GLAS
LETO XXIII. ŠT. 41 (1103) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 8. NOVEMBRA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Ukinjanje časopisov
  a, za ukinjanje časnikov gre! Gibanje petih
zvezd vztraja, da bi morali časniki živeti samo
od prodaje časopisov, in s tem jasno kaže, da
bo uresničilo predvolilne obljube. Gibanje petih
zvezd se je rodilo na svetovnem spletu, s kakšno
denarno pomočjo, še danes ni jasno, o tem lahko
le ugibamo!, v samem bistvu pa nosi mržnjo do
drugačnih in drugačnosti, predvsem pa do časo-
pisov. Ukinitev državne finančne pomoči za ma-
jhne časopise, ki so odraz krajevnih stvarnosti, je
grožnja demokraciji. O tem ni dvoma, če pomi-
slimo, s kakšno lahkoto in skorajda neopazno je
Gibanje petih zvezd z Ligo zamenjalo odgovorne
urednike in direktorje televizijske in radijske mreže
RAI. Še do včeraj se je temu oporekalo, češ da gre
za grobo vtikanje politike v medijski prostor, danes
se o tem molči. Časopisi, tudi naš, so motilni ele-
ment že s tem, da izhajajo; govoriti, naj živijo od
prodaje tudi časniki slovenske narodne manjšine
v Italiji, je grobo sprenevedanje, od same prodaje
ne more niti en sam časopis živeti. Za demokracijo
torej gre, ki ima vse manj prostora v današnji
družbi. Grobi vsakodnevni napadi na tiskane me-
dije v Italiji govorijo o tem. Zato je neumestno v
teh časih govoriti o “združevanju na medijskem
področju” pri nas. Za preživetje gre, ne za nepo-
trebna združevanja, ki vodijo le v samodejno in
prostovoljno ukinjanje.
“Tisti časopisi, ki jim prodaja ne omogoča
preživetja, naj prenehajo izhajati”! je dejal pod-
predsednik vlade in vodja Gibanja petih zvezd,
človek, čigar prvo delovno mesto v življenju je
vloga ministra za delo v sedanji vladi. In smo po-
vedali vse ali skoraj. Če bo do ukinitve državnega
sklada za medije prišlo že letos, bomo izvedeli v
prihodnjih tednih. Gre za politično vprašanje, saj
naj bi se Liga nagibala za ohranitev sklada za me-
dije za lokalne časopise.
D
Pogovor
Števerjanski
mladi kletar in
enolog Fabijan
Muzic govori o
sodobnem
vinogradništvu 
v Brdih. 3
Pogovor
Gospa Miranda Tul
je tržaška
Slovenka, ki je leta
1954 odšla živet v
Avstralijo, a je še
vedno vezana na
domačo zemljo. 3
V spomin
Prof. Majda Artač
Sturman piše topel
spominski zapis
o spoštovanem
profesorju in
velikem slovenskem
pisatelju. 9
Foto Walter Bandelj 
Ob sprevodih 
v Trstu
  aman je tržaški nadškof msgr. Crepaldi na
praznik sv. Justa, ki je zavetnik Trsta in
tržaške škofije, za medije poudaril, da je 3.
november praznik sv. Justa in ne praznik priho-
da članov CasaPound. A prišli so, kot so napove-
dali, čeprav je že v italijanski ustavi zapisano,
kdo sme politično delovati in tudi kdo ne sme.
A so prišli, iz vse Italije, skrbno organizirani in z
vso svojo retoriko, tudi ikonografijo, ki spominja
na najhujše čase fašizma. Pa vendar se je zgodilo,
da je bila v zastraženem Trstu tudi druga mani-
festacija, ki je govorila o drugačnem Trstu. Ni je
organizirala nobene stranka, pristopili so vsi tisti,
ki nočejo črnega Trsta in ne fašistične Italije. Po
ocenah samih prirediteljev jih je bilo skoraj deset
tisoč, vsaj nekajkrat več kot iz vse Italije pripelja-
nih desničarjev. Policija je poskrbela za red, spre-
voda se nista srečala, do nasilja ni prišlo. Če spre-
voda CasaPound ne bi smelo biti, pa lahko za
sprevod antifašistov, mirovnikov in vseh, ki niso
za zapiranje, ampak za odprt Trst, rečemo, da je
vsaj pokazal, da so še ljudje, ki vedo, kje je pri-
hodnost. Žal, večina političnih strank tega ne ve.
JUP
Z
www.noviglas.eu
V Trstu množični DA demokraciji!
Zgoščenka MeMlPZ Komel
Mladostno
predani petju
  elika dvorana Kul-
turnega centra
Lojze Bratuž v Go-
rici je bila v soboto, 3.
novembra, premajhna za
vse ljudi, ki so želeli biti
navzoči na koncertu
Mešanega mladinskega
pevskega zbora Emil Ko-
mel. Ta, ki predstavlja
“špico” zborovske pira-
mide goriške glasbene
šole in je v zamejstvu ne-
kaj edinstvenega, je namreč predstavil sadove
dosedanje poti v obliki zgoščenke z naslovom
Zrejlo je žito z izbranimi posnetki iz zadnjega
štiriletja. V tem času je namreč “zboru uspelo
kolikor toliko uspešno prestati delikatno fazo
levitve iz mladinske v odraslo vokalnost”, je
zapisal dirigent David Bandelj v CD-ju pri-
loženi knjižici.
/ str. 8
V
Predsednik Mattarella v Trstu
Spomin na konec
1. svetovne vojne
  an po velikih demonstracijah je v
Trstu potekala mogočna slavnost ob
dnevu narodne enotnosti in obo-
roženih sil ter stote obletnice konca prve sve-
tovne vojne. To je bila največja državna vo-
jaška svečanost v Trstu po letu 1968 na kateri
je bil glavni gost državni predsednik Sergio
Mattarella.
Poglavar je uradni obisk v Furlaniji - Julijski
krajini začel v Redipulji, kjer se je pred kostni-
co v Sredipolju poklonil padlim vojakom v
prvi svetovni vojni. Zatem je sprevod krenil
proti Trstu.
Na tržaškem Velikem Trgu ga je pričakalo pri-
bližno tisoč vojakov vseh rodov italijanske voj-
ske in diplomatski predstavniki držav, ki so bi-
le pred stotimi leti vpletene v prvo svetovno
vojno. Med prisotnimi gosti je bila tudi sena-
torka Tatjana Rojc in slovenski župani iz oko-
liških občin.
/ str. 11
MAN
D
Svet okrog nas8. novembra 20182
Povejmo na glas
  pomin mi poroma k temu
dogodku. Bilo je pred do-
brim desetletjem. Starejša
ženica je redno nekajkrat na leto
prihajala naročat maše za milost
vere. Otroci so se ji raztepli po
svetu, ona pa je ostala sama do-
ma v eni od cerkljanskih vasi...
Vsi, ki smo zaskrbljeni, da bi mla-
di ostali ali ohranili vero, se veli-
kokrat sprašujemo, kako bi jim to
lahko posredovali ali pomagali
pri tem. Verni se zavedamo, da je
velika milost biti veren. Pozablja-
mo pa, da sedanji mlajši rod ima
čisto drug odnos do vere, kot
smo ga imeli v njihovih letih mi.
Zastavimo si nekaj vprašanj:
Kakšen odnos imajo mladi do
Cerkve?
Velika večina jih je do Cerkve
nevtralna. Je
sicer ne od-
klanjajo, obe-
nem pa tudi
nimajo stika z
njo. Ena od po-
ti, ki bi jo v
takšni situaciji
morali imeti
starejši, je lah-
ko ta: za da-
našnjo mladi-
no je odločil-
no srečanje s
starejšim “na
višini oči”. To
pomeni, da go-
vorimo in se
srečujemo z
njimi kot enakopravni ali enako-
vredni partnerji, seveda z vsaj
malo distance. To ne velja samo
za verska vprašnja, ampak za vse
stike, ki jih kakorkoli imamo z
mladimi. Seveda obstajajo tudi
mladi, ki so tesno povezani s Cer-
kvijo. So pa zopet drugi, ki se
imajo za cerkvene, pa se pri njih
to ne vidi...
Kje naj mlad človek dobi podlago
S za krščansko življenje?Preprosto: povsod tam, kjer sodobre krščanske skupnosti. Pa
naj bodo to družine, ki so pove-
zane z župnijo, organizacije, kul-
turne ustanove in podobno, tu-
kaj mlad človek prejme podlago
za svoje življenje. Gotovo je ne bo
prejel v družini, ki je izolirana od
okolja kot tudi od Cerkve. Ob po-
ti nas odraslih se mladi orienti-
rajo. Od tega, kar smo jim skušali
dati, jim bo vsaj kaj ostalo. Ko bo-
do odrasli, pa si bodo ubrali svojo
pot, in če je v njih delček verske-
ga, bodo to ohranili, lahko celo
nadgradili in posredovali v
življenju, ki ga bodo živeli.
Kaj je z veroukom in ponekod s
predmetom etika?
Opazno je, da družbene teme, ki
danes zaposlujejo odrasle, ne
igrajo pri mladih velike vloge.
Zanje se v glavnem začnejo zani-
mati tik pred redno zaposlitvijo.
Velika večina mladih danes o
tem ne razmišlja. Zelo pa jih za-
nima, kako bodo lahko dobro
živeli in kaj vsega bodo imeli! Na
vsa ta vprašanja pa mladi lahko
dobijo odgovor prav pri verouku.
Tega jim pouk etike ne more dati.
Tu je bistvena razlika med tema
dvema predmetoma. Znano je,
da je velika večina mladih dobra,
so dobri dijaki in dobri delavci,
med njimi je veliko poštenosti in
odprtosti za vse, kar je dobro. Kot
povsod so tudi tu izjeme.
Cerkev in njena dobrodelnost
Velike pomembnosti je tudi to,
da Cerkev dela čim več dobrega,
in to na vseh področjih, bodisi
na socialnem, pedagoškem kot
tudi na gospodarskem področju.
Ko mladi to zapazijo, se ji podza-
vestno približajo, jo lahko celo
vzljubijo in ostanejo v Cerkvi tu-
di dejavni.
Kako mladim pomagati, da bi po-
stali zrele osebnosti?
Mladim bi morali predvsem čim
več govoriti o celoviti človekovi
osebnosti, ki je
in ostane po-
dlaga za dobro
človekovo
življenje. Vsaka
osebnost pa se
dograjuje in
oblikuje naj-
prej doma v
družini, potem
pa v okolju, v
katerem kdo
živi. V vsakem
človekovem
okolju je in bo
prisotna tudi
Cerkev. Če
nam bo uspelo
jo približati
mladim, bo njihova celostna
osebnost prepojena tudi z vero,
drugače te ne bodo imeli. Če se
doma z njo ne srečujejo, je to
zanje še toliko težje. Tu pa so na
potezi najprej starši in šele potem
ostali. Cerkev pa bi pri svojem
versko vzgojnem poslanstvu mo-
rala te vrednote neprestano pou-
darjati in tudi nanje opozarjati.
Ambrož Kodelja
  ivimo v času, ko postaja glas umirjenosti
in miru vse tišji in vse bolj odmaknjen.
Znašli smo se v vrtincu preveč razgiba-
nega in že sunkovitega vsakdana, ki nas dela
nemirne in sredi katerega se je umiriti vse
težje. Dovolj bi se bilo spomniti, kako naši dne-
vi potekajo in kakšen je urnik naših obveznosti
ter opravil. S preštevilnimi zadevami smo za-
posleni iz ure v uro, in to bolj ali manj vse dne-
ve, družine so vse manj skupaj in celo otroci
niso deležni večjega predaha. Trgovska sre-
dišča so odprta skoraj ob vseh praznikih in pol-
na parkirišča pred njimi potrjujejo, da je tako
prav in da bi bilo narobe, ko bi bilo drugače.
Skratka: vsi se nahajamo v nekakšnem neusta-
vljivem drvenju in vsi smo del tega drvenja ter
ga soustvarjamo. Počutje sredi te vsiljene na-
glice pa nikakor ni prijetno, narobe, pogosto-
ma nas spravlja v stisko in misel, da je vsega
preveč in da pravzaprav niti dobro ne vemo,
zakaj mora biti tako in kam vse to pelje. Vendar
za takšno razmišljanje ni dosti možnosti, tako
pač je in je treba premagovati imenovane
težave kar najbolje, kot vsak zase ve in zna. Ni-
mamo torej miru in oddiha, kar pa je zares sla-
bo in še mnogo slabše, da glas miru in umir-
jenosti vse težje prihaja do nas, da ga vse manj
lahko slišimo in si ob njem opomoremo. In to
ni niti čudno, saj je glas miru in umirjenosti
miren, blag, tih, je pač glas umirjenosti,
istočasno pa so vse glasnejši glasovi trde
odločnosti, pozivanja v hitro in brezobzirno
ukrepanje in ti glasovi so vse manj strpni, vse
manj potrpežljivi. Ti glasovi nas hočeš nočeš
vse bolj obremenjujejo in potiskajo v vzdušje
mrkosti in nezadovoljstva z vsem, kar obstaja,
ter v iskanje krivcev za takšno naše nespod-
budno stanje. In kot sta po eni strani mir in
umirjenost edini prostor, v katerem lahko živi-
jo, rastejo in se krepijo vrednote, res edini pro-
stor, tako sta ostrina in obračunavanje z vsem,
kar nas je potisnilo v mučno nejevoljo in v nez-
nosno stisko, prostor, v katerem raste in se kre-
pi mržnja, mržnja do drugačnih in celo nasilje
kot skrajen odgovor na nezadostnost našega
življenja. Vsakršnega nasilja je tako v svetu vse
več, na politični ravni, ki odloča o usodi nas
vseh, pa vse več gibanj in strank, ki se odkrito
zavzemajo za zaostrovanje, stopnjujejo nemir,
obljubljajo trdo roko in dobivajo vse večjo vo-
lilno podporo. Njihovo delovanje in uspešnost
dodatno in nemara vsak dan bolj potiskata glas
umirjenosti in miru v tišino, po možnosti tako
daleč, da utone v pozabo. In vse bolj se tudi
zdi, da se glas umirjenosti in miru ljudi vse
manj ali nič več ne dotakne, da nasploh deluje
bledo in slabotno kot nekaj nič več porabnega
in koristnega, in čeprav ga je še slišati, ne more
več vplivati. Kaj torej storiti, ko je tok drvenja
in ostrine iz dneva v dan močnejši in se je za-
lezel že v naše osebne odnose, da smo težko
prijazni in veseli drugih ljudi? Verjeti v lepo in
dobro in v to, da je glas miru v človeku sicer
mogoče utišati, a ubiti željo po njem nikdar in
nikoli.
Janez Povše
Ž
Poseg deželnega svetnika Gabrovca pri predsedniku Dežele 
Postopek širitve Natura 2000 na
Trbižu mora biti tudi v slovenščini!
  eželni svetnik
Slovenske skupnosti
Igor Gabrovec je
posegel pri deželni upravi v
zvezi s postopkom širitve
zaščitenega območja Natura
2000 na Trbižu. V pismu
predsedniku Dežele FJK
Massimilianu Fedrigi in
pristojnemu odborniku
Stefanu Zannieru Gabrovec
opozarja, da je dobršen del
lastnikov zemljišč, ki jih
deželna uprava namerava
vključiti v že obstoječe
zaščiteno območje, doma v
Sloveniji in so bili kot taki
D premalo vključeni v javnipostopek. Zaradi tega jenujno potrebno predvideti
podaljšanje roka za ugovore,
ki zapade prihodnjega 25.
oktobra. Medtem bo
potrebno pripraviti vso
potrebno dokumentacijo v
slovenščini, da bo dosegljiva
tudi lastnikom onstran meje.
Ker mora Dežela pravilno
informirati vse vpletene
subjekte, bo potrebno tudi
javno srečanje v slovenskem
jeziku. Omenjeno območje,
nadaljuje Gabrovec,
zaobjema med drugim tudi
rodovitno in obdelano
zemljo, zato je nujno
potrebno nuditi lastnikom
vse po zakonu predvidene
dokumente in pravne
inštrumente. Ne nazadnje naj
uprava upošteva tudi
morebitne negativne učinke
na čezmejne odnose, ki so se
v zadnjih letih dobro ustalili
in okrepili, pravi predstavnik
SSk.
Gabrovec je od deželnega
ravnateljstva že dobil prvi
odziv z zagotovilom, da se
pristojne službe ukvarjajo z
zadevo.
Vse tišji glas umirjenosti
Opčine/ Maša zadušnica za Alojza Rebulo 
On je pot, resnica
in življenje
  cerkvi
svetega
Jerneja na
Opčinah je bila v
sredo, 31.
oktobra, maša
zadušnica za
Alojza Rebulo.
Pisatelj je velik
del svojega
življenja preživel
ravno na
Opčinah.
Openski župnik
Franc Pohajač se
je v pridigi
spomnil, kako je brat Alojz
zahajal v cerkev svetega
Jerneja in kako vneto
izpričeval svojo vero ter iskal
odgovore na življenjska
vprašanja. Odgovori so vedno
vodili v eno in isto smer.
Vodili so k Bogu. Gospoda
Pohajača, ki je mašo
zadušnico daroval ob
somaševanju slovenskih
salezijanskih bratov iz
Tržaške in petju domačega
cerkvenega pevskega zbora
pod vodstvom Janka Bana ter
orgelski spremljavi Davida
V
Lenisse, so poslušali svojci
velikega pisatelja, njegovi
prijatelji, openska verska
skupnost in Rebulovi
nekdanji študenti, med
katerimi je sedela tudi
senatorka Tatjana Rojc.
Čustveni in duhovni trenutek
se je v homiliji stopnjeval do
trenutka, ko se je med zidovi
openske cerkve razlegela celo
beseda Alojza Rebule. Njegov
glas je zaživel z odlomkom iz
intervjuja, ki ga je pisatelj
imel aprila leta 2013 za Radio
Ognjišče. V njem avtor
številnih romanov, ljubitelj
antike in pričevalec
krščanstva odgovarja na
vprašanje glede narodne
tematike. Rebula pri tem
ugotavlja, da nacionalno in
nadnacionalno vprašanje
ostane preprosto
svetovnonazorsko
vprašanje o
samem pomenu
življenja. Čemu
živimo, se
retorično sprašuje
Rebula. Njegov
odgovor pa se
glasi: “Nismo
rojeni za zemljo”.
Svet in življenje
sta po njegovem
mnenju le
prispodoba tega,
kar je neminljivo.
“Obstaja svet -
trdi Rebula -, v katerega
kristjani verujemo. Ta svet se
začne, kjer se tostransko
življenje konča”. Smrt je
začetek življenja - poudarja
Rebula, za katerega vera ni
bila danost, bila je boj in
intimen dialog z Bogom, kot
je ob koncu bogoslužja
poudaril škofov vikar za
Slovence g. Tone Bedenčič.
Berilo iz Janezovega
evangelija nazorno zrcali
Rebulovo vero v Jezusa. Božji
sin je Tomažu odvrnil, da je
On pot, resnica in življenje.
  rihodnjo nedeljo, 11. no-
vembra, bo v Škrbini pri
Komnu že 21. slovesnost
v spomin na pobite in padle
primorske padalce, ki jo prire-
jata Vaška skupnost Škrbina in
Občina Komen. Še pred tem, v
petek, 9. novembra, pa bo ob
18.30 v Kosovelovi knjižnici v
Komnu kulturni večer, po-
svečen poglabljanju vprašanj v
zvezi z junaško in tragično
zgodbo primorskih padalcev,
ki je tudi že postal vabljiva stal-
nica.
Tokrat bo v Komnu nastopil
koroški zgodovinar dr. Peter
Pirker z dunajske univerze (let-
nik 1970), ki ima za sabo vrsto
temeljitih študij o avstrijskem
odporništvu in njegovih stikih
z Britanci. Predstavil bo življen-
jsko pot tirolskega protifašista
in nekdanjega španskega borca
podporočnika Huberta Mayra,
ki se je kot pripadnik britanske
P tajne službe SOE s padalomspustil v Furlanijo, da bi širilodpor proti Hitlerju v Avstriji,
in njegovih sodelavcev Georga
Dereattija ter Rudolfa Moserja.
Oktobra in novembra 1944 so
se zaradi hudega nemškega pri-
tiska vsi trije Avstrijci zatekli k
slovenskim partizanom 9. kor-
pusa, vendar so za njimi ostali
le zapisniki zaslišanj, ki jih je
opravila Ozna. “Izginili” so kot
številni primorski padalci...
Njihovo usodo sta Pirker in
tržaški časnikar Ivo Jevnikar, ki
bo vodil večer v Komnu, prvič
predstavila javnosti v dunaj-
skem dnevniku Die Presse 14.
aprila letos. V Gorenji Trebuši
pa je bila 11. avgusta maša za-
dušnica za te in druge tam-
kajšnje žrtve, ki sta se je ude-
ležila tudi Pirker in brat umor-
jenega avstrijskega častnika
Martin Mayr.
Spominska slovesnost v Škrbi-
ni 11. novembra se bo začela
ob 10. uri z mašo v cerkvi sv.
Ane. Ob 11. uri bo komemora-
cija pred ploščo na Fakinovi
domačiji. Prisotne bosta med
drugimi nagovorila podžupan
v začasnem opravljanju funkci-
je župana Valter Ščuka in bri-
tanska veleposlanica v Sloveni-
ji Sophie Honey. Slavnostni go-
vornik bo sin organizatorja
Kraljevega gardnega bataljona
in padalcev v Egiptu časnikar
Saša Rudolf iz Trsta, ki odlično
pozna omenjeno zgodovinsko
dogajanje.
Na sporedu bo še kulturni pro-
gram. Nastopili bodo tudi dija-
ki Jadranskega zavoda
Združenega sveta iz Devina.
Opoldansko zvonjenje pa se bo
pridružilo zvonjenju, ki bo za-
jelo vso Veliko Britanijo (tam
bo 11. ura) v spomin na stolet-
nico konca 1. svetovne vojne.
Ivo Jevnikar
V Komnu in Škrbini 
21. spominska slovesnost
za primorske padalce
Velika večina mladih je do Cerkve nevtralna
Bog daj mladim milost vere
Aktualno 8. novembra 2018 3
  Fabijan Muzic, števerjanski kletar in enolog
“Letošnja letina je
fenomenalna!”
POGOVOR 
  o so si opomogli po prvi
svetovni vojni, so l. 1927
predniki družine Muzic,
kot koloni, začeli upravljati teren
s trtami v Števerjanu. Kasneje, le-
ta 1963, so starši sedanjega lastni-
ka Ivana Muzica odkupili hiško
in zemljišče okoli nje. V začetku
se je družina ukvarjala predvsem
s sadjarstvom, a čim bolj se je
večala, tem bolj se je specializirala
v vinogradništvu in prodaji
grozdja. Leta 1990, tudi zaradi
Ivanove žene, ki je imela kot nek-
danja računovodkinja drugačno
vizijo prihodnosti kmetije, so
ustekleničili prvo steklenico vina
Muzic. Ivanu in Orieti sta pri-
skočila na pomoč sino-
va Elija in Fabijan, ki že
od mladih let pomaga-
ta družini. O kmetiji
smo se pogovorili z
enologom Fabijanom.
Kakšno vlogo imajo
družinski člani na
kmetiji?
Oče je gospodar, ima
vse pod kontrolo na
vsakem področju. Mati
je v administraciji, jaz
sledim vsemu, kar se
tiče kleti in kar se doga-
ja v njej, brat Elija pa je
pretežno v vinogradu
in skrbi za tehnične
stvari, kot npr. za stroje
in razne programe, ki
jih uporabljamo pri ad-
ministraciji. Poleg nas
sta še dva stalna
uslužbenca, okoli 20
pomagačev v času
trgatve in trije delavci,
ko je treba čistiti po
obrezovanju in spom-
ladi, ko se upogibajo
mladike med prve žice.
