi bile težek
zalogaj tudi za že uveljavlje-
ne zbore.
Poslušalci v dvorani so bili
navdušeni nad koncertom,
tako da je morala Terca do-
dati še štiri pesmi. Zato smo
izbrali nekaj izjav poslu-
šalcev.
Marjan Lebič: »Vokalna
skupina Terca si je za zače-
tek izbrala izredno teške pe-
smi in kot dirigent lahko re-
čem, da bi nekatere sam le
težko uvrstil v program svo-
jega zbora. Sicer pa seje sku-
pina predstavila z ubranim
ter intonančno čistim petjem
. in jasno izgovorjavo. Lahko
bi pripomnil samo to, da so
bili glasovno nekohko neize-
načeni.«
Milan Gorjanc: »Izredno
lep koncert, saj so člani Ter-
ce peli občuteno, dinamično
zelo dobro in ubrano. Moram
reči, da so me prijetno prese-
netih, saj ob tako težkem
programu nisem pričakoval
tako dobrega petja. Pohvaliti
moram tudi program, saj je
bil dovolj zahteven in izred-
no raznohk.«
Dragica Žvar: »Koncert
vokalne skupine Terca je iz-
zvenel zelo čisto, z izdelano
interpretacijo, tudi dinamič-
ne stopnje so bile dobre, od
pianissimov do fortejev. Pro-
gram je bil zanimivo izbran,
čeprav bi lahko fantje segh
tudi po novejši hteraturi, saj
so za to sposobni.«
F. P.
Okrogla miza o kulturi
Učenci osnovne šole Vere Šlander s Polzele so orga-
nizirali okroglo mizo o kulturi, da bi skupaj s pred-
stavniki občinske kulturne skupnosti, skupščine
občine in vzgojno izobraževalne organizacije ocenili,
kakšno je kulturno življenje na Polzeli v najširšem
pomenu besede.
Ugotovili so, da je le-to razvejano prav zaradi dobre
povezanosti šole s krajem. Poiskali pa so tudi črne
točke v kulturi in sprejeli smernice za boljše delo, ki
mora težiti k višjim ciljem in še boljšim medsebojnim
odnosom. »Ne sme nam biti vseeno, kako živimo,
kakšni so naši medsebojni odnosi in kakšen je naš
odnos do okolja in družbene lastnine«, so ugotavljali
na okrogli mizi o kulturi.
TT
Trinajst skupin v Vojniku
Kulturno umetniško društvo France Prešeren v Vojnik«
bo skupaj z mešanim oktetom Lokvanj pripravilo že j
srečanje malih vokalnih skupin, ki bo v soboto, 20. aprili
ob 19. uri v kulturni dvorani v Vojniku.
Letos bo nastopilo doslej največ skupin in sicer trinajst
vsaka pa bo po lastnem izboru zapela po tri pesmi. Nastopi]
bodo: vokalni kvintet Frankolovčani, razširjeni kva^
Ingrad iz Rogaške Slatine, Loški oktet PD Marjan Rap jj
Loč pri Slovenskih Konjicah, Koroški oktet KUD Prežihcn
Voranc Ravne na Koroškem, vokalni kvintet Lastovka Pol
zela, nonet Vitra iz Ribnice, Kozjanski oktet, Šentjanšk
fantje z Vinske gore, nonet prosvetnega društva Simon Gre
gorčič iz Velike Nedelje, vokalna skupina Terca iz Celja
Savinjski oktet KD Svoboda Žalec, mešani oktet Lokvam
Vojnik in pet bratov Firer z Dolge gore pri Ponikvi.
T. VRABI
Društvo ne more zaživeti
Zgodovinsko društvo v Celju deluje že sedmo leto.
Članov je bilo ves čas kar precej, na žalost pa so bili
to bolj na papirju. Zato so razmišljali celo o razpusti-
tvi društva.
Vsako leto so pripravih vrsto predavanj, za katera pa
je bilo premalo zanimanja. Lani je program obsegal:
Etnološke posebnosti Štajerske, Nove pridobitve Zgo-
dovinskega arhiva v Celju, Stari tiski, ki jih hrani
Knjižnica... Višek v delu društva pa je pomenilo 21.
zborovanje slovenskih zgodovinarjev pred tremi leti.
Tudi v letošnjem programu načrtujejo nekaj preda-
vanj, da pa bo delo društva zaživelo, bodo morali v
svoje vrste pritegniti čim več mladih, ki se zanimajo za
zgodovino. Trenutno je včlanjenih 90 ljubiteljev zgo-
dovirie, sama številka pa nič ne pomeni, če se akcij
udeleži le nekaj članov vodstva društva. Po novem
bodo društvo vodih trije člani predsedstva, da bi tudi
tako lažje delali. Ker pa so med člani tudi strokovnjaki,
bi ti morah s svojimi prispevki v razhčnih časopisih
popularizirati stroko.
T. C.
»Pesem svobodnih ljudi«
Uspela revija oHrasllb pevskih zborov občine Žalec
v soboto in nedeljo je bila v
Preboldu in na Polzeli 19. revi-
ja odraslih pevskih zborov ob-
čine Žalec. Vsako leto jo pri-
pravlja Zveza kulturnih orga-
nizacij Žalec, letos pa so jo po-
svetili 40-letnici osvoboditve,
zato so ji tudi dali skupni na-
slov »Pesem svobodnih ljudi«.
V soboto zvečer je v Prebol-
du nastopilo devet zborov, in
sicer moški iz Prebolda, Pe-
trovč, Vinske gore, Golding iz
Prebolda, dekliška zbora iz
Žalca in Gomilskega, ženski iz
Griž in mešana zbora iz Galici-
je in Gomilskega. Na Polzeli
pa so v nedeljo peh kvintet La-
stovka iz Polzele, Andfaški ok-
tet, oktet Šentjanški fantje iz
Vinske gore, Savirijski oktet iz
Žalca, mešana pevska zbora iz
Ponikve in Polzele, moški zbo-
ri izpod Prvin, iz Vranskega,
Liboj, Žalca in Polzele ter de-
khški zbor Viva iz Matk.
Ker je v kr^ih žalske občine
tudi veliko ljubiteljev zborov-
skega petja, sta bili obe prire-
ditvi dobro obiskani, tako daje
bil trud organizatorjev in pev-
cev poplačan. Omenimo naj še.
da je ta zvrst kulturne dejavn
sti v žalski občini najbolj rž
širjena. Odkar je to delovar
organizirano skrbijo ne le
kvantiteto temveč tudi za kv
liteto, čeprav imajo pri te
precejšr\je težave. Kot pri vs(
takih dejavnostih tudi tuh
vedno marxika sredstev, tež)
pa je tudi dobiti strokovno p
memo usposobljene zborov
dje. Na sliki: Moški pevs
zbor iz Petrovč, ki ga vodi d«
goletni pevovodja Ivan G
stečnik.
TONE TAVČ/
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
poti in Stranpoti delavčevega oddiha
Sindikalni turizem na Celjskem oživlja - počitniške skupnosti ostajajo na papirju
CeiJe: po vrtičkarsko
v celjski občini že nekaj
let brez uspeha snujejo po-
čitniško skupnost, za katero
je večina organizacij združe-
nega dela, ki imajo počitni-
ške zmogljivosti, sodelova-
nje odklonilo. Izjeme ven-
darle so - SOZD Merx, Cest-
no podjetje in Elektro, ki bi
svoje proste zmogljivosti ra-
di odstopili, vendar oe v ča-
su glavne sezone. Razširitev
letovanj v pred in posezono
često omogočajo kolektivni
dopusti (Toper). Po lanskih
podatkih ima počitniške
zmogljivosti 83 organizacij
združenega dela, ki skupno
razpolagajo s 1210 ležišči
(360 v 142 prikolicah, 450 v
počitniških domovih in 400 v
zakupu). Uporabja jih 3675
delavcev, oziroma njihovih
družinskih članov, v lastni
režiji pa letuje 9187 delavcev.
Bistvenega povečanja zmog-
ljivosti letos v občini ni pri-
čakovati.
Zelo malo se je spremenilo
tudi pri razdeljevanju regre-
sov, kajti na sindikalna sta-
išča so večinoma pozabiU.
' Izgovorov je veliko. N^bolj
Jpogost je ta, da delavci zah-
tevajo enakost in da ni pravi
trenutek za drugačna raz-
merja. Ker tudi zneski niso
visoki, si delavci v" najslab-
šem gmotnem položaju leto-
vanja ne bodo mogli privoš-
čiti. V Ingradu, kjer imajo
142 ležišč v domovih in 60 v
prikohcah, bodo letos delili
regres glede na osebne do-
hodke delavcev v teh skupi-
nah - od 8000 do 12.000 di-
narjev, cene za letovanje pa
so od 404 do 1020 dinarjev
dnevno. V Železarni se odlo-
čajo, da bi vsi delavci dobili
7000 dinarjev, na družinske-
ga člana pa po kriterijih po
2400 dinarjev. Cena v pred-
sezoni bo 900, v sezoni pa
lOOO do 1575 dinarjev za pol-
ni penzion, desetdnevno bi-
vanje v prikolici pa od 35Q0
do 5800 dinarjev. V Srednji
tehniški šoli bodo izplačali
fegres v višini od 9000 do
12.000 dinarjev. Na voljo
innajo 6 hišic in 9 prikolic,
Cene pa so od 322 do 622 di-
I farjev dnevno.
Šentjur: počitniška
Skupnost padla v
;fodo
; V šentjurski občini imajo
. J'se delovne organizacije
^ 'astne počitniške zmogljivo-
, V glavnem so to prikoli-
I ?e. V Alposu, na primer, jih
I ^ajo 17. Nekaj so jih posta-
1 ^ili ob morju, nekaj pa v to-
1 Wicah. Deset dnevno biva-
1 'ije v njih bo veljalo delavce
; ^koh 3000 dinarjev. Ker je
Cena dokaj dostopna, v pri-
^erjavi s prejšnjimi leti pa
' ^J^oraj enaka, je tudi zanima-
nje med zaposlenimi veliko.
V	navadi je, da proste zmog-
ljivosti vsako leto ponudijo
tudi upokojencem. Tistim
delavcem, ki ne zmorejo pla-
čati letovanja v enem obro-
ku, omogočajo v Alposu
obročno odplačevanje. Naj-
višji regres v tej delovni or-
ganizaciji znaša letos 10.000
dinarjev, najnižji pa 8000 di-
narjev.
Tolo, kot ena manjših de-
lovnih organizacij v občini,
ima na voljo pet prikolic, za
katere je veliko zanimanje.
Za število dni bivanja v njih
se še niso dogovorili. Bivalni
dan v prikolici bo veljal 300
dinarjev. Letovanje bo mo-
goče plačati v dveh obrokih,
regresi pa bodo nekoliko viš-
ji kot v Alposu. Najvišji bo
13.000 dinarjev, najnižji pa
7800 dinarjev. Matere samo-
hranilke bodo prejele dodat-
nih 800 dinarjev. Organizira-
no letovanje je v šentjurski
občini prepuščeno vsaki de-
lovni organizaciji posebej.
Čeprav so pred leti že razmi-
šljali o ustanovitvi počitni-
ške skupnosti, so vsi načrti
padli v vodo.
Laško: počitniške
zmogljivosti
zasedene
Vse večje delovne organi-
zacije v laški občini imajo
svoje počitniške prikolice in
domove. Z razpisom so v ve-
čini delovnih organizacij že
zaključili in po prvih podat-
kih je razvidno, da bodo vse
zmogljivosti polno zasedene.
Interes za letovanje delavcev
je iz leta v leto večji, zlasti v
glavni sezoni. Za sindikalno
letovanje nimajo možnosti le
pedagoški delavci, ker nima-
jo lastnih počitniških kapa-
citet. Ostale, manjše delovne
organizacije in tozdi pa lah-
ko svoje delavce vključijo v
letovanje preko svojih soz-
dov (rudnik pri Rek Trbov-
lje, Elektrokovinar pri Elek-
trogospodarstvu, Bor in So-
pota pri Lesnini, itd.)
Regresi so dok^ različni.
V	Pivovarni od 12.500 do
14.500 dinarjev, v Kori od
5000 do 6000 dinarjev, zato
pa imajo upokojenci Kore
brezplačno letovanje. V
Rudniku bo regres za vse
enak, in sicer 9500 dinarjev.
V	Papirnici Radeče bo stro-
ške za letovanje krila delov-
na organizacija in zato bo le-
tovanje za delavce zastonj,
regres pa bo zato nižji kot v
drugih delovnih organiza-
cijah.
O ustanovitvi počitniške
skupnosti se v laški občini le
dogovarjajo in zaenkrat oce-
njujejo, da realnih možnosti
za to ni, ker so vse počitniške
zmogljivosti delovnih orga-
nizacij vsako letp polno zase-
dene.
IVIozirJe: regresirane
počitnice
s sindikalnimi počitniški-
mi zmogljivostmi so v mozir-
ski občini letos bolj zado-
voljni, saj lahko v prikolicah
ali domovih letuje že skoraj
60 odstotkov vseh zaposle-
nih. V Gorenju Glin so nam-
reč kupili 8 prikolic, za kar
so delavci delali dve prosti
soboti, tako da imajo zdaj v
občini vse gospodarskie or-
ganizacije lastne zmogljivo-
sti. Razmišljanja o počitniški
skupnosti pa so kljub temu
še vedno aktualna. Občinski
sindikat je že storil prvi ko-
rak in letos zakupil počitni-
ško hišico v Čateških Topli-
cah, ki jo bodo lahko koristi-
li delavci iz vseh mozirskih
organizacij. Zavedajo se, da
je to premalo, zato poskušajo
problem reševati s skupno
akcijo z delovnimi organiza-
cijami ter turistično agenci-
jo. Zgleden primer je sodelo-
vanje Gozdnega gospodar-
stva Nazarje, Glina in Kom-
pasa Mozirje. V počitniškem
domu GG imajo namreč ku-
hinjo, v kateri lahko pripra-
vijo znatno več obrokov hra-
ne kot je število gostov-de-
lavcev v domu, zato so pri-
pravo hrane ponudili delav-
cem Glina, za nemestitev pa
bo poskrbel Kompas.
Cene prikolic se gibljejo
letos med 1000 in 1400 dinar-
jev na dan, vendar pa bodo
delavci povsod za n^emnino
plačali manj, saj ni delovne
organizacije, kjer počitnic ne
bi regresirali. Na priporočilo
občinskega sindikata bodo
razliko do polne cene pokrili
iz sredstev skupne porabe.
Delavci imajo povsod mož-
nost odplačevati počitnice
po obrokih.
SI. Konjice:
posvetovanje o
delavčevem oddihu
Počitniške zmogljivosti
delovnih organizacij v konji-
ški občini, kjer je zaposlenih
800 delavcev, zadoščajo pov-
praševanju. Tam, kjer se po-
kažejo viški, jih ponudijo
drugim delovnim organiza-
cijam. V Konusu predvide-
vajo izplačilo najni^ega re-
gresa v višini 8000 dinarjev
in nzgvlšjega v zneku 16.000
dinarjev, v razmerju 1 : 2. Za
slab primer delitve regresa
so pri občinskem sindikatu
ocenih GG TOK Slov. Konji-
ce, kjer naj bi proizvodni de-
lavci dobili 9500 dinarjev, re-
žijski pa 6800 dinarjev (med
slednjimi prav gotovo niso le
pisarniški delavci!) Občinski
sindikat je zato zadolžil os-
novno organizacijo sindika-
ta, da na to opozori konfe-
renco osnovne organizacije
sindikata na ravni delovne
organizacije.
Sicer pa rmajo v konjiški
občini vse delovne organiza-
cije, razen Kovinarja, lastne
počitniške hišice na RogU ali
morju, kamor postavijo tudi
prikolice. Razpisi so zunaj že
ves mesec, zanimanje delav-
cev pa nekoliko manjše kot
lani. Odplačevanje na obro-
ke ni možno, cene letovanja
pa so nekoliko višje, čeprav
ne visoke. V Cometu, na pri-
mer, bo cena prikolice za bi-
valni dan 400 dinarjev, v
Dravinjskem domu 300, toli-
ko tudi v Elektro radiu in
Pekarni Rogla, V IMP 500, v
Konusu pa 900 dinarjev. Pro-
ste zmogljivosti bodo pov-
sod v pred in posezoni ponu-
dili upokojencem, štipendi-
stom in pripravnikom.
Razmišljanja o počitniški
skupnosti so še prisotna in
posvet, ki ga je 2. aprila skli-
cal OS ZSS s predstavniki
delovnih organizacij, da bi
določili cene letovanj, regre-
sov in uskladili proste zmog-
ljivosti, je pravzaprav izvid-
nica takšne skupnosti.
Žalec: počitniško
skupnost so ukinili
Za delavčev oddih je v ža-
lski občini dobro poskrblje-
no v počitniških domovih ali
v prikolicah, ki so postavje-
ne ob morju. Delavci Sipa
lahko letujejo v počitniškem
naselju na Cresu, ki je izred-
no lepo urejeno. Kakšna bo
letošnja cena, še ne vedo, za
letovanje pa vlada med de-
lavci veliko zanimanje. Tudi
v Tekstilni tovarni Prebold
še ne vedo za ceno letovanja
v Piranu in Biogradu na mo-
ru, brunarici na Golteh ter v
nekaj počitniških prikolicah.
Največ zanimanja je za od-
dih v času kolektivnega do-
pusta, zato so se za ta čas
domenili še za nekaj aranž-
majev ob morju z Izletni-
kom. Del regresa namenjajo
v preboldski tekstilni tovar-
ni za vzdrževanje počitni-
ških objektov. V žalski obči-
ni se dogovarjajo, da bi cene
za letovanja ostale letos takš-
ne kot lani, ko je bilo treba,
denimo v počitniškem do-
mu, plačati za vse skupaj,
vključno s polnim penzi-
onom le po 300 dinarjev.
Sozd Hmezad ima počitni-
ški dom v Crikvenici in štiri
prikolice v Istri. Za celod-
nevni penzion v domu bo
treba letos odšteti 1001 di-
nar. Nekatere delovne orga-
nizacije letovanje še dodatno
regresirajo.
O ustanovitvi počitniške
skupnosti v žalski občini ne
razmišljajo. Le-to so namreč
pred tremi leti celo ukinili,
saj nikakor ni mogla zaživeti.
Velenje: dozoreva
Ideja o počitniški
skupnosti
Zanimanje za letovanje
med Velenjčani ne upada,
vendar je vse več delavcev,
ki se obračajo na sindikat.
Od 60 velenjskih kolektivov
ima lastne zmogljivosti le 26
delovnih organizacij, ki ima-
jo na voljo 1175 ležišč. Ko-
lektivi brez lastnih zmoglji-
vosti sklepajo pogodbe ne-
posredno s hotelskimi in tu-
rističnimi organizacijami,
pomagajo pa jim tudi delov-
ne organizacije, ki imajo še
prosta ležišča v svojih domo-
vih in prikolicah. Tako, na
primer, sozd Rek že dlje časa
sodeluje z Gorenjem, ki ni-
ma lastnih počitniških
zmogljivosti.
Sozd Rek Franc Leskšek-
Luka ima počitniške domo-
ve v Fiesi in Crikvenici, z 252
ležišči in 62 prikolic v Pore-
ču, Puli, Rabcu in na Malem
Lošinju. Prikolice jim ostaja-
jo nezasedene in jih odstopa-
jo drugim kolektivom, ob
tem pa sklepajo pogodbe za
letovale s turističnimi
agencijami. Cene v lastnih
domovih bodo znašale letos
1450 dinarjev, ali 550 dinar-
jev več kot lani. Ekonomska
cena za letovanje v prikoli-
cah znaša 19.000 dinarjev za
deset dni. Delavci, zaposleni
v Reku bodo plačah 1000 di-
narjev, delavci iz drugih ko-
lektivov pa 2000 dinarjev.
Razliko bo pokril sozd Rek,
oziroma tozd, v katerem je
delavec zaposlen, in sicer v
obliki Vegresa, ki znaša za le-
tovanje v najetih domovih
9000 dinarjev, v lastnih pa
7500 dinarjev. Zanimanje za
letovanje v prikolicah je v
Reku upadlo.
Z organziranim letova-
njem ima precejšnje težave
organizacija Inženering,
med drugim tudi zaradi
ukrepa družbenega varstva.
Lastnih počitniških zmoglji-
vosti nimajo, lani pa niso
imeli niti toliko denarja, da
bi izplačali regres. Pomoč so
iskali preko sindikata, v
glavnem pa so bili delavci
prepuščeni lastni iznajdlji-
vosti.
Pri OS ZSS Velenje že ne-
kaj časa dozoreva ideja o
ustanovitvi počitniške skup-
nosti. Pred kratkim se je po-
kazala možnost za najetje lo-
kacije v Rabcu. Občinski
sindikalni svet bo v dogovo-
ru z lastnikom zemljišča iz-
delal okvirno kalkulacijo, iz
katere bo razvidno, koliko bi
morali za ureditev prispevati
posamezni kolektivi, ki bodo
pripravjeni združevati sred-
stva.
