Edizione per Festero — Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 77 a V Ljubljani, v torek, 6. aprila I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inserate. Po(Jrninlc»| Novo mesto« SLOVENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po prazniku. b Uredništvo tn oprava« Kopitarjeva k, Ljubljana. a Izključna poohlaščenVa za oglaSevanJe Hafljanstcega ln lujega | Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva 6, Lnbiana. | Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. § Telefon 4001—400?. g Abbunamentt: Met« 18 Lire. Estero, rac-•e 31 50 Lire. Edi-eione damenica, en-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C P.t Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.340 per le in-terzioni. F 111 ■ 1 e I Novo mesto« Concessionarfa esclnslra per !a pnbhllcltS tU provenienr.a italiana ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo št. 1045 Topniško in ogledniško delovanje v Tunisu Italijanska podmornica potopila dva parnika v Atlantskem morju - Bona \n Bougie bombardirani - Sestreljenih je bila 14 nasprotnih letal Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob-javlja: V Tunisu delovanje topništva in ogledni-ških oddelkov; italijanske in nemške letalske skupine so bombardirale pristaniške naprave v Boni ter večkrat napadle sovražne ladje in zažgale nekaj desetin avtomobilskih vozil. Sestreljenih je bilo 12 nasprotnih letal: 8 v boju, 4 pa od protiletalskega topništva. Ob sidrišču v Bougie so nemška letala s torpedom zadela 80S0 tonsko trgovsko ladjo. Napoli, Siracusa, Palermo in Car-lolortc so bili včeraj cilj sovražnih letal, ki so v prvih dveh mestih povzročila škodo znatnega obsega na javnih in zasebnih gradbah. V N a p o 1 i j u obžalujejo 221 mrtvih in 387 ranjenih, 4 mrtve in 20 ranjenih v Siracusi, 12 mrtvih in 30 ranjenih v Carlolorte. Dvoje nasprotnih letal je bilo sestreljenih nad Napoli-jem. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 2 bombnika, ki sta se udeležila napada na Carlolorte in sta padla v morje pri Mercureddu. Neka naša podmornica, ki deluje v Atlantiku, pod poveljstvom poročnika vojna ladje Rossetti Maria iz Imperie, je potopila 3000 tonski gr£ki parnik »Granicos-, ki je imel natovorjen pirit, namenjen za Anglijo, ter 3000 tonski angleški oarnik »Celtic Star«. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1045 V nastopu proti sovražni spremljavi v vzhodnem Sredozemlju, omenjenem v vojnemu poročilu št. 1044 z dne 4. aprila, so se odlikovali naslednji piloti: kapitan Reyer Alfred z Dunaja, narednik-vodnik Giuntoli Alberto iz Firence, višji narednik Fedi Guido iz Pistoje, narednik Carpine Giovanni iz Marsiglie. Sestanek med Ducejem in Kallayem Obravnavala sta politični in vojaški položaj - Nova potrditev neomajnega prijateljstva med Italijo in Madžarsko Rim, t apr. AS Na povabilo Duccja jo pru-pcl na uradni obisk v I talijo, k jer se jc mudil 1„ '2. in 3. aprila, predsednik madžarske vlade in zunanji minister Nikola Kaliay. Predsednik Kallav je lako po zgledu svojih prednikov stopit v osebne slike z glavnimi zastopniki fašistične vlade. V razgovorih z. Ducejem in državnim podtajnikom zunanjega ministrstva Bastianijem je predsednik madžarskega ministr skega svela temeljito preučil splošni vojaški in politični položaj in vprašanja, ki posebno zanimajo 11 n I i j o in Madžarsko v okviru skupnih ciljev Italije, Nemčije ter ostalih držav trojne zveze. Razgovori, ki so znova potrdili popolno istovetnost naziranj, so potekli v prisrčnem prijateljstvu, ki je bilo vedno značilno za odnošaje med obema državama, sta bolj kakor kdaj edini v trdnem sklepu glede tesnega bodočeca sodelovanja za skupne koristi in za obnovo Evrope na temelju stvarne pravice in poštenosti Rim, 3. apr. AS. Med obiskom v Italiji v prvih treh dneh aprila so predsednika madžarskega ministrskega svela spremljali minister Szenlmiklosv, ravnalelj političnih naslovov v madžarskem zunanjem ministrstvu, tajniki, italijanski poslanik na Madžarskem in madžarski poslanik pri Kvirinalu. Predsednik Kallav je prispel zjutraj 1. aprila in so ga sprejeli Dure, ininister-tajnik stranke, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, načelnik glavnega stana oboroženih sil, člani vlade in visoki funkcit narji zunanjega ministrstva. Eksc. Kallav je položil v Pantheonu venec pred spomenik Neznanega vojaka in venec v svetišču padlih fašistov. Nato ga je sprejel Kralj in Cesar, ki ga je pridržal s spremstvom na obedu. Popoldne je Eksc. Kallaya sprejel Duce. Z Ducejem se je Kallay razgovarjal nad dve uri ob navzočnosti državnega podtajnika 7.a zunanje zadeve Eksc. Bastianinija. Zvečer je podtajnik Bastianini priredil gostu na čast večerjo, pri kateri so bili razen predsednikovega spremstva člani vlade in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. Po večerji je Eksc. Bastianini pozdravil madžarski narod in regenta Horlhyja ter se poklonil dobrodošlemu goslu. Predsednik madžar- skega ministrskega svela je v odgovoru izrekel goreče želje za italijanski narod. Kralja in Cesarja ler Duceja. Eksc. Kallaj je 2 aprila zjutraj obiskal stalno razstavo fašizma. Na razstavi ga je sprejel tajnik stranke Eksc. Vidussoni Častno službo je imela stolnija mladih fašistov povratnikov iz slavnih bojčv pri Bir el Gobiju Nato se je predsednik Kallav znova razgovarjal z Ducejem. ki ga je povabil na obed s podtajnikom Bastianinijein. ministrom Szentmiklos.vjem in italijanskim ministrom v Budimpešti Anfusom. Eksc. Kallav je obiskal tudi madžarsko akademijo in je spreiel člane madžarske skupnosti, nakar je odšel na Kapitol, kjer je priredil njemu v Čast sprejem rimski guverner Zvečer je madžarski veleposlanik na italijanskem dvoru priredil večerjo. Navzoči so bili razen predsednika Kallava, njegovega spremstva, državni podtajnik zunanjega ministrstva in več članov vlade. Madžarski predsednik se je podal tudi v Vatikan. kjer ga je sprejel papež v posebni avdlenci. Nato je obiskal kardinala državnega tajnika. Zvečer 3. aprila se je Kallav udeležil s spremstvom večerje, ki jo je njemu v čast priredil predsednik Društva prijateljev Madžarske veleposlanik Arlot-ta. nakar je Kallay s spremstvom zopet odpotoval na Madžarsko. Sovjeti napadajo ob Kuhanju Vsi dosedanji napadi krvavo odbiti • Uspešni nemški napadi pri Orlu Krajevno bojno delovanje pri llmenskem jezeru in Leningradu - Na zahodu je bilo včeraj sestreljenih 29 angleških letal aprila. Nemško vr Potek bojev za Marethovo črto Osma armada ni dosegla svojih ciljev — Tehnična in strateška premoč osi i lahko ti računajo na premoč v ljudeh in ' To se je najbolje pokazalo, ko bo Angleži Rim, 5. aprila. AS. Prvo obdobje sovražne ofenzive v južnem Tunisu ni doseglo uspehov, na katere so računali Angleži in Amerikanci. Njen pomen je bil predvsem preprečiti umik italijansko-nemške oklepne armade iz Marethove črte in jo zajeti v »vrečo«. Toda ta armada je brez pomembnih izgub in v popolnem redu zasedla druge postojanke ter zgradila na vsej črti stik s silami v srednjem Tunisu ter povečala njihovo obrambno moč. Poudariti je treba, da je osma armada bodisi zaradi nenadnega uspelega sunka nemških oklepnih sil v njene notranje postojanke pred začetkom njene ofenzive, bodisi v bojih na Marethovi črli, utrpela velike izgube pri 6vojih napadalnih silah, zlasti na orožju. Po drugi strani doslej tudi niso dosegli pomembnih uspehov poskusi ameriških sil, ki bi radi prodrli od Džebela na srednjem odseku južnega Tunisa proti obali ter tako presekali zvezo med italijansko-nemškimi silami, Io je med njihovim severnim in južnim krilom. V zvezi 6 tem je moralo celo sovražno vrhovno poveljstvo zanikati poročilo nasprotne propagande, češ da so se združile ameriške sile z osmo angleško armado na cesti Gabes-Gafsa. Taktična in obrambna nadmoč osnih sil je največja ovira Angloameričanom, čeprav gradivu, skušali obkolili nekatere italijansko-nemške sile na skrajnem desnem krilu v severnem Tunisu. Položaj* osnih čet je bil zadnje dni na tem odseku težaven. ToLa Corrispondenzat je mleko v prašku ponudil ameriški Rdeči križ. da bi se razdelil med belgijske jetične otroke. Odklonitev dokazuje, da so nečloveški kriteriji britanskega vojevanja še vedno v polni veljavi in da gredo celo lako daieč, da preprečujejo pomoč ležko bolnim otrokom in ženskam. Izjava Dingla Foota pojasnjuje istočasno pomen načrtov glede »povojne« aprovizacije gla-dujočih evropskih ljudstev, ki sta jih objavila lord VVoolton in Herbert lloover. Ce bi se morali evropski narodi zanašati na te obljube, bi se lahko že smatrali za izgubljene, loda evropska neodvisnost glede prehrane je že tako napredovala, da lahko vztraja tudi brez ameriškega mleka v prašku. (»Ul-linie Notiziec.) Konkurenca med ameriškimi in angleškimi ladjedelnicami Buenos Aircs, 5. aprila. AS. Poostrila se jc konkurenčna borba med ameriškimi in angleškimi teh Buenos Aires, 1. aprila. AS: Elmcr Daviš, ravnalelj vvashingtonskega vojnega poročevalskega urada je izjavi, da so osne podmornice marca »olooile več ladij kakor januarja ali februarja. \\ , »Združeni narodi« drug drugega varajo Velik vik v Londonu, ker je Moskva sprejela vabilo na medzavezniško konferenco — »Das Reich« o resnični nalogi izdanih evropskih narodov Berlin, 5. aprila. Moskovska vlada jc sporočila vladam združenih narodov, da je sprejela vabilo za udeležbo na medzavezniški konferenci, kjer bodo v kratkem obravnavali znana vprašanja bodoče evropske ureditve. Angleška agencija Reuter je to poročilo objavila skupno z. očividno inspiriranim komentarjem, ki vsebuje naslednje točke: 1. da sovjetski pristanek na vabilo, potrjuje identičnost pogledov in načrtov med velikimi za-.vezniškimi silami ne le z ozirom na vodenje vojne, marveč tudi pri urejevanju mirovnih vprašanj; 2. da so te tri velike sile, predvidevajoč nadaljnji vojaški razvoj, spoznale, da je nastopil trenutek, ko je treba hitro proučiti ta vprašanja; 3. da v nasprotju z zatrdili osnih sil Sovjetska zveza ne stremi po imperialistični hegemoniji v Evropi in Aziji v škodo svojih zaveznikov, zlasti Anglije; 4. da imajo torej Stalinove izjave o vojnih ciljih Sovjetske zveze obvezen značaj. Z drugimi besedami: Sovjeti nimajo teritorialnih zahtev in si zatorej ne nameravajo niti politično niti vojaško podvreči te ali one države v srednji ali jugovzhodni Evropi; 5. da ni tajnih paktov ali sovjetskih in ampriških knmplotov za razdelitev sveta v dva velika življenjska prostora, od katerih bi enega vladali Rusi, enega pa Amerikanci; 6. da se bo končno bodoča ureditev Evrope in sveta oslonila na programatična načela in osnove, ki jih je povedal Churchill v svojem zadnjem govoru. Na vse to je odgovoril nemški politični tednik »Das Reich«, čigar glavni sodelavec je propagandni minister dr. Gobbels. List piše med drugim: a) Anglija ne bo mogla ponovno zavzeti postojank, ki jih je imela pred vojno v Evropi in na svetu; b) Roosevelt, Churchill in Stalin vsak zase vodijo vojno; c) čim trša je borba, tem bolj se kažejo nezaupanja, nezadovoljstva, vrzeli in prepiri med tako zvanimi »združenimi narodi«. Ti narodi bi radi drug drugega varali. Najbolj jo je dobila po glavi Kitajska. Decembra mescca jc Eden govoril še o monopolu štirih oboroženih sil v bodočem miru: Angliji, USA, SSSR in Čungkin-ški Kitajski. Churchill jc v svojem zadnjem govoru Kitajsko enostavno izpustil. Toda prevarana je bila Anglija. S Sovjeti je podpisala pakt, upajoč, da ga bo lahko enostransko pregazila, ker ie računala, da bo boljševiška Rusija izšla iz borbe nesposobna in ne bo mogla iztegniti svojih roparskih rok. Stalin pa jc Vedno bolj roparski. Ravno prejšnji mesec jc njegov poslanik v Wa-shingtonu govoril o »nekaterih legitimnih rahte- ladjedelnicami. Li6t AVashinglon Post« piše, da ameriške obla6li vedno češče odklanjajo dovoljenja za izvoz polizdelkov, jekla m surovin za angleške ladjedelnice. Na prvem mestu je jeklo. Ameriško jekl» izvažajo v Anglijo in tam ga predelujejo za ladje, ki se bodo nato povrnile v Združene države in zopet vkrcale izdelke, namenjene Angliji. Ameriško jeklo gre tako dvakrat preko Atlantiku in zahteva primerno razpoložljivost trgovskega ladjevja, ki ga potapljajo osne podmornice. Zato je primerneje uporabljali od Angležev zahtevano jeklo v ameriških ladjedelnicah. V pričakovanju velike konkurence, ki bo nastala takoj po vojni med Anglijo in Združenimi državami, Združene države ne marajo odslej več podpirali angleške industrije s surovinami, poleg tega pa jekla tudi v Združenih drfavah že primanjkuje. V Bostonu 60 te dni spustili v morje 2S m dolgo ladjo, narejeno iz armiranega cementa. Težka ie 73 ton ler vsebuje 68 ton cementa in le 10 ton jekla. Toda take ladje niso kaj prida. Hitro se polojie in če jih zadene torpedo, se /azkoljejo brez upanja na rešitev. Daladier, Blum in Gamelin odvedeni v Nemčijo Berlin, 5. aprila. AS. Nemška uradna poročevalska agencija poroča: Po poročilih, ki jih je dobila nemška vlada, sta sc nameravali angleška in ameriška vlada poslužiti nekaterih politikov, živečih doslej v Franciji, za organiziranje opozicijske vlade, ki naj bi povzročila nemire in zmede v Franciji. Zaradi tega je sklenila nemška vlada odvesti v Nemčijo Daladiera, Leona Bluma in generala Gamelina, kakor se jc zgodilo svoj čas z ministroma Reynaudom in Mandelom. Lavalova zahteva, naj te osebe ostanejo v Franciji, ni mogla biti sprejeta iz zgoraj navedenih razlogov. Nemške oblasti pa so zagotovile francoski vladi, da ti ukrepi vojaškega značaja ne bodo pomenili za imenovane osebe nikakega poslabšanja njihovega osebnega položaja, ki bo ostal takšen, kot je bil doslej. Nemška vlada je dala tudi zagotovilo, da bodo te osebe zopet vrnjene francoski vladi, kakor hitro bo položaj to dopustil. Turško notranje posojilo Carigrad, 2. aprila AS. Kakor pišejo listi, bo turška vlada predložila parlamentu načrt za posojilo v znesku 120 milijonov turških lir. vah Sovjetske zveze«. Nič manj nevaren ni apetit Združenih držav. Zanimivo je tudi, da Stalin nc dovoli severnoameriškim četam, da bi preko Sibirije šle na Kitajsko. Rdeči oblastnik očividno ne mara, da bi se Amerikanci vojskovali na prostoru, ki se ga hoče polastiti Sovjetska zveza. Majhni evropski narodi niso bili prevarani. Bili so enostavno izdani. Churchill jim ponuja novo zvezo narodov, »Times« priglaša pravico do samoodločbe ter hladno priporoča narodom evropske celine, naj zaupno sodelujejo s Sovjetsko zvezo. In kaj naj stori Evropa? Ugledni list »Das Reich« zaključuje, da naj stori vse za preprečitev tretje svetovne vojne, o kateri je zadnjič govoril podpredsednik Združenih držav Wallace. To se bo zgodilo, ako sc Sovjetski zvezi prepreči ustanavljanje, napadalnih izhodišč in ako se vsi evropski narodi udcieže vojne proti boljševizmu. (Ficcolu.j Poročilo Visokega komisarja civilnim komisarjem V prisotnosti podprcfekta dr. Davida in ostalih funkcionarjev Visokega komisariata je včeraj ob 10 Visoki komisar v vladni palači podal po-ločiloročilo pokrajinskim civilnim komisarjem. Po poročilih posameznih komisarjev glede te- .