■o Its io ■T In ■ m im !o iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Št. 38/ Leto 65 / Celje, 18. maj 2010 / Cena 1 EUR □ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Izrežite, izpolnite in pošljite kupon. Družine odporne na dež, kaj pa ■ ■ V A na izzive casa? Kljub vztrajnemu dežju je 4. Festival družin, osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem dnevu družin, privabil v Laško med 5 in 6 tisoč ljudi. Glavno sporočilo je izzvenelo Valvasorjeva priznanja celjskim BS obrtnikom 2 DOGODKI NOVI TEDNIK V Ljubljano na demonstracije Slavnostni prihod predsednika države in vrhovnega poveljnika obrambnih sil dr. Danila Turka v spremstvu ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič in načelnika generalštaba generalmajorja mag. Alojza Šteinerja. Ne razmišljajmo o ukinitvi vojske! V organizaciji Študentske organizacije Slovenije, ki jo v celoti podpira tudi Dijaška organizacija Slovenije, bodo jutri, v sredo, ob 13. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani demonstracije proti uveljavitvi Zakona o malem delu. Mladi zadnje tedne opozarjajo, da bi uveljavitev tega zakona, ki bi z junijem 2011 v malem delu izenačil dijake in študente z brezposelnimi in upokojenci, za vse te kategorije pa časovno omejil delo na 720 ur letno oziroma 15 ur tedensko, marsikateremu študentu onemogočil nadaljnji študij. S sočasnim ukinjanjem štipendij za dijake do 18. leta starosti ter otroškega dodatka za starejše od 18 let bi se že zdaj slaba socialna slika šola- joče mladine v Sloveniji le še poslabšala, še opozarjajo in vztrajajo, da je dvigovanje dohodkovnega cenzusa za državne štipendije pri tem le slaba tolažba, saj število podeljenih zadnja leta močno upada. V Ljubljano se bodo tako na demonstracije odpravili študenti in dijaki iz vse Slovenije, s Celjskega bodo organizirani brezplačni prevozi z avtobusi. Ti bodo mlade odpeljali iz Zreč in Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine, Velenja in Celja. V Celju za organizirane avtobusne prevoze skrbi Klub študentov občine Celje in po besedah predsednice Ines Gabriel je zanimanje za odhod v Ljubljano med mladimi zelo veliko. Tako jih je prijavljenih okrog 600, med njimi 400 do 500 dijakov, kar je glede na razmerje med dijaško in študentsko populacijo v Celju tudi pričakovano. Največ dijakov naj bi se za demonstracije odločilo v Srednji zdravstveni šoli Celje in I. gimnaziji v Celju. »Glede na veliko zanimanje bo najverjetneje nemogoče dobiti dovolj avtobusov, tako da bo del mladih v Ljubljano potoval tudi z vlakom. Sicer pa se bomo z avtobusi iz Celja odpeljali ob 10. uri, iz Ljubljane pa naj bi se vračali približno okrog 17. ure. V KŠOC bomo kot organizator prevoza poskrbeli za polnoletnega spremljevalca v vsakem avtobusu, sicer pa gredo mladi v Ljubljano na lastno odgovornost, za mladoletne pa so seveda odgovorni njihovi starše,« pojasnjuje Ines Gabriel dejstvo, da v nekaterih srednjih šolah ob opravičilu za odsotnost od pouka od mladoletnih dijakov zahtevajo tudi posebno pisno dovoljenje njihovih staršev. IS Foto: SHERPA Na osrednji proslavi ob dnevu Slovenske vojske (SV), ki je bila v petek v celjski dvorani Zlatorog, so se spomnili na 15. maj 1991, ko so v takratni Teritorialni obrambi začeli obvezno služenje vojaškega roka prvi slovenski naborniki. Osrednji govornik na proslavi, predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Turk je poudaril, da po 19. letih od takratnih dogodkov ne gre razmišljati o ukinitvi vojske. Proslavo so neposredno lahko spremljali tudi pripadniki na mirovnih misijah. Temelji Slovenske vojske so nastali z ustanovitvijo vojaških učnih centrov v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani ter z vojaškim urjenjem slovenskih nabornikov. Tako je Teritorialna obramba (TO) začela razvijati lasten koncept usposabljanja vojakov nabornikov. 300 mladih nabornikov se je takrat odzvalo pozivu na služenje vojaškega roka na domačih tleh. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske mag. Alojz Šteiner je poudaril, da so takrat delovali odgovorno, vestno in bili pri tem uspešni. Ob tem je spom- nil na 20. obletnico vzpostavitve in delovanja manevrske strukture narodne zaščite. »Projekt je nastal kot odgovor na namere in aktivnosti jugoslovanskih oblasti, da s poskusom odvzema orožja Teritorialni obrambi preprečijo oblikovanje samostojne države Slovenije in njene vojske.« Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je v svojem govoru dejala, da so ravno mladi ambasadorji slovenskega domoljubja in izrazila željo, da bi veliko ljudi lahko videlo, kako živijo in delajo naši vojaki. »Da bi razumeli, kako zelo se je preoblikovala vojska, kako usposobljena in opremljena je.« Ob tej priložnosti se je zahvalila vojaškim družinam za podporo. Slovenska vojska se je preoblikovala in je v procesu intenzivnega spreminjanja. Predsednik Turk je poudaril, da je še posebej pomembno, da pripadniki SV poznajo zgodovino. »Da vedo, da svoboda, demokracija in samostojnost ne pridejo in niso prišli sami od sebe. In da jih je potrebno braniti. Tudi, če danes ne vidimo velikih vojaških groženj, ne razmišljajmo o ukinitvi vojske,« je dejal. Ob tem pa spomnil, da je vselej potrebna razprava o tem, kakšno vojsko hočemo. »Danes je SV v položaju, v katerem ima obveznost braniti domovino in obveznosti prispevati k svetovnemu miru, kar uspešno počne. In tudi zato potrebuje politični mir,« je dejal. Slovesnosti se je udeležil tudi prvi predsednik in poveljnik obrambnih sil Milan Kučan. Na prireditvi so podelili priznanja in medalje (med njimi sta jo prejela športnika Petra Majdič in Primož Koz-mus), v čin generalmajorja so povišali Alana Gederja. MATEJA JAZBEC Foto:GrupA Mladi so se v petek popoldne s prižiganjem svečk v središču Celja poslavljali od študentskega dela. m Druženje s člani ^ SLO reprezentance l^H tus CELJE 090 42 24 TOREK ČETRTEK PETEK S v»1 •]__ rV Cil El] an mtn EUE] 1. žrebanje nagradne igre uGOOOL SLOVENIJA!" 1x1. nagrada: potovanje za dve osebi na svetovno prvenstvo v nogometu v Južni Afriki v Johannesburg 40x2. nagrada: nogometna majica "Goool Slovenija" Animacija za otroke z maskotami Ledo Brezplačen sladoled za obiskovalce Vabljeni to sredo, 19.5.2010, ob 17. uri, v avlo Planeta Tuš Celje. Engrotuš d.d., Cesta v Trn ovije lOa, 3000 Celje DOGODKI Družine odporne na dež, kaj pa na izzive časa? Laška Thermana gostila 4. Festival družin -Druženje in razmislek o prihodnosti družine Kljub nič kaj majskim temperaturam in vztrajnemu dežju je 4. Festival družin, osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem dnevu družin v organizaciji Zavoda iskreni.net, KD Življenje in laške Therma-ne, privabil med 5 in 6 tisoč ljudi. Ti so se v soboto lahko družili v okviru športnih dogodkov ter v številnih tematskih kotičkih v zdraviliškem parku, nedelja pa je bila na- menjena glasbenim in gledališkim dogodivščinam za najmlajše. Niso manjkali niti klovni, čarodeji, anima-torji, lutke, prireditve pa so bile tudi izobraževalne narave. Starši in otroci so, čeprav pod šotorom, množično obiskali tudi Fifi s cvet-ličniki na njeni ekokmetiji ... Že dopoldne so se številni udeležili družinske maše, na okrogli mizi pa so se pogovarjali o pomenu in vlogi družine v današnjih ča- Družina na razpotju Zavod iskreni.net je ob 4. Festivalu družin zapisal tudi poslanico z osnovnim sporočilom: družina je na razpotju. »Prepričani smo, da je družina, katere temelj je na svobodi in zvestobi utemeljena zakonska zveza, najbolj naravno okolje za učenje medčloveških odnosov ter vzgojo celovite in zdrave osebnosti. Kar zamudimo v družini, tega ne moremo nadomestiti izven nje s še tako kakovostnimi vzgojnimi ustanovami. Če bo naša družba prezrla potenciale družine, se bo soočila s še globljo socialno in kulturno ter posledično demografsko in ekonomsko krizo. Zato si moramo danes v naši državi vsi prizadevati, da družini omogočimo čim boljše pogoje za njen razvoj. Družina mora pristati na samem vrhu prioritet ...« so zapisali med drugim. Sobota in nedelja sta bila v Laškem družinska dneva, aktivnosti pa v skupno zabavo prilagojene tako staršem kot otrokom. sih. Glavno sporočilo okrogle mize je izzvenelo opti- mistično - družina ima prihodnost. V Zavodu iskreni.net so z izvedbo festivala, tokrat se je prvič podaljšal na dva dneva, zadovoljni, veliko udelež- bo pa so označili za dokaz, da so organizatorji pravilno zaznali potrebe družin in da so tovrstne prireditve zaželene. Tudi v Laškem so sledili osnovni ideji; družinam na istem mestu ponuditi možnosti za izobraževanje, ustvarjanje, druženje in zabavo. PM Foto: SHERPA Otrokom so bili v Laškem na vsakem koraku na voljo prikupni animatorji, predvsem liki iz najbolj priljubljenih otroških knjig in risanih serij. inTtNtRûtn^___- Celjski sejem, 18.-21. maj 2010 cbjski sejem Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10. Šport danes (vsak dan ob 15.00\ ■■ ■^a ■ V V ■ Pivovarna isce izhod Optimistični načrti vodstva Skupine Pivovarna Laško pogojeni s preoblikovanjem v enovito podjetje Čeprav imajo težave z denarnim tokom, tudi trg je bolj kot ne zaprt, se sporočilo vodstva Skupine Pivovarne Laško s petkove novinarske konference, naj se sliši še tako čudno, glasi, da skupina deluje dobro in da bo z zastavljenimi koraki poslovanje enako dobro. V petletni poslovni strategiji do leta 2014 poleg preoblikovanja načrtujejo, da bodo čisti prihodki od prodaje narasli na 355 milijonov evrov, dobiček naj bi znašal 60 milijonov evrov. V ospredju je načrt preoblikovanje skupine s štirimi hčerinskimi družbami v pogodbeni koncern, kar bi bil eden prvih tovrstnih slovenskih koncernov. Kot je pojasnil svetovalec iz družbe A.T. Kearney Branko Žibret, je za doseganje načrtovane rasti, sinergij v prodaji in stroških Skupine PL potrebna pravna ureditev v enovito podjetje. Prvi korak na tej poti je pogodbeni koncern, drugi korak predvideva združitev v enovito podjetje, tretji pa implementacija novega poslovnega modela in poslovna reorganizacija. Tako naj bi pogodbeni koncern tudi na papirju prinesel večjo centralizacijo poslovanja vseh družb v skupini (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal, Vital Mesti- Ker so banke pomembne lastnice PL, je pričakovati, da bo ravno od določenih popuščanj bank pri reprogramiranju posojil ter pri posojilnih pogojih v naslednjih letih odvisno, če se bo laška pivovarna »pobrala«. . lAŠKO nje, Fructal MAK in Pečka pivara), ki bodo delovale na treh segmentih - pivo, voda in brezalkoholne pijače. V PL za letos načrtujejo 258 milijonov evrov prihodkov, kar je manj kot lani. Nižji prihodki so večinoma posledica krize, delno pa tudi dejstva, da se je v PL menjalo veliko ljudi, je pojasnil Žibret. »Pogodbeni koncern bi sicer bil vmesni korak v združitev vseh družb v pija-čarskem delu v enovito družbo, s čimer bo vzpostavljena dodatna osnova za krepitev najbolj vrednega v pivovarni, njenih blagovnih znamk in kanalov distribucije,« je povedal Žibret in poudaril, da pogodbeni koncern, ki ga ocenjujejo kot korak naprej, predstavlja dober mehanizem za zavarovanje upnikov in manjšinskih delničarjev. O tožbah po reviziji Direktor Dušan Zorko je povedal, da je skupina za reševanje nastalega finančnega položaja, ki je posledica slabitev terjatev v višini 200 milijonov evrov, sprejela naslednje ukrepe: potrditev pogodbenega koncerna za udejanjanje sinergij in ureditev strukture financiranja s kombinacijo vzvodov - reprogramiranje kreditov, odprodaja presežnega premoženja, kar vključuje tudi prodajo deležev v Večeru in Delu, oziroma dokapitalizacija. »Pivovarna Laško vidi svojo prihodnost, kljub očitkom je sposobna zagotavljati denarni tok, vendar pa potrebuje čas in pripravljenost lastnikov, da na skupščini podprejo spremembe,« je v petek po- Paket pomoči okrepil delnice in zlato Pretekli teden se je začel evforično, potem ko so vodilni državniki iz evrskega območja skupaj z Mednarodnim denarnim skladom sprejeli ukrep o oblikovanju denarnega sklada v višini 750 milijard evrov za pomoč evrskim državam v težavah. To je okrepilo cene delnic praktično povsod po svetu. Delnice na posameznih borznih trgih evrskega območja so tako v enem samem dnevu pridobile tudi do 10 odstotkov, v povprečju pa so delnice po svetu pridobile 5 odstotkov vrednosti. Direktor PL Dušan Zorko (v sredini) je zagotovil, da števila zaposlenih kljub spremembam ne nameravajo zmanjševati. vedal Zorko. Novo strategijo je namreč že sprejel nadzorni svet, dokončno pa bi naj načrte o preoblikovanju potrdila skupščina, ki bo 16. julija. Do takrat, ko naj bi imeli v rokah tudi vse potrebne dokumente, bodo