•frisks Domovikia /lfll/*EWe/%lll—HO NO. 56 AMERICAN IM Sfl85rr IM UM0UA9« ONLV National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 19, 1968 tLOVCNIAM MOftMINO N€W$PAJ*to ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI "Velika dražba" ja začasno pokopana Predsednik L. H. Johnson je prišel do spoznanja, da ni mogoče v času vojne vlagati večja sredstva v izvaj nje reformnih programov doma. Washington, d.c. — “Napeti moramo pasove,” je rekel preteklo soboto predsed. Johnson zbranim podjetnikom v She-raton-Park hotelu. S takim uvp-dom je pristal na zmanjšanje federalnega proračuna do $9 bilijonov. To izjavo je očitno dal P°d vtisom poročil o krizi na trgu za zlato in v prepričanju, do je s tem pokopana ne samo svobodna zveza med zlatom in dolarjem, ampak tudi njegova *deja o veliki narodni skupnosti. ^Kar ni nujnih izdatkov v proračunu, bo moralo biti odloženo.” Reakcija na predsednikovo iz-javo je bila značilna. Kongresnico Mills in Mahon, ki igrata v Viu proti davkom glavni vlogi, hista hotela reči, da bi jih tako znižanje zadovoljilo. Na drugi strani' je pa neki optimistični Cankar izjavil, da bi tako znižanje proračuna poglobilo vero v dolar. V gospodarskih krogih se nihče ni spustil tako daleč, da bi trdil kaj podobnega. Treba je združiti vse napore za zmago M I N N e A P OLIS, Mjnn. — redsednik L.B. Johnson je včeraj priletel sem s svojega ranča v Teksasu in govoril na letnem zborovanju Narodne farmarske Unije. Pozval jih je, naj se pridružijo ameriškemu ljudstvu v splošnem skupnem naporu za ‘zmago v vojni, za pridobitev rniru in za končanje naloge do-Tna”. Obsodil je tiste, ki razdvajajo narod v času nevarnosti za Vso deželo in opozoril, da se moramo vsi Amerikanci vključiti v program narodne omejitve”. Predsednik je napovedal posvete z vodniki Kongresa o varčevanju pri zveznih izdatkih in 0 odložitvi “veliko nujnih programov, ki bi jih mi vsi radi Pod vzeli”. v Nato je dejal, da bodo Zdru-Zene države iskale politično rešitev v Vietnamu: “Mi upamo, a bomo dosegli pravični mir Pri konferenčni mizi, toda če bo sovražnik vztrajal, kot vztraja Sedaj, da mora biti odločitev dojena na bojnem polju, potem omo mi — ne delajte o tem no-Grie napačne sodbe — dobili ^Pr na bojnem polju!” Predsednik je poudaril, da “ne SrflGrno nikdar dovoliti, da bi bil ^Padalčev tek nenadziran”. Obseg Grenlandijo NEW YORK, N.Y. — Po po-lilfln' Je Grenlandija tako ve-,ka kot vse Združene države zbodno od reke Mississippi. y TtmcnsKk prerok pravi: pooblačitev, toplo. ^ a temperatura okoli 60.— 6bTa, ki je včeraj zjutraj in jooči legla na mesto, se je v ^Sodnjih jutranjih urah razvle-j a in promet na obeh mestnih G Miščih je bil obnovljen. Novi grobovi Anna Bojc Včeraj popoldne je nenadoma umrla Mrs. Anna Bojc s 7411 Myron Ave., stara 74 let, rojena v vasi Persno, Senožeče, od koder je prišla pred 54 leti, vdova po pok. Franku, mati pok. Anno, f ranka in Olge Jozvviak, 5-krat stara mati, sestra pok. Margaret Mulh. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Čas ni še določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. John Hochevar V Sandusky, Ohio, je umrl John Hochevar, star 83 let. Poprej je živel na 1404 E. 53 St. Tukaj zapušča sorodnika Leslia n Louiso Goode (isti naslov). Pogreb bo v sredo zjutraj iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda, čas ni še dolčen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob ,edinih. Apolonia Homec Včeraj je umrla v Metropolitan General Hospital Apolonia Homec s 13339 Euclid Avenue. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek. Podrobnosti bodo objavljene jutri. V Somaliji so odkrili velika ležišča urana Ingiež Anthony Eden $ vietnamski krili NEW YORK, N.Y. — Bivši angleški zunanji minister in mini-■trski predsednik Anthony Eden spada med redke ^angle,ške dr-;avnike, ki se z njimi rada pogo-/arjata Johnson in De Gaulle. Zadnjič je bil tu na obisku in .vojim prijateljem povedal o •/ietnamu tole: “Amerika mora najprvo spraviti v red vojskovanje. Še po-trebnejša je pacifikacija. Ako jo Ho Či Minh noče, naj Moskva pritisne nanj. Treba je oač Moskvo pridobiti za ta korak. Začetek prave zmage se mo--a pokazati v vaseh, kjer je pa-■ifikacija dosegla svoj cilj. Amerika ne sme misliti na hiter u-mik. To bi pomenilo poraz sredi zmage. Ključ ima v rokah Moskva, ker dobavlja 90(J, orožja Ho Či Minhu. Pot do miru vodi skazi Kremi j. Predsednik vlade Somalije v vzhodni Afriki je objavil, da so tam odkrili doslej največja znana ležišča urana. WASHINGTON, D.C. — Mohamed Ibrahim Egal, predsednik vlade Somalije, je tekom svojega obiska v glavnem mestu, kjer je bil gost Združenih držav, razkril, da so geologi Združenih držav nedavno odkrili v Somaliji doslej največja znana ležišča urana na vsem svetu. Za njihovo izkoriščanje se naj bi potegovale razne dežele, med njimi tudi Združene države. Celotno ležišče je preračunano na okoli 800,000 ton, okoli eno četrtino vseh znanih ležišč na svetu. i Uran je izredno važen kot surovina za atomske elektrarne in vse druge atomske naprave. Njegova doslej sorazmerno omejena raba se je začela povečavati,, ko raste število atomskih elektrarn. Te po svojih velikih stroških od zanj ih let niso mogle tekmovati z običajnimi kaloričnimi elektrarnami, položaj pa se je začel [spreminjati. Posebno v Evropi računajo z naglim porastom rabe urana in oni v Solamiji ji bo naj bližji in najbolj pri roki, če ga je mogoče seveda voziti v Evropo po morju skozi sueški prekop. Od ameriških družb se poteguje za izkoriščanje uranskih ležišč v Somaliji Western Nuclear | Inc. v Denverju, katere domača ležišča utegnejo biti v nekaj letih rabljena. Somalija zavzema večji del polotoka Somalije, Afriškega roga, nastala je z združitvijo nekdanjih kolonij Britanske in Laske Somalije. Francoska Somalija s središčem Džibuti, od koder vodi železnica do glavnega mesta Abesinije Adis Abebe, pa je še vedno pod vlado Pariza. Vatikan ni spremenil stališča do prostozidarjev VATIKAN. — Pred kratkim so celo resni evropski in ameriški časopisi prinašali novico, da bo Vatikan spremenil svoje stališče do prostozidarjev, kar bo prišlo do izraza v novem besedilu kanonskega prava. Besedilo pripravljajo že dal j časa in upajo, da ga bo sv. oče kmalu odobril. Gornje novice so dale Vatikanu povod, da je zanikal vse govorice o skorajšnji in temeljiti KENNEDY BIL PRIPRAVLJEN NA DOGOVOR Z J0NHS0N0M Sen. R. F. Kennedy je predložil predsedniku L. B. J. imenovanje posebne komisije “golobov”, ki naj bi iskala pot iz vietnamskega vojskovanja. Johnson je predlog odklonil, nakar je Kennedy objavil svojo kandidaturo. spremembi stališča Cerkve doiTheodorom C. Sorensonom pri orostozidarjev. Morda bo prišlo obrambnemu tajniku Clarku M. do nekaterih sprememb, ne bodo, Cliffordu in mu predložil, naj bi pa segale tako globoko, kot jih. predsednik L.B. Johnson imeno-je napovedovalo dnevno čašo-j val posebno komisijo, ki bi po-pisje. I iskala pot h končanju vojskova- nja v Vietnamu. V takem sluča- WASHINGTON, D.C. — Sen. naj bi bil komisijo zavrnil, ker Robert F. Kennedy je pretekli bi njeno imenovanje dvignilo četrtek bil s svojim prijateljem j voljo Hanoia za nadaljevanje rrn 1 ” - ' vojne, ker bi bila njena moč v Lee Kuan Yew daje prednost Tajski SINGAPORE. — Predsednik dade Singaporja Lee Kuan Jew, ki se je v preteklih mese-■ih ponovno ugodno izjavil o a-meriškem posegu v Vietnam, se e zadnje dni izrazil, da so Zdru-ene države izbrale napačno de-'elo in napačno ljudstvo za svoj 'ojaški nastop proti komunistič-lemu osvajanju v Aziji. Singaporec, ki je spreten poli-ik in dober poznavalec razmer ' južni in jugovzhodni Aziji, travi, da bi bile Združene drža--e bolj uspešne, če bi si izbrale :a bojišče Tajsko in Tajce za :voje soborce. Lee je prepričan, la bi se Tajci borili boljše in z /ečjo voljo. Enostransko poročanje pri “nepristranskih” Angležih LONDON, Vel. Brit. — British Broadcasting Corporation, ustanova britanske vlade, ki je ponovno predvajala na televiziji filme o nasiljih, vojaških uničevanjih ameriških in južnoviet-namskih vladnih čet, je odklonila predvajanje filma, ki kaže komunistična grozodejstva in nasilja v Južnem Vietnamu. Izjavila je, da so ti filmi tehnično “grozni”. Deset bilijonov ton zlata v — morjih