-'■'-trija, ki pripada njihovi jurisdikciji, so obrav- navali različne probleme, nanašajoče se predvsem na življenje v pokrajini, s posebnim ozirom na prehrano in izvrševanja določb o prehrani, o pridelavi kmečkih pridelkov in o pomoči kmetovalcem. Poročilo so začeli in končali s pozdravom Duceju. Likvidacija bivše jugoslovanske državne imovine »Uradni list« v Rimu z dne 8. marca t. 1. prinaša zakon z dne 14. decembra 194-2 št. 1828 z naslovom: Odobritev aktov, ki so bili sklenjeni v Berlinu med Italijo, Nemčijo. Bolgarijo, Hrvatsko in Madžarsko dne 22. julija 1042 o premoženjski ureditvi bivše jugoslovanske države in o nekaterih drugih finančnih vprašanjih v zvezi s tem, Ker je ta zakon velike važr ti za našo gospodarstvo, prinašamo v naslednjem prevod zakona po Uradnem listu: Zakon sam ima naslednje besedilo: Čl. 1. Pojiolnoma in v celoti se bodo izvajali naslednji akti, ki so bili sklenjeni v Berlinu med Italijo, Nemčijo, Bolgarijo. Hrvatsko in Madžarsko dne 22. julija 1042: a) Sporazum s protokolom l>odpisa o premoženjski ureditvi bivše jugoslovanske države in o nekaterih finančnih vprašanjih v zvezi s tem; b) Protokol glede likvidacije Jugoslovanske narodne banke; c) Protokol glede ureditve obveznosti in terjatev bivše Jugoslovanske narodne banke, ki izvirajo iz kompenzacijskih pogodb z državami-pridobiteljieami in d) Protokol o organizaciji Kompenzacijskega urada v smislu čl. 6., odst. 3. sporazuma o premoženjski ureditvi bivše jugoslovanske države. Čl. 2. S kraljevimi dekreti na predlog ministrstva za finance in v s|xirazumu z ostalimi za-interisiranimi ministri bodo izdana navodila za izvrševanje navedenih aktov. Čl. 3. Pričujoči zakon stopi v veljavo na način, predviden v čl. 21. sf>orazuma o premoženjski ureditvi bivše jugoslovanske države in o nekaterih drugih finančnih vprašanjih v zvezi s tem. Sporazum o premoženjski ureditvi bivše jugoslovanske države in o nekaterih finančnih vprašanjih v zvezi s tem Glede na lo, da je kraljevina Jugoslavija prenehala olislajati, so naslednji gosjx>dje podpisali tozadevni sporazum: za nemško vlado ofiolnomo-čeni minister dr. Viljem Fabricius, za italijansko vlado opolnomočeni minister markiz Pasquale Diana (tudi za račun Albanije), za bolgarsko vlado opolnomočeni minister Konstanjin Vačov, za hrvatsko vlado opolnomočeni minister dr. Milorad Stražnicky in za madžarsko vlado sekcijski mini-sterialni šef dr. Pavel Sebestyen. Predhodne določbe Države-pridobiteljice v smislu tega sjx>razu-ma so Nemčija. Italija (skupaj z Albanijo in Črno goro), Madžarska, Bolgarija, Hrvatska in Srbija, katero slednjo zastopa nemška vlada. V 6mislu tega sporazuma se smatra za bivšo jugoslovansko državo bivša kraljevina Jugoslavija. PRVI DEL Premoženje države Čl. 1. Last bivše jugoslovanske države in njenih banovin (vključno podjetja, zavode in sklade, ne glede na to ali so pravne osebe ali ne, in po njih upravljane javne 6klade), ki so se 15. aprila 1941 nahajali na ozemlju, ki je dokončno prešlo na državo-pridobiteljico, so postale last te drŽavo z veljavnostjo nazaj, od navedenega dne naprej. Za nepremičnine posameznih banovin, ki so bile raz"deljene glede na določitev novih meja, bodo interesirane države-pridobiteljice uredile premoženjske zadeve na osnovi načel pravičnosti. Čl. 2. Udeležbe v delnicah kakor tudi ostale udeležbe premoženjskega značaja bivšo jugoslovanske države in njenih banovin (vštevši njih podjetja, zavode in sklade, ne glede nn to ali so pravne osebe ali ne, in po njih upravljane javne sklade) v podjetjih, katerih naprave so se nahajale 15. aprila 1041 izključno na ozemlju ene izmed držav-pridobiteljic, pripadajo tej državi-pri-dobiteljici z veljavnostjo nazaj od 15. aprila 1941. Če se nahajajo naprave na ozemljih več držav-pridobiteljic, mora biti razdelitev med države-pridobiteljice izvršepa po načelih pravičnosti. čl. 3. Terjatve za davke, davščine in druge javne dajatve bivše jugoslovanske države in banovin, ki so nastale pred 15. aprilom 1941. je smatrati z veljavnostjo od 15. aprila 1941 naprej kot terjatve držav-pridobiteljic, na katerih ozemljih so bili ali pa jih je bilo treba dati v seznam davčnih zavezancev pri pristojnih uradih. Če jo bilo razdeljeno območje prej pristojnih uradov zaradi novih določitev meja, Imj razdelitev terjatev v prvem odstavku v korist interesiranih držav izvršil s priznanjem obstoja na osnovi prej veljavnega prava urad, ki je pristojen za dotični del prejšnjega območja, ki je bil odcepljen zaradi uovih meja. Vpisane hipoteke in jamstva za te obveznosti pripadajo državi-pridobileljici, na katero ozemlju se nahaja obremenjena nepremičnina. Država-pridobiteljica lahko uveljavi take hipoteke do zneska, za katerega je bil obremenjen v davčnih seznamih ali je bil obremeniti zavezanec na dan 15. aprila 1941 na ozemlju dotične države. Čl. 4. Ostale terjatve in pravice bivše jugoslovanske države in banovin (vključno njih podjetja, ustanove in sklade ne glede na to, ali so bili pravne osebe ali ne, in po njih upravljane javne sklade), nastale pred 15. aprilom 1941: a) zajftmČeni s hipoteko na imovini, ki se nahajajo na ozemlju ene izmed držav-pridobiteljic; b) ki niso bili zajamčeni s hijioteko na omenjeni imovini in ki obstajajo do pravnih ali fizičnih oseb, ki so imele 15. aprila 1941 6voje bivališče in svoj sedež z vsemi svojimi napravami na ozemlju ene izmed držav pridobiteljic. Je smatrali za terjatve in pravice te države z veljavnostjo nizaj. Za terjatve in pravice, katerih dolžnik se je po 15. aprilu 1011 izmenjal, je merodajno bivališče ali sedež, ki ga je imel dolžnik navedenega dne. Za terjatve in pravice do oseb, ki imajo podjetje na ozemlju različnih držav-pridobiteljic, bodo interesirane države-pridobiteljice uredile sporazumno na osnovi pravičnosti, če in v kakšni meri morajo take terjatve in pravice bili smatrane za terjatve in pravice drugih držav-pridobileljic. DRUGI DEL Državni papirji A. Finančni dojgovi Čl. 5. Vsaka država-pridobiteljica se zavezuje prispevati poseben prispevek za kritje terjatev oseb, ki so upoštevane v tem sporazumu in ki so lastnice državnih papirjev za notranji in zunanji dolg biv. jugoslovanske države ali imajo terjatve, ki jih ne predstavljajo državni papirji, do bivšo države. V ta namen bo vsaka država-pridobiteljica obremenjena za kvoto notranjega in zunanjega dolga bivše jugoslovanske države, vendar samo v primeru, da so bili papirji ali terjatve neutemeljene z državnimi papirji, dne 15. aprila 1941 v lasti oseb, ki jih omenja la sporazum. »Osebe, omenjene v tem sporazumu«, so fizične ali pravne osebe, ki so 1. decembra 1911 imele svoje bivališče ali 6voj sedež na ozemlju hivše jugoslovanske države, ki je bilo dano eni izmed držav-pridobiteljic ali pa v eni izmed držav-pridobiteljic. V zunanji dolg jc treba šteti tudi dolgove, ki so nastali zaradi posebnih dobav, ki niso bilo uf)ošlevane v ureditvi kompenzacijskih računov s posameznimi državami-pridobiteljieami. Kvote držav-pridobileljic znašajo: Nemčija 5, Slovenska kultura in Mm vor dr. Milana Vidmarja, predsednika Akademije znanosti in umetnosti, v Rimu) Te dni smo prejeli «Meridiano di Roma», ki objavlja na uvodnem mestu govor predsednika Akademije znanosti in umetnosti dr. Milana Vidmarja v Rimu na 6eji sveta Akademij. Vepeli smo, da moremo objaviti v celotnem obsegu govor, ki ga je imel dr. Milan Vidmar, Eredsednik Akademije znanosti in umetnosti v jubljani, na Farnesini, v trenutku, ko je ta Akademija vstopila v narodni odbor Akademij v Rimu. Čutim se nenavadno počaščenega, da moreni pozdraviti tukaj, v 6edežu 6lavne in tako zaslužne Italijanske Kraljeve Akademije v imenu mlade ljubljanske Akademije znanosti, Vas, ekscelenca, in vse člane Akademije. Naj mi bo dovoljeno prav ob tej priliki ugotoviti odnose akademskih ustanov, ki niso slučajno, ampak zaradi zgodovinslke nujnosti, že od daljnih časov vezali Italijo s Slovenijo. Ustanovitelji prve ljubljanske Akademije v prehodu med 16. in 17. 6toletjem so |X> večini bili učenci italijanskih univerz. Akademsko delo in življenje, ki so ga spoznali v italijanskih mestih, jim je dalo pobudo, da so ustanovili ljubljansko Akademijo. Tudi njihova dela to dokazujejo. Vsa poslopja in spomeniki baročne dobe, ki še danes krasijo naše mo&to, so bila zgrajena po njihovi pobudi od italijanskih umetnikov. Tesne jiodeželske razmere golovo niso bile ugodne za to akademijo. Cez kakih deset let udejstvovanja se je razšla. Ob prehodu med 16. in 17. stoletjem, ko 6moči. Je edina slovenska akademija, katere člani so Slovenci in njen program delovanja je posvečen vprašanjem slovenskega naroda in slovenskega ozemlja, vprašanja, katerih rešitev pričakuje mednarodni znanstveni svet predvsem in s popolno upravičenostjo prav od na6. Je poleg tega edina Akademija na ozemlju kraljevine Italije, ki se v svoji aktivnosti in v svojih publikacijah poslužuje 6vojcga materinega slovenskega jezika. Zakon z dne 3. maja 1041-XIX nam je zagotovil naš narodni jezik, naše narodne tradicije. Slovenci so se vedno borili, da bi jim bila priznana narodna individualnost; Italija kot velika sila je priznala, in to med vojno, našo individualnost kot zgodovinsko dejstvo, ki je 6amo po sebi umevno. To dejanje je izraz pravičnosti in upoštevanja. Zavedamo 6e, da imamo prav zalo kot člani ljubljanske Akademije tudi posebne dolžnosti. Slovenija je edino ozemlje v Evropi, kjer se slikajo vsi glavni narodni in kulturni faktorji Evrope: Romani, Oer-mani in Slovani. Naša dolžnost je zatorej v tem, da znamo koristno sprejeti pozitivne smeri naših sosedov, jih razširjati in razvijati ter tako sodelovati za procvit in rast evropske kulture, za duhovno poglobitev človeštva, in vse to z namenom mirnega in bratskega sožitja med nami V6emi, ki 6mo prišli iz najrazličnejših strani in 6mo poslali »evropski prebivalci«. Ekscelcnca. prosim Vas, da sprejmete te moje pozdravne besede kot izraz naše Akademije, ki je odločena in željna pripomoči s 6vojimi skromnimi silami k udej6tvifvi lega vzvišenega evropskega ideala- Ducejeve nagrade dvojčkom g Visoki komisur je iz Ducejevegu sklada po- B delil zakoncem Kolenc Antonu in Karoliui, b Srednji Globodol, in Pucelj Jožefu in Stanislavi ■ v Orlaki, ter Petru in Frančiški Slovša v Vrz- j dencu — ob priliki rojstva dvojčkov nagrade b v znesku po 600 lir, ' « ]i2! DALE CARNEGib 28 Rabo si pridobiš prijateljev Nazadnje pa sta oba še enkrat proučila les ter sklenila, da ga pridržita. Brez vsakega odlašanja sta mi ga izplačala. Nekaj diplomacije ter molčanja sta prihranila moji družbi precejšnjo vsoto denarja in ji pripravila še nadaljnja naroČila.« Dvatisoč let pred Kristusovim rojstvom je egiptovski faraon Aktoj rekel svojemu sinu: »Bodi zvit, previden, poln vljudnosti in dosegel boš Opozorilo »Prevoda« Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa poslunega občini Gradac (Črnomelj) 11 celih navudnih živilskih nakaznic za mesec npril, in sicer od št. 134211 do št. 134221, ki niso izpisane STe žTvilike0 nakaznice so neveljavne, na kar Š 'hoč,e8,-x* . « ■ „ „, „., kov, ki so od nakaznice že odrezani. ■ . Stanujem v središču mesta. Nekaj korakov ■ stran od mojega stanovanja stop mestni park, •■■■■■■■•■■■■■■■■■"■■"■■•■■■■■■H* B otok zelenja in miru. Večkrat popeljem v ta parli Italija (skupaj z Albanijo in Črno goro) 8, Ma- ■ svojega psička, da se sprosti in se izleta po trati, džarska 8, Bolgarija 8, Hrvatska 42 iu Srbija 29 ■ Ker jo park zelo malo obiskan, puščam psa brez (od tega Banat 4%). nagobčnika in brez vrvice. Nekega dne pa me Za določitev skupnega zneska dolga, ki ga je a dobi čuvaj: »Zakaj nima vaš pes nagobčnika in vzeti za podlago, bodo dolgovi, ki so utemeljeni ■ vrvice?« me vpraša slrogo. »Ali ne veste, da je z vrednostnimi papirji, izenačeni nn enoten tip; jj lo prepovedano?« »Vem, toda mislim, da tukaj k temu pa se prišlejejo dolgovi, ki nimajo zveze ■ ni nikogar, ki bi ga pes mogel ugrizniti.« z državnimi vrednostnimi papirji po njih imenski ® »Mislim! Mislimi Zakon se požvižga na lo, vrednosti. Skupni znesek dolgov 6e določi v di- § kaj vi mislite. Ta pes lahko ugrizne otroka. To-narjili. .Dolgovi, izraženi v drugih valutah, bodo H krat naj bo, toda če vas še enkrat dobim, boste konvertirani po naslednjih tečajih: marka 20 din, ■ plačali kazen.« Obljubil sem pokorščino zakonu lira 2.63, pengd 12.18, lev 0.61, kuna 1, Irancoski S ter nekaj dni natikal svojemu Reksu nagobčnik, frank 1, bivša češka krona 1.72, helga 8. albanski B Ker pa sva oba sovražila to mrzko orodje, sem frank 16.44, dolar 50, funt šterling 198, avstrij- £ znova spustil psa brez nagobčnika. Toda gorjel ska krona 0.25 in švicarski frank 11.59 dinarjev. S Prav v tistem trenutku s§ izza togla prikaže ču-Notranji dolgovi bivše jugoslovanske države. 6 vaj in Reks mu teče ravno nasproti. Sklenil sem, všteti v ureditvi dolgov v smislu prvega odstavka ■ da bom takoj zagrabil hudiča za roge, še preden tega člena, so navedeni v posebnem dodatku čl. 1. B bo sam mogel spregovoriti. Stopim k njemu in Dodatek št. 2. .obsega zunanje dolgove bivšo ju- b mu rečem :»Ujeli ste me prav v prestopku. Ne goslovanske države, ki se pritegnejo, v kolikor ■ bom se poskušal opravičevati ali izgovarjati. Pri-obslojajo pogoji po prvem odstavku tega člena, J znam svojo krivdo. Prejšnji teden ste mi rekli, za ureditev dolgov. k da me hosle kaznovali, če dobite mojega psa brez Priloga št. 3 pa obsega koeficient za po- ■ nagobčnika.