Šmarje: prostora bo
dovolj za vse
Letovanje delavcev v obči-
ni Šmarje pri Jelšah je raz-
meroma dobro organizirano,
to velja zlasti za večje delov-
ne organizacije kot sta Kors
in Steklarna Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine, pa tozd
Lesna oprema Mestinje,
Zdravilišče Rogaška Slatina
in druge. Razpisi za letova-
nja še niso povsod zaključe-
ni, kot tudi ni še povsod zna-
no, kolikšen bo letošnji re-
gres za dopust. Vsepovsod
pa opažajo, da zanimanje za
organizirano letovanje neko-
liko upada.
V Steklarni Boris Kidrič
Rogaška Slatina delavci le-
tujejo v počitniških hišicah
ob morju, na voljo imajo 18
stanovanjskih enot. Cena 10-
dnevnega letovanja je 5 tisoč
dinarjev, regres v višini 10
tisoč dinarjev pa bo prejel
vsak delavec enako. V Korsu
stane 10-dnevno letovanje v
počitniških prikolicah 6 ti-
soč oziroma 7 tisoč dinarjev,
regres v višini 7 tisoč dinar-
jev bo za vse enak, poleg te-
ga pa prejme delavec za vsa-
kega otroka še dodatnih 3 ti-
soč dinarjev. V Toprovem
tozdu v Šmarju nimajo nobe-
nih zmogljivosti, delavci z
najnižjimi OD bodo prejeli
regres v višini od 8 do 9 tisoč
dinarjev, delavci z visokimi
OD pa 3 tisoč dinarjev. V
Kmetijskem kombinatu
imajo zmogljivosti v okviru
SOZD Hmezad. Najnižji re-
gres bo okoli 3 tisoč dinar-
jev, nEgvišji pa okoh 7 tisoč
dinarjev, glede na osebni do-
hodek. Odvečne zmogljivo-
sti bodo OZD ponudile ti-
stim, ki lastnih kapacitet ni-
majo.
Štorski železarji so minu-
li petek na problemski sin-
dikalni konferenci oprede-
ljevali tudi razvoj svojega
sindikalnega turizma oziro-
ma letoviščarstva. Ugotav-
ljajo, da so obmorske počit-
ttiške zmogljivosti doma na
Rabu dotrajale, da se bodo
odpovedali skupni kuhinji
in sobe preuredili v apart-
maje, kjer bodo njihovi de-
lavci z družinskimi člani sa-
mi pripravjali hrano. Leto-
vanja bodo usmerjali bolj v
dom ob slivniškem jezeru
Tratna in na Svetino, ki jo
želijo in morajo tudj pre-
urediti. Poskrbeli pa so tudi
za zimski oddih na Kopah,
yer so se vključili v usmer-
jeno apartmajsko iz-
i^radnjo.
Med delovnimi organiza-
cijami je vse več zanimanja
za »Počitnice za vsak žep«,
v ponudbi Arenaturista iz
Pule in turističnih agencij.
Letošnje predstavitve se je
med 90 vabljenimi udeleži-
lo kar 67 organizacij. Gore-
nju, Topni, Zdravstvenemu
centru pa so se letos pri za-
kupu pridružile še nekatere
nove organizacije. Precej
več je tudi individualnih
kupcev, k čemur je pomaga-
la tudi dobra informiranost
v posameznih delovnih or-
ganizacijah. Žal so te zmog-
ljivosti enkrat, mogoče tudi
nekajkrat premajhne, saj so
vsi programi že razporoda-
ni. Možnosti, najti takšne
cenejše počitnice je sicer še
več (turistične borze in sej-
mi), vendar bi bil nesmiseln
nastop posamičnih delov-
nih organizacij. Prav v tem
pa bi se lahko še posebej iz-
razila vloga počitniških
skupnosti, ki bi, upošteva-
joč stanje na posameznem
področju, lahko na sejmih
organizirano nastopila.
PLANINSKI KOTIČEK
Pomladanski pohod na Dobrovlje
V	soboto je v zelo lepem, skoraj zimskem dnevu uspel
pohod na partizanske Dobrovlje, ki ga je petič po vrsti
priredil PD POLZELA.
Zbrali so se v Braslovčah in odšli čez Boštunovec, mimo
Cimperška, Hlasteja, Strojanška, Grešnika, mimo Bre-
zovnika in spomenika do Destovnika, kjer so pohodniki
dobih čaj iz »domačih rož«. Bilo je okoli 300 pohodnikov,
predvsem mladih, kar je zelo razveseljivo. Udeležili so se
ga osnovne šole in mladi planinci iz Vranskega, Tabora,
Prebolda, Polzele, in drugi.
Verjetno bo trelsa o tem več razmisliti in pripraviti tak
pohod kot ga organizir^o za Gorenjske šole pozimi na
Stol. Treba bi se bilo tudi dogovoriti o ustreznem terminu,
da ne bi eni imeli pouka drugi pa prosto soboto.
Vehko pohodnikov z izkaznico je bilo takih, da niso
sprejeli značke, podeljenih je bilo 6 srebrnih in 6 in zlatih.
Nekaj pohodnikov je bilo pa tudi 2u deležbo na vseh
dosedanjih 10 pohodih, med njimi tudi Franci Ježovnik.
Pohod so vodih PLV, za lepe našitke letošnjega pohoda
pa je poskrbel Nandi Glavnik. Na pohodu je bila GRS -
postaja Celje že kot reden gost Ernest Stoklas.
OrlentaciiskI pohod
V	soboto 20. aprila bo planinski orientacijski pohod, ki
ga prireja kot drugega planinsko društvo Šempeter.
Zarxj velja prilagojeni pravilnik za slovenska orientacij-
ska tekmovanja našim krajevrnm razmeram. Posvečamo
ga 90 letruci Planinskega vestnika in 55 letnici smrti Frana
Kocbeka. Start bo pred osnovno šolo v Šempetru in proga
bo potekala po ravninskem predelu.
S seboj lahko prinesete topografsko kato Celje 2 in 4
(1:50.000) in veljavno planinsko izkaznico s plačano člana-
rino.
Ekipe so pionirske po tri, mladinci in člani lahko tekmu-
jejo tudi posamezno. Med ekipe štejemo tudi družine. Vsi
udeleženci hodijo-tekmujejo na lastno odgovornost.
Potrebna je normalna kondicija za hojo in ustrezno zdrav-
stveno stanje, hitrost pa ni bistvena.
Š.J.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
IVed zemllo in premogom
Pri Kosovih na Ponikvi pri Žaicu
Ivica Kos je 10 hektarov
veliko kmetijo Na Ponikvi
pri Žalcu prevzela pred dve-
ma letoma. Na hribovitem
svetu so pridelali vsakega
malo, najbolje pa jim uspe-
va hmelj, ki vsako leto pro-
dajo Kmetijski zadrugi. La-
ni so oddali še 2000 kilogra-
mov mesa in 6000 litrov
mleka. Z izgradnjo novega
hleva, ki so ga pomagali
graditi vsi sosedje, pa se bo-
do usmerili v pridelavo
mleka.
Ko govori o preusmeritvi,
pravi da se to sicer lepo sliši,
pa kaj, ko si prepuščen kar
sam sebi.« Z zadrugo podpi-
šeš pogodbo o preusmeritvi,
vse ostalo pa je na tvojih ple-
čih«, pravi. O sodelovanju z
zadrugo tudi sicer nima po-
sebno pohvalnega mnenja.
Pravi, da plačajo, ko imajo
denar, kmeta pa nihče ne
vpraša, če zmore vse stroške.
Če zamudi, mu zaračunajo še
obresti. Lani tudi niso bili
zadovoljni s sušenjem hme-
lja, saj delo ni bilo dobro
opravljeno. Odkupne cene,
ki ne pokrijejo stroškov, pa
so tako že stara pesem in pri
t6m zadruga ne more kaj do-
sti storiti. Pravi, da se jim
podražitev mleka ni čisto nič
poznala, saj so medtem stro-
ški spet narash. Na koncu
lostno ugotovi, da na kmetiji
tako ali tako ne delaš zato, da
bi kaj zaslužil, ampak zato,
ker delo mora biti končano.
Ivica, ki je edinka, je sicer
želela v šole, pa ni bilo druge
izbire, kot da ostane na kme-
tiji. Tako je končala le Kme-
= iisko šolo v Šentju^u. Po 12
letih dela na kmetiji pa sedaj
ugotavlja, da seji ta leta nik-
jer ne priznajo, ker takrat še
ni bila lastnica.
Kljub nenehnemu garanju
10 hektarov velika kmetija ni
dovolj za življenje petčlan-
ske družine. Zato mož Lovro
še vedno odhaja v velenjsko
jamo. Tudi zato, ker bo treba
urediti še hišo, ki jo je načel
zob časa, letno pa tako že se-
daj odplačujejo 120.000 di-
narjev kredita.
»Ko bi imeli vsaj še tri hek-
tare zemlje,« si želi Ivica, »pa
bi bilo dovolj, da bi vsi delah
na zemlji. Tako pa me naj-
bolj jezi, ko vidim, da se
kmetijsko zemljišče večkrat
proda za čisto druge na-
mene.«
Morda bo njene želje ures-
ničil sin Sergej, ki se sicer še
ni čisto odločil, kaj bo počel
v življenju, pravi pa, da ga
delo na kmetiji veseli.
T. CVIRN
Družina Kosovih s Ponikve pri Žalcu se ob večerih takole
zbere ob stari kmečki peči in družno se lotevajo vsakda-
njih opravil.
ZAVOD« ZA ŽIVINOREJO IN V ^
VETERINARSTVO CEUE PRIPOROČA ^
Pridelovanje koruze za zrnje in silažo(l)
Izbira sort
Izbira sort je v proizvodnji koruze najpo-
membnejši ukrep. Rodovitnejše sorte na-
st^ajo s križanjem, ki dajejo mnogo večji
pridelek do 30°/o v primerjavi s starimi na-»
vadnimi sortami.
Glede na rastno dobo posameznih hibri-
dov po FAO konvenciji delimo koruzo v 9
razredov. Najzgodnejše in manj rodovitne
hibride označujemo s številko 100, naj poz-
nejši s številko 900.
Z ozirom na toplotne razmere področja
ZZV Celje je možna uporaba hibridov iz
razreda 200 v klimatsko manj ugodnih hri-
bovitih področjih, razred 300 in razred 400
v primernejših dolinskih področjih, razred
500 pa le v izjemnih primerih področja
Brežic.
Po predlogu priporočenih sort semenske
koruze za prodajno sezono 1985, je na raz-
polago seme sledečih sort:
Razred 100-190 Razred 200-240
BC TC 183	BC TC 191
BC TC 188	ZPTC 196
Razred 250-290
BC SC 264 standardna
BC TC 28-11 standardna
Razred 300
O SSK 247 zelo dobra in standardna
BC SC 318 dobra
ZP SC 37T dobra in konstantna
ZP TC 310 zelo konstantna
Razred 400
BC SC 462 ZP SC 42
BC SC 468 BC SC 488
razred 500-700
ZP SC 58 C ZP SC 704
BC SC 622 OS SC 594
NS SC 70 BC SC 66-61
Priporoča se:
-	za silažo predvsem iz razreda 300 in
začetek razreda 400.
-	Obvezen nakup kalibriranega se-
mena.
/.a suazno Koruzo sejemo i-z zrni na m"
več ali 10% zrna. Za setev potrebujemo
25-30 kg semena. Pri mehanskih sejalni-
cah moramo izbrati primerno sejalno ploš-
čo, da v posevkih ne bodo prazna mesta.
Potreben je preizkus sejalnice!
Gostota rastlin
Priporoča se nasledrxja gostota:
Razred:
100 90.000 (70 cm • 16 cm)
200 80.000 (70 cm • 18 cm)
300 75.000 (70 cm • 19 cm)
400 70.000(70 cm - 20 cm)
500 60.000 (70 cm ■ 24 cm)
Gnojenje
Koruza v relativno kratki vegetacijski
dobi razvije ogromne rastlinske mase, zato
v tem obdobju (maj-oktober) potrebuje ve-
like količine mineralnih hranil v prilično
koncentrirani obhki. Prenos teh hranil je
mogoč le ob zadostni vodni preskrbi, od
pravilno razporejenih padavin ali iz talnih
zalog. Največji odvzem hranil traja 6-7 ted-
nov (15-20 dni pred in 25-30 dni po metli-
čargu), ko koruza porabi 70-75% vseh mi-
neralnih hranil.
Organska gnojila
Pri gnojenju koruze ne smemo pozabiti,
da je ta poljščina okopavina in, če je le
mogoče jo pognojimo s hlevskim gnojem,
ki ga podorjemo pri jesenskem temeljnem
oraixju. To zadošča le za del potreb po
hranilih.
Zaotjemo lahko: 200-400 dfha hlevske-
ga gnoja
do 100 m^/ha gnojevke
Omeniti je treba, daje »prebavna« zmog-
ljivost ornega spod^ega sloja omejena ter
da mora biti količina jesenskega podora
vsklajena s to zmogljivostjo, ker sicer ta
sloj spomladi ne bo mogel vršiti mehansko
nosilne funkcije.
V stanovanjskem zavarovanju je zajetih več rizikov
Velike spremembe Je doživela odgovornost pri tem zavarovanju, zato Triglav priporoča, da se z njimi seznanite
Stanovanjsko zavarovanje sodi v ok-
vir premoženjskih zavarovanj in z^ema
zavarovanje stanovanjskih premičnin,
krije celo vrsto temeljnih nevarnosti,
kot so: požar, strela, eksplozija, vihar,
toča, padec letala, manifestacija, de-
monstracija, poplava, izliv vode, zemelj-
ski plaz, odtrganje zemljišča, snežni
plaz, vlomska tatvina in rop ter poskus
teh dejanj.
Poleg osnovnih, temeljnih nevarnosti,
pa lahko vključimo v zavarovanje tudi
dodatne nevarnosti, kot so poškodbe na
oplesku, tapetah, raznih zidnih, podnih in
stropnih oblogah ter na steklih v oknih in
vratih stanovanja. Temeljne nevarnosti so
vključene v zavarovalno pogodbo brez
posebnega dogovora, za dodatne nevar-
nosti pa seje treba dogovoriti posebej, in
plačati še dodatno premijo.
Minulo zimo smo bili priča nenadne-
mu mrazu, ki je povzročil precej škode.
Te škode so zlasti posledica zamrznjenja
vode v ceveh in radiatorjih, nastala pa
je tudi posredna škoda na plesku, tape-
tah, talnih, stropnih in zidnih oblogah. V
kolikor zavarovanec ni imel možnosti
preprečiti zamrznitev omenjenih na-
prav in je prišlo do škode, je zavaroval-
nica te škode plačala iz temeljnega zava-
rovanja, do dogovorjene zavarovalne
vsote, ki je bila navedena na zavaroval-
ni polici.
Novost je tudi v tem, da se jamstvo po
novih pogojih razširi na škode zaradi izli-
va vode iz odprtih pip zunaj zavarovanče-
vega stanovanja. Prav tako krije zavaro-
vanje škodo izliva vode iz odvodnih kana-
lizacijskih cevi, zaradi poškodovanja ali
zamašitve.
V primeru vlomne tatvine krije zavaro-
vanje škodo (na zgradbi, stenah, vratih,
oknih, ključavnicah) v višini stroška po-
pravila, toda največ do 2 odstotka od za-
varovalne vrednosti stvari v zavarovalče-
vem stanovanju. Zavarovanje pa krije tu-
di navadno tatvino, in sicer, če je ukrade-
no perilo, posteljnina, obleka, preproge in
zavese, dokler je vse to zaradi pranja, su-
šenja ah likanja zunaj stanovanjskih pro-
storov (v pralnici, sušilnici, likalnici), ki
so v isti zgradbi kot je zavarovančevo sta-
novanje. Navadna tatvina je krita, če so te
stvari ukradene podnevi (od zore do mra-
ka) med sušenjem ah zračenjem na terasi
ali na dvorišču zgradbe, v kateri ja zavaro-
vančevo stanovanje. Škoda je krita največ
do zneska 10.000 dinarjev.
Steklo, ki je dodatni rizik, je posebej
zavarovano le, če je posebej dogovorjeno
in obračunana ustrezna premija. Predmet
zavarovanja pa so samo stekla v oknih in
vratih stanovanja, ne pa tudi različni za-
stekljeni balkoni, verande, terase in podo-
bno. Za te je potrebno skleniti posebno
pogodbo (polico) po splošnih pogojih za
zavarovanje stekla.
Največje spremembe Je
doživela odgovornost
Dejansko je odgovornost v stanovanj-
skem zavarovanju doživela največje spre-
membe. Zavarovanje v tem primeru krije
odgovornost zavarovanca za škode, ki jih
povzroči: kot zasebnik v vsakdanjem živ-
ljenju, vendar ne pri opravljanju obrtne
ah kakšne druge dejavnosti, razen dejav-
nosti (konjičkov), ki ne služijo v pridobit-
ne namene; kot lastnik, uporabnik ali
najemnik stanovanja ali zasebne stano-
vanjske hiše ter dvorišča in vrta ob hiši;
kot delodajalec delavcev, zaposlenih v
gospodinjstvu; z imetjem in uporabo ko-
lesa brez motorja, pri ukvarjanju s špor-
tom, razen športa, s katerim se ukvarja
pokhcno; kot imetnik domačih živali,
razen, če jih uporablja v pridobitne name-
ne; z orožjem, za katerega ima dovoljenje
in, ki služi za tekmovalne ali obrambne
namene. •
Zavarovanje krije tudi
odgovornost:
•	zavarovančevega zakonca in njego-
vih otrok ter sorodnikov, če te osebe živi-
jo z zavarovancem v skupnem gospodinj-
stvu, in sicer v istem obsegu, kot smo ga
že opisali;
•	gospodinjskih delavcev iz opravlja-
nja hišnih del, ki so jim zaupani.
Zavarovalnica krije škodo za vsak posa-
mezni zavarovalni primer do višine
100.000 dinarjev (doslej), za telesne po-
škodbe do 60.000, za materialno škodo do
30.000, razen, če ni v zavarovalni pogodbi
dogovorjeno drugače.
Stvari na podstrešju, v kleti, lopi, garaži
ah na terasi so prav tako zavarovane in to
do desetih odstotkov od vrednosti stvari v
zavarovančevem stanovanju. Gotovino in
vrednostne papirje, drago kamenje, ple-
menite kovine, predmete iz dragega ka-
menja in plemenitih kovin ter prave bise-
re vključje zavarovanje do zneska 10.000
din, če pa so v posebnem zaklenjenem
hranišču, pa do zneska 20.000.
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Graščina v
Šmartnem
Oglašam se v zve?zi s pi-
smom Jožeta Simlerja, ob-
javljenim v NT v tej rubriki.
Napisal je veliko, vendar le
tisto, kar je njemu v prid, za-
to ne zamerim, da je veliko
pozabil napisati. Pošteno bi
bilo, da bi napisal, da mu je
bilo prepovedano adaptirati
družbeno stanovanje v spo-
meniško zaščitenem objektu
brez ustrezne dokumentaci-
je. Verjamem, da zanj hišni
svet, ki se upira anarhiji in
samovolji ni veljaven. Toda,
kaj bi bilo, če bi vsi, kolikor
nas je v Gorici 8, počeli tako.
Žal nimamo kolegov na Sa-
moupravni stanovanjski
skupnosti. Le kdo v tej hiši
ima dvesto starih milijonov,
da jih lahko vloži v adaptaci-
jo družbenega stanovanja.
Le zakaj pozablja, da si vsi,
ki živimo v graščini želimo
imeti kopalnice, ki jih neka-
teri čakamo že tudi po dvaj-
set let, on pa je v graščini
šele eno leto. Pozabil je tudi
na to, da je grobo kršil pravi-
la delovanja SZDL v Šmart-
nem, ko je v njenem imenu
sklical zbor stanovalcev še
preden je predsedstvo ime-
novalo iniciativni odbor, za
katerim se je on skrival.
Glede funkcij, kijih oprav-
ljam jaz pa tole: predvsem
ljudje kot je Simler ne more-
jo odločati sami, ah so poo-
blastila in funkcije zaupane
pravemu človeku ali ne. Sam
gotovo takšnih funkcij ne bo
opravljal. Veseli pa me, da je
to vprašanje načel javno, da
bodo tudi drugi lahko razmi-
slili, v katerem grmu je greš-
ni zajec. To, daje Simler sebi
adaptiral stanovanje ni v po-
sebni družbeni koristi. Vsak-
do si tudi lahko izračuna, da
je stanarina tako nizka v tej
stavbi, da se splača iti po ce-
ment tudi v Avstrijo, če ga v
Celju ni. Zato se sprašujem,
kdo je na boljšem? Simler, ki
dela zase ali jaz, ki delam za
kraj, zase pa krmim prašiče,
da se lahko preživim. Včasih
se sprašujem, od kod mi toh-
ko energije, da zdržim umski
in organizacijski napor pri
gradnji vodovoda. V štirih
letih sem naredil preko 5000
prostovoljnih ur kot vodja te
gradnje, štiri leta staro stoen-
ko sem uničil, srečnim obča-
nom Gorice in Slatine, 88.
družinam pa sem le pomagal
napeljati življensko po-
membno vodo. Dobil jo bo
tudi vsak stanovalec Gorice
8.
