URN_NBN_SI_DOC-1ESVHRVD

KAKO ORGANIZIRATI PO TU JO Č E K N JIŽN ICE AVGUST VIŽINTIN V zadnjem času se v naših bibliotekarskih in ljudskoprosvet- nih organizacijah mnogo govori o potujočih knjižnicah. V Sloveniji je namreč okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani organiziral skupno z Delavsko knjižnico večje število potujočih knjižnic in jih poslal v razne m anjše kraje ljubljanskega okraja. Za te knjižnice so bili izdelani prototipi posebnih omaric-kovčkov v Tovarni kovčkov v Domžalah. Najm anjši kovček vsebuje 80 do 100, večji 130 do 150 in največji do 200 knjig. Ta akcija je vzpodbudila tudi nekatere druge kraje v Sloveniji (Metliko, Kam­ nik, Ravne na Koroškem, Koper itd.), da so si nabavili takšne omarice in pričeli pošiljati knjige po m anjših krajih in naseljih svoje občine. Tudi v ostalih republikah so že pričeli uvajati po­ tujoče knjižnice. Najlepši prim er je mestna ljudska knjižnica v Varaždinu, ki že nekaj let pošilja knjige po svoji okolici. Za bibliotekarje, ki sprem ljajo strokovni tisk ali so bili v inozem­ stvu, to ni nič novega. Mnoge dežele na zahodu in prav tako na vzhodu, posebno v Sovjetski zvezi in Poljski, imajo sistem potu­ jočih knjižnic že uveljavljen, utrjen in že dolgo poznajo vse pred­ nosti in slabosti takšnega izm enjavanja knjig. Potrebo po načrtnem izm enjavanju knjig nam narekuje vsak­ danja praksa. Dokončno je postalo namreč jasno, da ne more vsaka vas ali naselje urediti knjižnice, ki bi trajno zadovoljevala bralce. Vse manjše knjižnice prej ali slej zamrejo, ker nimajo zadostnega dotoka novih knjig. Tudi bi bilo nespam etno v vsa­ kem kraju razvijati večjo knjižnico, ki bi zadovoljila vsem po­ trebam. Tega nikjer na svetu ne delajo in to je tudi nam morala dokazati sama praksa. S tem pa seveda ni rečeno, da manjši kraji ne bi smeli imeli svojih knjižnic. Toda te bodo imele samo m anjši izbor del trajne vrednosti, predvsem dela domačih pisateljev ali druga podobna dela, ki se stalno uporabljajo. Vse drugo pa si bodo morale dopolnjevati iz večjih dobro organiziranih poklicnih knjižnic. Do sem je stvar bolj ali manj jasna, a od tu naprej se začnejo težave.