« enolenje v smislu odstavka 5 tega člena za k on- Jj Čuvaj pa pravi: t Prav dobro razumem, kako verzijo v enoten tip dolgov, ki jih predstavljajo n radi hi privoščili svojemu psičku prost izlet brez državni vrednostni papirji. ■ nagobčnika na tako lep dan. Res je, lo je proti Čl. 6. Vsaka država-pridobiteljica bo uredila S zakonu, toda ta psiček res ne more nikomur ni-svojo kvoto državnega dolga bivše Jugoslavije v K česar naredili. Nikar ne smete vzeli mojih besed prvi vrsli z državnimi jugoslovanskimi vrednost- g preveč natančno. Pojdite na ono stran parka, ta-nitnl papirji in z dolgovi, ki niso bili utemeljeni § ,i0 da vas ne bom videl, io ne govorimo več o v takih papirjih, ki so se dne 15. aprila 1941 na- ustvaril« liajali na ozemlju ene izmed držav-pridobiteljic ■ Kaj je hotel čuvaj? Poudariti vso težo svoje in so bili last oseb, ki so naštete v tem sporazu- S važnosti. Brž ko sem pa sam priznal svojo kriv-mu (čl. 5, odst. 2) na naslednji način: B do, je bil takoj prisiljen, da se pokaže veliko- Vsaka država-pridobiteljica bo poskrbela ta- fi dušnega, da zopet na ta način uveljavi svojo visoko koj ali najkasneje v roku 4 mesecev od podpisa 5 funkcijo. pogodbe za odtegnitev iz prometa bivših jugoslo- ■ Če bi se jaz skušal opravičevati in zagovar-vanskih vrednostnih papirjev, nadomestivši jih z B jati. bi nastalo prerekanje, ki bi se zame slabo lastnimi papirji. £ končalo. Namesto da bi ga napadel, sem takoj Tako izmenjani papirji in priznani dolgovi, ■ izjavil, da ima on prav, ne pa jaz, in tako sem ki niso predstavljani z vrednostnimi papirji, bo- B mu prekrižal vse načrte. Zdi se mi tudi, da je dosjx>ro£eni posebnemu Kompenzacijskemu uradu h mnogo lažje samega sebe kritizirati, kakor pa pre-v Beogradu, ki bo podrejen nemški upravi in te- Bnašati kritiko drugih. Priznajte takoj vse napake mu uradu je treba poslati iz prometu potegnjene B in pogreške, ki vam jih hoče očitati vaš nasprot-papirje ter druge zadolžnice. Vsaka izmed držav- ■ nik, s tem ga boste popolnoma razorožili. Stavim, pridobiteljic lahko pošlje v ta urad svojega dele- ■ da vas bo začel sam opravičevati ter zmanjševati gata. Stroški za tega delegata gredo v breme do- S vaše pogreške. tične države. S Navajam še en zgled, ki naj ponazori to teh- Poleg tega bodo porabljeni za uravnoteženje ® niko. Takole pripoveduje gospod Warren nekemu kvote tudi državni vrednostni papirji in dolgovi, E umetniku, ki se bavi z vinjelami: »Pri vinjetah je ki jih no predstavljajo vrednostni papirji, ki bodo n zelo važna natančnost. Toda če si prisiljen, da jih nakazani eni izmeti držav-pridobiteljic, njenim po- ■ delaš hitro, se ti lahko zeodi, da kje malenkostno danikom in ustanovam v zvezi z raznimi finančni- S pogrešiš. Nekoč sem moraJ v vsej naglici narediti mi ureditvami (rezerve zasebnih zavarovalnic itd.). ■ nekaj viniet za nekega založnika. Komaj sem vi-V primeru, da bi bile v okviru takih ureditev g njeto izročil, sem že dobil telefonski poziv, da se eni izmed držav-pridobiteljic, njenim podanikom S takoj zglasim v pisanji. Našel sem založnika vse-in ustanovam nakazana kvota za terjatve, ki jih R Sa nataknjenega Bil je na tem. da me bo začel ta-o njih imenski vrednosti g strani in vas prosim, da mi oprostite. Ze prej sem od vrednosti odnosnih papirjev. Zapadle obresli g delal večkrat za vas in bi prav za prav moral vedo 15. aprila 1941 za dolgove, ki jih ne pred- ■ dp,.i. kakšne so vaše zahteve. Prav neroduo mi je stavljajo vrednostni papirji, pa še nevnovčene, § zaradi tega.« sprejmejo nase tudi države-pridobiteljice. Če jc uAaBacamBBOBBOBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI kakšna država plačala obresti na papirje po 15. aprilu 1911, morajo biti odnosni zneski obračunani na njeni kvoti dolgov. Izročitev papirjev navedenemu uradu se mora izvršiti brez stroškov. Papirji morajo biti urejeni po emisijah in številkah in jih mora spremljati številčni seznam. Dolgovi, katerih no predstavljajo papirji, 'nakazani eni izmed držav-pridobileljic, bodo registrirani pri kompenzacijskem uradu (čl. 6, odst. 3) posebej za vsako državo-pridobileljico z odnosnimi zapadlimi obrestmi vred do 15. aprila 1941. Izvzeti jia so pošiljatve in obračuna pri dolgu papirji, že amortizirani v normalni proceduri. Čl. 7. Pristojni organi na ozemlju ene izmed držav-pridobiteljic bodo dovolili prenos jugoslovanskih papirjev, ki se nahajajo na njih ozemlju in pripadajo osebam v smislu čl. 5, odst. '2, sta-nujočim na področju drugq izmed držav-prido-" biteljic. Čl. 8. Realne garancije za finančne dolgove na imovini, ki je bila preodkazana eni izmed držav-pridobiteljic, ugasnejo. <• Čl. 9. Kadar je vrednost poslanih papirjev in drugih zneskov lake vrste manjša kot kvota ene izmed držav-pridobiteljic, kakor to kvoto določa čl. 5, mora ta država dati na razpolago razliko v gotovini nli v lastnih obveznicah, glasečih se na njeno valuto za imensko vrednost razlike. Značilnosti obveznic morajo odgovarjati značilnostim papirjev, ki jih dotična država izda v notranjosti v tej dobi z zapadlostjo do 5 let. Od 15. aprila 1941 pa do dne teka obresti za obveznice, katere je treba izročiti, je treba dati na razpolago obresti v gotovini. Kadar pa vrednost oddanih papirjev in drugih sličnih zneskov presega kvoto ene izined držav — pridobiteljic v smislu čl. 5, ima interesi-rana država pravico na povrnitev presežka in sicer v gotovini ali v obveznicah druge države-pridobiteljice, ki je oddala manj papirjev in drugih zneskov, kot znaša njena kvota v smislu čl. 5. Če ima več držav-pridobiteljic pravico na povračilo, bodo dobile te države za vsak znesek v gotovini in za vse obveznice ono kvolo, ki izhaja iz odnosa med njih upravičenostjo in skupnostjo vseh pravic za vse države-pridobiteljice, ki imajo pravico na povračilo. Čl. 10. Urad. kateremu je treba poslati državne vrednostne papirje, se mora pobrigati za vse ugotovitve in obračune, ki so določeni v prejšnjih členih, in izvršili potrebno izravnavo. Urad mora pod kontrolo držav-pridobiteljic uničiti dopo-slane mu bivše jugoslovanske državne vrednostne papirje. B. Druge finančne obveznosti Čl. 11. Podrobnosti o ureditvi finančnih obveznosti bivše jugoslovanske države in njenih banovin (vštevši njih podjelja, zavode, sklado brez ozira na to ali so bili samostojne pravne osebnosti ali ne in od njih upravljane sklade), ki so nastale pred 15. aprilom 1941, ki niso vpoštevani v poglavju A tega sporazuma in ki drugače niso urejeni, so pridržano oni državi-pridobiteljici, na katere ozemlju ima upnik svoje bivališče ali svoj sedež na dan podpisa tega sporazuma. Države-pridobiteljice, na katerih ozemlju upnik na dan podpisa tega sporazuma ni imel svojega bivališča ali svojega sedeža, niso zavezane plačati navedene obveznosti. Kjer pa gre za obveznosti, ki izvirajo iz plačilnih obrokov za podržavljenje železnice ali za obligacije z realnimi garancijami, pripada ureditev oni državi-pridobiteljici, na katere ozemlju je bila dotična železnica ali nepremičnine pod hipoteko. Država-pridobiteljica bo pri tej ureditvi v polni meri vpoštevala pravice, ki pripadajo upniku na osnovi obligacij z realnimi garancijami. Če so bile te železnice ali nepremičnine razdeljene zaradi določitve novih mej na več delov, se bo pristopilo k pravični razdelitvi med državami-pridobiteljieami. Kjer pa gre za odškodnine, ki izvirajo iz jugoslovanske agrarne reforme ali kakor koli iz razlastitev nepremičnin, izvršenih v zvezi s lo reformo, pripada ureditev državi-pridobiteljici, na katere ozemlju se nahaja razlaščena nepremičnina. Države-pridobiteljice bodo s posebnimi sporazumi uredile izvrševanje teh določil. Za obveznosti, pri katerih je bil spremenjen upnik po 15. aprilu 1941 je merodajno bivališče ali sedež osebe, kateri so pripadale te terjatve navedenega dne. Čl. 12. Pravice na povračilo ali vrnitev davkov, davščin in drugih dajatev, ki so bile proglašene za plačljive pri pristojnih davčnih uradih izven ozemlja ene izmed držav-pridobiteljic, se ne morejo uveljaviti napram tej državi. Če so bila območja prej pristojnih uradov razdeljena zaradi nove določitve mej, se izvrši razdelitev obveznosti, navedenih v prvem odstavku, med države-pridobiteljice tako, da so prizna obstoj na osnovi prej veljavnega prava pristojnemu uradu za oni del območja, ki je obstajal prej in je bil odrezan zaradi novih meja. Čl. 13. Depoziti, ki so služili za garancijo pravic bivše jugoslovanske države ali banovin (vštevši njih podjetja, sklado in zavode brez ozira na lo, ali so bili samostojne pravne osebe ali ne in od njih upravljane sklade) morajo biti izročeni državi-pridobiteljici, kateri je dodeljena ludi odnosna pravica. Ostali depoziti morajo biti izročeni državi-pridobiteljici. katere oblastva so pristojna za tozadevna vprašanja. S temi določili se ni ustvari prejudic za zasebne pravice tretjih oseb na nevedene depozite. Obveznosti, ki se nanašajo na depozite v gotovini, ki niso shranjeni posebej. Je smatrati r.k obveznosti v smislu čl. 11. (Dalje prihodnjič.) Gospodarstvo Obrtniki, ki so zaprosili za dodelitev bencina i doscie~ sVoje nkroene. Pri "tem ne izbira sredstev: in petroleja, naj takoj dvignejo nakaznice pri t"o- ne n> nobenill m0ralnih ozirov, dovoljeno ji Brezvestna propaganda Večkrat smo že dejali, da se komunistična taktika poslužuje vseh mogočih sredstev, samo da J___X- ____!.____.A i---na iiliira croHsteV. X soboto je Eksc. Grazioli obiskal med drugimi zdravstvenimi in socialnimi ustanovami tudi Pokra-jinski dečji dom, kjer se je pomudil v obednici gojencev, katere je obdaril. | Lepo uspela marijanska akademija Ljubljana, 4. aprila. Današnji Marijanski akademiji, ki so jo priredili učenci in učenke drž. učiteljišča pod pokroviteljstvom prevzvišonega škofa dr. Rozmana, so prisostvovali pokrovitelj sam, inšpektorja gg. Kranjc in Žitnik, ravnatelj učiteljišča dr. Prijatelj, g. minister v pok. dr. Pitamic, msgr. škerbec in ostali odličniki. Poleg mnogih učiteljiščnikov so se akademije udeležili tudi mnogi starši. Dvorana je bila razprodana in zasedena do zadnjega kotička. Po uvodni pesmi »Marija, pomagaj nam«, ki so jo vsi udeleženci peU stoje, se jc začel razvijati ostali program. Godalni orkester je pod taktirko Gostišč iz V. letnika zaigral An-dante religioso iz Massenetove »Thais«, Vladimir Košir (III. letnik) pa je nato v daljšem govoru povzel celoten smisel in pomen današnje akademije: govoril jc o fatimskih dogodkih in n sporočilu Marijinem ter poudaril pomen, ki ga latimsko sporočilo ima tudi za nas Slovence. Treba je preporoda nravi, da bomo spet postali otroci božji, navezati se moramo spet na našo nebeško Mater in z molitvijo izprositi pri njej pomoči v težkih dneh in viharjih življenja. Pod njenim varstvom bomo srečno prebledli skozi Petru Debevcu na grob Resnica, kruta resnica je, da nas je zapustil naš Peter, tisti Peter, ki jc bil tako plemenit, tako dober tovariš. Peter, ali je res, da se ne bomo več s Teboj pogovarjali, ali je res, da ne boš več govoril z nami, da bi poslušali Tvoj tako prijeten bariton? Umolknil si nam za vedno. Ali nisi pomislil, da bo žalovalo za Teboj toliko Tebi naklonjenih src in da bomo ob težki resnici onemeli? Bil si človek dober, plemenit in delo Tvojega življenja je dopadlo i Njemu i nam, ki smo Te poznali. Ostalo nas je nekaj, ki smo živeli s Teboj v tistem krogu, ki si ga ljubil res močno. Ljubil si življenje, si ljubil pesem in pa igro. Kot bi slutil, da bo pot življenja TVojega kratka, si nam življenje prikazoval lepo z odra! Tako lepo in blagodoneče se je slišal Tvoj glas. Izvrsten igralec si bil — dile-tant sicer — a dober kot bi bil to Tvoj poklici Žalostni smo, Peter, vsi Tvoji odrski tovariši. Vedeli smo, da si trpel — vedeli smo, da zahrbtna bolezen izpodkopava sile Tvojega življenja. In trpel si, ker ie On dopustil, da si trpel. Saj si nam sam nekoč z odra, ko si tako nepozabno igral »Župnika v cvetočem vinogradu«, govoril: »Če Bog dopusti, da trpimo, je to grenko zdravilo... ki nam bo pomagalo na onem svetu!« Glej, in Ti si dotrpel — do-igral poslednjo svojo vlogo...1 O Peter! Praznino si nam ustvaril. Ko bomo zopet igrali, Ido manjkal naš junak, naš župnik, naš »Deseti brat«, naš Matijec iz »Vi-šarskih polen«, naš nepozabni Serajnik iz »Mi-klove Zale«. Manjkal bo Peter, da bi zaigral — kot je znal samo oni Tvoji tovariši igralci-diletantje. življenjske viharje in po njej dospeli do Jezusa. Sledile so še različne točke, pevske in recitativne; zelo je ugajal nnstop Finkove (IV. c), ki je zapela Avo Marin, prisrčen je bil recitativ Vajsove (III. c) Molitev, prvo polovico sporeda pa je zaključilo izvajanje Bach-Gou-nodove Ave Marija, ki so ga Župec, Gostiša in Jermanova kar mojstrsko predvedli. V drugem delu je sledila čestitka mladine Prevzvišenemu za 60 letnico, dekliški zbor je pod vodstvom g. Repovže zapel tri pesmi, mešani pa prav tako tri. Pokazalo se je, da je oder v frančiškanski dvorani za nastop tako številnega zbora popolnoma premajhen. Najbolj je ugajala zborna deklamacija Procesija (učenke IV. c letnika). S svojo akademijo so učiteljiščniki prebili led in pokazali vsem ostalim zavodom, da je mogoče po sicer napornem, a vestnem delu zbrati dovolj sile za prireditev take akademije, kakršne v Ljubljani že dalj časa nismo videli. Iz posameznih proslav, ki so jih učenci in učenke prirejali v svojih razredih, je nastala skupna, ki je kot celota pokazala dovolj moči, volje in vtrajnosti. Zadoščenja prav gotovo niso občutili samo skriti delavci, niti samo učitoljiščniki, pač pa vsi, ki so pravilno pojmovali pomen včerajšnje akademije. Ni lahko spraviti skupaj na zunanjem zavodu akademijo, učiteljišču je uspelo; želeti je le, da krajinskem svetu korporacij v Beethovnovi ulici št. 10, ker bodo sicer nakaznice zapadle. Cene soli. S 1. aprilom so bile v kraljevini zvišane cene nekaterih vrst soli, dočim je cena navadne soli ostala neizpremenjena. Cene vžigalic. Z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. bile v kraljevini izpremenjene nadrobne prodajne cene vžigalic. Iz gorenjskega trgovinskega registra. Vpisane so bile naslednje tvordke: Lovrenc Kokal, trgovina s kožami, Kropa; Ivan Savnik ml., galanterijska in modna trgovina v Kranju; Ivan Zabret, opekarna itd., Bobovk pri Kranju (upravljana komi-sarično, upravitelj Adolf Korali); Bratje Naglič, ( izdelovanje ščetk, družba z om. zavezo v Smarci ( pri Kamniku, poslovodji Peter in Kari Naglič; Jo- ( žef Kovač, avtoprevozništvo, Tržič (komisarično upravljana, komisar Jurij Mayrhofer); Franc Zaletel, žganjarna, St. Vid pri Ljubljani (prokurist Albin Z.); Leopold Zore, trgovina, Kranjska gora, Andrej Kregar, mizarstvo, St. Vid ob Savi; Franc Dolenc, lesna industrija, Skofja Loka, lastnik Franc D., prokuristinja Julijana Dolenc). Likvidacija bivše Poštne hranilnice. Te dni je odpotovala pod vodstvom prof. Butorca na Dunaj večja hrvatska delegacija, ki bo z merodajnimi nemškimi krogi razpravljala o likvidaciji bivše Poštne hranilnice. Trgovinska pogodba med Bolgarijo in Hrvatsko je stopila v veljavo dne 24. marca. Pančevska ljudska banka, ki je največja banka v Banatu, izkazuje za lansko leto povečanje bilančne vsote od 339.09 na 565.85 milij din. Cisti dobiček znaša 8.34 (9.64) milij. din vključno s prenosom. Vojni dodatek na monopolske izdelke ▼ Srbi|i. Od 1. aprila naprej se pobira v Srbiji poseben vojni dodatek na cigarete, rezani tobak, cigare, cigaretni papir, vžigalnike in sol. Industrija na Hrvatskem. Po najnovejši statistiki ima Hrvatska sedaj 2236 industrijskih podjetij, od tega kmetijska industrija 584, lesna 454, električne centrale 237, rudarstvo 131, kemična 124, kovinska 120, usnjarska 33, papirna 25, kovin- (i m8j so ic vedno v veljavi in bodo taka tudi ska 16, ostale industrije 46. Izsuševanje polj na Hrvatskem. Na osnovi sporazuma med italijansko in hrvatsko vlado bo italijanska družba Salpic, ki je bila nedavno ustanovljena na Hrvatskem, dobila koncesijo za izsuševanje lonjskega polja v Hercegovini, ta dola ho večji del vodila družba sama. Ore za enega največjih melioracijskih načrtov na Hrvatskem. Holandski bankovci po 500 in 1000 goldinarjev. Z naredbo od 14. marca letos so bankovci po 500 in 1000 goldinarjev, ki jih je izdala Iloland-ska banka, izgubili veljavo kot plačilno sredstvo na Hrvatskem. Zamenjava je trajala do 31. marca 1. 