Ob koncu Simler je uspeš-
no adaptiral družbeno stano-
vanje. Še veliko tako samo-
zavestnih občanov želim, pa
ne bomo rabili odlokov o
hišnem redu in prijateljev -
uslužbencev Samoupravne
stanovanjske skupnosti, ki
podpirajo kršenje pravic.
Marsikaj bi se dalo namreč
napisati tudi o odnosih med
Stanovanjsko skupnostjo in
hišnimi sveti, pa bo zato naj-
brže še kakšna boljša prilož-
nost.
IGANC NOVAK,
Šmartno
Še drevesa
umirajo
Tovariš Zupane se je pre-
cej razpisal o mojem pismu
»Komu je bila v napoto vr-
ba« in napadel zagovornike
varstva okolja (»zelene«) ki
so dvignili glas proti neusmi-
ljenemu sekanju dreves v
Celju. Strinjam se, da naj
čevlje sodi le kopitar, vendar
pa je žalostno, da »kopitarji -
vrtnarji« tega posla ne znajo
prav dobro. Vrba, ki je padla
na Ljubljanski ni bila nič tr-
hla (kar se lepo vidi na odža-
ganem štoru), ampak je bila
očitno nekomu v napoto.
Res so morda nekatera dre-
vesa bolna in jih je treba po-
sekati, močno pa dvomim,
da to velja za cele drevorede.
Verjetno mi bo tudi tovariš
Zupane pritrdil, da se v Ce-
lju seka vse po vrsti - tisto
kar je bolno in tisto kar ni.
Če vas zanima, kako to dela-
jo v drugih civiliziranih drža-
vah, vam moram povedati
(kar sem videl na lastne oči),
da večjim in starejšim dreve-
som obrežejo veje in ne uni-
čujejo cehh drevoredov kot
v Celju. To se lepo vidi v ci-
vilnih evropskih prestolni-
cah, katerih avenije in bule-
varje krasijo več stoletni dre-
voredi, ki pa so seveda pri-
merilo vzdrževani. Lep pri-
mer je Versailles v Franciji,
kjer je Ludvik XIV, dal v 17.
stoletju zasaditi številne dre-
vorede, ki jih lahko občudu-
jemo še danes.
Mesta, ki kaj dajejo na svo-
ja »pljuča«, skrbijo za njih
očitno drugače kot s se-
kiro ...
MARJAN LIPOŠEK,
Celje
Še o »Račici«
»Račko« oziroma druge lo-
kale, kjer imajo igralne apa-
rate, omenja v poročilu o
mladoletniškem prestopni-
štvu v Celju tudi sodnica za
mladoletnike na celjskem
Temeljnem sodišču Vladka
Petrič-Fihpov.
»Igralni avtomati, ki so na-
meščeni v nekaj gostinskih
lokalih, zlasti pa igralni avto-
mati »Račke« pritegujejo vse
večje število mladostnikov.
Pri tem opažamo, da mla-
dostniki sploh ne pomislijo
na to, kje bodo dobili denar
za igre, igre jih privlačujejo
in pojavljajo se tatvine ravno
zaradi tega. Menimo, da bi
bila občasna kontrola v teh
lokahh potrebna zlasti zato,
ker se tam zadržujejo tudi
otroci oziroma mladoletniki,
ki bi sicer morali biti v šoli.«
Verjetno ni in ne more biti
naloga lastnika »Račke«, da
preverja odkod mladim, de-
nar, predvsem tistim, ki še
niso dopolnili 15 let in tudi
obiskujejo igralnice. Tudi
verjetno ni naloga lastnika,
da preverja ali imajo mladi v
času, ko se mučijo z igralni-
mi avtomati, v šoU pouk. To-
da verjetno bi neke omejitve
morale obstojati oziroma bi
jih moral postaviti tisti, ki je
izdal obrtno dovoljenje za to
igralnico. Verjetno bi nekaj
zalegle pogostejše kontrole
miličnikov v igralnici, velja-
lo pa bi razmisliti tudi o tem,
da bi lahko igralnico obisko-
vali samo polnoletni občani
oziroma tisti, ki že imajo
osebno izkaznico.
SREČKO ŠROT,
Celje
V »Novem tedniku« dne
28. 3. 1985 sem v rubriki »Pi-
sma bralcev« zasledil članek
o igranici »Račka«. Z vsebi-
no se povsem strinjam, če-
prav me k pisanju ni tohko
vzpodbudila vsebina sama.
Tej res ni kaj oporekati,
kvečjemu dodati. Napisana
je namreč dokaj obzirno.
Verjetno zato, ker je avtor
predvidel možnost, da bo
»brcnil v temo« oziroma, da
se ne bo nihče odzval, kot bi
se moral.
Avtor pravi v zadnjem od-
stavku takole: »Kdo naj bi se
zganil? Otroci verjetno ne.
Starši imajo najbrž drugačno
predstavo o tem, kam gre de-
nar za jutranji sendvič. Last-
nik gotovo dela po veljavnih
predpisih in (kot marsikdo)
za čimvečji dohodek. ZSMS,
šole in še kdo od pristojnih
pa tako ali tako zapopadajo
le »kompleksne probleme«
in se ne morejo ukvarjati s
takšnimi malenkostmi, mar
ne?«
No, sedaj pa k vprašanju
za vas v uredništvu. Rad bi
vedel, kolikšen pomen daje-
te tej rubriki v uredništvu.
Komenta^ev gotovo ne mo-
rete dajati k vsakemu pismu.
Toda, ker ste novinarji, bi
morah težiti k temu, da piše-
te o problemih, dogodkih,
skratka novicah, ki prihajajo
od tistih, za katere pravza-
prav izidete vsak teden. Ali
preštudirate dopise, ki imajo
kaj povedati? Ali morda ima-
te podatke, da se je kakšen
problem, ki ste ga takole
obelodanili v vašem časopi-
su, razrešil? Ali se kod (mor-
da prav vi) kdaj zgane?
Pa preidimo spet h kon-
kretnemu primeru, to je k
»Rački«. Ali je sploh kdo re-
agiral, ali je kdo preveril, če
je stanje v »Rački« res tako,
kot je napisal oziroma ga je
opisal avtor pisma. In če je to
kdo naredil (lahko bi bila to
celjska organizacija ZSMS,
lahko mihčniki ali kdo drug
pristojen), zakaj potem na pi-
smo ni bilo odmeva oziroma
prav bi bilo, da bi v tem pri-
meru ugotovili, kdo je sploh
tisti, ki bi se moral zganiti.
MINJA BAJAGIČ,
Celje
Planina - Sevnica: Okraj ima 69 vasi.
- 31 odb. ZMD - 202 čl. Okr. plenum.
28. čl. - 3 SKOJ-evske grupe - 14
SKOJ-evcev.
Senovo - Blanca: Okraj ima 39 vasi -
31 odb. ZMS - 273 čl. - Okraj. plen. iz
21. čl.
Kozje - Pilštanj: Okr^j ima 71 vasi -
36 odb. ZMS z 280 čl. Okr. plenum ima
25 čl., - postavljeni sta 2 pionirski gru-
pi z 38 čl.-38 čl. SKOJ-a.
Videm - Brežice: 43 nepreseljenih
vasi, 29 odborov ZMS z 269 člani.
Okraj, plenum ima 23 čl. - postavljena
je ena delavska četa z 18. čl. - 2 pionir-
ski grupi z 13 člani, 28 čl. SKOJ-a
Rogatec: vasi je 52, odborov ZMS je
7 s 36 čl. - 3 SKOJ-evci
Šmaije: Okraj ima 48 vasi, 8 ZMS
odb. - 109 čl. - 15 članska pionirska
grupa
Decembra 1944 je bilo 238 odborov
ZMS z 2046 člani, 68 pionirskih grup z
okoli 1410 pionirji ter 572 članov
SKOJ.
V narodnoosvobodilni borbi je slo-
venska žena dobila vse politične pravi-
ce in kot aktivna borka osvobodilnega
boja zaživela polno politično življerue.
Na Kozjanskem je organizacijo SPŽZ
(Slovenska protifašistična ženska zve-
za) vodil okrožni komite SPŽZ Kozje s
sekretarko Marijo Vidovič-Mico. V
okrajih so delovali okrajni odbori
SPŽZ, na terenu pa krajevne organiza-
cije. Decembra 1944 je na Kozjanskem
delovalo 137 odborov SPŽZ. V vsa-
kem krajevnem odboru je bilo 5 do 6
članic, ki so bile zadolžene za agitacijo
in propagando, socialno skrbstvo, go-
spodarstvo, šolstvo, mobilizacijo, zbi-
rale obveščevalne podatke, predvsem
pa z ogromno energijo in požrtvoval-
nostjo vodile gospodarstvo v težkih
vojnih razmerah. Izvajala so tudi razli-
čne nabiralne akcije, skrbele za pre-
skrbo partizanskih ranjencev. Enak-
pravno so delovale v KNOO. Jeseni
1944 so na volitvah v NOO prvič volile.
Ponovna okupacija
kozjanskega decembra
1944
Približevanje velikih bojišč sloven-
skemu ozemlju jeseni 1944 je prisililo
okupatoija, da ponovno poskuša
uničiti enote slovenske narodnoosvo-
bodilne vojske in okupirati celotno
slovensko ozemlje. Sovražnikova
ofenziva na,) bi ustvarila za njega ugo-
dno zaledje ob umiku z Balkana in mu
omogočila ob utrjeni črti ob Sotli na
Savi nuditi odpor prodirajoči Rdeči ar-
madi in enotam NOV in PO Jugosla-
vije.
Jeseni 1944 je okupator začel graditi
svojo obrambno črto ob Savi in Sotli
na Kozjanskem, kot del celotne
obrambe rajha na robu Panonske niži-
ne. Da očisti zaledne obrambne črte je
okupator novembra 1944 sprožil sploš-
no ofenzivo proti enotam 4. operativne
cone na Štajerskem. 9. decembra se je
začela ofenziva na osvobojeno ozemlje
Kozjanskega.
V nekaj dneh ofenzive yDivja svi-
nja« je sovražnik pregnal enote Koz-
janskega partizanskega odreda in akti-
viste OF iz večjih krajev osvobojenega
ozemlja in obnovil svoj nadzor nad ve-
čjim delom Kozjanskega. V ofenzivi je
okupator uporabil oddelke 18. polka
gorskih lovcev, vermanšaft in ustaše.
V okrajih Pilštanj in Planina - Sevnica
je sovražnik na široko požigal vasi, v
okraju Pilštanj 60 vasi, Planina-Sevni-
ca 18 vasi.
Na pomoč Kozjanskemu odredu je
štab 4. operativne cone poslal 13.
SNOUB Mirko Bračič. Brigada in
odred sta 16. decembra poskušala
osvoboditi Planino, napadala sta želez-
nico, rušila mostove in prekopavala
cestišča, nista pa mogla zaustaviti pro-
dora sovražnika.
Sovražnikova ofenziva je tako po-
novno vzpostavila okupatorsko oblast
nad večjimi kraji Kozjanskega, razbila
osvobojeno ozemlje in prizadela politi-
čno in upravno organizacijo narodno-
osvobodilnega boja. Prenehale so de-
lovati partizanske osnovne šole, izvo-
ljeni KNOO, okupator je obnavljal
svojo upravo in lažje ponovno mobili-
ziral delovno silo za zgradnjo utrjene
črte ob Savi in Sotli. Ni pa mogel ra-
zbiti organizacije narodnoosvobodil-
nega boja in se trdno vsidrati na vsem
ponovno osvojenem ozemlju. Pretežni
del Kozjanskega je ohranil značaj pol-
osvobojenega ozemlja s specifično or-
ganizacijo osvobodilnega boja in ljud-
ske oblasti.
PitlBEDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Petek, 19. aprila ob 19.30: Alenka Goljevšček: ZELENA JE
MOJA DOLINA. Gostovanje Prešemovega gledališča iz Kra-
nja. Za izven.
Sobota, 20. aprila ob 19.; OHCET BO, OHCET. Prireditev v
izvedbi KUD Anton Tanc, Laško.
Dom kulture Titovo Velenje
Danes in jutri bo v domu kulture gostovalo Slovensko mla-
dinsko gledališče iz Ljubljane. Otroci iz Vzgojno izobraževal-
nih zavodov Velenje si bodo lahko ogledni igro ŠOLA ZA
KLOVNE.
Amatersko gledališče iz Titovega Velenja bo v soboto, 20.
aprila ob 20. uri uprizorilo v domu kulture socialno dramo
Antona Leskovca Dva bregova.
V	sredo, 24. aprila pa bo v domu kulture ob 20. uri koncert
Mešanega pevskega zbora Tehnik Centra srednjih tehniških
šol iz Celja iz Dekliškega pevskega zbora iz Titovega Velenja.
Narodni dom CeUe
v veliki dvorani Narodnega doma bo danes ob 19.30 uri
akademija krajevne organizacije SZDL, ZB, ZRVS in Kra-
jevne skupnosti Center v počastitev 40. obletnice osvoboditve,
v kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor
Oton Župančič iz Ponikve in učenci osnovne šole I. celjske
čete Celje.
V	torek, 23. aprila bo ob 19.30 uri v Narodnem domu koncert
Klementine Pleterski - violina in Hinka Haasa - klavir.
Zdravilišče Laško
V	dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 20. aprila ob
19.30 uri^ samostojni koncert Tamburaškega simfoničnega
orkestra ŽPD France Prešeren iz Celja.
Razstavišče Laški dvorec Laško
V	Laškem dvorcu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo likov-
nih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča. V programu ob
otvoritvi bodo sodelovali učenci Glasbene šole Laško.
Dom kulture Slovenske Konjice
v domu kulture bo jutri ob 19. uri predstava Williama Shake-
speara Sen kresne noči. Komedijo si boste lahko ogledali v
izvedbi amaterskega gledališča Vrba KD Vrbje pri Žalcu.
v nedeljo, 21. aprila ob 17. uri pa bo v domu kulture občin-
ska revija odraslih pevskih zborov občine Slovenske Konjice,
na kateri bo sodelovalo osem zborov.
Kulturni dom ŠenUur pri Celju
v kulturnem domu bo v soboto, 20. aprila ob 20. uri koncert
Ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev, kot gostujoči
zbor pa bo na koncertu sodeloval Ženski zbor iz Globokega pri
Brežicah.
Osnovna šola Dramlje
v drameljski osnovni šoli bo v nedeljo, 21. aprila ob 15. uri
koncert Moškega pevskga zbora kulturnega društva Dramlje
ob 100-letnici delovanja tega zbora.
Gasilski dom Škale pri Titovem Velenju
v soboto, 20. aprila bo v gasilskem domu ob 19.30 uri pred-
stava domače gledališke skupine KPD Stane Sever. Uprizorili
bodo komedijo Branislava Nušiča Sumljiva oseba.
Hmeljarski dom Petrovče
Celjska folklorna skupina ŽPD France Prešeren iz Celja bo
v soboto, 20. aprila ob 19.30 uri gostovala v Hmeljarskem
domu v Petrovčah. Izvedli bodo folklomi program, v
katerega bodo vključili jugoslovanske pesmi in plese.
Razvojni center Celje
v avli Razvojnega centra v Celju je odprta razstava Ljubice
in Tomislava Kočica, ki se predstavljata z izdelki na steklu, s
keramiko in slikami. Razstava bo odprta do 26. aprila.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu v Celju si lahko do nedelje, 21. aprila še
ogledate razstavo likovnih del Borisa Zaplatila.
TENIS - peščeno igrišče vsak dan od
8. do 20. ure. Rezervacije pri varnost-
niku - telefon 33-098.
BAZEN - od 7.30 do 19.30 ure.
SAVNA - od 15. do 21. ure - mešano.
V petek, 10. maja ob 20. uri SPEKTA-
KEL ČRNE AFRIKE. Predprodaja
vstopnic Globtour, Izletnik in bazen.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
18
Praznično pred praznikom na Stranicah
Po uspelem letečem uredništvu smo na Stranicah napaberkovall ustni časopis, spoznali probleme kraja, pa tudi zaplesali smo
Da so Straničani in ljudje iz vasi in zaselkov v
krajevni skupnosti Stranice gostoljubni in zgovorni,
smo se pred tednom dni prepričali novinarji Novega
tednika in radia, ki smo se zjutraj odpravili polnit
beležke in magnetofonske trakove.
Res smo bili ves dan »lete-
či«. Zdaj smo bili tu, zdaj
tam in povsod so nam na ste-
žaj odprli vrata, nam prisko-
čili na pomoč z nasveti in
predlogi in če je bilo potreb-
no, so nam bili, kot na pri-
mer učenka Maja Olup, tudi
vodiči. Ko se je dan prevesil
v večer, smo se s krajani do-
govorili, da se ponovno sre-
čamo na ustnem časopisu.
Streho nad glavo so nam lju-
beznivo odstopili v domači
šoli na Stranicah. To je prav-
zaprav tudi edini prostor,
kjer se v tej krajevni skup-
nosti lahko odvija tudi dru-
žabno življenje. Zaenkrat,
k^ti kmalu bodo ob šoU po-
ložili temeljni kamen za dom
kr^anov, objekt, za katerega
v kraju skoraj vsi močno na-
vijajo. To smo slišali tudi na
večernem srečanju iz ust
krajanov in funkcionarjev
krajevne skupnosti.
Začeli smo kod Ad
hoc
Iz vseh vetrov so se o mra-
ku začeli zbirati krsOani na
skupnem srečanju v osnovni
šoli. Tako smo oe bili tudi
domenili. Povsod, Iger smo
dopoldne iskali zanimivosti
v kraju in zanimive ljudi, so
nam rekli: »Pridemo!« Ko so
na priložnostnem odru začeli
ogrevati instrumente fantje
in dekle ansambla Ad hoc iz
Frankolovega, se je dvorana,
pravzaprav učilnica, kaj hi-
tro napolnila. Pa smo oceni-
li, da je bil to pravi trenutek,
da prelistamo četrtkov ustni
časopis.
Uvodničarka je bila Rozi-
ka Sodin, predsednica sveta
krajevne skupnosti, ki je, če
izluščimo samo jedro pogo-
vora, v predstavitvi krajevne
skupnosti s ponosom pove-
dala, da je krajevna skup-
nost doživela svoj razcvet
predvsem po zaslugi pridnih
in delovni ljudi. Da jih odli-
kuje tudi solidarnost, smo iz-
vedeli in se prepričali preko
dne in ponovno zvečer, ko je
beseda z Maksom Brečkom,
predsednikom KK SZDL,
nanesla tudi na izgradnjo no-
vega objekta, prostovoljne
prispevke in ure, ki jih bodo
krajani vgradili v dom kr^a-
nov. Že letos ga kanijo spra-
viti pod streho. Zbiralna ak-
cija uspeva po načelu: kdo
da več, oziroma vsakdo da,
kohkor pač zmore. Le ma-
lokdo je proti novemu do-
mu, je bilo slišati tudi v an-
keti, ki jo je na ustnem časo-
pisu izvedel novinar Rado
Pantelič.
Tako so se začeli, kar ad
hoc, nizati pogovori s kraja-
ni. Odgrinjali smo nove in
nove strani ustnega časopisa
in izvedeli prenekatero zani-
mivo, o kateri se bomo obšir-
neje še razpisali v Novem
tedniku. Takole, do počitnic,
smo obljubili, bomo izprašili
naše beležke in trakove.
Vmes pa bomo skočili še po-
gledat, kako kaj napreduje
akcija za izgradnjo doma
kr^anov. O njem smo na-
mreč na ustnem časopisu ve-
liko govorili. Učiteljice, ki so
v kraju tudi pobudnice in or-
ganizatorke številnih akcij,
so se prav tistega dne dome-
nile, katera bo v posameznih
zaselkih pobirala prisepvke
za novi dom ob šoli, je prišlo
na uho Nadi Kumer. Novi-
nar Mitja Umnik je dopoldne
z beležko in mikrofonom
»kmetoval« na zgledno ure-
jenem posestvu Brečkovih,
na gospodarski strani ustne-
ga časopisa pa je kramljal z
Albino Robar, obratovodki-
njo vitanjskega Kovinarja,
kjer izdelujejo priklope za
kmetijsko mehanizacijo. Če-
prav je v obratu zaposlenih
le sedemn£yst delavcev, jih
na mesec naredijo kakšnih
tisoč, in sicer kar devet raz-
ličnih vrst.
Zvečer je bilo v kamnolo-
mu, ki je pravzaprav pesko-
lom, vse tiho in tudi prah po
eksploziji ob 14. uri, se je bil
že polegel, zato pa je bilo z
vsako minuto bolj živahno
na prireditvi v osnovni šoli.
Dvorana se je polnila še med
prireditvijo, kajti marsikoga
je ugnal čas, ko je bilo v le-
pem dnevu potrebno posto-
riti še to in ono na kmetiji in
šele potem zapahniti vrata
na hlevu in se odpraviti na
naše srečanje. Vsi, ki jim je
bilo vabilo za snidenje name-
njeno, niso mogli priti. Če pa
bi že prišU, bi se bržčas izka-
zalo, da je za tako vehko kra-
jevno skupnost učilna res
prem^hen prostor. Še po-
sebno, če se ponudi prilož-
nost, da se po parketu zavrti-
jo petč.