WASHINGTON, D.C. Na- Rhodes hoče disciplino COLUMBUS, O. — Na republikanski konvenciji no guverner Rhodes vodil ohajsko delegacijo. Jo je tudi pred 4 leti, pa takrat ie napravil z njo slabo skušnjo. Takratni republikanski kandidat senator Goldwater mu je odpeljal toliko delegatov, da ni imel v svoji domači delegaciji zanesljive večine; bil je torej odvisen od Goldwaterjeve politike, kar ga je hudo jezilo. Letos je bolj previden. Skrbno ju bi R. F. Kennedy ne stopil v volivni boj. Clifford je predlog prenesel predsedniku L.B. Johnsonu, ki ga je ipa takoj gladko odklonil. Kennedy se je nato odločil in v soboto objavil svojo kandidaturo. Kdaj je bila komisjia predložena ? Vest o predloženem dogovoru je prodrla v javnost v nedeljo in takoj sprožila javni prepir, kdo jo je pustil v javnost proti vsem običajem. Sen. R. F. Ken-se izogiba vsaki izjavi, ali je za: nedy je obdolžil za pustitev vesti Nixona ali za Rockefellerja, ho-1 o predlogu v javnost Belo hišo. če iti na konvencijo pod nevtral- Prav tako je to obdolžil, da je no zastavo in šele am določiti,' bila vest netočna in pristranska, za koga bo glasovala njegova de-' Obe strani priznavata imena legacija, ki šteje 58 članov in je predloženih članov komisije, ki četrta najmočn^jš- de. «ii. Ra- so pretežno golobje in njihovi zumljivo je, da se Nixon in Rockefeller potegujeta za njene simpatije, pa jim Rhodes križa račune. Truman na počitnicah v Floridi KEY WEST, Fla. — Semkaj je prišel bivši predsednik Truman na 14-dnevne počitnice. Odklonil je vsak uradni sprejem, vendar pa prijatelji upajo, da se bo pokazal v njihovi družbi. Hodi stalno v Key West in ga tam prebivalci dobro poznajo. Njegov prihod zanika vesti, da je bivši predsednik ZDA pri sla-čelnik Atomske komisije ZDA'bem zdravju. Se počuti kar do-Gleen F. Seaborg je mnenja, da bro, čeravno bo v maju dočakal ie na dnu svetovnih morij za o- 84 let. Najrajše je seveda doma. V p loridi ga bo obiskala tudi koli 10 bilijonov ton zlata in seveda tudi ogromne množine vseh vrst koristnih rud. njegova hči Meta, ki živi s svojo družino stalno v New Yorku. simpatizerji. Bela hiša trdi, da je hotel biti Kennedy načelnik te komisije, ta pa to trditev odločno zanikava in izjavlja, da je bil le “pripravljen sprejeti članstvo” v komisiji. Senatorjeva stran trdi, da je bil predlog omenjen najprej že v ponedeljek, torej pred primarnimi volitvami v New Hampshiru, Bela hiša pa izjavlja, da je bil predlog prvič stavljen šele v četrtek. Predsednik naj bi jo objavil z govorom na televiziji Sen. R. F. Kennedy je zahteval, da bi predsednik L. B. Johnson preko radia in televizije objavil imenovanje komisije in njeno nalogo. Pri tem naj bi dovolj jasno pokazal, da je začel dvomiti v pravilnost svoje dosedanje vietnamske politike in da je trdno namenjen iskati v tem pogledu nova pota. Predsednik Pomen novih cen zlato za notranji trg v Ameriki CLEVELAND, O. — Težko je reči, za kaj se ljudje te dni bolj zanimajo, ali za Johnsona in Kennedyja ali za zlato. Zdi se nam, da njihove misli visijo bolj na zlatu, zato bi radi o-menili, kako bo od sedaj naprej z zlatom v našem gospodarjenju. Do sedaj hi bilo zlata v našem domačem prometu. Kar ga je bilo za časa Rooseveltove reforme, so ga ljudje hitro poskrili, ker je bilo takrat trgovanje z zlatom prepovedano. Skritega zlata pa ni toliko, kot navadno govorijo. A-merikanec je bil zaverovan v dolar kot v zlato. Le redkokdaj se je na primer pripetilo, da bi naši turisti kupovali zlato po svetu in ga na skrivaj prinašali v deželo. Pač pa ima Amerikanec rad zlatnino. Ta je bila pa v Ameriki poceni, kajti producentje zlatnine so pri nas lahko kupovali zlato po uradni cepi $35 za unčo. Imeli so torej, če smemo tako reči, ceneno “indu- strijsko surovino”, zato tudi predmeti iz zlata ali pozlačeni niso bili dragi. Bilo jih je pa zmeraj na razpolago, kolikor jih je želela potrošnja kupovati. Gd sedaj naprej bo to drugače. čeprav bodo prvi predpisi o svobodi trgovanja z zlatom objavljeni najbrže že danes, se vendar ve, da bodo za zlato načelno veljale yse tiste svobode kot za vsako drugo blago. To se pravi: Rudniki bodo lahko nakopano zlato prodajali doma ali na tujem po svobodni mednarodni ceni. To pravico so že desetletja zahtevali, sedaj so jo dobili. Proizvodnja zlata se bo dvignila, kajti svobodna cena bo stalno precej višja od uradne ($35.00). Iste pravice bodo seveda imeli vsi predelovalci zlata, ki nas zalagajo z zlatnino. Zgubili so dosedanji privilegij, da kupujejo od federacije zlato po $35, zato bodo pa lahko kupovali zlato kjerkoli po ceni, ki jim bo konvenirala. Enake pravice bodo imeli tudi vsi trgovci z zlatom. So jih pa začeli že včeraj in danes izrabljati. Na eni strani so precej blaga že umaknili iz prometa, Ne vedo, kakšna bo svobodna mednarodna cena, zato ne morejo nanraviti novih kalkulacij. Na drugi strani so pa danes dvignili cene za pozlačene predmete, kjer zlato ne igra velike vloge. Seveda je pa pri tem marsikateri trgovec podlegel skušnjavi, da je cene preveč navil. Mora biti pripravljen, da jih bo moral znižati kakor hitro se ustali svobodna cena za zlato. Končno bo tudi interesent za zlato prišel vsaj deloma do svojih pravic. Lastnina zlata ne bo več prepovedana, nakup pa sproščen, ako ne popolnoma svoboden. Treba je počakati na predpise, ki bodo to zadevo pojasnili. Vsekakor je doba cenene zlatnine in cenenega zlata za nami. Je ne bomo več dočakali v našem življenju. opreki z ustavnimi pravicami predsednika ZDA in ker v presoji položaja ne bi bila nepristranska. Komisija zamisel čikaškega župana WASHINGTON, D.C. — Kot trdi Los Angeles Times, je misel o posebni komisiji, ki naj bi iskala “široko pot” h končanju vojne v Vietnamu, zrastla v glavi čikaškega župana Richarda J. Daleyja. On naj bi o njej govoril; vsaj dvakrat s sen. R. F. Kenne-dyjem in enkrat z Belo hišo. Da-leyjeva pobudo v sredo zvečer je privedla naslednji dan do sestanka sen. R. F. Kennedyja z obrambnim tajnikom C. Clif-fordom. Na omenjenem sestanku je sen. R. F. Kennedy obljubil, da ne bo nastopil kot demokratski predsedniški kandidat, če L. B. Johnson imenuje komisijo, ki bo resno in temeljito preocenila položaj vojskovanja v Vietnamu in iskala drugo rešitev za celoten spor. Kennedy naj bi bil predlo-H1 predsedniku imena članov te komisije po razgovoru Sorenso-ra z Johnsonom v ponedeljek, na dan pred primarnimi volitvami v New Hampshiru. Iz Clevelanda in okolice fraznik sv. Jožefa— Danes je praznik sv. Jožefa, ratrona kranjske dežele. Vsem Jožetom, Jožicam in Pepcam, ki danes godujejo, vse najboljše za god! Zadušnica— Jutri, v sredo, ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Simona Bizjaka ob 24. obletnici njegove smrti. -o— Potovanja v prekomorje bodo le posebej obdavčena WASHINGTON, D.C. — Še sredi preteklega tedna je izgle-dalo, da Kongres nc bo izglasoval vladnih predlogov za omejitev potovanj v prekomorske dežele, zlata mrzlica je položaj spremenila in sedaj kaže, da bo predlog odobren, četudi ne v svoji prvotni obliki. V Kongresu prihajajo končno le do spoznanja, da mora dežela spraviti svoje finance v red, če naj ne izgubi zaupanja sveta. Belgrajski fantič bo priletel v Cleveland na operacijo srca CLEVELAND. O. — Proti koncu tega meseca bo priletel iz Belgrada v Cleveland 6 let stari Milan Cvetic, na katerem morajo izvesti operacijo srca, če naj mu bo omogočeno normalno življenje. V Jugoslaviji takih operacij še ne vrše. Prijatelji mladega dečka v Clevelandu med njegovimi rojaki so začeli kampanjo za potreben sklad. Doslej se jim je posrečilo zbrati že preko $2,000, nekdo pa je poslal za fantiča olačan letalski listek. Milana bodo operirali v Cleveland Glinici, ki je znana po uspešnosti operacij v odprtem srcu. Romney je nejevoljen na Rockefellerja LANSING, Mich. — Guv. George Romney je nejevoljen na guv. Nelsona Rockefellerja, češ da ga je sunil z nožem v hrbet, ko je izjavil, da je na razpolago za republikanskega predsedniškega kandidata, čeprav je preje trdil, da ne bo kandidat pod “nobenimi pogoji”. Johnson in Kennedy 41:41 med volivci PRINCETON, N.J. — Gallu-oov zavod je v začetku preteklega tedna, torej pred volitvami v New Hampshire, spraševal po deželi, kdo je za Johnsona in kdo za Kennedyja. Pozvedovanje je dalo izreden rezultat: oba demokratska tekmeca sta dobila isti odstotek: 41'V S tem je ustvar-iena podlaga za bodoče primerjave njihovega vpliva na volivce. Zanimivo je, da ne prvi ne drugi politik ni dobil v nobeni skupini (vera, poklic, spol, izobrazba itd.) absolutne večine. Izjemo dela le mladina med 21 in 29 leti, ki je z 59G za Kennedyja. Zanimivo je tudi, da je bilo za Kennedyja le 43G katoličanov, zato pa za Johnsona le 41% protestantov. Za Kennedyja je bilo 44% žensk, za Johnsona pa 45% moških. — Tona premoga je potreb-za izdelavo tone papirja. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Marini so napadli in zavzeli rdečo postojanko južno od Demilitarizirane cone in 4 milje severno od svojega oporišča Don g Ha. Pokončali so 67 rdečih, sami pa so imeli 12 mrtvih in 24 ranjenih. Na področju K h e Sanha, kjer je hil včeraj odbit napad rdeče pehote, je bilo kasneje mirnejše. PARIZ, Fr. — Položaj na zlatem trgu se je včeraj umiril, cene, ki so se povzpele v petek na $44.36 za unčo, so padle včeraj na $40.10 za unčo. Podobno so padle cene zlatu tudi v Zue-richu in v Frankfurtu. BRUNSWICK, Me. — Sen. Eugene J. McCarthy je označil Kennedyjev predlog o posebni predsedniški komisiji za proučitev “širše poti” k miru v Vietnamu za “nevzdržljiv in nesmiselen” ter tudi “žaljiv za zunanje politični odbor Senata”, ki je po ustavi določen za svetovalca predsedniku. McCarthy je odklonil Kennedy-jevo podporo pri primarnih volitvah v Wisconsinu. Dejal je, da izgleda ta kot da hi ga hotel “zrediti za zakol”. NUERENBERG, Zah. — Willi Brandt, vodnik socialistične stranke in zunanji minister zahodnonemške vlade, je včeraj na letnem zborovanju stranke izjavil, da je čas, da se Nemčija sprijazni z mejo na Odri in Nisi kot nemško novo mejo proti Poljski in s to uredi svoje odnose. NEW YORK, N.Y. — Guv. N. Rockefeller ho objavil v četrtek svojo kandidaturo za republikanskega predsedniškega kandidata. To je že odločeno, trenutno šc ni gotovo le to, ali naj zavzame v objavi svoje stališče do vojskovanja v Vietnamu ali naj to pusti za kasneje. DoMOViM ms#® 6117 St. Clair Ave. — HKnderaon 1-0621 — Cleveland, Ohio 44103 National and fnternational Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: && Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I m««« fci Kanado in dežele izven Združenih držav: , $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 56 Tuesday, March 19, 1968 Dean Ruskova predstava Predsednik Johnson je zadnjo javno sejo senatnega odbora za zunanjo politiko krstil za “Dean Rusk Show Morda se je zmotil v imenu. Arhitekt predstave ni bil Rusk ampak senator Fulbright, ki je dolgo časa čakal, kdaj bo dobil Ruska "na muho”, dočim je bil Dean Rusk glavni junak na tej predstavi. ., ^ , Dean Rusk se je za predstavo dobro pripravil. Uelo vsi njegovi nasprotniki so mu morali priznati, da ie s™)6 znano stališče branil spretno, elegantno, obzirno toda obenem tudi odločno. Da pri tem ni mogel povedati kaj novega, to so mu nasprotniki najbolj zamerili, pa mu delajo kri- vieo. , ...... Senatni odbor je hotel zvedeti od Ruska stvari, ki jih Rusk čisto navadno povedati ne more. Ali naj na željo senatorjev odkrije, koliko čet bo Johnson še poslal v Vietnam? S tem hi vendar odkril vsaj polovico načrta sedanje administracije, kako se misli vojskovati v Vietnamu. Ako bi to storil, bi napravil največjo uslugo ne senatni radovednosti. ampak Ho Či Minhu. Ako Rusk ni ugodil tej želji senatnega odbora, je po našem delal prav, saj javne senatne razprave ne smejo imeti namena, da odkrivajo tajne našemu nasprotniku v Vietnamu. Senatni odbor je dalje hotel zvedeti, kakšna bo od sedaj naprej naša politika v Vietnamu. Vprašanje je popolnoma upravičeno, kajti ne golobje ne kragulji ne morejo zanikati, da je rdeča februarska ofenziva tako temeljito spremenila vojaški, politični in gospodarski položaj v Južnem Vietnamu, da mora naša administracija misliti na novo politiko, naj bo zanjo ta posel prijeten ali ne. Rusk je to gladko priznal, toda je dodal, da se administracija peča s tem delom, da ga pa še ni končala. Razumemo to izjavo tako. da administracija še nima v rokah vsega gradiva, ki je potrebno za preoceno naše politike v Vietnamu. Razočaranje, ki ga je Johnson doživel z gradivom o spopadih v Tonkinškem zalivu, mu je gotovo vlilo precej novega nezaupanja do vsega, kar dobi uradno napisano in razloženo. Ako misli res na novo politiko v Vietnamu, se ne bo mogel zadovoljiti z gradivom vsake vrste. Če ga še nima, bo rajše počakal, preden napravi načrt za spremembo politike v Vietnamu. Rusk ni torej mogel ravno v dveh važnih točkah povedati nič novega, zato so ga golobje takoj napadli, da je ostal pri svojih starih nazorih, ki jih odklanja, če ne večina naše dežele, pa vsaj večina politikov na Kapitelu. Kragulji, ki jih v senatnem odboru za zunanjo politiko ni ravno preveč, so seveda temu sumu oporekali. Kaj pa dežela? Ali misli tako kot senatni odbor za zunanjo politiko? Ni bilo morda le po naključju, da je senatni odbor imel svoje seje ravno v tistih dneh, ko so bile v državi New Hampshire primarne volitve. Volitve niso bile zanimive radi tega, ker se je na njih bivši podpredsednik Nixon spo-sprijel z nevidnim tekmecem v osebi njujorškega guvernerja Rockefellerja, ampak zato, ker sta se tam spoprijeli na demokratski strani dve nasprotni ideji: ali za vojno ali proti vojni v Vietnamu. Proti vojni je nastopil predsedniški kandidat senator McCarthy, za vojno pa predsednik Johnson, toda ne kot viden tekmec, Uradno se tekme z McCar-thyjem sploh ni udeležil, le pristaši njegove politike so izrabili priliko, da so se izjavili zanj in za njegovo politično smer v Vietnamu. To je imelo za posledico, da je McCarthy lahko direktno agitiral za svojo politiko, pri čemur so ga navdušeno podprli levičarji vse dežele, dočim so Johnsonovi agitatorji mogli nastopati le recimo “okoli ogla”. To je imelo nekaj vpliva na izid glasovanja, ki je pa vendarle dalo Johnsonu le 77; večine. Johnson je dobil 49%, McCarthy po 427. Razmerje bi bilo verjetno veliko bolj v Johnsonovo korist, ako bi bil predsednik sam posegel v agitacijo. To so malenkosti, ki ne spremenijo ničesar na dejstvu, da je zelo verjetno, da bo vojskovanje v Vietnamu postalo odločilen predmet v letošnji volivni kampanji. Tako mislijo vsi politični opazovalci v Washingtonu. Seveda niso radi tega presenečeni. Naši golobje so že pridobili na svojo stran toliko pristašev, da je treba z njihovim stališčem resno računati v volivni borbi. Dean Rusk je že poskusil pravilno oceniti njihovo stališče. Seveda jih ni prepričal, kajti ponavljal je le svoje znane razloge v prid vojskovanju. S tem pa Johnsonova struja ne bo mogla zadovoljiti. Ako bo hotela zmagati, bo morala golobe postaviti pred nove ločnice. Značilno je bilo na primer ha seji’'Senatnega odbora, da ni nihče omenil potrebe, da je treba tudi pomisliti, kaj misli o vojskovanju 14 milijonov Južnih Vietnamcev. Kdor je odkritosrčen, mora sam sebi priznati, da tega ne ve in da mu tega tudi noben komentator ni mogel do danes zadovoljivo razložiti. Držalo bo morda mnenje bivšega našega poslanika v Tokiju Rcischauerja, ki spada med najboljše na- še poznavalce vzhodne Azije, da je prebivalstvo Južnega — spomin papeža Janeza XXIII., Vietnama apatično do vojnih dogodkov, in da je saigonska s katero je prejela pohvalno pn-vlada nesposobna, da bi ga zbudila iz apatije in navdušila znanje iz najvišjega mesta za za ideje, ki jih naša administracija obožuje. Če je to res, za svoj trud in vnemo za sv. vero. kaj se pa potem borijo naše čete v Vietnamu? Tega proble- Svečana pogrebna sv. maša se ma ni na seji omenil nihče med udeleženci debate. Jje vršila v novo okrašeni cerkvi Če se danes sklicuje naša administracija na obveze, ki'sv. Vida ob asistenci domačih jih ima do Južnega Vietnama, mora na drugi strani tudi povedati, kako Vietnam izpolnjuje svoje obveze do Amerike, če jih sploh še prizna, in kdaj jih bo začel izvrševati. Ker je naša javnost slišala na seji veliko govorjenja, pa nič novih idej, so vsi politični opazovalci prišli do zaključka, da se usoda vojskovanja v Vietnamu ne bo odločila v političnih debatah v naši prestolici, ampak na glasovanju pri jesenskih volitvah. Da bi to glasovanje bilo res