znane odločitve o morebitnih odškodninskih tožbah proti bivšemu vodstvu Pivovarne Laško. V okviru Skupine PL namreč še vedno potekajo revizije določenih poslov, ki jih je sklepal nekdanji direktor družbe Boško Šrot. »Naredili bomo vse, da bomo zaščitili svoje interese. Če bo treba, bomo vložili tudi odškodninske zahteve,« je napovedal Zorko, po izračunih pa naj bi domnevno sporni posli Skupino PL oškodovali za 160 milijonov evrov. US, foto: SHERPA j PREGLED TEČAJEV 11 ' OBDOBJU MED 10.5. IN 14.5.2010 | Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 50,00 1,25 0,00 CETG Cetis 0,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 13,33 245,68 -0,52 PILR Pivovarna Laško 22,69 22,35 ^ -5,14 JTKG Juteks 38,00 1,07 0,00 ET0G Etol 0,00 0,00 0,00 Medtem ko se je od začetka meseca povečala negotovost, se je krepila cena zlata. Ta žlahtna kovina je dosegla rekordne vrednosti v praktično vseh pomembnejših svetovnih valutah. V ameriških dolarjih je vrednost zlata narasla za 3,5 odstotka na prek 1.240 dolarjev za unčo. Za 31,1-gramsko unčo zlata je bilo treba v evrih odšteti tudi že prek 1.000 evrov, kar je prav tako rekordna cena. Ob tem je ponovno upadla vrednost evra. Zanj je bilo treba odšteti tudi že manj kot 1,25 dolarja. j INDEKSI MED 10.5. IN 14.5.2010 | Indeks Zadnji tečaj %spr. SBITOP 925,75 0,25 Tudi na domači borzi so se delnice podražile. Vrednost osrednjega borznega indeksa SBITOP je narasla za 2,6 odstotka. Med prometnejšimi je bila opazna nekaj več kot 2-odstotna podražitev delnic novomeškega farmacevta Krka. Izkoristite priložnost! ILIRIKA vam do konca maja omogoča enkratna vplačila v ILIRIKA vzajemne sklade brez vstopnih stroškov! ROMAN GOMBOC, GREGOR GRMEK, borzna posrednika ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Steklarji s planom B Skupinsko vlaganje tožb - Shod da ali ne? V prostorih Steklarske nove so včeraj zbirali dokumentacijo delavcev. Zaposleni so namreč v zadnjih 14 dneh izpolnjevali obrazce za oprostitev plačila sodnih taks. Vendar so delavci v zadnjih dneh prišli do novih ugotovitev - to je, da so, če tožbe vložijo skupinsko, sodne takse nižje. Zato so poskušali pobrati tudi del denarja za skupinsko vložitev taks. Kdo bo šel v petek v Ljubljano na protestni shod, do zaključka redakcije še ni bilo znano. Že na zadnjem zboru delavcev je bilo jasno povedano, da vsi zagotovo ne bodo upravičeni do oprostitve sodnih taks. Štejejo namreč prav vsako premoženje in drugi prihodki posameznikov. Zato se je skupina de- lavcev odločila, da bo tožbe vložila skupinsko ter tako dobila »popust« pri sodnih taksah. Če bi vsi delavci tožbo vložili kot skupina, bi sodne takse na posameznika znašale le 40 evrov. Vendar se s to rešitvijo vsi, vsaj tisti, ki so upravičeni do oprostitve sodnih taks, zagotovo ne bodo strinjali. Kakorkoli se bodo delavci odločili, bo del tožb od skupno 200 do 1. junija zagotovo že vložen. Kot je znano, bodo delavci tožili državo kot lastnico podjetja, saj delavcem ni zagotovila odpravnin in ni poplačala prispevkov za njihovo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ali bo za te poslovne odločitve kdo odgovarjal, je še vprašanje. Stečajni upravitelj Štefan Ro- la sicer pripravlja dokumentacijo za tožbo za odškodninsko odgovornost uprave in nadzornega sveta. Vendar bolj »za vsak slučaj« oziroma, kot je pojasnil sam, za morebitno tožbo. Na zadnjem zboru delavcev so se delavci soglasno odločili tudi, da gredo v petek, na obletnico stečaja podjetja, v Ljubljano javno protestirat. Vendar še včeraj ni bilo znano, koliko delavcev bo to tudi dejansko pripravljenih storiti. ROZMARI PETEK V Cetisu slab začetek leta V Cetisu so bili prvi trije meseci leta slabši od lanskih. Ustvarili so 5 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Največji upad so zabeležili pri prodaji varnostnih tiskovin na tržišča izven Slovenije. Lani so v tem obdobju v afriš- ke države prodali za 1,6 milijona evrov potnih listov, pri letošnjih projektih pa je zaradi pogajanj in priprave projektov prišlo do zamika. Zato se nadejajo, da bosta naslednja kvartala bistveno boljša od prvega, ko so zabeležili dober milijon evrov izgube. RP Učinkovito z energijo in opremo Na Celjskem sejmišču se danes, v torek, začenjajo štirje specializirani sejmi Energetika, Terotech - Vzdrževanje, Varjenje in rezanje ter sejem Eko. Organizatorji obljubljajo, da si bo mogoče ogledati zadnje dosežke industrije, ki bistveno pripomorejo k doseganju energetskih in okoljskih ciljev tako na nacionalni kot na ravni vsakega posameznika. Namesto klasične otvoritve bo danes otvoritvena okrogla miza o nacionalnem energetskem programu, ki se je bo udeležil pristojni minister Matej Lahovnik ter generalni direktor Direktorata za energijo Janez Kopač, vodil pa jo bo priznani strokovnjak prof. Peter Novak. Drugi in tretji sejemski dan bosta v znamenju okoljskega simpozija (Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. V sodelovanju s Fit medio in okoljskim ministrstvom ga pripravlja Mestna občina Celje. V četrtek bo zanimiva še konferenca Združenja slovenske fotovoltaične industrije, kjer bodo govorili o priložnostih in pasteh pri naložbah v sončne elektrarne. Zadnji sejemski dan bo še posebej namenjen splošni javnosti. V okviru energetske svetovalnice Bivaj trajnostvo -pridi po nasvet, bo med drugim mogoče izvedeti, kako in zakaj zamenjati dobavitelja električne energije, kako najceneje ogrevati stanovanje, skratka, namige, kako lahko sami poskrbimo za večjo energetsko varčnost našega doma. Zveza ekoloških gibanj pa pripravlja okroglo mizo o elektromagnetnih sevanjih ter težavah, ki jih ta povzročajo. Na sejmih se letos predstavlja 791 podjetij iz 29 držav. (RP) »Naša prihodnost ni naša usoda, ampak je še vedno naša izbira,« pravi Vida Ogorelec Wagner (levo). Virus človek napada Zemljo Bo Slovenija čez sto let res napol puščavsko območje? - Še vedno je čas za ukrepanje Zadnje čase neprestano poslušamo o podnebnih spremembah, toplogrednih plinih, o tem, da se ozračje segreva in da se nam obeta katastrofa, če ne bomo spremenili načina življenja. In če so vsa ta opozorila morda vsaj nekateri že začeli jemati resno, je v takšne črne scenarije, kot jih napovedujejo strokovnjaki, verjetno marsikdo podvomil ob letošnji dolgi, zasneženi in mrzli zimi ter mokri in hladnejši pomladi, kakršnih zadnja leta nismo bili vajeni. Sta letošnja sneg in dež ter razmeroma nizke temperature v Sloveniji morda vendarle dokaz, da z našo naravo ni nič narobe? Nikakor ne, so prepričani strokovnjaki. Kajti, kadar govorimo o podnebnih spremembah, mislimo na Zemljo kot celoto. Na podlagi ene »prave« zime pri nas torej še ne moremo posploševati, da je z našim planetom vse v redu. In že res, da je Zemlja doživela mnoga toplejša obdobja (nazadnje pred 55 milijoni leti), a se podnebje že zelo dolgo ni spreminjalo tako vihravo. Prav kombinacija hitrosti in silovitosti sprememb pa je največja grožnja vsem oblikam življenja na Zemlji, tudi človeštvu, pravi direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Vida Ogorelec Wagner. Je tolikšna zaskrbljenost za naš planet torej upravičena? Vsekakor. Spremembe so se včasih dogajale na precej dalj- ša obdobja in precej počasneje ter so bile bolj lokalnega značaja. Zdaj pa gre glede na geološko zgodovino našega planeta za zelo hitre spremembe. Koncentracija ogljikovega dioksida se je v zadnjih sto letih povečala že za tretjino. Sto let pa je v smislu geoloških sprememb zelo kratko obdobje. Veliko je skeptikov, ki govorijo o tem, da se planet zdaj pravzaprav ohlaja ali da človek na podnebne spremembe nima kakšnega večjega vpliva. Ampak resna znanost vendarle zelo jasno opozarja, da je človek tisti, ki je povzročil te spremembe, predvsem v zadnjih petdesetih letih. Lansko leto je bilo po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa drugo najtoplejše leto (gledano globalno) v zadnjih 150 letih, odkar obstajajo meritve. Morda smo pod vtisom hladne zime res malo pozabili na to tematiko, ampak problem še zdaleč ni rešen. Ključni izzivi so še vsi pred nami. O mogočih posledicah podnebnih sprememb ste pripravili tudi potujočo razstavo Slovenija 50+. Do nedelje je na ogled v Celju, v Mer-cator centru. Posledice, kot so prikazane na razstavi, so kar malo zastrašujoče. Kaj želite s to razstavo pravzaprav doseči? Z razstavo ljudi ne želimo prestrašiti. Poudarek je na tem, da naša prihodnost ni naša usoda, sploh ne takšna, kot je prikazana na razstavi, ampak da je še vedno naša izbira. Tako da je še vedno pravi trenutek za ukrepanje. Razstava je predvsem poziv k akciji. Prinaša pa tudi zelo ilustrativno sporočilo: kaj scenariji, ki jih strokovnjaki pripravljajo prav za slovensko ozemlje, napovedujejo v drugi polovici tega stoletja, če ne bomo spremenili svojih navad. S slikovnim gradivom želimo na tipičnih slovenskih vedutah, pa tudi na primeru družbenih pojavov, ponazoriti, kaj nas čaka, če ne bomo ukrepali. Kaj torej čaka naše vnuke in pravnuke, če se do okolja ne bomo začeli obnašati bolj odgovorno? Slovenija sodi med območja, ki jim podatki in model-ski izračuni v prihodnosti napovedujejo naraščanje temperature, ki bo hitrejše od svetovnega povprečja. Grozi nam dvig temperature zraka za več kot 6 stopinj Celzija. Posledice takšne otoplitve so nepredvidljive, toda njihove zametke lahko opazujemo že danes: ekstremni vremenski pojavi, suše, poplave ... Toplejše podnebje s seboj prinaša ne samo temperaturno razliko, ampak tudi zelo velike spremembe v padavinskih režimih. Po zmernem scenariju lahko v drugi polovici tega stoletja pričakujemo dvig morske gladine tudi do 2,5 metra. Najbolj črn scenarij napoveduje celo do pet metrov dviga morske gladine. Kraško območje, Lipica na primer, se bo prelevilo v napol puščavsko, zelo sušno območje, ki bo izpostavljeno gozdnim požarom. Reka Mura bo skoraj presahnila, podobno kaže tudi drugim vodotokom. Z naraščanjem temperature pa je povezana še vrsta drugih stvari. Smrekovi gozdovi bi po takšnem scenariju uspevali samo še nad 1.500 ali 1.800 metri nadmorske višine, ker bi bili nižje zaradi milejših zim in bolj sušnih poletij žrtev lubadarjev. Pogostejši bi bili vetrolomi in druge ekstremne vremenske razmere. Grozi nam tudi kronično pomanjkanje vode v poletnih mesecih, kar ima vpliv tako na pridelavo hrane kot sicer na življenje. Še huje bo prizadeta afriška celina. Kam se bodo zatekli vsi ti pribež-niki? Ocenjuje se, da bo to največji migracijski val v zgodovini človeštva in da je lahko številka teh okoljskih pri- bežnikov tudi do 150 milijonov. Med njimi naj bi jih precejšen del pribežal tudi v Evropo. Pojavljale se bodo številne nalezljive in druge bolezni . Kaj lahko vsak izmed nas stori, da se ta črni scenarij ne bo uresničil? Vsako gospodinjstvo ima na voljo štiri področja, kjer lahko ukrepa. Eno je promet. V Sloveniji izpusti iz prometa zelo hitro naraščajo. Od osamosvojitve so se podvojili. Če je le možno, uporabljajmo javni promet, manjše poti pa opravimo peš ali s kolesom. Pri nakupu avtomobila se odločimo za takšnega, ki deluje okolju prijazneje. Drugo področje so zgradbe. Gradimo takšne, ki porabijo manj energije za ogrevanje, hlajenje. Premislimo tudi, na kakšen način se ogrevamo. Pri nakupu električnih in elektronskih naprave glejmo, da so te čim bolj varčne. Četrto področje pa je v povezavi s podnebnimi spremembami morda malce spregledano, to je izbira hrane. Jejmo manj mesa ter več doma pridelane in sezonske hrane. Hočete reči, da uživanje mesa vpliva na podnebje? Lahko pojasnite? Živinoreja je izjemno velik proizvajalec toplogrednih plinov. Metan, ki pri živini nastaja pri prebavi, je 23-krat močnejši toplogredni plin kot ogljikov dioksid in zato že v manjših količinah zelo obremenjuje okolje. Pri čemer pri živinoreji ne gre samo za metan, ampak tudi za porabo energije, vode in s tem za obremenjevanje odpadnih voda. Meso samo po sebi je zelo potratna zadeva v primerjavi z rastlinsko hrano. Tako razkošne mesojede prehrane, kot smo je vajeni, v prihodnosti ne moremo sprejeti kot skladno z varovanjem našega podnebja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA »Žal vam ne morem svetovati, kdaj pojdite na dopust.« Nad usodo našega planeta je precej zaskrbljen tudi meteorolog Andrej Velkavrh: »Če človek začne razmišljati o podnebnih spremembah ter o vzrokih in posledicah zanje, postane kar slabe volje. Sama filozofija in organizacija življenja se mi zdita zgrešeni, ampak en človek težko kaj spremeni v globalnem smislu. Družba kot celota bi se morala začeti drugače obnašati. Osebno sem glede tega pesimist, ker se mi zdi, da finančni lobiji nimajo interesa, da bi se način življenja spremenil. Vse je namreč povezano: če bi nehali jesti meso, bi propadle farme, zaradi česar bi na cesti ostalo toliko in toliko ljudi . Ta krog je težko prekiniti.