Na letečem uredništvu z
ustnim časopisom, ki smo
ga pripravili s pomočjo kra-
jevne skupnosti in učiteljic
šole, smo bili novinarji: Mi-
lena Brečko-Poklič, Tone
VrabI, Mitja Umnik, Rado
Pantelič, Mateja Podjed
glasbeni urednik Franček
Pungerčič, fotoreporter Edi
Masnec, urednica otroškega
vrtiljaka Nada Kumar, teh-
nika Bojan Pišek in Mitja
Tatarevič, odgovorni ured-
nik Novega tednika Branko
Stamejčič, in tajnica redak-
cije Tatjana Čuden.
Veseli večer z
domačini in gosti
Ko smo prelistali skoraj za
uro dolg ustni časopis, je do-
mačin Stefi Adamič urno
raztegnil meh frajtonerice v
vesele in poskočne viže, ka-
kršne ubira tudi po ohcetih,
kamor ga v kraju radi vabijo.
Ko je izzvenel aplavz, se je
ponovno oglasil ansambel
Ad hoc in za odrom je bilo še
ravno toliko prostora, da se
je lahko mladež veselo zavr-
tela, potem pa se strumno
postavila v majhen zborček
pod taktirko tovarišice Ma-
rinke Hren, ki je ob koncu
nastopa zadovoljno ugotovi-
la, da so otroci odpeli pesmi-
ci brez napak in treme. Da so
Uudje v teh krajih vesele na-
rave, da radi pojo in igrajo,
sta dokazala tudi harmoni-
kar Franc Kropej in citraš
Jože Kolar, pa ponovno
učenci, ki so gledalce spravi-
li v smeh s skečema. Korajž-
no so stopih na oder in če se
je komu kaj zataknilo, je bila
spet tu tovarišica, tokrat pač
v vlogi šepetalke.
Med gosti, ki smo jih pova-
bili na veseli večer s krajani
Stranic je bil tudi oktet Lok-
vanj, ki je z lepo slovensko
pesmijo zaokrožil večer.
A se nismo razšli. Na odru
je ostal še ansambel, stole
smo potisnih v kot in se ve-
selo zavrteli. Zdaj že kot do-
bri znanci. Pa saj smo bili
domala ves dan skupaj!
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Čestitke za praznik
V stranicah bodo 27. apri-
la praznovali svoj krajevni
praznik v spomin na kurir-
sko postajo 33 S. Praznične
slovesnosti se bodo začele
že 20. aprila s partizanskim
mitingom, ki ga pripravlja
šolsko kulturno društvo v
osnovni šoli ob 20. uri.
Novinarka Milena Brečko-Poklič v pogovoru s predsedni-
kom KK SZDL o pomenu izgradnje novega doma kraja-
nov, za katerega že zbirajo prispevke.
Da krajane odlikuje delovnost in solidarnost, je med drugim ob predstavitvi krajevne
skupnosti novinarki Mateji Podjed povedala Rozika Sodin, predsednica sveta krajevne
skupnosti.
Središče vseh dogajanj v kraju je zaenkrat podružnična šola, ki jo uspešno vodi Majda
Sodin (na fotografiji med otroki).
Otroški zborček je svoj program odpel brez napak, je mlade pevce pohvalila učiteljica
Marina Hren.
Oktet Lokvanj vadi m nastopa skupaj ze peto leto, pod vodstvom Marjana Adamiča.
Vabilu na Stranice so se radi odzvali.
Računain
Razvoj je podprlo zi
Delovne organiza-
cije konjiške občine
so podprle pobudo
družbenopolitičnih
organizacij in zagoto-
vile milijon sto tisoč
dinarjev za nakup ra-
čunalnikov in druge
potrebne opreme za
organizacijo računal-
niških krožkov v
šolah.
Pri Vzgojno izobra-
ževalnem zavodu Slo-
venske Konjice so za
zbrani denar kupili
osem računalnikov
Sinclar spectrum in
pet barvnih televizij-
skih sprejemnikov.
Zanimanje med mla-
dimi za svet čipov pa
je vse večje. V krož-
kih, ki zdju delujejo na
vseh šolah, se je vklju-
čilo več kot 150 učen-
cev, zato bo potrebno
računalniško opremo
še dopolniti in jo obo-
gatiti še z neksg raču-
nalniki. V začetku je
kazalo, da se bo zata-
knilgi pri mentorjih,
saj bi bih brez njih ra-
čunalniki zgolj sami
sebi namen. A skrb je
bila odveč, k^ti spet
se je odzvalo združeno
delo. Iz Konusa, na
primer, hodi poučevat
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Ubiralci in zapisovalci zgodovine so straniški učenci, ki jih pri
Ubujajo učiteljice. Del zbirke so razstavili kar v hodniku šole.
nem delu programa so nas zagreli fantje in dekle ansambla Ad
i'ankolovega, ki ga vodi Matjaž Šnabl.
to ni več samo igra
l.iientoijev,
P računal-
Favilo tudi
r-Nekateri
Rinar iz ra-
f opravili
'Krožki de-
fgramu, ki
[republiški
polstvo. To
so pod-
Pelovne or-
t občini, ki
red^o, da
navdušen-
(piihovi bo-
^njaki.
l^iačunalni-*
živahno
r^Sana Je-
pskih Ko-
' ^odi kro-
žek mentorica Anica
Vehovar.
Uroš Kokelj, 6. r.:
»Delo z računalnikom
me zelo zanima in nav-
dušuje. Mislim, da
bom svoje nadaljnje
izobraževanje usmeril
prav v računalništvo.
Zdaj imamo na šoli
krožek trikrat na te-
den. Računalnik je ta-
ko nenehno zaseden.«
Tomaž Marovt; 8.
r.: »Učenci višjih raz-
redov obiskujemo
drugo težavnostno
stopnjo. Poskušamo
se že s programi, za
sprostitev pa z igrica-
mi. Toda, računalni-
štvo ni več le igra in
tudi ne modna muha.
temveč potreba, ki jo
narekuje čas. Seveda
pa je za spoznavanje z
računalnikom n^ bo-
lje začeti s preprostimi
igricami.«
Aleš Dover, 8. r.:
»Na šoh imamo tri ra-
čunalnike: Sinclaiija
16 K in dva računalni-
ka ZK NK. To so raču-
nalniki predvsem za
nižjo težavnostno
stopnjo, ker je takšna
tudi njihova zmoglji-
vost. Seveda bi bilo
bolje imeti kakšnega
Commodorja, ah pa
več dodatne opreme
za ostale. Zanimanje
za računalnike je veli-
ko tudi med dekleti.«
MATEJA PODJED
Alojz Sredenšek
Kristina
Več pelina kot vina
Osamelost ruši imovite grunte v Ponikvi nad Žalcem
Premrzlo je bilo, da bi se rosne kaplje na listju že
bleščale, le meglica se je prelivala spodaj v dolini.
Lepota se je na vse strani odpirala očem. Jutro.
Umit cerkveni zvonik v Ponikvi pri Žalcu, z modrim
nebom v ozadju. Spredaj se nizajo hiše s pročelji, ki
govore o nekdanji imovitosti domačij. Pri nekaterih je
zob časa že zagrizel v umetelno obdelane portale, ki
jih nihče ne popravlja.
Njihove gospodarice, pra-
ve matere Korajže, ki zdaj s
poslednjimi močmi držijo
nekdanje velike grunte sku-
paj, so ena izmed značilnosti
te, močno bp hribovitih pre-
delih raztrosene vasi. Pov-
sod peljejo poti, z božjimi
znamenji zaznamovane,
vmes pa preproge iz vinske-
ga trsa, hmelja in zemlje, ki
čaka na zrnje, da bo vzklilo,
obrodilo in ponudilo sad lju-
dem. Dostikrat samorastni-
ško, ker ni dovolj rok, da bi
raztrosile gnoj, okopale gru-
daste kepe, pobrale pridelek.
Osamelost ni vedno
spremljevalka starosti. Naj-
večkrat se brati z brezizhod-
nostjo, ta pa ne dela razlike
med ostarelimi in mladimi,
celo zrelimi ljudmi. Naselila
se je v troje domačij, ki smo
jih v Ponikvi nad Žalcem
obiskali pred kratkim.
IVIartin Semečnik bi
se ženil rad
Semečnikov grunt je bil
nekdanje dni eden najimovi-
tejših v vasi. V tristo let stari
hiši, nekdanji mežnariji, go-
stilni, mesariji in celo proda-
jalni kruha, še vedno gospo-
dari mati Elizabeta, s košem
sedeminsedemdesetih let na
rami. Lani je tri hektare ob-
delovalne zemlje, kohkor jo
zdaj premore, še pomagala
okopati, letos bo šlo že težje,
skuha, brklja okoli hiše, se
spominja časov, ko je njihov
dom izžareval domačnost.
Skor^ petdeset let je že
vdova in temu primerno je
držala vajeti v rokah. V šole
je poslala tri otroke, dve hče-
ri in sina, najstarejšemu -
Martinu pa je namenila
grunt.
»Večkrat mi očita, da nje-
ga nisem šolala, zlasti zdaj,
ko sva ostala sama. Saj Mar-
tin bi se ženil, a tu naokoli ni
primerne ženske. Ko je bil
mlad, so dekleta odhajale v
dolino, v tovarne, zdaj, ko
mu je 43 let, ni zanj primer-
ne. Celo v Vitanje je šel po
njo, a seje vrnil sam.« Popra-
vi si mati Elizabeta ruto, po-
tisne si jo na oči. »Sina zdaj
delo na kmetiji ne veseh,'za-
to beži od doma, namesto, da
bi poprijel, pozidal steno hi-
še, ki seje pozimi zrušila. Bo
pomagal sin. ki je v Titovem
Velenju? Se bodo zmenili,
da bo on vzel njive v najem
ali jih bodo dali drugemu, da
jim bo vrnil plodnost?
Isto se sprašuje sin Martin,
ki deset let dela na kmetiji, a
še ni njegova last. Kako se
naj gre usme^enega kmeta
na treh hektarih obdelovalne
zemlje? V hlevu ima šest
glav živine, a pri reji, pravi,
ni dobička. Proda mleko,
kakšnega bikca - to pa je tu-
di vse.
»Lačni nismo, pridnih žen-
skih rok se ne bi branil, ker
bi me vzpodbujale. Tako mi
ostaja edina zabava delo pri
gasilcih, pa tudi pojem rad.«
V stasitem Martinu je še
vedno vehko moči. Če bo ug-
nal tesnobnega hudiča v pr-
sih, ki ga posluša v trenutkih
obupa s kozarcem v roki, bo
nemara začel znova. Napotil
se bo v kako drugo deželo,
kjer se bo v svetlobi jutra
smejalo dekle. Morda ga bo
korak zanesel v gorate kr^e,
kdo ve?
Kdo ve uro in dan, ko bo
stopil z umitim obrazom, z
nočjo za seboj in svetlim po-
jočim dnevom pred seboj, z
jasnim srcem in isto mislijo
v dom, ko bo čisto njegov?
Trdnih sklepov je dovolj,
umitih trav in novih poti tu-
di. Le stopiti je treba nanje
in trezen pripeljati nevesto.
Tudi Alojz Je sam
Tudi Sredenškova doma-
čija v Ponikvi je nekoč žarela
kot ogorek iz pepela. Sedem
otrok je bilo pri hiši, zdaj je
Lojze sam. Tako čisto ima v
stanovanju, da mu tega ne bi
pripisal.
Zjutraj ga ne zbudi peteh-
nji khc, ki se mu je pridruži-
lo kokodakanje kokoši. Živi-
na ne muka v hlevu, pav se
ne šopiri po dvorišču.
Lojze zjutraj polega toliko
časa, kolikor se mu zahoče.
Odločil se je, da za sebe ne
bo redil živine, čeprav zem-
lje nima tako malo, vsega
skupaj štirinajst hektarov.
Polovica je gozda, ostalo da-
je v najem. Sam jo ne more
obdelovati, ljudi pa tudi ne
dobi.
O ja, tudi on je razmišljal o
hišnem blagoslovu, ki bi
podpiral tri vogale pri hiši in
še četrtega po vrhu. O ženi.
ki bi vodila gospodinjstvo,
on pa bi postavljal hmeljev-
ke na hmeljišču. Zdaj ga pro-
da, temu doda še nek^j lesa
iz gozda - to je pa poleg na-
jemnine tudi ves njegov do-
hodek.
»Bolan sem večkrat. Ne vi-
dim rešitve v prihodnosti.«
Pri petinpetdesetih letih te-
meljito premišljuje. O žen-
ski, ki bi si na starost dehla
osamelost, že ne več, ker se
boji, kakšno bi dobil. Da bi
komu dal »počez« tudi ne.
Ne zaupa. Bo šel v dom za
ostarele, ko mu bo kuhalnica
padla iz rok? Tudi nel Soko-
ve svoje domačije je vsrkal
vase, za obup še druge
zraven.
»Po en mesec ne pijem,
sam se tako štrafam.«
Če je Lojze Sredenšek
zgrešil pot, kohko časa bo še
kolovratil po njej?
Ali še lahko razume, kdo
je, kaj hoče in kam gre?
IVIodra mati Kristina
Upodobljeno trpljenje. Če
ga hočeš spoznati in dožive-
ti, potem obišči Ocvirkovo
mamo, ki je mlado in staro
khče kar za Kristino.? Ker je
še vedno gospodarica ria
kmetiji, ki je velika enajst
hektarov, ker kljub sedemin-
sedemdesetim letom in šib-
kemu zdravju, nosi hlače pri
hiši, pravi, da se bodo letos z
otroki zmenili, kako bodo
ohranili dom, ki počasi kljub
vsemu leze v propad.
Odkar ji je umrl mož, šest-
najst let je preteklo, je vse
breme na njenih ramenih.
»Nikoli mi ni bilo z rožcami
postlano, zato pa znam
skromno živeti, tako sem
učila tudi svoje otroke.
Dobri so, a niso vsi zdravi
Tisti, ki^so polni moči, so od
šli od doma, dva bolna sta mi
ostala. Sin Lojz je invahd,
Mirko se že pet let bori z jeti-
ko.« Z revmatičnimi rokami
podkrepi svojo pripoved, še-
petajoče izda bol, ki je skup-
na osamelim gospodaricam
teh kr^ev ter preteče dvigne
prst na vse tiste, ki sinove
zavajajo, namesto da bi stali
na trdnih tleh in skrbeli za
bodoči rod.
A v Kristininem trpljenju
je tudi nekaj upornosti. Skr-
bi za sedem glav živine, na
njivah pa pridela toliko, da
ni nihče lačen Vsak dinar od
skromne moževe pokojnine
tisočkrat obrne, »čara« pa ta-
ko, da v njeni čisti kuhinji
ničesar ne manjka.
A v Kristini kljub temu
gloda črv. Komu bo uspelo
obdržati vse, kar je ona spra-
vila skupaj?
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
Elizabeta Semečnik ter njen sin Martin.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
Napiši
najlepšo
PDčitnišIco
zgodbo!
Dragi dopisniki! V na-
šem uredništvu že mislimo
na počitnice. Vem, da je
zd^le v šoli najbolj napeto
- spraševanja pa kontrolke
in šolske naloge, toda po-
čitnice se približujejo z na-
glimi koraki.
Ko se bodo zaprla šolska
vrata, se boste razkropili po
svojih domovih, potovali k
sorodnikom, na moije, v
planine. In kadar vam bo
resnično dolgčas, boste
morda polistali po Novem
tedniku in poiskali vašo
stran. Vem, da se v vaših
glavah skriva polno lepih
spominov, kijih znate spra-
viti na papir. Storite to! Na-
pišite svojo počitniško
zgodbo.
Počitniška zgodba je
lahko:
-	spomin na resnični do-
godek, smešen ali žalosten
-	resnična ali izmišljena
ljubezenska zgodba
-	pravljica
-	domišljijski spis
Najlepše bomo izbrali in
jih objavili v poletnih me-
secih. Tako: zdaj pa na
delo!
Nestrpno čakam na vaše
prispevke. Lep pozdrav!
Vaša urednica
P.S.: Pa še nekaj: pri-
spevke, ki jih boste poslali
na naš naslov - NOVI TED-
NIK, Trg V. kongresa 3 a,
63 000 CELJE, označite s
pripisom POČITNIŠKA
ZGODBA.
Pomlad v sadovnjaku, narisala ANITA STROPNIK, 4. b, OŠ 3. bataljon VDV, VITANJE.
Tudi mi imamo
planinsko šolo
Na naši šoli že nekaj časa delu-
je planinska šola. Obiskuje jo
okoli trideset učencev od šestega
do osmega razreda.
Vsak torek od 13. do 14.30 ure
se učimo o tem, kako se moramo
obnašati v gorah, kako se orienti-
ramo, o zgodovini planinstva in o
znakih planinskih poteh. Naš
mentor je Ivo Tomažič, ki sicer
poučuje zemljepis. Znanje, pri-
dobljeno v šolskih klopeh, po-
tem s pridom uporabimo na po-
hodih. Vendar nam vse to, kar se
naučimo, ne koristi samo v plani-
nah,temveč tudi povsod drugod
v naravi. Tovariš nas je naučil
ravnati s kompasom in »special-
kami«, tako da lahko določimo
jiaš položaj v gorah in se ne izgu-
bimo.
S pomočjo diafilma smo spoz-
nali veliko gorskih rož in živali.
Večinoma so vse gorske rastline
zaščitene, vendar vsak dober pla-
ninec ne bo trgal nobenih, am-
pak bo opozarjal tudi druge, da
tega ne bodo počeli. Po gorah ne
smemo delati prevelikega hrupa,
ker s tem plašimo živali. Raje jih
opazujmo in spoznavjymo njihov
način življenja. Ne smemo jih po-
bijati, saj jih je pri nas vedno
manj. Tisti, ki vidi kozoroga in
muflona, ima že kar srečo, saj jih
ni več veliko.
Veliko znanih planincev je bilo
doma prav pri nas. To pa ni nič
čudnega, ker je Jugoslavija gora-
ta dežela. Naše gore so znane po
svoji lepoti in zato ne bi bilo
prav, da ravno mi ne bi ničesar
vedeli o zgodovini planinstva pri
nas. In tako je v učni program
planinske šole vključeno tudi to
področje.
Učili smo se tudi o planinski
opremi. Najpomembnejši del so
dobri čevlji, pa obleka in nahrbt-
nik. Obleči se moramo primerno
vremenskim razmeram.
Meni se je zdela zelo zanimiva
tista ura, ko smo spoznali planin-
ske poti. V Jugoslaviji jih je kar
veliko. Vsako planinsko društvo
ima določeno število takih tran-
sverzal, za katere skrbi, jih čisti
in obnavlja označbe.
V planinski šoli sem spoznala
veliko prijateljev in se naučila
veliko novega, kar mi bo v življe-
nju mnogokrat koristilo. Šolske
ure se mi včasih vlečejo, tista uri-
ca in pol ob torkih pa vedno hitro
mine. Z veseljem obiskujem pla-
ninsko šolo.
BREDA KOVAČIČ, 6.b
OŠ Franja Vrunča
HUDINJA - CELJE
Prvoaprilsko društvo
Prva naloga našega dru-
štva je, da je lahko v njem
vsak učenec, ki ima zavihan
nos, slabo sliši in ima dolge
umazane nohte.
Učenje je prepovedano.
Oblečeni hodimo po modi:
raztrgane hlače i.n veliki od-
vezani čevlji. Po ulicah pre-
pevamo: Lepo nam je, lepo
nam je Vitanje zeleno.
Vsi, ki imate te lepe nava-
de, vstopite v to društvo.
Vpišite se pri pegastemu
smetaiju.
Prvoaprilski pozdrav!
ANDREJA PESJAK, 4. b
OŠ 3. bataljona VDV
VITANJE
Alkohol
Alkohol je največji strup za lju-
di. Tisti ljudje, ki pijejo alkohol
in kadijo cigarete, mislim, da ne
bodo dolgo živeli. Alkohol je ne-
varen za voznike. Še posebej ne-
varen je za otroke. Za njih je pri-
meren sok. Alkohol bi nam, otro-
kom uničil možgane. V šolah nas
tovarišice in tovariši učijo, da ne
smemo uživati alkohola.
l^TEJA VRBEK
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Moia knjižnica
V moji knjižnici imam približ-
no 100 knjig. Nekaj so mi jih ku-
pili starši, nekaj pa so mi jih po-
darili sorodniki in prijateljice.
Knjige zelo čuvam, ker vem, da
so dragocene. Zelo rada berem
knjige, ker se iz njih veliko na-
učim. Knjige si izposodim tudi v
šolski knjižnici 4n jih berem za
bralno značko.
Najbolj všeč so mi knjige Bran-
ke Jurce. Ko berem, se smejim,
jočem in tudi jezim. Večkrat sti-
skam pesti za junake iz knjig.
Mnogo knjig sem že prebrala,
mnogo jih pa še bom.