pravilno, je treba, da nam politika postreže z obilnejšim gradivom o ciljih vojskovanja, pa tudi o stroških zanj. Zaenkrat je dovoljen le en zaključek: Ho Či Minhu ne bo treba napenjati možganov, da bi prišel do sklepa, da mora počakati na jesenske volitve in šele potem misliti na mir. Do takrat mora vse njegovo vojskovanje v Južnem Vietnamu poznati samo en cilj: storiti vse, kar je v prid ameriškim golobom in v škodo ameriškim kraguljem. Je star političen maček in ve, kako se to dela. I. A. BESEDA IZ NARODA Oder in kultura -“V času obiskanja” V nedeljo, 31. marca, ob 3h popoldne priredi “Slovenski oder” s s o d e 1 o vanjem dramatskega društva “Lilija” v šentviški dvorani Gregorinovo igro “V času o-biskanja”. Ker so v Clevelandu oderske prireditve, poleg koncertov in redkih umetniških razstav domala edine slovenske kulturne prireditve, z zanimanjem pričakujemo ta veseli dogodek. Iz skušnje vemo, da bo predstava na umetniški višini. Ob tej priliki se nam porodi vprašanje, kako to, da je dra-matsko udejstvovanje prodrlo tako široko med Slovence, da ni bilo fare brez iger na odru. Nam je li igranje v krvi, kakor smo znani po melodiji v srcu? Človek je ustvarjen po božji podobi. Kakor se Bog ne stpremi-nja, je tudi človeška narava o-stala ista vse čase. Ljubezen in sovraštvo, pogum in strahopet-stvo, zvestoba in izdajstvo, veselje in žalost, radodarnost in sko-puštvo, modrost in omejenost, jeza in milina — vse to in še mnogo drugega so lastnosti in gonilne sile ljudi danes, kakor so oblikovale človeški rod skozi tisočletja. Pogoji in zunanje o-blike življenja se spreminjajo, a človek je vedno pod kožo krvav. Ljudska modrost je že od nekdaj kovala človeške vrline in napake v pregovore in reke, jih o-pevala in pletla iz njih zgodbe in pripovedke. V novejšem času pa so snov povesti in romanov. Ob poslušanju in branju se ob usodi junakov — resničnih in namišljenih — zabavamo in učimo, njih vrline posnemamo, njih u-sodnih napak pa se izogibamo. Ob knjigah si krajšamo čas, poleg tega pa si nabiramo modrosti ki kaj rada pride prav na križpotih danes dokaj zapletenega življenja. Kadar je tak izrez iz človeškega življenja z zanimivimi problemi in poudarjenimi značaji postavljen na oder, je učinek toliko večji, kajti gledalec gleda, posluša in sodoživlja. Igralec podaja ne le z besedo, temveč tudi z dejanjem in vso svojo osebnostjo. Kulise, obleke, maske, razsvetljava in zvočni pripomočki pogosto dodajo več, kot zmore domišljija posameznika. Gledališče je umetnost, ki stavi igralcu velike zahteve. Poklicni igralci so globoko izobraženi, spoštovani in dokaj dobro plačani. Igralci Slovenskega odra in Lilije pa delajo iz idealizma. Marsikako uro prostega časa žrtvujejo za vaje in učenje vlog. Vse to delajo za ohranitev slovenskega jezika in kulture. Dobiček je namenjen tukajšnjim slovenskim šolam. Prav je, da jih nagradimo s številnim obiskom. * ' J “V času obiskanja” je še toliko ibolj zanimiva, ker je Edvard Gregorin — ki je živel na odru — zajel največje dogodke zgodovine, dobo, ki neverjetno sliči današnjemu času. Takrat so vladali človeški bogovi iz Rima ves takrat znani svet, danes pa se zdi, da je v rokah Antikrista. Takrat je sam Naj višji stopil iz nebes, učil in delal čudeže, pa so mu razmeroma le redki sledili, kakor so se tudi v našem času redki zdrznili, ko je papež Janez rekel, da je enajsta ura. Utrujeni od napornega dela in naglice, ki je značilna tukajšnjemu življenju, oglušeni od hrupa, ki bobni iz radijskih in televizijskih aparatov, zraven pa še otrpli od idejnega kaosa, komaj najdemo čas, da pomislimo na cerkveno leto in onostranstvo. V nedeljo, 31. marca, je lepa prilika, da si obnovimo dogodke velikega tedna ter naloži- duhovnikov ter ob navzočnosti številnih čč. gg. svečenikov; pri pogrebu ji je pel njen ljubljeni vnuk Raymond žalostinke, molil je in pel z neizmerno ljubeznijo do svoje stare matere. Pokopana je bila na All Souls pokopališču ob številni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so jo spremili k zadnjemu počitku; Društvo Naj sv. Imena je zastopal naš nekdanji dolgoletni predsednik Mr. John Petrič, ki je ob odprtem grobu izročil bla-gopokojnici zadnji pozdrav; sedaj počiva na oddelku 26, njen grob je na lotu 2052, kjer pričakuje milostnega vstajenja. Ernest Terpin Potovanje v domovino Cleveland, Ohio^— Davki, ki jih je naš predsednik Johnson predlagal za one, kateri bi radi obiskali svoje sorodnike in prijatelje v domovini, so zaenkrat bili poraženi. Veliko ljudi naše in drugih narodnosti je čakalo, kaj bo Kongres odločil zaradi teh davkov. Največ bi bili prizadeti navadni delavci, ki si pri svojem majhnem zaslužku težko prihranijo za potovanje na obisk v svojo rojstno domovino. Zdaj je čas, da se prijavite k eni ali drugi skupini, ker bo tudi letos mnogo skupin potovalo v domovino. K.S.K.J. BO IMELA SVOJO SKUPINO, ki jo bosta pomagala voditi Joseph Ferra in John Rabat. Iz Cleveland Hopkins letališča bomo odpotovali hitite, da jih še dobite. mo cekin na najvarnejšo polico. 25. junija in bomo v Ljubljani Vstopnice so že v prodaji. Po-'drugi dan 26. junija. Od tam se bo lahko podal vsak na svoj dom J. K. ali pa kamor bo hotel. In boste imeli časa 7 tenov, da boste lahko obiskali vse svoje sorodnike prijatelje kakor tudi še druge kraje, kamorkoli boste hoteli iti. Dne 19. avgusta se bomo zbrali zopet v Ljuljani in zjutraj odpo-itovali v Rim in čez dan si ogledali mesto in prenočevali v hotelu, drugi dan 20. avgusta pa se vrnemo v New York. Cena za tja in nazaj in eden dan bivanja v Rimu — to je vse vključeno,— bo samo $354.00 za odrasle, za otroke pa polovična cena. Pot- Drušlvo Najsv, Imena pri Mariji Vnebovzeti CLEVELAND, O. — Naše društvo žaluje ob težki izgubi, ki je zadela našega duhovnega vodjo Rev. Raymonda T. Hobarta, kateremu je umrla toliko ljubljena stara mati Mrs. Josephine Klun. Kadar umirajo stare matere, se njih sorodniki po navadi ne brigajo preveč za žalovanje,pisarna Europe Travel marveč za kakšno dediščino, M,Service nam je rezervirala 55 jo bodo uživali; ne pa tako pri Ledežev Dozdaj je priglašenih Fathru Hobartu, kateremu je bi-j 5e samo 24 oseb. Torej se pomu-la stara mati vse na svetu terjajte in se priglasite o pravem pomenila zanj pol življenja; bila času In če hočete potovati z na-mu je zvesta učiteljica in odgoji-|mi iz drugih držav, n. pr. iz teljica, ki ga je nenehno učila pennsiivanije ali New Yorka, se ljubezni do Boga ter ljubezni dojiahko pridružite v New Yorku svojega bližnjega; molila je z in Vas bo stalo samo $314.00 do bližnjega; njim očenaš po slovensko ter čudovito vdihnila v napol irskega fanta “kranjsko dušo”. Z rožnim vencem v roki mu je odpirala pot do duhovskega poklica in bila vsa rajsko srečna in vesela, ko je njen nadebudni vnuk Raymond končno zapel svojo prvo Glorijo pred oltarjem sv. Filipa Nerija v mesecu maju 1960. Pokojnica je neprestano molila k sv. Jožefu, Praškemu Jezuščku ter posvetila sobotni dan Materi Božji; zato jo tudi Marija ni pozabila ob zadnji uri ter ji naklonila, da je izdihnila svojo blago dušo v soboto, 9. marca, zjutraj. Žalostna vest o njeni smrti ni pretresla samo Ljubljane in nazaj. Prijavite se lahko pri Joseph Ferra, pom. tajniku društva Sv. Jožefa št. 169, na 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio 44110, Tel. KE 1-7131 ali pa pri potniški pisarni Europe Travel Service, ki vam bo dala naj lepšo postrežbo. J. F. Malce smo se menda le premaknili,..? NEW YORK, N.Y. — Danes je bila spet narodna nedelja nju-jorških srenjčanov. Skorajda bi lahko zapisal, da nisem imel namena popisavati te nedelje. Mnogi morda o njej ne berejo Društvo Najsv. Iradi, ker se je o njej že toliko Imena in vseh faranov pri Mari-^ govord°. Udeležba ni bila slaba, ji Vnebovzeti, temveč je globoko! Bilc> nas ie neka.i mani kot v zajela ves slovenski Cleveland, j februarju. Seveda mladina je šla ki je prihitel ob skrajno slabem'na svoje smučarske tekme. Ne-vremenu v Zakrajškov pogrebni kateri so bili verjetno zadržani, zavod, da se poslovi od čudovite Mnogi pa še niso spoznali lepote žene, ki je toliko dobrega storila in topline takšnega srečavanja na tem svetu; prihitel ,je tudi. njujorške srenje, župnik od Marije Vnebovzete č. Zdi se mi, da vsi nekaj obču-g. Victor