1943. bi se prebudili še ostali zavodi in tnko pokazali, da stopa naša mladina po pravi poti v bodočnost. „ pozna _______ _______ je vse, vsaka laž, vsaka podlost, dobro ji je sploh vse, kar služi njenim namenom, zlo pa vse, kar njenim namenom nasprotuje. Zato ni nič čudnega, če se je propaganda komunizma zadnji čas začela posluževati najbolj težkih laži, da bi popravila neprijeten položaj, v katerega je zašla njegova lažna »osvobodilna ironta«. Načrtno širijo namreč komunisti v zadnjem času laž, da njihov program ni protiversko usmerjen. Kakor da ne bi o tem jasno pričaj nauk komunizma sam, še bolj pa žalostna dejanja, ki jih je komunizem povzročil pri nas: umori duhovščine, katoliških laikov, požigi cerkva itd. I Da bi podprli to propagando in ljudem zaslepili oči, so komunisti razglasili, češ tudi duhovščina je z nami, kar je pač najboljši dokaz, da naše gibanje ni ateistično. To laž opirajo na dejstvo, da je izgubljeni kaplan Mikuž pobegnil k njihovim četam in tam postal »referent za verske zadeve«! opirajo ga tudi na razpoloženje treh ali štirih enakovrednih Mikuževih tovarišev, ki z Mikužem dele svoje mnenje, ne dele pa z njim poguma, da bi se odločili za isti korak kakor on. Toda Cerkev je vedno v duhovniških vrstah imela poedine primere razkolnikov in odpadnikov, saj jo v tem oziru sestavlja človeški element, ki je podvržen zmotam in slabostim. Po-edini slučaji Mikuža in njegovih tovariiev ne oči-tujejo katoliškega stališča nasproti komunizmu, ki je in ostane takšno, kakršnega je določij Pij XI. zlasti z besedami: »Komur jc mar krščanske kulture, ta s komunizmom ne bo sodeloval v nobeni stvari.« Ta primer dokazuje k večjemu to, da je komunizem strupena zmota, ki se je morejo na-lesti tudi taki, ki bi po svoji funkciji in morda tudi po svojih sposobnostih morali nositi zastavo v boju proti brezboštvu. Nihče, pa bodi kdor koli, ne more hote podpirati brezbožnih namenov komunizma, ne bi se s tem izločil iz katoliške skupnosti ter nehal biti živa mladika na organizmu Cerkve, četudi je iz duhovniških vrst. Vsa določila Cerkve, ki se tičejo komunizma in njegovega brezbožnega siste- _____* _ ... J _ _ _ .. .1!...! !_ L» I »L m lai#(i Pomlad prehiteva »zelenega Jurija« Pozna bo letos velika noč in tudi sveti Jurij bo najbrž že zamudil prvo obdobje pomladanske krasote v naravi. Nenavadno zgodaj se je letos poslovil sneg in tople 6ape 6o napotile ljudi na njive in vrtove za tri ali štiri tedne bolj zgodaj kakor običajno. Z nenavadno vnemo so se letos lotili dela pod vedrim nebom, vsak gospodar je želel, da bi do zadnje možnosti izkoristil svoj košček zemlje. Izkušeni poljedelci in vrtnarji so zmajevali z glaivami in gledali s skrbjo hitro brsteče drevje •in sadike, ki jim je postajalo v toplih gredah že prevroče. Potem so se vrstili tedni toplih dni in hladnih noči, ki so zadrževale prehitro prebujenje v naravi. Tudi 6ušo smo že doživeli letošnjo pomlad in nato dober, pohleven dež. Medtem se je razcvetel rumeni dren, marelice 60 skoraj odevetele, na vrtovih je bogato obrodila lanska setev moto-vtlca, špinače in radiča, na poljih pa so vzklile pisane znanilke pomladi: zvončki, trobentice, pomladanski žafran, kalužnicc in vijolice. Še dve nedelji nas ločita od cvetne, 6koraj trije tedni so še do svetega Jurija, ki si je izbral za letošnji god samo velikonočno soboto. Pomlad ga prehiteva, kakor da bi hotela po stopinjah prizanesljivih letnih časov, ki so za nami: lanskega nenavadno sončnega poletja, dolge in tople jeseni ter kratke zime, ki 6e je dejansko poslovila že z deževnimi plohami na svečnico. Ljudje, ki gledajo odprtih oči prebujajočo se naravo, se veselijo zgodnjega brstenja in cvetenja, čez noč pa 6e plaho ozirajo proti jasnemu nebu, ki obeta slano. Kakšno škodo bi pomenila, če bi zamorila ljubke dragocenosti na lehah in na drevju 1 V soboto zjutraj je pritisnila slana od Krima do predmestnih vrtov, danes pa je tanko pobelila tudi že bolj zavarovane predele. Vsako pomlad se ponavlja ista igra v naravi: željno se ozirajo obdelovalci zemlje in drevja po prvem zelenju in cvetju ter se ga veselijo, hkrati pa se bojijo slane. Ljudje, ki živijo od plač, vedo zatrdilo, da jih čaka ostala. Zato jih kak poedini odpadnik nikakor ne more odpraviti, pa čeprav uživa simpatije tega ali onega skritega pristaša. Toda lažna propaganda komunistov gre še dalje. Pravi namreč, da ljubljanski škol še ni nikjer in nikoli obsodil »osvobodilne fronte«, kar je najboljši dokaz, da partizanstvo ni v opreki z (' verskim prepričanjem Slovencev. Celo lasti si nekako škola, češ škol ni proti nam, torej je z namil Čeprav sami vedo, da je škol že večkrat in izrecno obsodil Osvobodilno ironto in njeno partizanstvo, pa vendar komunisti širijo te govorice, obrekujejo škola in s tem računajo na ljudsko nevednost in neinlormiranost, samo da bi čim (' več ljudi zapeljali. Naj spomnimo ob tej priliki lc na školova govora na Kikljevera in Natlačenovem pogrebu, ali na njegove govore v stolnici, ali na njegovo pismo duhovščini, kjer je na tako^ odločen in nedvoumen način izrekel, da partizanstvo zasleduje brezbožne cilje. Toda laži in laii, nekaj bo vedno ostalo! Ta propaganda komunistov je gotovo ie najbolj podla, ker hoče ▼ temelju narediti zmešnjavo med katoličani. V svoji brezvestnosti se poslužuje najrazličnejših laži, potvorjenih in podtaknjenih izjav, izmišljenih dogodkov itd. A vse to ne bo konee tedna ali prvega v mesecu šop denarja, od katerega bodo živeli; oni pa, ki se sklanjajo k Iim„„clllu U„KUU„UT „ ...... zemlji, ki negujejo sadno drevje in vinograde, ne Jo om • „ trdnei,a protikomunisličncga pre- vedo nikoli, kakšna bo žetev. Njih delo je odvisno £ katoiičanov> ki s »kolom na čelu aestav-od usode, ki jim lahko posije zdaj slano, zdaj točo, (l Jjajo trden -n ncporuJen jez proli navaiu brez_ sušo ali povodenj m jtm vse uniči. boštva. Komunistična propaganda ne bo imela Letošnja igra v naravi je potekala doslej še drufiega učinka, kakor še večjo strnitev vseh po-brez večjih nezgod. Marelice so z e večinoma od- () litivnih sU v odporu proti borbenemu ateizmu, cvetele in včeraj 60 so odprli tudi prvi popki češenj. Tudi pozno sadno drevje je že razkrilo, kakšne upe lahko stavljamo letos vanj. Po obilni lan- ski letini je tudi letos precej cvetnega popja na hruškah in jablanah. Če bodo srečno cvetele, bo tudi letos precej sadja. Kako je z lepotnim cvetjem, o tem se lahko prepričate na trgu, kjer vidite že lepe šope vijolic, potočnie, mladega resja in tudi modrega encijana. Na alpinetih, ki jih je v Ljubljani nenavadno veliko, vidite tudi že prve avri-keljne, ki so razširili svoje mesnate liste in pognali prve duhteče rumene cvetove. Nekdaj smo Večerno zvonjenje«, v katerem je podal toplo občuten spomin na mladostno romanje na Goro, ko še ni vedel, kaj je za njo v tujini, 6edaj pa se iz nje z močno čustvenostjo in žalostjo povrača v ko-prnenju nazaj in posluša večerno zvonjenje v odmevu svojega srca kakor toliko in toliko drugih, ki mu bodo hvaležni za to nežno črtico. Seueriti Sati je bral samo tri pesmi, med njimi je bila samo ena priobčena — »Pastirica«. Temu lepemu dvogovoru med glasom in pastirico, ki čuva svoj zaklad »mrtve v grobih« in iz njih jemlje navdih in pogum, bdeti pod zvezdami v samoti, je zdaj dodal še drugo »Balado*, ki na bolj realistični način podaja grozo toliko kmečkih usod, ko se vračajo zopet v svet »mrtvih zvonov«. Ti dve baladi bi gotovo v recitaciji kakšnega poklicnega recitatorja vzbudili še večje zanimanje in priznanje, kakor pa 6ta ju dosegli v šalijevem pojočem, pesniško-ritmič-nem branju. S pesniško romantično »Podoknico« so je dotaknil najtišjih strun ljubezenske lirike, ko se najdeta »pesem in poet«. Za zaključek pa jo g. Podboriek z recitatorsko veščnostjo prebral nekoliko skrajšano poglavje iz romana »Goričanec< Stankota Kocipra — zAninska nedelja«, v kateri je prišel ta epik Slovenskih goric do polne veljavo, Po recitaciji je bil ogled knjiievne razstave, ki je bila odprta ves dan. Uslužbenci knjigarne so z veliko vljudnostjo, ki jim je lastna, dajali pojasnila obiskovalcem, ki so si ta dan lahko ogledovali lepe knjige. Razstava je bila okusno aranžirana, prav tako tudi papirnica, kjer je bilo razobe-šenih polno izvirnih plastik ter domačih in tujih keramičnih del in umetniških reprodukcij svetovnih mojstrskih podob. Po recitacijskem nastopu je bi! ta dan gotovo pomemben kulturni dogodek, po razstavi pa lepa kretnja največje slovenske založnice, da približa slovensko knjigo občinstvu ter tako posreduje med pisateljem in odjemalcem. Želeli bi, da bi se take prireditve še večkrat ponovilo, 6ter. rr. novico. Koledar Torek, 6. malega travna: Sikst I., papež; Ce-lctkti 11 L, papež, Krescenija, devica. Sreda, 7. malega travna: Herman Jožef, »poznavalec; llegezip, spoznavalec; Donat, niučeuec. Zgodovinski paberki 5. malega travna: 1. 1722. je umrl v Kamniku kapucin 0. Hipolit, fiiolog in nabožni pisatelj, rojen po letu 1050. v Novem meslu (priimek ni ugotovljen), Študiral je menda pri jezuitih v Ljubljani in postal okoli leta ll>84. kapucin »štajerske pokrajine v, ki je obsegala tudi Kranjsko. Leta 1718. je bil izvoljen za gvar-dijana v Kamniku. Spisi Matije Kastelca, čigar ostalina mu je prišla v novomeškem samostanu v roke, in pridige sobrata Janeza Svetokriškega so njegovo zanimanje za slovensko knjigo ojačile. Njegovo literarno delo je merilo v začetku na slovar. Prvotno je sestavljal slovar »na korist sebi in mladim redovnikom, ki v jezikovnem neznanju potra-tijo več čnsa za besedo nego za stvar«. Kasneje se je vdal prigovarjanju sobralov ter priredil slovar za tisk. Pri sestavljanju slovnice je spoznal Pohoričeve »Arcticae horule«; da bi mogel slovar popraviti, je tisk ustavil; toda začetega dela ni nikdar končal. Izdaj pa je novo prireditev Bohoričeve slovnice leta 1715., leta 1719. so ji sledile : Bukvicc od Slejda inu Navuka Kristusa našega I zveliča rja«, Tizu... Tomaža a Kempis. Hipolit je imel močno slovensko in slovansko zavest, ki se je krepila zlasti iz misli na slovansko lilurgijo v okviru katoliške cerkve — 1. 1818. so zastopniki slovanskih narodnih od-poslanstev na Dunaju podpisali poziv na Slovence, naj zahtevajo pri cesarju zedinjeno Slovenijo in naj bratsko sodelujejo za dosego svojega cilja s Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki. V tem pozivu, ki so ga prinesle Novice kot prilogo k prvi majski številki, so dunajski Slovenci spravili v javnost vprašanje zedinjene Slovenije, ki je postala temeljna zahteva slovenskega političnega programa. Društvo »Slovenija« na Dunaju pa je v zvezi s tem pozivom sestavilo slovenski program, ki obsega poleg zahteve po združitvi vsega slovenskega ozemlja v eno samo upravno enolo, enakopravnost slovenskega jezika v šolali in uradih — dotlej 6e je uradovalo največ samo v nemščirai —, univerzo v Ljubljani in neodvisnost Avstrije od Frankfurta (Nemčije). 6. malega travna: 1. 885. je umrl na Velehradu na Moravskem sveti Metod. V prvi polovici 9. sloletja je v kratkem času zrastla ob vzhodnih frankovskih mejah država pod vodstvom kneza Mojmira, ki se je skoraj povzpela do samostojne politične akcije v srednjem Podonavju, zlasti ko je sledil Mojmiru ltasti-slav, knez širokih konceptov. Kaslislav se je hotel otresti nemškega poliiičnega in cerkvenega varu-štva, ustanovitev narodne morav6ke cerkve mu je le sredstvo za dosego političnih ciljev. Ko so se Nemci v borbi proti Velikomoravski zvezali z Bolgari, je Rastislav iskal im našel zaslombo v Bizancu. Leta 802. se je obrnil do bizantinskega cesarja s prošnjo, daj mu pošlje »učitelja« — v mislih ima lastnega škofa — ki bi moravsko ljudstvo učil v vsakomur razumljivem jeziku sveto vero. Cesar je poslal na Moravsko brala Konstantina in Metoda, ki pa zaradi ponovnega porasta frankovskega vpliva nista dosegla posebnih uspehov. Hotela sta se leta 807. že vrniti preko Benetk v Carigrad. Na potu, ki ju je ob stari rimski cesti Blatograd—Lendava— Ptuj—Celje—Ljubljana—Oglej vodil prejkone preko slovenske zemlje, je pa brala dosegel papežev poziv, naj prideta v Rim. Papež 6e je za njuno delo zavzel, ga odobril in dovolil slovansko bogoslužje ter tako pridobil Konstantina in Metoda za Rim. V Rimu je Konstantin kot menih Ciril že leta 809. umrl. V tem je prišlo leta 890. na 6everu do velikega in zmagovitega slovanskega gibanja proti Nemcem. Val slovanske vstaje pod vodslvom Velike Moravske je zasegel tudi slovenskega kneza Koclja, dotlej zvestega vazala Nemcev. Kocelj, ki je spoznal sveta brala že leta 807. na poti v Rim, se je 6edaj obrnil na papeža, naj mu pošlje Metoda. Papež ga je res poslal obenem s pismom na moravska kneza Haslislava in Svetopolka ter nt panonskega Koclja. Metodov pohod v Spodnjo Panonijo leta 809. je privedel do prevrata v cerkveni pripadnosti to pokrajine. Metod in njegovi učenci so z bogoslužjem v narodnem jeziku izrinili salzburške duhovnike in njihovo narodu nerazumljivo liturgijo v latinskem jeziku. Metod se je podal znova v Him in se vrnil h Koclju kot poglavar nove slovanske nadškofije, ki naj obsega Panonijo in Moravsko in služi kot mogočen branik rimske cerkve proti Bizancu. Kocelj in Hastislav sta dosegla višek svojih prizadevanj. Slovanska nadškofiija osvečal nuši mla-'in.ski organizaciji. Leta 1923 jc bil premeščen Ljubljano, kjer je dovršil z odliko študije a juridični fakulteti. Po službi v ministrstvu 1 U S1U/.1J1 V UlllJiauanu . 