Upravljanje kmetije in delo na
njej gotovo zahteva veliko časa
in energije. Kdaj je najbolj in-
tenzivno?
Res je, v bistvu ni nikoli miru.
Najbolj naporna pa sta po mojem
mnenju meseca junij in julij,
predvsem zaradi vročine zadnjih
let. Pozimi je vse bolj razpote-
gnjeno: časa je dovolj za kopanje,
obrezovanje in sajenje novih trt
in pripravo novih vinogradov.
Poleti pa je treba biti vsak dan v
vinogradu brez prestanka. Ker
imamo v Števerjanu veliko težav
z divjimi prašiči, proti koncu ju-
lija porabimo približno dva tedna
samo za namestitev vseh elek-
tričnih ograj. To delo te zaradi to-
plote izčrpa fizično in predvsem
živčno; fizično je uničuječe zara-
di toplote, živce pa kvari zato, ker,
če bi bili predpisi bolje urejeni, bi
bilo manj teh težav z divjimi
živalmi.
Ste zadovoljni z letošnjo leti-
no?
Ja, bila je fenomenalna! Trta se je
zbudila pozno, ker je bila dolga
in mrzla zima, toda, ko se je ci-
klus trte začel, je šlo vse zelo hi-
tro, predvsem zaradi idealnih pa-
davin in temperatur. Takoj na
začetku trgatve je bilo jasno, da
je količina grozdja večja od
prejšnjih let in odlične kakovosti.
Vinogradništvo nosi pre-
cejšnjo odgovornost za one-
snaževanje okolja. V zadnjih
letih ste ubrali pot okolju pri-
jaznejše pridelave grozdja oz.
vina. Kako ocenjujete prve re-
zultate?
Pomembno je seznaniti ljudi s te-
mi okoljskimi težavami in jih
sensibilizirati; opažam, da so
K ljudje res postali pozornejši na totematiko. Moram pa povedati, daje to odvisno tudi od območja, na
našem je kmet veliko bolj v stiku
s trto, pretežno dela z rokami in
manj s stroji, v primerjavi z doli-
no, kjer delajo bolj intenzivno.
Ker imamo ta neposredni stik,
bolje vemo tudi, kateri vinogradi
imajo več težav z boleznimi in kje
moramo posegati.
V zadnjih letih je velika moda
biološkega upravljanja, toda
večina kmetov, ki se bahajo, da
delajo na biološki način, sploh
ne pozna pravega pomena te be-
sede. Vzemimo kot primer baker,
ki je v biološkem kmetijstvu edi-
na dovoljena snov. Zdaj je v revi-
ziji v Evropski zvezi in so ga celo
hoteli prepovedati. To pomeni,
da je predvsem prekomerno upo-
rabljanje bakra škodljivo za ljudi
in zemljo. Zato, kaj je res bio-
loško? Obstajajo sodobnejše sno-
vi, ki se prej razgradijo kot baker
in ne ostajajo toliko let v zemlji.
Ljudje morajo razumeti, kaj je res
biološko, in dobiti pravo ravno-
težje.
Mi smo letos škropili sedemkrat,
tisti, ki delajo biološko, so pa oko-
li 15-krat. To ne pomeni samo
uporaba bakra, ampak tudi dva-
kratna uporaba stroja in goriva.
Treba je vse pretehtati in delati po
pameti. Snovi je treba uporablja-
ti, ko je potrebno, in ne vedno.
Kako gledaš na gensko spre-
menjene rastline? Bral sem
namreč, da so na voljo trte, ki
naj bi bile veliko bolj odporne
za bolezni...
Pri nas te vrste rastlin oz. trt niso
še dovoljene in s tem se strinjam,
ker obstajajo druge strategije za
genetsko izboljšanje rastline, kot
je npr. križanje, ki je bolj naravno
in ne nastane v epruveti. Drugi
problem je tipičnost trt naših kra-
jev, ki se na ta način izgubi, zato
bi se z uporabo teh rastlin strinjal
le za industrijsko pridelavo, kjer
na etiketi ni imena sorte vina.
Državna meja med Italijo in
Slovenijo je že dolgo let pov-
sem odprta, vendar imam
občutek, da v vinogradništvu
ni prinesla velikih sprememb
v čezmejnih odnosih. Gre to
pripisati okornim mehaniz-
mom zajamčenega poimeno-
vanja, zaščitenih porekel, kon-
zorcijev ali še čemu drugemu?
Tako je, res se ni veliko spreme-
nilo. Velik problem je v birokra-
ciji in skupnih interesih. Za zdaj
skupnih interesov ni. Po padcu
meje so se slovenska Brda zelo
razvila tudi zaradi italijanskega
trga, zavedajo se, da je prav tako
pomembno in ugodno območje
kot pri nas. Brda hitro rastejo in
se bližajo nivoju območja Collio.
Mislim, da bodo prej ali slej prišli
na isto raven in bo treba počasi
uravnovesiti ceno grozdja, ki je še
vedno za polovico nižja v Brdih.
Dokler ostajajo take razlike, bo
težko reči, da sta Brda in Collio
ista realnost. Ko bo dozorel čas za
sodelovanje, mislim, da bo treba
najprej upoštevati eno sorto vina,
to bi lahko bila rebu-
la, ker so Brda res bo-
gata s to sorto.
Na vaših steklenicah
je izpostavljeno ime
porekla, “Collio”.
Kolikšen pomen
ohranja na da-
našnjem globalizira-
nem tržišču izvor vi-
na? Ali je pomem-
bnejše ime kmetije?
Mislim, da je ime po-
rekla “Collio” zelo
pomembno. Me-
nim, da se marsika-
teri vinar ne bi mo-
gel vključiti v do-
ločen trg, ne da bi
imel na etiketi tega
izvora. Ime “Collio”
je v Furlaniji in na
trgu zelo pomem-
bno, saj je to neka
garancija. V velik po-
nos mi je, da smo se
v zadnjih petih letih
vinarji zmenili in
skoraj vsi bili pripra-
vljeni spremeniti steklenico v
enotno promocijsko obliko in se
predstaviti na trgu s tem konzor-
cijem. Povedati pa moram, da mi
je zelo žal, ker se proizvajalci z
Oslavja niso pridružili tej pobudi.
Ne razumem njihovih ciljev, ali
hočejo postati neko novo ob-
močje ali posebno, majhno ob-
močje znotraj Collia. Nekateri od
teh pridelovalcev so bili in so še
v odboru konzorcija, zato se mi
zdi res čudno, kako da od leta
2009 nihče od teh nima še skup-
ne steklenice, in ne morem razu-
meti, kje je problem.
Vaša kmetija je tudi aktiven
član društva Vinoteka Štever-
janski griči, v kateri nastopate
skupno z nekaterimi vinarji.
Meni se zdi ta promocija na
krajevni ravni zelo pomem-
bna. Ali se obrestuje?
Tako je, jaz in moj brat sva zelo
aktivna v administrativnem in
praktičnem delovanju društva.
Društvo in skupno sodelovanje je
zelo pomembno, predvsem zdaj,
ko nastajajo nove kmetije z
mlajšimi ljudmi. Vsak v društvu
da, kar zmore. Nekateri vlagajo
več energij, drugi manj, a po-
membno je, da se pogovarjamo,
sodelujemo in se skupaj predsta-
vljamo.
Kakšen je odnos s krajevnimi
upravami? Bi lahko naredile
kaj več v prid temu območju?
Resnica je, da se nimamo kaj pri-
toževati. Uprave so veliko poma-
gale v zadnjih letih in Števerjan
je postal veliko lepši. Zdaj bo iz
Dežele prišla dodatna podpora za
kritje betonskih zidov ob cestah,
ki bodo dobili kamnito oblogo.
/ str. 16
Matevž Čotar
  Gospa Miranda Tul, Slovenka v Avstraliji
“Na domače kraje me
vežejo močne korenine!”
POGOVOR 
  iranda Gropajc, po-
ročena Tul, je tržaška
Slovenka, ki se je rodi-
la leta 1932 v Dolini pri Trstu. S
soprogom se je opogumila in le-
ta 1954 odšla v Avstralijo, kjer si
je ustvarila veliko družino. Za-
vedno Slovenko korenine še ved-
no vežejo na domačo zemljo, za-
to se redno vrača v Trst. Obiskali
smo jo pred ponovnim odho-
dom v Avstralijo.
Kaj se spominjate iz otroških
let v Dolini pri Trstu?
Spominjam se, da smo se učili
italijanski jezik v otroškem vrtcu,
poprej ga nisem poznala. Ko sem
začela obiskovati
otroški vrtec, sem
bila zelo majhna,
nisem še dopol-
nila tretjega leta
starosti. Otroški
vrtec je bil v se-
danji šoli Josipa
Pangerca. Bilo je
res lepo. Najbolj
mi je bilo všeč, ko
smo se igrali v ti-
stem čudovitem
vrtu, ki je bil poln
cvetja in grmičev-
ja. Danes tega
vrta v italijan-
skem slogu ni
več, saj so v
osemdesetih le-
tih prejšnjega sto-
letja na tistem
mestu zgradili
novo pošto.
Kmalu zatem
se je pričelo
obdobje druge
svetovne voj-
ne.
Ja, to je bilo za nas res grozno ob-
dobje. Najbolj sem se bala bom-
bardiranja. Spominjam se tistega
dogodka, ko so zavezniki bom-
bardirali Dolino namesto naftne
rafinerije Aquile. Zmotili so se,
ker je bila tistega dne megla. Še
vedno se živo spominjam tistih
hrupnih zvokov. Takrat me je
mama peljala v Ocizlo k neki
naši teti; tam je bilo zame še
slabše, ker so vsa letala, ki so
bombardirala Trst, letela tudi
nad Ocizlo. Ko sem jih slišala,
nisem vedela, kam bi zbežala, vsi
vaščani pa so se mi smejali, ker
niso doživeli bombardiranja.
Kam ste se zatekali, ko so se
začela bombardiranja?
V Dolini smo se zatekali v za-
točišča pod Šanco ali pa blizu
naše hiše, kjer smo imeli še en
bunker. Spominjam se, da tisto
noč, ko so bombardirali Dolino,
nam ni uspelo se zateči v noben
bunker. Zatočišče smo dobili kar
pod hišnim stopniščem. Ena
bomba je padla za našo hišo, a,
hvala Bogu, ni počila.
Je bilo tudi kaj žrtev?
Da, naši sorodniki v Krogljah.
Bomba je ubila devetčlansko
družino, nekaj žrtev je bilo tudi
na Brcah nad Dolino.
Ko je minilo vojno obdobje,
pa ste se odločili za nadalje-
vanje študija.
Obiskovala sem osnovno šolo
do četrtega razreda. Petega razre-
da nisem dokončala, ker so ta-
krat šolo zasedli nemški vojaki
in pouka ni bilo več. Po koncu
vojne nisem obvladala knjižne
slovenščine, ampak samo na-
rečje. V večernih urah nas je ne-
ka učiteljica učila slovenski jezik.
Tale učiteljica je tudi pregovorila
M moje starše, da sem se lahko vpi-sala na slovensko gimnazijo vTrstu.
Kje je bila prva gimnazija v
Trstu?
Najprej smo hodili k Svetemu Ja-
kobu, zatem pa se je šola preseli-
la v palačo, ki se nahaja v ulici
Lazzaretto vecchio. Po treh letih
gimnazije sem se odločila za vpis
na trgovsko šolo, ki je bila takrat
v Rojanu. V tistem obdobju so v
ulici Buonarroti odprli Dijaški
dom. Tam sem preživela dve leti
svojega življenja.
V Dijaškem domu v ulici Buo-
narroti v Trstu so bili tudi prvi
zametki tržaške folklorne sku-
pine Stu ledi?
Ja, seveda. Tam so v sezoni 1947-
1948 ustanovili prvo tržaško fol-
klorno skupino, Stu ledi. Učila
nas je učiteljica iz Ljubljane. Še
zmeraj hranim krasne črno-bele
fotografije iz leta 1948, ko smo
bili oblečeni v tržaške narodne
noše. Prvi javni nastop je bil v
bližini Opčin.
V Dolinski cerkvi sv. Urha pa
ste tudi kar nekaj let sodelo-
vali pri pevskem zboru.
Že od mladega mi je bilo petje
zelo pri srcu. Kot otrok sem pela
najprej v cerkvi, zatem pa so me
poklicali na cerkveni kor. Takrat
so vsi verniki peli v cerkvi, cer-
kev je bila vedno polna, danes ni
več tako. Moj krstni boter je bil
prvi tenor na koru; to je bil Nac-
jo Ota, njegov sin pa je postal ka-
sneje organist. Botra Viktorija pa
je bila prvi sopran.
Kako pa je padla odločitev za
Avstralijo?
Takrat smo bili pod Svobodnim
tržaškim ozemljem, vedeli pa
smo, da bo Italija prej ali slej
prišla v Trst. Moj mož oz. fant je
delal devet let v ladjedelnici sve-
tega Roka v Miljah. Od leta 1953
pa je bil, tako kot vsi ostali de-
lavci, na prisilnem dopustu.
Proizvodnja je bila ustavljena in
vedeli smo, da bodo prej ali slej
zaprli. To je bila ena izmed naj-
boljših ladjedelnic v Evropi. Ne-
kega dne mi je zaročenec ponu-
dil, da bi odšla za nekaj let v Av-
stralijo. Takrat nisem vedela nič
o Avstraliji.
Preden ste se odpravili na pot,
ste morali opraviti vrsto izvi-
dov in prošenj?
Seveda, prestati smo morali
vrsto zdravniških pregledov, ki
so potrjevali naše psihofizične
sposobnosti. Potem pa smo še
nekaj časa čakali za odgovor s
pristojne komisije za migracijo.
Kdaj pa ste izvedeli, da boste
lahko odpotovali?
Umrl je moj nono. Z mamo sva
bili v sprevodu iz Krogelj proti
dolinskemu pokopališču. Tedaj
mi je pismonoša izročil tele-
gram; prebrala sem, da sem bila
sprejeta v Avstralijo. Telegram
sem izročila mami in ji rekla:
“Glej gremo v Avstralijo”! Uboga
moja mama, ni jokala samo za-
radi pogreba, ampak tudi zaradi
tega pisma, ki je naznanjal moj
odhod.
Tedaj me je mama
pogledala v oči in
mi rekla: “Dobro,
boš odšla, a pred
tem se moraš še
poročiti”.
Poroko ste organi-
zirali kar hitro?
Poročila sva se na
nedeljo, v sredo pa
sva že odpotovala.
Za šalo lahko
rečem, da sva odšla
na poročno poto-
vanje. Razkrila pa
bi še anekdoto.
Ko sem šla k dolin-
skemu župniku, da
bi uredila potreb-
ne dokumente za
poroko, sem mu
izrazila željo, da bi
bila poroka na Re-
pentabru, zato ker
je tam župnikoval
stari dolinski žup-
nik, na katerega
sem bila zelo nave-
zana. Dolinski
župnik pa mi je to prepovedal in
mi dejal, da se lahko poročim le
v Dolini. Začela sem se upirati in
sem mu rekla, da se bom po-
ročila samo civilno na dolinski
občini. Župnik pa se je razjezil,
me poklical bliže in mi rekel:
“Veš, zakaj se moraš poročiti v
Dolini? Ker že vsi vedo, da boš
odšla v Avstralijo in dolinski pev-
ci ter župnijska skupnost ti pri-
pravljamo presenečenje in slove-
snost”! Tako sem bila res prisil-
jena se poročiti v Dolini. Bil je
čudovit praznik.
Kako je potekalo potovanje v
Avstralijo?
Prva ladja, ki je leta 1954 iz Trsta
odplula v Avstralijo, se je imeno-
vala Castelverde. Plula je 28 dni.
Druga ladja je bila Toscana, ki je
do Avstralije plula 42 dni. Tretja
ladja, ki je odplula iz Trsta, je bila
spet Castelverde. Na to sva se
vkrcala jaz in moj mož, ki je bil
doma pri Sveti Barbari – pri Ko-
rošcih, na miljskih hribih. S se-
boj sva imela le en kovček.
Vsak odhod je težak. Kakšen
je bil vaš?
Odhod je bil zelo težak. S sopro-
gom sva šla na krov ladje. Pod
nama je bilo morje ljudi. Tedaj
sem v množici zagledala mamo,
očeta in manjšega brata Marja-
na, ki je sedel na očetovih rame-
nih. Bratec me je zagledal in sku-
paj sva začela jokati. Takrat mi je
bilo res zelo hudo. Zatem je
začela tuliti sirena in ladja je
počasi odplula in jaz sem ostala
popolnoma brez glasu. Potovan-
je na ladji ni bilo enostavno,
spominjam se, da je bilo izredno
vroče.
/ str. 16
Marko Manin
Kristjani in družba8. novembra 20184
Cerkveni in družbeni antislovar (50a)
W kot WOLFE 1
  vojni V sicer ni naša
črka, ampak smo se
odločili, da se
spomnimo osebnosti, ki je
umrla letos, to je ameriški
časnikar, pisec in pisatelj Tom
Wolfe. Sicer je prišel na vrsto
šele zdaj, čeprav je umrl v 89.
letu starosti že 14. maja letos,
a črka je črka, odločitev pa je
padla že prej.
Tako kot mnogi
kaj dosti tega
možakarja nisem
poznal, razen
tega, da sem
vedel za njegovo
skovanko
določenega dela
družbe, kot
“radical chic”, a
mi je zanimanje
vzbudil najprej
naš urednik Jurij,
potem pa
prijatelj Marco Respinti,
novinarski kolega iz Milana,
ki ima tudi hrvaške korenine.
Dobil sem zagotovilo, da gre
za t. i. časnikarsko “veliko
pero”, pa sem se pozanimal,
kako je kaj s tem, potem ko
sem si priskrbel kar nekaj
njegovih knjig. Ugotovil sem
namreč, da Wolfa pravzaprav
nihče (vsa čast izjemam,
seveda!) ni poznal. Tudi film,
ki je nastal po njegovi knjigi,
je že prestar, da bi bil še za
koga, razen za redke, zanimiv.
Govorimo seveda o filmu, ki
je nastal po istoimenski
knjigi, Kres ničevosti (The
D Bonfire of the Vanities), kinam pove, kakšne so lahkoskrajne posledice t. i.
“kapitalizma” oz. tega, da
nekateri ljudje prodajo dušo
napačnemu bogu. Radical
chic smo rekli, kar bi na daleč
lahko primerjali s slovenskim
delom Janka Kersnika Jara
gospoda, le da govori o
novopečenih ameriških
milijonarjih, ki se zbirajo
okrog kulturnih osebnosti, v
tem primeru je to bil pianist
Leonard Bernstein (1918-
1990), in prazno govoričijo ter
pišejo svoje čeke za
raznorazne reči, med drugimi
tudi za t. i. “filantropijo”, kot
se navadno zadeva imenuje
na Wikipediji, ko znane
osebnosti mečejo drobtinice s
svoje bogate mize v neke
dobre namene. Zato je
potrebno brati Wolfa, ki s
svojim ostrim jezikom
obračunava s tovrstnimi
hinavščinami, seveda zlasti s
tistimi, ki jih je doživljal v
svojem okolju, a je to isto
okolje z globalizacijo prišlo
tudi v naše domove preko
televizije. To branje je v
zadovoljstvo in zabavo,
predvsem pa vzbudi kritično
razmišljanje v človeku, ki je
morda že kar malo zaspal v
svoji nekonfliktnosti. In
vendar imamo tudi pri nas
številne, ki so marsikam prišli
po vezah, ki opletajo s
praznimi parolami po visokih
položajih, a seveda tega ne
počno s svojo
denarnico. Tudi prej
ni bila njihova,
temveč očetova.
Wolfe je torej
predvidel ta
nihilizem zgornjih
slojev, do katerega
je najprej pripeljala
sprevrženost same
človečnosti in
človeškosti
vpletenih, potem pa
je prišla seveda na ta
teren še ideološka
sprevrženost. Gre za t. i.
“buržoazijo”, pa naj bodo to
marksisti, liberalci, fašisti,
krščanski demokrati, celo
določeni kleriki. Gre za
sploščenost njihovega
pogleda, ker mu manjkata
tako globina kot višina, vidi
pa le tuzemskost, morda pa
lahko celo trdimo, da je vse
skupaj zreducirano na koncu
le še na točko “jaz”. Vsekakor
gre za jetnike svojih lastnih
predstav in za nezrele
osebnosti.
S še enim zapisom
nadaljujemo prihodnjič.
Andrej Vončina
  Še na mnoga zdrava leta!
Okrogel jubilej  
g. Iva Miklavca
TREBČE 
  ospod Ivo Miklavc
se je rodil 27.
oktobra 1938 na
Štajerskem, v Lovrencu na
Pohorju. Njegov oče
Roman Miklavc je bil
kamnosek in si je z
izvoljenko Kristino Fišinger
ustvaril številno družino,
rodilo se jima je kar pet
otrok. Ivo Miklavc je
osnovno šolo dokončal v
domačem kraju, šolanje pa
nadaljeval na gimnaziji na
Reki, nato v Zadru. Po
maturi je na Rakovniku v
Ljubljani doštudiral na
teološki fakulteti. V
duhovnika je bil posvečen
29. junija 1967 in pel novo
mašo v Ribnici na Pohorju
2. julija. Že prvega oktobra
1967 so ga poslali za
župnika na Primorsko, v
župnijo Svete Bride. Tedaj je
bila ta še mlada matična
župnija, saj je nastala 1.
februarja 1965, kasneje so
ustanovili župnijo Ankaran.
Novo župnijo Ankaran je
gospod Ivo Miklavc vodil
nepretrgoma celih 34 let in je
tam opravil ogromno dobrega
dela. Najbolj pomembno
verjetno je to, da, ker župnija
tedaj sploh ni imela lastne
cerkve, jo je g. Miklavc z
lastnim trudom in pomočjo
mnogih domačinov počasi
postavil, kljub vsem težavam
in problemom. Leta 1970 je
jugoslovanska državna
komisija za verska vprašanja
pristala na gradnjo nove
G
cerkve, a treba je bilo
pridobiti sredstva in prepričati
najrazličnejše ljudi o potrebi
take gradnje, kar je bilo v
tedanji Jugoslaviji vse prej kot
enostavna zadeva. Po odkupu
primerne lokacije so končno
20. marca 1983 blagoslovili
temeljni kamen in maja istega
leta je cerkev že dobila streho.
Dela so se od tedaj hitreje
nadaljevala, julija 1984 je bila
izdana odločba o tehničnem
prevzemu, novembra istega
leta pa je nova cerkvena
stavba že pridobila uporabno
dovoljenje. Cerkev v
Ankaranu je bila posvečena v
čast sv. Miklavžu (sv. Nikolaju)
2. decembra 1984. Medtem pa
je gospod Ivo vsekakor skrbel
za vse svoje župljane in še
posebno za mladino, saj je
ustanavljal najrazličnejše
skupine in med
temi tudi skavte.
V nekdanji
Jugoslaviji je bila
skavtska
organizacija
prepovedana (saj
so jo ukinili in si
izmislili
taborniško
organizacijo, ki
naj bi imela
podobne cilje pri
vzgoji mladine...),
gospod Miklavc
pa je vedno
spoštoval Baden
Pawlova načela
(še posebno to, da
je moral vsak
skavt biti zvest
Bogu in
domovini) in se
mu je zdelo
pomembno, da bi
imela mladina
priložnost, da bi
se organizirano
vzgajala v
skavtskem duhu.
Tako je stopil v stik s člani
Slovenske zamejske skavtske
organizacije iz Trsta in v
osemdesetih letih prejšnjega
stoletja so v popolni tajnosti
obljubili prvi roverji in
popotnice v Sloveniji na
tržaškem jurjevanju. V majhni
župniji Ankaran so nastajali
zametki skavtske organizacije,
ki se je po osamosvojitvi
Slovenije lahko končno spet
uradno ustanovila in
razbohotila po celi Sloveniji …
Skrb gospoda Miklavca pa so
Odrešenje kot osvoboditev
Pojma odrešenje in osvoboditev sta zelo podob-
na, pa tudi različna. Odrešenje je širše in se na-
naša na nevarnost, kateri se je treba izogniti,
osvoboditev je rešitev iz težav, bolečine, zla.