Tomc ter molil ob krsti tijo v trenutku, ko gre župnik z skupni sv. rožni venec; množice ministrantoma proti ozadju eer-so se zgrinjale nad krsto, kjer je kve, kjer naši mladi vstopijo in ležala blaga pokojnica z nasme-1 učenec Peter Jenko dvigne na-hom na ustnicah — v znamenje, rodno-slovensko zastavo in greda se je poslovila od tega sveta do proti oltarju... z vidnim zadovoljstvom; njeno Župnik Father Rogan nam je krsto je krasila dragocena slika v oznanilu dejal: “Lepo nam raste NARODNA nedelja, čeravno je včasih vreme slabo. Torej: vidite, kaj lahko storite, če hočete. To me zelo veseli. Zato vas spet lepo prosim, dajmo vpeljati vsaj eno nedeljo v mesecu, pri kateri bomo zbrani vsi: otroc, starši in vsi farani — skratka vsi njujorški Slovenci. Tukaj se nam ponuja tako lepa prilika ravno pri NARODNI NEDELJI. Ohranjajmo slovensko bogoslužje in to z ljubeznijo posredujmo našim otrokom, da jim bo to naše njihovo postalo za zmeraj .. Te župnikove besede so bile tako preprosto iskrene, da se je menda vsakdo zamislil vanje! V srenji imamo Albina Pahorja, ki je eden naših precej zadnjih prišlekov — Slovencev. Ko je že po začetku maše — pride skoraj vsako nedeljo — vstopil, mi je na uho zašepetal: “Danes jih je pa veliko.” Pogledal sam ga in mu v šepetu odvrnil: “Lahko bi nas bilo še več!” Pogledala sva se in se razumela in vsakdo od naju se je umaknil v svoje premišljevanje. Albinove besede so me nagnale čez nekaj ur k pisalnemu stroju — in pa besede Angele Vavpotič. Angela je ena naših starejših slamnikaric in je menda tudi nekaj bolehna ob svojih sedmih križih. Vsled tega sem jo že zgrešil. Vendar ob koncu maše sem obstal ob zunanjih cerkvenih vratih, ker je malce pršilo. Angela s svojo prijateljico zapušča cerkev. Se prijemlje za ročaj, ko stopa na prvo zgornjo stopnico in vzdihne: “O, kako je lepo, ko človek v cerkvi ‘kranjsko’ sliši...” Te besede sem ujel in hitro povzel: “Potemtakem pa pridite večkrat!” “O, saj bi, pa sem predaleč,” mi odvrne, pogledujoča nazaj, kdo jo je po tem pobaral. “Kje pa živite?” sem jo z besedami ujel v pogled. “Daleč. Na Long Islandu,” mi Angela odvrne. V stvarnosti je iz Astorije. Vendar zanjo ob njenih letih in bolezenski nadlogi, ki jo menda gnjavi, je Astoria vsekakor — in resnično daleč. Pa je ob narodni nedelji — danes, 10. marca, prišla na ‘Osmo’ in je občutila lepoto slovenskega bogoslužja in srečala se je z mnogimi starimi znanci, ki jih že dolgo ni videla. Seveda prihodnja NARODNA nedelja bo za nas, njujorške slo venske srenj čane brezdvomno zelo lepa, saj pade na VELIKONOČNO nedeljo. Smo že vstopili v to obdobje, ko bo naša cerkvica sv. Cirila obiskovana. Je čas velikonočnih obhajilnih nedelj, ki jih imajo Jednotina društva. Lansko leto je to lepo navado začelo Društvo sv. Ane. Letos pa bo Društvo sv. Jožefa, ki ima obhajilno nedeljo — prihodnjo, 17 marca. Njim bodo sledila druga, dokler se vsa ne zvrste. Naši najmlajši, oni iz sobotne slovenske šole — kakor menda tudi mnogi drugi — pa se že vesele tudi letošnje cvetne nedelje, ker bodo po narodnem običaju prinesli butarice k blagoslovitvi. Za šolarje bo g. Babnik napravil butarice. Vsled tega bo letos — tako kot bi moralo zmeraj biti — blagoslovitev oljk pri glavni maši ,ob desetih. Narodna nedelja je tudi danes pokazala, da počasi le gremo v novo poživitev in strnitev naše srenje. Velikonočen čas nas bo povezal kot zmeraj. Narodne nedelje pa nas bodo v tej povezavi obdržale. In “Fantje z Osme” nam bodo še dolgo peli. Spet jih bomo slišali na Veliki petek ob 3. zvečer v cerkvi. Upajmo da bo letošnja Velika noč nekaj posebnega, polna domačnosti in vsa narodno obarvana. Tone Osovnik Dobra zemlja WASHINGTON, D.C. — Od 415 milijonov akrov obdelovalne površine v naši deželi je dejansko le 343 milijonov a-! krov res dobre zemlje. Vesli iz Slovenije “Regionalizem?” Na seji Izvršnega odbora CK ZK Slovenije dne 29. januarja so se člani tega najvišjega partijskega foruma pritoževali, da “možnosti za gospodarsko sodelovanje Slovenije z zamejstvom niso dovolj izrabljene in da bi bilo treba vzpodbuditi večjo tovrstno aktivnost.” Prav tako so bili mnenja, da bi bilo “koristno kompleksneje proučiti udeležbo Slovenije pri oblikovanju Jugoslovanske zunanje politike.” Primanjkljaj v Socialnem zavarovanju Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana je 30. jan. sprejela zaključni račun za leto 1967, ki izkazuje 20,539,630 novih din primanjkljaja. Ker ima sklad le majhne rezerve, je skupščina sprejela tudi sklep, da bodo 17,640,000 novih din nepokritega primanjkljaja plačali z izrednim prispevkom. Tako je za območje komunalne skupnosti Ljubljana določena stopnja izrednega prispevka v višini 0.95'/, . Ta prispevek bodo plačali zavarovanci, ci so v delovnem razmerju od svojega čistega osebnega dohodka, pogodbeni zavarovanci pa v neskih, ki so predpisani kot o-snova za plačevanje socialnega zavarovanja. Uspeh na tujem Na nedavnem koncertu skla-lateljev, ki so sami izvajali svo-a dela v Parizu, je med drugimi lastopil tudi slovenski pozav-ilst Vinko Globokar. Glasbeni kritik Maurice Flueret je o nje-'ovem nastopu napisal: “Fanta-ija in smisel za učinek in po-Irobnosti sta mladega umetnika sestavila med tiste umetnike, ki landanes iščejo svoboden in živ zraz in ki govorijo inteligentno er bistro. Vino prodajajo na Angleško Radgonska občina kljub močni onkurenci nima težav s prodajo dna. Samo vinogradniško pod-etje Kapela ga je poslalo v Anglijo 20 vagonov. Uspeh v šolah doher Učni uspehi na trboveljskih o-movnih šolah so bili ob prvem solletju srednje dobri. Pozitivne ede je dobilo 76 do 85% učen-:ev. Slabši so bili uspehi na irednjih šolah. Na gimnaziji je silo pozitivno ocenjenih le 55'--ia tehnični šoli 52% in na eko-lomski šoli samo 44% dijakov. Nova mlekarna v Bohinju Iz Bohinja vozijo vse mleko. :i ga zberejo, v novo mlekarno / Srednjo vas. Tam dnevno na-•ede tudi po dva hleba bohinj' kega sira, ki tehta vsak po 129 kilogramov. Tudi zasebni kmetje V Sloveniji se tudi zasebno kmetijstvo vedno bolj mehani' žira. To potrjujejo zasebni kmC' ijski proizvajalci v litijski obči' ii, ki so si v zadnjih dveh lehk kupili med drugim več kot 259 notornih kosilnic in 8 traktor' jev. Revne knjižnice V novomeški občini jc štev*' o knjig v ljudskih knjižnicah ako majhno, da je pod jugosd0' vanskim povprečjem, da o sl°' venskem sploh ne govorim0-Kronist v ljubljanskem Do|u navaja, da je “skrb vzbujajoč0 dejstvo, da pride na prebival00 v novomeški občini komaj v°c kot pol knjige”. Zato sta sb lVt£1' tična knjižnica in Študijsk9 knjižnica Miran Jarc odločili, bosta iskali rešitev v potujoči knjižnicah. Naprositi mislita .4° spodarske organizacije, da bi j’09 kupile kovčke z izbranimi knjj gami. Potujoče knjižnice mislil0 potem pošiljati, v kraje, Y k9*0'’ rib ni ljudskih knjižnic, če bo 0 le našle primerno osebo za kbl1' ničarja in če bodo na razpolag0 prostori. — Prvo glavno mesto Ion'° leta 1838 je bil Burlington. AMERIŠKA DOMOVINA, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Nova demokratska stranka Kar so v evropskih državah socialistične stranke in v Angliji laboristi, to bi bili radi v Ka-nadi člani Nove demokratske Stanke — N.D.P. V kanadskem Političnem življenju je to tretja stranka, ki pa v nobenem oziru bosega starih dveh strank: li-cralne in konservativne. Da bi koj več zvedeli, kakšne cilje zasleduje ta stranka in kakšna Prav za prav je, je “Društvo katoliških mož” (bivša DNU) naprosilo socialnega delavca g. Pat Lowror-ja, ki je katoličan in j o ao provincijalnega parlamenta Ontario. Izvoljen je bil za o-rai Lakeshore na listi N.D.P., 1 ima v ontarijskem parlamen-tu 20 poslancev. 