01111111(1 » —„ , vitvi sumoupravnih obla- « uradnica Marija Mlakar, 51 letna Terezija ruk-" šie 74 letnu zasebnica Mariju Drobir, 42 letna klobučurku Emilija Rodošek iz Kindberga v mureški dolini, 71 letni upokojeni maior Aloj- finunc je bil ob ustuno sti imenovan zu šefa oblastne finančne uprave Mariboru. V službi Banske upruve v Ljub-jani je bil skozi celo dobo šef proračunskega odseka. V tem svojstvu je vso svojo skrb posvečal finančnemu gospodarstvu naše pokrajine, predvsem mu je bil pri srcu razvoj naših kmetijskih šol in socialnih zavodov. Kot strokovnjak je bil vabljen na razne gospodarske unkete in je izdelal mnogo referatov. Posebno vnemo je kazal tudi za vzgojo uradniškega naraščaja — bil je stalen predavatelj na strokovnih tečajih in član raznih izpitnih komisij. Ves svoj drugi prosti čas posveča svoji družini in je obema hčerkama in sinil omogočil študij in s tem do dostojne eksistence. Ob njegovem življenjskem jubileju izražamo željo, da bi mu bilo naklonjeno preživeti še mnogo let v sreči in zadovoljnosti v krogu družine, prijateljev in znuncev. • — Kino Union obvešča svoje cenj. obiskovalce, da bodo od ponedeljka dne 5. t. m. dalje predstave ob nedeljah, praznikih in delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; poleg tega bodo pa ob nedeljah in praznikih še običajne matineje ob 10.30 uri. — Uprava. — Huda slana ln led. Že slana v soboto je precej škodila marelicam, ki niso bile zavarovano. Še hujša slana pa je bila v ponedeljek zjutraj, ko je bila nedelja brez nje. V ponedeljek zjutraj je bilo hladno in spel je bila jutranja temperatura pod ničlo, to že v druTiČ ta mesec. V soboto je bilo sicer v mestu 0.0° C, toda na prostem za las pod ničlo. V ponedeljek pa je bila jutranja minimalna temperatura tudi v mestnem zatišju pod ničlo. Bilo je — 1.2° C. V nedeljo zjutraj je bilo prav toplo in je znašal temperaturni minimum + 4.0" C. Podnevi je bilo primemo toplo. V soboto je bil dosežen temperaturni maksimum + 14.5" C, v nedeljo pa +13.0"C. Vode po barjanskih jarkih so v ponedeljek zjutraj zamrznile. Napravila 6e je tanka ledna skorja Zračni tlak je visok. Barometer je v ponedeljek dosegel višino 772.3 mm. Zadnje dneve je bilo močno vetrovuo. V ponedeljek je po Barju valovila tanka megla, ki 6e je kmalu razpršila. Sonce je zgodaj posijalo. — V Kinu Slogi bodo zaradi premaknjene policijske ure od danes naprej predstave ob delavnikih pri poljubnem vstopu ob 14, 15.50, 17.40 in 19.30 uri, ob nedeljah in praznikih pa z nakazili sedežev ravno ob istem času, poleg tega pa še zjutraj ob 10.30. Iz dela in živlieinfa - ©J iu in tam Iz Gorizijc Obletnica posvečenja. Na praznik Marijinega oznanjenja, 26. marca, obhaja naš nadškof obletnico škofovskega posvečenja. Kakor druga leta, je bil tudi letos za to priliko v stolnici slovesen ponti-f i kal, ki ga je pel dekan stolnega kapitlja. Navzoč je bil tudi nadškof, ki je v zahvalo za izražena mu voščila obljubil, da bo za V6e molil. Dobili smo dež. Ko smo zadnjič poročali o vremenu, smo potožili, da nam zaradi prelepe sončne zime grozi suša. Kmetje eo bili upravičeno v skrbeh, kaj bo s posejanimi njivami in travniki, ker zaradi 6uhote ni hotelo nič kaliti in poganjali. Ta moreča ekrb je pregnana. Po dolgem pripravljanju in obotavljanju je tiste dni po Marijinem prazniku 25. marca pričelo najprej rahlo rositi, potem pa pošteno liti, da eo tudi vode močno narasle. Sedaj je zemlja dobro namočena in se bo vsa narava sprostila v rodovitni rašči. V torek, 30. marca, je nehalo deževati in ee nam je zopet prismejalo sonce, ker pa gremo v april, vreme najbrž ne bo stalno. Z Gorenjskega Smrt znanega kiparja. Na Dunaju je umrl 67 letni akademski kipar Friderik Gornik, ki se je rodil v Prevaljah v Mežici. Na Koroškem je dokaj njegovih umetnin, še več pa na Dunaju. Pokopan je bil na Dunaju. Sprejem naraščaja v mladinske organizacije. Te dni je bil v vseh večjih krajih na Gorenjskem na slovesen način opravljen sprejem 14 letnega naraščaja (pimpfov) v mladinsko organizacijo za dečke Hitlerjugend (HJ) in v dekliško organizacijo Bund Deutscher Miidchen (BDM) Po obeh teh organizacijah je gorenjski mladini odprta pot do stranke in s tem udejstvovanje v državi. Dalje je bila jasno opozorjena, kako nevarno je razširjati govorice in pozvana, naj vedno nastopi zoper nje. Prijava motornih vozil. Na Gorenjskem se pozivajo vsi posestniki osebnih in tovornih motornih vozil in motociklov, naj prijavijo ta vozila pristojnim uradom. I Poroke. V občini Golnik sta se poročila Jožef Jašovec iz Ziganje vasi in Ana Škerjanc iz Senič-nega, v Kamni gorici sta se poročila Alojzij Bra-tina in Terezija Šolar, oba iz Kamne gorice. Smrtna kosa. Po kratki bolezni je umrla kot žrtev materinstva 28 letna Minka Černe, roj. Mulej, uradnica pri deželnem svetniku v Radovljici in žena orožniškega stražmojstra Franca Černeta. Rajnica je iz znane družine Mulej iz Spodnje Lipnice pri Radovljici. V Spodnji Lipnici je umrla Ana Golmaier. V občini Cerklje so umrli Ivan Sager iz Štefanje gore, Ana Mušič iz Dvorij in Teran Marjana iz Smartna. Na Ladiji pri Medvodah je umrl 85 letni preučitkar Andrej Lustrik (Matijev očka). Prav tam je dan kasneje umrl 76 letni cerkovnik Simon Jamnik, ki je bil dolga leta papirniški delavec. S Spodnjega Štajerskega Javna knjižnica v Slov. Konjicah. 28. marca je krajevni skupinski vodja izročil na slovesen način konjiškemu županu ljudsko knjižnico, ki obsega 500 knjig. Knjižnica je urejena za županstvo in vsi občani se je lahko poslužujejo. . Uspeh nabirke za zimsko pomoč. Zadnjo soboto in nedel jo v marcu ie bila sedma cestna nabirka zu zimsko pomoč. Na vsem Štajerskem so to pot nabrali 2.25 milijona mark. K temu so prispevali spodn ješta jerski okra ji znatne zneske, tako celjsko okrožje 94.000 (lani 71.400), Ljutomer 21.500 (12.120), mariborska okolica 48.400 (58.700), Muribor-mesto 102.000 (78.000), Ptuj 55.000 (43.300), Brežice 25.000 (22.400), Trbovlje 19.200 (19.400). V celoti je ta zbirka presegla za 58% nabirsko lanskega leta. Vpis v trgovinski register. V trgovinski register v Celju je bila konec marca vpisana tiskarna in založba z omejenim jamstvom pod naslovom Siidost-Druck. Tiskarna se bo bavila s tiskarniškimi posli in z založništvom, kakor tudi s prodajo knjig, pisarniških potrebščin in podobno. Delniška glavnica je 100.000 mark. Poslovodja je Fritz Bruun, vodja založbe v Gradcu. Rekord rojstev in dvojčkov v Mariboru. V zu Frohrn, 4 letni železničarjev sinček Roman S upe iz Teznega, preužitkarica 89 letna Emilija Oplot. V Studencih pri Mariboru je umrla 17-letna zasebnica Marija Kokolj, v Klosterneu-burgu 17 letna dijakinja Zofija Trobentar, ki so Jo prepeljali v Maribor. V Celju je umrl (.9 letni upokojenec Jurij Dvoršak, v Ptuju pa žena železniškega uslužbenca Ana Chindes. — V Selnici ob Dravi sta umrla Amalija Ketiš in Elizubeta Rečnik, v Slovenji vasi je umrl Martin Frangeš, v Rogaški Slatini Marija Berk in Mnriju Zmerešek. V Brežicah Frančiška Lopati i č, Ivan Kunst, Ivan Harin, Franc Roth, Jožefa Gregi, Peter, Rtipar. V Stopčah 60 letna Alojzija Soško. Pri obrambnih bojih pri Doncu ie pudel 20 letni topničar Jožef Lešnik iz Št. Jakoba v Sov. goricah, v obrambnih bojih pred Leningradom pa dobrovol jec 25 letni Karel Gol-lick iz Maribora. Na bojišču je padel podčastnik Toni Podlacha, doma iz Ptuja. Iz Hrvaške V spomin pokojnega poveljnika hrvatske »vražje divizije«. Poročali smo že, da je v bojih z od-metniki padel na bosanskem bojišču poveljnik hrvatske »vražje divizije« Jurij vitez Francetič. Ob njegovi smrti so izrazili Poglavniku NDH sožalje diplomatski in vojaški zastopniki Italije, Nemčije, Slovaške, Bolgarije, Romunije in ostalih zavezniških držav. V spomin ustaškega polkovnika Fran-cetiča je Poglavnik nakazal tudi en milijon kun kot svojo podporo raznim krajem v jugovzhodnem delu NDH, kateri so v zadnjem času posebno trpeli zaradi odmetniških skupin. Nova kapelica v Zagrebu. Med skupino velikih stanovanjskih nadškofijskih palač v Vla-ški ulici v Zagrebu stoji tudi stara enonadstrop-na liiša, ki je bila postavljena že leta t790. Po naročilu sedanjega zagrebškega nadškofa so sedaj v tej hiši uredili prostore za lepo kapelo Matere božje. V kapeli bo od sedaj vsako nedeljo in praznik tudi služba božja. Osrednja kuhinja za sirote in siromašne družine v Banja Luki. Po zadnjih uspešnih akcijah združenih vojaških oblasti proti odmet-niškim oddelkom v Bosni, hrvatske oblasti v zasedenih krajih obnavljajo redno življenje. Povsod pričenjajo poslovati civilni in vojaški uradi, ki se trudijo, da preskrbe prebivalstvu v opustošenih krajih potrebno nrehrnno. Po podatkih, ki jih navaja zagrebško časopisje, živi samo na področni velike župe Sana in Luka nad 30.000 ljudi, ki so morali pobegniti pred odinetniki. Med njimi je največ žena in otrok. V bnnjaliiškem predmestju je sploh novo veliko naselje samih vojnih vdov in sirot, ki šteje okoli 1500 žena in otrok. V tem naselju so oblasti pred kratkim odprle osrednjo kuhinjo, ki vsak dan deli med potrebne toplo hrano. Poleg hrane dobivajo sirote tudi denarno podporo. V očiščene kraje pošiljajo hrvatske oblasti predvsem hrano. Za potrebne družine na področju velike župe Sana in Luka je hrvatska državna uprava dosedaj izdala že nad 20 milijonov kun. Iz Srbije Duhovna mobilizacija proti boljševizmu. V Srbiji so nalepljeni po vseh javnih prostorih posebni lepaki, ki objavljajo duhovno mobilizacijo proti komunizmu. Lepak poziva vse srbsko ljudstvo v borbo proti komunizmu in vsem njegovim zablodam. Povečana saditev tobaka y Prokuplju. Odbor za načrtno gospodarstvo je razdelil to pomlad sndilcem tobaka v prokupljanski občini dva milijona tobačnih sadik, tako da bo samo ta občina v Srbiji letos dala več tobaka, kakor kdaj koli prej. Zaščita delavske mladine. V prostorih industrijske zbornice v Beogradu je bila konferenca predstavnikov gospodarskih Ln socialnih korporacij, kjer so razpravljali o vprašanju zaščite delavske mladine, kakor tudi o gradnji otroških zavetišč in o letovanju delavskih otrok. Potem so govorili tudi o poročilu in o delu Nedičevega fonda, iz katerega je bilo do zdaj izdano že okoli 11 milijonov dinarjev za zaščito in preskrbo delavskih otrok in družin, katerih hranilelji so na obveznem delu, na delu v Nemčiji ali v vojnem ujetništvu. V kratkem bo sklican odbor, ki bo o teh vprašanjih še posebej govoril, v koLikor se tičejo Beograda samega. Zaprisega sester Rdečega križa. Beograjski nemški dnevnik poroča, da je bila te dni v Velikem Bečkercku prva slovesna zaprisega ba-natskih sester Rdečega križa, ki so obiskovale tozadevne tečaje v Melencih. Zbrane sestre, članice nemške narodnostne skupine v Banatu, je po zaprisegi nagovoril vodja te skupine. Drobna IJuhifanska kronska Namesto venca na grob pokojnega e. dr. Frana Tomlnška so darovali Slovenskemu planinskemu društvu: Rodbina Omahen iz Višnje gore 300 lir. Folnk Marija iz Ljubljano 200 lir in dr. Konrad .lanežlč iz Ljubljano 100 lir. — Vsem darovalcem iskrena U.'a.'al Sadjarska In vrtnarska podrnžnlca Ltnb- 1 Jana 1 priredi v Bredo, 7. t. m., ob 18.30 v dvorani Kmetijske družbe na Novem triru 3 specialno predavanje z naslovom »Krompir in fižol, njih saditev in gojitev«. Predaval bo g. inž. Ivan Zuplotnik. Člani in Kostjo vabljeni. Prva aprilska nedelja jo bila lepa ln sončna. Ljubitelji prirode so ob sončnem jutru pešačili po tivolskih drevoredih in kro-nili v tivolske gozdove, posebno na Šišenski vrh, odkoder jo bil krasen razglod na vso ljubljansko okolico. I'a tudi čez dan jo bilo mnogo sprehajalcev, ki so so krepili v gozdnem ozračju. Velikn je bila udeležba vernega ljudstva pri raznih cerkvenih prireditvah in svečanostih. Popoldne, zlasti zvečer pa so ljudjo pohiteli k raznim (rl<>-dališkim in drugim predstavam. Tudi za Šport se je Ljubljana zelo zanimala. Obe igrišči. kjer so bile nogometno tekme, sta bili dobro obiskani od občinstva, ki posveča razvoju našega športa posebno pozornost, »Praznik cvetočih češenj« je naslov iz virni iaponski drami, ki .io bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili v nedeljo, 11. aprila, oh H"' ' zvečer. Prekrasna vsebina o ljubezni in žrtvovanju bo pritegnila vsakogar. Prodprodaja vstopnio v društveni pisarni na dan predstavo od 10—-12 In dvo uri prod predstavo, 1'otrarkova 12-1.. desno. Izdelovanje nmetnega ledn v Ljubljani. Iz socialnih razlogov j« svol Si;« bilo dovoljeno razpečavauje naravnega ledu. uvoženega v pivovarne Union In led so največ uporabljali gostilničarji. Ker se Je kljub vsitiu možnim ukrepom Izkazalo da .e ta lod lahko onočisti, Je bilo v bodoče dovoljeno uporabljati naravni led le v Industrijske namene, prepovedano pn ga Je nporni.-ljatl la hlajenje iivil in pija6 T obratoval nicah z živili. Ker bo zaradi toga ledu primanjkovalo, so v teku že vsa potrebna dela, da pričneta tako mestna klavnica kakor tudi pivovarna Union z izdelovanjem umetnega ledu na dehelo. Pripravlja so tudi vso potrebno za higiensko rnzvažanje ledu po mostu. V LJubljani so nmrtl od 28. msrea do t. aprila: Volčko Ana. 82 let, Japljeva ul; 2; Skalar Ivana roj. Armič, 75 let; Dručan Terezija roj. Zaletel, 58 let. žena delavca, Oaljevica 10; Pregelj Ivana roj. Sega. 81 let, vdova zidarskega polirja, Japljeva -; KlanSok Ivan, 70 let, delavec, Velika čolnarska 10: Primožič Kranc. 85 let. zasebnik. Japlifeva 2; Kranju Krištof. 74 let. delavec, Vidovdanska 9: Jordan Jožefa, 74 let, kuharica. Vidovdanska 9; Hribar Jernej, 83 let koči laž, Japljeva 2; Tlražumerič Marija. 15 let, hči poseslnika, Vidovdanska 9: I)e-bevee Peler, 25 let, zasebni uradnik, Giglar-ieva 1'.; fterjak Nežika roj, Lindtner, 70 let. vdova posestnika. Sv. Florijana 11: Cavdok Justina ro i. Nemec. 