« Zadnja leta pogosto poslušamo o neurjih s koz- janskega, ptujskega in savinjskega konca. Kje je razlog, da je ravno ta del države tako pogosto na udaru? Odgovora na to vprašanje ne poznam, je pa res, da so pri določenih vremenskih vzorcih nevihte prav gotovo pogostejše v vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije. V Sloveniji se nevihte najpogosteje pojavljajo ob prehodih front. Takrat ni kakšnih razlik med vzhodom in zahodom ali severom in jugom države. Po fronti, ko v višinah ostane hladen zrak, pri tleh pa je še toplo, in če je v višinah severozahodni zračni tok, kar je pogosto po prehodih front nad Slovenijo, takrat je pa morda res, da se pogosto pojavljajo nevihte oziroma imajo smer po- pust. Te napovedi napovedujejo le odstopanja temperature in količino padavin od povprečja, nič pa, kakšne bodo padavine, kako pogoste bodo, kdaj bodo najbolj intenzivne. Lahko bo mokro poletje na račun pogostih padavin, lahko pa bo pol po- letja mokrega in pol suhega, pa bo na koncu zaradi količine padavin to še vedno »mokro«. S televizije vas ljudje poznajo kot enega bolj duhovitih napovedovalcev vremena. Poznate kakšno šalo o vremenu? Se srečata dva planeta. Prvi vpraša drugega: »O, zdravo. Kako si?« »Slabo,« odvrne ta. »Ja kaj pa je,« zanima prvega. »Eh, virus imam. Človeka sem staknil.« Pa ga prvi planet pomiri: »Nič ne skrbi. Saj ne traja dolgo.« BA, foto: GrupA tovanja tako, da pridejo pogosteje nad vzhodno in severovzhodno Slovenijo. To možnost bi dopuščal. Govori se, da naj bi bilo letošnje poletje mokro. Ljudi zdaj najbolj zanima, kdaj lahko pričakujejo lepo vreme oziroma kdaj naj gredo na dopust, da bodo imeli od njega največ. Lahko postre-žete z natančnejšimi podatki, kakšno poletje nas čaka? Žal ne. Obstajajo sicer sezonske trimesečne napovedi, ampak te niso zanesljive in ne napovedujejo vremena na takšen način, kot ga napovedujemo za nekaj dni vnaprej, ampak so te vremenske napovedi precej bolj splošne in niti slučajno vam ne morejo pomagati na primer pri odločitvi, kdaj naj bi šli na do- Meteorolog Andrej Velkavrh glede usode našega planeta ni ravno optimist. Šentjurčani bodo menjali zastareli statut Zatem ko je bila prva obravnava prenovljenega statuta predvidena za zadnjo sejo občinskega sveta, so se svetniki strinjali, da je treba ta pomemben akt občine dati v širšo obravnavo in za mnenje ter pripombe povprašati tudi širšo javnost. Tako lahko šentjurske krajevne skupnosti, politične stranke, društva, organizacije in ostali zainteresirani pisne pripombe na predlog statuta podajo še do 22. maja. Besedili veljavnega in predlaganega statuta sta dostopni na občinski spletni strani. Se- danji statut je bil sprejet že leta 1999, od takrat pa nekajkrat dopolnjen, ni pa še v celoti usklajen z zakonodajo. Nov statut predvideva nekaj novosti; med zanimivejšimi je na primer uveljavitev ma-terialnopravne odgovornosti funkcionarjev za namerno ali iz hude malomarnosti povzročeno škodo. Tudi varčevalni ukrepi ne bodo izostali; predlagano je zmanjšanje odborov z deset na pet, smiselno naj bi jih združili glede na delovna področja. Zakonodaja občini nalaga ustanovitev določenih organov, poleg že uveljavljenih sta v statutu predvidena še odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada ter svet za varstvo upo- rabnikov javnih dobrin. Nekaj novosti statut predvideva še glede krajevnih skupnosti; na primer prenos nepremičnega premoženja iz KS na občino, ki jih potem preda KS nazaj v upravljanje. Zmanjšalo bi se tudi maksimalno število članov svetov s 17 na 11. Tudi zato so svetniki, ki so si glede statuta že sami zastavljali številna vprašanja, predlagali, da se v razpravo vključijo tudi krajevne skupnosti in občani. Posledično občina do 22. maja sprejema tudi mnenja in predloge o datumu praznika občine, občinski himni, zastavi in grbu - tudi te namreč določa statut občine. PM Razstava o pestrosti VI I ■ ■ ■■ I življenja v mejicah V hotelu Dobrava v Zre-čah si je do konca maja mogoče ogledati fotografsko razstavo Kje so tiste meji-ce, k'so včasih bile. Pripravila jo je celjska enota zavoda za varstvo narave. Na ogled je enaindvajset fotografij, ki prikazujejo me- jice kot prebivališče živali in rastlin. Kot poudarjajo v zavodu za varstvo narave, so me-jice izjemen prostor biotske raznovrstnosti. V njih najdemo mnoge ogrožene ptice in druge ogrožene živalske in rastlinske vrste. Predstavljajo tudi pribežališče za živa- li. Če hočemo ohraniti ta izjemno pester in bogat življenjski prostor, moramo mejice prepoznati in sprejeti. S tem namenom fotografsko razstavo o pestrosti življenja v mejicah predstavljajo že četrtič, tokrat torej v Zrečah. MBP VELIKA NAGRADNA IGRA opr ni- a v, Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost V Ï in svoj hladilnik napolnite : ' > hreznlačna! brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob 12.15 : . na Radiu Celje *. Kako lahko sodelujete? :............. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.sî,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek:. Naslov:_ tus celje 95.1 95.9 1003 90.6 MHz Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ tus klub Podpis: Bolnišnične olimpijske igre V celjski bolnišnici so bile v sredo že 14. bolnišnične olimpijske igre. Bolnišnica jih pripravlja v sodelovanju s I. Osnovno šolo Celje, ki vodi bolnišnično šolo. Športne igre so prilagojene bolnim otrokom. Njihov glavni cilj je popestritev vsakdanjika v bolnišnici, hkrati pa na nevsiljiv na- O arbitraži čin opozorijo na pomembnost gibanja za zdrav razvoj otrok in mladine. To jim je tudi letos več kot uspelo, saj je bilo na pretek zabave in glasbe. Na bolnišnično olimpijado vsako leto povabijo zanimive goste. Letos se je malim bolnikom pridružil alpski smučar Aleš Gorza, ki to pomlad na povabilo Ljubljanskih mlekarn razveseljuje bolne otroke tudi v ostalih bolnišnicah. Pogovor z njim je vodil Peter Kavčič, znani komentator športnih dogodkov na Televiziji Slovenija. Skupaj sta tudi prižgala olimpijski ogenj in podelila otrokom medalje zvezd Alpske turneje. MBP Foto: GrupA Jutri, v sredo, 19. maja, ob 18.30 bo v kulturnem centru v Rogaški Slatini javna tribuna z naslovom Zakaj glasovati za arbitražni sporazum?. Gost tribune, ki jo pripravljajo Socialni demokrati, bo podpredsednik stranke, prometni minister dr. Patrick Vlačič. V Šoštanju zahtevajo ■ Vl| opravičilo V Občini Šoštanj so zgroženi nad pobudo velenjskega podžupana Mihaela Le-tonjeta, ki je na eni od velenjskih sej predlagal, da bi med Velenjem in Šoštanjem naredili posebno parno zaveso. Po njegovem mnenju je z Velenjskega jezera neprijeten pogled na Termoelektrarno Šoštanj z visokimi dimniki, iz katerih se vali dim. Na pobudo podžupana se je ostro odzval šoštanjski župan in poslanec Darko Menih, ki je zapisal, da je Občina Šoštanj v zadnjih nekaj desetletjih doživljala pravi zaton v razvoju, saj je zaradi energetske politike bil del mesta Šoštanja obsojen na potopitev. Zaradi tega so se počasi vse vitalne funkcije preselile v Velenje: sodišče, policijska postaja, upravna enota, specialistične ambulante, dežurna služba, matični urad... »V Šoštanju pa so zgradili čistilno napravo za celotno Šaleško dolino in to prav na robu mesta, ki ob slabem vremenu prinese smrad v sam center. Teš ogreva celotno Velenje, ne pa celotnega Šoštanja. Velik del oskrbe Velenja s pitno vodo poteka iz naše občine, in še bi lahko našteval. Kljub vsemu pa moram priznati, da z MO Velenje vzorno sodelujemo. Veže nas kar nekaj skupnih služb in skupnih projektov. Zato mi je popolnoma nerazumljivo, da lahko podžupan da tako izjavo in s tem omalovažuje našo občino in naše občane. Teš neposredno in posredno daje delo tisočim v dolini in prav gotovo ni objekt sramovanja za noben turizem,« odgovarja Menih in najmanj, kar pričakuje od podžupana Letonjeta je, da se javno opraviči občanom Šoštanja. US Ko prideta bolezen in smrt V Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah bo danes, v torek, ob 16. uri, predavanje prostovoljke društva Hospic Majde Bru- mec, dipl. med. sestre. Stanovalcem doma, njihovim svojcem, zaposlenim in vsem drugim, ki se srečujejo v svoji družini z neoz- dravljivo boleznijo in smrtjo, bo spregovorila o pomoči bolnikom in njegovim najbližjim. MBP IZ NAŠIH KRAJEV Poleg nove šole tudi kulturni dom Na Dobrni je bila v četrtek slavnostna otvoritev prenovljene osnovne šole, novozgrajenega kulturnega doma in knjižnice. Enega največjih projektov Občine Dobrna v zadnjih letih, ki je obenem precej obremenil proračun, so pripravljali pet let, ker je bilo potrebnih veliko dogovarjanj in usklajevanj, da so lah- ko pridobili finančni delež ministrstev. Skupna vrednost celotnega projekta je znašala nekaj več kot 4 milijone evrov. Poleg občine sta delež prispevala ministrstvo za šolstvo in šport (36 odstotkov), dobrih osem pa je dodalo ministrstvo za kulturo. Objekti so bili sicer v uporabi že pred formalno predajo namenu. Župan Mar- CUDV Dobrna se predstavlja Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna vsako leto prireja dan odprtih vrat. Letos se bodo širši javnosti predstavili v četrtek, 20. maja. V centru se usposablja 96 otrok, mladostnikov in odraslih z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Vsako pomlad pri- Vedeževanje 090 42 24 tin Brecl je ponosen na naložbo, ki bo bistveno vplivala na razvoj kraja in občine: »Zelo smo veseli, da smo lahko otvorili ta objekt. Pred tem smo imeli res dotrajano šolo, majhno knjižnico, ki je imela le 35 kvadratnih metrov, bili pa smo tudi brez kulturnega doma. Sedaj bodo lahko nemoteno delovala vsa naša društva, katerih člani so se pred tem zbirali tudi po domovih.« Prenovili so osnovno šolo, ki je bila zgrajena leta 1961, in na novo dogradili slabih 1200 kvadratnih me- trov, od tega je prizidek k osnovni šoli velik 500, kulturni dom 400 in knjižnica 252 kvadratnih metrov. »Vesel sem, da se je otvoritve udeležil minister Igor Luk-šič, čeprav za Slovenijo otvoritev šole ne pomeni veliko, za naš kraj pa je to po- membna pridobitev,« je dodal Brecl. Prenova šole je zajemala menjavo oken, strehe, fasade, napeljav in nakup nove opreme. V kleti pa so uredili popolnoma novo šolsko kuhinjo in jedilnico. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA pravijo dan odprtih vrat, letos na temo Z glavo v naravo. Javnosti se bodo predstavili med 9. in 12. uro, točno ob 11. uri pa bodo varovanci v telovadnici centra uprizorili predstavo Čarovnik iz Oza, za katero obljubljajo, bo navdušila vsakega obiskovalca. MK Otvoritve so se udeležili direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goropevšek, župan občine Dobrna Martin Brecl, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in ravnateljica šole Darinka Stagoj. Crem Caffe vas vabi na izlet po Krasu! Kako lahko iz kave naredimo pravo umetnost, ne glede na to ali smo pravi poznavalci kave ali le navadni ljubitelji? Bi črno, kratko, dolgo, le podaljšano, kapučino, makijato ... ali bi iz kave raje pripravili kakšno sladico, atomsko kavo ...? Da lahko pripravimo dobro kavo, nista dovolj samo pravilno pražena kava ter uravnovešena mešanica različnih vrst kakovostne kave. Kavo je potrebno tudi znati pripraviti. Vse o tem vam bodo povedali mojstri kave Crem Caffe, ki jih bomo obiskali na tokratnem izletu podjetja Tuš ter Novega tednika in Radia Celje, ki bo 11. 6. 