2elja duhovnega vodja g. A. rneca CM je bila, da bi člani ^vedeli iz prvega vira, kakšno ideologijo zastopa ta stranka, ki anadski javnosti ve toliko posedati o skrbi za malega člove-a- Razumljivo, da je za preda-San.ie vladalo veliko zanimanje. Postanek je bil v nedeljo, 10. ^rca, po tretji sveti maši dopoldne. fl'J'SI' Predavatelj se je najprej pred-s ovil in nato v zelo kratkem nagovoru povedal, da se politično ^ ejstvuje v New Democratic arty, ker bi rad pomagal malemu človeku, ki ga stiska kapita-izem. Večino sestanka je preda-alelj sam odmeril za dialog ,c<^ njim in med člani. Med rugim so člani stavili sledeča ^Prasanja; kakšno stališče za-oma on in njegova stranka do ^tohškega šolstva v Ontariju; 1 zagovarja t. zv. “welfare ate > ko država skrbi za vse Mogoče človekove potrebe; tudi 0 lom so ga vprašali, kako daleč slran ali kako blizu socijalizma •lo miselnost nove demokratske slranke o družbeni ureditvi. Glede katoliškega šolstva je Rjavil, da nima ne on ne stran-a izdelanega stališča. Stvar bi 1 ° treba dati v javno debato, sebno pa da ni popolnoma pre-ri^an 0 rmjnosti posebnega šol-st 3 » Za Rat°ličane. “Welfare v.ate ’ rnri je pa ideal. Ob njego-. loga ideala se je jasno j.? azal°, kako potrebno je kato ^canom, ki hočejo igrati politič-vlogo, znanje o socialnem napo V <“erkve- Kako more krojiti Vef en° zakonodajo deželi člo-S(J k° ne pozna niti temeljev SoC!alnega nauka. Predavatelj ^Cl.laUzma ni zavrnil; trdil je, in ^ščanski socializem dobra sku”Ve^'^Va teori3a- Člani so mu VerSali dopovedati, kakšno kla-kršv° V^°^0 80 v 'Sloveniji igrali socialisti in kako so a * verni sluge komunistič-a režima. Do sedaj menda še Socn^na papeška okrožnica bka'3 Cem nauRu preklicala r kršč' naS -'e udil. da pristno canstvo in pristen socializem '% z*užljiva. pred • Prakr'n ^ziavarni dokazal, da zna lcnGmn katoličanu, ki po-k0 Soc^alni nauk Cerkve, ni lah se za t. zv. novo de-vdai^o stranko. Človeka na- Pove?° Pomislcki- ali Je res ka.i ostal V n^e'* k° res tudi Prišl1 ^eiTlokratska, če bi kdaj kak 3 na oklast. Njeni pogledi •—_ na3 'bo urejena človeška družba, so preveč megleni; postavljeni so namreč na demago-ške enodnevne, politične krilatice. To je pa za dosego dobro u-rejene družbe, ki naj pospešuje občo blaginjo, na podlagi sodelovanja stanov, ne pa razrednega boja, premalo. Kdor hoče delati praktično politiko, si mora najprej pridobiti temeljitega znanja. Samo želje po ministrskih stolčkih, po diplomatskih mestih in voditeljskih položajih so premalo, daleč premalo. Baragov misijonski krožek na delu Pretekli teden je bil zopet prvi četrtek, zato so se zvečer zbrali rednemu sestanku člani Baragovega misijonskega krožka; zopet je prišla skupaj številna družina. V tej družini so zastopane vse mogoče starosti doli do gimnazijcev in otrok iz osnovne šole. Ti kažejo vedno več zanimanja za misijonske zadeve. Zvesto poslušajo branje misijonskih oisem in ogledujejo slike z misijonskih poljan in prizorov. Na vsakem sestanku pa tudi prispevajo vsak po svojem “bogastvu” svojih denarnih prihrankov. In kako dobro se zdi tej mladi-da more sodelovati skupaj z >draslimi. Zadnja akcija misijonskega krožka je bila namenjena misijonskemu tisku, predvsem reviji Katoliški misijoni”. Od časa do iasa je le treba pregledati, koliko je naročnikov, koliko dolžnikov in koliko izvodov ne prihaja ra prave naslove. V akcijo je bila vključena prošnja za do-mrtno naročnino te revije, ki bi stala $50.00. Akcijo je v glavnem zvajal duhovni vodja krožka, Hani so mu pa pomagali. Misijonski por. avatelj je s svojim nasto- N a j u "" i'-l" ■■ " " 'n 11 Pl,Oš -° v.c j š e GRAMOFONSKE *ijske in 135 8tar®*a kraja, telcvi-in šival ra iza ka.i imajo več spo-klici’nazadujejo in da je izobče-jsobnosti- Taka zanimanja in nanje članov komunistične partije gnjenost so kakor iskre, ki naj ie vedno v veljavi. | iih starši razpihajo, da bodo o- Glede ljubezni, o kateri se da- trokom postala življenjska nes toliko govori, je dejal kardi- stvarnost, da bodo postali u-ial, da je ljubezen nemogoča stvarjalci. (Po Christopherju.) brez prave pravičnosti. “Živimo sredi prevar, kakor je n. pr. vojna v Južnem Vietnamu, ki se je spremenila v pravično osvobodilno vojno, toda kjer imenujejo napadalce tiste, ki pomagajo Južnemu Vietnamu pred nevarnostjo. V takih okoliščinah je boj bolj kot nujen. Jaz se bom boril do konca,” tako je zaključil kardinal Ottaviani, ki more j sedaj, ko ni več prefekt, bolj i svobodno govoriti, kakor prej. li, so ga sedaj čimdalje bolj zapuščali, ker ni bil več velika ‘zverka”, ga niso več rabili, pa je ostal naenkrat sam z ženo in sestro strežnico. Taka je bila volja božja in to ga je pripeljalo, da se je začel tajati in mehčati, pa se nazadnje tako omehčal, da je vsemu zadostil in ga je Cerkev zopet prevzela v svoje naročje. Vsa čast in hvala pa gre g. Andreju Tumpeju, ker je bil tako vztrajno neugnan. Pač apostolska duša. Bilo je pa opravljenih zelo veliko molitev v ta namen tako od strani sester u-smiljenk kakor drugod. In molitev je prodrla oblake! Usmiljenke so mu bile zelo hvaležne zato, ker jim je ves čas komunistične tiranije dajal v svoji kliniki prostor in jim dovolil, da so imele duhovne vaje, kamor je lahko prihajal tudi duhovnik. V vsem Beogradu in njegovi okolici bi kaj takega častite sestre ne dobile ne takrat in ne pozneje. Zato so veliko premolile in žrtvovale za njegovo zadnjo uro, da bi se popolnoma udal v voljo Naj vš j ega in umrl v njegovi milosti. Bile so uslišane in zelo vesele. Sv. obhajilo je prejel le nekaj minut pred smrtjo. In še več so dosegle, kot so si prej želele. Pogreb se je vršil na državne stroške in — s križem na čelu ter z duhovnikom. Žena-vdova Zdenka je odločno zahtevala cerkveni pogreb in je to tudi dosegla. V pomoč ji je bil bratov naslednik prof. dr. B. Tasovac, ki je za bratom prevzel vse posle na kliniki — dober, veren prale bolj od zgoraj doli gledal na ’ voslavec. On je tudi prevzel bri-sošolca-duhovnika. Pa Andrej go za pogreb in ga je zelo uspeš-— kot misijonarsko-apostolska no izpeljal. Veliko je bilo ljudi duša — ni obupal. Kadar je bila' pri pogrebu, godba je igrala, ve-prilika, se je oglasil pri Matiju, liko je blo cvetja in vencev, ob če ne več — če ni bilo časa, pa straneh krste so nosile čč. sestre samo pozdrav in je odšel. Pozne- (osem po številu) vence in cvetje, ko je Matija začel bolehati, je, za krsto so šli vdova in sorod-ga je pa Andrija začel bolj po- stvo, med temi tudi Matijev brat L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG XLV Kako je do tega prišlo? Gospod Andrej je več desetletij mi-sijonaril po Balkanu. Saj se navadno tudi podpisuje “Stari Balkanec”. Sedaj je že več let v Smederevu za župnika. Je pa bil sošolec mojega brata Matije. Včasih’ sta kot študenta prišla skupaj iz Ljubljane, kjer sta štu- gosto obiskavati. Ker ga Matija ni nič rad videl, je hitro odhajal in zopet drugič prišel- Kolikor Jernej, za njimi visoki državni uradniki, profesorji in zdravniki in mnogo ljudstva, znancev in vih otrok. Ker je igral precejšnjo vlogo ob mojem prehodu iz svetovne vojne v civilno življenje, sem hotel povedati, kaj je bil. Po temeljitem pregledu in dobrem kosilu sem jo mahnil nazaj domov. Čez nekaj časa bivanja doma (Koliko časa je to bilo, sem čisto pozabil.) sem bil pozvan zopet k vojakom. To pa že pod Jugoslavijo. Šlo je za Koroško. Nič rad nisem šel, vendar pa veliko rajši kot prej pod Avstrijo. Tu sem oziroma bom vsaj vedel, za kaj se bom pretepal. Torej za naše slovenske meje. Odšel sem v šentpetrsko vojašnico, kamor sem bil pozvan in kaj vem zakaj me je takoj po prihodu v vojašnico z vso silo zopet napadla malarija. Strašno me je tresla mrzlica in termometer je že kazal 41 stopinj. Iz ambulante v šentpetrski vojašnici so takoj poklicali bolniški avto in zapeljal me jev bolnico. In bil sem že zopet pod bratovim nadzorstvom. Nekaj dni sem imel zelo hude napade in vročina je vsak drug dan dosegla 42 in več stopinj. Z zdravili-kininom so mi mirili malarijske bacile, katerih sem imel tri vrste. Vseh vrst malarije je pa sedem. In vsaka zase je dovolj netečna, kadar jih je pa več skupaj, pa še bolj. In mene so tri vrste gnjavile. Po enem mesecu v bolnici sem se popolnoma pozdravil. Vsaj rekli so mi tako, da v krvi ni več malaričnih bacilov. Kinin je vse pomoril, vendar me je pozneje, že čez več mesecev, še parkrat napadlo, pa samo za par dni, ne več. Sploh mislim, da to ni bila prava malarija. Po 30 dneh so me odpustili iz bolnice. Ker je bila še čisto mlada država, niso vedeli ne oni in ne jaz, ali grem lahko domov ali pa se moram javiti v vojašnici, odkoder sem prišel v bolnico. Bili smo skoraj prepričani, da spadam pod vojaško komando. Zato sem se res javil v šentpetrski vojašnici in povedal, da sem sedaj zopet zdrav. (Dalje sledi) ostajal Matija bolj sam in ni prijateljev, — na čelu pa KRIŽ in duhovnik! Nekateri višji in bivši Matijevi prijatelji so bili naravnost zaprepaščeni, ko so videli na čelu sprevoda namesto zvezde — križ. In pogreb se je vršil javno, na državne stroške _ pod komunističnim režimom. Kaj vse se lahko zgodi, če Bog hoče ... Matija je s svojim pogrebom marsikaj popravil, kar imel obiskov razen žene in sestre, toliko mu je postajal nekdanji zvesti sošolec ljubši. Pa je večkrat naročil, naj mu postrežejo s čajem in piškoti, da sta malo dalj govorila, ker mu je postajalo čimdalje bolj dolgočasno. Prej v stalnem delu in skrbi za to in ono, sedaj pa mora biti doma zaprt in skoraj stalno pri- odnose Združenih držav s črno Afriko, pa tudi z drugimi nebelimi državami, nudil pa bi rdečim tudi odlično propagando proti Združenim državam. Senatorji naj bi predložili svoje finančno poročilo WASHINGTON, D.C. — Senatni etični odbor je izdelal predpise o finančnem poslovanju in drugih postopkih, ki naj se jih drže senatorji. Med drugim je določeno, naj bi vsako leto predložili poročilo o svojem finančnem stanju vključno s svojo davčno prijavo. Prispevki in plačilo za govore in drugo, ki presegajo $300, naj bi bili na vpogled javnosti. Senatni etični odbor je izdelal svoje predloge v zvezi z znano preiskavo proti sen. T. Doddu iz Connecticuta, ki je prispevke v volivni sklad uporabil za plačilo svojih privatnih dolgov. Nadškofa so ugrabili GUATEMALA, Gv. — Preteklo soboto so ugrabili tu nadškofa Marfai Casariega, starega 58 let. Oblasti so pozvale ugrabitelje preka radia in televizije, naj u-poštevajo, da je nadškof bolan in potrebuje posebno hrano. Doslej je to prvi slučaj ugrabitve cerkvenega vodnika, med tem ko so druge ugledne osebe že ponovno ugrabili Castrovi gverilci in nato od njih zahtevali za izpustitev odkupnino. : . Iz Južne Afrike se oglašajo Slovenska kri je res raztresena po vsej zemeljski obli. Nedavno tega se je oglasila sestra Ksaverina Lesjak iz Transvaala v Južni Afriki. Pisala je kratko pismo predsedniku Baragovega misijonskega krožka v Toronto. Nekaj misli in pisma bp gotovo zanimalo tudi čitatelje Kanadske Domovine. “Pred dnevi me je presenetilo vaše drago pismo s priloženim čekom. Zelo sem bila vesela vašega pisma in tako požrtvoval- Naser misli na spremembo vlade KAIRO, Egipt. — V Egiptu kar naprej nekaj na tihem vre. Le tupatam pridejo na površino mehurčki, ki napovedujejo slabo politično vreme. Sam Naser je moral priznati v svojem zadnjem govoru, da je javnost postala apatična in da so dijaki postali izredno nemirni. Vendar so njihove zahteve tako obsežne, da Naser ne more vseh zadovoljiti. Politični krogi mislijo, da se bo diktator zadovoljil z manjšo spremembo v svoji vladi. Seveda mora še preje najti osebnosti, ki jim lahko zaupa. To je pa težko vprašanje, kajti zadnje čase so le redki v njegovi okolici, ki jih smatra za zanesljive prijatelje. ■■ LASE MU GREDO POKONCU — Mladega orangutančka v živalskem vrtu v Nue-renbergu na Nemškem vsako jutro stehtajo, da Ugotove, kako raste. Slika ga kaže na tehtnici, ko mu strle “lase” in dlaka- na vse strani. Južno-afriška pomoč Vietnamu odklonjena CAPETOWN, J. Af. — Vlada Južnoafriške unije je ponudila nekaj svojih čet za bojevanje Južnem Vietnamu proti komunističnim gverilcem. Združene države so to ponudbo odklonile čeprav so preje ponovno pozivale države svobodnega sveta, naj se pridružijo borbi za rešitev neodvisnosti Južnega Vietnama. Washington je na Južno Afriko nejevoljen, in jo smatra zji neprijateljsko državo, ker vodi doma politiko ločitve ras. Sprejem pomoči Južne Afrike bi imel brez dvoma neugoden vpliv na LE NA SLIKI — John Hurt se pelje na miniaturnem motociklu tekom snemanja jilma “Grešni Davey”, v katerem igra glavno vlogo. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Naprodaj Ajdova moka naprodaj, 25 funtov in 100 funtov v Žakljih. Kličite 331-3091. (59) V najem 3 sobe s kopalnico, s p o d a j spredaj, na 1090 E. 66 St., starejšim. Vprašajte'v hiši zadaj. Pozor! Pleskam hiše zunaj in znotraj. Kličite do 3. ure 431-6865. (58) Delikatesen naprodaj C-l in C-2 licence. Zmerna cena. Kličite GL 1-9669. (58) V najtun 4-sobno na novo prebarvano stanovanje s kopalnico se odda na E. 73 St. Kličite pred 3. uro popoldne: 431-6798. (x) POCENI — PA DOBRO! 4-družinska hiša, vsako stanovanje po 5 sob, ločeni ogrevi in vodni grelci, nedavno prebarvana. Štanarinski dohodek $220 mesečno. Cena $9,400. MAINLINE REALTY H91 E. 7!) St. HE 1-8182 AC 1-9381 (21,22 mar) Miha je bil že odložil svoj koš in je rahlo odgovoril: ‘Le pojdite, le pojdite! Prej bom pri Vrhu nego vi! Tudi je nevarno za gospodo, ki je mečja od razgretega voska. Vsakomur ni dano, da bi v tem mrazu smel posedati po hladni zemlji. Moj oče je tako umrl. Pijan je bil in zaspal je pod jablano v prvi pomladi. Ko se je prebudil, pa je tičala pljučnica v njem. Teden dni pozneje je že ležal pod zemljo in ostali smo za njim lačni in raztrgani otroci! Da se Bog usmili! Na noge torej, gospodje, takoj bom za vami! To niso časi, da bi se človek prehladil!” “Če pa se prehladiš ti?” vpraša Jernač osorno. “Ljubček moj, meni mraz ne škoduje! Moja koža je nekaj posebnega; verujte mi, da mraz ne. gre vanjo!” “Tvoj želodec je nekaj posebnega,” se mu poroga Tinče. “Ali danes ne izpiješ našega žganja, in to tako gotovo ne, kakor mi pomagaj Marija devica z Gore ob moji smrtni uri! Če meniš, da te le za trenutek pustim izpred oči, se motiš. Oprtaj in stopaj pred nami!” Globoko vzdihnivši, oprta Miha težko breme in polglasno zagodrnja, koliko lepše je hoditi po bregovih in strminah, če so pleča prazna in če ne tiči na lijih preobložen koš, kakršnega mora nositi danes. Ugovori mu niso koristili. Moral se je otovoriti in zopet je sopihal pred nami kakor obložen mezeg v laških CHICAGO, ILL gorah. Tinče pa je prežal ostrili nosti, če hoče zadeti temno pti- HOUSEHOLD HELP CHILD ČARE Woman to live in. $50 a week. References required. Call 436-5831 (57) CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY GAS, REPAIR, SERVICE STATION For rent or sale. Well est. 5 stalls incl. 2 hoists. Opr. 32 yrs. by same owner. Loc. 123rd-Halsted. Will consider sale of prop, to right party. FU 5-2407 after 2:30 p.m. (58) TAVERN & UQUOR STORE For rent. Reasonable. Long term lease. 2900 North, on Broadway. Top location. LA 5-9689 (59) PHARMACY - PROFESSIONAL In. medical bldg. Vol. $95,000. Price-inventory $10,000 or best offer. Sale due to other interest. JU 8-2334 OR 5-2831 _____________________________(59) PLUMBING &. SEWER REPAIR-SHOP Suburban. Ideal for industrious individual. Fully equipped. $18,000. Can finance. 677-1115 (60) HOUSEKEEPER Lgc. family with schl. age children in N.W. sub. needs exp. hskpr. and occasional plain cooking. Own pvt. qtrs. Wed. & Thurs. off. Only apply if betw. 35-55. Refer, req. Sal. $75. Call Sat., Sun. or wkdays, aft. 6:30 639-4168 (58) REAL ESTATE FOR SALE Attractive Yellow Octagon Brick Building BY OWNER 3-5’s. Large rooms. Fireplace in living room, tile bath, enclosed porches. 3 car garage. Near everything. BE 5-9662 _________________________(56) FOX LAKE BY OWNER Must sell cozy 3 bdrm. cottage. 2 lots on Pistakee Bay. INGLESIDE near Fox Lake, 2 bdrm. house with wooded lot. Nr. transp. $15,000 each or offer. 668-2294 (57) CHICAGO HEIGHTS 3 bdrm. Split-level brick. Panld. rec. rm. w-6 stool bar: Kitch. bit-ins. 9 Closets, w-w crptg. Alum. S.S. Cent, air humidifier. 2 car gar. Few blks. from tollway & X-ways. 1 blk. from schls. By owner. $27,500. SK 5-5143 or SK 4-6323 ___________________________(58) 1832 W. CERMAK ROAD ATTENTION: Large family with children. 2 story frame bldg. 4-4’s. 2nd floor. 8 rms. Ready foi; buyer. Bath & shower. Gas heated. $1500 down. Balance easy payment. Call AL C. ROPA 1618 W. 18th HA 1-5500, Eves, CL 5-2066 (58) pogledov za njim, da mu ni bilo mogoče stopiti za grm in vzeti polne steklenice iz napolnjenega koša. Okoli štirih smo bili pri vrhu, tam, kjer iztezajo stari borovci svoje grčavo vejevje proti nebu. Ko smo prihajali bliže, se je spustil z borovja velikan — petelin, zaplapolal je z orjaškimi perutmi, raztegnil zeleno bleščeči vrat, se veličastno dvignil v zrak, odplul čez globoko dolino in onstran počasi sedel v smrečje, ki obsenčuje dolgo raztegnjene bregove samotnemu Žirovskemu vrhu. “Oh Bog, kako ga je škoda!” zakliče šepasti Tinče. “Da nismo krenili po drugem potu! Tu pa bi bil zjutraj pel, da bi se bilo čulo četrt ure daleč. In kako bi se bil zalezel! Od borovca do borovca! Otroče bi ga zelezloi Kako ga je škoda!” Morda bode proti večeru zopet tu!” ga tolaži Jernač izpod Skale. “Vrag bode tu, pa ne petelin!” se jezi prejšnji. “To je vse zakrivil ta šment, ta žalost, ta Miha, ki mu je vsak pot prete-žaven ter bi se rad na vrh Zale pripeljal v kočiji! Pa ostani doma pri svoji ženski, če si ne upaš prinesti take malenkosti po vsakem potu v Zalo!” Miha nekaj ugovarja, da je laže poslušati peteline, nego nositi tovore — ali Tinče mu ne da do besede, nego zakriči: “Sedaj pa še kriči in vpij, da nam celo odženeš kakega petelina! Meniš li, da jih je toliko kakor muh? Molči torej! Ce hodiš z nami v Zalo, molči, in to si zapomni!” Na tratini najvišjega vrha smo obstali in se pripravljali na prenočišče. Sklenili smo prenočiti pod milim nebom. Saj drugače tudi nismo mogli; ker je naj bližji stan — Mrakova hiša— precej daleč. Prenočevanje pod nočnim nebom pa tudi ni kdove kako težavno. Tinče in Jernač sta napulila mehkega mahu, ki ga je v Zali obilo, bodisi na tleh, Miha je vlačil in vlačil. Navlekel je dva velikanska kupa, da bi ž njima lahko zapalili dva mogočna kresova. Vtem se je bližalo sonce zahodu. Ozračje je bilo jasno in skoraj pred nami je kipel proti nebu okrogli Blegoš in beli sneg mu je še pokrival široko glavo. Za njim je gledal izza Starega vrha Železniški Ratitovec, za tem pa nebeški Triglav s snež-nobelimi goličavami. Bolj na desno stran pa so zapirale obzorje sive Kamniške planine in stari Grintovec, v čigar znožju so tedaj že tudi peli petelini, je stražil nad njimi in tiščal svojo glavo visoko v oblake. Z gospodom Andrejem sva sedela na mehkem mahu in srebala slab čaj, ki nama ga je skuhal žalostni Miha ob majhnem ognju. Srebala sva čaj in zadovoljno zrla v krajino. Tam pod Blegošem nad globokim Karlovcem se je že mračilo; sence so se raztezale iz doline v dolino, od jarka do jarka, objemajoč selo za selom, dokler se niso pritihotapile tudi do naše Zale in nje gorskih sosedov. In sko-laj tedaj se je utrgala tam na Žirovskem vrhu črna lisa izmed smrečja. In na večernatem obzorju je rastla in raštla, dokler ga nismo opazili na prosto oko, krilatega vladarja naših gozdov. Z dolgim vratom predse štrleč, se je pomikal počasi v zraku, plul proti Zali bliže in bliže ter se končno spustil v borovje na Zali, malone tako blizu, da smo čuli hrušč in plapot, ko je sedel na drevo. “Ta je naš!” vzklikne Tinče. “Skoraj vem, na kateri borovec je padel. Od borovca do borovca, in pod njim ste, gospod Andrej, aa ne veste, kdaj ste tja prišli.” “Ce bode le pel,” odgovori gospod Andrej. “Že poznam nebo! Tako jutro bode, da bodo peli vsi!” zatrdi Tinče. “Ali sedaj morava z Jer-načem v gozd, da poslušava, koliko jih priropota ta večer in predsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. John, Adarnie, S.M. of G. Joseph Može, Reditelj, Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. MALE HELP HIRING NOW!! High wages, permanent, secure, full time employment is yours with excellent fringe benefits, outstanding security, good working conditions, and a chance for advancement. CHEMICAL OPERATORS Having experience with the operation of open and closed kettles, or stills, and related equipment. ASST. CHEMICAL OPERATORS With related experience in and around kettle operations. Good safety record vital. LABORERS No experience necessary Your ability brings advancement Phone Mr. Bill Currie 96(5-3000 STRESEN-REUTER INTERNATIONAL Bensenville, Illinois An Equal Opportunity Employer SEABOARD WORLD AIRLINES Has Excellent Openings For Radio-Radar Technicians Heavy Commercial or Military experience in Radio/Radar equipment is required. Aircraft Radio/Radar is a strong plus. Starting Rate $3.63 To $3.87 Per Hour (Plus Shift Differential) WRITE OR CALL COLLECT: STEVE MORAN (212) 995-9217 SEABOARD WORLD AIRLINES (Building 178), JFK International Airport . Jamaica, Long Island, New York ' An Equal Opportunity Employer (57) bodisi na drevju. Takega mahu'koliko se jih oglaša, sta nanosila v tabor in pripravila Jernač in Tine nato odideta, mehka ležišča. Žalostni Miha je Miha zapali ogenj na dveh me- moral v gozd, da navleče kuriva. V Zali je vse polno suhega, vejevja, pripravnega za kurjavo, ki pa je lovcu vendar silno neprijetno, če zalezuje petelina in mu pri vsakem koraku zavrešči suhljad pod stopalom, da je treba največje paznosti in spret- stih; na sredi pripravi ležišče, tako da je ležečega prijetno grelo od leve in desne strani. Miha je kuril in kuril. Visoko je plapolal plamen in, ker ni bilo sape in je bilo lesovje suho, naju dim ni nadlegoval. (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareili bivši borštnar; Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar; Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave„ (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; ždravnifci Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijate), telephone: 845-4440. Dru- štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prve nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. hall (downstairs of the new church). Ameriška bratska zveza NAPREDEK št. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd„ Richmond Hts. 44143, tel. 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Adalyne Bob-er. Nadzorniki: Mary Redeye, Mary Ulyan in Stanley Bober. ABZ federacija za Ohio: Gayle Sajovic, John Tomko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Geje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Di/hovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu oh 1:30 pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. 6:30 zvečer v S.N.D. na St. Clair A ve., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J Bittenn, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LT 1-2102. Zapis-nikaricnMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Res- nik, Vlad. Malečkar. Pevske vaF vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. ___ PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko. 1. P0”' predsednik John Culkar, 2. 0?“' predsednik Joe H a b i a n , tajnic® in blagajničarka Margaret Loucka> 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samnnicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončk® Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianis1 Charles Loucka. — Mesečne seie so vsak 2. četrtek po pevski vaji. jnnuiiniiii!iii!:iiMiiiiiiiiiiiiiimiimiim!miimiiii!i!iiiiiimi'tiiiiii!mMiiiiiiii>iiii)iiiiiiiimmmiii!iiiii!iiiiiiiinit!:iii,ffi V IV DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend John Relic, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John škra-bec, zapisnikar Eilward Arhar ml. slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. S DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršali: Rocco La Penta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nachtigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 Pevska društva St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. ST. MARY’S COURT # 1040 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger Louis V/. Somrak, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker FratkKocin. Jr. Recording Secretary Louis J. Jesek, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar, Jr., Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M Commander Pauline Debevec, Lt Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103 Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Mary Kolegar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 pm- GLASBENA MATICA Predsedrik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budun, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Molile Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bralsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in zenske od 16. do 60. icta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl. Premoženje------------------------$16,300,000.00 | Članov - 45,000 ------------Certifikatov - 47.500 | Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO ... DRŽAVA ..................... CODE