09 let. vdova stavbenika, Gostilničarska 12: Itecknagel Pavlina roi \Vaschl, 94 let, vdova trgovca, Vidovdanska 9; Pogačar Ana roj. Petrovčič. 56 let, delavka tobačno tovarne. Vidovdanska eesla 9; Crnago.i Mnrija roj. Vodo vdov. Franzl 89 let. vdova šolskega ravnatelja, Tržaška 50: Labernlk Antonija. 79 let. kuharica, Križevniška 2: Slanovec Marija, 8-1 let,, upokojenka tobačne tovarne. Japljeva 2; Skubic Ivan. tO let, tesarski delovodja Vn-brovška 37: Hernik Ljudvik, 30 let. sobosli-kar, feibeniška 17. V Ljubljanski holntKntcl s« nmrll; Ben-čič Vekoslav, 30 let, mehanik. Kopališka 3; ^ček Ivana 57 let, vralarica karmeličan-skega samostana. Zaloška «4: Selan Anton, 59 let. železniški uradnik v p.. Trdinova 8; Gorjup Franc. 53 let, železniški zvamonik, Mencingerjeva 15; Pezdir Miroslav 34 let, trgovski sluga. Tržaška 109: Prijatelj Matilda. 8 let. goienka zavoda, Vidovdanska cesta, zavetišče: Levak Ivanka roj. Zupane, 45 let, pletilja. Krakovska ul. 7: PrelovSek Franc. 8 mesecev, sin mizarskega pomočnika. Ključavničarska ul. 2; Candoliai Helena roj. Tlapa. 57 let. žena polkovnika v p., | Pred škofijo 1; Žitko Frano, 68 let. dolavec, Ceruetova 31. Ponesrečenci v Ljubljani. 67 letna trafi-kantinia Ana Grajzerjeva je padla. Močno se. io poškodovala na desni rami. — Na Itud-niku stanujoči 50 letni delovodja Alfonz Vrabec je dobil poškodbe na glavi. — Tudi na Kuilniku stanujoči 51 letni delavec Albin Glavan je padel in se poškodoval po obrazu in rokah. — 44 letni železniški kurjač Rudolf Coli so jo s kropom opekel po rokah. — Stanko Sleiner, 14 letni dijak, jo padel in si zlomil desno nogo. Rdeči križ sporoča V Poizvedovalnem uradu Italijanskega ndečega križa — avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Ariella Hca (Gosposvctska cesta) 2-11 . nai se mod uradnimi urami od 8.30—12 iaviio: D i z Ivan, JevSevar Zdenko. Mastnak Ana, odvetnik Toš Vranjo, strojni ključavničar Zupan Anton; dalje osebo, ki so poslalo pakete naslednjim: Veldo Alojz, Sever Frane. Podržaj Janez. Pa.inič Ivan. Sečnik Jože, Hočevar Ivan. Boli Franc, Muster Jože. Za ie Vinko, Kozina Ivan, Vidie Stanislav, Vidic Anion. Fink Franc, Mnrinč Martin. K asi A fini f. Zupančič, ftvajger Frane. Peterle Alojz, 1'eršin Gabrijel, Ternič Franc, Zalar Matic. Arko Anton, Spreicer Ana, Staruša Ivan, Staniša Jože. Mumilovič Avgust. Paketi za vojne ujetnike, civilne Inter-nlranee. konflnlrance In Jetnike v zaporih se sprejemajo od 5. aprila 1943-XX1 dalje vsak delavnik po naslednjem redu (za prejemnike z začetnimi črkami imen); Ponedeljek: A, B, C, (!; torek; I), E, P. (1, H: sreda: I, J. K, L; četrtek; M, N, O, P: petek: R, S, ft, T; sobota: 11, V, Z, t. Ona sprelema od 8.M-11.M ln od 15.31) (pol 4) do 17.30 (pol 6), ob sobotah samo od 8.39—11.3». V vsako hišo »Slovenca«! Gledališče Uprava Državnega gledallSPa opor.arja p. n. občinstvo, da bo poslovala dnevna oporna blagajna, ki ima predprodajo vstopnic za operne in dramske predslave, od torka. li. aprila, dalje v dopoldanskili urah kot doslej, lo jo od 10.39—12.30, popoldne pa od 17 do 13. Opera: Torek, II. aprila. Zaprto. Sreda, 7. aprila ob 18: »Janko ln Metka«. lted Sreda. Četrtek, 8. aprila oh 18; »Madame Butter- fly«. Premiera, lled Premiereki. Petek, 9. aprila: Zaprlo. Sobota, 10. aprila, ob 18: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. P, n. obiskovalce Opere opozarjamo, da so bodo pričenjalo počenši s srodo, 7. aprila, vse oporno predstavo ob delavnikih eno uro kasneje kot doslej. »Janko in Motka, se prično po novem redu v sredo ob 18. Deloma nova zasedba partij v Pucclnl Jevl operi »Madame Butterfly«. V četrtek bo uprizorjena letos prvič tn melodiozna opera, ki je dosegla lani nenavaden uspeh. Zanimivost letošnjo sezone bo delna preza-sedba nekaterih partij. Nova hosla Slailo-ljev in Lipušček. ki sta naštudirala partijo Pinkertona, in nov bo tudi konzul Sharpless v kreaciji Popova. Vsi ti tri.ie pevci nnvo rienih partij šo niso peli na naSem odru. Buttorfly bo Hevhalova, Suzuki — Oolobo-va. Kato — fipanova. Yamadorl — Dolničar, honec — Lupša, komisar — Gregorin. Drama: Torek, I. aprila ob 18.30; »Prava ljnbeien«. Ked Torek. Sreda, 7. aprila ob 18.30 »V LJubljano ]o daj' nio«. Iled A. Četrtek, 8. aprila ob 18.30: »Veliki moi«. Hod Četrtek. Petek, 9. aprila: Zaprto. P. n. obiskovale« Drame opozarjamo, da ho zaradi podaljšano policijske uro začetek dramskih predstav eno uro kasneje kot d"-slel. Predstave se bodo pričenjale namesto oh 17.30 ob 18.3(1. Prva predstava l novim časom bo v torek, t. J. danes. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, IL Borila, ob pol 7 zvečer: Klabundova drama »Praznik cvetočih češenj«. Na to predstavo že danes opozarjamo in priporočamo, da 6i občinstvo proskrbi vstopnice v prodprodaji v nedeljo od 10—12 in dve uri pred prlčet-kom, ki bo ob pol 7. v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje, desno. RADIO. Torek, I. aprila: 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi ln napevl — 13 Napoved časa, porodila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M,, 61-janee, lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Vojaške peami — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet nnnut gospoda X — 17.15 Pisana glasba — 17.35 Rek-stet vodi dirigent Guarino — 19 Govorimo italijansko, poučujo prof dr. St Lehen — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napoli-tanske pesmi — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Koncert kvinteta Akademije Chiglann — 21.15 Koncert pianista Antona Trosta — 21.50 Orkester Ce-tra vodi ilirigent Barzizza — 22.15 Orkester vodi dirigent Petralia — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno slnžho Imajo lekarne: mr Levstok. Besljeva cesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 13 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Poizvedovanja Damske nsnlene rokavice Je nekdo našel v nedello dopoldne v frančiškanski dvorani. Dobijo se v trgovini Dolenc, Prešernova 42. Gospoda, ki je v frančiškanski dvorani v nedeljo našel rokavice, prosim, da jih odda pri Sfiligoju (Frančiškanska lilica). Nalivno pero je bilo najdeno pred Lleh-tenturnovim zavodom ter so dobi v upravi »Slovenca« proti natfradl. lili H J y- „ nI a nn H mi igra za giaua Dasi je preteklo že deset let odtlej, odkar se je dogodila zgodba dr. Treptova, si jo vendar še danes po vsej Kitajski pripovedujejo. Jaz sem jo slišal v Šanghaju, Narikingu in slednjič daleč tam zgoraj ob Rumeni reki v Tsu-Tanu. Dr. Treptov, ki jo v Hamburgu trgal svoje prve hlače, je že »od nekdaj« živel na Kitajskem. Ko jo izbruhnil upor, ki ga je bil vodil general Fuang, je bil Treptov zdravnik misijotiišča v Vančavu. Fuang ni bil nič dragega ko navaden cestni ropar, a se je bil nekega dne oblekel v generalsko uniformo, zbral dvajset tisoč mož okrog sebe in je vdrl v pokrajino Senčvan. V Vančavu so njegovi ljudje ujeli Treptova in ga privedli k Fuangu. General je vprav igral šah, ko je stal zdravnik pred njim. »Kaj pa naj to pomeni?« se je uprl doktor Treptov. »Ali ste vojaki ali zločinci? Zahtevam, da me takoj izpustite!« Fuang je zamišljeno prikimal, rekoč: »Res je, da si inozemec, a pred Bogom smo vsi enaki. Koliko bi pa tvoji ljudje palačali zate?« »Nič,« je -zaničljivo odvrnil Treptov. »še beliča ne...« »Potem,« jo dejal Fuang in dvignil glavo, »potem te bom dal ustrelili.« Spet se je poglobil v igro, a Treptov, ki se ni dal ugnati, je ostal in gledal igro. Čez čas je Fuang pogledal kvišku in se ozrl v doktorja. »Kako ti je to všeč?« se je zarezal. Tedajci je Treptovu šinila misel v glavo. »Ti si bandit,« je dejal preprosto, »in igraš ko kak bandit. Še otrok bi se ti smejal, tako igraš!« V sobi je postalo tiho. Treptov se je veliko upal, vendar je poznal Kitajce. Fuangov obraz se je od hesnosli skremžil, pa se je premagal in nasmehnil. »Človek,« je čez čas mirno dejal, »pripravljen sem. da bom s teboj igral za tvojo glavo. Co dobiš, boš prost; če izgubiš, boš obglavljen!« »V redu,* je rekel Treptov. »Sprejmem igro. Vendar nočem igrati tu, ker ne morem, ko ti in tvoji ljudje, čepeti na tleh in premišljati. Igral bom v svoji sobi v misijonišSu. Pridi ob 'osmih k meni, pričakoval te bom s čajem...,« in žn ie šel ven, ko da bi bil kakega dobrega prijatelja povabil na kozarec piva. Vsi tisti, ki pripovedujejo zgodbo, pravijo, da je Treptov nato generala zares matiral in da ga je general potem izpustil v svobodo. »Vedite,« mi je dejal nek star učen Kitajec, »da je bil Fuang eden naših najboljših in najbolj slavnih šahistov. Zdravnik je moral biti naravnost voleum, da je bil dobil to igro! In mimo tega je moral imeti železne živce! Le kdo neki bi bil lako mirno igral za svojo glavo?« Seveda sem si na vso moč želel, da bi bil osebno spoznal svojega rojaka, zdravnika Treptova. Nekoč sem nalelol nanj v šanghaju. Bi! je visok, mršav gospod, čigar plavi lasje so že siveli. Krog njegovih odločnih ust je bil prijazen smehljaj. Seveda sem mu koj omenil njegovo slavno šahovsko igro. Pa je zamahnil z roko, rekoč: »Ljubi Bog, ne smete verjeli vsako neumnost' Saj veste, da so Kitajci že deset tisoč let najboljši pripovedovalci pravljic! Res je, šahiral sem s starim Fuangom, šahiral za svoje življenje, in stari bandit je bil kar preveč pripravljen, da mi vzame glavo! In pri vsem tem je bil veličasten šahist! Mislim, da bi bil slehernega naših mojstrov premagal.« »Pa ste ga le vi vrgli, doktor,« sem navdušeno vzkliknil. »Kako pa potem šele vi znate šahi ra ti!« »Jej,« jo dejal zdravnik in zamahnil z roko, »jaz se svoj živ dan nisem dosti zanimal za šah. Da me bosle prav razumeli: nikoli nisem bil v stanu, da bi bil premagal kakega dobrega šahista. Vendar se nekoliko razumem na igro in znam kako igro podaljšati in zavlačevati. Mimo tega pa mi je prišel Fuang na pomoč. Koj je spoznal, da zna več ko jaz in se je hotel z menoj poigrati — kakor mačka z miško. In tako sva šahirala sedem dolgih ur — najhujših v mojem življenju! In potem je bilo storije konec. »Torej ste vendarle premagali Fuanga?« Treptov se je smehljal. »Sem ga in ga ni sem,« je dejal. »Premagal sem ga, ker ni znal francoščine. To je bila njegova napaka I« Bil sem nekoliko presenečen. »Kaj pa ima francoščina opraviti s šahom?« »V tem primeru prav veliko,« je rekel zdravnik zamišljeno. »Pa dajte, da vam povem vse po vrstil — Ko sem odšel od Fuanga. so me njegovi ban-j dati odgnali v mojo sobo in so me tu slražili do i večera. Krog osmih pa je prišel general, k| sem Livorno v kleščah Po neuspehu v Itiiuu je Livorno uu 2. mestu. Torino vodi i 88 točkami. 27. nedelja italijanskega državnega prvenstva je prinesla važno spremembo. Livorno je zdrknil s prvega mesta na drugo in so nahaja v kleščah obeh torinskih moštev. Vse kaže, da bo Torino s svojo odlično napadalno vrsto zdržal do konca, medlem ko je žo nekaj nedelj očividno, da v vrstali Livorna ni več onega poleta, ki ga je kazal vse do srečanja s Triestino. To smo pričakovali, da bo Torino na lastnih tleh premagal Atalanto, odprto pa jo bilo vprašanje, kako bo z Livornom v Rimu. Samo oni, ki ne privoščijo Livornu zmage so napovedovali, da ga bo Roma ukanila. In tako se je tudi zgodilo. Roma, ki je letos razmeroma šibka, je premagala Livorno z 1:0. Livorno je zi'"knil s prvega mesta ravno sedaj, ko se prvenstvo približuje koncu. Tisočeri prijatelji nogometnega športa v Torinu imajo po včerajšnjih izidih dovolj razloga, da gledajo z optimizmom na srečanja, ki jih še čakajo. Dva kluba imajo v Torinu; enajstorica iste-ga imena se je utaborila na vrhu preglednico in prevzela vodstvo. Juventus pa se jo vrnil z zmago s težke tekmo v Genovi. Trenutno imajo torej Torincl prvo in tretje mesto! Drugače pa je z . moštvi, ki jim gre za biti ali ne bili. To čuti zlasti Liguria, ki je gostovala v Triestu in se vrnila domov praznih rok ter s porazom 1:3- Tako je sedaj Liguria na zadnjem mestu. Drugo moštvo od zadaj — Venezija je napelo vse sile in premagalo Lazto z 2:1. In po točkah sta tu še Triestina in Vicenza, katerima se lahko zgodi, da so bodoče tri nedeljo poslednje, ko bosta še igrali v A razredu. Na kratko povedano bi izrazili včerajšnje dogodke in spremembe v drž. prvenstvu takole: Tricste: Triestina — Liguria 3:1, Torin: Torino — Atalanta 4:2, Benetke: Venezia — Lazio 2:1, Milan: Milano — Bologna 3:2, Vicenza: Vicenza — Bari 1:0, Rim: Roma — Livorno 1:0, Firenca: Fiorentina — Ambrosiana 2:0, Genova: Juventus — Genova '2:1. Vrstni red in točke v A razredu: Torino 38, Livorno 37, Juventus 35, Ambrosiana 32, Genova 30, Milano 29, Bologna 28, Fiorentina 27, Lazio in Roma po 20, Atalanta 25, Bari in Vicenza po 21, Triestina 20, Venezia 19, Liguria 18. V B razredu so dosegli naslednjo izide: Na-poli: Napoli — Pescara 4:0, Pisa: Pisa — Savona 2:1, Busto Arsizio: Pro Patria — Cremonese 0:0, Novara: Udinese — Novara 2:0, Alessandrla: Alessandria — Siena 1:0, Modena: Modena — Palermo Juve 3:0, Brescia: Brescia — Fanfulln 2:0, Ancona: Anronetana — Mater 3:3, Laspezia: Spezia — Padova 2:0. Vrstni red in točke: Modena 37, Napoli, Pisa in Spezia po 35. Brescia in 1'ro Patria po 34, Cremonese 20, Fanfulla 28, Anconltana in Padova po 26, Novara in Udinese po 23, Pescara 22, Mater in Alessandria po 20, Palermo Juve, Siena in Savona po 17. (Napoli, An\onilana, Maler in Siena imajo še po eno tekmo v dobrem, Palermo Juve pa štiri.) Švica : Hrvaška 1:0 Gradjanski, okrepljen s Kacijanom v vlogi srednjega ea|>udalca, je otvoril včeraj letošnjo mednarodno sezono evrop. nogometa. Mednarodno tekmo med Hrvati in Švicarji je odločil Ama-do že v 9. min., ko je zabil prvi. edini in odločilni gol za Švicarje. V ostalem pravijo prvi viri o tej tekmi, da je bila precej mlačna in tudi Švicarji niso bili zadovoljni s svojim moštvom, čeprav je zmagalo z 0:1. Z ozirom na sloves, ki ga uživa švicarski nogomet, ne pomeni izguba za Hrvate posebnega poraza. Lahko pa bi tudi zmagali ali dosegli vsaj neodločen izid, če ne hi odpovedala Anlolkovič in Kacijan, ki nista imela dobrega dne. Prva pecimorniška žrtev leta 1774 Prva smrtna žrtev podmorniške plovbe je bil Anglež Day. Pred svojo ]>oslednjo vožnjo se je bil že prej s svojo podmorsko ladjo potopil deset metrov globoko, je ondi ostal 24 ur in je se nato brez tuje pomoči dvignil z ladjo nad gladino. V novembru 1773 je z nekom stavil, da se bo s svojo ladjo potopil 40(1 metrov globoko in bo ondi ostal tudi 24 ur, Dne 20. junija 1774 je nato Dav pri Plvmou-thu zares to poskusil. Vze] je tri drogove — rdečega, belega in čmeza, da bi se z njimi lahko sporazumeval z ljudmi na morju, če Spi«a> Karei Jariiimr Krlieu MIMO SAM KRALJ. BILO JE SOPARNO IN JE BIL ŽEJEN. ZATO STOPI K RIBIČU, DA RI MU DALI STUDENE VODE. KO MU PLAVACEK PRINESE VODE, SI KRALJ ZAGLEDA VANJ. »LEPEGA MLA DENICA IMAŠ, RIBIC«, RECE. >ALI JI TVOJ SIN?