MOSKVA« Ti38 poroča, da so na včerajšnji seji namestniki zunanjih ministrov,ki pripravljajo mirovno pogodbo z Avstrijo, razpravljali o bodo c not. ti beguncev in razšel j ene sv * ki žive v Avstriji, sov j e tak 3 sva zunanjega ministra Gusev je vložil predlog, v roku š-3$ tih m s se cev po podpisu mirovne pogodbe vsi raz-begunci in Nemci zapustiti Avstrijo«Po izjavi avstrijskega tajnika Grafa živi sedaj v Avstriji 54?»226 teh v taborišcim 84„476, Ker se namestniki niso zedinili predlogu, bodo o njem odločali zunanji ministri sami
seb.
od
,ki
Namestnik da morajo seljenci, državnega tega skem
je bila razprava o begunskem vprašanja na '> pravljajo nekatera vprašanja nemške mirovn stopnik je zahteval, d*a naj imajo predstav j
gunci pripadajo, prost vstop v taborišča, vpogled v vse taboriščne in osebne listine beguncev. Proti sovjetskemu predlogu je nastopil britanski delegat Roberston, lavno tako	ameriški zastopnik,, Namestnik
sovjetskega zunanjega ministra Višinski je pri včerajšnji razpravi izjavil* ’* SOVJETSKA ZVEZA SOGLAŠA Z RESOLUCIJO GLAVNE SKUP?''
0£
ovsovjet-Živahnejša P ri-
te j;; namestnikov pogodbe« Sovjetski zasto liki onih držav,ki jim be~
-dOINE
LA NOBEN L.P.NE SME BITI NA-
ZDRUZENIH NARODOV IZ FEBRUARJA 1946.,
SILNO VRNJEN V SVOJO DOMOVINO”. Glede prvega sovjetskega predloga, da bi zastopstvo držav, ki jim begunci pripadajo, smela obiskati taborišča, ni bil dosežen sporazum.^Višinski je nato stavil drugi predlog, da se v begunskih taboriščih prepove propaganda proti kate-rikoli zavezniški državi, da se dovoli razširjanje časopisov in prikazovanje filmov iz domačih držav in da se dovoli neoviran pismen stik med taboriščniki in svojci v domovini« Ta predlog je bil sprejet. Višinski je stavil še tretji predlog da se dovoli akreditiranim zastopnikom držav, iz katerih so begunci, v spremstvu zavezniškega oficirja obisk taborišč, da se morejo pogovoriti s sorojaki,Ker sta tudi proti temu predlogu ugovarjala ameriški in britanski zastopnik, se tudi glede tega vprašanja namestniki niso sporazumeli.
MOSKVA. Na zasedanju zunanjih ministrov je Marshall včeraj predlagal,da štiri velesile in Kitajska povabijo vse zavezniške države,ki so bile v vojni z Nemčijo na posebno mirovno konferenco, na kateri bi izdelali mirovno pogodbo z Nemčijo o Sklepi te konference,ki bi imeli 2/3 večino bi veljali za sprejete.Nemčija na mirovno pogodbo ne bi bila vezana po podpisu vlade,ampak bi tozadevna določba bila vnešena v nemško ustavo.Bidault je izjavil,da soglaša z Marshallovim načrtom,Bevin je izrazil nekatere pomisleke,Molotov pa si je izprosil čas za premislek* olotovljev predlog, da se Albanija in. Perzija povabita na mo-
skovsko konferenco, je bil izročen v proučitev namestnikom.
LAKE SUCCES,Varnostni svet je včeraj s 7<2 glasovi sprejel na francoski predlog resolucijo o pritožbi Velike Britanije ?roti Albaniji radi miniranja krfskega preliv a.Besedilo sprejete resolucije se. glasi,”Varnostni svet je mnenja,da minska polja niso bila položena brez vednosti albanske vlade”, Ker morajo v Varnostnem svetu vsi sklepi biti soglasho sprejeti od vseh stalnih članov,se je Sovjetska zveza s tem,da je glasovala proti resoluciji,poslužila previce veta,Resolucija se zato smatra za odklonjeno,Ven dar še britanska pritožba nadalje ostane na dnevnem re&uu
V S E II TABORIŠČNIKOM JUGOSLOVANSKE
NARODNOSTI 1
S tem objavljamo, da je Glavni Stan UNRRA-e za britansko cono Avstrije v Klagenfurtu, ki se repatriirajo pred velikim petkom dne 4. aprila 1947,prejnojo po tri (3) zavoje RDEČEGA KRIŽA z jestvinami.	”
Vsem Jugoslovanom, ki se želijo okoristiti s to ponudbo, priporočamo, da se nemudoma vpišejo za repatriacijo v Repatriacij-ski pisarni taborišSa v Baraki O soba 17 a. « R.l. NO VARI NE - Di r e c t o r.
JUGOSLOVANI V ITA LIJI
Angleški dnevnik ”Daily Telegraph" od 3. marca prinaša naslednji članek gibraltarskega škofa Harolda Buxtona o jugoslovanskih begunoih v Italiji, kar se nanaša tudi na naee ulovenoke rojake v Italiji in delno tudi na nas v Avstriji;
Britanska vlada je pokazala preoejgnje zanimanje za preseljene osebe in begunce na evropski celini. Se več. V skladu z britansko tradicijo je dovolila mnogim Poljakom, ki so se borili z nami za skupne cilje in ki se nočejo vrniti v domovino, da se naselijo v angleškem imperiju. Slučaj jugoslovanskih emigrantov, ki se nočejo vrniti v domovino, pa ni tako dobro znan, čeprav je zelo podoben poljskemu.
19. decembra je lord - kancler izjavil• ”Britanska vlada se zaveda tenkega položaja Jugoslovanov v Italiji in mi imamo nekaj odgovornosti za te ljudi.” Mnogi sc padli,'mnogi so se borili proti nacistom, drugi so nam pa drugače pomagali. Lord - kancler je dodal, da bo vlada dobro poskrbela za te ljudi. Nakazal je tudi, da misli vlada pri tem na resnično prostost, da se ljudje odločijo ali za repatriacijo ali za emigracijo.
Večkrat se stavi	vprašanje,	zakaj	ne bi teh ljudi pustili
v Italiji, ali jih ne more	Italija sprejeti	in zaposliti? Ne! Ne	mo-
re niti vzdrgevati, niti koristno uporabiti večjega gtevila tujcev.
In	zares,	kaj naj bi doli?	Za Italijo	so ti	ljudje nadlega.
Vsekakor pustite	tistim, ki	sc iskreno mislijo vrniti	v
domovino, naj gredo. Ne moremo se pa izogniti odgovornosti za tiste, ki bi rajši šli v emigracijo in katerim bi vrnitev v domovino politično škodila. Ne morem si razlagati, zakaj je neki mlad fant, ki se je boril za nago zadevo, zdaj že sedem tednov zaprt ne da bi ga sploh kaj zaslišali. Ali ga .nar mislijo izročiti?
Mi Britanci in Amerikanci izdajamo nedolžno kri. Ce se zdaj ne zganemo in ne odstranimo teh ljudi iz taborišč -v Italiji, bodo fizično in moralno propadli,
LATERANSKA POGODBA Z A § č I TENA V
* ' r'
NOVI ITALIJANSKI USTAVI
RIM. Italijanska ustavodajna skupščina je včeraj s 350 gla. finvi sprejela posebna tačko ustave, s katero ‘se potrjujejo določbe lateranske pogodbe. za to ustavno določbo so glnsorali: krščanski demokrati, komunisti (!!!), qualunQuisti in liberalci; proti pa: socialisti, republikanci, akeijonisti in poslanci Demokratske stranke dela.
-o-o-o-
WASHINGTON. Amerikanski veleposlanik na Poljskem je podal ostavko z utemeljitvijo, da bo kot
privatnik lahko svobodno govoril in pisal o sedanji poljski galoigri.