JERNEJA GREGORC, 2. r
OŠ FRANKOLOVO
Moja prva nezgoda
Ko sem bila stara sedemnajst
mesecev, sem se opekla po dla-
neh ob4h rok. Mamica je odšla v
sobo zaprt okno. Ker še nisem
znala sama hoditi, sem se bala,
da bi mi ušla. Postavila sem se na
noge in dala roke na peč. Zaradi
krika in joka je mamica prihitela
in pogledala, k^ se je zgodilo.
Obe roki mi je držala pod mr-
zlo vodo. Očija ni bilo doma, ker
je pomagal pri bratu Tinetu. Ma-
mica je bila v zadregi, ker ni ve-
dela, kako bi me peljala k zdrav-
niku. Čez nekaj časa so bolečine
prenehale. Ko je prišel oči do-
mov, sta me odpeljala k zdrav-
niku.
Med potjo sem v avtu zaspala.
Bila sem nekaj ča'sa v bolnišnici.
Ko je bil čas, da grem domov, sta
prišli pome mamica in omica. Ni-
sem ju več poznala.
Sedaj zelo pazim, da se ne bi še
enkrat opekla.
AMADEJA TOPOLE, 5. a
OŠ Franca Krajnca
CELJE
Pionirji fotografirajo
Naši akciji Pionirji fotografirajo so se letos priključili tudi
učenci, ki obiskujejo foto krožek na osnovni šoli Frana Roša v
Celju.
Poslali so nam zajeten kupček fotografij iz katerega težko
izločimo najboljšega. Izbrah smo posnetek Saša Svetelška, kije
posnel vodnjak. Ujel je trenutek, ko mu je svetloba lepo zarisala
vodnjak, črno ozadje pa ga še bolj poudari. Vse skupaj nekohko
moti del vrta, zato bi bilo mogoče boljše, da se bi lotil razgibanej-
šega snemanja. Naprimer. da bi se pred njim nekdo umival,
črpal vodo...
Vsem, ki te v prejšnih številkah imeli objavljene shke, kakor
kakor tudi Sašu, bomo v teh dneh poslali nagradne kupone
Fotolika.
Do zaključka akcije je le še nekaj več kot mesec dni. Pohitite s
snemanjem in pošiljanjem. Še zlasti tisti, ki shkate na temo
starejših, saj se razpisni rok počasi zaključile. Le še teden dni
sprejemamo slike, kjer se vidi življenje in aktivnosti starejših,
razstava pa bo maja v Muzeju revolucije v Celju.
Atkina zanka
MOJCA OMAN iz 3. razreda OŠ Slavko Šlander je
poslala Atki uganko:
Brez ust je in nosu,
a vendar diha.
Loviš lahko ga in loviš,
a brž ugotoviš,
da to je takšen korenjak,
ki ga ne ujame vsak.
Atka razmišlja in razmišlja, pa ne ugane. Zdaj prosi tebe
za pomoč. Če ji boš pomagal, si lahko prislužiš nagrado
Aera. Izžrebali jo bomo v torek, 23. aprila 1985. Do takrat
moraš poslati rešitev na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CEL,JE.
V prejšnji številki si moral ugotoviti, da bodo trije prija-
telji posadili 60 drevesc v petih urah. Nagrado pa dobi:
ŽeUko Lipnik, Pustike 5, 63253 PRISTAVA.
SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA
CELJE
Pot na Lavo 22
63000 Celje
Razpisna komisija
razpisuje
v skladu s sklepom sveta šole, statutum STŠ in
zakonom o Ul, dela in naloge s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi (reelekcija);
1.	Vodjo lE kovinsko-predelovaine
usmeritve
2.	Vodjo lE gradbene usmeritve
3.	Vodjo lE elektro, kemija in
naravoslovje
Pogoj:
-	pedagoška izobrazba in strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj
-	organizacijska sposobnost
-	ustrezne družbenopolitične in moralne vrline
4.	štiri pedagoške vodje
predmetnih področij
-	za naravoslovno-matematično področje
-	za družboslovno-telesno kulturno področje
-	za splošno kulturno področje
-	za strokovne predmete vseh usmeritev
Pogoj:
-	visokošolska izobrazba iz enega predmeta svoje-
ga področja
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobra-
ževalnem delu
-	strokovni izpit
-	strok, pedag. in svetovalne sposobnosti
-	ustrezne družbenopolitične in moralne vrline
5.	Vodjo razvojnega sektorja
6.	Vodjo tehničnega sektorja
Pogoj:
-	visokošolska ali višja izobrazba
-	5 let delovnih izkušenj
-	ustrezne družbenopolitične in moralne vrline
7.	Vodjo gradbenih delavnic
8.	Vodjo strojnih delavnic
9.	Vodjo kemijskih laboratorijev
10.	Vodjo elektro laboratorijev
Pogoj:
-	visokošolska ali višja izobrazba
-	strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem
delu
-	ustrezne družbenopolitične in moralne vrline
Kandidati so imenovani za dobo 4 let.
Vsak kandidat poda predlog o načinu realizacije
programa in opredeli svojo vlogo pri realizaciji pro-
grama.
11.	Učitelja elektrotehniških
predmetov
Pogoj:
dipl. el. ing. - šibki tok
12.	Laboranta za fiziko in
elektrotehniške predmete
Pogoj:
poklicna šola s tehniško šolo
13.	Hišnika za vzdrževalna dela
Pogoj:
poklicna šola kov. smeri in stanovaje v Celju
14.	Strugarja
Pogoj:
poklicna šola kovinske smeri in odslužen vojaški rok
15.	Finančnega knjigovodjo
Pogoj:
ekonomski tehnik .
16.	Psihologa
Pogoj:
Filozofska fakulteta, smer psihologija
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še pogoje določene z zakonom o usmerjenem
izobraževanju in ZZD. Prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva ob^ve
Razpisni komisiji Srednje tehniške šole v Celju, Pot
na Lavo 22, 63000 Celje, p.p 90.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh,
po končanem roku za prijave. Izbrani bodo za nedo-
ločen čas.
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	Prejšnji četrtek je opold-
ne Kemal H. iz. Pohorske uli-
ce napadel Vilija O. Miličniki
so Kemala pridržali, ker je
bil vinjen in bi do večera lah-
ko še marsikatero ušpičil.
•	Iz bifeja »Pri hrastu« se
je v prostore za treznenje
preselil Ostoja V. iz Kovači-
čeve ulice. Ostoja je pred
tem povzročil precej težav
strežnemu osebju v tem bi-
feju.
•	V petek zvečer je v
Vrunčevi uhci razbijal Jože
K. iz Cankarjeve ulice. Jože
se je znesel nad vhodnimi
vrati hiše s številko 9 in jih
poškodoval, za kar se bo mo-
ral zagovarjati pred sod-
nikom.
•	V petek zvečer je prišel
že precej vinjen v restavraci-
jo »Na-Na« Marko S. Očitno
pa je naletel na natakarice, ki
dobro poznajo in tudi spo-
štujejo predpis, da je vinje-
nim prepovedano točiti alko-
holne pijače. Marko se je raz-
jezil in razgrajal, precej bolj
miren pa je postal, ko so pri-
šli mihčniki.	g g
Zaporna kazen
za nasilniško
obnašanje
Celjsko sodišče je obsodilo
25-letnega Stanka Anderluha
iz Pucove ulice v Celju na 5
mesecev zapora za nasilniško
obnašanje. Anderluh je 14. fe-
bruarja letos brez pravega raz-
loga lažje ranil Zorana Golca.
Obtoženec je dejanje priznal in
ga obžaloval, čeprav je trdil, da
je bil izzvan. Sodišče pa je pri
odmeri kazni upoštevalo, da je
bil že prej večkrat pred sodniki
za prekrške zaradi nasihiiške-
ga obnašanja in da je takšnih
izgredov zadnje čase nasploh
vse več.
Kazen za strele na poljski poti
Janez CukjatI z Gomllskega obsojen na 12 let zapora
Potem, ko je celjsko Višje
sodišče razveljavilo prvo
sodbo 65-letnemu Janezu
Cukjatiju z Gomilskega, je
bilo na sodišču v Žalcu dru-
go sojenje. Veliki senat ga je
tokrat obsodil na 12 let za-
pora.
Janez Cukjati je bil obto-
žen, da je pred približno tre-
mi leti iz nizkotnih nagibov s
puško ustrelil Miho Brinov-
ca, ki se je po drugem strelu
iz neposredne bližine zgrudil
mrtev, poskušal pa je ustreli-
ti še Turka mlajšega.
Senat ni sprejel predloga
obtožbe, da gre za umor iz
nizkotnih nagibov in poiz-
kus umora, ampak ga je ob-
sodil za več poskusov umo-
ra, od katerih mu je eden
uspel in je človeku vzel živ-
ljenje, v drugih primerih pa
se mu namera ni posrečila.
Do spora s sosedi je prišlo
zaradi poljske poti na Cukja-
tijevem zemljišču. Obtože-
nec se namreč ni mogel spri-
jazniti z dejstvom, da so pri-
zadeti po sodni poti dobili
pravico, da vozijo po tej poti.
Usodnega dne so posipaU ce-
sto s peskom. Culgati jih je
opozoril, da n^ odidejo, ma-
lo kasneje pa se je vrnil s
puško. Pomeril je v Brinov-
ca in ustrelil ter ga ranil, po-
tem pa vanj še enkrat ustrelil
iz neposredne bližine. Potem
je streljal še proti Turku
mlajšemu, a je ta vrgel moti-
ko proti njemu in ga zmedel,
tako da ni zadel. Sodišče je
menilo, da je Cukjati ravnal
naklepno, čeprav bistveno
zmanjšano prišteven zaradi
popitega alkohola.
Cukjatija so tokrat obsodi-
li na 12 let zapora (na prvem
sojenju so mu izrekli kazen
13 let zapora) tudi zaradi ča-
sovne odmaknjenosti de-
janja.	S. Š.
PROMETNE
NESREČE Š
Otrok stopil na cesto
čez križišče Ljubljanske
in Čopove ceste v Celju je
zapeljal voznik osebnega av-
tomobila MIROSLAV ZA-
LOŽNIK, 29, iz Celja. Nena-
doma je tik za križiščem sto-
pil z njegove desne strani na
cesto 11-letni David L., ki ga
je Založnik zadel. Deček se
je pri padcu huje poško-
doval.
Avtobus zbil
pešakinjo
Voznik vtobusa FRANC
SKORNŠEK, 30, iz Skorne-
ga je v Pesjem zapeljal skozi
križišče, ko je gorela zelena
luč. Izven prehoda pa je ta-
krat prečkala cesto 17-letna
Irena H. iz Titovega Velenja,
ki jo je avtobus zadel. Huje
ranjeno pešakinjo so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Hodil je po cesti
Na Šlandrovem trgu v Žalcu
je voznik osebnega avtomobila
ANDREJ KRALJ. 23, iz Žalca
dohitel pešca JOŽETA ULA-
GO, 77, iz Breda pri Polzeh, ki
je hodil po cesti. Voznik Kralj
je pešca zadel, pri padcu pa se
je Ulaga tako hudo poškodo-
val, da je na kraju nesreče
umrl.
S kolesom na cesto
Devetletna Damjana C. iz
Spodnjih Grušovelj je zapelja-
la s kolesom z dvorišča na lo-
kalno cesto Šempeter-Založe
v trenutku, ko je mimo pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
FRANC FLAJS, 49, iz Sevnice,
ki je kolesarko zadel s spred-
njim desnim delom. Deklica se
je huje ranila.
Spet požar v
Plinarni
Prejšnjo sredo se je vnel
plin na dvorišču oddelka
preiskovalnice tlačnih po-
sod v Plinarni. Štiije de-
lavci so opravljah preizkus
tesnitve plinskega rezervo-
arja za osebni avtomobil in
vanj nahvali vodo. Ker je
bilo v rezervoarju še nekaj
plina, je ta uhajal in se na-
biral pri tleh. V bližini je bil
akumulator brez varoval-
nega oklepa. Ko ga je dela-
vec hotel prestaviti, je pri-
šlo do stika in iskre, takoj
nato pa se je vnel plin.
V nesreči se je vnela
obleka štirim delavcem, vsi
pa so dobili tudi opekline:
28-letnega Marjana Ramša-
ka iz Žalca in 25-letnega
Mirana Drolca iz Levca so
zadržali v bolnišnici na
zdravljenju, opekhne pa sta
dobila tudi Miran Pogore-
lec in Tomo Kladnik, ki sta
delala tam s posredova-
njem celjskega Študent-
skega servisa.
Nesreča z orožjem
Prejšiyo sredo se je v stanovanju huje ranil 27-letni
Andrej Sah, verjetno zaradi nepravilnega ravnanja z
brzostrelko. Huje ranjenega so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Republiško prvenstvo
»Kaj veš o prometu«
Velenjski Svet za preventi-
vo in vzgojo v cestnem pro-
metu je prevzel organizacijo
republiškega tekmovanja
»Kaj veš o prometu* za osnov-
ne in srednje šole, ki bo v so-
boto v Titovem Velenju. Gre
že za 13. tekmovanje na kole-
sih z motorji za srednješolce
in za 17. republiško prvenstvo
kolesarjev osnovnošolcev.
Velenjčani pričakujejo ude-
ležbo večine slovenskih občin-
skih predstavnikov, ryih pa
bosta na tekmovanju zastopala
Petra Majerič iz osnovne šole
Veljko Vlahovič in Ludvik Go-
lob iz Centra sredrgih šol, ki
sta na občinskem tekmovanju
dosegla najboljše rezultate.
Organizatorji so tudi zagoto-
vili, da se bodo letos še posebej
potrudih in uredili mesto koli-
kor se le da prometno primer-
no. Tekmovalna steza bo vodi-
la kolesarje in motoriste po
Jenkovi ulici (od osnovne šole
Antona Aškerca), Tomšičevi in
Kidričevi cesti, skozi štiri se-
maforizirana križišča v Staro
Velenje ter po Celjski in Pre-
šernovi cesti nazaj do priredi-
tvenega prostora.
Med obema deloma tekmo-
vanja bodo udeleženci spozna-
h računalniško testiranje zna-
nja prometnih vsebin, na po-
sebnem pohgonu pa bodo tudi
pokazah svoje znanje v spret-
nosti na kolesu in motorju. Za
kakovost, strokovnost in var-
nost tekmovanja bo skrbelo 15
komisy in prek štirideset stro-
kovryakov in mentorjev.
Prireditev se bo pričela ob 9.
uri, zaključena pa bo predvido-
ma ob 15. uri. Organizator je
poslal vsem udeležencem tudi
priložnostni bilten, ki jih pod-
robno seznar^a s tekmova-
njem. Pokrovitelj tekmovanja
je velenjski izvršni svet, denar
za izvedbo tekmovarya pa je
prisevala tudi Zavarovalna
skupnost Triglav iz Celja.
JOŽE MIKLAVC
TUDI MALO ALKOHOLA
JE':LAHKO;PREVEČ v;:--
Pomen rekreativne telesne
dinamike pri rehabilitaciji
alkoholika
Pri prebroditvi kriz in ohranitvi abstinenčnega načina
življenja je zdravljenemu alkoholiku v veliko pomoč
redna telesna dinamika, ki ima v bistvu tri naloge: vzpo-
stavitev »normalnega« stanja telesa in psihe (zdravja),
ohranitev istega ter ustvarjanje rezerv v primeru
bolezni. Telesna dinamika, ki naj jo izvaja zdravljeni
alkoholik, je podrejena tem ciljem ter nima s tekmoval-
nimi športi oziroma banalnim pojmovanjem športnih
predstav ničesar skupnega. Načelno naj ima samo vad-
beni značaj in ne tekmovalnega.
Kot osnovo izbiramo tiste olalike gibanja, ki jih je
mogoče zlahka aplicirati, zahtevajo minimalno opremo
ter vodijo neposredno k zadanim ciljem. Pri izbiri panog
smo se oprli na metode rehabilitacije drugih medicin-
skih vej ter v literaturi poiskati tiste avtorje, ki imajo
veliko izkušenj in, ki so tudi kritični do (lastnih) do-
sežkov.
Svetovno znana metoda po Kennethu H. Cooperju je z
nekaterimi modifikacijami izredno primerna za naše
namene. Predvsem, ker je preprosta, relativno natančna
in, ker je mogoče zelo enostavno beležiti dosežke.
Panoge, ki jih priporoča, so bile že prej znane kot učin-
kovite oziroma najbolj primerne. Uredil je tudi prepro-
sto tabelarično razvrstitev po panogah in po starostnih
skupinah ter po nadaljevalnih razredih. Priporoča pred-
vsem hojo, tek, plavanje, kolesarjenje ter nekatere
športne igre. Z ozirom na naše možnosti ozirorria ugod-
nosti, bi še dodali daljše izlete v naravo, planinstvo, še
posebej če se ga udeležuje vsa družina, kar ima za obno-
vitev čustvenih vezi in vzpostavitev harmonije izreden
pomen.
Za začetek telesne dinamike je potrebno doseči stop-
njo, ko so se akutni procesi, povzročeni po dolgoletnem
uživanju alkohola, v telesu več ah manj že polegU ozi-
roma, ko ni več medicinskih indukacij, ki bi zahtevali
mirovanje. Začeti je treba s panogo, ki je za nas po
starosti najprimernejša in, ki bi nas že od vsega začetka
dovolj obremenila, da bodo prišli učinki do izraza.
Kasneje bomo obremenitve stopnjevali in prešli na
zahtevnejšo panogo ali pa na kombinacijo obe. Za pri-
mer naj navedemo, da lahko preidemo s hoje na tek
oziroma kombinacijo obeh ter še vse skupaj stopnju-
jemo z oziroma na čas in dolžino.
Kljub vadbenemu značaju telesne dinamike je le
potreba, da nekako registriramo dosežke in ugotavljamo
napredek. To nam bo z. ozirom že na prej omenjene
tabele zlahka dosegljivo. Še bolj pomembno pa je opazo-
vanje samega sebe ter naših pozitivnih psihičnih spre-
memb in navad. Brez slednjega je rekreativna telesna
dinamika zgolj telesno naprezanje brez večje vrednosti
oziroma vodi celo v osebnostni regres.
Prvi znanilci psihičnega preporoda so krepitev volje,
stabilnejša čustvena lega ter iskanje pozitivnih socialnih
stikov in obnovitev delovnih navad. V teh nekaj vrsticah
ne moremo povedati več kot okvirne napotke. Poglobi-
tev in razširitev je treba poiskati v literaturi, zlasti prevo-
dih omenjenega avtorja ter v delih, tako strokovnjakov s
področja športa, športne medicine ter strokovnjakov, li
se ukvarjajo z zdravljenjem alkoholizma. Menim pa, da
je najbolje poiskati in obdržati stike z ljudmi, ki se že
dlje časa ukvarjajo s pravilno rekreacijo in, ki so preho-
dili že precejšen del poti. Njihov nasvet in osebni zgled
vam bosta dragocenejša od vsakega pustega naštevanja.
Sklepno bi dodal, da je vsak zdravljeni alkohoUk dol-
žan sebi in družbi dokazati resnost svojega namena,
postati in ostati abstinent, opravičiti vložena sredstva za
njegovo zdravljenje ter, da je dolžan poskrbeti za svoje
zdravje v takšni meri, da bo enakovredno prispeval k
skupnim naporom za boljše življenje. Dokazilo za pozi-
tivno spremembo osebnosti zdravljenca je poleg ostalih
obveznosti, redno in izdatno izvajanje rekreativne
telesne dinamike po omenjenih principih.
dr. ŽELJKO ZAGAJŠEK, psihiater
ALENKA MEŽNAR
MLADOLETNIŠKO
PRESTOPNiŠTVO
P. B. seje rodil kot nezakonski otrok. Z očetom ni imel nikoh
stikov. Od 7 leta dalje je živel z materjo in očimom, s katerim se
ni nikoh zbližal; enako tudi ne s polsestro. V šoh mu ni šlo. Začel
je izostajati od pouka, begati od doma, zato je zadnje razrede
osnovne šole dokončal v zavodu v Smledniku. Ob prihodu
domov so starši predenj postavih stroge zahteve: uk, šolske
obveznosti, domača opravila. B. bi se rad zaposlil, a mu niso
dovohli. Zopet je pobegnil od doma, izvršil tatvino, vendar je bil
v tem času že zaposlen. Nesoglasja doma so se vrstila in mlado-
letnik je zapustil zaposlitev, ter v letih 1980 zopet odšel od doma,
storil celo vrsto kaznivih dejanj tatvine in velike tatvine, zaradi
česar je bil odrejen zoper njega tudi pripor do glavne obravnave,
ko mu je sodišče izreklo vzgojni ukrep odd^e v vzgojni zavod
Logatec. Ob prihodu v zavod je bil vključen v uk za kovinostru-
garja, na lastno željo pa še za avtoličarja in prav to poklicno šolo
je tudi uspešno končal. Ta cilj je bil torej dosežen, mladoletnik
pa seje tudi osebnostno nekoliko uredil, čeprav čustvene defici-
tarnosti v odnosu do družine zavod ni mogel nadomestiti. Med
bivanjem je mladoletnik ob nekem izhodu zopet zapadel v
družbo sovrstnikov, skup^ z njimi izvršil že kot polnoleten več
kaznivih dejanj, vendar mu je bila prav zaradi pozitivnega
poročila zavoda izrečena pogojna obsodba. Po dobrih dveh l^etih
bivanja v zavodu je socialna služba mladoletniku uredila zapo-
slitev v rojstnem kraju, starši pa so mu bili pripravljeni nuditi
osnovne življenjske pogoje. Zato je januarja 1983 sodišče usta-
vilo izvajanje vzgojnega ukrepa, P. B. se je zaposhl in zadnje
poročilo zanj je bilo ugodno. Na delu seje dobro uživel, našel je
družbo sovrstnikov v delovni organizaciji, sed^ pa je na odslu-
ženju vojaškega roka, ki predstavlja v življenju marsikaterega
mladega fanta mejnik na poti v resnejše in odgovornejše živ-
ljenje.