« »Jl£ PA TUDI NI!« ODGOVOR RIBIC. »PRED DVAJSETIMI LETI MI G/ JE PRI PLAVILA VOD A.< bi pokazal bel drog, bi pomenilo, da mu gr dobro; če rdečega, bi pomenilo, da še inor prestajati, a s črnim drogom bi tiaznand, .lt> j v nevarnosti. Toda — prikazal se ni sploh no ben drog in Davevi prijatelji so vsi vzii.mi : jeni poklicali na pomoč kapitana bližnje l,e gate. Vse so poskusili, tla bi ladjo dvignili, te da vse zaman. IJay je bil izgubljen, ker se j polopil prav na takem kraju, kjer so bil pečine in čeri najmanj 60 čevljev visoke i je bila njegova ladja bržkone zašla med čer Enajstorica Tobačne tovarne bo igrala v I. razredu Mladika premagana z 2:4 — Prvenstveni spored v I. in II. razredu rfljlrliknriev/ nroli rlimpni onnisto- i nn mnifc rlnvnl innnirn in nnilnunliniilina Mnšlv Od modrih Mladikarjev proti rumeni enajsto-rici Tob. tovarno je pihal močan veter, časnikarska loža na tribuni je bila v senci in pihalo je tako vneto, da 6em si moral zavihati ovratnik. V tem hipu sem zavidal odbornike 111 prijatelje obeli klubov, ki so stali prav na mejni črti igrišča in trepetali za usodo svojih moštev, šlo je za biti ali ne biti in pot jim je lil z obraza kljub svežilni sapi. Kako tudi ne? Kdor bo danes zmagal, bo igral z Ljubljano, Hermesom in Marsom v I. razredu, kdor pa bo podlegel, bo padel v tovarišijo drugorazrednih. Igra je bila zlasti v začetku zelo živahna in prežeta z borbenim duhom. Vrste Mladikarjev so bile dobro povezane in uspevalo so jim nekatero nenavadno lepe poteze. Odlikovali so se /.lasii Karič, Bine in Šebenik, ki so znali lepo podajati in skušali z dobro tehniko izposlovati svojemu moštvu vstopnico za prvi razred. Goli so padali zdaj na eni, zdaj na drugi strani. Pri stanju 2:2 se je obrnila sreča na stran Dopolavora Tob. tovarne. Ta je igral zelo požrtvovalno in se vneto boril za vsako žogo. Borbenost Tobakarjev je zmagala nad tehniko Mladikarjev. V I. polčasu so postavili rezultat, ki jo odločil usodo obeh moštev. Dopolavoristi so premagali Mladiko s 4:2 in odločili kvalifikacijsko tekmo za vstop v I. razred v svojo korist. Sodniku g. Kosu sta se predstavili moštvi v naslednjih zasedbah: Mladika: Kordeš, Keržič Zv., Keržič 0„ Kor-deš M., Gvardjančič, Karinč, Biue, Keržič M„ Mo-har, Baje? Šebenik. Tob. tovarna: Oblak. Kisel, Nagode SI., Januš, Plečko, Vidmar, Mam, Rot, Nagode, Pavšič, Lovšin. Preden se je Mladika znašla, je že obležala žoga v mreži. Nagode jo postavil rezultat 1:0 za Tob. tov. Sledilo so minule ostrega napadanja z obeh strani, dokler se ni posrečilo Mladiki, da je izenačila po Moharju, ki je dobil lep predložek z desnega krila. Plečko, ki je bil med Tobakarji med najuspešnejšimi, je kmalu poleni dosegel 2:1 v prid rumenim. V 19. min. izkoristi Mladika kot, ki ga strelja Bine, Šebenik pa pošlje z glavo žogo v mrežo in rezultat jo izenačen 2:2. Tempo ne popušča in igra valovi s polja v polje. Sodnik prisodi 11 metrovko v prid Mladiki, toda Bine jo pošlje previsoko in žoga izgine med skladiščem drv. Sporazum med Rotom in Nagodetom privede v 35. min. do 3:2 za Tob. tov. Maru poviša razliko po lepem, toda ubranljivem strelu na 4:2 in pri polčasu imajo Tobakarji dva gola naskoka. Bitka pa še ni niti dobljena, niti izgubljena. Mladika napenja vso sile in se ji res posreči vrsta nevarnih prodorov. Pritisk Mladike je trajal približno pol ure, ves čas igrajo na polju rumenih. Poslednje nade Mladike se razblinijo v 31. min. z 11 m, ki jo pošlje šebenik previsoko. Proti koncu je pobuda spet na strani Tob. tovarne, izid pa ostane nespremenjen. Igra je bila mestoma zelo ostra in jo valovala na meji* dovoljenega in nedovoljenega. Moštvi sta bili enakovredni, če izvzamemo vratarja, ki pomeni najšibkejšo ločko Mladike. Na zmagi Dopolavora Tob. tovarne imata zasluge Nagode in Marn v napadu, pa Plečko in Oblak (preje Hermes), ki je znatno okrepil vrste rumenih. Mladika je bila ves čas enakovreden partner, igro pa je izgubila zaradi nesigurnega vratarja, delno pa tudi zaradi borbenosti nasprotnika, kateri ni bila kos. Predtekina: Vič : Korotan 2:0. Vič je igral prav lepo, gole pa sla dala v prvem polčasu Bevc in Korošec. Gledalcev okrog 400. Sedaj, ko je rešeno vprašanje četrtega moštva v I. razredu, objavljamo še podroben spored prvenstvenega tekmovanja, s katerim bodo začeli v nedeljo. Naslednji spored velja za 1. in II. razred: 11. aprila: Hermes : Tob. tovarna. Mladika : Ža-bjak; 18. aprila: Mars : Ljubljana, Korotan : Vič: 2. maja: Hermes : Ljubljana, Vič: Mladika: 9. maja: Tob. tov.: Mars, Korotan : Žabjak; 16. maja: Hermes : Mars, Mladika : Korotan; 23. maja: Ljubljana : Tob. tovarna, Vič : Zabjak; povratne tekmo bodo igrali do 11. julija. Hermes : Mars 2:1 (0:0) Poleg Hermesovega turnirja namiznega tenisa, o katerem bomo poročali jutri, ker ga še niso zaključili, in poleg kvalifikacijske tekmo na igrišču Ljubljane, so, imeli včeraj tudi v Šiški zanimiv športni dogodek. Tam je gostovala enajstorica Marsa in opravila zadnjo preizkušnjo pred začetkom prvenstva. Nedavno je Hermes premagal Marsovce s 6:2 in tokrat bi bila naloga Marsa, da bi se jim oddolžil. Da imajo Ljubljančani povratne tekme posebno radi, so pokazali tudi včeraj, ko so prišli v lepem številu v ŠiSko. Pri blagajni je padlo, kakor smo slišali, 2600 lir. Začeli so s precej mlačno igro, ki ni bila gledalcem po volji. Tu pa lam se jo odprlo zdaj Hermežanom, zdaj Marsovcem, mreža pa je ostala v prvem polčasu nedotaknjena. V drugem dolu so se vrstili že lepi napadi, ki so jih znali Her-mežani izrabiti. Marsovci pa ne. Ciole sta zabila za Hermes v 30. min. Brodnik, v 32. pa Aljančič. Mars je imel veliko priložnosti, da bi v istem času odločil igro v svojo korist, tako pa se je pred vratmi obotavljal in se moral zadovoljiti s častnim golom, ki ga je dal Piskar Ivo tik pred zaključkom. Sodil je g. Makovec. V predtekmv sta se pomerili rezervi in končali igro (sodnik g. Kastelic) neodločeno z 2:2. Od nedeljskih tekem v Ljubljani dodajemo še dva izida: Mladina Viča je premagala mladino Ljubljane s 5:2, Žabiak juniorji : Dopolavoro ju niorji (dopoldne na Hermesu) 1:0. V Krsniannvifem kopališču v Beogradu so priredili velike plavalne tekme za nemške vojake In za civilne uslužbence. Spored je obsegal deset pra-valnih točk in vaterpolo. Najboljši čas v plavanju na 100 m prosto je dosegel podoficir Schvvanke s časom 1 min. 16.3 sok. .-IKM * . - J.. ,. J * t J »4^ V i v •■ i Razbit ameriški težki tank na bojišf(i v Tunisu. ga povabil, naj pije z menoj č.ij in naj bo ko doma. Imel se mizvrsten radijski aparat kratkih valov in sem prosil Fuanga, ali ga smem pripraviti, kar mi je on milostno dovolil. Tako sva imela godbo, ko sva pila čaj, in tudi poleni, ko sva začela šahirati. Pred edinim oknom je stalo nekaj banditov, med njimi je bil tudi rabelj, ki je ves čas brusil svoj meč, nemara zato. da bi mi bil čim bolj olajšal slovo od tega sveta. Stari Fuang je bij dobre volje in mi je pripovedoval o svojih junaštvih, in šele krog devetih sva začela igrati.« Treptov je nalahno vzdrhtel. »Pomislite: jaz in tisti človek, ki je od njegovega znanja zaviselo moje življenje, sama v sobi! Sediva pri šahovnici in je sleherni ves prežet z željo, da pobije tekmeca! Oba sva koj sprevidela, da je znal več ko jaz. Vendar sva si oba prizadevala, da bi igro zavla-Čila. Jaz zalo, da bi si pridobil kaj časa, on pa, da bi povečal moj strah pred smrtjo. Še ni bilo enajst, pa me je že skoraj imel. Za hip sem bil postal lahkomiseln in je že kazalo, da bo igro skončal. A jaz sem se kar s silo zbral in sem tako dobro šahiral, kot še nikoli v svojem življenju. Dozdevalo se je. da je začela generala stvar spet zanimati, moja odpornost ga je dražila in je igro spet zavlekel... Iz zvočnika se je ves čas oglašala godba. Nenadoma je .bilo slišati bobne, nato neki glas in spel godbo. »Zaradi meno ni treba, da ta vražja ropotulja luli!« je dejal general. »Meni pa je le potrebno,« sem dejal jaz, »ker mi dobro dene za živce.« Vprav tedaj pa je godba prenehala in nek surov glas je nekaj zakričal. »Kaj je pa rekel?« je vprašal general, kajti tisti človek je bil nekaj kriknil v francoščini. »Napovedal je le naslov glasbe, ki sledi zdaj.« sem skromno odgovoril in se skušal nasmehnili. Nato sva šahirala dalje. Vprav pred menoj je bila ura in lahko sem opazoval, kako gre kazalec dalje. Počasi, neskončno počasi se je premikal, in začel sem se tresti. Šahovnica se le bila polagoma izpraznila in čim manj figur sem imel, tem prej je utegnil stari vrag pred menoj igro končati. Ob Ireh zjutraj sem bil tako razburjen, da mi je vse plesalo pred očmi. Kakor v megli sem vide! pred seboj porogljivi, režeči se Fuangov obraz, in pa šahovnico, ki ie kar migotala pred menoj. Mehanično sem pograbil figuro in sem čulil. kakor bi imel kos ledu na tilniku. Spet sem se ozrl na uro. Bilo je deset minut pred četrto. Zvočnik je tulil še zmeraj, in ta ropot mi je slednjič šej na živce. Vstal sem in ga zaprl. V nenadno tišino so padle Fuangove besede: ,čez deset minut boš odšel s tega sveta!' ,Tudi najboljši Igralci se utegnejo zmotiti,' sem odvrnil. In začutil sam, kako sem postal hladnokrven in miren. ,V doselili minulih, Fuang, te bom premagali' Bilo jo tri in petdeset minut... Ob štirih je Fuang iztegnil svojo koščeno, rumeno roko. da bi napravil zadnjo polezo. Krog trdih ustnic mu je igral leden smehljaj... Tedajci smo zunaj zaslišali strele, ljudje so kriknili, vrata so zahreščala in v sobi je stal mali stotnik, nameril je samokres na Fuangove prsi in dejal: ,šah mat, general !'« Treptov je končal in se zamislil. Bil sem ra-zoča ran. »Saj stvar vendar ni tako romantična, kot sem si bil mislil! Prav za prav je bilo vse skupaj jako trezna zadevščina. Saj se tako rekoč niti ne da reči, da bi bili igrali za svojo glavo...« »Le nikar ne recite tega,« mi je doktor odvrnil in se krotko nasmehnil, >ko sem bil popoldne odšel od Fuanga, sem poslal klice na polili v svet in sem iz Hoanghaja koj dobil odgovor, da bo stotnik s tisoč konjeniki takoj odrinil od tam, da bo Fuanga prepodil in rešil mene. ,Ne vemo, kdaj pridemo,' so mi sporočili, ,vendar bomo poskrbeli, da boste nenehano sprejemali poročila — in sicer v francoskem jeziku. Da ne bi poslal na ta način kdo pozoren, bomo pa vmes dajali godbo.' In lako se je tudi zgodilo. Trije telegrafisti so tulili nekakšne pesmi — saj druge godbe itak niso imeli — vmes so mi pa poročali, kje da so že. Jaz sem jih laKo rekoč kar videl prihajali. Sleherni hip som vedel, kje so in sem moral igro naravnavati po tem prihajanju. Ali si morete mislili, kaj se to pravi, da morate paziti na igro in hkrati na poročila? Videl sem, kako me je stari Fuang počasi seganja! v kozji rog, in sem slišal, kako se mi reševalci bližajo ln ves sem se tresel oh misli, da bi utegnilo priti staremu vragu na misel, da bi me matiral. preden bi prišli konjeniki Bil je okruten, star vrag in se je hotel zabavali... No, ali nisem igral za svojo glavo?« Segel sem Treptovu v roko Pa je bil le junak! In pa — saj ie vendarle dobil igro, saj je bil slednjič vendarle Fuang premagani 9. S. VAN DINE: Umorjeni Kanarček »Prepričan sem, da je še na tisočo drugih, ki ga oliožuiejo« ji je odvrnil Vance, »Zal pa nimam zda| nikake veselice, ki hi jo mogli narediti bo!| privlačno s svojo ljubko prisotnostjo... Prišel sem v neki zelo resni zadevi... Znano mi je, da ste bili v prijateljskih stikih z ubogo gospodično Marjeto Odeli... Ob plesalkinem imenu se je mladenka zdrznila. Vsa ljubeznivost jo v hipu izginila iz njenih oči, ki so se zabliskale in skrile za trepalnice. »S kako zadevo prihajate vendar na dani Ničesar ne vem. Pojdile odlod s svojim odvetnikom!« Vance pa nikakor ni bil voljan, da bi jo ubogal. Vzel jo iz žepa cigaretno dozo in izbral cigareto. »Vam je morda diin neprijeten? Zelile cigareto tudi vi! Dobivam jih naravnost iz Carigrada potom svojega zastopnika. Boljših si ne morete misliti.« Gospodična je puhnila kakor mlada mačica in divje pogledala Vanceja. »Pojdile odlod. če ne pokličem stražnika!« Pri teh besedah se je približala telefonu, ki je bil na mizi blizu nje. Vance ie počakal toliko časa, da je vzela slušalko v roko. »Čo storite to, vas dam pozvati na policijski urad. kjer boste zaslišani |>o vseh pravilih,« jo dejah brezbižno. si prižgal cigareto n se udobno jzlektiil v naslanjač. Deklica je počasi odložila slušalko in se okrenila k nama. »Kaj hočete od mene?... Morda sem res poznala gospodično Odeli, a kaj za to?... Kaj pa imate vi s to zadevo skupnega?« »Zalibog prav niči« je odvrnil Vance in se nasmehnil. »Zdi se |>rav za prav. da nima nihče z njo nikake zveze. Dejstvo je, da hočejo aretirati in obtožiti umora vaše prijateljice nekoga, ki tudi nima s to zadevo nič skupnega. Načelnik policije je moj prjatelj n zato mi je znano vse, kar se tam pripravlja. Policija je ihrzlično na delu in nemogoče je vedeli, po kateri poti bo še krenila. Zdelo se mi je umestno, da vam prihranim cel kup neprijetnostim s kratkim prijateljskim razgovorom ... Seveda, če vam je tako ljubše, bom izročil vaš naslov policiji in tedni se bo sama zavzela za to. da vas temeljilo izpraša na svoj ne-prekosljiv. čeprav ne preveč nežen način. Vedite, da zaenkrat policija še nič ne ve o vaših prijateljskih odnosih do gospodične Odeli in če boste dovoli modri, tega tudi nikdar ne bo zvedela.« Deklica je še vedno stala poleg telefona, z roko naslonjeno nanj in ie nepremično gledala Vanceja Vancejev glas je bil brezbrižen, a izdajal ie neko prisrčnost. Končno se je mladenka odločila in je zopet sedla na prejšnje mesto. »Hočete zdaj cigareto?« je pomirjujoče vprašal Vance. Sprejela je njegovo ponudbo, medtem ko je še vedno upirala svoj pogled v Vanceja, kakor da bi skušala spoznali, koliko mu lahko zaupa. »Koga nameravajo aretirati?« je vprašala, ne da bi se pri teui zganila le ena poteza na njenem obrazu. »Nekega gizdalina z imenom Skeel... Kako neumna misel, kaj ne?