2010. Poleg odlične kave si bomo ogledali kobilarno Lipica, ki letos praznuje 430. obletnico. Ustavili se bomo na eni izmed turističnih kmetij, kjer bomo pokušali domače dobrote, nato pot nadaljevali v Štanjel, ki mu renesančno baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela dajeta svojevrsten pečat. Prijavite se in uživajte z nami! Kupon pošljite na naslov: Novi tednik Prešernova ulica 19 3000 Celje Upoštevali bomo samo v celoti in čitljivo izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do 26.5.2010, do 10. ure. V žrebu lahko sodelujejo samo naročniki Novega tednika, ki so hkrati člani Tuš kluba. ' Vil ■ i Wit, .i1! KUPON Z Novim tednikom, s Tušem in Crem Caffejem na izlet! tus Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kraj: radmcelje ■ n 95.1 95.9 100 J 90.6 MHz 2 9 Št. Tuš klub kartice Naročniška številka Novega tednika Telefon: _Podpis: tus klub Solidarnost je njihova vrlina Slovesno praznovanje z muzikalom Čuk na palici ob 100-letnici OŠ Prebold Šola po stotih v ■ ■ ■ É živi in raste letih Za 328 učencev na Osnovni šoli Prebold je bil petek poseben dan, saj so praznovali 100-letnico obstoja šole. Jubilej praznujejo v čast prve osnovne šole v Preboldu, ki je bila namenjena izključno pouku. V teh letih je šola postala moderna. Poleg pouka se na njej odvija niz obšolskih dejavnosti. Ob tej priložnosti so pripravili filatelistično razstavo in izdali posebno znamko. Nekdanjo šolo so dozida- nekdaj. »Obhajamo napře- li, jo opremili z dvema modernima telovadnicama, računalniško učilnico in knjižnico. Šola zato živi nekoliko drugačno življenje kot dek, ki smo ga uspeli doseči v teh letih. Ob pouku, ki je najvišja vrednota, poteka niz obšolskih dejavnosti in izobraževanj učencev,« poudarja ravnatelj šole Oton Račečič. Ob tej priložnosti so pripravili večjo filatelistično razstavo in izdali posebno znamko ter pripravili natečaj mladih poetov Naj pesem pove, s katerim želijo ponovno oživiti poezijo med mladimi. V sklop bralne kulture sodi tudi projekt Šola bere, ko ob določeni uri berejo tako učenci kot učitelji. Po- Župan Franc Sušnik (levo) z nagrajenci Vranski nagrajenci Na Vranskem so praznik občine obležili z nekaj prireditvami in s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili najvišja priznanja občine. Grb občine za življenjsko delo so posthumno podelili Ivani Drolc iz Loči-ce pri Vranskem, za delo na pedagoškem področju pa je grb prejela Marija Zajc iz Brod. Plaketo občine so prejeli Ansambel Zupan, podjetje Ogrevanje Sedeljšak in Vlačič ni mogel podpisati Podpis sporazuma o gradnji novega meddržavnega mostu čez reko Sotlo v Imenem pri Podčetrtku, ki je bil napovedan za petek, 14. maja, so morali prestaviti. V Zagrebu bi ga morala podpisati slovenski prometni minister dr. Patrick Vlačič ter hrvaški minister Božidar Kalmeta. Kot so povedali v promet- sednika na Kitajskem. V obeh nem ministrstvu v Ljubljani, je med državama vse usklajeno, podpisovanje pa so morali prestaviti zaradi odsotnosti hrvaškega ministra, ki je v delegaciji hrvaškega pred- ministrstvih se glede novega datuma za formalni podpis sporazuma za gradnjo mostu v Imenem še usklajujejo. Dotrajani leseni most v Imenem, na katerem je bil sebnost je tudi mednarodni projekt, s pomočjo katerega so preboldski učenci pomagali otrokom v afriški državi Sierra Leone. So pa učenci v tem letu bogatejši še za eno izkušnjo. Zaradi prostorske stiske v vrtcu sta v šoli dve skupini vrtčevskih otrok, med njimi otroci stari leto dni. »Otroškega joka doslej nismo bili vajeni, zato je sobivanje najmlajših s starejšimi otroki posebnost,« še pravi Račečič. Gradnja prizidka vrtcu, kjer bodo novi oddelki, naj bi bila končana v letošnjem letu. Slovesnosti s kulturno-zabavnim programom se je v petek udeležil tudi šolski minister dr. Igor Lukšič. MATEJA JAZBEC Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah je v sredo v kulturnem domu priredilo srečanje sedanjih in nekdanjih krvodajalcev. Moto prireditve se je glasil Solidarnost je naša vrlina. Krvodajalci z okroglim številom darovanj so prijeli priznanja. Med njimi je bil Rudolf Strašek iz Kristan Vrha, ki je kri do svojega 58. leta daroval 145-krat in je na tem območju krvodajalec z največjih številom darovanj. Prvič je kri daroval v vojski iz roke v roko. Zaveda se, da je kri zlata tekočina, ki nekomu pomaga do zdravja. Če mu bo zdravje dopuščalo, bo kri daroval do 65. leta, kar je meja za darovanje. Strinja se, da naj sistem darovanja krvi ostane humanitarnega značaja in ne plačljiv, kot je v nekaterih drugih državah. Poziva vse, predvsem mlade, da se odločijo za darovanje krvi, hkrati pa se zahvaljuje transfuziološ-kemu oddelku za uspešno delo in prijaznost. Podelili so tudi zahvale vsem, ki so dopolnili 65 let in s tem končujejo krvodajalski staž. Srečanje je spremljal kratek kulturni program z nastopom vokalne skupine Freya iz Šmarja pri Jelšah in pevske skupine Rdečega križa Veseli črički s Svetega Štefana . PB Ulična četvorka v Celju V petek se bo na Prešernovi ulici v Celju ponovno plesalo, saj Plesni val organizira za vse maturante Ulično četvorko. Celjski maturanti bodo tako že devetič sodelovali na European quadrille dance festivalu pod okriljem Plesne zveze Slovenije in s podporo Mestne občine Celje. Lani je zaplesalo več kot 1800 celjskih maturantov, ki so se odeti v rumeno-modro barvo s sin-hronim plesom pridružili maturantom v več kot 50 mestih devetih evropskih držav. Organizatorji pričakujejo, da bodo tudi letos porušili Guinessov rekord, ko se bodo točno ob 12. uri maturanti začeli gibati v ritmih Straussove glasbe. MK Kulturno društvo Vransko. Priznanja so si letos prislužili Filip Križnik, Dejan Zorko, Marija Završnik, Marija Zagoričnik in Danica Se-deljšak. MJ, foto: TT meddržavni mejni prehod, je zaprt že več kot dve leti, promet pa je preusmerjen na bolj oddaljeni mejni prehod Sedlarjevo. Občani, ki jih čez mejo vežejo sorodstvene in druge vezi, si zato želijo čimprejšnjega ponovnega odprtja mejnega prehoda v Imenem, vendar je v preteklosti prihajalo do različnih zapletov. Med drugim je prišlo do zapleta s hrvaškim spomeniškim varstvom, od koder so opozarjali, da gre za zadnji leseni most na reki Sotli. BJ Katja Podrgajs iz Projekta skupaj za zdravje človeka in narave je predstavila naravne antibiotike (česen, čebula, cimet, klinčki, ingver ...) Poskusili smo namaz za krepitev imunosti, namaz s cimetom in medom, pili smo ingverjev čaj z limono in medom. (Foto: Zlatko Bobinac) Vojna ali mir z bakterijami V Planetu Tuš v Celju so v soboto v okviru Dežele zdravja predstavili naravno proizvodnjo koristnih in užitnih bakterij. Med drugim je Tajča Pavček iz podjetja Ekolife predstavila naravni repelent proti komarjem in klopom, ki ne vsebuje škodljivih kemikalij, temveč učinkuje z naravnimi eteričnimi olji. Predstavila je tudi amalgamske zalivke, ki so glavni vir obremenitve človeškega telesa z živim srebrom in lahko povzročijo vrsto avtoimunih bolezni. Pavčkova je priporočila, da si dajo ljudje odstraniti amalgamske zalivke, pri tem pa morajo pripraviti telo že v naprej, saj se pri odstranjevanju plomb izloča veliko živega srebra. Za razstrupljanje je priporočila jemanje večje količine bio zelenih sladkovodnih alg Chlorella in poslu- šalcem predstavila 3 stopnje razstupljanja. Sanja Lončar in Adriana Dolinar sta pripravili tudi predavanja na temo Vojna ali mir z bakterijami. Antibiotiki so nam uničili črevesno floro in nevarnosti, da zbolimo zaradi bakterij, odpornih na antibiotike, povečali do neslutenih razsežnosti. Močna čistila, s katerimi poskušamo dezinficirati svoje okolje, pa nas lahko naredijo še bolj bolne. V Planetu Tuš se zavedajo, da ni dovolj le prodajati izdelke, temveč da je potrebno poskrbeti tudi za zadovoljstvo in zdravje kupcev. Zato so letos v trgovini odprli zeleni kotiček (sadike, pribor za vrtnarjenje, gnojila, zdravi izdelki ...), v času Dežele zdravja imajo kupci 10-odstotni popust na določene izdelke, na voljo je brezplačen izvod revije Gaia . PROMOCIJSKO BESEDILO V parku so na voljo različne družabne igre, po katerih mladi radi posežejo ... (Foto: Sherpa) ... in za trenutke v dvoje ... (Foto: Sherpa) Mladi na igrišču, mladi v parku Včasih je bilo bolj kot dandanes popularno reči, da je maj mesec mladih. Vseeno pa maj ostaja čas številnih prireditev za mlade, z mladimi. Tako celjski Mestni park že peto leto zaporedoma gosti projekt Kreativno v parku, pred dnevi pa so z medpumov-skim turnirjem pri Centru Don Bosko na Hudinji obeležili desetletnico projektnega učenja za mlade PUM. Kreativno v parku priprav- peto leto. Spet so mladim v junija vsak petek med 11. ljajo pod okriljem Celjske- parku, ki tam pogosto pre- in 16. uro na voljo številne ga mladinskega centra že življajo prosti čas, do 18. aktivnosti in mladinski de- lavci. Ti jih spodbujajo k ustvarjalnosti, druženju ob športnih in družabnih igrah ter k pospravljanju ter skrbi za čisto okolje. Akcija se je »prijela« in mladi so se na njihovo prisotnost v parku navadili. 18. junija, na zadnji dan akcije, pa najbolj prizadevne čaka še podelitev nagrad. Velika nagrada za celjske pumovce pa je bila osvojitev skupnega pokala na nedavnem medpumovskem športnem turnirju, ki je bil pred Don Boskovim centrom. Tudi ta turnir ima že petletno tradicijo. Prišli so udeleženci programa PUM, neformalnega programa izobraževanja, ki nudi brezpo-slenim mladim med 15. in 26. letom pomoč in spodbudo pri učenju in iskanju zaposlitve, iz vse Slovenije. Pomerili so se v nogometu, odbojki in košarki ter ... si vzamejo čas za novo pričesko ... (Foto: Sherpa) krepili prijateljske vezi. Hkrati so obeležili 10-let-nico izvajanja programa PUM v Celju - izvaja ga Zavod Salezianum, vanj pa se vključujejo mladi iz Celja, Laškega, Žalca, Slovenskih Konjic, Šentjurja in Šmarja pri Jelšah. PM V košarki se je med pumovci iz različnih krajev Slovenije vnel pravi boj. (Foto: GrupA) Navijači so bili glasni. (Foto: GrupA) ... eni se raje zabavajo po svoje. (Foto: Sherpa) Št. 38 - 18. maj 2010 - 10 0TR05KI ČA50PI5 NOVI TEDNIK Eko dan in dan zemlje V soboto, 17. aprila, ko je po vsej Sloveniji bila velika čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, smo na naši šoli imeli ekodan. Dopoldne smo po posameznih oddelkih izvajali različne dejavnosti na temo ozaveščanja in varovanja narave. Učenci od 1. do 5. razreda so del ekodneva namenili opravljanju ekobralne značke. Glede na vsebino izbranih knjig so likovno ustvarjali, naredili plakate, rože iz plastične embalaže in metulje iz kartona. Poskrbeli so tudi za zdravo telo, saj so skupaj z učiteljicami odšli na sprehod. Učenci 6. in 7. razreda so v okviru ekobralne značke izbrali nekaj knjig, nato pa izdelovali likovne izdelke in plakate. Že cel teden so pridno zbirali članke na temo ekologije in jih nato predstavili svojim sošolcem. Osmošolci so del ekodneva namenili čiščenju okolice šole, del dneva pa so pridno pripravljali plakate na temo sadja in zelenjave. Niso pa naredili le plakatov, ampak so sadje in zelenjavo tudi skrbno pripravili ter med glavnim odmorom pripravili degustacijo. Ob koncu smo poskusili zelenjavne solate in zelenjavno pico, ki so jo pripravile naše kuharice. Učenci 9. razredov so si ogledali film Neprijetna re- snica, nato pa so se tudi oni lotili čiščenja šolske okolice. Na koncu ekodneva smo se vsi strinjali, da smo za našo naravo in svoje telo naredili marsikaj koristnega. V četrtek, 22. aprila, smo obeležili dan Zemlje. Ob tem dnevu se po vsem svetu odvijajo najrazličnejši projekti, dogodki in prireditve, s katerimi se opozarja na ranljivost in edinstvenost planeta, na katerem živimo. Na naši šoli smo ob tej priložnosti učenci 6. a, skupaj z ekopredstavni-ki posameznih razredov in ravnateljico šole, posadili drevo na šolskem dvorišču. LEA BRINOVŠEK, OŠ Petrovče Vrstniška mediacija na Gori Oljki V petek, 23. aprila, ko so se uradno že začele počitnice, se je skupina otrok iz OŠ Polzela podala na Goro Oljko. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za skupino prvih vrstniških mediatorjev, ki jih je čakalo še zaključno dejanje njihovega usposabljanja, in sicer dvodnevni mediacijski tabor. Usposabljanje vrstniških mediatorjev se je v OŠ Polzela začelo takoj po novem letu. Odziv otrok je bil velik, saj je imelo željo postati vrstniški mediator in pridobiti veščine, kako pomagati pri reševanju konfliktov, kar 15 otrok od 6. do 9. razreda. V treh mesecih so spoznali, kaj mediacija sploh je, se naučili številnih tehnik reševanja konfliktov in celotnega procesa mediacije, se spopadali s čustvi, predvsem pa se že lotili reševanja konkretnih vrstniških konfliktov. Mediacijski tabor na Gori Oljki je bil zadnje dejanje v okviru usposabljanja, kjer jih je čakal tudi praktični del izpita. Vsakdo se je preizkusil v vlogi mediatorja, njegovo delo pa smo posneli ter ga kasneje tudi natančno analizirali. Na koncu smo bili zadovoljni vsi, saj so učenci sebi in mentorici dokazali, da je njihovo znanje zares obsežno ter da se bodo s konflikti spopadali odločno in pogum- no. Pred njimi je zdaj še teoretični del izpita, za katerega sploh ne dvomim, da ga ne bi opravili. KARMEN ZUPANC, šolska mediatorka in mentorica vrstniških mediatorjev OŠ Polzela Evropa v šoli z nagrajenci Na državni zaključni prireditvi v Mariboru so včeraj podelili priznanja in nagrade osnovno- in srednješolcem, ki so ustvarjali na temo Poiščimo nove priložnosti v okviru Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010. V okviru projekta Evropa v šoli so posebne komisije nacionalnega odbora pregledale, kaj so mladi ustvarili na to temo in poslali na literarni, likovni, fotografski, video in internetni ter natečaj projektnih nalog. Med njimi so izbrali najboljše, s Celjskega sta med literati osvojili 3. mesto osnovnošolka druge triade Neža Založnik (OŠ Zreče) in srednješolka Katja Toman (ŠC Celje, SŠ za storitvene dejavnosti in logistiko); med likovniki druge triade 1. mesto Mihael Beričnik (OŠ Mihe Pintarja Toleda iz Velenja), 2. mesto Simon Skerbiš (OŠ Tepanje) ter tretje triade 1. mesto Katja Črnec (OŠ Šalek) in 2. mesto Urška Kvartić (OŠ Gorica, Velenje). Zmagovalka fotografskega natečaja med osnovnošolci tretje triade je Monika Oset (OŠ Hruševec iz Šentjurja), videonatečaja pa Leon Ratajc, Eva Ratajc, Monika Pavlič, Tinkara Srenčan, Katja Petrič, Tea Planko, Jan Hodnik, Jure Mazej (OŠ Lava iz Celja), 2. mesto pa je osvojila Valentina Gobec (II. OŠ Rogaška Slatina). IS Pika poka v Rogaški Slatini V četrtek je I. osnovna šola Rogaška Slatina v sodelovanju z zavodom za šolstvo, organizacijsko enoto Celje, organizirala 14. državno revijo ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro. Revije se je udeležilo 35 otroških folklornih skupin iz cele Slovenije. V dvorani kulturnega centra Rogaška Slatine se je pelo in plesalo ves dan. Otroci so skozi pesem in ples ponazarjali igre iz bogate zakladnice dedkov in babic. Njihov nastop je ocenjevala strokovna komisija, v kateri je bila tudi plesna učiteljica Marta Pelko, ki je idejna mati revije. Na reviji so z našega območja nastopile otroške folklorne skupine iz Celja, Ponikve, Lesič-nega, Dramelj, Vojnika, Rogatca, Šoštanja, Griž in seveda domači folklorni skupini I. osnovne šole Rogaška Slatina in podružnične šole Ko-strivnica. PB Folklorna skupina I. osnovne šole Rogaška Slatina je sodelovala na reviji Pika poka. Serdarušić uspešno dokončal Tisljevo delo Svojega bo začel poleti, ko bo ekipa precej spremenjena Rokometaši Celja Pivovarne Laško so si z zmago v Ormožu z 38:30 krog pred koncem prvenstva že zagotovili naslov državnih prvakov. Pokal za šampione v Celje potuje že sedemnajstič, v Zlatorog pa se vrača liga prvakov. Čeprav so domači ljubitelji rokometa v premajhni dvorani v Ormožu morda pričakovali presenečenje kroga in s tem še odprt boj za prvaka, so Celjani hitro nakazali, po kaj so prišli. Hitro odpravili dvome Po uvodnih izenačenih minutah so z izvrstno predstavo povsem zaustavili gostitelje in z delnim rezultatom 8:0 v 20. minuti po golu Pa-joviča povedli s 16:6. »Pivo-varji« so si najobčutnejšo razliko priigrali v 26. minuti pri rezultatu 19:8 in kasneje še pri 20:9. Ob polčasu je razlika znašala deset zadetkov, potem ko je bil strateg Celjanov Zvonimir Serdarušić lahko nedvomno zadovoljen z izjemno borbenostjo. Alem Toskić je že v prvem delu dosegel šest zadetkov. V uvodnih minutah 2. polčasa se je razigral domači vratar Žuran in v 38. minuti se je njegovo moštvo s kar dve- ma igralcema manj približalo na 8 golov zaostanka (16:24). To pa je le še poneslo Celjane, ki so v 49. minuti po golu Kokšarova povedli z najvišjo prednostjo na tekmi, 14 zadetkov (34:20). Do konca so tako Celjani mirno nadzorovali tekmo in se skupaj s Florijani zasluženo razveselili novega naslova v Sloveniji. Najboljša strelca sta bila s po 9 goli Alem Toskić in Edvard Kokšarov (petkrat uspešen iz sedemmetrovk). Na strani gostiteljev, ki niso imeli niti kančka možnosti za presenečenje, je bil s sedmimi najučinkovitejši Žuran. Zvonimir Serdarušić ni skrival veselja: »Mislim, da ni čas za komentiranje in iskanje kritik o tekmi z Ormožem, kajti naslov je pri nas. Fante je treba pohvaliti, potem ko so si ga zelo zaslužili. Že ob polčasu smo imeli veliko razliko, ko nismo mogli več izgubiti. V drugem polčasu smo igrali še deset minut in ko je bilo že vse jasno o zmagovalcu, je padla zbranost in začelo se je slavje. Ne bom kritiziral, temveč iskreno čestital. Ko sem prišel v Celje, je bilo moštvo na lestvici na prvem mestu. Cilji kluba so bili že pred mojim priho- Po ormoškem parketu je tekla penina. dom osvojitev državnega in pokalnega naslova, tako da nisem napravil nič novega, vklopil sem se le v to, kar je želel klub od mene in vesel sem, da je tako izpadlo. Ko sem prišel, sem dejal, da v Celju ne more biti cilj le prvenstvo, temveč da je treba moštvo počasi vrniti med najboljših deset ekip v Evropi.« Cilja izpolnjena Alem Toskić je z zadnjim metom zapravil, da bi bil stoodstoten, a vendarle na črti prikazal odlično igro: »Tako kot se je odvijala letošnja sezona, smo povsem zasluženo prvi, to smo pokazali tudi danes. Pokazali smo tudi, da ko nam je najtežje, odigramo tako kot v pretekli tekmi proti Kopru. Po >kiksu< v Trebnjem smo imeli danes popravni izpit. Vedeli smo, da z zmago vračamo pokal v Celje in to nam je uspelo. Čaka nas še tekma z Gorenjem in verjamem, da se lahko od zvestih navijačev poslovimo z veliko zmago.« Uroš Zor-man (3 goli), ki je bil dvakrat izključen, je zopet ze- lo dobro povezoval igro novih in starih državnih prvakov: »Vsi smo si naslova zelo želeli in tako je bil danes motiv še večji. Skozi celotno sezono smo bili na prvem mestu, ob koncu smo imeli nekaj težav, vendarle pa se je vse srečno izteklo. Presrečen sem! Sedaj je treba naslov dobro proslaviti, do tekme z Gorenjem, o kateri še ne razmišljamo, pa je še daleč.« Renato Vugri-nec (5 golov) se je razigral v drugem polčasu: »Presrečni smo, da je do tega prišlo. Mi smo že pred sezono z zelo dobrimi pripravami štartali z namenom osvoji- ti prvenstvo in pokal. Vsekakor je bilo vloženega veliko truda in odrekanj, kar je za nas >povratnike< zelo velik uspeh in potrdilo, da smo dobro delali in zasluženo osvojili domače prvenstvo. Je pa bilo to nujno, kajti želja je bila zopet igrati ligo prvakov. In najmočnejše tekmovanje sedaj zagotovo prihaja v Zlatorog. Sledi le še zadnja tekma z Gorenjem, s katerim imamo še neporavnane račune z zadnje tekme v Velenju. Mi smo svoje naredili in v tekmo bomo šli sproščeno, po zmago.« Aleš Pajovič je prav tako zadel petkrat: »Vsi smo zelo veseli. Na žalost nam tekma v Trebnjem ni dovolila, da bi bili že po tekmi s Koprom prvaki, ampak pomembno je, da je naslov pri nas. Lahko rečemo, da smo si ga zaslužili. V pokalu EHF nam ni uspelo priti tako daleč kot smo si želeli, zato pa sta izpolnjena cilj, slovenski pokal in naslov državnega prvaka, ki nas zelo razveseljujeta.« Celjani bodo v soboto v zadnjem krogu gostili Gorenje, ko se bodo kljub že odločenemu prvenstvu Velenj-čanom želeli oddolžiti za poraz v Rdeči dvorani. Tako ali drugače, veselo bo po tekmi, ko se bo pred dvorano skupaj z navijači proslavljal 17. naslov. Gorenje si je pred zadnjim krogom po zmagi nad Cimosom (37:33) že zagotovilo končno 2. mesto in s tem uvrstitev v pokal EHF. Koprčani bodo tekmovali v pokalu Challenge, poleg njih pa še Trimo ali Slovan. MITJA KNEZ Foto: SLAVKO KOLAR PANORAMA NOGOMET 1. SL, 36. krog: Domžale -CM Celje 2:2 (1:0); Perme (23), Hanžič (50-11 m); Gobec (75), Bezjak (79), Rudar - Gorica 2:3 (1:2); Cipot (27), Grbič (63); Mevlja (31), Bre-čević (41), Kršič (55), Olimpija - Drava 2:0 (0:0), Maribor - Interblock 1:0 (0:0), Nafta - Koper 1:2 (1:0). 2. SL, 27. krog: Šentjur -Bela krajina 1:2 (0:0); Dirn-bek (84), Šenčur - Dravinja 0:3 (0:1); Agič (6), Alenc (47), Pantovič (82). Vrstni red: Primorje 55, Triglav 47, Aluminij 46, Dravinja, Bela krajina 39, Mura 37, Šenčur 32, Krško 28, Livar 27, Šentjur 22. 3. SL - vzhod, 23. krog: Simer Šampion - Stojnci 0:2 (0:0), Šmartno - Odranci 7:0 (2:0); Cizej (27), Mujanovič (31, 84-11 m, 93), Jelen(52, 54, 55), Zreče - Kovinar Štore 1:3 (0:1); Kotnik (48); Drobne (38, 80), Perpar (66), Pesnica - Mons Claudius 6:2 (2:0); Hodžič (54), Polajžer (76). Vrstni red: Simer Šampion 50, Šmartno 46, Čar-da, Dravograd 42, Stojnci 37, Odranci 34, Malečnik 33, Veržej 32, Zreče 31, Kovinar 29, Tromejnik 26, Pesnica 23, Paloma 21, Mons Claudius 8. Štajerska liga, 23. krog: Poljčane - Vransko 3:1 (2:1); Ribič (20), Krivec (48), Rogaška - Peca 1:3 (1:3); Tadi-na (30-11 m), Bistrica - Šoštanj 0:2 (0:0); Obu (72), Smajlovič (90), Koroške gradnje - Šmarje 1:1 (1:0); Dža-ferovič (76). Vrstni red: Bistrica 49, Ormož 47, Peca, Podvinci 39, Šmarje 36, Rogaška 35, Šoštanj, Gerečja vas 34, Koroške gradnje, Poljča-ne 31, Partizan 18, Bukovci 16, Vransko 8. MALI NOGOMET 1. SL, za popolnitev, 6. krog: Nazarje - Sevnica 9:4 (4:2); Hren (9), Metulj (14, 15, 20, 23), Oblak (25, 37), Funtek (36), Šemenc (39). Vrstni red: Ptuj 15, Tomi Press Bronx 10, Sevnica 7, Nazarje 3. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 9. krog: Ormož - Celje Pivovarna Laško 30:38 (11:21); Žuran 7, Korpar, Sok 4; Toskić, Kok-šarov 9, Vugrinec, Pajovič 5, Gajič, Zorman 3, Marguč 2, Kojić, Dačević 1, Gorenje -Cimos 37:33 (17:13); Natek 8, Bezjak, Čupić 7, Žvižej 6, Rnić 5, Šimič 1; Brumen 9, Dobelšek 7. Končni vrstni red: Celje 50-8, Gorenje 47-11, Cimos 43-15, Trimo 27-31, Slovan 26-32, Ormož 21-37. 1. SL (ž), za prvaka, 10. krog: Zagorje - Celeia Žalec 33:26 (12:12). Vrstni red: Krim Mercator 61, Olimpija 57, Zagorje 49, Celeia Žalec 38, Ptuj, Krka 26. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 14. krog: Zlatorog - Šentjur 75:85; Strnad 25, Bubnič 18, Di-mec 8, Pelko 7, Rizvič 6, Atanackovič 5, Čmer 3, Go-ljovič 2, Nikolič Smrdelj 1; Čebular 27, Alispahič 15, Ručigaj 13, Ferme, Simo-vić 9, Lapornik 6, Sebič, Jovanovič 3. Vrstni red: Union Olimpija 26, Krka, Helios 25, Šentjur 21, Par-klji 19, Zasavje 18, Zlatorog, Geoplin Slovan 17. 1. SL (ž), 4. tekma finala končnice: Kranjska Gora - Merkur Celje 60:71; Pantsiukh 16, Komplet 11; Barič 17, Šarenac 15, Ver-bole 10, Grgin Fonseca 9, Turčinovič 8, Tavič 7, Ja-godič 5; 5. tekma: Merkur Celje - Kranjska Gora 61:63; Šarenac 22, Grgin Fonseca 16, Barič 12, Tur-činovič 6, Verbole, Jagodič 2, Tavič 1; Komplet 15, Jur-še 11. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Sreda, 19. 5. KOŠARKA 1. SL, 1. tekma polfinala končnice, Ljubljana: Union Olimpija - Šentjur (20). Celjani le za gol oddaljeni od cilja Le za las je manjkalo, pa bi si priigrali evropski nastop z negativno razliko v zadetkih Dvajseto državno prvenstvo se bo začelo 17. julija. V zadnjem, 36. krogu 1. slovenske nogometne lige se CM Celju in Rudarju ni izšlo po željah. V kvalifikacijah za ligo prvakov bo igral Koper, v kvalifikacijah za ligo Europa pa pokalni zmagovalec Maribor (2. v DP) ter Gorica in Olimpija. Iz 1. lige je izpadla Drava, vanjo se vrača Primorje, v kvalifikacijah se bosta spopadla Interblock in kranjski Triglav. Drugo ligo zapušča Šentjur, Dravinja jo je zaključila na 4. mestu. Vanjo naj bi se uvrstil celjski tretjeligaš Simer Šampion, ki pa si je otežil delo z domačim porazom. Prepozno so se prebudili Celjani so po slabi igri v Domžalah zaostajali z 2:0. Pu-rišič je prvi storil napako, sledil je predložek pred celjska vrata, kjer je »nesojeni grof« Janez Perme odlično z glavo zadel žogo, ki je v loku poletela proti vratnici, nemočni vratar Amel Mujčinovič pa jo je lahko pospremil le s pogledom. Dvakrat so nato Dom-žalčani izbijali žogo pred svojo golovo črto, drugič bojda celo za njo, ko je sprožil Dus-para. V protinapadu pa je Lo-vrečič trčil v Teinoviča, sodnik Vinčič iz Maribora pa je dosodil enajstmetrovko, ki jo je izkoristil Rok Hanžič. Celjani so potrebovali zmago in šele po občutnem zaostanku so zaigrali tako, kot se je od njih pričakovalo. V 76. minuti je prosti strel Sebastjana Gobca s 30 metrov našel pot mimo celotne obrambe, v 80. pa je Milan Andželkovič najprej zadel vratnico, odbito žogo pa je v mrežo pospravil Roman Bezjak. Kar naenkrat se je vse odprlo, domžalske obrambe ni bilo več. Najprej se je sam v kazenskem prostoru po odlični podaji Andželkoviča zna- Premalokrat so se celjski nogometaši v tej sezoni veselili po zadetkih. Dosegli so jih 53, prejeli pa tri več. šel Slaviša Dvorančič, vendar zadel domačega vratarja, v 91. minuti pa so na predlo-žek sami čakali trije igralci v belih dresih, dva je žoga preletela, Dejan Urbanč je zato podrsal, toda sprožil preko vrat. Če bodo Domžalčani dobili premije od Olimpije, ni naša stvar, vsekakor pa so si jih zaslužili. Celjani so osvojili 5. mesto. Trener CM Celja Milan Đuričić bržkone ostaja na celjski klopi, priprave se bodo začele 8. junija: »Z vodilnimi možmi se moramo usesti in premleti nekaj zadev. V Domžalah smo storili vse, da bi zmagali. Nažalost nam ni uspelo. Prišli bodo še boljši časi. Dosežek je soliden, ekipa je bila vendarle sestavljena na novo. V nedeljo so fantje, ko je šlo vse >k vragu<, zaigrali kot znajo. Zmanjkalo nam je malo športno sreče. Sezona je bila solidna, celo uspešna. Morda bi bil nastop v Evropi za sedanjo ekipo še prehitro. Bilo bi lepo, toda nismo še ustrezno pripravljeni.