Izbrali smo le dva izmed mnogih več ah manj uspešno zaklju-
čenih sodnih postopkov proti mladoletnikom, ki vsak zase
nosijo s seboj v življenje veliko grenkih izkušenj, iz časov svo-
jega otroštva, katerega želi marsikdo od naših obravnavanih
mladoletnikov čimprej pozabiti, pa vendar to ne gre tako lahko
in se te izkušnje žal prevečkrat povrnejo na površje pri naslednji
generaciji. Nobena znanost namreč ni več ugotoviti, da je
največ, kar lahko nudimo otroku in mladostniku srečno in
čustveno polno, bogato družinsko življenje, občutek varnosti,
razumevanja, navezanosti in zaželenosti. Dandanašnji način živ-
ljenja pa terja od staršev vse preveč angažiranja na vseh drugih
področjih, družba pa navkljub vsem proklamiranim načelom in
vzgojnim metodam ne more nadomestiti razumevanja staršev,
i^ihove zaščite, vzgoje in izobraževanja ne le v smislu splošne
izobrazbe ampak tudi pri pridobivanju vseh ostalih moralnih in
človeških vrlin ter vzorov.
Tuje torej iskati osnovno preventivno dejavnost, seveda pa ne
gre zanemariti vseh ostalih, ki se ukvapajo pretežni del mlado-
letnikovega življenja z njegovo vzgojo. Žial moramo ugotoviti, da
ekonomska situacija današnjim mladostnikom ni najbolj naklo-
njena, po drugi strani pa je tudi izziv za tiste, ki bi se radi
spopadh s sedanjimi razmerami in v njih našli področje za svojo
lastno uveljavitev, za potrjevanje, boj in iskanje svojega »mesta
pod soncem«. In pri tem jim moramo pomagati vsi, če tudi so
njihova pota včasih prepovedana in nam večkrat težko razum-
ljiva.
Združenje
šoferjev
in avtomehanikov
Celje
Traktor Štore 502, štirje avtomobili, motorna kolesa,kolesa
in drugi lepi dobitki vas čakajo 5. MAJAob 14. uri, na veliki
TOMBOLI, ki jo organizira Združenje šoferjev in avtomehanikov
Celje na avtopoligonu Ljubečna pri Celju. Preizkusite svojo srečo
16. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
Jagrova in IViaiac državna
prvaiia ter nova reicorderja
strelci celjskega območja
so se znova izkazali in sicer
na pravkar končanem držav-
nem prvenstvu v Nišu, kjer so
osvojili tudi dva naslova dr-
žavnih prvakov, za nameček
pa še oba z novima državnima
rekordoma.
Junaka sta bila Alenka Ja-
ger, SD Celje in Branko Ma-
lec, SK Kovinar Štore. Alenka
je zmagala med članicami s 373
krogi od 400 možnih, kar je za
krog bolje od prejšnjega držav-
nega rekorda. Ta uspeh je še
toliko večji, ker ga je Alenka
dosegla praktično brez prave-
ga treninga, saj je bila šest me-
secev na specializaciji za an-
gleški jezik v Angliji kot bodo-
ča profesorica tega jezika. Si-
cer pa je to že šesti Alenkin
državni naslov, toda prvi z
zračno puško.
Branko Malec je še enkrat
potrdil, da je trenutno v odlič-
ni formi, saj je naslovu republi-
škega članskega prvaka po šti-
rinajsti^ dneh dodal še naslov
najboljšega v Jugoslaviji. Še
več; obakrat je dosegel odlično
znamko 379 krogov, kar je za
krog izboljšan državni rekord.
Mladinke SD Celje Daija
Kačnik, Barbara Jager in Ves-
na Čuček so bile ekipno druge
ter so tako ponovile uspehe, ki
so jih v tej konkurenci dosega-
le zadnja leta.
Med člani ekipno je bila SD
Kovinar Štore v postavi Vih
Dečman, Jože Česnik in Bran-
ko Malec deseta, članica SD
Unior Zreče Zofija Voler pa se
je med 128 nastopajočimi uvr-
stila med najboljših dvajset.
T. JAGER
Alenka Jager, 23, študentka angleščine, je v Nišu med člani-
cami zmagala z novim državnim rekordom, ta naslov je njen
že šesti v dolgoletni in uspešni športni karieri!
Kegljavice Celja prvakinje
V 13. kolu republiške lige so kegljavke Celja 1 doma
premagale STC Ljubljana 2527:2389 (138 kegljev razlike)
ter si tako kolo pred koncem že zagotovile naslov repu-
bliških prvakinj.
Celje 1: Lesjak 410, Razlag 404, Gobec 459, Krajnc 386,
Seško 411, Pečovnik 457. Druga ekipa Celja ni nastopila s
Konstruktorjem, ker je bila njihova igralka Marika Nagy
zadržana. Če bodo ta dvoboj Celjanke dobile, bodo osvo-
jile odlično drugo mesto, kar bo fenomen ženskega ekip-
nega kegljanja, da bosta dve ekipi enega kluba na prvih
mestih!
Republiška liga moški: derbi je bil v Celju, kjer so
domačini premagali Hmezad 5226:5033. Pri obeh ekipah
sta dva tekmovalca podrla po 901 kegelj - Nareks pri Celju
in Ramšak pri Hmezadu. Celje se je tako utrdilo na dru-
gem mestu, Hmezad pa je zadnji. V zadnjem kolu bo Celje
gostovalo v Mariboru pri Konstruktorju, Hmezad pa bo
gostil doma nove prvake, odlično ekipo ljubljanskega Gra-
disa, ki v trinajstih srečanjih ni doživela poraza ter je tako
že novi prvak,.Celjani bodo tudi v primeru poraza v Mari-
boru osvojili odlično drugo mesto, saj Konstruktor zao-
staja za štiri točke. To bo velik uspeh glede na slab start ob
začetku prvenstva.
II. republiška liga vzhod: Tekstilna iz Prebolda je izgu-
bila na Ravnah s Fužinaijem 5290:5081.
TV
V KK Llbela razen trenerja nič novega
Po izpadu iz 1. B zvezne lige se je okoli
dejavnosti košarkarskega kluba Libela
naredila neprobojna zavesa izza katere
nisi mogel izvedeti, kako so ocenili se-
zono in kaj načrtujejo za bodoče. V An-
teni smo lahko prebrali vest, da gre To-
vornik v Šibenko, pa izvedeli iz krogov
blizu Libele, da gresta Tovornik in Gole
v Ljubljano pa da Mile Čepin ne bo več
vodil prve ekipe. Te govorice pa so bile
tudi vse.
Pred dnevi pa nam je le uspelo dobiti
dve izjavi tehničnega vodje KK Libela
Frančka Zorka in predsednika Jožeta
Geršaka, ki zatijiijeta, da v klubu ne bo
velikih sprememb v igralski ekipi, razen
na njenem krmilu. Mile Čepin naj bi v
bodoče menda vodil in skrbel za najml^-
še kategorije, kjer je bila Libela včasih
izredno močna, zdaj pa zaradi nedela ni
več. Mladinci in kadeti so se uvrščali v
jugoslovanski vrh ter so bili izvrsten vir
za oplajanje prve ekipe.
Oba sogovornika poudarjata in zago-
tavljata, da ostanejo vsi igralci: Pipan,
■ Govc, Drobne, Pečak, Gole, Tovornik,
Muha, Medved, Gajšek, Kahvedžič in Su-
šin, iz JLA pa se bodo v naslednjih mese-
cih vrnili in pomenili močno okrepitev
Aničič, Turk in Ulaga. Žal v vojsko že
m^a odhaja Urbanija. Nekaj okrepitev
naj bi poiskali po celjski okolici, še zlasti
so zanimivi igralci Polzele, ki se niso uvr-
stili v republiško ligo.
In kdo bo vodil prvo ekipo? Menda
Boris Zrinski iz Rogaške Slatine, ki je že
pred leti bil pomočnik takratnega prvega
trenerja Zmaga Sagadina. Vendar: Zrin-
ski je pripravil imeniten program dela za
žensko ekipo Rogaške s katero želi v na-
slednjih dveh letih prodreti iz II. zvezne
celo v prvo ligo. Kdo bo zmagal v tej bitki
je težko reči, kot je tudi težko predvideti,
kdo bi prevzel celjsko ekipo če Zrinske-
ga ne bi bilo. V klubu se navdušujejo tudi
za Pipana, ki pa bi rad še igral, obe nalogi
pa bi težko uspešno združeval.
Košarkarji Libele so začeU s treningi v
torek, vadili pa bodo do 28. junija po
petkrat na teden ter igrali tekme. Aktivni
odmor bodo imeli do 23. julija, ko se bo
začelo zares s pripravami na novo sezo-
no, tokrat v repubhški ligi, kjer hočejo
zmagati in se vrniti v 1. B zvezno ligo.
Kako pa bo resnično v Libeli, bomo vide-
li že sredi maja, ko se začne prestopni rok
za zvezne hge, za republiško pa septem-
bra. Lepo bi bilo, da bi ostalo tako, kot
sta povedala Zorko in Geršak.
TONE VRABL
Rokometaši v
pokalu naprej ^
čeprav razlika v končneii)
rezultatu ni velika pa je bilj
zmaga rokometašev Aera v
osmini jugoslovanskega po.
kala nad RK Vojvodino iz No,
vega Sada prepričljiva ^
27:25.
Celjani so zlasti v drugem
polčasu večkrat vodili s petimi
goli razlike in to je bilo dovolj
za zmago ter uvrstitev v četrtfi.
nale. Najboljši .strelec je bil
znova Razgor, ki je dal 6 golov.
Odloženo prvenstveno tekmo
II. zvezne lige so rokometaši
Aera odigrali včeraj (sreda) ob
18. uri v hah Golovec
II. zvezna iga ženske: roko-
metašice Velenja so dosegle v
boju za obstanek dragoceno
zmago, ko so doma gladko od-
pravile Zamet 28:11, n^boljša
strelka pa je bila Juričeca 7,
Velenjčanke so na 9. mestu, v
16. kolu pa gostujejo v Čakov-
cu pri ekipi Zrinjski, ki je
predzadnja. Točki v tem dvo-
boju bi bih zlata vredni.
Republiška liga moški: pra-
vo senzacijo so napravili roko-
metaši Šoštanja, ki so v direkt-
nem derbiju v Ribnici ugnali
favorita Inles prepričljivo
18:23, najboljši strelec Puc 13.
Minerva je doma premagala
Ormož 31:21, Virant 9, Vogler 8
golov. Vodi Šoštanj, ki je na
najboljši poti, da osvoji naslov
prvaka ter se uvrsti v II. zvez-
no ligo, Minerva pa je osma. V
nasledmem kolu bo lokalni
derbi v Šoštanju med domači-
ni in Minervo iz Griž.
Republiška liga ženske:
Šmartno je doživelo pravo ka-
tastrofo v ŠkoQi Loki proti Al-
plesu, ko je izgubilo 35:17, naj-
boljša strelka Omladič 7,
Šmartno je na predzadnjem
mestu, v prihodnjem kolu pa
igra doma z Iskro, ki je peta.
NA KRATKO
Kovinar že v
republiški ligi?
v predzadnjem kolu kvalifi-
kacij za vstop v enotno republi-
ško košarkarsko ligo je Kovinar
Štore v gosteh premagal Polzelo
92:80. Kovinar je bil vso tekmo
boljši, saj je vodil tudi z že dvaj-
setimi koši razlike. V zadnjem
kolu bo Kovinar igral v soboto,
20. aprila ob 17. uri v dvorani
tehnične šole v Celju z ekipo Bi-
strice iz Slovenske Bistrice. Sa-
mo zmaga jih vodi nazaj v repu-
bliško ligo.
Partizan Šentjur In
Konus
Končan je spomladanski del
moškega ekipnega tekmovanja
območne kegljaške skupnosti
Celje. V 1. ligi z enakim številom
točk 18 vodita Partizan Šentjur
in Ingrad Celje, sledijo pa Kovi-
nar Štore, Kovinotehna, Obrtnik
Celje, Partizan Šoštanj, EMO,
Papirničar Radeče, ZKZ Mozirje,
Resevna, Dobrna in TIM Laško,
v 2. ligi pa vodi z 20 točkami Ko-
nus Slovenske Konjice.
MARTIN OJSTERŠEK
Sindikalna odbojka
Končan je spomladanski del
tekmovanja v občinskih sindi-
kalnih ligah Celje v odbojki.
Moški 1. hga Ingrad, Aero, Kli-
ma, 2. liga Cinkarna, Kovinoteh-
na, Zapori, 3. liga Libela, Savinja,
SKSMŠ, 4. liga Železarna, Zlatar-
ija, PTT, st. člani Ingrad, Klima,
Železarna, ženske 1. liga Ingrad,
Blagovni center. Železarna, 2. li-
ga Cinkarna, Aero, Kovinotehna,
3.	liga Nivo, ŽTO, Interevropa in
4.	liga Tehnična šola. Carina in
SDK.
Za nogometni pokal
Žalec in Borec
v tekmovanju za Titov pokal
na celjskem področju je prišlo
do velikega presenečei^a, saj
sta se v,finale uvrstili ekipi Par-
tizana Žalec in Borec (JLA). Par-
tizan Žalec je doma z 2:1 prema-
gal republiškega ligaša Kladivar-
ja, ki je nastopil brez štirih naj-
boljših igralcev, ob tem pa je še
podcenjeval nasprotnika, kar se
mu je upravičeno maščevalo. Bo-
rec celjske gamizije pa je prišel
do fin^a po zm^ah nad Odre-
dom Kozje 10:3, Šmarjem 4:0 in
Rudarjem Senovo 8:0. Najboljši
strelec je bil Milivoj Bračun z de-
vetimi zadetki. Finalna tekma je
bila včeraj ob 17. uri.
Invalidi v plavanju
Društvo invalidov Celje je v
bazenu Golovca pripravilo
medregijsko tekmovanje v pla-
vanju za svoje člane, kjer so na-
stopili predstavniki celjske,
mariborske, koroške in zasav-
ske regije. Največ uspeha so
imeli predstavniki društva inva-
lidov Titovo Velenje. Nastopilo
je tudi šest plavalcev invalidov
starejših od 50 let. Rezultati
50 m prosto moški Tone Osol-
nik. Tone Tratnik, Herman Mast-
nak (vsi T. Velenje), 50 m prosto
ženske Anica Pozeb (Slov. Bistri-
ca), 50 m prsno moški Tone Osol-
nik, Ferdo Komljenovič, Tone
Tratnik (vsi T. Velenje), 50 m prs-
no ženske Anita Melanšek (T. Ve-
lenje), Vida Mohor, Danica Mir-
nik (obe Celje) in 50 m hrbtno
moški Tone Osolnik, Ferdo
Komljenovič, Herman Mastnak
(vsi T. Velenje). Zaradi uspešne
organizacije bodo člani Društva
invalidov Celje v Golovcu sep-
tembra pripravili še republiško
prvenstvo.
Elkroj že drugi
V 14. kolu območne nogomet-
ne lige vzhod so bili doseženi na-
slednji rezltati: Elkroj je že dru-
gič v gosteh zmagal, tokrat proti
Proletercu v Zagorju 2:1 (Zuntar,
Hribernik), Steklar je doma z
istim rezultatom premagal Pekre
(Prevoljšek, Cerovski), Dravinja
pa je iztržila točko na Ravnah na
Koroškem proti Fužinarju 0:0.
Vodi Steklar z dvema točkama
pred Elkrojem, Dravinja pa je
osma.
TV
Dvigale! uteži
zamudili priložnost
Začelo se je tekmovanje v II.
zvezni ligi dviganje uteži, kjer
nastopa tudi ekipa Partizana
Celje mesto. V1. kolu so nastopi-
li doma proti lanskemu članu 1.
zvezne lige Reki ter izpustili
krasno priložnost, da bi favorizi-
rane goste ugnali. Tako pa je bil
končni rezultat samo neodločen
8:8. Nasprotnike so premagali
Bernjak, Skalar ter Jože in Mar-
ko Urankar, izgubili pa so Bren-
ce. Popotnik, Kundih in Podr-
gajs.
Mladi plavalci v
Kranju
Pionirji in pionirke B so na-
stopili na republiškem prven-
stvu v plavanju v Kranju, kjer
so imeli veliko uspeha tudi
predstavniki Klima Neptun iz
Celja, (drugi za Triglavom).
Med najboljšimi tekmovalci pr-
venstva sta bila mlada celjska
plavalca Gašper Gorenak in De-
jan Krušič. Gorenak je zmagal na
200 m prsno in 100 m delfin, Kru-
šič na 100 m prsno ter moška šta-
feta 4 X 1000 m kravi (Gorenak,
Plausteiner, Šuligoj, Krušič) in
ženska 4 x 100 m mešano (Koz-
mus, Selič, Žnidaršič, Jagrič). Na
4 X 100 km kravi je bila ženska
štafeta PK Klima N^tun druga
(Kozmus, Žnidaršič, Semrov, Se-
lič). Istočasno so se pomerila tudi
šolska športna društva, kjer so
slavili kot najboljši predstavniki
1. osnovne šole Celje.
Karting v LočicI pri
Šempetru
Nastopilo je 35 tekmovalcev
iz sedmih klubov, ki so kljub
slabemu vremenu pokazali veli-
ko svojih sposobnosti na začet-
ku nove tekmovalne sezone. V
nacionalnem razredu 90 ccm pre-
seneča »samo* drugo mesto Ce-
ljana Mesarca,štirikratnega dr-
žavnega prvaka, v interkontinen-
tal razredu do 100 ccm pa je zma-
gal Bitenc (ADM Šlander Celje),
3. mesto pa je osvojil njegov
klubski tovariš Prel. Ekipno je
bil ADM Šlander med šestimi
ekipami peti.
V	finalu Celje -
Velenje 3:1
Na medobčinskem šahovskem
tekmovanju za Titov pokal v
Celju je nastopilo sedem ekip.
Zmagala je ekipa Celja, ki je v
finalu premagala Velenje 3:1. Za
3. mesto je Šempeter premagal
Šoštanj 3:1, sledijo pa Slovenske
Konjice, Laško in Šentjur.
V	okviru DŠI
tekmovanje v
odbojki
v okviru letošnjih, že enain-
dvajsetih po vrsti. Delavskih
športnih iger občine Slovenske
Konjice, so bila na sporedu tek-
movanja v odbojki. Veseli poda-
tek o množičnem odzivu. Na tek-
movališču se je pomerilo devet
moških in pet ženskih ekip!
V obeh konkurencah so bili
najboljši zaposleni v VIZ-u. Mo-
ški so v finalu z 2:0 ugnali AC
Bazo Tepanje, ženske pa z 2:1
zreški Comet.
Končni vrstni red moški: AC Ba-
za, Obrtniki, ženske: VIZ, Co-
met, Lip,
Skupni vrstni red moški: Ko-
nus 75 točk, Unior 69, Comet
62.5.
ŽELJKOZULE
rŽOGA JE OKROGLA
Republiška liga: zmaga in dva poraza, tb je izkupiček
predstavnikov treh nogometnih ekip celjskega območja v
17.	kolu republiške lige. Kladivar je izgubil v Brežicah 3:1
(strelec B. Bevc), Šmartno v Mariboru proti Kovinarju 4:2
(Kolenc, M. Kopušar), velenjski Rudar pa je doma prmagal
Železničarja iz Maribora 2:1 (Boškovič 2). Rudar (TV) je
osmi, Kladivar enajsti in Šmartno predzadnje, trinajsto.
18.	kolo: Šmartno bo igralo doma proti drugouvrščenemu
Slovanu, Rudar (TV) bo gostoval pri vodečem Kopru,
Kladivar pa se bo doma na Skalni kleti srečal z Ilirijo.
V torek kros NT - RC
Zveza telesnokulturnih organizacij Celje in AD Kladi-
var bosta pod pokroviteljstvom Novega tednika in
Radia Celje pripravila v torek, 23. aprila spomladanski
kros za osnovne in srednje šole, delovne organizacije,
krajevne skupnosti, društva Partizan in pripadnike JLA.
Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri na livadi pri osnvni
šoli Veljka Vlcihoviča. Predstavniki osnovnih šol bodo
nastopili v osmih kategorijah na 1000 metrov. Pri srednjih
šolah bodo štiri kategorije od 1500 do 3000. Ženske, moški
in veterani bodo nastopih v petih kategorijah, v posebni
pa še vojaki celjske garnizije.