« »Njega?«. Njen glas je izražal prezi^ in stud. »Ta nepridiprav? Saj bi ne imel dovolj poguma niti. da bi zadavil mačko!« »Prav zares. Toda ta razlog ni zadosten, da bi opustili, da ga obsodijo na električni stol, kaj ne?« Vance se je sklonil naprej in se opogumljajoče nasmehnil. »Gospodična La Fosse, če ste pripravljeni govoriti z menoj pet minut in pozabili. da sem tujec, vam dajem častno besedo, da jiolicija ne bo ničesar zvedela o vas. Nikakih stikov nimam z oblastmi, a neprijetna mi ie misel. da hi bil obsojen nedolžen človek Obljubljam vam tudi. da bom pozabil, kje sem dobil pojasnila, ki mi jih bosle dali. Ne bovam žal, če mi boste popolnoma zaupali.« Deklica je neka! časa molčala. Uganil sem, da je skušala presodili Vanceja. Končno je spoznala. da zdaj. ko je znano njeno prijateljsko razmerje do Kanarčka, ni imela kaj izgubiti s tem, če govori z Vancejem, ki ji je obljubil svojo zaščito. »Mislim ,da imate prav,« je dejala še nekoliko dvomeče, »a ne vem. zakaj mislim tako.. < Umolknila ie za hip. »Poglejte, dejali so mi. da naj se ne vmešavam v to zadevo. Rečeno mi je bilo. da bi na ta način lahko uničila svoio kariero. To pa mi nikakor ni všeč. ker sem vajena udobnega in razkošnega življenja.« »Nikar se ne bojte, da bi .vas pahnil v ne- srečo,« jo jo pomirjeval Vance. »Kdo vam je svetoval. da se ne vmešavajte?« »Moj zaročenec!« je dejala Alys nekako samozavestno »Zelo znana o-ebnost je in zato se 11111 zdi, da hi se ne spodobilo, da bi se vmešavala v zadevo Kanarčka kot priča ali kajpodobnega.« »Prav dobro ga razumem,« je prijazno pritrdil Vance. »A kdo je ta srečni človek, če smem vprašati.« »Zelo prijazni ste,« mu je dejala in se nasmehnila. »A moja zaroka še ni prišla v javnost ...« »Nikar ne bodite brezsrčni,« je prosil Vance. »Dobro veste, da lahko prav kmalu to izvem Čo pa me prisilile, da poizvem kako stvar drugje, me s tem odvežete obljube, da vas branim pred javnostjo « Gospodična La Fosse se ie za hip zamislila. »Res je. z lahkoto bi to izvedeli... Tedaj je pač vseeno, če vam sama zarpam svojo skrivnost in tako ohranim vaše pokroviteljstvo.« Široko je odprela svoje oči in zapeljivo pogledala Vanceja. »Vem. da mi no boste škodovali.« »Draga gospodična La Fosse! ...« Naglas Van-cejevih besed je izražal presenečenje. »Dobro: moj zaročenec je gospod Mannix, lastnik velike tvrdke za uvažanje krzna... Veste,« je začela razlagati. »Louie. gospod Mannix, je precej občeval z Marjeto in zato noče. da bi se jaz vmešavala v to zadevo Pravi, da bi mogla policija nadlegovali z zasliševanji in da bi zaradi tega njegovo ime prišlo v časopise. To pa bi lahko škodovalo njegovemu položaju...« »Razumem.« ie za mrmral Vance »Ali morda veste, kje je bil gospod Mannix v ponedeljek zvečer?« Al Eaposie se vrača Lizbona, v marcu. — Spočetka je šlo lc od ust do ust, slednjič je prišlo tudi v tisk: »Al Caponcjeva tolpa je spet na delu « Sam Caponc, mojstrski gangster, živi seveda napol nor v svojem bivališču Na višku svoje oblasti, v dneh prohibicije okrog leta 1920, so znašali prejemki njegovih zločincev in z njim zvezanih tolp več ko 100 milijonov dolarjev na leto In sicer so imeli 60 milijonov od prodaje piva in žganja; 25 milijonov od igralskih beznic: 10 milijonov od zloglasnih hiš in kabaretov; 10 milijonov pa od raznih oderuških kupčij. Ko je bil leta 1931 Al Capone obsojen, predvsem pa po odpravi prohibicije. so gangsterji obubožali, potem ko so prej s svojimi pištolami, strojnicami, tanki in podkupninami obvladali ves Cikago Na vzhodu Amerike je letos februarja izjavil neki neimenovani gangster, da od leta 1933 ni zaslužil »več«, ko po 1000 dolarjev na teden... A zdaj se dozdeva, da je minilo teh »sedem let suhih krav« Namesto alkohola ugrabljajo, .tihotapijo in prodajajo meso, sladkor in kavo. Najbolj se obnese kupčija z mesom na črni borzi. Kazne tozadevne preiskave so dognale, da na debelo koljejo živino v umazanih zakotjih in v temnih, z orožjem branjenih ulicah in zato ima Cikago za seboj prvo majhno epidemijo zastrup-ljenja z mesom V nekem majhnem okrožju Ohioa so dognali, da tri klavnice oskrbujejo z mesom črno borzo Štirideset mesarjev, ki so prej po malem sami klali, je zdaj poklalo trikrat več živine ko v letu 1941. V Washingtonu so izračunali, Bi I IVO SLOGA n-n Ne zamudite ogledati s! naJlepSe delo slavne pevke MARIJE C K B O T A HI v velclilmu »Odesa v plamenih« V cl. vlogi fe Carlo NINCHI ln Tlubi Palma. Klim nagrajen na zadnji kinematografski razstavi v Venezli.---FnKDSTAVK od danes dalje ob 14, 15.60, 17.40 ln 19.30. ,EU Si I KO MATICA U4 Dnevno ob 17.30 In 10 30 odlična muzlkalna veseloigra z barltonistom OI NO BECIIIJEJl v prlavnl vlogi. Operetne arije ln najnovejše popevke! :—: Soigralci: Carlo Campaninl, lrasemn Dilian, Paolo Stoppa »Kjer prepirata se dva...« Dnovno ob 15.30 ALIDA VAM TN ANDREA CHECCHI v ljubki Igri iz dekl. Internata 3®- »Ura kemije« da gre 20—30 odstotkov vsega mesa na črno borzo Veliki hoteli, ki hočejo svojim gostom po starem postreči, kupujejo meso vsi pri gangster-jih. Samo v New Yorku donaša izkupiček mesa na črni borzi vsak teden 2'/• milijona dolarjev. Oblasti so brez moči. List »Time« je napisal, da bi bila potrebna vsa ameriška armada, če bi hotele oblasti s policijsko silo nastopiti proti vsem tem majhnim in velikim zločincem. Časnikar Raymond Clapper, ki veliko potujo okoli, je nedavno zapisal: »Prohibicija je bila nekaj drugega. Črne borze z mesom ne moremo z isto mirno vestjo uporabljati, kakršno smo imeli včasih, ko smo pili vtihotapljeni alkohol. Skoraj vsakdo, ki sem ga poznal, je kupoval alkohol od tihotapcev. Poslanci in senatorji so glasovali za prohibicijo, torej za »sušo«, pa so pili do onemoglosti ... A to so bili nekdanji, dobri časi. Človek, ki je v dneh prohibicije pomagal tihotapcem, je škodoval samo sam sebi. Ženska pa, ki dandanes vzpodbuja trgovca, naj prodaja blago s črne borze, škoduje svoji družini in svoji domovini. Urad za nadzorstvo cen ne bo mogel nikoli nastaviti preveč uradnikov za pobijanje črne borze mesa.« Seveda pa ima pri tem, kot včasih pri pro-hibiciji, politika svoje prste vmes Velike mesne tvrdke, ki jih zvezne oblasti pobijajo, podkupujejo krajevne oblasti in dajejo denar različnim strankam. Ze se pletejo niti, da bo za prihodnje ameriško volilno leto zavarovana podpora mogočnim gangsterskim organizacijam. Pridna gospodinja je v tej nevidni mreži nove organizacije le predmet brez svoje volje. Gangsterji skušajo priti v času splošne zmede v Ameriki spet na površje. I EU Bi I KO UNION M-H »Svojo knjigo sem sežgal..; Ko sem jo pisal, nisem Se poznal žlvljcnjn ZaOetl moram znova . . .« »Idealist Jakob« ZW" V glavnih vlogah: Marina Rertl, Tina T.at- tanzl. Massimo Serato. Andrea Checchl Itd PREDSTAVE ob nedeljah, praznikih ln ob delavnikih ob 15.30, 17.30 ln ob 19.30. url Dvoumno laskanje Drobna Italijanski umetni gumi Ze pred izbruhom sedanje vojne ie Itulini začela izdelovali umetni gumi j. Zdaj bo tozadevni izdelek še znatno povečala. Načrt predvideva v 5 letili Kot) milijonov lir izdatkov. Da olajša ta načrt, bo država skozi pet let izpla-čaln podjetju S. A. Induslria Gomina Sintetiea v Milanu po 85 milijonov lir prispevka na leto. Predelava rud na področju bivše Jugoslavije Z glavnico 30 milijonov mark so te dni ustanovili v Berlinu družbo »Siidost Montnn«. ki ima nalogo odkupiti ali urediti rudarska podjetja in podjetja za predelavo rud na področju bivše Jugoslavije. Cezalbanska cesta Ze lansko leto je italijanska vlada v imenu albanske vlade sklenila z bolgarsko vlado pogodbo. ki se nanaša na organizacijo blagovnega prometa preko Albanije. V tei zvezi ie Bolgarija dobila v neki južnodalmntinski luki poseben svobodni del pristanišča. Ustanovili so ita-lijansko-bolgarsko prevozno družbo, ki bo skrbela za osebni in blagovni promet čez Albanijo do Sofije in Jtuščuku. Namesto mesa več krompirja in krušne moke Ponudba krompirja in zelenjave na Nizozemskem ie zaradi povečane obdelane površine, narasla. Oskrba z maščohnmi se ie ižboljšala, ker so bili posejali 50.000 ha z ogrščicn. Število živine se je moralo še nadalje zmanjšati. Namen prehranitvene nizozemske politike ie, da se manjša ponudba mesa in masti izravna z večjimi obroki krompirja in krušne ntoke. Imminenie al Cine gllllfllfl V kratkem v kinu HJHIUN SHffij fricAvn-tii predvaja direlto da režija Naročajte »Slovenca«! »Gospodična, vi ste prva inteligentna oseba, s katero lahko nocoj spregovorim nekoliko besedi.« »In koliko več sreče imate še vedno, kakor pa jaz.« Ali sle ie naročeni na Slovenca 7 Vsak naročnik zavarovan V vsako hišo »SLOVENCA« V visoki slarosii 89 let nas je zapusiila, previdena s tolažili sv. vere, naša ljuba, skrbna mali, iašča, babica in prababica, gospa Italijane Sipnoič roj. Stihije vadniška učiteljica v pokoju Truplo pokojrtice počiva doma, Turnograjska ulica št. 4-II. Pogrel bo v sredo, 7. aprila ob pol 3 pop. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. — Sveia maša zadušnica bo brana v četrtek, dne 8. aprila ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Graz, Wien, 5. aprila 1943. Žalujoče rodbine: čemivec, Suppantschitsch, Herz CRŠn EGIPII3U5KE5FI Pl3DKRflb3fl U. M i o ni 1. POGLAVJE. V puščavi. Morda je najbolj zanimiv del egiptovske puščave velik okamencl gozd med Nilom in Rdečim morjem. Nepregledno obsežno ozemlje pokrivajo ogromna okamenela debla starodavne palme, zadnji ostanki obširnih go/dov, ki so porašča i puščavo. V številnih potokih in malih rekah je v starih časih tekla obilna voda proti Nilu in razlivala rodovitnost in življenje. Čudovito rastlinstvo se je bohotilo no višavju in ravninah, po gozdni mehki zemlji pa so živele vseh vrst živali. To spremembi narave,-ki si jo laliko umiš-1 jamo, ne moremo pa z gotovostjo trditi, so studenci usahnili in se reke posušile; noben pritok več ne obogati skope Nilove vode; deževja je bilo premalo in z vodo jc izumrlo tudi življenje. Rastline so usahnile; živali so zapustile zemljo, ker ji jc manjkalo vlage in zelenja in so odšle drugam. Kjer je bila prej razkošna rast in nudila bujno življenje, je začela vladati smrt, nastala je puščava z vsemi strahotami. Edina sled nekdanjega življenja, ki je tu nekdaj vladalo, sta bila dva okamenela gozdova. Ne daleč od manjšega okamenclega gozda se odpira v skalovju votlina, zavarovana od velikanske gmote. L marmorja kaplja neprijetno slana voda, ki leno namaka tla in mipaja ter oživlja kako revno in skromno rastlinico, ter se zbira v majhno kotanjo. Votlina služi za pribežališče in oporišče puščavskim roparjem, šakalom človeštva. Štirje možje divjega obraza so bili zbrani v tej votlini, v senci štrlečih gmot, zapleteni v živahen razgovor. Kolikor manj so bih njihovi obrazi dobro obetajoči, toliko boljše je bilo njihovo orožje. Vsak od njih je bil oborožen s kratkim mečem z lesenim ročajem, ki je bil okrašen s srebrnimi in medeninastimi okraski: vsi so imeli tudi loke čez rame in puščice v tulu. V nekem kotu so bile naslonjene na steni velike sulice z ostmi, širokimi za pest, orožje, ki je služilo za napad in obrambo in bilo zelo nevarno. Štirje možje so bili v zelo živahnem razgovoru. »Ne dotaknite se mi ga! Njemu dolgujen»o rešitev dežele!« vzklikne Baket, najstarejši med štirimi roparji, visok, močan, razburljiv mož, s kratkimi, osivelimi lasmi, divjega obraza, kateremu je manjkal uhelj na desnem ušesu in konica nosu, kar je izgubil v neki borbi. »Tujec je!« pristavi zaničljivo Ramuzenti. Ramuzenti je. bil nasprotje Baketa; zelo majhen, sama kost. koža in mišice, nemiren, kateremu niso noge in roke nikoli mirovale. Bolj kot s svojim junaštvom, se je razlikoval od drugih s svojo prekatijenostjo, zaradi česar je bil zelo opasen nasprotnik in zelo dragocen član male tolpe, h kateri jc pripadal šele malo časa. . »Ali si mar Egipčan?« vpraša prezirljivo Bakct. »Jaz sem izvoljenec.« »On ravno tako.« »On ostane vedno tujec, ker se je pridružil rodu Iksos, ki zatira Egipčane.« »In kaj se bo rekli o tebi, ki jih primerno skubeš?« vpraša zelo prezirljivo Ameni, najmlajši med njimi. »Pa vendarl On mi ni po godu!« pravi Ramuzenti. »Jaz ga pa občudujem,« ugovarja TJakct. »On je tisti, ki nam daje zadosti kruha. Kaj bi bilo ž nami brez njega? On je začel zbirati v sedmih rodovitnih letih žito in napolnjevati /it-nice. Ako bi ne bil tega storil, bi bili že od lakote pomrli.« »Prokleti jud, ki je vešč svojega posla. Pokupil je žito v letih blagostanja po najnižji ceni. zdaj ga pa prodaja po ogromni ceni,« odbije posmehljivo Ramuzenti. »Koliko te pa stane žito?« vpraša Miebi, zelo debela, zelo mirna, zelo umirjena, na zelo strašna in nevarna stvarca zaradi hladnokrvnosti, ki jo je znal ohraniti v borbi in velikih nevarnostih. »Dobili smo potrebno žito, ne da bi ga plačali,« pristavi mali Ramuzenti z nasmehom. »Gotovo; toda ako bi ga ne bil on prihranil v letih obilja, bi ga sedaj ne mogel prodajati, nihče bi ga ne dobil in mi ne bi bili imeli prilike, da si ga prilastimo in potolažimo svojo pošteno lakoto,« pripomni mirno Miebi. »Njegova zamisel je bila izborna! Da smo mi prišli nanjo!« pristavi Ameni. »Zaka j ga nismo' poslušali? Vsem je priporočal, liaj se oskrbe z žitom v letih obilja, da bi imeli kruha v letih lakote. Toda vsi so se mu posmehovali in nihče mu ni verjel. Da smo ga vsaj mi poslušali! Zdaj bi lahko prodajali žito po najvišji ceni in si nakopičili mnogo denarja.« »Jaz si denar rajši vzornem,« pravi Ramuzenti. »Zdaj ga je malo v Egiptu.« »Ker bo končno prišel ves v roke prokle-tega Zafuatpanea!« ugovarja Ramuzenti. »Zelo verjetno. Pa če bi si ga tudi nekaj pridržal, kdo mu more kaj očitati? Ali ni vsako delo vredno plačila?« vpraša Baket. »Medtem je zdaj zelo težko najti koga, ki bi imel še denarja v izobUju, mi smo pa brez dela.« »Kaj nam pa koristi denar"?« »Da kupimo kruha.« »Kruh lahko dobimo, ne da bi ga nem bilo treba plačati.« »Pozneje si bomo nabrali denarja. Saj pomanjkanje ne bo trajalo večno. Toda ta satan ni pokazal samo vsega denarja v Egiptu, marveč tudi vse dragocenosti, ki jih imajo Egin-čani: dragulji, okrasje, obleka, vse jc steklo v državno blagajno.« »Ali so tudi tebi kaj vzeli?« odvrne Baket. »Moje blago,« ugovarja Ramuzenti. »Tvoje?« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jož« KramariJ Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii