ANONIMNO PESNIŠTVO IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE
V SELŠKI IN POLJANSKI DOUNI
(Dopolnitev)
V Loških razgledih 1975 sem čital v
članku Anonimno pesništvo iz NOB v
Selški in Poljanski dolini odlomek pesmi
2rtuam z datumom 3. 8. 1943 in s
pripombo, da avtor pesmi ni poznan in
naj javi avtorja pesmi tisti, ki mu je o
njem kaj znanega. Avtor te pesmi je v
Gorenji vasi 17. 11. 1927 rojeni Miloš
Gregorčič, ozadje pesmi pa je naslednje:
Dne 1. 8. 1943 je bila krasna sončna
nedelja. Na veliki skali sredi Sore se je
kopalo troje prijateljev, ki so se tudi vozili
po Sori na malem čolnu. Vsi trije so
bili tako rekoč skupaj zrasli,najstarejši pa
je bil 1926. leta rojeni Jakob Primožič, ki
je bil kljub trpki mladosti živahen in
bister fant ter najboljši tovariš. Omenjenega
dne pa ni bil posebno razpoložen,
bil je nenavadno molčeč in zamišljen.
Preden so se ločili, je povedal, da ima
poziv za nemško vojsko, kjer bi se moral
javiti dne 2. 8. 1943 zjutraj. Priznal
je tudi, da bo namesto v okupatorsko
vojsko šel k partizanom, kar je storil še
isti večer. Dne 2. 8. 1943 zjutraj se je pričela
nesrečna hajka, ki je bila tudi ognjeni
krst Prešernove brigade. Dobremu
»Jakcu« ni bilo usojeno, da bi jo preživel,
padel je 3. 8. 1943 v Zirovskem vrhu.
Njegov prijatelj Miloš je napisal v njegov
spomin pesem, ki se v celoti glasi:
Strojnic odmev, granat strašni spev
se zlival v večerni je mrak.
nad gozdom letalo je bombe metalo,
za narod bil boj se težak.
A utihnil je grom, izdan bil je dom,
tam trupla krvava leže
in v zemlji domači, ki tujec jo tlači,
telesa junakov trohne.
Na jasi brez krste, bojevnikov vrste,
komaj pokriti s prstjo,
še včeraj so zdravi bili —
a danes gnijo.
Za svobodo pali in niso se bali
ne smrti ne ran, ,,,..
kri svojo so lili in kruto se bili, . ., •.
da crkne tiran.
22 LoSki razgledi 337
In smrt jim je IjuhSa bila,
ko robstvo polno gorja,
dom hteli so oteti,
a morali so umreti.
Zastal jim je dih, zastalo srce,
prestana je bol, prestano gorje,
a njihov bo duh med nami živel
in njihov bo glas nam v srcih zvenel.
Avtcr te pesmi je napisal še več pesmi.
Tako je npr. ob dogodkih, ki jih opisuje
(na strani 382, drugi in tretji odstavek)
Fr. Saje v svoji knjigi Belogardizem, v
oddelku Sentjošt nad Vrhniko, avtor pesmi
Žrtvam dne 12. 7. 1942, ko je zvedel
za te dogodke, v mladostnem ogorčenju
(ni štel še 15 let) napisal tole pesem:
Umor ljudi, požig vasi,
to bratje vera ni!
Kdor meč namaka v lastno kri,
ta vreden ni, da še živi.
Sovražnike ljubiti,
Zveličar nas uči,
za geslo »vse pobiti«,
izrekli ste se vi.
Mar res zaman prelita
je Krista sveta kri,
ki on jo daroval je
za bratstvo vseh ljudi?
Zdaj smrti seme ste zasjali.
a mi ko eden bomo vstali
in, v tla vas bodemo steptali,
a vi zaman prosili in zaman jokali.
Ko je bila na glavo partizana Bara razpisana
nagrada več tisoč mark in se je
zanjo potegovalo petero ljudi, ki pa niso
uspeli, ker so štirje padli od roke. ki
je nanjo bila razpisana nagrada, peti
pa je zbežal na Koroško v varstvo Nemcev,
je Miloš tedaj napisal tole pesem:
Nad nami besnijo nevihte neba,
pred nami sovražni so vraži,
ob strani nam garda belih divja,
za nami smrt črna se plazi!
To naša je pot, s krvjo znamovana
in naša so srca sovražnika cilj,
na glave je naše nagrada pisana,
ki mnog bi jo rad zaslužil, dobil.
A vendar,
v srcih naših ni trepeta,
sledu bojazni ni v nas,
do zadnjega, da domovina bo oteta,
sovragu damo mi poraz!
Takrat, ko svoboda nam spet zašije
in konec našega bo bojevanja,
takrat hinavci, podleži, barabe,
se bojte naS'ga maščevanja !! !
Slednja pesem nosi samo letnico 1943.
Dr. Milan Gregorčič
338