Predstavniki osnovnih šol bodo startali ob 14. uri in
končali svoj nastop ob 15,20, nato bodo do 16,00 nastopali
dijaki srednjih šol, ob 16,30 vojaki in za zaključek še
predstavniki iz delovnih in drugih organizacij. Tekmova-
nje bo predvidoma končano ob 17,10 uri. Za najboljše
bodo pripravljene medalje ter pokali. Pokrovitelj NT-RC
bo podelil tokrat tri pokale in sicer najboljšima ekipama
med pionirkami in pionirji ter vseekipnemu zmagovalcu
pri osnovnih šolah.	TV
Dobili smo 71 dopisnic
Za šahovsko nagradno igro št. 63 smo dobili 71 odgovorov,
med katerimi jih je bilo pravilnih 49 (Predrag Nikolič). Nagra-
jence je tokrat izžrebal vodja poslovne enote TTG Celje, Drago
Mehle.
1. Imšir Hodžič, Ribarjeva 3 Celje, 2. Nada Bajec, Rožna dolina
cesta VIII/32 Ljubljana in 3. Emica Sivka, Milčinskega 13 Celje.
Vsi nagrajenci se naj javijo v poslovalnci TTG Celje, kjer se bodo
pogovorili o nagradah in njihovem koriščenju (vožnja z zelenim
vlakom, s spalnikom v Sarajevo in izlet v Črno goro).
Šahovska nagradna igra 64
Letos mineva 100 let odkar se je v
Ljubljani rodil prvi jugoslovanski
šahovski velemojster. Bil je tudi izre-
den strokovnjak na področju elektro-
tehnike. Kdo?
VAS J A PIRC
PETER TRIFUNOVIČ
MILAN VIDMAR
Nagrajuje SIP Šempeter, kupone
izključno na dopisnicah pa spreje-
mamo do 10. maja.
t8. APRiL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
integralni transport mora zaživeti na Celjskem
OUstoiajo realni izgledi, da tudi Celje pride do brezcarinske cone
v Jugoslaviji smo konec lanskega
decembra sprejeli družbeni dogovor
o integralnem transportu, ki je pre-
delil naslednje temeljne cilje: hitrej-
ši in skladnejši razvoj sistema inte-
gralnega transporta na enotnih teh-
nično-tehnoloških osnovah, hitrejše
gibanje blaga od proizvajalca do po-
trošnika in izboljšanje kakovosti pre-
voznih storitev, zmanjšanje tran-
sportnih stroškov v ceni blaga na
enotno proizvoda, povečanje produk-
tivnosti dela, ekonomičnosti in ren-
tabilnosti poslovanja. Ustvarjanje
pogojev za boljše izkoriščanje geo-
grafske lege SFRJ prometno-tran-
sportnem pogledu in krepitev konku-
renčne sposobnosti organizacij, tako
s področja prometa kot proizvodnih
organizacij.
Podpisniki tega družbenega dogo-
vora, zvezni izvršni svet in izvršni sveti
republik ter avtonomnih pokrajin pa
so zadolženi za spodbujanje koncen-
tracije blagovnih tokov, primernih za
prevoz v sistemu integralnega tran-
sporta ter paletizacijo in kontejneriza-
cijo.
Integralni transport je transport
blaga, ki vključuje vse oblike prevo-
za, s težnjo, da prehaja blago »od vrat
do vrat« in ne more vsaka transport-
na organzacija imeti svoj integralni
transport, ker takšnega preprosto v
svetu ni.
Na Celjskem nismo bili v preteklosti
uspešni pri koncentraciji skladiščno-
transportnih zmogljivosti, zato je prav,
da ob oživljanju usmeritev za integral-
ni transport izpeljemo predvsem naj-
bolj racionalno organizacijo, pod kate-
ro razumemo preseganje dosedanjih
slabosti na tem področju. Sem sodijo
še neizpeljane delitve dela, veliki tran-
sportni stroški, neracionalno izkoriš-
čanje prostorskih ureditev (vsaka več-
ja delovna organizacija »se gre« svoje
skladiščnotransportne dejavnosti) in
transportnih sredstev, neracionalno iz-
koriščanje prostora ima za posledico
povečanje prometnih in celo ekolo-
ških problemov, počasen pretok bla-
ga, neracionalna poraba energije in po-
dobno.
Skladiščno transportni center Celje
seje doslej uveljavil v širšem celjskem
gospodarskem prostoru in, če hoče
celjska regija kandidirati v smislu
družbenega dogovora o integralnem
transportu za vključitev v mrežo cen-
trov takšnega transporta, ali celo za
prosto carinsko cono, se mora njeno
gospodarstvo organizirati povsem
drugače.
Da se bodo stvari v integralnem
transportu začele premikati jamči tudi
oživljeno delo odbora za integralni
transport pri Medobčinski gospodar-
ski zbornici Celje, katerega predsed-
nik Marko Brezigar, je takole na krat-
ko predstavil delovni program odbora.
Temeljne naloge so predvsem:
•	uvedba paletizacije v proizvod-
njah, ki so reprodukcijsko povezane,
zlasti v tistih sistemih, kjer so brez
paletizacije le posamezne organizacije
združenega dela
•	pripravti oziroma izdelati posne-
tek stanja integralnega transporta s
posnetkom blagovnih tokov, obUk in-
tegralnega in internega transporta s
predlogi za izboljšave, posodobitev in
inovacije
•	urediti izobraževanje strokovnja-
kov, ki se v ozdih ukvaij^o s proble-
matiko prometa
•	urejanje problematike pomanjka-
nja specialnih vagonov in vagonov za
lokalni železniški promet
•	uvesti metodologije spremljanja
transportnih stroškov in spodbuditi
vsaj nekaj ozdov, da bodo v drugi po-
lovici leta 1985 spijeli takšno metodo
•	sprejeti metologijo za vrednotenje
gospodarskih naložb z vidika tran-
sportnih stroškov in
•	preučiti možnosti evidentiranja
prometnih tokov v Sloveniji.
Ta okvirni program je odbor za in-
tegralni transport pri MGZ Celje uč-
vrstil na zadnji seji, 15. aprila, hkrati
pa so v STC Celje naročili že tudi
študijo oziroma projekt Blagovno-
pretovomi terminal in nekateri po-
gledi na carinsko cono v Celju. Ta
projekt naj bi dal izhodišča, kako se v
Celju organizirati glede na to, da ni-
smo uspeli zaenkrat s prvotno zami-
slijo o koncentraciji blagovnih to-
kov. Celjsko območje je blagovno ze-
lo močno, ne samo v količinskem pre-
gledu, ampak tudi v tovorih, ki so
primerni za obdelavo z vidika hitrej-
šega in boljšega transporta, skratka,
z vidikov integralnega transporta.
Dejstvo je, da Celje ne izkorišča v
zadostni meri svojega geografskega
poloŽ£ya, kot vozhšče prometnih poti,
tako železniških kot cestnih, saj pove-
žite po najkrajši poti morska prista-
nišča severnega Jadrana z večjimi in-
dustrijskimi področji srednje in
vzhodne Evrope. Kljub primeijalnim
prednostim pa v prometno-transport-
nem pomenu pa se ekonomski učinki
manjš^o, ob tem, da skladiščno-tran-
sportni stroški ozdov na celjskem na-
raščajo, čeprav jih gospodarstvo pose-
bej ne evidentira in se ponavadi »izgu-
bijo« v splošnih stroških režije.
Zdravje je Imetle
Medicinska obrazna kozmetika In revitalizacija telesa
Pravite, da ste preveč
zaposleni, da vam zmanj-
kuje časa zase, zato da bi
posvetili vsak dan nekaj
minutk negi svojega
obraza in pravilni izbiri
jedilnika za vso družino?
Pa ste kdaj pomislili, da
se teh nekaj minutk še
kako obrestuje, kaže v
vašem zdravju, telesnem
počutju in videzu?
Gibanje v zaprtih pro-
storih, preveč skodelic ka-
ve in preveč pokajenih ci-
garet na dan - vse to vam
le škoduje in vse to poče-
njate vsak dan. Ob tem pa
se čudite, da shka v ogle-
dau ni več takšna kot je
bila pred leti in kakršno bi
Iradi videli. Krilo, ki ste ga
kupih zadnjo jesen, vas
Keprijetno veže v pasu.
'bleka, ki je včasih po-
udarjala vašo postavo, pa
je danes skrbno spravlje-
na v omari le še kot spo-
min na vaših nekaj kilo-
gramov manj. Pri vsem
skupaj pa je pred nami le
še nekaj mesecev do do-
pustniških dni, ki jih bo-
ste preživeli na moiju. Ko-
palke nikakor ne bodo za-
krile tistega, kar lahko za-
krijejo skrbno izbrana
oblačila.
Pomlad je ponavadi čas,
ko se vsega tega zavemo.
V Zdravihšču Dobrna, v
tamkajšnjem kozmetič-
nem salonu, pa mislijo na
takšne in podobne težave
skozi vse leto. Dve kozme-
tičarki, ki delata ves te-
den, ob ponedeljkih, sre-
dah in četrtkih pa tudi v
popoldanskem času,
opravljata redno kozme-
tično nego obraza, dodat-
ne kozmetične kure in v
zadnjem času tudi terapi-
jo celulitisa.
Kozmetična nega
obraza
Ob nezdravem načinu
življenja je kozmetična
nega obraza še kako po-
trebna. Skorajda že vse
ženske uporabljajo vsaj
najosnovnejše kozmetič-
ne preparate za zaščito in
čiščenje kože. Pa vendar
je kljub temu včasih do-
bro obiskati kozmetičar-
ko, ki s temeljitim čišče-
njem, iontoforezo, masažo
in primerno masko zašči-
ti, okrepi in poživi na vi-
dez povsem zdravo in le-
po kožo. Čeprav se vam to
zaenkrat še ne zdi potreb-
no, pa je skrb za kožo za-
nesljiva naložba v prihod-
nost, ki se že čez nekaj let
še kako obrestuje.
Dodatne
ikozmetične kure
! V kozmetičnem salonu
Zdravilišča	Dobrna
opravljajo posebno kuro
za vzdrževanje obraznih
mišic. Običajno traja se-
dem dni, poimenovali so
jo »lifting«, primerna pa je
predvsem za ženske nad
petdesetim letom. Koz-
metičarka opravi kuro z
elektrodami za stimulaci-
jo mišic in kolagenskimi
preparati, ki poskrbijo za
pomladitev-boljšo prekr-
vavitev in elastičnost
kože.
Kozmetičarki v Zdravi-
lišču Dobrna opravljata
tudi trajno odstranjevanje
dlačic. Z električno iglo,
ki jo kozmetičarka zabode
v korenino dlačice, le-ta
za vselej izgine iz vašega
obraza ali telesa.
Elektro koagulacija ka-
pilar in odstranjevanje
pecljatih fibromov, meto-
da odstranjevanja z izžiga-
njem, je prav tako v zad-
njem času vse bolj zažele-
na in potrebna dodatna
kozmetična kura, ki jo iz-
vajajo v Zdravilišču Do-
brna.
Terapija celulitisa
Premalo gibanja, dviga-
la, vožnja z avtomobilom,
zadrževanje v zaprtih pro-
storih in nezdrav način
prehrane vam že v krat-
kem času napravijo na ko-
lenih, stegnih, bokih in
okoli pasu ter seveda tudi
na drugih delih telesa ne-
prijetne celulitične oblo-
ge. Seveda bi jih radi od-
pravili, a ponavadi vam
manjka volje, da bi spre-
menili svoj način življe-
nja. V Zdravilišču Dobrna
vam ponuj^o terapijo ce-
lulitisa, ki z desetdnevno
kuro obseg celulitisa
zmanjša v poprečju za 2,5
centimetra. Najprizadev-
nejši, ki so to kuro izvajah
redno, trikrat tedensko po
petindvajset minut, ter
zraven še pridno telovadi-
li in se hranili po ustrezni
dieti, pa so celulitične
obloge skrčili tudi za 6
centimetrov.
Ob terapiji celulitisa
imajo v Zdravilišču Dobr-
na tudi posebno točkovno
dieto, ki ob normalni pre-
hrani in delu zagotavlja iz-
gubo dveh do treh kilo-
gramov teže v enem ted-
nu. Skrivnost diete je v
pravilni izbiri hrane, ki iz-
ključuje odvečne ogljiko-
ve hidrate. Za pokušino
vam ponujamo enodnevni
jedilnik iz te diete: Zaj-
trk: 2 j^ci s šunko, en kos
toasta in črna kava s sme-
tano, malica: par hre-
novk, kosilo: krožnik go-
veje juhe, meso iz juhe,
100 gramov stročjega fižo-
la v solati, eno trdo kuha-
no jajce, kava s smetano
in kozarec vina, malica:
jogurt in večerja: naravni
zrezek z zeleno solato in
100 gramov sira emental-
ca. Ob pestrosti hrane in
celo dodatku alkohola to
vsekakor ne daje videz
shujševane diete, a je ta
kura že tolikokrat preiz-
kušena, da jo imajo v
Zdravilišču Dobrna za
uspešno.
Globinsko uvajanje ampule. V tem primeru je kozme-
tičarka izbrala herba-ampulo, kije najprimernejša za
občutljivo kožo. Drugače pa v Zdravilišču Dobrna
uporabljajo tudi anti-akne in kolagenske ampule.
Kozmetičarka je stranki premazala obraz s herba-ampulo, primerno za zelo občut-
ljivo kožo, in tako pripravila obraz za globinsko uvajanje ampule.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
»Mama Koprivčeva, vi bi bili dobri za misijonarja. Po
svetu bi hodili in spreobračali ljudi; zelo prepričljivo
govorite. Če bi vas takole večkrat poslušal, pa ne vem,
če bi se me ne kaj od tega prijelo. Sicer pa šalo na stran:
spoštujem vsakega človeka, če živi, kot nas uči vera.
Sovražim pa tiste, ki se z vero okoriščajo; med njimi pa
je večina fajmoštrov.«
»Mati nebeška, pomagal Kaj pa te je obsedlo danes,
da take spuščaš? Bog ne daj, da te slišijo otroci,« je
zaskrbelo Koprivčevko.
»Kar naj me slišijo, nič zato! Slej ko prej se jim bodo
odprle oči, verjemite mi. V slabih časih živimo in še
hujši prihajajo. Od vsakega posameznika bo odvisno,
kako se bo znašel in jih preživel. Mnogi bodo takrat
prišli s pravimi barvami na dan. Sicer pa, dovolj za
danes, lačen sem kot volk in vem, da se v vaši kuhinji
kaj dobrega pripravlja. Pri tej hiši smo bih še vedno
dobro postrežem.«
Kosci so posedli pod lipo, uživali v prijetnem hladu in
ob dobri večerji. Nato so zapeli, kot se za prave kosce
spodobi. Pesem in dobra pijača jih je tako razvnela, da
so pozabili, kako pozna ura je že. Tudi na Ivana se ni
nihče več spomnil; poslušal jih je v kamrici, mednje ni
stopil.
Ivan konlno odkrile dom svojega očeta
Po tem neljubem dogodku Ivan ni dolgo zaspal. Spo-
min gaje potegnil nazaj v otroštvo, v rodni Trst. Spreha-
jal se je med stojnicami na Ponterosi in iskal znane
obraze branjevcev. Potem je obiskal pristanišče, iskal
prijatelje in se pomudil v njihovi ulici. N^jdalje se je
njegov duh zadržal pri materi. Spremljal jo je od hiše do
hiše, kjer je v potu svojega obraza služila kruh za dru-
žino. Toda njenega obraza ni videl, samo trudna postava
v črni ruti je lebdela v zraku. Zaspal je in sanjal, daje
našel očetovo hišo. Prav taka je bila, kot jo je opisal oče.
A glej! Ko je hotel vstopiti vanjo, mu je naproti prišel
občinski mož in ga vprašal, kaj dela tukaj. Prebudil seje
in tisti trenutek sklenil, da bo poskusil s pomočjo
gospodinje najti stik s svojimi sorodniki. Predolgo je
taval v negotovosti, naj bo resnica kakršna koli, je
boljša, kot večni dvomi.
Ko je gospodir^i vse razložil in ji povedal, česar se je
še spominjal, gaje odpeljala na bližnjo jaso, od koder se
je odprl pogled tja deleč proti Saviiyskim alpam.
»Ivan, poglej!« je dejala gospodinja in z roko pokazala
na položen-hrib. »Tam, v tisti vasi, seje rodil tvoj oče.
Hiša se slabo vidi, ker j o zakriva drevje. Vidi pa se kašča
in kozolec. No, le dobro si oglej! Tudi cerkev sv. Flor-
jana je še vedno tam nad vasjo in potoček še prav tako
žubori, kot je pred davnimi leti.«
Ivanu seje zdelo, da sanja. Prijel je gospodinjo za roko
in jo zaupljivo vprašal: »Povejte mi, prosim. Kdo zdaj
živi v tej hiši?«
»Očetov bratranec, nadut, ošaben človek. Prav malo
verjamem, da te bo hotel priznati za svojega sorodnika.
Poskusimo pa lahko. V tem kraju živi še več tvojih
daljnih sorodnikov, morda pa se ti le posreči, da najdeš
dobre duše, ki te bodo sprejele v svoj dom, ali pa vzdrže-
vali stike s teboj.«
Toda Ivan jih je zaman čakal. Nihče od sorodnikov ga
ni bil željan spoznati, vsi so ga zatajili, kot sv. Peter
Kristusa.
Čas pa je tekel naprej in prinašal s sabo dobre in slabe
stvari.
Ivanove dogodivščine
Bližal seje čas žetve. Koprivčeva mama je morala po
opravkih v mesto. Otrokom je razdelila delo, naročila pa
je tudi Ivanu: »Na kokoši popazi, da jih lisice in jastrebi
ne odnesejo. Če zaslišiš kaj sumljivega, začni kričati,
kolikor ti duša da!«
Ivanje obljubil in bil celo zadovoljen, da mu gospodi-
nja zaupa kokoši. Stolček so mu postavili h kozolcu; od
tam je imel lep razgled, pa tudi kokoši so se rade zadrže-
vale pod kozolcem v prijetnem hladu.
Ni dolgo sedel na svojem mestu, ko je zagledal kravo
šeko, kako zapušča hlev. Glej jo no! seje začudil Ivan,
ali bom moral še nate paziti? A krava je bila dovolj
samostojna in ni potrebovala varuha, kakršen je bi
Ivan. Samozavestno je korakala po dvorišču in se usta
vila pri hiši in hitela muliti rože - ponos gospodinje!
Ivan je hotel spoditi požrešno žival, pa se je mimo
grede spomnil, da je večkrat prosil gospodinjo, da h
smel molzti, a gaje vedno zavrnila, češ, kaj si misliš, di
je molža tako enostavna.
Sedaj ni bilo nikjer gospodinje, pa tudi otrok ne
Poskusil bo in pika!
Počasi seji je približal in seji dobrikal: »Na, na, ie/ca
pridna, pridna...«
Šeka gaje nezaupljivo gledala. Gotovo se ji je posve
tilo v ^avi, da ji preti nevarnost. Postavila se je, ko
španski bik v areni. Ivan ni izgubil poguma. Z eno roki
ji je segel po seskih, z drugo za rep, da bi obdrža
ravnotežje. To je bilo šeki preveč! Dvignila je zadnje
nogo in se otresla nadležnega vsiljivca. Nek^ časa gaji
gledala na tleh, potem je zmagovito dvignila glavo ir.
odšla drugam na pašo.
Ne dolgo zatem je izza hriba priplaval jastreb. Kroži
je nad kozolcem, se oddaljil in se zopet vračal.
Petelin je svoj harem hitro spravil na varno, čim j(
začutil, da se bliža nevarnost. Toda jastrebu se ni nika-
mor mudilo, spreletaval seje nad strehami, iskal svoje
južino in spravljal petelina ob živce. Kokoškam se ji
mudilo; v gnezda bi morale znesti jajca, pa jih je petelit
zadrževal in jim dopovedoval, da nevarnost še ni minila.
Zapuščale so skrivališče in čebljale, kako moški nič ne
razumejo... Jastreb je čakal ta trenutek. Spustil seje ni
tla. Takrat pa je nastopil Ivan in z vreščanjem prepodii
krvoločno ptico. Navsezadnje seje končalo vse srečn(f
in kokoške so lahko še pravočasno opravile svoje po\
slanstvo.
Ko je nekega sončnega popoldneva Ivan zpet sedel
senci stoletne lipe in premišljeval o svoji neuslišad^
ljubezni, je mimo prišla Zapotočka Katra. Težko je bile
tej ženski določiti starost; k mladenkam ni več spadali
k starkam tudi ne. Lepa ni bila, grda pa tudi ne. Bila j(
prav čuden patron. Po hribih je kupovala jajca if
piščeta in jih nato prodajala v mestu. Razumela pa sej(
tudi na zdravilna zelišča, zagovarjala uroke in spodbri'
jala gliste. Poročena ni bila nikoli, ljudje pa so o nj&i
vedeli povedati marsikaj... Ivanu seje kaj kmalu priku
pila. Najbolj mu je bilo všeč to, da ni imela dlake ni
jeziku, pa tudi njej se je smelo kaj bolj »zasoljenega*
povedati. Ko jo je tokrat videl prihajati, se jo je iz srd
razveselil in jo povabil k sebi v prijeten hlad.
Ženska je vabilo sprejela. Koš z jajci je prislonila i
drevesu in prisedla. Beseda je dala besedo in že sta biU
sredi živahnega pogovora. Beseda je padla tudi o jajcih
in petelinčkih ter mu potožila, kako slabi so časi za Iju^
njene branže.
Ivan se na njeno trgovino ni dosti spoznal, vendar
na moč hvalil njeno iznajdljivost in naposled vprašd
»Katra, zanima me, ali vedno kupi^eš in prodajaš, alip^
tudi kdaj zamenjaš, tako na primer: piško za pete-
linčka?«
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRIL 198..;
Mf —^
Obrezovanja listnatih grmovnic
(Nadaljevanje)
Rez za pomlajevanje je najostrejša in je nujna zlasti v
naslednjih primerih:
-	če je rasthna zaradi mraza ali drugih vremenskih nepri-
Uk močno poškodovana. Močne poškodbe lahko povzroče
tudi ljudje, živali, stroji;
-	če so rastline zapuščene in jih hočemo ponovno prav
oblikovati;
- če rasthna peša in se stara, saj s tem ponovno vzbudimo
krepko rast;
-	če moramo odpraviti svoje lastne napake pri rezi in
izbiri rastlin.
Saditvena rez. To je rez, kije potrebna, ko rastlino sadimo
na staro mesto. Tu gre za to, da ustvarimo tako imenovano
fiziološko ravnotežje, da uskladimo nadzemni del rasthne s
koreninskim sistemom. Pri izkopavanju grmičevja se pona-
vadi poškodujejo korenine in sicer predvsem končne, ki so
za sprejemanje vode in hrane najvažnejše. Močno poškodo-
vane korenine odrežemo do zdravega lesa. Koreninski
sistem se je tako močno zmanjšal, zaradi tega moramo
zmanjšati tudi nadzemne dele. Grmi in drevesnice imajo
ogrodje z enoletnih do triletnih poganjkov (redkeje so
pogaryki starejši). Obrežemo najstarejše razvejene poganjke
in tudi najslabše, v obeh primerih čisto pri tleh. Strogega
pravila pri tem m. Vsekakor pa drži, ga grmovnice ne
»obglavljamo«, kar v mnogih primerih vrtičkaiji delajo,
ampak vedno izrezujemo veje čisto pri tleh. Včasih izrežemo
po en poganjek, včasih po več ali pa nobenega. Vse je
odvisno od razraščenosti in od koreninskega sistema.
Pri grmih, ki imajo le po nekaj poganjkov obrezujemo čim
mary, morda samo slabe stranske poganjke. Pri teh rastli-
nah rast in razrast pospešimo drugače, na primer s primerno
zemljo in vlago. Pri tem je važno še eno pravilo: grme, ki
odganjajo zgodaj, obrezujemo krepkeje, pozno odganjajoče
pa manj. Pri cepljencih je rez različna. Okrasnih jablan
skoraj ne režemo, cepljene majnice le nekoliko razredčimo,
nikakor pa ne krajšamo. Močno obrežemo npr. budleje,
krčnice, grmiče vrb, hibiskus itd. Saditvena rez pa je čisto
drugačna pri zimzelenih grmovnicah, tistih, ki jim v dreves-
nicah ovijejo koreninsko grudo, kjer korenine sploh niso
poškodovane. Te sploh ne obrezujemo. Pri tem je ijgema
samo ogryeni trn. Tega obrežemo v vsakem primeru.
Po vsem tem spomladi nikakor ne smemo kar vse pov-
prek obrezovati, čeprav smo bili doslej tako navajeni. Spo-
mladi bomo obrezovali le tiste grmovnice, ki jih bomo na
novo sadili in pa tiste, ki bodo cvetele na novih pogarykih in
seveda tudi polomljene ali drugače poškodovane grmiče.
Grmovnice, ki razvijejo cvetne popke šele jeseni, na starem
lesu, obrezujemo po cvetenju. Ne obrezujte grmovnice tako,
da jih enakomerno prikrajšate na polovico!
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Obleke
Obleka zavzema tudi
pomemben del v pomlad-
ni sezoni. Obleke z letni-
co 85 so ohlapne v zgor-
njem delu, krila razširje-
na; veliko je krojenih na
preklop. Obleke »unifor-
me« so športno krojene in
spominjajo na šolske uni-
forme. Veliko je našitih
žepov, ovratniki so majh-
ni. Zapenjžoe je po celi
dolžini spredaj ali zadaj.
Pripravila
Duška Sorn
Mehke obleke so naj-
večkrat izdelane iz jerse-
ya; so elegantne, zelo
ohlapno krojene, gube
padajo vertikalno ob tele-
su. Mehkobo linije po-
udarjajo tudi gube, ki so
položene iz ramen v zelo
široko krojene rokave.
Vpliv tridesetih let je
viden pri elegantnih oble-
kah, ki imajo podaljšane
pasove; le-ti so ohlapni in
največkrat diagoq^lno re-
zani.
BRALCI,.. fi«
SVETUJEJO
• Čas je zelo primeren za
nabiranje regrata. Svetujem
vam, da ga pripravite takole:
prekajeno slanino zrežemo
in razpustimo (lahko tudi na-
vadno domačo ocvirkovo
mast). Tekočo mast lahko
odlijemo in damo na same
ocvirke eno veliko žlico mo-
ke, jo malo popražimo in za-
lijemo z razredčenim kisom.
Dodamo sol. sesekljan če-
sen, prekuhano ter popolno-
ma ohladimo. Ohlajeno zmes
zlijemo na pripravljen, drob-
no zrezan regrat.
MAMA GAJŠEK,
Celje
• Krompir la praženje
lahko pripravite že vnaprej
in tako skrajšate čas kuhanja
po službi. Krompir olupite in
narežite na kose ter ga pet
minut kuhajte v vreli vodi.
Nato ga odcedite, ohladite in
spravljenega v vrečke d^te v
zmrzovalnik. Ko ga boste po-
trebovali, ga samo dajte v
vroče olje in v nekaj minutah
je pečen.
ELIZABETA OREL,
Radegunda
blanca
rudnik nekovin
v ustanavljanju
68293 Blanca
telefon (068) 88-367, 88-366
obveščamo
DELOVNE ORGANIZACIJE,
GRADITELJE ZASEBNIH HIŠ,
ZIDARJE IN DRUGE
UPORABNIKE,
da smo pričeli s proizvodnjo in prodajo
separiranega in pranega kremenovega peska
(mivka), ki je uporaben za pripravo apnene malte
za notranje fine omete, podaljšane malte za omete
in za zidanje ter kot dodatek k mineralnemu
agregatu za beton.
Naročila sprejemamo vsak dan od 6. do 14. ure,
vključno s 1. in 5. soboto v mesecu na sedežu
delovne organizacije Blanca.
SE PRIPOROČAMO!
RECEPT TEDNA
Gosta štajerska juha
Potrebujemo: pol kg flžola, četrt kg; krompirja, žlico masti,
eno žlico moke, eno čebulo, dva stroka česna, dva litra vode,
en lovorov list, poper in sol.
Prebran in opran fižol namočimo zvečer pred kuhanjem.
Naslednji dan skuhamo fižol do mehkega, mu dodamo strt
česen in lovorov hst ter ga solimo. Nato dodamo na drobne
kocke zrezan krompir. Ko se juha kuha naprej, pripravimo
svetlo prežganje iz masti, sesekljane čebule in moke, ga razku-
hamo in prilijemo k juhi. Po želji juho še popopramo in dodamo
še lonček kisle smetane.
Prodajam specialne jagode
Humelove špalirke, vzpenjal-
ke, ki rastejo tudi do 2 metra v
višino in ki rodijo od maja do
novembra. Jagode uspevajo na
vseh nadmorskih višinah, goji-
jo pa se lahko tudi v lončkih.
Plod je velik 5 cm, okus in vonj
ima kot gozdne jagode, ena
sadika pa letno rodi tudi do
5 kg jagod.	^
Cena sadike je 30 dinarjev,
sadike pa dobavljam po pov-
zetju ob naročilu najmanj 20
komadov. Ob tem obvezno
pošljem tudi navodilo za nego-
vanje jagod.
Prodam tudi maline vrste
Amerikan, izredne kakovosti,
po ceni 40 dinarjev, ob naroči-
lu najmanj 20 komadov.
Nada Jevdjič, Car Laza-
ra 3/2, 37240 Trstenik, te-
lefon (037) 711-351 ali 713-
729.
Naročila po telefonu sprej%
mam ves dan.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	DO THEY KNOW ITS CHRISTMAS - BAND AID
2.	SEXCRIME - EURVTHMICS
3.	ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
4.	ANDREJA - REGATA
5.	VONJ POLETJA - PLAMEN
6.	SE M'INNAMORO - RICCHI E POVVERI
7.	TINA I MARINA - DANIEL
8.	LOVERBOV-BILLY OCEAN
9.	I KNOW HIM SO WELL - ELAINE PAIGE IN
BARBARA DICKSON
10. GU GU PLAY FOR YOU - GU
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1.	POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL- HENČEK
2.	MAMICA - MATIJA SLAK
3.	DEKLE POVEJ - SLAK
4.	NA SPREHOD - GORENJCI
5.	PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
6.	AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
7.	NAJIN SVET ŽELJA ~ SLAVČEK
8.	ORLEK KRAŠKI - FRANC KORBAR
9.	DANES NA VASI - RŽ
10. NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
KUPON
lestvica zabavnih melodij-
izvajalec-
lestvica domačih melodij-
izvajalec-
ime in priimek_
naslov-
Nagrajenca: Darja Kukovec, Petrovče 150
Tanja Grošelj, Cankarjeva 2 a, Titovo Velen
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
. Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
ČETERTEK, 18.4.: 8.00 poročila, 8.10 Posnetek srečanja
krajani Stranic. 9.00 druga poročila, 9.30 OLbvestila, 9.31
Esperanto, 10.00 Zaključek. 15.00 poročila, 15.10 Obvestil«
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo -1
novem obračunavanju cen vrtcev, 18.00 Zaključek.
PETEK, 19. 4.: 8.00 poročila, 8.10 Petkov mozaik, vmc
8.30 obvestila, 9.00 druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.OI
Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke ii
pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.1i
Mladi mladim, 18.00 zaključek.
SOBOTA, 20.4.: 8.00 poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmei
8.30 obvestila, 9.00 druga poročila, 9.05 kuharski kotiček
9.15 koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaklju
ček. 15.00 Poročila 15.10 obvestila, 16.00 Čestitke ii
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij
17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek.
NEDELJA, 21. 4.: 10.00 Poročila, 10.10 obvestila, 10.31
Posnetek javne radijske oddaje v Kovinotehni Prevalje
11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarni
oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13,00 Čestitke in pozdrav
poslušalcev, 15.00 Zaključek.
PONEDELJEK, 22. 4.: 8.00 Poročila, 8.10 Športne
dopoldne, 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaklju
ček. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika
17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.0^
Zaključek.
TOREK, 23. 4.: 8.00 poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vme!
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek. 15.0(
Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 čestitke in pozdravi, 16.3(
Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe
17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 zaključek.
SREDA, 24. 4.: 8.00 poročila, 8.10 Pokličite in vprašajte
vmes 9.00 druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.35 Koledar prire
ditev, 10.00 Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 obvestila, 16.0^
Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 ^
zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glasben'
vzporednice: New swing kvartet, 17.45 Aktualno, 18.00
ključek.
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
18. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
18. APRiL 198!i
Petrov in Brstinov Smolček
Resno In odgovorno delo je pisati za otroke
Deček Brstin ima čisto
svoj svet iger, zvrhano poln
žive domišljije in čisto dru-
gačen. Kadar mu mamica
dovoli, jo brž ucvre v bližnji
gozd. Sede na mehki mah,
prisluhne šepetanju dreves
in si mimogrede najde pri-
jatelje za igro. Najljubši
prijatelj mu poštene smre-
kov storž Smolček - nena-
vaden, neutolažljivo rado-
veden junak, kakršnega še
niste srečali v nobeni zgod-
bi, a vam je kljub temu v
marsičem podoben.
Vznemirljive in zabavne so
Brstinove in Smolčkove do-
godivščine, ki jim je z domi-
šljijo in peresom sledil v svo-
ji knjigi za otroke (v kratkem
bo izšla pri Mladinski knjigi)
Peter Kavalar, novinar in pi-
satelj iz Celja. Njegova Pe-
tra-Ana pravi, da je le očka,
ki zna pripovedovati najlep-
še pravljice za lahko noč. Če-
trtošolec Brstin, po katerem
je deček v zgodbi dobil ime,
pa ni utegnil pridati svojega
mnenja, s^ se mu je preveč
mudilo... morda v Srednji
gozd?
Peter, kdo si je pravza-
prav izmislil vse te dogo-
divščine o dečkovi bratov-
ščini iz gozda?
*Moji, pa sosedovi in še
mnogi drugi otroci. Sam sem
si zgode in nezgode le za-
pomnil, jim k^ dodal, jih za-
pisal in zdaj so tu.«
Mnogi se spominjamo
tvoje prve knjige in po njej
posnetega fllma. Grajski bi-
ki. Od tedaj je minilo več
kot dvajset let. Kako dolgo
pa bo Smolček čakal na
mlajšega bratca?
»Ne tako dolgo. Sploh pa
ne bo dobil bratca, ampak
sestrico.«
???
»Čisto zares in upam, da
kmalu. Brstinovi gozdni pri-
jatelji bodo v drugi knjigi o
Smolčku še kakšno zagodli.
Medved, VK šofer, se poroči,
veveriček Beloušček sploh
ne laže več, Brstin dobi se-
strico ...
Pssst! Vsega ne izdaj! To
ni Došteno. Kaj pa Jazbec,
pa Želva, pa strina Zelenka,
pa bratca veverička Tupa-
tamček in Tampatamček?
»Pa sraka s sestrično s Pri-
morskega? to je pa že druga
zgodba.«
Prav.
Kako je Smolček ugledal
luč sveta?
»Moram reči, da skoraj v
rekordno hitrem času. V letu
dni, pri Cicibanovi knjižnici,
z ilustracijami Dušana Klu-
na, v nakladi 5000 izvodov.«
Smolček kmalu ne bo
manjkal v nobeni šolski in
domači knjižnici in zlasti
ne v vrtcih, radi ga bomo
vzeli v roke tudi malo »sta-
rejši« otroci. Z njim se boš
potrdil kot pisatelj.
»Ne, med pisatelje se pa ne
upam šteti. Silno resno delo
je to. Trdo in odgovorno. Kot
pač vsako delo, če ga resno
jemlješ.«
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Bodice
Problemi, ki ne morejo stati na trdnih,
stojijo pač - na lepih nogah.
■ I
Tudi Jugoslovani se vključujejo v|
vojno zvezd - z astronomskimi cenami, j
Ce nimaš denarja za moderno orožje si
moraš pač pomagati - z eksplozijo cen. %
''i
Raketa »MX« je prava žalost - v pri.
merjavi z dometom jugoslovanskih cen. |
Na vhodnih vratih v restavracijo Pošta
je že nekaj dni napis: Vhod pri stranskih'
vratih - pa ne da so gostinci začeli pos-
nemati kadrovske referente?
i
MARJAN BRADAČ
Verica ima rada ribe
Pozimi, ko je največji mraz, ponoči, ko vsi pravični spijo, za
Verico Hren iz Bukovja pri Stranicah ni počitka. Dan za dnem in
noč za nočjo hodi s hrano in metlo k svoji »žvadi«. Osemkrat
podnevi in štirikrat ponoči. Da nahrani milijone čedalje večjih
ribic, da jim očisti bazene in da preveri, če so vsi pretoki in
odtoki takšni, kot morajo biti. Kar nekaj časa mine, da zrastejo iz
iker do 17 centimetrov vehke ribe.
Verica je kooperantka Agrokombinata iz Maribora. Že osem
let. Njena ljubezen do rib pa sega daleč nazaj v mladostna leta.
Že od rojenega šestnajstega leta ji ribe in ribniki ne dajo miru.
Tako rada jih je imela, da je kar doma, kjer izvira voda, ki ima
vedno 13 stopinj Celzija, uredila 14 bazenov. Veliko je to, a ji ni
težko: »Rada imam to žvad.«
MBP
IZPRED
PULTA
Nova metla dobro pome-
ta, pravijo ljudje in to pra-
vilo prenesejo tudi na dru-
ge novosti. Zato so ponava-
di nove trgovine prve tedne
zelo dobro obiskane, ker
ljudje pričakujejo, da se bo-
do obnesle kot »nove
metle«.
Zagonski čas za novo
Mercatoijevo trgovino na
Hudinji v Celju je že za na-
mi in Iju^e se kar prepogo-
sto radi pritožijo, ker ni
mleka v »navadni* embala-
ži, popoldne pa najdejo le
še dražje alpsko mleko.
Slabo so založeni s svežo
zelenjavo in včasih je tudi
dvomljive kakovosti. Zato
ni čudno, da se je zgodilo
to, kar se je zgodilo neko
soboto.
K zelenjavnemu pultu je
prišla neka ženska in steg-
nila vrečo radiča proti pro-
dajalki, češ nuj pogleda, kaj
so dali vanjo. Njeno razbur-
jenjeje bilo na mestu. Kilo-
gram radiča je stal nek^
čez 300 dinaijev, vreča pa je
bila polna ne ovelega, tem-
več gnilega radiča, ki je že
močno zaudaijal. Prodajal-
ka seje opravičila, vzela ra-
dič nazaj in dala ženski li-
stek, ki pri blagajni pome-
ni, da ima v dobrem vsoto,
ki jo je plačala za radič. Do
tu še vse lepo in prav. Ker
pa sem stala zraven, meje
močno zanimalo nadaljeva-
nje, s^ sem še sama takoj
radovedno pogledala v ko-
šarico za pulti, kjer je bilo
še nek^j kilogramov radiča
podobne kakovosti.
Mlada prodajalka se ni '
zmenila za tisto košaro, ni
niti pogledala, kuj je notri ■:
(očitno je dobro vedela,
kakšen radič prod^ajo) in i
ga tudi ni odstranila iz pro- ]
daje. Zanima me, koliko
ljudi je še kupilo gnili radič
po 300 dinaijev za kilo-
gram?
WE .
Prišel takšen je čas,
da tudi pešec nosi pas,
a od voznikovega se toliko razlikuje,
da vsak dan bolj ga zateguje.
Poslušalci so čisto pogumbili
Ob koncertu skupine Bljelo Hugme v Golovcu
Nekaj tisoč mladih, mili-
jon gor ali dol, je dobesedno
pogumbilo na sobotnem
koncertu skupine Bijelo
dugme, ki je znova pretre-
sla in vzburila apatično ju-
goslovansko rockovsko
sceno.
Še n^bolj jih je zagrabilo,
ko so jih gumbi s svojo glas-
bo ponesli v leta brez stabih-
zacije. V hali Golovec pa se
niso zbrale le samohranilke
in brezposelni, kar je zagoto-
vo dokaz, da so mnogokateri
prišli na koncertiranje zaradi
stare izvirne glasbe in ne za-
radi aktualnega družbenopo-
litičnega trenutka, čeprav so
^mbiči prepevah tudi o po-
Ucsoih.
Gumbiči so na koncertu
tudi dokazali, da novi album
ni čisto dvoijenje okusu ob-
činstva, predvsem pa, da je
plod lastnega znanja in teh-
nologije. Med novejšimi
skladbami sta nsgbolj vžgala
komada »Lipe cvatu, sve je
isto k'o i lani« in «Pad^u zvi-
jezde«.
Če je že kdo zadremal med
šibanjem novih komadov in
ga niso zdramile niti zvezde,
ki so kar padale na številna
podstrešja, jih je gotovo za-
rolal komad iz starega reper-
toarja gumbičev »Ne spav^
mala moja muzika dok svi-
ra«. Gumbiči bi lahko kar na
koncertu samem naredili av-
dicijo za nove pevske talenti-
rance, novi vokalist skupine
Mladen Vojičič-Tifo pa se je
dokazal tudi kot uspešen
kulturni animator, ki bi ga
bili veseli v prenekaterem
ozedeju. Gumbiči pa so, na
čelu z v nasmeh razvlečenim
Goranom Bregovičem, vžga-
li še s komadi kot so: Doživ-
jeti stotu. Da sam pekar. Ima
neka tcOna veza in drugimi
znanimi, nikoU preposluša-
nimi hiti.
Koncentriranje je zadovo-
ljivo uspelo, čeprav v hali s
bilo na razpolago dovolj ns!
petosti za številne ojačevalci
in je bil zvok na trenutk
malce mišmašarski. Nikoga
ni to posebej motilo, venda
bi lahko gumbiči v bodoi
razmislili o uporabi energo
poslušalstva.
VILI EINSPIELH
Poslušalci so na koncertu čisto »pogumbili«.
Skupina Bijelo dugme je tudi s koncertom v Golovcu dokazala, da še vedno vedri''
oblači jugoslovansko ročk sceno.	FOTO: EDI MASSB^