« Strateg Domžal Darko Birju-kov je priznal: »Ko je po pet igralcev Celja ostajalo v ko- nici napada, smo bili precej nemočni, toda končni izid je pravičen.« Med najboljšimi igralci CM Celja je bil Sebastjan Gobec: »Očitno je bilo, da smo zelo slabo začeli tekmo. Pri 2:0 smo zaigrali veliko bolje in izenačili. Nato so sledile priložnosti, ki jih ne bi smeli zapraviti, če želimo igrati v evropskem pokalu. Zelo sem razočaran zaradi dveh stvari. Zaslužili smo si evropski nastop, naši navijači so bili fenomenalni. Upam, da bo v naslednji sezoni bolje.« Celjani so obkrožili sodnika, ko je pokazal na belo točko. »Šlo je za kontakt, ki pa ga je domači igralec iskal, ko je žoga ostala pod njim. Sodniki ostajajo eden izmed največjih problemov našega nogometa, toda za nič ne odgovarjajo. Tokrat se na njih ne smemo izgovarjati, kajti ob >smrtnih< priložnostih nismo zadeli,« je razmišljal Gobec in na vprašanje, če je spodnji rob zgornjega dela lestvice realnost, odgovoril: »Mnogi so nam pripisovali boj za obstanek, mi pa smo dokazali, da smo dobra eki- polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 173 € polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 241 € pa. Osebno pa kot športnik vseeno nisem zadovoljen. Marsikaj nam je preprečilo osvojitev četrtega ali celo tretjega mesta.« S tretjim trenerjem najslabši Nogometaši Rudarja so se od domačih gledalcev poslovili s 17. porazom. Gorica je z zmago s 3:2 potrdila vstop v kvalifikacije za ligo Europa, za katero so imeli Velenjčani še teoretične možnosti, a so si sami zaprli vrata. Po dolgočasni predstavi v uvodu so v 27. minuti povedli gostitelji, ko je po izvrstnem predložku Grbiča žogo za hrbet vratarja Simčiča uspelo poslati Fabijanu Cipotu. Gori-čani so na vodstvo Rudarja uspeli takoj odgovoriti. Po podaji iz kota je vratar Jahič slabo posredoval in žogo izbil le do Mihe Mevlje, ki jo je poslal v mrežo. Gostje so tik pred koncem prvega polčasa prišli do vodstva, po podaji Mevlje je zadel Ivan Brečevič. V drugem delu so gostje uspeli še v tretje zadeti in praktično že odločiti zmagovalca. Evrogol je s prostega strela dosegel Ad-mir Kršič, zopet bi lahko bolje posredoval domači vratar. V 62. minuti je drugi rumeni karton pri Gorici prejel Aris Zafirovič. V naslednjem napadu pa so se drugega zadetka veselili Velenjčani. Z evro-golom je Kršiču s prostega strela odgovoril Denis Grbič in pred zaključkom tekme še vlil nekaj upanja po preobratu. V 72. minuti je najlepšo priložnost za izenačenje zapravil Mujakovič, ko je bil na mestu Simčič, a je pred tem z roko igral Nikolič, vendar glavni delilec pravice Damir Skomina, ki je delo opravil zelo dobro, spornega trenutka ni opazil. Je pa v 77. minuti podelil še drugi rdeči karton za goste, ko je po prekršku nad Stojničem drugega rumenega prejel Galešič. Le minuto za- CM Celje: (3-3-3-1): Muj-činovič - Andželkovič, Bjel-kanović, Bakarič - Gobec, Urbanč, Brezič - Rep, Dus-para, Purišič - Bezjak. Igrali so še Lovrečič, Močič, Dvorančič. tem je pordečel še Fabijan Ci-pot, ki je kot zadnji igralec zaustavil Rakuščka. Zadnji del tekme je pripadel Rudarju, vendar brez pravih priložnosti za izenačenje. Denis Grbič je bil razočaran po porazu, a vesel da je konec naporne sezone: »Glede na to, da smo imeli priložnosti za evropski pokal, se nam ni izšlo, čeprav so nam tudi nekateri drugi rezultati šli na roko. Moramo se zadovoljiti s sedmim mestom, odločilna pa je bila slaba točkovna serija v sredini sezone. Pred začetkom smo si želeli, da bi končali nekaj mest višje.« Bojan Prašni-kar je na klopi Rudarja zasedel 7. mesto (49 točk), ki je nižje od ciljev pred sezono (zgornji del lestvice): »Ekipa je sposobna odigrati veliko boljše in marsikaj bi se lahko še zgodilo, če pogledamo druge rezultate. Igralci so z mislimi nekje drugje in posledica je, da prihaja do osnovnošolskih napak. Prišli smo v situacijo, ko smo imeli dva igralca več, potem pa je zopet sledila osnovnošolska napaka. Vidi se, da smo v napadu preveč >ste-rilni<. Če razmišljamo o celotni sezoni, je bil uvod zelo dober, zatem kriza v sredini prvenstva, na koncu pa smo ulovili mirnost in s tem ostali v ligi.« Po odstavitvi Marijana Pušnika je bilo moštvo na 4. mestu, ob odvzemu skalpa tedaj še aktualnim državnim prvakom v Ljudskem vrtu na čelu s Francijem Oblakom si je delilo tretje. »Za kar sem se obvezal, sem končal. Nisem najboljše volje, kajti pričakoval sem bistveno več od ekipe. V naslednjih dneh bo veliko bolj jasno, kako naprej. V vsakem primeru sem pripravljen na sodelovanje za delo, ki mora imeti ambicije in perspektivo,« je še pripomnil Prašnikar. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Rudar (4-3-2-1): Jahič -Jelečevič, Cipot, Stojnič, Tomčak - Metelka, Tolimir, Tomažič Šeruga - Krona-veter, Grbič - Torbić. Igrali so še Selimi, Mujakovič, Mahmutovič. LESTVICA1.SNL 1.LUKA KOPER 2. MARIBOR 3. HIT GORICA 4.0LIMPUAI-2) 5. CM CELJE 6. NAFTA 7. RUDAR 8. DOMŽALE 9. INTERBLOCK 10. LABOD DRAVA 36 21 10 5 36 18 8 10 36 16 36 16 36 14 36 14 36 15 36 12 36 9 36 7 7 13 7 13 9 13 7 15 4 17 9 15 6 21 9 20 59:35 73 58:44 62 74:60 55 51:33 53 53:56 51 51:53 49 46:52 49 51:59 45 35:64 33 34:56 30 K Olin brez b zastav Zadnji krog drugega dela košarkarskega prvenstva je v sosedskem obračunu v Laškem pripadel Šentjurju, ki je tako le potrdil nastop v polfinalu končnice. V Treh lilijah je bil Šentjur povsem neobremenjen, potem ko si je že zagotovil mesto v končnici prvenstva. Domačini so v prvi četrtini celo vodili s 24:16, a so se gostje v nadaljevanju razigrali in tekmo suvereno pripeljali do konca, ko so slavili s 85:75. Blaž Ručigaj je dosegel dvojni dvojček, zbral je 13 točk in 11 skokov: »Našo pravljico smo uspešno pripeljali do zgodovinskega uspeha. V Laškem smo odigrali še eno dobro tekmo, kjer se je videlo, da smo res dobra ekipa, ki je dala letos vse od sebe. Priložnost smo ponovno zgrabili z obema rokama in prišli še do ene zmage.« Zaradi lažje poškodbe ni zaigral eden najboljših šentjurskih posameznikov Marcus Crenshaw, saj trener Damjan Novakovič pred končnico ni želel tvegati. »Kot se je letos že večkrat pokazalo, smo res prava ekipa in četudi manjka kateri od ključnih členov, znamo to vrzel zapolniti. Trenutno je naša ekipa pač takšna, kar je težko doseči v kolektivnih športih. Vsak igralec ve, kakšna je njegova naloga in jo zna prenesti na igrišče ter med soigralce. Tudi takrat, ko komu ne gre, ga vsi spodbujamo in mislim, da je sedaj fantastično igrati v naši ekipi, ker se vsi čutimo kot pomemben člen. Zato se je tudi v Laškem pokazalo, da lahko igramo brez dobrih posameznikov in tu se tudi odraža moč dobrega kolektiva,« trdi Ručigaj. Laščani so se upirali vse do polovice druge četrtine, ko so vodili tudi že za 11 točk, a so imeli nato strelski mrk. Po glavnem odmoru je na klopi Zlatoroga obsedel veteran Mi-ljan Goljović, ki mu tokrat ni šlo najbolje. Zlatorog je prvenstvo zaključil na 8. mestu, zadnjem v ligi za prvaka, letos pa je vknjižil 20 porazov in okusil slast 14 zmag. Šentjur je s prebojem med najboljše štiri ekipe dosegel zgodovinski uspeh, o katerem na začetku sezone niti ni razmišljal. Prva tekma polfinala bo jutri v dvorani Tivoli, ko bo Nova-kovičevim fantom ponovno nasproti stala Olimpija. Boj za licenco Vodstvo CM Celja je komisiji NZS za li-cenciranje poslalo dodatna pojasnila k oddani dokumentaciji za licenciranje: »V klubu sicer še vedno menimo, da smo v prvotni dokumentaciji natančno pojasnili vsa dejstva o poslovanju kluba in da je bila odločitev komisije o nepodelitvi licence neupravičena, a zaradi odgovornosti do igralcev, navijačev in vseh ostalih, ki vlagajo napore za delovanje kluba, ne moremo dopustiti, da bi nepridobitev licence ogrozila obstoj kluba z 90-letno tradicijo. Na komisijo za li-cenciranje smo tako po pošti poslali dodatne informacije o poslovanju kluba v obdobju od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2011. Priložili smo tudi dokazila o poravnavi obveznosti do igralca Marlona Rogeria Schwantesa, kjer je do zamude izpolnjevanja pogodbenih obveznosti prišlo zaradi izjemno dolgih postopkov pred komisijo za status in registracijo igralcev. Prav tako smo komisiji ponovno razložili, da do igralca Antonia Pranjiča klub ne izkazuje nobenih obveznosti več. V NK CM Celje upamo, da bo omenjeni formalni postopek prepričal licenčno komisijo NZS. Želimo si tudi, da bi bili v prihodnje o tako pomembnih odločitvah, kot je licenca za igranje v 1. SNL in UEFA, ustrezno obveščeni vpleteni akterji in tudi pozvani, da zadeve ustrezno pojasnimo in dopolnimo. To je v primerih, ko postopki niso pravno-formalno zaključeni, običajna družbena in poslovna praksa.« iplji >ele re »Upam, da bomo nudili dostojen odpor. V Ljubljano gotovo ne bomo šli z belo zastavo, niti ne vem, zakaj bi. Kljub temu, da gre za velik klub, vseeno ni več toliko dominanten, da bi se moral majhen klub kot je Šentjur že vnaprej predati. Seveda pa upam na korektno sojenje. Spremljalo nas bo tudi veliko navijačev, zato mislim, da se nam obeta sicer težka, ampak zanimiva tekma,« je zaključil Ručigaj, ki se veseli tudi že druge tekme z Olimpijo, ki bo na sporedu v soboto. Takrat pričakuje pravi spektakel, ker imajo na domačem parketu še večje možnosti, nenazadnje je letos v Hruševcu Olimpija že padla. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Blaž Ručigaj je proti Zlatorogu dosegel dvojni dvojček, drugega v letošnji sezoni. Ostale pri sedmih naslovih Naslova državnih prvakinj celjske košarkarice niso obranile. Ostajajo pri sedmih lovorikah, potem ko so v četrtek z zmago v Kranjski Gori izsilile peto tekmo. Le dva dni kasneje so v izjemno dramatičnem zaključku finalne serije (prvič doslej je odločal peti obračun) v svoji dvorani podlegle poškodbam in blagemu sodniškemu kriteriju, zato so slavile Gorenj- ke, pri katerih je v zadnji četrtini zablestela celjska veteranka, 39-letna Simona Jur-še. Zadela je tri trojke in dodala še met za dve točki. Bila je presrečna: »Odločila je naša bolj zbrana igra v tretji in še zlasti v zadnji četrtini!« Domači trener Damir Grgič je poskušal s consko obrambo presenetiti gostje, način sojenja pa ga ni vznemirjal: »To se dogaja skozi celotno sezo- Nika Barič med enim izmed uspešnih prodorov pod koš Gorenjk. no, pa tudi v prejšnji se je, ne vem pa, zakaj. Toda v tem segmentu ne iščem razloga za razplet, temveč v širini kadra nasprotne ekipe. Svojim igralkam moram čestitati, zame so he-rojinje, ker so vse skupaj sploh vzdržale. Ostali smo brez Ines Kerin zaradi poškodbe kolena, nato iz istega razloga še brez Kristine Verbole. Bariče-va in Tavićeva imata počeni kosti v prstih na rokah. Ran-kica Šarenac komaj hodi, Ve-drana Grgin je utrujena. Osvojili smo naslova državnih prvakinj pri kadetinjah in mladinkah, tretje mesto v Jadranski ligi, prvo mesto v slovenskem pokalu. Tega od nas ni nihče pričakoval.« Najboljša košarkarica Merkurja, 17-let-na Nika Barič, je bila izjemno potrta in je med ihtenjem s tresočim glasom komaj govorila: »Verjela sem v našo zmago do zadnje sekunde. V celotni sezoni smo bile boljše. Taktiko smo zasnovale na tem, da tekmice ne bodo uspele zadevati z velike razdalje. Zgodilo se je prav nasprotno. Ne vem pa, kaj imajo sodniki proti nam. Bilo je ogromno povsem očitnih prekrškov korakov. Tri igralke, vsaj po mojem mnenju, sploh ne znajo opraviti prehoda v vodenje žoge. Naj si vsi sodniki, ki so bili na parketu v finalni seriji, še enkrat ogledajo tekme.« V celjskem klubu bodo spet malce prevetrili ekipo in še bolj uveljavljali mlade igralke. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Izvrsten met Ratejeve Martina Ratej, edina slovenska predstavnica na atletski diamantni ligi v Dohi, je v metu kopja osvojila 3. mesto in s 67,16 m izboljšala svoj slovenski rekord, ki ga je dosegla v francoskem Arlesu 21. marca, ko je zmagala s 65,96 metra. »Vesela sem, da sem tako dolg met dosegla na tako pomembni tekmi. Nisem ga pričakovala. Pihal je precej močan veter in ni bilo enostavno metati. Če bo šlo tako naprej, bi lahko letos sicer vrgla še več, vendar je moj glavni cilj sezone, da se ustalim na daljavah, ki sem jo dosegla v Dohi,« je bila zadovoljna Ratejeva, ki bi s trenerjem Andrejem Hanjškom takoj podpisala enako uvrstitev na letošnjem EP. (DŠ) MAJSKI 2010 KOLESARSKO DRUŽENJE nedelja, 23. maj, ob 70. uri V) ■u' ■ j- i ■i, @ Dolžine tras: Celje - Celje: 23 km Šentjur - Celje: 14 km Vojnik - Celje: 16 km Žalec - Celje: 26 km SI. Konjice - Celje: 34 km Štore - Celje: 27 km Cilj vseh tras: pred CityCentrom v Celju Nagrajeni bodo: najmlajši kolesar najstarejši kolesar najštevilčnejša družina C(Í37. www.majskikrog.si Vse najboljše pJ» JL 'Site«« dP DiKPmsT k . . ru»™,.h«, 9 banka cal|B Í- premena 13. JURIS NA GRMADO ■REKORD PROGE 100€ ■ MEDALJE PRVI TRIJE V KATEGORIJI -ŽREBANJE PRAKTIČNIH NAGRAD ■ HRANA IN PIJAČA V STARTNINI ■ OPRAVLJALI BOMO BREZPLAČNE MERITVE ( mišične in kostne mase, delovanje metabolizma, delež hidracije v telesu, delež telesnih maščob, pH telesa, krvni tlak) ZAKLJUČEK NA CELJSKI KOČI INFO: 041/288-707, STARTNINA 10€ u O Q < oc > O > o o ■O Ol 14 KULTURA NOVI TEDNIK Zvočni Vstop prost Eva-Nina Kozmus na vrhu Evrope Ne mecenstvo partnerstvo Komaj 16-letna flavtistka Eva-Nina Kozmus iz Žalca je velika zmagovalka evropskega tekmovanja mladih glasbenikov, ki ga vsako leto priredi Evropska zveza televizijskih in radijskih postaj. V večdnevnem tekmovanju na Dunaju se je prebila skozi polfinalno sito, v petkovem velikem finalu pa je v konkurenci še sedmih finalistov na tem vse pomembnejšem evropskem tekmovanju za glasbenike med 13. in 19. letom starosti prepričljivo zmagala. Na dunajskem Rathausplatzu je pred nekaj tisočglavo množico odigrala del koncerta za flavto Jacquesa Iberta. Eva-Nina Kozmus je dijakinja ljubljanskega konser-vatorija za glasbo in balet in I. gimnazije v Celju. Njena mentorica je Milena Li-povšek. Je dobitnica mnogih prvih nagrad na različnih tekmovanjih, življenje pa je posvetila igranju flavte, v katero se je zaljubila kot majhno dekle zato, ker se je tako lepo svetila. Je izjemno delavna, celjsko gimnazijo opravlja z izpiti, na konservatoriju v Ljubljani pa dela kar dva letnika hkrati, da bi čim prej maturira- la in lahko odšla na študij svojega inštrumenta na domačo, še verjetneje pa na kakšno tujo glasbeno akademijo. BS, foto: GrupA V Celju se jutri, v sredo, začenja že 11. festival Vstop prost, projekt Društva likovnih umetnikov Celje, to pot v soorganizaciji s Centrom sodobnih umetnosti Celje. Vstop prost je urbana manifestacija umetniških dogodkov, performansov, akcij in instalacij v mestu, ki vsako leto na drugo temo privablja vse več sodobnih umetnikov. Ti ustvarjajo na ulicah in tako prav te postajajo nekak »galerijski pro- V fotografskem ateljeju Josipa Pelikana v Celju so predstavili dolgoletno in uspešno sodelovanje med Muzejem novejše zgodovine in Banko Celje, ob tem pa na vratih ateljeja postavili stekleno ploščo, ki to partnerstvo potrjuje. Partnerja sodelujeta že 15 let, najuspešnejša projekta sta vzpostavitev otroškega muzeja Hermanov brlog, ki letos praznuje že svojo 15. obletnico, in obnovitev ateljeja Josipa Pelikana, ki je še vedno edini ohranjen stekleni fotografski atelje v tem delu Evrope. V Hermano- stor«. Osnovni koncept je delo umetnikov v mestu in z mestom. Osrednja tema letošnjega festivala je zvok. Umetniki iz Slovenije, Italije, Severne Irske, Slovaške in Hrvaške bodo leto z mestom in meščani komunicirali prav preko zvoka. V času letošnjega festivala bodo v Mestnem kinu Metropol tudi projekcije dokumentarca lanskoletnega jubilejnega 10. festivala Vstop prost, ki je tematiziral nestrpnost. Obiskovalce festivala pa vem brlogu, ki je doslej naštel že pol milijona obiskovalcev, se je v tem času zvrstilo 10 razstav, njihova stalnica pa je bančni kotiček, ki je prvi stik otrok z banko. V muzeju Josipa Pelikana pa banka ni omogočila le obnove steklenega ateljeja, sodeluje tudi v projektih izdajanja Pelikanovih monografij. Prav zdaj nastaja že tretja. Mecenstvo Banke Celje je eden redkih primerov vzornega in vsebinsko usmerjenega sodelovanja finančne in kulturne inštitucije. Toda, predsednik uprave ban- bo umetnostni zgodovinar Matija Plevnik popeljal po lokacijah preteklih prizorišč projekta. Vstop prost, ki z letošnjim letom vstopa v drugo dekado, ostaja vitalen in drugačen od dosedanjih - letos kot »umetniški maraton«. Trajal bo vse do nedelje, začetek vseh dogodkov pa bo letos na zvezdi v središču mesta, od koder bo vsak od sodelujočih umetnikov zainteresirano občinstvo popeljal na kraj svojega dogodka. ke mag. Dušan Drofenik pravi, da odnos banke in muzeja presega mecenstvo kot takšno. »Gre za partnerski odnos, v katerem oba partnerja najdeta svoj interes. Mi smo svojega prepoznali v bančnem kotičku Her-manovega brloga, pa tudi v promociji izrednih Pelikanovih fotografij in njegovega ateljeja. Na ta način izpolnjujemo del družbene odgovornosti do okolja, v katerem delujemo, iz katerega črpamo, a vanj tudi nekaj vračamo,« je povedal Drofenik. BRST Erotika s humorjem Na razstavi v Rački Boštjan Plesničar prikazuje erotične prizore na koruznih storžih, krofih, v plesu in skozi pravljice Trpeli so tudi otroci V galeriji Račka je na ogled razstava, ki jo je avtor, Boštjan Plesničar, naslovil Ličkanje - po eni od razstavljenih slik, na kateri se v nebrzdani spolni nasladi udejstvujejo številni pari, vsak na svojem koruznem storžu. Pa to ni edina takšna slika - zanimiva je podobna zgodba na krofih, pa plezanje mladca po razpuščenih laseh nekoliko ostarele deve na oblak, kjer naj bi vendarle izgubil nedolžnost. Vse to in še marsikaj je s svoj-skim humorjem, v zelo različnih slogih od risbe do olj in platen upodobil mladi avtor. A pri svoji zgodbi, narejeni posebej za edino slovensko erotično galerijo, kar Račka je, je ostal v mejah erotike in tudi s potezo čopiča ni zašel v pornografijo. Četudi bi mu razstavni prostor, kot je dejala kustosinja Irena Čerčnik, to dopuščal. Boštjan Plesničar o tem pravi, da je dandanes pornografskih podob že veliko in preveč, in da smo prezasi-čeni z goloto. »Erotiko sem hotel obdelati tudi na drugačen način. Obstaja jih nešteto. Erotika je lahko tudi hrana, in še marsikaj.« In zakaj toliko šale, tudi že kar mejna karikatura, iz tako resne stvari? »Za šalo je tema vse, tudi smrt. Mehičani žu- rajo, ko kdo umre, vse je relativno,« pravi mladi slikar, ki je na pričujoči razstavi ob mojstrstvu v risbi in sliki pokazal tudi veliko mero humorja in sarkazma. Kot v ol- jih golih plesalk z vsepovsod naokoli razmetanimi priti-klinami, na katerih se, ob goli ali oblečeni ženski najprej ustavi moško oko. Avtor sicer pravi, da ga je ples vedno privlačil, da pa se v tej obliki izražanja ne znajde najbolje. Se morda prav zato na platna podpisuje kot PLES-NIČ-AR? Boštjan Plesničar je z razstavo v Rački pokazal, da je erotika lahko tudi humorna. - Št. 38 - 18. maj 2010 Celjska Mohorjeva družba je v Domu sv. Jožefa Celje na mohorskem večeru predstavila knjigo Ivana Otta: Otroci, žrtve vojne. Gre za novo delo avtorja, ki je Slovenijo pretresel z zgodbo o otrocih s Petrička. Delo, ki ga je ob 65-letnici konca II. svetovne vojne izdala Mohorjeva, obravnava trpljenje otrok v Jugoslaviji od leta 1942 do leta 1948 Ob otvoritvi je Plesničar občinstvu želel pokazati tudi stare erotične na 8 mm filmski trak posnete filme iz zgodnjih 60. let. Pa se mu ni posrečilo. Je bil kriv narobe previt film ali slab, že v muzej sodeč projektor? Ali pa je bila vse skupaj še ena, posrečena avtorjeva šala? BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Z nagradami iz Požarevca V srbskem Požarevcu je bilo konec aprila mednarodno glasbeno tekmovanje, na katerem so izvrstne dosežke dosegli tudi učenci celjske glasbene šole. Flavtistki Leja Štukelj in Klara Krumpak sta v svojih kategorijah osvojili prvi nagradi, drugo je dodala še Eva Čer-nec. Mentorica vseh treh flavtistk je Mirjana Božičnik. Klarinetist Andraž Golob, njegov mentor je Jurij Hladnik, je v svoji kategoriji tudi osvojil prvo nagrado. Vsekakor še en lep mednarodni uspeh mladih celjskih glasbenikov. BS NE ZAMUDITE ... letnega koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, ki bo v torek (danes) ob 20. uri v dvorani Narodnega doma v Celju. Orkester je pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika za tradicionalni pomladni koncert izbral dela skladateljev Mendelssohna, Mi-hevca in Schuberta. Po koračnici iz Mendelssohnove scenske glasbe Sen kresne noči bosta sledili njegov Koncertant-ni duo za dva klarineta in orkester ter skladba slovenskega skladatelja Marka Mihevca Fidl Fadl, v katerih se bosta kot solista predstavila izvrstna klarinetista Jurij Hladnik in njegov nekdanji učenec Domen Marn. V drugem delu koncerta bo na sporedu ena najlepših klasičnih simfonij -Schubertova osma imenovana Nedokončana. Vstopnina 8 EUR ... ... koncerta big banda Extra banda Glasbene šole Celje, ki bo v četrtek ob 19.30 pri Vodnem stolpu v Celju. Big band glasbene šole vodi dirigent Bojan Logar, ki je na tokratni tradicionalni pomladni koncert povabil vokalista Danielo Candilari in Simona Stoleskega, kot gostje pa bodo nastopili še člani Big banda Srednje glasbene in baletne šole Maribor pod vodstvom Janeza Vouka. V primeru slabega vremena bo koncert v Glasbeni šoli Celje. Vstopnina 8 EUR . Valvasorjevo priznanje obrtnikom Upokojeni obrtniki, ki v Muzeju novejše zgodovine Celje že dolga leta in zvesto predstavljajo svoje mojstrstvo na razstavi Živeti v Celju, so dobitniki letošnjega Valvasorjevega častnega priznanja, najvišjega priznanja slovenskih muzealcev, ki ga vsako leto ob mednarodnem muzejskem dnevu podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Stanovska nagrada je namenjena priznanju za razvoj muzejske dejavnosti na Slovenskem. Ulica obrtnikov je del stal- Vsi lokali na tej celjski mune razstave Živeti v Celju. zejski ulici imajo svoje stal- ne demonstratorje, upokojene mojstre in mojstrice obrti. Frizerji Tatjana Fraj-le Maslo, Avgust Čatorič, Vinko Tajnšek, modistinja Marta Žohar, urarja Ivan Krivec in Božo Godnik, zlatar Miroslav Bahčič, krojač Franjo Podbregar in čevljar Anton Mužič so »o- brazi« Ulice obrtnikov, prijetni sogovorniki z obiskovalci, animatorji, demonstratorji, predvsem pa ponosni nosilci znanj in zgodb obrtniškega življenja, ki jih z veseljem posredujejo obiskovalcem. V desetih letih se je na Ulici obrtnikov zvrstilo preko tisoč različnih obrtnih prikazov, ki so postali sestavni del muzejske ponudbe. Poleg rednega programa tedenskih in mesečnih demonstracij izvajajo prikaze tudi za poklicne in strokovne srednje šole, kjer se lahko dijaki seznanijo s poklici zlatarja, urarja, frizerja, krojača, ali za druge skupine. Na prejeto priznanje je zelo ponosna tudi direktorica muzeja Tanja Roženbergar Šega, ki pravi, da se je sodelovanje začelo že pred otvoritvijo razstave, ko so bili prav ti obrtniki zvesti in koristni informatorji o obrteh v mestu. »Skozi vseh deset let te razstave jo prav ti obrtniki nadgrajujejo, v zadnjem obdobju pa se v muzejski stroki daje vse več poudarka tudi prostovoljcem, ki podpirajo občasne ali stalne postavitve kulturne dediščine. To sodelovanje se je žiriji zdelo vredno tako visokega priznanja. To je najvišje priznanje, ki ga lahko na tem področju dobiš in je potrditev našega skupnega dela.« BRST Foto: GrupA Svetovni dan muzejev Danes po vsem svetu praznujejo muzeji, saj je 18. maj njihov svetovni dan. Tudi v vseh muzejih na celjskem območju so ob tem pripravili dneve odprtih vrat in jim dodali še nekatere spremljevalne dejavnosti, od vodenj po zbirkah in razstavah do predavanj. V vseh muzejih so zbirke klu (ob 17. uri predava Jo- in danšanje prireditve na ogled brezplačno. V celjskem pokrajinskem muzeju so pripravili poleg tega še vodstvo po razstavi Mohn & Kothgasser, bidermajersko poslikano steklo (ob 16. uri vodi Jože Rataj) in predavanje o poslikanem bidermajerskem ste- že Rataj). V eni najlepših celjskih stavb, v magistratu, kjer od leta 1963 domuje Muzej novejše zgodovine Celje, pa bodo dopoldan odprli razstavo Celjski magistrat - besede z balkona in predstavili e-kviz ob 10-letnici razstave Živeti v Celju. B S Žalske zvezde vabijo Častno Valvasorjevo priznanje so v ponedeljek v Ljubljani prejeli demonstratorji - obrtniki, ki so se pred odhodom na slovesnost za spomin takole postavili pred objektiv v »svoji« ulici. Zgodba o dvojnosti v človeku Docela avtorsko, v odsev sedanjega časa in njegovih okruškov usmerjeno zgodbo je v petek v Galeriji Plev-nik - Kronkowska predstavil letošnji celjski občinski nagrajenec, eden najvidnejših predstavnikov sodobne likovne umetnosti, Mark Požlep. V projektu Maybe weird and dark, but certanly alive (Morda čudaški in črn, ampak zanesljivo živ) je galerijski prostor napolnil s slikami, z videom in zvokom. Matija Plevnik dodaja: »Ena od Markovih odlik je, da zna ne le likovno, ampak vse umetniške zvrsti uskladiti v čudovito in ubrano celoto. Celjski grb in kar dve Prešernovi nagradi sta porok, da bo tudi Evropa o njem še veliko slišala.« Vsekakor je Mark Požlep pripravil razstavo, o kateri se bo še veliko pisalo in govorilo, predvsem pa svetujemo, da si jo do 3. junija ogledate. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Konec tedna se v Žalcu ponovno obeta izjemno festivalsko doživetje, saj vabijo na 8. festival Sredi zvezd. Gre za prvi in edini acapel-la festival v Sloveniji, ki bo v Žalec oziroma Dom II. slovenskega tabora pritegnil kar nekaj zvenečih imen. Dogajanje začenjajo v petek ob 19.3o s tekmovanjem acapella skupin. Nastopili bodo VS Jazzva in Male malice iz Ljubljane, VS Amadeus iz Šmarja pri Jelšah ter Cantemus iz Žalca. Skupine bo ocenjevala tričlanska žirija, kot gosta pa bosta nastopila skupina Maybe6ix iz Italije in Sašo Vrabič. V soboto se bo ob 10. uri začela vokalna delavnica z Raj-mirjem Kraljevićem, voditeljem »klape« Cambi, ki je svojo skupino kar trikrat popeljal na vrh tovrstnega petja. Zvečer, ob 19.30, bo koncert dalmatinske acapella glasbe, in sicer se bosta predstavila trenutno najboljša dalmatinska »klapa« - Pivači KUD Cambi -in zbor Popseslish iz Žalca. Nedeljsko popoldne bo namenjeno popevkam, koncert Zbori pojo popevke pa bo ob 17. uri. Nastopili bodo MePZ Gorenje, Popseslish, ŽePZ Okarina, MePZ Vox Camera-ta in MePZ Šmartno ob Paki. US Mark Požlep je tisti pripadnik mlade generacije celjskih sodobnih umetnikov, o katerem se bo še veliko govorilo in pisalo, je prepričan galerist Matija Plevnik. »Ne uklanja se modnim muham, ki so prisotne tudi v sodobni likovni umetnosti. Že dalj časa ostaja pri neki svoji liniji, ki je docela avtorska, ki pa jo vseskozi osvežuje,« pravi Plevnik. Požlep je tokrat v galerijo postavil dve veliki platni. Na prvem zaljubljeni par stoji sredi ogromnega urbanega konglomerata, polnega simbolov in grafitov, slika pa se spreminja v odvisnosti od tega, ali jo osvetljuje v okvir vgrajena neonka ali podnjo postavljena ultravioletna žarnica. Na drugem platnu je Ostržek, ki ima to pot za spremembo kar dva štrleča uda - ob nosu še mednožnega. Zgodbo začinijo volkodlaki v podobi pravega glasbenega benda, ki z avtorsko glasbo Gašperja Piana daje podobi Požlepove to- kratne zgodbe piko na i. Ob otvoritvi sta ob Pianu v živo igrala še Uroš Srpčič in Igor Feketija, in to v izložbi galerije, preoblečeni v volkodlake. Prav poosebljenje volkodlakov daje ton razstavi, kajti v njej se Mark Požlep ukvarja z vprašanjem, kaj je dobro in kaj zlo. A to je le eno od številnih sporočil, ki jih v tem multime-dijskem projektu pošilja javnosti. Sam pravi, da ga zanima notranjost človeka, ki se lahko na smešen način spreminja. »Vsakdo nosi v sebi neko žival in ta me zanima. Ter vprašanje, kdo je potem človek. Ga je treba odstraniti in dati pot živali v njem? Ta dvojnost človeka je srž te razstave,« pravi Požlep. Avtor je projekt podprl s posebej zanj pripravljenimi majicami s posebnimi, v kontekst razstave sodečimi risbami in dvd-jem z glasbo »volkodlakov«. Mark Požlep in »volkodlaki« 16 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Dobrodelna akcija Pomagajmo V V ■ V ■ ■ ■ ■ zapuščenim živalim! Lep pozdrav, ljubitelji živali! Kaj boste počeli v soboto, 22. maja, ob 10. uri? Za vas imam namreč povabilo, da se udeležite dobrodelne akcije in projekcije, ki jo organizirata Mestni kino Metropol in Zavetišče Zonzani. Dogodek se bo odvijal v središču Celja, natančneje pred Metropolom, in sicer med 10. in 14. uro. Takrat bo imelo za- vetišče svojo predstavitveno stojnico, kamor boste lahko prinesli hrano za pse ali mačke, povodce, ovratnice, posode, ležalne košare, odeje oziroma katerokoli stvar, ki bi prišla prav živalim v zavetišču. Poleg tega pa boste z nakupom katerega izmed izdelkov s stojnice prispevali denar za živalske varovance. Osebje iz zavetišča vam bo Sem leto in pol star koker španjel, ki so ga našli v Laškem pri zdravilišču. Zelo pogrešam svoje lastnike, zato jih prosim, da pridejo čim prej pome. Hvala. (7965) predstavilo svoje delo in trenutne varovance, izvedeli boste, kako lahko posvojite kuž-ka ali muco ali jim pomagate na kakšen drug način, dobili boste lahko kakšen koristen nasvet, kako pravilno poskrbeti za žival in še več. Ob 18. uri pa si boste lahko z vašimi najmlajšimi ogledali dokumentarni film Želvino neverjetno potovanje, z nakupom vstopnice pa boste prav tako prispevali denar za pomoč živalim v zavetišču. Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si Akcija je odlična priložnost, da poučite svoje otroke o pomoči brezdomnim živalim in o pravilnem ravnanju z živi- mi bitji. Vabljeni vsi prijatelji živali, ki jim želite pomagati in izboljševati odnos človeka do živali. Torej, zapomnite si, sobota, 22. maj, začetek ob 10. uri in zaključek ob 18. uri s kino predstavo. Za več informacij obiščite www.kinome-tropol.org ali www.zonzani.si. NINA ŠTARKEL Ha-ha-ha, kako smešno! Prosim, ne spravljaj me več v smeh, saj mi bo drugače še počil trebušček. Ha-ha! (7962) My name is Suzi and I am 4 months old (moje ime je Suzi in sem stara 4 mesece). I speak English and Slovene and I am a very nice and sweet dog (govorim angleško in slovensko in sem zelo prijazna in ljubezniva psička). Would you like to know me? (me želiš spoznati)? V sebi prepoznam malo pekinezerja in malo koker špa-njela. Kaj pa vi vidite v meni? Morda svojega novega ljubljenčka? DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 V veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Torek, 18. maj: Venera v napetem kvadratu s Saturnom bo prinašala napeto energijo z vplivi preteklosti, spremembo razpoloženja in nevarnost negativnih misli. Zaradi retrogradnega gibanja Saturna se lahko vrne kakšna situacija ali oseba iz preteklosti. Prijeten odnos med Soncem in Jupitrom bo to omilil, saj bo sprožil pozitivno energijo in veliko moč ter voljo premakniti zadeve iz mrtvega kota. Še trije pozitivni aspekti planetov bodo odlično pomagali dobro preživeti dan. Sreda, 19. maj: Po polnoči bo Venera v prijetnem trigo-nu z Neptunom skrbela, da bo okrepljena moč intuicije, večja bo še možnost nenavadnih dogodkov. Zvečer bo Venera v kvadratu z Uranom, zato vseeno ne tvegajte v ljubezni in pri denarju! Sonce v pozitivnem odnosu s Saturnom bo dajalo zagon in energijo. Dober aspekt za začetke, dogovore in sprejem poslovnih odločitev. Vpliv avtoritete bo pozitiven. Zvečer bo Merkur v lepem položaju s Plutonom prinašal olajšanje in mirne misli. Nezavedne energije lahko prečisti s čudovito analizo zemeljsko obarvan Merkur. H$KA NAPOVED Četrtek, 20. maj: Venera v Raka, kjer ostaja do 14. junija, bo zelo izpostavila zaščit-ništvo, v ospredju bo družina. Luna in Mars se srečata na svoji poti v Levu, kar lahko prinese preveč goreče zavzemanje za cilje. Ohranite zmernost, izognite se pretiravanju, kar velja še zlasti za Leve, Vodnarje, Škorpijone in Bike. Petek, 21. maj: Samozavest bo nihala, težave so lahko močnejše zaradi Luninega krajca v Levu. Razpoloženje bo spremenljivo, zato se je treba boriti za zmernost na vseh področjih. Luna prestopi v Devico in prinaša potrebo po vzpostavitvi večjega reda. Sonce zapusti Bika, v Dvojčku bo izra- ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@doiores.si www.doiores.si zilo živahno komunikacijo, vsestransko delovanje in nasploh se bodo dogodki nizali z vso silo. Občutljiv bo živčni sistem. Ugodno položeni Venera, Merkur in Pluton prinašajo pozitivno energijo. Sobota, 22. maj: Odlično lahko opravite z vsem, za kar med tednom ni bilo časa. Dela in obveznosti se boste lotili sistematično, zato bodo rezultati primerni. Priporočljivo je gibanje, saj lenarjenje prinaša več notranjega nemira. Nedelja, 23. maj: Jupiter v opoziciji s Saturnom in malo kasneje na isti stopinji z Luno bo zahteval prilagajanje. Resnost bo ob tem vplivu dobrodošla. Aspekt lahko prinaša napredovanje, povezano s preteklimi napori. Luna zjutraj vstopi v Tehtnico in prinaša potrebo po harmonični energiji, a zaradi kasnejšega napetega položaja z Venero in s Plutonom lahko imate občutek, da se vam prav ta izmika. Malo več potrpljenja, pa bo! Ponedeljek, 24. maj: Venera v opoziciji s Plutonom bo porajala napetosti, ki izhajajo iz podzavesti. Delovanje pod tem aspektom je vprašljivo, pesimizem je lahko velika težava, prisotna bo tudi želja pobegniti daleč stran od težav. Večer bo bolj prijeten in razgiban zaradi skladnega aspekta Lune in Marsa, kar bodo znala še posebej dobro izkoristiti zračna in ognjena znamenja. Astrologinji GORDANA in DOLORES HiTRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. un fi I V tudi letnik 2010 /TT1 prilogoTV-OKNO! ^ r/n t^l Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mrnirn Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik podpis: za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Ostal brez dela Vis°ka kazen. za prekupčevanje orožjem pljuč in 16 tisoč evrov ... Bolnišnice niso dolžne plačati odškodnine, še več: ker so mu postavili napačno diagnozo (rak), bo moral plačati še 16 tisoč evrov? V preteklih letih smo nekajkrat poročali o primeru Osmana Lutollija iz Celja, ki že več kot 13 let bije sodno bitko z zdravstvom. Po pregledu v bolnišnici v Topolšici in celjski bolnišnici so leta 1996 zdravniki ugotovili, da ima raka pljuč, kar pa se je kasneje izkazalo za napačno diagnozo. Vendar je bilo že prepozno, v vmesnem času so mu namreč v mariborski bolnišnici odstranili del pljuč. Po vseh vloženih tožbah in zahtevi po odškodnini pa je Okrožno sodišče v Celju odločilo, da Lutolli do odškodnine ni upravičen. Toda to še ni vse. Lutolli bo moral zdaj plačati še enormno vsoto denarja. 16 tisočakov! Sodišče je zavrnilo vse, Lutolli tako ne bo dobil niti evra odškodnine. Celjska bolnišnica se je sklicevala na to, da so njeni zdravniki opravili le histopatološki pregled. »Tkivo je bilo maligno. Celjska bolnišnica Lutollija niti ni napotila na zdravljenje niti ga ni prepričevala, naj se pusti operirati, prav tako ga ni operirala,« je zapisano v obrazložitvi sodbe. Ni bila niti možna zamenjava vzorca, so še dejali v celjski bolnišnici, ker se je sprva govorilo, da je možnost, da so vzorec zamenjali z drugim pacientom. Nihče pa ne pojasni, kako je možno, da je nadaljnji pregled pokazal, da raka ni, če pa so v Celju videli, da je. »Ob pregledu odstranjenega tkiva je bilo sicer ugotovljeno, da niso bile prisotne rakave celice, so pa bile ugotovljene nespecifične vnetne spremembe, ki se zdravijo le z operativnim posegom, zato ni možno govoriti o nepotrebni operaciji,« še piše v obrazložitvi sodbe. Odvetniki zavarovalnic in bolnišnic so ob tem zatrjevali, da tako ali tako ni res, da so Lutolliju »odstranili tretjino pljuč, kot se ves čas govori, ampak le šestino«! Lutolli, ki je vero v sodni sistem izgubil, je nad takšnimi izjavami in odločitvijo sodišča ogorčen. Kot je bil nekaj let po operaciji, ko so mu v celjski bolnišnici dejali, da se mu je rak ponovil. Čeprav se je vmes že pokazalo, da raka sploh ni imel! z Na več kot 15 let zaporne kazni so na celjskem sodišču včeraj obsodili sedem moških, starih od 33 do 56 let, ki naj bi lani in predlani trgovali z orožjem in eksplozivom. Nekateri naj bi z območja Hrvaške pritihotapili orožje, ga v Sloveniji prodali, v mrežo preiskovalcev pa so se ujeli, ko so jim ti podtaknili tajne sodelavce. Ti so pod pretvezo, da so zainteresirani kupci, od njih odkupovali orožje. Pr-voobtoženi Branko Zontič je dobil najvišjo kazen, kar 5 let in 8 mesecev zapora. Sodišče je bilo do njega dokaj neizprosno, saj je Zon-tič v času teh kaznivih dejanj pravzaprav kršil pogojno kazen, saj je bil zaradi enakih kaznivih dejanj že obsojen. Vladimirju Vrbaniču so dosodili 2 leti in 11 mesecev zapora, le tri mesece manj pa bo moral (v primeru pravnomočnosti sodbe) odsedeti Aleksander Kitek. Leto dni in 10 mesecev zapora so izrekli Francu Škrab-lu in Dejanu Milutinu. Janko Stare in Marko Štok pa sta obsojena na večmesečno zaporno kazen pogojno. Sodnica Romana Gradič je v obrazložitvi dejala, da so sicer upoštevali nekatere olajševalne okoliščine, saj nekateri pred tem še niso bili kaznovani. So se pa obtoženi vsekakor zavedali teže svojega početja, je še dodala. Zonti-ču in Vrbaniču so tudi podaljšali pripor zaradi ponovitve-ne nevarnosti in begosumno- sti. Kriminalisti so med preiskavo med drugim našli in zasegli več kilogramov eksploziva, več pušk, pištol in nabojev, vojaško strelivo in več električnih detonatorjev. Ravno vojaško strelivo pen-trit, ki so jim ga zasegli, je še posebej nevarno, je lani razlagal vodja celjskih kriminalistov Jože Senica. »Izdelan je bil namensko za jugoslovansko armado in se je uporabljal za rušenje vseh vrst objektov, tako na suhem kot v vodi. Pentrit je 1,7-krat močnejši od znanega in pogosto uporabljenega vojaškega eksploziva TNT ter občutljivejše na zunanje vplive, zato se zaradi varnosti hrani le v posebnih skladiščih.« SŠol O u