Sveto pismo pogosto govori o osvoboditvi kot
odkupitvi. Sužnji so bili na prodaj, nekdo je
moral plačati zanje določeno vsoto in jih odku-
piti. Jezus je predstavil odrešenje v smeri osvo-
boditve, sebe pa kot tistega, ki bo odkupil za-
sužnjenega človeka.  (Mr 10,65)
Tema odrešenja kot osvoboditve je dobila svojo
novo razsežnost v teologiji osvoboditve v Južni
Ameriki. Tam so bile težke družbene razmere,
izkoriščanje s strani tujih multinacionalk in do-
mačih delodajalcev. Ob
branju Svetega pisma so ti
delavci spoznali, da je
osvobajanje ustvarjanje
Božjega kraljestva. Kot je
Bog deloval pri osvoba-
janju Izraelcev iz Egipta in
v Jezusovem poslanstvu,
tako deluje tudi v težkih
razmerah Južne Amerike
in kaže pot sprememb v
gospodarstvu, politiki, so-
ciali, medsebojnih odno-
sih. Zavedali so se, da je
vrhunec te poti v Jezuso-
vem trpljenju in smrti, ki prinaša najglobljo
osvoboditev od greha, hudobije in nasilja.
Jezus ni podlegel načinu osvoboditve z nasil-
jem, zlasti v srečanju z zeloti, ki so hoteli doseči
politično svobodo na nasilen način. Oznanjal je
kraljestvo, ki ne nastaja z nasiljem, prav tako ni
želel, da bi njegovo poslanstvo razumeli v smi-
slu tedanjega političnega mesijanizma. Ob tem
je bil strog do krivičnih vladarjev in voditeljev.
Na koncu ga je zadela obsodba, da je pripravljal
upor med ljudstvom in bil nasprotnik oblasti.
Jezusovo delovanje je prišlo v konflikt z obsto-
ječimi grešnimi strukturami, vendar je šel še na-
prej. Pokazal je, da je Božje kraljevanje širše od
socialne pravičnosti in miru. Njegovo osvobo-
ditev moremo predstaviti na treh ravneh.
Osnovna je politična, ekonomska in socialna
osvoboditev družbe in posameznikov. Drugo ra-
ven predstavljajo spremenjeni posamezniki, ki
stopijo z njim v Veliko noč in živijo osvobojeno
življenje. Tretja raven se odvija v dejavnem
osvobajanju od greha in hudobije, ki otežujeta
življenje in sobivanje.
Potrebno je neprestano spreobračanje, ki ustvar-
ja nove odnose in krepi skupnosti. Zato je Cer-
kev poklicana, da postane resnični kraj odrešen-
ja, kjer se ljudje osvobajajo od greha in mnogih
težav, ki jih vklepajo. Delovanje in življenje
osvobojene Cerkve se prednostno sklanja k naj-
bolj šibkim in ubogim.
Sveto pismo jasno pove, da se ne more človek
sam duhovno osvoboditi, za to potrebuje dar
Božje ljubezni in moči. Jahve je izpeljal izrael-
sko ljudstvo iz Egipta, vendar se je moralo po
poti še prečistiti. Po nekaj stoletjih so se znova
znašli v izgnanstvu, v Babilonu, kjer so se zave-
deli svojega greha in ob premišljevanju Svetega
pisma sprejeli pot očiščenja in
kesanja. Jezus je nastopil kot
človek, v katerem se je ure-
sničila vsa odrešenjska moč
Boga v zgodovini. Kot učlo-
večeni Božji Sin je mogel na
človeški način doživeti ne-
moči in hudobije človeštva in
mu približati dar celovite
osvoboditve. Ta se je začela z
njegovim poslanstvom ter
smrtjo na križu, nadaljuje pa
se v Svetem Duhu skozi zgo-
dovino.
V današnjem času je zelo po-
memben razmislek o osvoboditvi človeštva.
Ljudje so pozabili na Boga, ne poznajo več gre-
ha in se ne znajo kesati. Zato se je treba osvobo-
diti od življenja v iluzijah, v lažnih svetovih, ka-
mor bežijo množice, prav tako od različnih
drog, zasvojenosti, od razbitih odnosov in črno-
gledosti. Različna terapevtska reševanja je treba
obrniti v Kristusovo žrtev, ki je spremenila zlo v
ljubezen. Jezus tudi danes osvobaja tako, da je
na najbolj občutljiv način blizu vsem tem
težkim stanjem in pomaga pri izhodu iz njih, še
posebej iz osamljenosti, zavrženosti, iz strahu
pred bolečino in smrtjo. Kar je v njem osvobo-
jeno, podarja ljudem, ki se odpirajo k njemu in
mu zaupajo. Vera v Jezusa Kristusa predstavlja
klic človeka po osvoboditvi in obenem proble-
matizira vse zaprte in neživljenjske poglede
med ljudmi. Sveti Janez Pavel II. je poimenoval
svojo prvo okrožnico: Človekov odrešenik. On
odkriva temelje človeškega obstoja. Povabljeni
smo, da se glede nanj in z njegovo pomočjo v
polnosti uresničimo.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (45) PRIMOŽ KREČIČ
Pridi in deli svoje znanje, sposobnosti, dobro voljo in nekaj
prostega časa s tistimi, ki potrebujejo pomoč. Postani
prostovoljec in pomagaj:
• na UČNI POMOČI
Kot prostovoljec boš
pomagal dvema ali
trem otrokom pri
pisanju domačih
nalog in učenju, se z
njimi igral in
pogovarjal.
Dobrodošel je vsak, ki
je pripravljen
pomagati otrokom pri
učenju in je rad z njimi.
KDAJ in KJE? Od ponedeljka do petka med 14.45 in 18.00 v
Centru za družine Mirenski Grad.
• v VARSTVU OTROK
Kot prostovoljec se boš z malčki igral, jim prebral pravljico, jim
pomagal pri preobuvanju … Dobrodošel je vsak, ki je rad z
najmlajšimi.
KDAJ in KJE? Od ponedeljka do petka med 14.00 in 18.00 v
Centru za družine Mirenski Grad.
• pri UČENJU KITARE PO AKORDIH ali UČENJU KLAVIRJA
V paru z drugim prostovoljcem boš na zabaven način naučil
manjšo skupino otrok osnov kitare po akordih ali klavirja ter
preproste glasbene teorije. Dobrodošel je vsak, ki ima osnovno
znanje igranja kitare po akordih ali 4 razrede klavirja in bi rad
še koga naučil igrati ta inštrument.
KDAJ IN KJE? Med 16.00 in 18.00 po vnaprej dogovorjenem
urniku v Centru za družine Mirenski Grad.
Maja Prinčič: 040 348 481, maja. princic@drustvo-vzd. si
• PRI RAZDELJEVANJU HRANE BREZDOMNIM
Kot prostovoljec boš brezdomnim delil toplo večerjo, z njimi
poklepetal, se družil … Dobrodošel je vsak, ki je pripravljen
pomagati brezdomnim.
KDAJ in KJE? Od ponedeljka do petka od 18.00 do 19.00 v
Novi Gorici v parku pri avtobusni postaji.
Katja Kovšca: 031 748 387, katja. kovsca@drustvo-vzd. si
Za več informacij se lahko obrneš na www. mirenski-grad. si
ali www. drustvo-vzd. si.
Pridi! Veseli te bomo!
Postani prostovoljec
bili tudi posamezniki, bodisi
mladina kot ostali župljani (še
posebno starejši), nikomur ni
nikoli odrekel priložnosti za
spoved ali sproščen pogovor o
duhovnih stvareh. Stike je
imel s Slovenci z obeh strani
meje, zato smo njegovo
pozitivno energijo dobro
poznali tudi v naših
zamejskih krajih. Gospod Ivo
izredno rad planinari (in
smuča), tako je organiziral
najrazličnejše duhovne vaje v
hribih; na številnih skavtskih
taborih (bodisi zamejskih
skavtov kot kasneje slovenskih
iz matice) je sodeloval kot
duhovni vodja. Salezijanski
predstojniki so po 34 letih
službovanja v Ankaranu
gospoda Iva Miklavca
premestili v Trebče pri Trstu.
Tam ni našel idiličnih razmer,
vseeno pa se je lotil dela,
najprej v cerkvi in župnišču, a
tudi med ljudmi, tako da so ga
kmalu vzljubili in vzeli za
svojega. Ko ga je kdo
spraševal, ali se mu je kaj
potožilo zaradi premestitve in
ali ima veliko domotožja, je
vedno preprosto odgovoril, da
je očitno tako prav, če je to
Božja volja. Kot salezijanec pa
še vedno mnogo
pomembnosti posveča
mladini. Lansko leto je slavil
zlatomašniško posvečenje. Ob
visokem življenjskem jubileju
mu voščimo še na mnoga leta
in da bi še vedno imel tako
zaupanje v Božjo previdnost
kot doslej, da bi nas s svojim
zgledom in gorečo vero še
vedno spodbujal.
MAP
Kristjani in družba 8. novembra 2018 5
Doberdob - Slovesno bogoslužje in maša na
pokopališču
Tretjo nedeljo v oktobru, 21., nam je bogoslužje v naši cerkvi
obogatil MePZ Zdravko Munih z Mosta na Soči. Zbor je bil
ustanovljen leta 1990. Prvi dirigent je bil maestro Marko Munih;
zbor je poimenovan prav po njegovem očetu. Zbor sestavljajo
pevci, ki prihajajo s Tolminskega, zato zaslužijo pohvalo, ker
redno hodijo na vaje. Med nedeljskim petjem so v naši cerkvi
sv. Martina zapeli kar nekaj tipičnih bogoslužnih pesmi, značilnih
za tolminske vasi. Za orglami je bil Bogdan Kosmač, nečak
pesnika Cirila Kosmača, ki živi na domačiji ob Idrijci. Zbor vodi
ga. Mirjam Klinkon. Zahvaljujemo se jim za lepo sodelovanje in
upamo, da jih bomo še kdaj lahko poslušali.
V naši župniji imamo v oktobru redno tudi mašo na pokopališču.
To je poseben dogodek, saj smo tokrat še bolj povezani s svojimi
dragimi. Letos je to mašo, 19. oktobra, spremljalo tudi ugodno
vreme, zato se nas je zbralo lepo število. Po maši pa smo odnesli
na grobove blagoslovljene sveče in tako utrdili vez med nami in
tistimi, ki so že v večnosti. / T. P.
Papež na rimskem pokopališču: spomin,
upanje, blagri
Ob dnevu vseh vernih rajnih je papež Frančišek na rimskem
pokopališču Laurentino daroval zanje sveto mašo. Ob prihodu
na pokopališče se je najprej zaustavil pri t. i. vrtu angelov, kjer
so pokopani otroci, ki se niso nikoli rodili, ter pri t. i. polju otrok,
kjer so pokopani otroci. V homiliji je spregovoril o spominjanju,
upanju ter o blagrih kot lučeh, ki nas vodijo na poti življenja.
Papeževa maša za pokojne kardinale in
škofe
Papež Frančišek je 3. novembra v baziliki sv. Petra daroval sveto
mašo za kardinale in škofe, ki so umrli v zadnjem letu. Med
homilijo je dejal, da je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu
večne svatbe, služenje. Kar ostane od življenja pred pragom
večnosti, ni to, koliko smo zaslužili, temveč to, koliko smo dali.
Življenje širi luč, samo če se porabi, če se troši v služenju. “Smisel
življenja je odgovoriti na Božjo ponudbo ljubezni. Odgovor pa gre
preko resnične ljubezni, darovanja sebe, služenja. Služenje
stane, kar pomeni trošiti se, izrabiti se. A pri naši službi ne služi
za življenje, kdor ne živi za služenje. Kdor preveč varuje svoje
življenje, ga izgubi”.
Kratke
  rejšnjo nedeljo so se verske skup-
nosti iz Sesljana, Devina - Štivana
- Medje vasi in Ribiškega naselja
zbrale v stari štivanski cerkvi sv. Ivana,
svetem kraju, srcu krajevne Cerkve, od
koder so odhajali misijonariji med naše
prednike, da bi jim ponesli krščansko ve-
ro. Zbrali so se, da bi skupno z gospodom
nadškofom in župnikom Giorgiom
Gianninijem molili za don Fabia La Gio-
io, ki je uradno nastopil službo župnika
in voditelja nove pastoralne enote.
Obred se je pričel pri vhodu, kjer je go-
spoda nadškofa Carla Maria Redaellija in
novega župnika pozdravila gospa župan-
ja. Bogoslužje je obogatil združeni cer-
kveni zbor, ki so ga sestavljali pevci vseh
treh župnij in mladinski pevski zbor
otrok, ki obiskujejo slovenski nauk. Slo-
vesni sprevod je spremljala pesem Naj-
višji vsemogočni Bog. Tako kot poje pe-
sem, so se tudi naše tri skupnosti v po-
nižnosti in kleče skušale pripraviti svoja
srca na pričetek sv. maše. Med njo so pro-
sili božjega in Marijinega blagoslova. S
pesmijo in molitvijo so prisegali, da želijo
ostati zvesti Kristusu Kralju.
Namesto uvodnih obredov je novi žup-
nik g. Fabio La Gioia v roke g. nadškofa
je obnovil svo-
je duhovniške
obljube; g.
Giorgio Gian-
nini, ki ostaja v
Devinu kot po-
močnik in bo
skrbel predv-
sem za sloven-
ske vernike, pa
je obljubil, da
bo sodeloval in
po lastnih
močeh poma-
gal don Fabiu.
Po dvojezičnem psalmu in drugem beri-
lu v slovenščini sta diakon v italijanščini,
devinski župnik pa v slovenščini prebrala
še evangelij, v katerem je evagelist Matej
pripovedoval o ozdravljenju slepega Bar-
timaja. Prav na evangelij se je navezal v
svoji homiliji g. nadškof. Čudil se je te-
mu, da je Jezus sploh vprašal Bartimaja,
kaj si želi. Saj je bilo jasno, da bi rad spet
spregledal. A Jezus je bil velik pedagog.
Njegova vprašanja so želela vzbuditi v lju-
deh globlje razmišljenje, iti v globino,
spoznati to, kar je res potrebno. Podobno
je povabil tudi zbrane vernike, naj na no-
vi skupni poti iščejo to, kar jih zdužuje,
naj ovrednotijo talente posameznih žup-
nij. Če jih bodo med seboj delili, bodo
obogatili same sebe in še širšo skupnost.
Pot seveda ni vedno lahka, a z Božjo po-
močjo, dobro voljo in vztrajnostjo bo to
postalo lažje in vir zadoščenja. Počasi se
bodo videli sadovi.
Specifičnost posameznih skupnosti, svo-
je delo so verniki izrazili pri darovanju.
Skupaj z vodo in vinom za sveto evhari-
stijo so v vrčku prinesli morsko vodo (vse
tri župnije ležijo ob morju), oljčno olje
in oljke, kruh in vino (sadove naše zem-
lje).
Novega župnika je v imenu vseh treh
župnij, ki sestavljajo novo pastoralno
enoto, po obhajilu pozdravil tudi g. Mi-
chele Moro. Podobno kot g. nadškof je
tudi on poudaril, da nas čaka nezanemar-
ljiv izziv, kateremu pa upa-
mo, da bomo z Božjo po-
močjo pod vodsvtom
naših dušnih pastirjev Fa-
bia La Gioie in Giorgia
Gianninija z uspehom kos.
V zahvali je novi župnik
ponovno pozval vse h ko-
struktivnemu sodelovan-
ju, zato da bomo res vsi
eno, tako kot je molil Jezus
med zadnjo večerjo. Vse
zbrane je v slovenščini in
italijanščini priporočil Ma-
rijinemu varstvu.
Slovesnost je končal združeni cekrveni
zbor s pemijo Jaz pošljem vas-Io mando
voi, ki jo je ob predstavitvi novega pasto-
ralnega pisma sestavil gospod Francesco
Fragiacomo. Pesem, katere tretja kitica je
bila napisana v slovenščini in fur-
lanščini, so pevci za to priložnost skupaj
z refrenom zapeli v slovenščini.
Bil je to lep praznik za vse tri skupnosti,
ki so se zbrale okrog iste oltarne mize, da
bi pod vodstvom g. nadškofa in krajev-
nih duhovnikov slavile istega Boga.
V škofijskem listu Voce Isontina so no-
vonastalo pastorno upravno enoto poi-
menovali kar pastoralna enota Devin-Na-
brežina. Naziv je med ljudmi, ki ne poz-
najo dobro meje naše občine in župnije,
ki jo sestavljajo, ustvaril kar nekaj
zmešnjav. Marsikdo se je spraševal, katere
župnije so se združile v novo pastoralno
enoto, ali je postala del te tudi Nabrežina;
kdo je pravzaprav novi župnik g. Fabio
La Gioia ali g. Karlo Bolčina, ki je v resni-
ci le upravitelj nabrežinske fare, ki je osta-
la zunaj nje. Enako nista vključeni žup-
niji Mavhinje in Šempolaj-Slivno, ki tudi
spadata pod občino Devin Nabrežina.
(Ker ležijo vse tri župnije nove pastoralne
enote pri morju, bi bil njen ustreznejši
naziv baje Obalna pastoralna enota, ali
če upoštevamo, da je stara štivanska cer-
kev starodavni duhovni center teh vasi,
pastoralna enota sv. Ivana ali v itali-
janščini Unita' pastorale San Giovanni
in Tuba.
Olga Tavčar
P
  ragi mladi, skupaj z vami želim raz-
mišljati o poslanstvu, ki nam ga je Je-
zus zaupal. Ko se obračam na vas,
želim hkrati nagovoriti vse kristjane, ki v Cer-
kvi živijo pustolovščino svojega bivanja kot
Božji otroci. Kar me nagiba, da se po vas
obračam na vse, je gotovost, da krščanska vera
ostaja vedno mlada, ko se odpira poslanstvu,
ki nam ga daje Kristus. Sveti Janez Pavel II.,
papež, ki je imel zelo rad mlade in se jim je
veliko posvečal, je zapisal, da “misijonstvo kre-
pi vero” (Odrešenikovo poslanstvo, 2).
Ob škofovski sinodi, ki je bila v Rimu oktobra,
v mesecu, posvečenem misijonom, se nam
ponuja priložnost, da bi v luči vere bolje razu-
meli, kaj želi Gospod Jezus povedati vam mla-
dim in po vas krščanskim skupnostim.
Življenje je poslanstvo
Vsak moški in vsaka ženska je poslan-
stvo, in to je razlog, zakaj živi na tem
svetu. Biti pritegnjeni in biti poslani sta
dva vzgiba, ki ju naše srce, še posebej
ko je mlado, čuti kot notranji sili lju-
bezni, ki obljubljata prihodnost in
ženeta naprej naše bivanje. Nihče ne
čuti tako močno kakor mladi, kako
življenje kliče in priteguje. Živeti z ve-
seljem svojo odgovornost za svet je ve-
lik izziv. Dobro poznam luči in sence
biti mlad, in če pomislim na svojo mla-
dost in na svojo družino, se spominjam
moči upanja na boljšo prihodnost. Dejstvo,
da nismo na tem svetu po lastni odločitvi,
nam pomaga slutiti, da je pobuda, ki nas pre-
hiteva in ki nam daje bivanje. Vsak izmed nas
je poklican, da premišljuje o tej resničnosti:
“Jaz sem poslanstvo na tej zemlji, in zaradi
njega sem prišel na ta svet” (Apostolska spod-
buda Veselje evangelija, 273).
Oznanjamo vam Jezusa Kristusa
Ko Cerkev oznanja to, kar je zastonj prejela
(prim. Mt 10,8; Apd 3,6), lahko deli z vami
mladimi pot in resnico, ki vodita do smisla
bivanja na tej zemlji. Jezus Kristus, ki je za nas
umrl in vstal, se daruje za našo svobodo in nas
vabi, da iščemo, odkrivamo in oznanjamo ta
pravi in polni smisel. Dragi mladi, ne bojte se
Kristusa in njegove Cerkve! V njiju se skriva
zaklad, ki napolnjuje življenje z veseljem. To
vam govorim iz izkušnje: po zaslugi vere sem
našel odgovor na svoje sanje in moč, da sem
jih uresničil. Videl sem veliko bolečine in ve-
liko revščine, ki je izmaličila obraze številnih
bratov in sester. Toda za tiste, ki so z Jezusom,
je vse zlo le izziv k večji ljubezni. Številni
možje in žene, mnogi mladi so se iz ljubezni
do evangelija velikodušno žrtvovali za svoje
brate in sestre, včasih celo do mučeništva. Iz
Jezusovega križa se učimo logike Božjega da-
rovanja samih sebe (prim. 1 Kor 1,17-25) kot
oblike oznanjevanja evangelija za življenje
sveta (prim. Jn 3,16). Ko vnema Kristusova lju-
bezen, použiva tistega, ki gori, ter krepi tistega,
ki ga ljubi; ga razsvetljuje in greje (prim. 2 Kor
5,14). V šoli svetnikov, ki nam odpirajo ob-
sežna Božja obzorja, vas vabim, da se v vsaki
okoliščini vprašate: “Kaj bi storil Kristus na
mojem mestu”?
Posredovati vero do skrajnih mej sveta
Tudi vi mladi ste po krstu živi udje Cerkve in
skupaj smo poslani, da ponesemo evangelij
vsem. Vi se odpirate življenju. Rast v milosti
vere, ki nam je bila posredovana po zakramen-
tih Cerkve, nas prevzema v tok mnogih gene-
racij pričevalcev, v katerem modrost tistih, ki
imajo izkušnje, postane pričevanje in spod-
buda za tiste, ki se odpirajo prihodnosti. In
novost mladih postane obenem opora in
upanje za tiste, ki so blizu cilja svoje poti. Cer-
kev gradi medgeneracijske mostove v sobivan-
ju različnih življenjskih obdobij, v katerih vera
v Boga in ljubezen do bližnjega predstavljata
dejavnika globoke povezanosti.
Ta prenos vere, ki je srce poslanstva Cerkve,
se torej dogaja po “okužbi” ljubezni, ko veselje
in navdušenje izražata na novo odkrit smisel
in polnost življenja. Privlačno širjenje vere to-
rej terja odprta srca, ki jih razširja ljubezen.
Ljubezni ne moremo postavljati meja: močna
kakor smrt je ljubezen (prim. Vp 8,6). To vodi
v srečevanje, pričevanje, oznanjevanje; ustvar-
ja občestvo ljubezni do vseh, ki so daleč od
vere, do nje brezbrižni, včasih celo nasprotni
ali sovražni. Človeška, kulturna in verska okol-
ja, ki so še vedno oddaljena od Jezusovega
evangelija in zakramentalne navzočnosti Cer-
kve, predstavljajo skrajne bivanjske periferije,
“skrajne meje sveta”, h katerim so poslani Je-
zusovi učenci od njegove Velike noči in z go-
tovostjo, da je Gospod vedno z njimi (prim.
Mt 28,20; Apd 1,8). V tem je bistvo tistega, kar
imenujemo missio ad gentes. Najbolj brezup-
na periferija človeštva, ki potrebuje Kristusa,
je ravnodušnost do vere ali celo sovraštvo pro-
ti Božji polnosti življenja. Vsaka duhovna ali
gmotna revščina, vsaka diskriminacija bratov
in sester je vedno posledica zavračanja Boga
in njegove ljubezni.
Skrajne meje sveta, dragi mladi, so za vas da-
nes zelo relativne in jih vedno z lahkoto “pre-
brodite”. Digitalni svet in družabna omrežja,
ki nas preplavljajo in prežemajo vse, brišejo
meje, obrobja in razdalje ter zmanjšujejo ra-
zlike. Zdi se, da je vse na dosegu roke, vse tako
blizu in takojšnje. Četudi bi imeli brez vse-
stranske zavzetosti našega življenja nešteto sti-
kov, vendar ne bomo nikoli potopljeni v pravo
občestvo življenja. Misijon do skrajnih mej
sveta terja, da darujemo sami sebe v poklica-
nosti, ki nam jo On podarja in nas je postavil
na ta svet (prim. Lk 9,23-25). Drznil bi si trditi,
da je za mladega, ki želi hoditi za Kristusom,
bistvenega pomena, da išče svojo poklicanost
in jo sprejme.
Pričevati za ljubezen
Zahvaljujem se vsem cerkvenim okoljem, ki
vam omogočajo, da se osebno srečate z živim
Kristusom v njegovi Cerkvi: župnije, združen-
ja, gibanja, redovne skupnosti in številne po-
bude misijonarskega služenja. Veliko mladih
najde v misijonarskem prostovoljstvu obliko
služenja “najmanjšim”
(prim. Mt 25,40), spodbu-
jajo človekovo dostojan-
stvo in pričujejo za veselje
ljubezni in za to, da so kri-
stjani. Tovrstne cerkvene
izkušnje pripomorejo, da
formacija vsakogar ni samo
priprava na lastno poklic-
no kariero, ampak da raz-
vije in neguje Gospodov
dar, da lahko bolje služi
drugim. Te hvalevredne
oblike začasnega misijo-
narskega služenja so
uspešen začetek in vam lahko v smislu ra-
zločevanja poklicanosti pomagajo pri odločit-
vi za popolno podaritev vas samih kot misijo-
narjev.
Iz mladih src so se rodile Papeške misijonske
družbe (PMD), da bi podpirale oznanjevanje
evangelija vsem ljudem ter prispevala k člo-
veški in kulturni rasti številnih ljudstev, ki so
žejni Resnice. Molitve in razne oblike gmotne
pomoči, ki jih PMD radodarno podarja in raz-
deljuje, pomagajo Svetemu sedežu, da more
tisti, ki jih prejme za svoje potrebe, z njimi
pričevati v svojem okolju. Nihče ni tako ubog,
da ne bi mogel dati nekaj od tega, kar ima, še
prej pa to, kar je. Rad ponavljam spodbudo,
ki sem jo dal mladim Čilencem: “Nikoli ne
misli, da nimaš ničesar dati ali da nikogar ne
potrebuješ. Pomisli, da te mnogi ljudje potre-
bujejo. Vsak izmed vas naj premisli v svojem
srcu: mnogi ljudje me potrebujejo” (Srečanje
z mladimi, svetišče Maipu, 17. januarja 2018).
Dragi mladi, dana vam je priložnost, da po-
stanemo misijonarski apostoli, ki so vedno
bolj navdušeni za Jezusa in njegovo poslan-
stvo do skrajnih mej sveta. Prosim Marijo,
Kraljico apostolov, svetega Frančiška Ksaverija
in sveto Terezijo Deteta Jezusa ter blaženega
Pavla Manno, da za vse nas posredujejo in nas
vedno spremljajo.
D
Poslanica papeža Frančiška za svetovni dan misijonov 2018
“Mladi, postanite
misijonarski apostoli!”
Pastoralna enota Sesljan - Devin - Ribiško naselje
Uradna umestitev
duhovnika Fabia La Gioie
Goriška8. novembra 20186
Prijateljstvo si je treba prislužiti
Klic pravljic ima čarobno moč. Tudi v ponedeljek, 22. oktobra 2018,
se je v mladinski sobi Feiglove knjižnice zbralo nad trideset, predvsem
predšolskih otrok, katerim so namenjene Pravljične urice, ki malčke
vodijo v lep, iskren pravljični svet, kjer se vedno vse dobro izteče. Na
pravljično popotovanje v vznemirljivo afriško džunglo, kjer je vse polno
zanimivih živali, se je z zvedavimi cicibančki popeljala živahna Martina
Šolc, ki ima že kar nekaj kilometrine kot pravljičarka. S seboj je
prinesla velik lonec, da bi vanj spravila sestavine za okusno pravljico,
tako, ki s prikazom živalskega okolja razkriva otrokom delček odnosov,
ki se tkejo med ljudmi. Protagonist tokratne pravljične dogodivščine
je bil krokodilček Karli, ki je imel vse, kar si je poželel. Pogrešal pa je
pravega prijatelja, s katerim bi se igral. Modri papagaj Fredi ga je
poučil, da prijatelja ne dobiš kar tako, moraš si ga prislužiti. Karli si
je mislil, da bo prijatelja pridobil s pesmico ali darilom. Ko pa je
različnim živalim dejal, da jih ima tako rad, da bi jih kar pojedel –
tako rečemo včasih še sami! -, so iz strahu kar zbežale. On pa je bil
še bolj žalosten, dokler ni lepega dne srečal krokodilko, ki mu je še
sama razkrila, da ga ima tako rada, da bi kar ga pojedla! Končno je
vendarle našel prijatelja! Ljubko pravljico Najraje bi te kar pojedel,
katere avtorici sta Katja Reider in Sabine Kraushaar, je Martina Šolc
pripovedovala zelo razgibano, tako da je “odigrala” vlogo vsake živali
in živo posredovala nepopisno krokodilčkovo veselje ob čudovitem
srečanju s krokodilko. Vmes je še zapela in seveda v pravljico vpletala
male poslušalce, da je čim bolj učinkovito ujela njihovo pozornost.
Ob koncu je vsak dobil papirnatega krokokodilčka in ga pobarval po
lastnem risarskem vzgibu. Marsikdo od njih se je z mamico ali očkom
pred odhodom iz knjižnice ustavil pri ustrežljivih knjižničarkah Bredi
in Martini, da bi si izposodil ilustrirano knjižico in še doma zaplul v
čudoviti pravljični svet. / IK
Druga Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Dramska družina SKPD F. B. Sedej / Gledališče na ocvrtem
Predsodki hudo pogojujejo
naše medsebojne odnose
  petek, 26. oktobra
2018, se je z odra velike
dvorane župnijskega
doma F. B. Sedej v Števerjanu
živo in živahno pretakala
ustvarjalna žilica mla-
dih koroških gleda-
liških zanesenjakov. Na
drugem večeru le-
tošnjega abonmajske-
ga niza Gledališče na
ocvrtem, ki ga prireja
Dramska družina
SKPD F. B. Sedej pod
pokroviteljstvom Zve-
ze slovenske katoliške
prosvete in ob sodelo-
vanju Javnega sklada
za kulturne dejavnosti
Republike Slovenije,
novoustanovljene Zla-
te gledališke mreže, Sveta slo-
venskih organizacij ter Vinote-
ke Števerjanski griči, je bila
namreč v gosteh gledališka
skupina ŠTKGRA Katoliškega
prosvetnega društva Šmihel iz
Koroške. Gostovanje je spadalo
v tokratne Koroške kulturne
dneve na Primorskem, ki jih
vsako drugo leto prirejajo Zve-
za slovenske katoliške prosvete
iz Gorice, Slovenska prosveta iz
Trsta, Krščanska kulturna zveza
iz Celovca, pa tudi Slovensko
kulturno središče Planika iz
Ukev in Združenje Don Mario
Černet iz Ovčje vasi. Lepo je bi-
lo, da so se mladi koroški igral-
V ci predstavili prav v Števerjanu,kjer je zadnja leta zelo dejavnamladinska gledališka skupina
M+, ki za svoje gledališko pou-
stvarjalno delo sega po nena-
vadnih tekstih aktualnih vse-
bin. Tudi mladi koroški izvajal-
ci, katerim je mentorica Micka
Opetnik, so na popolnoma
praznem odru prikazali, kako
tudi mladi “nasedajo” pred-
sodkom. Proti tem žal ni nobe-
nega “cepiva”. Režiserka Alen-
ka Hain je prav s pomočjo mla-
dih članov ŠTKGRE stkala be-
sedilo in podpisala režijo so-
dobno zasnovane in izvedene
predstave V garderobi. Pri tem
sta za luči in tehniko poskrbela
Niko Krištof in Jurij Opetnik.
Skupina mladih se pripravlja
na plesni televizijski nastop. Pri
tem pa se njihovi odnosi krha-
jo in lomijo prav zaradi najra-
zličnejših predsodkov, tudi do
manj nadarjenih, tistih, ki so
nižje na socialni lestvici, do
blondink, ki naj bi hotele biti
zmeraj v ospredju, pa do tuj-
ke, ki je sicer enkratna ple-
salka, a naj bi bila kot vsi tuj-
ci tatica. Živčno se obmeta-
vajo z očitki, ki seveda skva-
rijo tudi navdušenje nad
skorajšnjim plesnim nasto-
pom. Mladi igralci so v zelo
dobro uigrani uprizoritvi
pokazali velik smisel za sku-
pinsko igro. Vsak je s svojo
vlogo, svojim dodelano iz-
delanim likom namreč do-
prinesel svoj delež k celotne-
mu gledališkemu prikazu,
ne da bi želel pri tem na ka-
terikoli način izstopati. Sami
niso podlegli predsodkom!,
vsaj v grajenju predstave ne. Ta
je bila po zaslugi režiserke Hai-
nove zelo dinamična, čeprav se
v bistvu na odru nič ne dogaja
(vse se “kuje” v dušah, v srcih),
ker so bili, kot rečeno, pod
žarometi predsodki, zaradi ka-
terih še prijateljstvo lahko zam-
re. Timna Bošič (Pavla), Jaka
Cerar (Bojan), Alina Kaiser (Le-
na), Mija Krajger (Tereza), Anja
Kerbitz (Mona), Johanna Pa-
jenk (Julija), Katharina Pajenk
(Janina), Anja Smolnik (Dani-
jela) so izrazito znali orisati
značajske poteze likov in
izražati njihove raznolike
občutke in občutja. Nastopa-
jočim, ki so s predstavo izzvali
razmišljanje, kako imamo sami
vsakovrstne predsodke, ki kali-
jo odnose med nami, je publi-
ka, med katero so bili tudi mla-
di gledalci, namenila toplo
ploskanje. Dolgotrajni aplavz
je bil tudi spodbuda koroškim
igralcem, naj nadaljujejo tako
spodbudno gledališko iskanje.
To jim gotovo pomaga tudi pri
boljšem spoznavanju sebe in
družbe, v kateri jim je dano
živeti. Njihovo posredovanje
utripa kulturne ustvarjalnosti
na koroški zemlji je bilo tudi
zadnje srečanje v sklopu le-
tošnjih Koroških kulturnih
dnevov na Primorskem, saj na-
povedana predstava Katastro-
falna večerja, ki bi morala biti
na sporedu v nedeljo, 28. ok-
tobra 2018, v župnijski dvorani
Anton Gregorčič v Štandrežu v
abonmajski ponudbi PD Štan-
drež, je žal odpadla, ker Gleda-
liška skupina KPD Planina iz
Sel ni mogla priti v Italijo zara-
di izredno slabih vremenskih
razmer na Avstrijskem.
Čeprav je bilo tudi v petek kislo
vreme, so Števerjanci gostol-
jubno postregli gledalcem in
igralcem s slastnimi jedmi iz
ponve in z briško kapljico, ki
razjasni obraz v še tako grdem
vremenu.
Naslednja predstava Gledališča
na ocvrtem bo že v petek, 9.
novembra, ob 20.30, ko bo na
števerjanskem odru po dolgem
času spet nastopil dramski od-
sek PD Štandrež z letošnjo
uspešnico, trpko komedijo To-
neta Partljiča Čaj za dve v režiji
Jožeta Hrovata.
Iva Koršič
  pogledom na spodbud-
no zelo dobro zasedeno
dvorano gledališča Verdi
v Gorici se je v četrtek, 25.
oktobra 2018, začela letošnja
goriška sezona Slovenskega
stalnega gledališča. Odme-
ven uvodni večer je SSG ure-
sničilo v sodelovanju z go-
riško občinsko upravo in ob
podpori dežele FJK. V goste je
prišel sloviti slovenski vokal-
ni orkester Perpetuum Jazzi-
le, ki je že obredel najra-
zličnejše svetovne odre in
povsod povsem osvojil in
očaral občinstvo. Tako je bilo
seveda tudi na četrtkovem
koncertu v Gorici, na kate-
rem se je sicer ta enkratni
zborovski sestav predstavil v
manjši, a nič manj učinkoviti
zasedbi, ki so jo poslušalci
obsuli s ploskanjem in doda-
tek spremljali stoje, plesaje.
To edinstveno skupino na
Slovenskem je daljnega l.
1983 ustanovil Tomaž Ko-
zlevčar. V letih je le še prido-
bila moč in slavo. Sestavljajo
jo izvrstni mladi pevci, ki slo-
venske popevke in svetovno
znane skladbe pop glasbe iz-
vajajo a cappella, pri tem pa
izstopajo njihove neverjetne
vokalne zmožnosti pri posne-
manju različnih glasbil. Tako
da je to res pravi imenitni vo-
kalni orkester z mojstrskim
vokalnim tolkalistom Sašo
Vrabičem. Zdi se, kot da so v
njegovih glasilkah zbrana ra-
zlična tolkala. Vsi so res
S izredni pevci, sicer vsak pojeozvočen (včasih je bil zvok vgoriškem gledališču še pre-
močan). Za goriški večer so
pripravili pester program z
različnimi glasbenimi ritmi.
Prevladovale so sicer an-
gleške uspešnice. Med drugi-
mi so zapeli tudi skladbo iz
muzikala Mamma mia legen-
darne skupine Abba. Škoda,
da ni bilo v programu več slo-
venskih pesmi. Saj je publika
še najbolj uživala ob po-
skočni Avsenikovi Na Golici,
ki so jo izvedli izredno po-
srečeno. Pevci so napovedali,
da pripravljajo koncert iz sa-
mih slovenskih pesmi pri-
hodnjega 17. novembra v
Stožicah. Čudoviti izvajalci,
ki se vidno zabavajo, ko so na
odru in pojejo – petje vselej
spremljajo tudi dobro naštu-
dirane koreografije - so pre-
potovali domala pol sveta, saj
so imeli turneje po Rusiji,
Estoniji, Braziliji, Argentini,
Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji,
Franciji, Veliki Britaniji... L.
2008 je Perpetuum Jazzile
prejel viktorja za posebne do-
sežke. Našteje lahko pa še cel
kup drugih priznanj. Vsakič
je njihov nastop posebno
doživetje. Pravi užitek je po-
slušati njihovo petje, ki res
daje vtis zborovskega petja z
instrumenti.
Upati je, da, kot se je uspešno
začela, se bo tudi nadaljevala
goriška sezona SSG. V zad-
njih letih je namreč naše gle-
dališče doživelo znaten osip
gledalcev. Tokrat so bili med
poslušalci tudi Slovenci iz
Tržaške in kar precej Italija-
nov, ki so navdušeno
spremljali nastop.
Po dolgih letih je sezona
SSG spet prestopila prag go-
riškega gledališča Verdi. Letos
bo končno spet premierna
uprizoritev v Gorici. Dne 19.
novembra se goriškim abo-
nentom obeta namreč spet
krasen umetniški užitek: iz-
kušena, imenitna gledališka
“veterana” Ivo Ban in Vladi-
mir Jurc bosta pod režijsko
paličico Dušana Mlakarja
uprizorila v Kulturnem do-
mu v Gorici delo Videz vara
avstrijskega dra-
matika Thoma-
sa Bernarda.
Delo bo pri tem
doživelo slo-
vensko praiz-
vedbo. Zato bo
tudi to izjemen
dogodek, na ka-
terem ne sme
manjkati prav
noben abo-
nent. Lahko se
mu le še drugi
pridružijo in
uživajo, kot so resnično
uživali poslušalci na večeru z
glasbo mladih odličnih pev-
cev Perpetuum Jazzile.
IK
ZVEZA 
SLOVENSKE 
KATOLIŠKE 
PROSVETE – GORICA
CECILIJANKA 2018
60. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske 
pokrajine ter Koroške in Slovenije
posvečena je skladatelju 
VINKU VODOPIVCU ob 140-letnici rojstva
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
sobota, 17. novembra 2018, ob 20.30
nedelja, 18. novembra 2018, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, 
ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, 
Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice, Zadružne kraške banke in občine Gorica
ter v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
  Abonmajska sezona v Gorici
Uvertura z izrednim
Perpetuum Jazzile
SSG 
Goriška 8. novembra 2018 7
  Informativno srečanje o raku dojke
Himna življenju
SOVODNJE 
  ovodenjska občina se izkazu-
je kot posebno občutljiva na
področju solidarnosti, saj so
na njenem območju v mesecu dni
potekale kar tri odmevne dobro-
delne pobude. V ponedeljek, 22.
oktobra, je vaško kulturno društvo
priredilo v domu Jožef Češčut v so-
delovanju s sekcijo prostovoljnih
krvodajalcev odlično organizirano
informativno srečanje Rečeno
med nami... in ne samo... o boju
proti raku dojke. Odlično
je bilo že zato, ker so res
številni prisotni lahko pri-
sluhnili kar trem zdravni-
kom, specialistom, ki se z
različnih zornih kotov uk-
varjajo z omenjenim ra-
kom. Radiologinja Marti-
na Locatelli, kirurg Giu-
seppe Stacul in onkolog Si-
mon Spazzapan so - tudi s
projekcijo diapozitivov -
na nazoren način ponudili
S veliko informacij: ne le zanimi-ve in zgovorne statistične intehnične podatke, temveč tudi
koristne nasvete. To so bili dra-
goceni napotki treh strokovnja-
kov, ki so si nabrali ogromno
znanja in izkušenj, so informi-
rani o najsodobnejših terapijah,
hkrati pa so tudi v najboljših le-
tih, da lahko še ogromno dobrega
naredijo, in to ne le v ambulantah
ali operacijskih sobah, temveč tudi
Oslavje / Slovo vsestransko dejavnega
domačina 
Odšel je Silvan Bensa
  eličastno in mogočno
petje, prežeto z žalostjo, je
posredovalo posebno
vzdušje množici prisotnih sorod-
nikov, prijateljev in znancev ob
pogrebu dobrega pevca in vse-
stranskega kulturnega in prosvet-
nega delavca, dobrega očeta in
gospodarja Silvana Bense. V me-
secu decembru bi praznoval
osemdeset let, toda ni jih
dočakal. Kruta bolezen, ki je pred
nekaj leti začela načenjati Silva-
novo zdravje, je počasi napredo-
vala in ga iztrgala ljubljeni
družini, njegovemu domu na
Oslavju in vsem, ki smo ga poz-
nali in imeli radi.
V Dva tedna je bil v bolnišnici, na-to je nastopila smrt v soboto, 13.oktobra, pogreb je bil v sredo, 17.
oktobra, v cerkvi v Pevmi, kamor
je hodil celo življenje k pevskim
vajam in se udeleževal verskih
obredov. Rodil se je na Oslavju
materi Romani Colja in očetu Va-
lentinu, poleg štirih sester je bil
edini sin. V septembru 1967 je
stopil v zakon z Marijo Devinar
iz Štmavra; rodili so se jima sino-
va Aleksij in Borut ter hči Elena.
Poleg trdega, vsakdanjega dela v
vinogradih je dobil čas za vse-
stransko prosvetno kulturno de-
lo. S svojim lepim baritonom je
sodeloval v cerkvenem zboru v
Obvestila
Sveta maša na zahvalno nedeljo bo
v Rupi v nedeljo, 11. novembra,
ob 14. uri. Sledil bo blagoslov
kmečkih pridelkov.
Svet slovenskih organizacij
sporoča, da je sklican 14. redni
občni zbor, ki bo zasedal v
prvem sklicu v četrtek, 15.
novembra 2018, ob 8. uri in v
drugem sklicu v petek, 16.
novembra 2018, ob 17. uri.
Občni zbor SSO bo potekal v
dvorani občinskega sveta v
Špetru, ul. Alpe Adria, 56.
Članice SSO morajo do torka,
13. novembra 2018, do 17. ure
sporočiti imena kandidatov na
naslov elektronske pošte
gorica@ssorg. eu ali osebno na
enega od pokrajinskih sedežev
krovne organizacije.
Javni razpis / 15. Priznanje
Kazimir Humar - Zveza slovenske
katoliške prosvete, Kulturni
center Lojze Bratuž in
Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica podeljujejo
priznanje društvom in
organizacijam ali
posameznikom na osnovi
utemeljitve predlagateljev in po
presoji organizacij, ki priznanje
podeljujejo. Predloge za
priznanje zbira Zveza slovenske
katoliške prosvete na podlagi
javnega razpisa. Priznanje se
praviloma podeli za ustvarjalne
dosežke, za pomemben
prispevek k razvoju ljubiteljskih
kulturnih dejavnosti, za
publicistično delo in za izjemne
dosežke pri organizacijskem
delu na kulturnem področju.
Priznanje lahko prejmejo tisti,
ki delujejo v goriškem prostoru.
Predloge za priznanje je treba
oddati do 31. decembra 2018 na
naslov: Zveza slovenske
katoliške prosvete – 34170
Gorica-Gorizia, Drevored 20.
septembra, 85, s pripisom na
ovojnico: “Predlog za priznanje”.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Darovi
Za misijonarja Pedra Opeko: N. N.
100 evrov.
Za zbor Mirko Filej: v spomin na
Silvana, daruje družina Bensa
100 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 9. 11. 2018 do 15. 11. 2018)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 9. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 10. novembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 11. novembra: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 12. novembra (v
studiu Miha Kovic in Jakob
Leopoli): Mhec in Jakec.
Torek, 13. novembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 14. novembra (v studiu
Danilo Čotar): Samotni pastir:
Pred 150 leti je umrl veliki
misijonar F. Baraga 1. del - Izbor
melodij.
Četrtek, 15. novembra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
DRUŠTVO ARS 
Vljudno vabi na odprtje fotografske razstave 
Marko Vogrič
“TO NI ZA LJUDSTVO!” 
NAŠA KULTURNA ŽARIŠČA
Razstavo bo predstavil Jurij Paljk
Galerija Ars, Travnik 25, Gorica
Torek, 13. novembra 2018, ob 18. uri
Znani goriški fotograf
Marko Vogrič se
tokrat predstavlja v
likovni Galeriji Ars na
Travniku s svojimi
umetniškimi črno-
belimi fotografijami,
ki so vse posvečene
našemu življenju in
delu v našem
prostoru. Marko
Vogrič je namreč na njemu lasten način poslikal vse naše
življenjsko pomembne stavbe, ki pričajo o življenju in delu nas
Slovencev v naši deželi. Gre za kulturne domove, kulturna žarišča,
kot jih sam imenuje, in zato ni naključje, da je v Cankarjevem letu
dal razstavi naslov “To ni za ljudstvo”! - Naša kulturna žarišča.
Stavek je vzet iz znanega Cankarjevega govora v Trstu o
slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi. Že v začetku govora
Cankar pove, da je “dela veliko, časa malo”. In prav v tem je tudi
lepota zaokroženega fotografskega niza Marka Vogriča, ki preko
nemih in monumentalno statičnih fotografij govori o našem delu.
Marko Vogrič v Galeriji Ars na Travniku
K Bogu je odšla naša draga mama
MARTA TERČIČ vd. SREBRNIČ,
stara 87 let. 
S hvaležnostjo in ljubeznijo se je 
spominjamo hčerki in sinovi z družinami. 
Pogreb bo v soboto, 10. novembra,
ob 14. uri v župnijski cerkvi v Števerjanu. 
Žalni sprevod bo krenil ob 13.30 iz goriške bolnišnice.
Namesto cvetja darujte v dobre namene.
  Koncert v palači Lanthieri
Glasbeno-gastronomski
dogodek
KROŽEK ANTON GREGORČIČ 
  es poseben glasbe-
no-gastronomski
dogodek je bil
Koncert z aperitivom, ki
so ga 27. oktobra v suge-
stivni dvorani palače
Lanthieri v Gorici soobli-
kovali Dekliška vokalna
skupina Bodeča Neža,
fantovska skupina Devin-
Nabrežina in glasbeniki
Slovenskega centra za
glasbeno vzgojo Emil Ko-
mel.
Večer v organizaciji
krožka Anton Gregorčič je zbrani
publiki ponudil raznovrstne gla-
sbene točke, hkrati pa tudi do-
R
brote različnih okusov domačih
proizvajalcev: torej dvojni užitek
ob lepi glasbi in dobri hrani, saj
“kakovost in
estetika gre-
sta z roko v
roki v glasbe-
ni in enoga-
stronomski
umetnosti”,
je med dru-
gim povedala
Nika Deve-
tak, ki je pri-
reditev lepo
povezovala v
slovenščini in italijanščini.
Srečanje sta s Chopinovim Nok-
turnom v cis molu uvedli violi-
nistka Sara Gorkič in pianistka
Eva Dolinšek. Žensko je bil obar-
van tudi nastop DVS Bodeča
Neža, ki je pod vodstvom Mateje
Černic ponudil, kot vselej, iz-
vrstne izvedbe pesmi Giovannija
Pierluigija da Palestrine, Roberta
Schumanna, Edwarda MacDo-
wella, Marija Kogoja in Tadeje
Vulc. Fantovska skupina Devin-
Nabrežina, ki obstaja le dve leti,
se je z dirigentom Mirkom Ferla-
nom predstavila s pesmimi Ben-
jamina Ipavca, Hrabroslava Vola-
riča in Vasilija Mirka ter s himno
ljubezni in prijateljstvu Vive
l'amour.
Medtem ko so dekleta začela no-
siti poslušalcem kozarce z izbra-
nimi vini, je začela igrati jazz sku-
pina Slovenskega centra za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel. Mladi,
a zelo uigrani in nadarjeni jazz
glasbeniki, kitarist
Gabriel Gardenal,
basist Daniele Sen-
tieri in pianist oz.
tolkalist Francesco
Sentieri, so izvedli
skladbe Dorhama,
Parkerja, Montgo-
meryja in legendar-
nega Gillespieja.
Večer se je v bližnji
sobani nadaljeval z
degustacijo, ki jo je
pripravilo društvo
Autoktona, odlično
kavo pa je ponudilo
podjetje Goriziana
Caffe'. Prireditelji so
se za gostoljubnost seveda toplo
zahvalili grofici Carolini Lanthie-
ri. / DD
na takih informativnih srečanjih.
Njihove besede so namreč bile ja-
sne, predvsem pa izrečene s srcem
v roki; prav tako kot besede
oseb, ki so organizirale sovo-
denjsko srečanje. Da bi to bilo
še bolj pestro, so publiko
spodbudile ne le s pozitivni-
mi sporočili fotografske raz-
stave združenja ANDOS Sem-
plicemente noi... Enostavno
mi... in s petjem Ženske vo-
kalne skupine Danica, ki jo
vodi Jana Drassich, temveč
tudi z dvema pomenljivima
pričevanjema: besede Vesne
Primožič in Tanje Kuzmin so nam-
reč odražale neomajno duševno
moč ženske, ki je z vso svojo bitjo
predana življenju: vredno se je
zanj boriti in ga ljubiti.
Da bi srečanje, ki ga je povezovala
predsednica društva Valentina Na-
nut, prineslo tudi konkretne sado-
ve, so navzoči lahko darovali za
združenje prostovoljcev Spiraglio,
ki nudi podporo onkološkim bol-
nikom. Bistveni sta informacija in
preventiva, prav tako pa je za bol-
nike pomembna bližina ljudi, je
na večeru povedala županja Alen-
ka Florenin.
Pevmi. Že kot mla-
denič je sodeloval v
oktetu Planika. S
svojim žametnim
glasom je prepeval
tudi v zborih Mirko
Filej in v Štmavru.
Po potrebi je pel tu-
di v zborih iz Pod-
gore in s Plešivega.
Bil je prisoten skoraj
na vseh pevskih in
drugih prireditvah.
Bil je tudi med usta-
novitelji SKPD Jože Abram, ki je
delovalo nad deset let v Pevmi in
na Oslavju.
Za dve mandatni dobi je bil iz-
voljen v Rajonski svet za Pevmo,
Oslavje, Štmaver, v katerem je bil
predsednik in je skrbel za vse po-
trebe področja, ureditev cest, raz-
svetljave, pokopališč v Pevmi in
Štmavru.
Silvana bo marsikdo pogrešal,
manjkal bo družini, ženi, otro-
kom, vnukom, ki jih
je nadvse ljubil. Bil je
razgledan človek in
poučen o vsem, saj je
rad prebiral časopise,
revije in knjige, tako
da je vedno imel la-
stno mnenje o vsem,
kar se je dogajalo
okrog nas.
Sveto mašo je daro-
val domači župnik
Marijan Markežič.
Bogoslužje so oboga-
tili hvaležni pevci iz zborov
Štmaver, Pevma, Podgora, Jazbi-
ne, Sraka in Mirko Filej, ki so mu
zapeli tudi pred cerkvijo in na po-
kopališču.
Njegovi izleti v naravo in plani-
narjenje so mu bili dopolnilo
vsega, kar ga je plemenitilo in
bogatilo. Zdaj bo iz svetih višav
bdel nad dragimi, ki so ostali sa-
mi.
Andrej Kosič
S. Spazzapan, G. Stacul, M. Locatelli in V. Nanut (foto dd)
Vesna P. Tanja K.
Fantovska skupina Devin-Nabrežina
DVS Bodeča Neža
Kultura8. novembra 20188
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (39)
Črni Kal (4)
Benko je večkrat podpisoval svoje mojstrovine, po-
gostoma v glagolici. Najstarejši Benkov podpis z
letnico 1461 najdemo pri vhodu v kamniti zvonik
razsežne enoladijske cerkve sv. Janeza Krstnika v
Predloki pri Črnem Kalu. Na plošči, vzidani na
južni steni zvonika, v glagolici piše: “1461. Va vri-
me počtovanoga oca i gospodina, gospodina An-
tona Gopa, biskupa i kneza tržačkoga i gospodina
pre Mihela, plovana te cirkve i pre Pavla njega vi-
karina i Koneštabla Lukeža s Potpeča i Tonca Brid-
na i pročih deželan s toj fare. Mojstori Jakše i Benko
iz Sučerge. Jezus vsim pomagaj, amen. Štefan”.
(Besedilo v stari slovenščini, obogateni s hrvatizmi,
germanizmi in latinizmi, je prečrkoval v latinico
prof. Branko Fučić (1920-1999), hrvaški umetno-
stni zgodovinar, antropolog in arheolog, član slo-
venske in hrvaške akademije znanosti in umetno-
sti, eden največjih poznavalcev glagolice). Ta eno-
stavna, a zelo lepa cerkev s poligonalnim rebrasto
obokanim prezbiterijem z mrežastim gotskim svo-
dom in s polkrožnim slavolokom (verjetno je tega
kasneje postavila delavnica Anžeta Felicijana
mlajšega) hrani v svoji notranjosti izredno drago-
ceno kamnito kustodijo, ki je prav tako delo moj-
stra Benka. Na njej v glagolici piše: “Let gospodnjih
1466. Va to vrime, v ko biše gospodin pre Mihel
plovan i gospodin Vid Sučerge farman, to stvori
Mojstar Benko s Sučerge”. Kustodija uprizarja Kri-
stusovo vstajenje, dva angela in Boga Očeta, ki bla-
goslavlja z desnico. Cerkev stoji na mestu antične
in zgodnjesrednjeveške naselbine; v letih 1972-
1984 so arheologi našli celo temelje antičnega sve-
tišča iz rimske dobe in ostanke staroslovenskega
grobišča iz 9. - 11. stoletja. Vas je od nekdaj znana
zaradi sadja in vinogradov, v 19. stoletju tudi zaradi
t. i. krušaric, ki so svoj kruh prodajale v Trstu.
Benko je leta 1463 na Vrhu pri Buzetu zgradil cer-
kev sv. Antona (potem je bila obnovljena) in prav
tako izklesal
glagolski
napis na
plošči, vzi-
dani v
pročelje cer-
kve. Napis
je žal name-
noma uničil italijanski okupator leta 1921.
Na hvalevredno pobudo prof. Branka Fučića
je bil obnovljen leta 1990. Rekonstrukcija
napisa - prečrkovana v latinico - se glasi:
“1463. Kada be zidan sveti Anton, tad beho
… starešini 2 dobra muža, Tomaš Vobinić i
Marko, a farman pop Stipan iz Ostrošca, a
to dela mojstar Benko iz Sučerge”. Tudi cer-
kev sv. Antona na Vrhu pri Buzetu hrani
Benkovo kamnito kustodijo za sveto olje in
hostije z glagolskim napisom: “1463. To de-
la mojstar Benko iz Sučerge. ” V Podpeči
najdemo veliko starih kamnitih hiš in por-
talov iz 15. in 16. stoletja, torej med najsta-
rejšimi v vaseh Kraškega roba. Najbolj znani
sta Prkičeva in Laška hiša. Prkičeva hiša je
bila zelo verjetno last bogatih kmetov in vel-
ja po mnenju nekaterih za zelo kakovostno delo
stavbarske delavnice Andreja in Benka - tam naj bi
prvotno imela svojo
kamnoseško delavni-
co -, čeprav je bila
zgrajena šele leta
1547 in bi bil takrat Benko verjetno prestar (razen
če ne gre za kakšnega sorodnika ali soimenjaka).
Danes deluje kot vaški muzej. V
Podpeči najdemo cerkev sv. He-
lene, ki je poznana zaradi svojih
fresk, delo znanih mojstrev, na
primer Janeza iz Kastva, ki je v
15. stoletju poslikal tudi zname-
nito cerkev Svete Trojice v Hra-
stovljah, v kateri se je leta 1663
podpisal tudi kamnosek Anže
Felicijan. Leta 1615 je bila vas po-
polnoma opustošena v uskoški
vojni. Tudi nad njo stoji mo-
gočni stolp z utrjeno naravno ja-
mo, ki je, za razliko od črnokal-
skega stolpa, ostal pod beneško
oblastjo do propada Beneške re-
publike leta 1797. Benkove
umetnine - kot tudi umetnine
drugih znamenitih mojstrov ti-
ste dobe, na primer kamnoseka
Paškvala Molče ali kamnoseških-
stavbarskih rodbin Felicijan iz
Rodika ali Rojina iz Brezovice -
zelo učinkovito izražajo dušo
kraja in časa, v katerih so bile iz-
delane.
Benko je večkrat podpisoval svoje mojstrovine, pogostoma v
glagolici. Najstarejši Benkov podpis z letnico 1461 najdemo
pri vhodu v kamniti zvonik razsežne enoladijske cerkve sv.
Janeza Krstnika v Predloki pri Črnem Kalu. Na plošči, vzidani
na južni steni zvonika, v glagolici piše: “1461. Va vrime
počtovanoga oca i gospodina, gospodina Antona Gopa,
biskupa i kneza tržačkoga i gospodina pre Mihela, plovana
te cirkve i pre Pavla njega vikarina i Koneštabla Lukeža s
Potpeča i Tonca Bridna i pročih deželan s toj fare. Mojstori
Jakše i Benko iz Sučerge. Jezus vsim pomagaj, amen. Štefan”.
Kamniti zvonik cerkve sv. Janeza Krstnika v
Predloki sta zgradila mojstra Jakše in
Benko iz Sočerge.
Detajl nad portalom zahodne fasade Prkičeve hiše v Podpeči: dve
rozeti (na Primorskem poznani s starodavnim predkrščanskim
imenom “svarica”) in ptica.
Prkičeva hiša v Podpeči velja po mnenju nekaterih
za zelo kakovostno delo stavbarske delavnice
Andreja in Benka, ki naj bi tam prvotno imela svojo
kamnoseško delavnico. Danes deluje kot vaški
muzej. Nad hišo je viden obrambni stolp.
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Predloki pri
Črnem Kalu hrani dragoceno kamnito
kustodijo, delo mojstra Benka. Na njej v
glagolici piše: “Let gospodnjih 1466. Va to
vrime, v ko biše gospodin pre Mihel
plovan i gospodin Vid Sučerge farman, to
stvori Mojstar Benko s Sučerge”. Kustodija
uprizarja Kristusovo vstajenje, dva angela
in Boga Očeta, ki blagoslavlja z desnico.
Dimitri Tabaj
Gorica / MeMlPZ Komel je predstavil zgoščenko
Mladostno predani petju,
vztrajni in ponosni
  osnetki so torej priče spre-
memb, ki so se dogajale v
tej skupini, zato so tudi
“zvočno heterogeni”. Združuje
pa jih mladostna energija, ki jo
znajo pevci vedno znova pou-
stvarjati in je postala tudi za zbo-
rovodjo “izjemno nalezljiva”.
Skladbe na zgoščenki so odraz
časa, ki je “prinesel še dodatne
izzive”, hkrati pa tudi “željo, da
je to šele začetek poustvarjalne
poti”, ki ji Bandelj želi “dolgo,
strmopoložno vzpenjajoče viju-
ganje in veliko sončnih razgle-
dov”.
Ravnateljica SCGV Komel Ales-
sandra Schettino (na mali sliki)
je v pozdravu poudarila, da ima
koncert (ki spada v deželni pro-
jekt Zastavimo skupne moči za
skupne cilje) za našo glasbeno
P šolo poseben pomen. V desetihletih so pevci zrastli v zdravihvrednotah in duhu resnega pe-
dagoškega dela, ki se je očitno
obrestovalo. Energija, pristnost
in prisrčnost mladih, ki so po-
nos šole, že zaznamujejo naš
prostor, je še dejala.
Zbor, ki združuje mlade pevce iz
vse Goriške, od Brd do Krasa, De-
vina, Ogleja in bližnjih krajev
Slovenije, je nastal pred leti na
srčno željo tedanjega ravnatelja
prof. Silvana Kerševana. Jedro
današnjega mešanega zbora je
leta 2008 začelo delovati kot
otroški zbor pod vodstvom Da-
mijane Čevdek; taktirko je leta
2013 prevzel David Bandelj in
ga, tudi prek revij, državnih in
mednarodnih tekmovanj, pri-
peljal do današnjih dni, ko je...
žito dozorelo. “Želimo si, da bo
postalo kruh”, je zapisal v kon-
certnem listu.
Na večeru je zbor odpel deset pe-
smi, po eno za vsako leto; za to
priložnost je izbral skladbe Clau-
dia Monteverdija, Jacobusa Gal-
lusa, Gioacchina Rossinija,
Ubalda Vrabca, Franca Domi-
nuttija, Stojana Kureta, Hilarija
Lavrenčiča, Mojce Prus, Andreja
Makorja in Eriksa Ešenvaldsa.
Zadnjo bi morali odpeti z Nino
Kompare Volasko, s katero so na-
redili več korakov v vokalni teh-
niki; ker je zbolela, je na njeno
mesto vskočila nekdanja anima-
torka Lucija Tavčar. Zahteven je
gotovo bil dvanajstglasni Gallus,
še težji - in odlično izveden! - pa
Dominuttijev Introitus iz Re-
quiema, ki so ga zapeli v dvora-
ni. Prvič je bila izvedena pri-
redba beneške ljudske Jubca
moja, ki jo je Lavrenčič med
letošnjim poletnim oddihom
napisal za ta zbor in mu hkra-
ti zaželel, “naj živi, naj rase,
naj cveti”!
Posamezne pesmi so mladi
pevci povezovali z besedilom,
ki ga je napisala sopranistka
Zala Černe, in tako izrisali
obrise desetletne zgodbe.
Spomnili so se
poletnih pev-
skih tednov na
Rebrci na Ko-
roškem in dru-
god, ko so bili še
otroci in so lovi-
li žabice ter jim
ni bilo nikdar
dolgčas. Z leti so
rastli v vztrajno-
sti, veselju do
petja, strpnosti,
potrpljenju in
prijateljstvu. “Ta zbor ni le pev-
ski zbor in petje ni samo zborov-
sko petje”. Zahvalili so se pred-
sedniku zbora Alessandru, na
čigar ramenih sloni organizacija
sestava, ko se kam odpravlja, pa
tudi dirigentu in zboro-
vodji Stojanu Kuretu,
avtorju “osupljive” Zre-
jlo je žito, ki je bila po-
memben mejnik na nji-
hovi skupni poti: zato
so želeli poimenovati
zgoščenko prav po njej.
O Davidu Bandlju so povedali,
da je “profesor, skavt, zborovod-
ja, pevec, oče štirih otrok in pe-
snik”, zanje pa še “motivator,
učitelj, voznik, koordinator, me-
dicinska sestra, zgodovinar, igra-
lec briškule, psiholog in sveto-
valec”, krmar, ki se je podal na
pot “s tridesetimi najstniki, ki
jih vseskozi razganja”. Njegova
topla človečnost jih povezuje, v
tem druženju je ključ za enot-
nost, ki se konec koncev odraža
tudi v skladbah.
Potem ko so pevci po zadnji pe-
smi odšli z odra, se je Bandelj
spet prikazal z listkom v rokah.
Zahvalil se je vodstvu centra Ko-
mel in centra Bratuž, ki sta omo-
gočila tak praznik, in vsem, ki so
pomagali pripraviti zgoščenko.
Svojim mladim je želel pripraviti
posebno presenečenje, ker to le-
po zgodbo “kot protagonisti”
pišejo že dobrih deset let in so
ga “pred petimi leti posvojili”.
Drugega za drugim je poimen-
sko poklical na oder, o njem ne-
kaj malega povedal in tako se-
stavil mozaik, v katerem ima
vsakdo od mladih svoj obraz.
Vsakdo od njih je enkraten in
neponovljiv, hkrati pa dar za
skupno zborovsko telo. Vsi sku-
paj sestavljajo pristen in čudovit
mozaik.
Ploskanje občinstva so nagradili
s Komelovo Dekle, poglej me
prav in Makorjevo Prav po
prstih, pesmima, ki božata dušo.
DD
foto dd
Kultura 8. novembra 2018 9
V spomin enega največjih slovenskih intelektualcev
Rebulov vsakdanji credo
  velikim spoštovanjem se
klanjam spominu enega
največjih intelektualcev,
mislecev in besednih ustvarjal-
cev slovenskega kulturnega
prostora. Pisatelja, ki sem ga
spoznala kot otrok v družin-
skem krogu Rebulovih, saj sem
kot sošolka ene izmed njego-
vih treh hčerk, Alenke, pogosto
zahajala k njim, največ na Pro-
seško ulico na Opčinah. Obiski
so bili polni veselja, pričako-
vanja in razigrano-
sti, saj nas je gospa
Zora Tavčar, pisa-
teljeva soproga,
vedno lepo spreje-
la. S prisrčnimi be-
sedami, duhovito-
stjo in nasmehom,
a tudi z odličnimi
slaščicami in
obloženimi kruh-
ki. Kasneje pa tudi
z literarnimi na-
sveti in vsako-
vrstnim branjem,
tako da sem se do-
mov vračala s knji-
gami: z romani,
klasiko in sodob-
no literaturo, knji-
gami za odraščajoča dekleta in
drugim zanimivim čtivom.
Nikoli nisem imela občutka,
da v stanovanju, kjer smo si de-
klice izmišljale in se igrale vsa-
kovrstne igre, živi in ustvarja
od stvarnosti odmaknjen lite-
rat s papirnatim pogledom na
svet. O vpetosti Alenkinega
očeta v vsakdanjost, daleč od
olimpskih višin, v katerih se je
sprehajal njegov prodorni duh
(v esejih in romanih, v deba-
tah, ob razlagah med pou-
kom), je na kuhinjski steni pri
Rebulovih pričal razpored do-
mačih zadolžitev. Hčerke Alen-
ke ni poučeval, na višji šoli to-
rej nikoli ni bil moj profesor la-
tinščine in grščine, nad kateri-
ma pa sem se tako navdušila,
da sem se po liceju odločila za
študij klasične filologije. Anti-
ka je s svojim zgodovinskim, li-
terarnim in kulturnim
izročilom prevzela tudi mene,
Z saj sem mislila, da bom v njejnašla odgovore na svojaživljenjska vprašanja. A kot se
v življenju rado dogaja, sem se,
prevzeta od lepote grško-rim-
ske kulture in jezikoslovja, vse
bolj preusmerjala v pedagoško
delo z mladimi, slovensko
književnost in ljubezen do je-
zikov sploh.
Prav v poklicni okvir sodi moje
bolj poglobljeno in občudu-
joče srečevanje s kolegom pro-
fesorjem in kasneje z umetni-
kom Rebulo na liceju France
Prešeren v Trstu. Spomnim se,
kako je kot nekdanji strastni
kadilec vehementno posegal v
debato o prepovedi kajenja in
kako je po njegovi upokojitvi v
zbornici na Vrdelski cesti deba-
tiranje brez njegovih ener-
gičnih argumentacij postajalo
vse bolj bledikasto. Kasneje
sem se ob samostojnem branju
in globljem spoznavanju Rebu-
lovih del vse bolj navduševala
nad njegovim leposlovjem, še
posebno ob pripravi dijakinj in
dijakov na zrelostni izpit. Šol-
ske antologije so ponujale ra-
zlične odlomke, kot so, deni-
mo, Prodajalka bučk iz zbirke
Snegovi Edena, odlomki iz naj-
boljšega romana V Sibilinem
vetru, nagrajenega z nagrado
Prešernovega sklada, ali bese-
dilo o značilnostih slovenske-
ga romana. Veliko pozornosti
smo posvetili tudi čudovitim
zgodovinskim novelam zbirke
Arhipel.
Slog, obarvan zdaj eskpresioni-
stično, zdaj bliže realističnemu
orisu vsakdanjika, je z jezikov-
nim novatorstvom, vpletan-
jem klasičnih citatov, italijan-
skih in francoskih besednih
zvez, za dijakinje in dijake, zla-
sti na klasičnem liceju, pred-
stavljal pravi izziv. Ob skup-
nem in domačem branju Re-
bulovih del so
bogatili bese-
dišče, širili ob-
zorja in črpali
navdih za sa-
mostojno
ustvarjanje.
Mislim, da so
jih pritegnili
glavni liki ro-
manov s svojo
človeškostjo,
iskateljstvom,
ranljivostjo.
Nekatere dija-
kinje so pre-
brale izredno
veliko Rebulo-
vih del, med
katerimi so bi-
la najbolj priljubljena Vino-
grad rimske cesarice, Zeleno iz-
gnanstvo, Kačja roža, Cesta s ci-
preso in zvezdo, Nokturno za
Primorsko, Četverorečje, Skriv-
nost kostanjevega gozda in
druga.
Mladim je poleg gibkega,
ustvarjalnega jezikovnega izra-
za imponiral pisateljev globoki
credo, njegov odnos do krščan-
stva, pa čeprav so v svoji mla-
dostni življenjski neizkušeno-
sti komaj utegnili ujeti nitko
njegovih etičnih, ontoloških
in teoloških razpredanj.
Pisatelj Rebula je živel svoj
vsakdanji credo v evangel-
jskem duhu preprostosti, hva-
ležnosti in skromnosti. Iz stvar-
nega sveta, ki ga je, zazrt v
olimpske in elizijske poljane,
ali bolje v onostranstvo, proni-
cljivo obravnaval in kritično
opazoval kot predanega po-
trošništvu in materializmu. S
pogledom, uprtim v ta eshata,
v poslednje stvari, je v tedniku
Družina, v rubriki Credo, po-
glabljal zlasti eksistencialne in
teološke teme. Razmišljal je o
peklu, vicah in raju, smrti in
posmrtnem življenju, pogosto
v dialoški obliki, njegov sogo-
vornik pa je, tak ali drugačen,
menda večkrat poosebljal nje-
gov alter ego. Občudovala sem
Rebulova globoka razmišljanja
o zanimivih, a pogosto zahtev-
nih in težko dojemljivih te-
mah. Iz besedil sta izžarevali
intelektualna širina in filozof-
ska globinskost, ki je združeva-
la žlahtni humanizem antike s
krščanskim pogledom na svet.
V osrčju Rebulovih zgodovin-
skih romanov in novel je pou-
darek na človeku, na člo-
veškem iskanju življenjskega
smisla, ljubezni, harmonije, le-
pote v umetnosti in naravi, v
njegovih esejističnih delih in
zapisih na Božjem. V dnevni-
kih z memoarskim nadihom
pa izstopa tematika slovenstva
s poudarkom na domoljubju,
problematiki treh Slovenij,
matične, zamejske in zdomske,
enotnega slovenskega kultur-
nega prostora in narodne spra-
ve. Iz vsake Rebulove besedne
sintagme, besedne igre, meta-
fore in povedi diha izjemna
ljubezen do jezika.
Ljubezen, ki je vzklila v času
nasilne fašistične prepovedi
izobraževanja v slovenskem je-
ziku, se oplajala ob študiju kla-
sične filologije, ob spekulativ-
ni lepoti grštva in rimski ozem-
ljenosti. Pa tudi ob melodioz-
nosti Dantejevega jezika, v ka-
terem Rebula v intervjuju, ob-
javljenem v reviji Mladika (8,
2018), pravi, da je sicer pisal
eseje in razmišljanja, ni pa po-
skušal napisati nobenega ro-
mana in zaključuje: “… in ga
tudi ne bom! / Kajti za ustvar-
jalna dejanja mi ustreza samo
moja slovenščina”.
Lepa duhovna oporoka
književnika, katoliškega izo-
braženca in misleca! Akade-
mik in pisatelj Rebula, iskrena
Vam hvala ne samo za odlična
literarna dela, temveč tudi za
dosledno intelektualno držo in
zgled pristnega pričevanjskega
krščanstva!
Majda Artač Sturman
JEZIKOVNICA
Suzanin, Suzin in Suzijin
Imena bitij so tista lastna imena, ki jih imajo ljudje, živali, vero-
slovna in bajeslovna bitja itd. Pri ljudeh sem sodijo imena,
priimki, vzdevki in psevdonimi ter poimenovanja prebivalcev.
Danes se bomo podrobneje zaustavili pri imenih, in sicer tistih,
ki nam včasih povzročajo težave, ko jih je treba sklanjati ali iz
njih tvoriti svojilni pridevnik. Primer za to je okrajšano ime Suzi.
Kot se lahko prepričamo na slovenski Wikipediji,
je Suzi ena izmed oblik imena Suzana, ki pa je
seveda znano svetopisemsko ime. Izhaja iz he-
brejskega imena Šušan, označevalo naj bi tudi
cvetlico lilijo. Če bi potegnili vzporednico, bi
lahko rekli, da sta Suzana in Lilijana isto ime,
prvo izhaja iz hebrejščine, drugo pa iz latinščine.
Podobni pari v različnih jezikih so še: Jasna in
Klara, Svetlana in Lucija, Friderik in Miroslav itd.
Naj kot zanimivost navedem še, da je tudi Žuža v
osnovi Suzana, ta različica pa izhaja iz
madžarščine.
Ime Suzana lahko v slovenščini različno
okrajšamo. Na Štajerskem smo sošolko Suzano
klicali Suza. Najbolj razširjena vseslovenska
krajša oblika imena Suzana pa je najverjetneje
kar Suzi, mogoče tudi po vzoru iz angleščine (Su-
zy), kot je Barbara kar Barbi (Barbie).
Ime Suzana sklanjamo po 1. ženski sklanjatvi, tako sklanjamo ve-
liko večino slovenskih ženskih imen (npr. Marija, Irena, Sonja,
Mateja itd.), pri tem ne bi smelo biti težav: Suzana, Suzane, Suza-
ni, Suzano, pri Suzani, s Suzano. Tudi svojilni pridevnik ni pro-
blematičen: Suzanin avto.
Kako pa sklanjamo Suzi? Koga ni bilo? Ni bilo Suzi ali Suze ali ce-
lo Suzi-e ali kaj podobnega?! Pravilno v rodilniku je, da ni bilo
Suzi, v dajalniku pa, da knjigo podarim Suzi. Suzi tudi vidim, s
Suzi grem na sprehod in s Suzi se pogovarjam. Kako, boste rekli,
slovenščina ima vendar sklone, ki se razlikujejo po končnicah, ne
more biti v vseh sklonih enako!? Hm, če so končnice v vseh sklo-
nih enake, to še ne pomeni, da beseda ni sklanjana, pač pa, da ne
spada v tisto sklanjatev kot Suzana, kjer se spreminjajo končnice,
pač pa v t. i. 3. žensko sklanjatev. Sem sodijo še druga ženska
imena tujega izvora, npr. Ines, Iris, Dolores ali Lili, pa tudi pov-
sem običajne besede, kot sta občni besedi: mami in punči: mami
je tu, mami ni, mami podarim rožo, vidim ma-
mi, pri mami se imam lepo, z mami grem na
sprehod. Tudi angleška oblika za Suzano (Susan)
sodi v 3. sklanjatev. Znana ameriška igralka je
Susan Sarandon. Njeno ime bi sklanjali: Susan je
igrala v filmu, Susan tokrat ni bilo, Susan so po-
delili nagrado, v filmu sem videl Susan, o Susan
sem se pogovarjal, s Susan so se veselili.
Kaj pa svojilni pridevnik? Če ga tvorimo iz ime-
na Suzana, je čisto preprosto: Suzanin. Kako ga
pa tvorimo iz imena Suzi? Je avto Suzanin, če je
od Suzi? Seveda ne. Pravilno je, da je avto Suzi-
jin. Zakaj pa ne Suzin? Suzin bi bil, če bi bil od
Suze. Če bi bil od Lili, bi bil Lilijin. Tudi če bi bil
od Lilije, bi bil Lilijin, od Lile pa Lilin. Knjiga je
lahko Inesina, čevelj Doloresin itd. Mogoče se
vam te oblike zdijo nekoliko neobičajne, ker tudi
ta imena niso najpogostejša. Vedno, ko smo v zadregi s svojilnim
pridevnikom, je najbolj praktično reči, da je kaj od koga, čeprav
to v knjižnem jeziku slogovno ni najboljše. Janezov avto je pač
slogovno boljše kot avto od Janeza, kajne?
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za
humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja
pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi ra-
di brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Z odrskih desk je za vedno odšla Katja Levstik
Mlajši gledalci morda ne poznajo igralke in pevke Katje Levstik, do
upokojitve članice SNG Drama Ljubljana, “starejši” pa se bodo gotovo
spomnili na to gledališko umetnico, ki se je z odra za vedno poslovila
17. oktobra 2018, le deset dni pred svojim rojstnim dnem. V soboto,
27. oktobra, bi naštela 74 jeseni.
Rodila se je namreč l. 1944 v
Ljubljani. Tu je tudi diplomirala
leta 1975 na Akademiji za
gledališče, radio, film in televizijo.
Že dve leti kasneje se je zaposlila
v ljubljanski Drami, kjer je
ustvarila nešteto vidnih vlog, s
katerimi je očarala gledalce kar
nekaj generacij. Tu pri nas smo
njeno igralsko moč, vsaj tisti, ki
zahajamo v SNG Nova Gorica,
lahko zadnjič občudovali maja l.
2014 v vlogi Janine Gegon v
predstavi Ponorela lokomotiva,
katere avtor je Stanislaw Ignacy
Witkiewicz. SNG Drama jo je
premierno uprizorila l. 2012. Zelo domiselno in učinkovito jo je zrežiral
Jernej Lorenci.
Ob odhodu v večnost upokojene članice Drame so v tej osrednji
slovenski gledališki hiši zapisali, da je “S svojim pevskim in igralskim
talentom na odru pričarala številne čarobne trenutke”.
Katji Levstik tudi filmska umetnost ni bila tuja. Markanten pečat je
med drugim pustila v filmih Na papirnatih avionih Matjaža Klopčiča in
Prestopu Matije Milčinskega. Strastno je prepevala tudi “šansone”.
Med njenimi vidnejšimi gledališkimi vlogami kritiki omenjajo Fedro iz
istoimenske drame Jeana Racina, Špelo iz drame Milana Jesiha Triko,
učiteljico petja iz Kralja Leara Williama Shakespeara ter Matildo iz
drame Ljudožerci Gregorja Strniše. Za vlogo ženske v drami
Izboljševalec sveta Thomasa Bernharda je na 4. Mednarodnem
festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu leta 2003 prejela
zlatega leva.
V zadnjih letih so jo gledalci lahko gledali v predstavah Barčica za
punčke avtorice Milene Marković v režiji Aleksandra Popovskega, v
omenjeni Ponoreli lokomotivi ter Prijatelji avtorja Kobeja Abeja v režiji
Mateje Koležnik.
Na filmskem platnu pa je v zadnjih letih sodelovala med drugim v filmu
Pod gladino, ki ga je leta 2016 posnel Klemen Dvornik, njen glas slišimo
tudi v kratkem animiranem filmu Boles Špele Čadež (2013).
Katja Levstik bo zmeraj živela v srcih gledalcev, katerim je s svojo
izrazito interpretacijo likov posredovala neizbrisne občutke. / IK
V Kostanjevici na Krki razstava goriških
likovnikov Tri zgodbe z meje
V novih razstavnih prostorih Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na
Krki so 19. oktobra odprli gostujočo razstavo Tri zgodbe z meje
zamejskih goriških likovnikov Franca Duga, Roberta Kusterleta in
Giorgia Valvassorija. Razstava je nastala v čezmejnem projektu
ajdovske Pilonove galerije, na ogled bo do 10. februarja prihodnje leto.
Predstavili so tri mednarodno uveljavljene sodobne umetnike, ki živijo
in delujejo na širšem območju Gorice, njihova razstava pa prinaša v
zadnjih dveh desetletjih nastalo slogovno in vsebinsko različno likovno
produkcijo umetnikov, ki se prvič predstavljajo v triu.
Zamisel, da bi združili tri umetnike, ki se razlikujejo po značaju, načinu
dela, izražanju in celo v pojmovanju umetnosti, sicer vzbuja razmislek
o tem, ali jih je mogoče medsebojno primerjati in med njimi najti
določene območne sorodnosti, so zapisali organizatorji.
Franc Dugo se je rodil leta 1941 v Grgarju pri Gorici. Je slikar in grafik
samouk. Sodeloval je pri najpomembnejših nacionalnih in
mednarodnih razstavah grafike. Od
leta 1992 se posveča slikarstvu,
predvsem krajini, hkrati še naprej
ustvarja portrete. Svoja dela je predstavil
na številnih samostojnih in skupinskih
razstavah slikarstva in grafike v
italijanskih in drugih zasebnih ter javnih
umetniških ustanovah.
Roberto Kusterle se je rodil leta 1948 v
Gorici. Je umetnik samouk. V
sedemdesetih letih preteklega stoletja
se je posvetil slikarstvu in instalacijam,
nato pa spoznal fotografijo, ki je postala njegovo raziskovalno in izrazno
orodje. V devetdesetih letih je začel uporabljati fotoobčutljive emulzije,
smolo, steklo in naravne elemente, s katerimi ustvarja instalacije in
tridimenzionalne fotografske predmete.
Giorgio Valvassori se je rodil leta 1947 v Gorici. Na Akademiji za likovno
umetnost v Benetkah je diplomiral leta 1980, od takrat do leta 2010
je na Državni srednji šoli za umetnost v Gorici poučeval risbo, likovno
vzgojo in slikarsko načrtovanje. Sprva se je osredotočal na raziskovanje
in ustvarjanje na področjih slikarstva ter graviranja, njegova dela pa so
sčasoma postajala vse bolj tridimenzionalna. Razstavljal je večinoma
med Benetkami in Budimpešto ter med Trstom in Dunajem. Sodeloval
je na številnih skupinskih razstavah, večkrat se je predstavil tudi
samostojno. Deluje kot svobodni umetnik.
Kratke
Valvassori
Kusterle
Dugo
Vladka Tucovič 50
Susan Sarandon
Tržaška8. novembra 201810
Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev
O pluralizmu v širšem
slovenskem prostoru
  red začetkom okrogle mi-
ze ponedeljkovega večera
v Društvu slovenskih izo-
bražencev, ki je bila zaupana no-
vinarki Eriki Jazbar, se je Sergij
Pahor spomnil Alojza Rebule,
prodornega misleca z intelek-
tualno globino, ki so ga tisti dan
pokopali v Loki. Ustvarjal je kul-
turne vezi z matico in realno
gledal na stanje duha v
manjšini.
Erika Jazbar je na študijskih dne-
vih Draga predstavila svoje gle-
danje na pluralizem v širšem
slovenskem prostoru, tako je bi-
la v Peterlinovi dvorani mode-
ratorka pogovora, pri katerem
so sodelovali Stefano Ukmar,
Edi Kraus, Karel Bolčina in Mar-
tin Brecelj. Uvodno je dejala, da
odzivi po nastopu na Dragi ne-
kaj povedo o razlikah med nami
in matico. Veseli jo, da so njeno
obsežno besedilo v celoti obja-
vili v reviji Mladika, čeprav med
odgovornimi na vodilnih fun-
kcijah manjšine ni bilo velikega
navdušenja. Veliko odzivov je
prišlo na individualni ravni, od
uradne javnosti pa ne. Čisto
drugače pa je bilo v Sloveniji, saj
je Draga eden izmed redkih do-
godkov, ki so prisotni na pom-
ladni strani matične javnosti, ta-
ko na RTV Slovenija kot v Pri-
morskih novicah. Lep del pose-
ga Jazbarjeve je objavil Sloven-
ski čas, medtem ko je spletna
stran tednika Mladina objavila
besedilo v celoti. Imela je enour-
ni pogovor za Radio Ognjišče,
tednik Demokracija in Reporter.
Moderatorko je najprej zanima-
lo, koliko je pluralizem prisoten
v naši družbi na različnih po-
dročjih, od medijev, gospodar-
stva, politike in Cerkve. Martin
Brecelj, časnikar, ki se ukvarja s
politiko in se ne zadovoljuje z
osnovnimi definicijami, je spre-
P govoril o tem, kako je naš plu-ralizem okrnjen, ker sta se namv podzavesti usidrala polprete-
klo nasilje in strah, s katerim je
režim prizadel nas Slovence.
Spomnil se je tudi argentinske
pisateljice Alejandre Lauren-
cich, ki jo še vedno pogojuje
najstniški strah vojaške diktatu-
re. S pomočjo književnosti, in
sicer zadnjega romana Marija
Čuka Prah, ki govori o zgodovi-
ni Slovencev na Tržaškem po
drugi svetovni vojni, točneje o
usodi Ivana Čuka ter njegovega
ožjega kroga sorodnikov, je spre-
govoril o manjšinskem svetu, v
katerem je več razklanosti kot
pluralizma, saj je marsikaj še ne-
dorečenega in neizrekljivega.
Druga plat te problematike pa je
večnarodnost in večkulturnost.
Tako je na primer glavni junak
romana zavedni Slovenec, ki
obsoja sleherni odmik od slo-
venstva, a je nemočen do na-
rodnostne drugačnosti. To je
vsakdanji pereč problem, ki se
nam ponuja tako v naših
družinah kot šolah in društvih,
a se z njim ne znamo soočati.
Brecelj je mnenja, da ohraniti
svoj narodni obraz mogoče po-
meni najprej razčistiti plural-
nost v sebi.
Stefano Ukmar, ki je letos izpa-
del iz deželnega sveta, je dejal,
da je pluralizem sinonim za de-
mokracijo. Na kratko je podal
zgodovinski pregled pluralizma
od Jugoslavije, v kateri ni bilo
demokracije, do Italije, kjer je
bila na vladi dolgo let enaka
stranka. Omenil je demokrati-
zacijo Slovenije, nastanek De-
mokratske stranke v Italiji in
nov volilni zakon o povezovan-
ju. O dinamikah v krovnih or-
ganizacijah se je izrazil, da ni
nobene demokracije, manjšin-
ska organiziranost za mlade pa
je nezanimiva, ker se sistem ne
spremeni. Podjetnik, politik in
družbeno kulturni delavec Edi
Kraus je poudaril pomen
manjših podjetnikov, ker so že
od nekdaj zagotavljali slovensko
prisotnost v mestu in mu dajali
pečat ter bili vredni velikega
spoštovanja pri tržaških so-
meščanih, saj so bili podjetniki
s svetovnonazorskimi idejami.
Kar se tiče prispevka, ki ga vsako
leto prejema naša manjšina, bi
moralo biti vse zelo transparen-
tno.
Slovenski duhovnik in škofov
vikar za Slovence v goriški
nadškofiji, Karel Bolčina, je
predstavil položaj Cerkve, od se-
kularizacije do raznih afer, o ka-
terih se – resnici na ljubo – več
poroča kot o globljih temah. Po
navadi je Cerkev zraven, samo
ko so težave. Prisotna je samo
kot družbeno vpeta
v sistem. Ko pa je tre-
ba udariti po njej za-
radi vrednot, je novi-
ca na prvi strani
dnevnikov. Tudi Cer-
kev ima v sebi napa-
ke, potrebna je
prečiščevanja. Danes
jo imamo za “staro
opravilo”, saj je pri-
sotna v obliki dobro-
delnosti, nima pa
pravice, da se ukvar-
ja z resnejšimi vred-
notami, kot so poro-
ka, razporoka,
spočetje, splav, celi-
bat itd. Karlu Bolčini
pa se zdi, da ima Cer-
kev, ko gre za moral-
na vprašanja, vso
pravico, da to pove. Omenil je
tudi vlogo papeža Frančiška, ki
izhaja iz Latinske Amerike, iz
družine beguncev in doživlja
svojo mladost na koži današnjih
migrantov. Uči isto vero kot iz-
pred dva tisoč let, a s sodobnim
izrazoslovjem in različno meto-
dologijo. V naši krajevni Cerkvi
pa obstaja še vedno sindrom ka-
plana Martina Čedermaca.
V drugem delu večera je Erika
Jazbar postavila še vprašanje
vsem gostom, nato se je razvila
debata predvsem o prispevkih,
ki jih prejema naša manjšina, pa
o današnji mladini in njihovih
vrednotah. Karlo Bolčina je svoj
poseg končal s pomenljivo mi-
slijo, da imamo več denarja, a
manj narodne zavednosti.
Metka Šinigoj
Shod CasaPound v Trstu
Množičen odziv
nasprotnikov!
  Trstu sta pod zelo stro-
gim nadzorovanjem v so-
boto, 3. novembra, na
dan mestnega zavetnika sv. Justa,
stekla shoda pripadnikov gibanja
CasaPound in njihovih nasprot-
nikov. Ker sta se oba vila v nepo-
sredni bližini, je med silami var-
nostnega reda obstajala za-
skrbljenost, da bi prišlo do spo-
rov in nemirov med demon-
stranti. Hvala Bogu, sta oba sho-
da stekla brez nemirov in
pretepov. Uradni podatki potrju-
jejo, da se je v Trstu zbralo pod
2000 privržencev CasaPounda in
nad 5000 nasprotnikov tega sho-
da.
Trst je bil zaprt za promet in tudi
številne trgovine in restavracije
so morale prisilno prekiniti obra-
tovanje. S tržaškega županstva je
prišlo sporočilo, ki je prebivalce
Trsta pozivalo, naj ostanejo iz
varnostnih razlogov doma od 12.
do 20. ure zvečer. Tudi javni pre-
vozi so bili pred shodom okrnje-
ni in po 12. uri popolnoma pre-
kinjeni. Glavne mestne ulice, po
katerih sta krenila sprevoda, so
močno okrepili s prisotnostjo
policije, karabinjerjev in drugih
enot ter postavili železne zapre-
ke. Tudi pešcem je bil onemo-
gočen katerikoli sprehod v nepo-
sredni bližini sprevoda.
Sile varnostnega reda so avtobu-
se, v katerih so se pripeljali pri-
padniki gibanja CasaPound, stari
med 20. in 40. letom, spremljali
iz tovarne velikih motorjev v do-
linski občini do mestnega sre-
dišča.
Nenavadna demonstracija, ki bi
bila v drugih državah članicah
Evropske unije prepovedana, se
je ob 16. uri začela na Trgu Ribor-
go in končala pred Rossettijevim
spomenikom. Državni tajnik Ca-
saPounda Simone di Stefano je
za medije povedal, da so shod or-
ganizirali ob stoti obletnici kon-
ca prve svetovne vojne. Dejal je,
V da obžaluje dejstvo, da medijispreminjajo pomen njihove pri-sotnosti in zlorabljajo novice.
Sobotni shod, ki je bil napove-
dan pred nekaj meseci, je naletel
na zelo številen, skoraj ne-
pričakovan odziv Tržačanov, pro-
tifašistov iz Italije, Slovenije,
Hrvaške in Avstrije, ki so skupaj s
Trga sv. Jakoba krenili proti Trgu
Garibaldi. Shod je organiziralo
Združenje Antifašistični in anti-
rasistični Trst. Med sprevodom je
skupina skrajnežev verbalno na-
padla Roberta Cosolinija in De-
boro Serracchiani in druge pred-
stavnike Demokratske stranke.
Protestni shod se je vil zelo umir-
jeno in slovesno; dajal je jasen
odgovor, da si mesto Trst ne želi
nobenih rasističnih shodov in
provokacij.
Škofov vikar msgr. Ettore Malnati
je po italijanski državni tiskovni
agenciji ANSA pozval vse kato-
ličane antifašiste, naj stopijo na
ulico v sprevod proti rasizmu v
bran ustavi, ki je v Italiji anti-
fašistična in demokratična.
Državni tajnik gibanja Casa-
Pound pa je medijem izjavil, da
bo CasaPound v kratkem
sprožilo pravni postopek proti
predstavniku škofa, češ da si kaj
takega ne bi smel dovoliti.
Res je, da je poziv k prepovedi na-
letel na gluha ušesa, kajti oblasti
so shod le omejile, ne pa prepo-
vedale. Številne organizacije,
združenja, sindikati in posamez-
niki so mesec dni poudarjali, da
ne soglašajo z organizacijo shoda
v Trstu. Lahko trdimo, da je bilo
skoraj vse mesto z okolico, skupaj
z županom Dipiazzo, proti sho-
du.
Predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor je na twitterju obso-
dil shod neofašistov v Trstu in
napisal: “Po robu se jim lahko
postavimo samo z vztrajno grad-
njo demokracije”.
MAN
  ponedeljek, 22. oktobra
2018, je bil v večernih urah
na zelo očarljivi lokaciji
izreden zgodovinski dogodek.
Socerbski grad nad Dolino pri
Trstu je imel v gosteh množico
obiskovalcev, ki so si izborili
mesto, da bi lahko spremljali
predavanje profesorja srednjeveške
zgodovine Fulvia Colomba o
zgodovini vinske trte in vina v
Bregu. Dogodek je potekal v
organizaciji Srednjeevropskega
inštituta za zgodovino in kulturo
Josip Pangerc iz Doline in
Socerbskega grada in je umeščen v
dogodke, ki letos potekajo ob 150.
jubileju rojstva Josipa Pangerca.
Knjižno in raziskovalno delo o
zgodovini vinske trte in vina v
Bregu je poleg Colomba predstavil
tudi predsednik omenjenega
Srednjeevropskega inštituta Marko
Manin.
Dogodka so se udeležili tudi
deželni ravnatelj za spomeniško
varstvo z italijanskega ministrstva
za kulturo in direktor Državnega
arhiva v Trstu, dr. Viviano Iazzetti,
nekdanji deželni ravnatelj dr.
Pierpaolo Dorsi, dolinski župan
Sandy Klun, deželni svetnik Igor
Gabrovec, predsednik Sveta
slovenskih organizacij Walter
Bandelj, predsednik družbe MIOT
srl Marjan Gropajc.
Srednjeveški glasbeni repertoar
harfistke prof. Aurore Roiaz in
kitarista prof. Ennia Guerrata je
dajal celotnemu dogodku še
poseben čar. Glasbenika sta se
navezala na zgodovinsko tematiko
iz 17. stoletja s skladbami Ludovica
Roncallija in Williama Lawesa.
Zgodovinar Colombo je predstavil
nova raziskovanja, ki temeljijo na
srednjeveških dokumentih od 14.
stoletja naprej. Bogato
dokumentarno gradivo predstavlja
vinarsko dejavnost v Bregu v
srednjem veku, med obdobjem
renesanse vse do začetka 19.
stoletja. Med predavanjem je
Colombo predstavil vinsko klet
socerbskih grofov Petačev. Vinska
klet v jami ni bila uspešna, saj je
socerbska sveta jama ena izmed
redkih jam v Sloveniji, ki v
zimskem obdobju doživi zelo
nizke padce temperature.
“Takrat so si pojav razlagali z
dejstvom, da si sveti Socerb ne
želi, da se shranjuje vino v jami, in
vinsko klet so takoj ukinili”, je
povedal prof. Colombo, ki je med
predstavitvijo pokazal fotografske
posnetke dokumentarnega
gradiva in tudi nekdanje
kleti v jami. Celotna
ekonomija Brega je
temeljila na pridelovanju
vina. “Vino, ki so ga na
tem območju pridelovali
od leta 1300, je bila
rebula. Z njo so tudi trgovali, bila
je kakovostna, prodajali so jo v
Benetke in tudi na sever.
Ob zgodovinskih dogodkih, ki so
bili zelo pomembni za razvoj
vinarstva v Bregu, sta predavatelja
prišla do začetka 19. stoletja. To
obdobje je zaradi stalnega
trgovskega porasta v Trstu
pomenilo ponovni razcvet. Začeli
so pridelovati novo vino, ki je bilo
primerljivo z antičnim in so ga po
območju imenovali brežanka.
Slovenski razsvetljeni teolog,
pisatelj, pesnik, pedagog,
antropolog itd., Valentin Vodnik,
je namreč napisal za tržiškega
meščana in trgovca Petra Malija
poezijo, v kateri omenja zelo
slavno vino iz Brega - brežanko.
Pesem je hvalnica avstrijskih
zmagovalcev, ko so leta 1814
sklenili mir med Francozi in
Avstrijci, in obenem pohvala
uspešnega trgovca iz Tržiča na
Gorenjskem.
Prof. Colombo je razkril zanimiv
podatek: “Odkrili smo dokumente
in nekatera pričevanja hišne
pomočnice Valentina Vodnika, v
katerih piše, da pisatelj Vodnik ni
sedel za mizo, če ni bilo na njej
čaše brežanke, bil je pravi ljubitelj
tega vina”.
Vino brežanka označujejo sladek
okus, aromatični vonj in
žitnorumena zlata barva. V
prejšnjih stoletjih je bila brežanka
v avstrijskem cesarstvu zelo
poznana.
Predsednik Srednjeevropskega
inštituta je med večerom
predstavil stalno prisotnost
brežanke v slovenski literaturi,
dramaturgiji in slovenskem
časopisju in revijah iz 19. in 20.
stoletja.
Beseda je tekla tudi o posegih, ki
jih je dolinska rodbina Pangerc
izvedla pri promociji brežanke in
ostalih vin v Bregu. “V
zgodovinskem arhivu rodbine
Pangerc Pongracz v Dolini
hranimo register, v katerega je
Josef Pangerc natančno zapisal
postopek predelovanja vina
brežanka. Njegov sin Josip Pangerc
(1868-1925), dolinski nadžupan,
deželni poslanec in odbornik, pa
je za brežanko zaslužen, ker je
med drugim leta 1908 ustanovil
Vinarsko zadrugo za Breg, ki je to
vino promovirala po vsem
cesarstvu”, je pojasnil Manin.
Josip Pangerc je tudi s termalnim
Kneippovim zdraviliščem
promoviral to vino, saj je prisotno
na vseh reklamnih publikacijah.
Brežanko so prodajali v Istro, Trst,
po vsej današnji Sloveniji, največ
pa v deželo Kranjsko in na Dunaj.
Ni naključje, da je ravno Josip
Pangerc ob preporodu na novo
ustanovljenega kulturnega društva
v Dolini leta 1894 predlagal, naj se
društvo imenuje po pisatelju
Valentinu Vodniku, ki je bil že
takrat pravi ambasador Brega v
cesarstvu.
V arhivski kleti rodbine Pangerc še
danes hranijo nad 50 steklenic
originalne brežanke. Najstarejše
ohranjene steklenice so iz letin
1900, 1906 in 1908, 1911.
Brežanka je predstavljala osrednjo
trgovsko blagovno znamko za
celoten Breg in upamo, da bodo
na podlagi analiz vina, ki potekajo
v Gradcu, lahko nudili možnost,
da bi vsi proizvajalci v Bregu lahko
ponovno proizvajali brežanko.
Ime avtohtonega vina iz Brega
bržanka, beržanka ali brežanka je
še vedno prisotno v najsodobnejši
verziji Slovarja slovenskega
knjižnega jezika Slovenske
akademije znanosti in umetnosti,
to se pravi, da zgodovina tega vina
ni šla popolnoma v pozabo.
Poleg uglajenega vzdušja, ki ga je
v osrednji grajski dvorani pričarala
renesančna glasba harfe in kitare,
so organizatorji iz starinskega
prenosnega trezorja vzeli
originalno steklenico brežanke
letnik 1900 in originalno izdajo
Valvasorjeve Slave vojvodine
Kranjske, v kateri je poglavje,
namenjeno socerbski gosposki. V
večji prozorni stekleni epruveti pa
so pokazali tekočino vina
brežanka. Po predavanju so
prevzeti obiskovalci v vrsti čakali
za podroben ogled zgodovinskih
eksponatov.
V
Pomenljiv zgodovinsko-vinarski dogodek 
Zgodovina trte in vina v Bregu 
in na Socerbskem gradu
Foto damj@n
Tržaška 8. novembra 2018 11
Obvestila
Marijanska pobožnost s shodom
članic Marijine družbe Marije
Milostljive bo v nedeljo, 11.
novembra, v Marijinem domu v ul.
Risorta 3: začetek ob 16. uri v
domski kapeli, po blagoslovu
prijateljsko druženje; vabljeni vsi
Marijini častilci.
Mesečna maša v slovenskem jeziku v
domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v
torek, 13. novembra (kot vsak drugi
torek v mesecu), ob 16.30 v cerkvi
v I. Nad.  (z dvigalom na oddelek
Margherita, nato levo); vabita
Področni svet Pastoralnega
središča in Vincencijeva
konferenca.
Svet slovenskih organizacij sporoča,
da je sklican 14. redni občni zbor,
ki bo zasedal v prvem sklicu v
četrtek, 15. novembra 2018, ob 8.
uri in v drugem sklicu v petek, 16.
novembra 2018, ob 17. uri. Občni
zbor SSO bo potekal v dvorani
občinskega sveta v Špetru, ul. Alpe
Adria, 56. Članice SSO morajo do
torka, 13. novembra 2018, do 17.
ure sporočiti imena kandidatov na
naslov elektronske pošte
gorica@ssorg. eu ali osebno na
enega od pokrajinskih sedežev
krovne organizacije.
Darovi
Ob svoji 90-letnici daruje Marija
Hrvatin 50 evrov za Marijin dom pri
Sv. Ivanu in 20 evrov za Novi glas.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: nabirka
slovenskih vernikov na misijonsko
nedeljo: v Rojanu 305, pri Novem
sv. Antonu 205, v Škednju 120, N.
N. 40 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  eneralni poveljnik itali-
janskih vojnih sil gene-
ral major Claudio Gra-
ziano je v nagovoru poudaril, da
nas prva svetovna vojna uči, da
moramo skupaj z ostalimi ob-
mejnimi državami naprej samo-
zavestno gojiti kulturo miru,
sožitja in sodelovanja za boljšo
prihodnost in varnost držav.
Sledil je govor obrambne mini-
strice Elisabette Trenta, ki je
mnenja, da so evropkse države
opravile pomembno pot pri
kooperaciji, čeprav je potrebno
še nadaljevati: “Mir danes ni sa-
moumevna vrednota in ne mo-
remo si dovoliti, da jo imamo za
trajno. Mir moramo graditi in
varovati vsak dan”, je poudarila.
Predsednik Mattarella se je v
svojem govoru spomnil boleče
preteklosti, povezane s pojavom
fašizma. “Zdi se mi nujno, da se
na tem mestu spomnim, da je
ravno na tem trgu pred 80 leti
G Mussolini dal zagon obdobju ra-sizma. Med našimi mladimi pa-dlimi vojaki, na primer Vittorio
Calderoni, je bil jud”, je dejal
Mattarella.
Predsednik Mattarella je mnen-
ja, da je po boleči skupni pretekli
zgodovini nastopil čas za prija-
teljstvo in čezmejno sodelovan-
je. “Spominjamo se te obletnice
v duhu prijateljstva in koopera-
cije z narodi in vladami držav,
katerih vojske so se slavno in z
žrtvovanjem borile skupaj z na-
mi ali proti nam”, je sklenil ita-
lijanski predsednik.
Pred Velikim trgom so bile ob
obali tri italijanske vojaške ladje,
med temi največja, San Marco.
Med raznoliko vojaško parado,
v kateri so z državnimi zastava-
mi sodelovali tudi slovenski, av-
strijski, hrvaški, ogrski, češki in
drugi vojaki iz dvanajstih držav,
so na nebu letele akrobatske sku-
pine Frecce Tricolori, ki so na
nebu izrisale italijansko troboj-
nico. Ob koncu je italijansko
himno ob spremljavi godbe na
pihala karabinjerjev zapel sve-
tovno znani tercet tenorjev Il
Volo.
Med državnim obiskom je bilo
mesto Trst v popolnem zastoju
zaradi zelo strogih varnostnih
predpisov. Po uradnih podatkih
naj bi območje varovalo kakih
tisoč varnostnikov iz vrst sil jav-
nega reda.
Senatorka Tatjana Rojc je v mi-
krofon kolege Andreja Černica
povedala: “Mi kot Slovenci, in
jaz osebno, še vedno gledamo
na ta trenutek nekoliko drugače
kot italijanska skupnost. Razu-
mem, da je to zgodovinski tre-
nutek, a tistega leta smo bili raz-
kosani, in to je zaznamovalo
našo narodno bit”.
140-letnica dolinskega tabora
“Jezik in kultura sta
steber slovenstva!”
  tem letu mineva 140 let
od slovitega dolinskega
tabora, ki je ostal zapisan
z zlatimi črkami v zgodovini na-
rodnega prebujanja Slovencev in
Hrvatov. Izbira odbornikov
društva Edinost, da organizirajo
veliko zborovanje v Dolini pri
Trstu, ni bila naključna, saj je bil
osrednji kraj v Bregu že takrat po-
membno središče na stičišču
Trsta, Krasa, Goriške, slovenske in
hrvaške Istre. Sedemindvajsetega
oktobra leta 1878 je politično
društvo Edinost s sodelovan-
jem deželnega poslanca vite-
za dr. Nabergoja, dekana vi-
teza Jurija Jana, nadučitelja
Alojzija Bunca in nekaterih
domačinov, med katerimi je
bil Josip Jožef Pangerc sta-
rejši, priredilo v Dolini pri
Trstu velik tabor, ki se ga je
udeležilo med osem tisoč in
deset tisoč Slovencev in
Hrvatov iz avstrijskega Pri-
morja, Dalmacije, dežele
Kranjske in Goriške. To je bil
eden izmed najbolj obiska-
nih taborov po taboru v
Vižmarjih.
Dolina in tudi okoliške vasi
so bile praznično okrašene s
slavoloki. Taborit so v Dolino
prihajali že v jutranjih urah v pro-
cesiji z različnimi društvenimi
prapori. Ob treh popoldne je bil
dolinski Veliki trg preplavljen z
V gosti. Po vasi je migljalo na tisočezastavic, je zapisal poročevalecEdinosti. Dopisnik časopisa Slo-
venski narod je zabeležil, da tako
lepo okrašenega odra ni imel še
noben tabor. Sledili so posegi pri-
sotnih narodnih zastopnikov in
nastopi pevskih zborov. Peli so
slovenske narodne pesmi in seve-
da najprej cesarsko narodno him-
no “Bog ohrani, Bog obvarji”.
V spomin na dolinski tabor so 27.
oktobra leta 1881 domači rodol-
jubi iz Doline in društvo Edinost
postavili spomenik, ki še danes
krasi dolinsko vaško jedro, tisti
predel vasi pa se od takrat imenu-
je Na Taborju. Omenjena slove-
snost je bila zaradi slabega vreme-
na teden kasneje, to je 6. novem-
bra 1881. Vas je bila v praznični
obleki; z drogov za zastave, iz ve-
likega zvonika in hiš so visele
črno-rumene habsburške zastave
in slovenske trobojnice. Ob vho-
du v vas so postavili velik slavo-
lok z napisom Dobrodošli. Nad
spomenikom dolinskega tabora,
ki je bil še zakrit z zastavo, je visel
velik slavolok s habsburškim dvo-
glavim orlom in grbom avstrijske
hiše. Predsednik političnega
društva Edinost je med odkritjem
spomenika izjavil: “Blagovolite
sprejeti ta spomenik v svoje var-
stvo in čuvajte ga kot narodno
svetinjo i narodni zaklad, ker ta
spomenik bode pričal tudi v poz-
nejših časih, da že od nekdaj sta-
nuje tu naš rod! ”
Po slovesnem odkritju spomeni-
ka so se v Pangerčevi dvorani se-
stali ustanovitelji političnega
društva Edinost, vitez Ivan Naber-
goj, dekan Jurij Jan, Viktor Do-
lenc, Josip Malalan, Rajmund
Mahorčič in koprski cesarsko
kraljevi okrajni glavar Busizio ter
še drugi odborniki Edinosti in iz-
volili novi odbor politične-
ga društva Edinost. Tudi
ustanovitev Bralnega in
pevskega društva v Dolini,
kasneje leta 1894 poimeno-
vanega po Valentinu Vodni-
ku, je tesno povezana z do-
linskim taborom. Tri in pol
metra visoki spomenik v
obliki obeliska, ki nosi vkle-
san napis “V spomin dolin-
skega tabora dne 27. oktobra
1878. Postavilo društvo Edi-
nost in dolinski rodoljubi”,
je tudi prvi taborski spome-
nik na Slovenskem. Za slo-
vensko narodno prebujanje
v Dolini so predvsem za-
služni dolgoletni dolinski
dekan vitez Jurij Jan, dekan
Ivan Varl, dekan Josip Zupan,
učitelj Leopold Cvek, nadučitelj
Alojzij Bunc, Jožef in Josip Pan-
gerc. Brez teh osebnosti ne bi bilo
Praznovanje mestnega zavetnika sv. Justa
“Naj nas zavetnik
razsvetli!”
   učenik sveti Just,
zavetnik tržaške
Cerkve in mesta
Trst, naj nas razsvetli in pokaže
pot do pravega življenja, še po-
sebej, ko postane morje civilne
in osebne eksistence zelo valo-
vito. Naj nas s tega griča še ved-
no varuje”. S temi besedami je
tržaški nadškof msgr. Giampao-
lo Crepaldi sklenil pridigo ob
slovesnosti svetega Justa.
Med homelijo je večkrat poz-
dravil slovenske vernike v slo-
venskem jeziku in se navezal na
“M odlomke Janezovega evangelijain Prvega pisma sv. Petra o po-menu češčenja svetnikov.
Spomnil se je tudi blaženega
Francesca Bonifacia.
Nadškof je poudaril, da je leta
1937 med obdobjem nacizma
protestanski teolog, ki so ga na-
cisti leta 1945 obesili v koncen-
tracijskem taborišču v Flossen-
bürgu, zapisal zelo sodobno
razmišljanje za nas katoličane:
“Milost, pridobljena poceni, je
smrtni sovražnik naše Cerkve”.
Prisotne je opomnil, da je v
dolinskega tabora, dolinskega
društva Valentin Vodnik in osta-
lih, povezanih dejavnosti.
V nedeljo, 28. oktobra, so na Dol-
gi Kroni pri Dolini v nekdanjem
zadružnem hlevu pripravili pri-
reditev, ki je imela namen obe-
ležiti kulturno delovanje v Dolini
od leta 1878 do danes. Na dogod-
ku so nastopili pihalni orkester
Breg, mešani pevski zbor Radiše
iz Koroške, moški pevski zbor Ro-
gaška Slatina, pevski zbor Osnov-
ne šole Prežihov Voranc, recita-
torji Nižje srednje šole Simon
Gregorčič iz Večstopenjske šole J.
Pangerc ter pevci domačega zbo-
ra Valentin Vodnik. Na slovesno-
sti so bili prisotni generalni kon-
zul RS Vojko Volk, dolinski župan
Sandy Klun, deželni svetnik Igor
Gabrovec, ravnateljica državne
Večstopenjske šole “Josip Pan-
gerc” Fulvia Premolin, predstav-
nik Urada za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Robert Kojc,
predsednica ZSKD Živka Persič.
Dogodek je uvedla sedanja pred-
sednica društva Valentin Vodnik
Jasmin Pečar.
Gostujoči pevski zbori so med
glasbenim programom prisot-
nim postregli z zakladnico zbo-
rovskih pesmi, med katerimi so
izstopale predvsem Foersterjeve
skladbe.
Slavnostni govor generalnega
konzula Vojka Volka, ki je z zgo-
dovinskimi podatki osmislil pri-
reditev, so poslušalci sprejeli z ve-
likim aplavzom. “V takratni av-
stro-ogrski monarhiji so Slovenci,
kot vsi ostali drugi narodi, iskali
svoj prostor pod soncem. To je bil
čas, v katerem Slovenci nismo za-
mujali. Tudi mi smo dobili svojo
državo, čeprav po že znanih do-
godivščinah. Jezik in kultura sta
steber slovenstva, je rekel Valen-
tin Vodnik, dodal pa je, da je tudi
gospodarska trdnost temelj na-
rodne identitete. Brez Valentina
Vodnika ne bi bilo ne Prešerna ne
Cankarja”.
Generalni konzul Volk se je edini
spomnil tudi na narodnega budi-
telja iz Doline. “Brez posamezni-
kov, ki so dali svoj prispevek vse-
mu temu, kar se je takrat dogaja-
lo, v vašem primeru je bil to zna-
meniti nadžupan in poslanec Jo-
sip Pangerc, ki je društvo potem
še enkrat oživil leta 1894, ne bi
bilo narodnega prebujanja”, je
poudaril visoki predstavnik Re-
publike Slovenije.
Pred koncem prireditve je bila
svečana podelitev Gallusovih
značk iz Javnega sklada RS za kul-
turne dejavnosti. Prireditev je
sklenilo petje evropske himne
Oda radosti v izvedbi vseh prisot-
nih zborov.
MAN
Foto damj@n
Generalni konzul RS v Trstu
Vojko Volk (foto damj@n)
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE
v sodelovanju z 
GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO
vabi na predstavitev pesniške zbirke
Vladimir Kos
KOT SONCA ZLAT ZATON
v torek, 13. novembra 2018, ob 18. uri 
Pogovor z urednico knjige Majo Melinc Mlekuž 
in oblikovalko Jasno Košuta 
bo vodila prof. Majda Cibic
S 1. strani
Spomin na konec ...
prejšnjem stoletju mesto Trst
bilo prizorišče dramatičnih do-
godkov nasilja. “Trst potrebuje
veliko upanja zato, da bomo
lahko razvili skupno pot v duhu
pravičnosti in miru. Velikega
upanja so potrebni tudi naši
mladi zato, da bi bila njihova
prihodnost svetla”.
Msgr. Crepaldi je izrekel tudi
vabilo k molitvi mestnega za-
vetnika sv. Justa zato, da bi svet-
nik stal ob strani revnih in po-
trebnih ter ob strani predstav-
nikov institucij, “ki se vsak dan
ukvarjajo z velikodušnostjo in
predanostjo, da bi mesto Trst
dobilo nov zagon”.
Nadškof se je med homelijo mi-
mogrede dotaknil tudi obeh
manifestacij. “Zahvaljujem se
za modrost in ravnotežje, s ka-
terimi se obvladujejo dogodki,
ki danes potekajo v Trstu in za
katere so naši predstavniki
tržaških veroizpovedi že izrazili
skupno in utemeljeno stališče.
Trst še vedno potrebuje veliko
upanja, ” je dodal.
Bogoslužja so se v polni stolnici
sv. Justa udeležili tržaški župan
Roberto Dipiazza, tržaška vlad-
na komisarka Annapaola Por-
zio, predstavniki dežele in obla-
sti, predstavniki tržaških ver-
skih skupnostih, predstavniki
plemiških in viteških redov in
drugi gostje. Prisotni so med
bogoslužjem poslušali drugo
berilo v slovenskem jeziku.
Stolni zbor Cappella Civica je z
orglarsko spremljavo maestra
Cossija dodatno obogatil
svečanost in počastil zavetnika
svetega Justa.
MAN
Foto damj@n
Aktualno8. novembra 201812
TAKI SMO (58)Katja Ferletič
O težavah in posledicah odraščanja v džungli re-
klam in sponzoriziranih vsebin
Otroci in oglaševanje: divji marketing ima gotovo
veliko negativnih učinkov na naše “mini po-
trošnike”. Dejstvo je, da otroci vplivajo na naku-
povalne navade celotne družine in prav zato se
marketinške strategije velikih multinacionalk
osredotočajo prav nanje. Od izbire počitnic do
prehrane na starše gotovo vplivajo želje otrok,
naivnih, ranljivih subjektov, ki se soočajo z rekla-
mami predvsem po televiziji, v zadnjih časih pa
tudi v videoigrah in filmih.
Glede na stopnjo razvoja dojema otrok svet in se-
veda reklamo na drugačen način. Velik del študije
o tej tematiki izhaja iz teorij Jeana Piageta, razvoj-
nega psihologa iz začetka dvajsetega stoletja, ki
je razdelil dobo otroštva na različne stopnje, v ka-
terih otrok na različne načine dojema zunanji
svet. Prav gotovo se Piaget ni ukvarjal s tako so-
dobno temo, kot je oglaševanje, vendar se po nje-
govi delitvi na razvojne stopnje zgleduje cela vrsta
novejših teorij, ki povezujejo te faze s spremem-
bami obnašanja
otroka pred re-
klamnim “spo-
tom”. V skladu s
temi študijami
med sedmim in
enajstim letom
otrok razume,
da so predmeti
predstavljeni v
oglasih z name-
nom nakupa, in
se zaveda, da do-
ločene vizualne
manipulacije de-
jansko ne vpli-
vajo na lastnosti
predmetov: otroci, ki spadajo v to starostno sku-
pino analizirajo izdelke in se zavedajo, kaj so
oglaševalne tehnike. Šele od 12. leta dalje posta-
nejo otroci kritični in popolnoma razumejo na-
men reklame, tako da se vpliv nanje zmanjšuje -
izdelki morajo biti zelo privlačni, saj se najstnik
popolnoma zaveda, da se sooča s poskusom pre-
pričevanja, do odločitve za nakup pride le, če je
oglaševanje zelo zanimivo in prepričljivo.
Zadnje raziskave dokazujejo, da ima otrok že pri
približno dveh letih preference, vendar ne more
bistveno vplivati na izbire staršev. Ta sposobnost
se razvije med drugim in petim letom, ko začne
otrok izrecno zahtevati od staršev določeno igračo
ali hrano in se še ne zaveda, da je “žrtev” marke-
tinga. To obdobje je torej tisto, v katerem so otroci
najbolj ranljivi in prav gotovo ne morejo spreje-
mati odločitev kot obveščeni potrošniki, zato po-
stanejo cilj različnih reklamnih strategij. Učinko-
vita reklama, namenjena “mini potrošnikom”,
mora imeti določene značilnosti: najprej mora
pridobiti njihovo pozornost z barvanimi prizori,
za katere je značilno veliko zvočnih učinkov, gla-
sbe, simpatičnih likov. Samo tako se bo otrok
spomnil reklame in čim večkrat jo bo videl, tem
večji bo učinek: le s časom bo razumel značilnosti
izdelka in bo čutil potrebo po njem. Za najmlajše
torej veljajo iste “faze marketinga”, ki so značilne
za odrasle: sprejem sporočila, ustvarjanje potrebe,
povečanje želje, nakup. Neprekinjena izpostavlje-
nost oglaševalnim kampanjam vpliva na značaj
in osebnost otroka, ustvarja nagnjenost k mate-
rializmu in oddaljuje otroka od pomembnih,
čustvenih vrednot in s tem ne vpliva le na
otroštvo posameznika, pač pa na razvoj celotne
družbe. Kar se tiče fizičnega zdravja, je zelo po-
membno tudi vprašanje prehrane, saj v reklam-
nih spotih, namenjenih otrokom, so dejansko
predvsem igrače in hrana, bogata s sladkorjem in
z zelo nizko hranilno vrednostjo - 70 %
oglaševanja vsebuje prigrizke, mastno hrano in
sladke pijače in samo 2 % sadje ali zelenjavo. To
bombardiranje z oglaševanjem “junk food” pri-
vede do slabih prehranjevalnih navad pri otrocih
in v najhujših primerih celo do prekomerne de-
belosti in bolezni. Da bi to preprečili, se veliko
združenj potrošnikov in znanstvenikov bori, da
bi se zmanjšal pritisk, ki ga imajo mediji pri izbiri
hrane zlasti za otroke. Svetovna zdravstvena or-
ganizacija je maja 2010 izdala priporočila o tržen-
ju živil in pijač otrokom. V skladu s študijo, obja-
vljeno pred kratkim, pa večina evropskih držav
ni sprejela zadostnih ukrepov, da bi preprečila, da
bi bili otroci žrtve
trženja nezdravih
izdelkov. Po-
ročilo prikazuje
zelo negativne
rezultate: le polo-
vica držav v
evropskem ob-
močju (govori-
mo o “makro ob-
močju” 53 držav)
se je aktivirala zo-
per oglaševanje
nezdrave hrane.
Čeprav je televizi-
ja danes še vedno
glavni medij za
oglaševanje, obstaja veliko drugih tehnik trženja,
ki skušajo otroke in najstnike privesti do nakupa
določenega izdelka. Govorimo npr. o spletnih
straneh, velikih jumbo plakatih, uporabi junakov
iz risank pri oglaševanju, hrani in prigrizkih, pri
nakupu katerih dobimo skrito v embalaži tudi
plastično darilce. Gotovo je najbolj nevarno splet-
no oglašanje, ki zaradi privlačne podobe in
načina komunikacije privlačuje tudi otroško
občinstvo: medtem ko so otroci pasivni pred te-
levizijskim ekranom, jim splet omogoča aktivno
udejstvovanje in interakcijo. Skupna značilnost
spletnih strani za otroke je “advergaming”, izraz,
ki izhaja iz kombinacije besed “advertisement”
in “videogame” in pomeni oglaševanje v obliki
video igrice. Ta nova oblika marketinga zmede
otroka, ki ne prepozna več razlike med reklamo
in igro. Obstajajo privlačne in zabavne video igri-
ce z junaki in zgodbami, ki so ustvarjeni nalašč
za podjetje in oglašajo njegove izdelke, toda o tem
otroci niso obveščeni in ne dojamejo komercial-
nega namena.
Čeprav seveda ni enostavno in smo predvsem
odrasli prve žrtve marketinških kampanj, je naša
dolžnost, da otrokom pomagamo, da se kritično
odzovejo na oglaševanje. Govorimo o klišeju, a
zamenjati digitalna sredstva, tablice in računal-
nike z igrami in dejavnostmi na prostem in
skušati vzpostaviti stalen dialog je gotovo naj-
boljše orožje proti negativnemu vplivu reklame
na naše “mini osebice”.
Slovensko sociološko srečanje 2018 v Piranu
Projekt Zaupati čez mejo. Darko
Bratina med sociologijo in filmom
  a 38. Slovenskem socio-
loškem srečanju 2018 v
Piranu, ki ga je letos Slo-
vensko sociološko društvo name-
nilo družbi in družbenim giban-
jem 50 let po letu 1968, je Davorin
Devetak, sodelavec pri Kinoatelje-
ju, predstavil projekt Zaupati čez
mejo: Darko Bratina med sociolo-
gijo in filmom. Vsakoletno srečan-
je slovenskih sociologov, ki je bilo
od 18. do 20. oktobra, je imelo na
programu več študijskih zasedanj,
okroglih miz ter podelitev nagrad
in priznanj. Ob prisotnosti pred-
sednice slovenskih sociologov
Aleksandre Kanjuo Mrčela in pro-
fesorja Aleša Črniča se je srečanje,
ki je bilo namenjeno italijanskim
N gostom, osredotočilo na raziskave,teorije, referenčne šole, projekteter revije, v katerih se lahko obja-
vlja in s tem istočasno ustvarja
možnosti sodelovanja med itali-
janskimi in slovenskimi sociologi.
Pri omizju 19. oktobra, ki je spa-
dalo tudi v program Italijanskega
tedna sociologije, je Devetak pri-
kazal sociološki profil Darka Bra-
tine med analizo in akcijo. Sode-
lovali so še Nicola Strizzolo (z Uni-
verze v Vidmu-Oddelek za jezike
in literature), Emanuela Rinaldi (z
Univerze Milano-Bicocca), Ornel-
la Urpis (s tržaške Univerze) in Gio-
vanna Russo (z Univerze v Bolo-
gni).
Nicola Strizzolo, navdihovalec za-
misli o aktualizaciji strokovne in
kulturne izkušnje Darka Bratine,
je po srečanju, ki ga je priredil v so-
delovanju s prof. Tanjo Oblak,
predstavil nekaj možnosti razvoja
te pobude. “Naše delo je zasnova-
no tako, da bo širilo dejavnosti so-
ciologov Furlanije Julijske krajine
in tudi slovenskih sociologov, z za-
mislijo, da bi nastala neka “sre-
diščna prestolnica” mittelevropske
sociologije. Prisotnim je bila zami-
sel zelo všeč in podprla jo je tudi
nacionalna predsednica Sloven-
skega sociološkega društva. Skušali
bomo prirediti dodatna srečanja
in delati skupaj na deželni in
državni ravni”.
Projekt Zaupati čez mejo se je začel
rojevati 20. oktobra 2017, ko je Ki-
noatelje počastil svojega ustanovi-
telja ob 20-letnici smrti, skupaj z
Univerzama v Vidmu in v Trstu in
drugimi partnerji, s simpozijem
Zaupati čez mejo o viziji Darka
Bratine med družbo in politiko.
Avtonomna dežela Furlanija Julij-
ska krajina je v celoti financirala
projekt za celostno in sodobno
uravnano ovrednotenje Bratinove-
ga dela in dediščine. Kinoatelje je
vodilni nosilec, ostali partnerji
projekta so Univerza v Vidmu in
Univerza v Trstu, Društvo Darko
Bratina, Slovenski raziskovalni
inštitut (SLORI) in Inštitut za med-
narodno sociologijo iz Gorice
(ISIG).
Projekt zaobjema zbiranje, digita-
lizacijo in ureditev raznolikega
opusa, objavljenega in delovnega
gradiva, odtisov vulkanske in di-
namične akcije, ki je ostala zabe-
ležena v številnih publikacijah, na
audiovideo posnetkih, v diplom-
skih nalogah, tv oddajah in filmih.
Do konca leta bo to gradivo do-
stopno na spletni strani projekta
darkobratina. net, v slovenščini,
italijanščini in deloma angleščini.
Na programu so še filmska srečan-
ja in projekcije v Deželi FJK in Slo-
veniji ter vrsta seminarjev o temi
Ustvarjati kulturo z družbo.
Zanimivi bodo tudi seminar Kul-
tura in meje, ki bo v Ljubljani v so-
delovanju z Inštitutom za narod-
nostna vprašanja (INV), ter semi-
narja Kultura in ozemlje v Vidmu
v sklopu Cantiere Friuli ter Kultura
in sociologija na Univerzi v Trstu.
V sklopu projekta bodo izšli doku-
menti goriškega simpozija iz leta
2017, v katerem bo več prispevkov,
med katerimi tudi biografsko delo
izpod peresa Davorina Devetaka.
Objavljamo poseg Davorina Deve-
taka na 38. Slovenskem, socio-
loškem srečanju v Piranu.
PROJEKT ZAUPATI ČEZ MEJO
DARKO BRATINA (1942-1997) -
SOCIOLOG ANALIZE IN AKCIJE
Spoštovani člani Slovenskega so-
ciološkega društva,
zahvaljujem se prof. Tanji Oblak
Črnič za možnost, da lahko spre-
govorim o projektu Zaupati čez
mejo - Darko Bratina med socio-
logijo in filmom in o liku goriške-
ga sociologa, filmskega strokovnja-
ka in politika, pripadnika sloven-
ske skupnosti v Italiji. Darko Brati-
na je bil izvoljen v italijanski par-
lament za tri zakonodajne dobe od
leta 1992 do 1997, ko je pri 55 letih
umrl v Obernai blizu Strasbourga
med zasedanjem Sveta Evrope.
Nicola Strizzolo, docent z Univerze
v Vidmu, je bil prvi pobudnik za-
misli o aktualizaciji Bratinove stro-
kovne in kulturne izkušnje, ki se
je suvereno in ustvarjalno kretal v
slovenskem in italijanskem okolju
ter v zadnjem obdobju tudi v širše
evropskem prostoru kot član raz-
nih predstavništev, mednarodnih
teles in misij. Pred enim letom, 20.
oktobra 2017, je društvo Kinoatelje
skupaj z videmsko in tržaško uni-
verzo in drugimi partnerji počasti-
lo v Gorici 20-letnico smrti svojega
ustanovitelja s simpozijem Zaupati
čez mejo, o viziji Darka Bratine
med družbo in politiko. Srečanje
je bilo vključeno v Italijanski teden
sociologije in so tu nastopili kot
pričevalci politiki, univerzitetni
kolegi in sopotniki njegove iz-
kušnje.
Avtonomna dežela Furlanija Julij-
ska krajina je financirala projekt za
celostno in sodobno uravnano
ovrednotenje Bratinovega raznoli-
kega dela in dediščine. Kinoatelje
Gorica je nosilec projekta, strokov-
ni partnerji pa so Univerza v Vid-
mu, Univerza v Trstu, Društvo Dar-
ko Bratina, Slovenski raziskovalni
inštitut (SLORI) iz Trsta in Inštitut
za mednarodno sociologijo iz Go-
rice (ISIG). Zasnovali smo zbiranje,
digitalizacijo in ureditev Bratino-
vega vulkanskega opusa. Gre za
objavljeno in delovno gradivo, raz-
kropljeno v številnih knjigah, pu-
blikacijah s posvetov, v revijah in
časopisju, na avdiovizualnih po-
snetkih, v diplomskih nalogah, tv
oddajah in filmih. Do konca leta
bo to gradivo dostopno na spletni
strani projekta darkobratina. net,
v slovenščini, italijanščini in delno
angleščini. Projekt smo komaj
predstavili tudi ob Festivalu Po-
klon viziji in podelitvi Nagrade
Darko Bratina, ki jo je letos prejel
kanadsko-švicarski režiser Peter
Mettler.
Projekt vključuje tudi filmska
srečanja in projekcije v Deželi FJK
in Sloveniji, ki jih prirejamo z
mnogimi partnerji, v Ljubljani, de-
nimo, s Slovensko kinoteko in
drugimi filmskimi institucijami.
Potem je tu vrsta seminarjev
Ustvarjati kulturo z družbo, ki smo
si jih zamislili, da bi osvetlili in ak-
tualizirali nekatere bistvene izseke
v njegovem raziskovalnem in ak-
cijskem snovanju. Izbrali smo re-
lacije “kulture” z “mejami”, s “po-
litiko”, “sociologijo” in “teritori-
jem”. Temo “filma” smo nalašč
opustili, saj smo jo že precej obrav-
navali in na spletni strani projekta
se dobijo pdf knjige filmskih spi-
sov Darko Bratina, Perche' non
aspettiamo l'alba? Zakaj ne bi
počakali jutra”?  (1997).
Pojem kulture je seveda tu mišljen
s pomeni in epistemološkimi raz-
sežnostmi, ki mu ga dajeta
družboslovje in kulturna antropo-
logija.
Opozarjam pa Vas na seminar
“Kultura in meje”, ki ga z Inštitu-
tom za narodnostna vprašanja
(INV) v Ljubljani pripravljamo za
december. Datum ni še določen in
vse vabim, še posebej mlajše, ki ni-
ste morda nikoli slišali za ime tega
svojskega družboslovca in prodor-
nega intelektualca. V dobrih 30 le-
tih intenzivnega študija in dela je
pustil vidno in plodovito sled v
širšem presečnem prostoru, ki ga
opredeljujejo različne “meje”. Dar-
ko Bratina geopolitičnih, psiho-
loških, zgodovinskih, konceptual-
nih, nacionalnih, socialnih in kul-
turnih “meja” pa ni imel za ome-
jitve in ovire, pač pa za priložnosti
in “šanse”, kjer se različne vredno-
te, pričakovanja, definicije in ideje
lahko soočajo, tudi ostro diferen-
cirajo, a se tudi medsebojno opla-
jajo in bogatijo.
Rad bi zdaj v nekaj potezah povzel
še sociološki profil Darka Bratine.
Na spletni Slovenski biografiji do-
bite tudi izčrpno geslo Primorske-
ga slovenskega biografskega leksi-
kona in v drugih virih, v Enciklo-
pediji Slovenije, v slovenski in ita-
lijanski wikipediji. V okviru pro-
jekta bomo objavili referate in
pričevanja z omenjenega goriške-
ga simpozija in “življenjepisno ski-
co”, ki sem jo prispeval zanj. Darko
Bratina (1942-1997) je bil diplo-
mant prvega rodu slovite ali, če
hočete, “rdeče” fakultete za socio-
logijo v Trentu (1962-1968). Nje-
gov sošolec je bil tudi Renato Cur-
cio, kasnejši ustanovitelj Rdečih
brigad, a Bratina ni imel nič pri
tem in pri univerzitetnih uporih
leta 1968, saj je dve leti prej odšel
v Turin. Tam je bil raziskovalec pri
CNR, CeRIS (raziskovalni center za
podjetja in razvoj) in Fundaciji
Agnelli ter predavatelj industrijske
psihologije in sociologije dela na
visoki šoli za industrijsko upra-
vljanje SAI, ki je v okviru turinske
univerze usposabljala kadre FIAT-
a in malih podjetnikov. Leta 1976
se je vrnil z družino v Gorico ter
predaval občo in ekonomsko so-
ciologijo na univerzi v Trstu ter so-
ciologijo etničnih razmerij v Go-
rici, vse dokler ni leta 1992 postal
senator v Rimu.
Darko Bratina je bil atipičen socio-
log in bolj kot z akademskim ob-
javljanjem se je ukvarjal s konkret-
nim delom intelektualca. Ni mno-
go pisal, bolj prirojena mu je bila
dialoška in dialektično kritična pe-
dagoška vloga. Skoraj ne boste
našli znanstvenih člankov in raz-
prav za zgolj “akademske” potre-
be, čeprav je bil pionir, odkritelj
novih vsebin. Naj omenim prevod
prve italijanske objave sociologa
Daniela Bella o “post-industrijski
družbi”, na Bratinovo pobudo in
z njegovo študijo pa je v itali-
janščini izšel tudi klasik sociologi-
je fima I. V. Jarvie Una sociologia
del cinema Filippo Barbano, ki je
bil eden od očetov italijanske so-
ciologije je bil njegov profesor v
Trentu in ga je zelo cenil. (Barba-
no F., La Sociologia di Trento. Il
mio coinvolgimento, v Quaderni
di Sociologia [Online], 36 | 2004,
odstavek št. 5: Mnogi moji takratni
študenti so danes predavatelji na
raznih univerzah in mi je drago,
ob tej priložnosti, izraziti blag spo-
min na Darka Bratino, učenca in
prijatelja, ki nas je mnogo prerano
zapustil.)
/ str. 15
Na sliki poleg predstavnika Kinoateljeja in raziskovalca življenja in dela Darka
Bratine, Davorina Devetaka, še italijanska ekipa v gosteh na slovenskem
sociološkem srečanju 2018 Družba in družbena gibanja 50 let po 1968, v
piranskem multimedijskem muzeju Mediadom Pyrhani. Prof. Nicola Strizzolo
(Univerza Videm), ki je vodil zasedanje ob udeležbi predsednice Slovenskega
sociološkega društva Aleksandre Kanuo Mrčela in prof. Aleša Črniča (FDV
Ljubljana). Od leve še profesorice Giovanna Russo (Un. Bologna), Emanuela
Rinaldi (Un. Milan) in Ornella Urpis (Un. Trst).
Slovenija 8. novembra 2018 13
Prihajajo delavci iz nekdanje skupne države
V Sloveniji več kot 6 milijonov
nepremičnin za novo obdavčitev!
  as hitro mineva, zato po-
samezni dogodki skoraj
neopazno tonejo v prete-
klost in se umikajo novim. Zara-
di pomembnosti in razsežnosti
pa vendar omenjam dvoje zazna-
movanj. 1. november, to je praz-
nik Vseh svetih, in 31. oktober,
znan kot Dan reformacije in roj-
stva slovenskega knjižnega jezi-
ka. V obeh prazničnih dneh so
se soočali verniki dveh Cerkva,
katoliške in evangeličanske. To
soočanje je bilo zagotovo kori-
stno in primerno za zdajšnji čas,
razmere, potrebe in pričakovan-
ja. Potekalo je v poudarjanju
skupnih vrednot, kot so skrb za
življenje v veri, za negovanje in
ohranitev slovenskega jezika,
branje del iz bogatih virov in iz-
daj naših založb, pa seveda še za
mnogo drugih vrednot Sloven-
cev. Hvala Bogu, tudi tokrat se
niso uresničile skrite namere
nekdanjih oblastnikov, ki so Dan
reformacije in rojstva slovenske-
ga knjižnega jezika, leta 1992
uvedli domnevno v pričakovan-
ju in upih, da bodo z njim spod-
budili verski in ideološki spopad,
nemara celo pravo vojno, med
dvema Cerkvama. Takšno nevar-
nost sta z modrostjo, svojim rav-
nanjem in odgovornostjo pre-
mostili obe Cerkvi, katoliška in
evangeličanska.
Na povsem drugem področju,
namreč v politiki, ki jo izvaja vla-
da, pa se še vedno komaj kaj do-
gaja in uresničuje. Koalicija za-
Č posluje tiste svoje nekdanje viso-ke uradnike, ki so v novi kadrov-ski razporeditvi ostali brez zapo-
slitve, sočasno pa izrinja s po-
ložajev funkcionarje, ki pomeni-
jo zadnjo ostalino opozicije. Pre-
mier Marjan Šarec je imenoval
nova predstojnika varnostnoob-
veščevalnih služb, ki delujeta v
okviru pred-
sedstva vlade
in pri mini-
strstvu za
obrambo. S
tem naj bi bila
zagotovljena
varnost Slove-
nije in njenih
državljanov.
Toda vlada je
še zmeraj do-
brohotna do t.
i. migrantov
oziroma pre-
bežnikov, ki
jim dopušča, da prečkajo držav-
no mejo, potem pa bodisi osta-
jajo v Sloveniji ali pa nadaljujejo
pot, dejansko beg, v kakšno dru-
go evropsko državo. Vlada zaradi
take politike in ravnanja ostaja
izolirana od sosednjih držav, to
je Italije, Avstrije in Madžarske,
ki vodijo odločno politiko do mi-
grantov oziroma prebežnikov.
Glede obravnanega vprašanja
Slovenija ostaja izolirana in ne-
razumljena tudi v Evropski zve-
zi.
Kaže, da bo vlada, prej kot izve-
dla kakšno reformo, predložila v
obravnavo in postopek predlog
novega zakona o obdavčenju ne-
premičnin. Ta zakon javnost zelo
zanima in že pred sprejemom
vznemirja. Kar 76 odstotkov
davčnih zavezancev živi v lastnih
stanovanjih in samo manjši del
prebivalstva v najemniških sta-
novanjih. To je drugače kot v
drugih evropskih državah, kjer je
najemništvo stanovanj veliko
bolj razširjeno. Pri nas, denimo,
jih med prebivalci, starimi nad
50 let, kar 87 odstotkov živi v la-
stnih hišah ali stanovanjih. Po-
leg tega smo se Slovenci, kljub
majhnosti države, manj pripra-
vljeni seliti v drugo, kupljeno
stanovanje ali hišo. Ob upošte-
vanju in spoštovanju 78. člena
slovenske ustave bi cilj nepre-
mičninskega zakona moral biti
pravična obdavčitev in omo-
gočanje bivališča za vse državlja-
ne, ne pa zgolj pobiranje davkov.
V Ljubljani že nakup starega sta-
novanja stane 2.500 evrov za
kvadratni meter. To je več, kot
znašata dve povprečni slovenski
plači. V Sloveniji je približno 171
tisoč praznih stanovanj, hkrati
pa številne družine ali posamez-
niki ne morejo dobiti svojim pre-
jemkom in možnostim primer-
nega stano-
vanja.
Snovalci no-
vega zakona
o obdavčitvi
nepre-
mičnin, ti pa
so v fi-
nančnem
ministrstvu,
poudarjajo,
da se v Slo-
veniji nahaja
več kot 6 mi-
lijonov ra-
zličnih ne-
premičnin, od stanovanj in sta-
novanjskih hiš, do zemljič in
gozdov, predvidenih za novo ob-
davčitev. Za zdaj uradno ne
omenjajo obdavčitve premožen-
ja verskih skupnosti, torej tudi
katoliške Cerkve. Dr. David Kra-
ner, novi tiskovni predstavnik
Vipavska / Neverjetno bogastvo krajevnega izrazoslovja
Domači izrazi za vremenske
napovedi Vipavske doline
  eteorologi večkrat na-
povedo, da na Vipav-
skem piha burja. Dru-
gih izrazov za to našo deklo bur-
jo skoraj ne slišimo, pa jih Vipav-
ci toliko poznamo. Domače na-
povedi za vreme so zelo pestre,
hudomušne in domiselne. Pa
poglejmo, kako domačini napo-
vedujemo vreme na Vipavskem.
Najprej ločimo burjo na hudo in
navadno. Huda burja je takrat,
kadar sunki do-
sežejo preko
120 km/h. Bur-
ji, ki piha do 40
km/h, rečemo
veter. Jutranje-
mu ali večerne-
mu vetriču pra-
vimo sapa, ve-
tru z juga pa
mornik. Veter,
ki piha z vzho-
da je hrvatica.
V hudi poletni
vročini zapiha
okrog poldneva
poseben vetrič,
to je podsončnik, in traja od ene
do dveh ur. Kadar pa v hudi po-
letni vročini ni nobenega vetra,
sape, mornika, pravimo, da je v
dolini kuhlca (inverzija toplega
vlažnega zraka). Vetra z zahoda
Vipavci ne poznamo. Kadar se
valijo megle čez rob Podrte gore,
rečemo, da Gorjan oblice kuha,
zato mora Šturka plenice spravit.
Znan je tudi lep rek Jutranja bur-
jica, večerna lužica. Če se zvečer
nebo žari, pa rečemo, da nam je
Furlanka kitlo privzdignila.
M Čisto drugačne izraze od urad-nih vremenskih napovedi ima-mo za deževno vreme. Rahlemu
dežju pravimo, da rosi, ko pa ta
pada iz megle, rečemo, da prši iz
megle. Hud dež je za nas naliv,
če pa se pojavi z nalivom toča in
grmenje, nastane huda ura. V
poletnem času rado grmi ob ne-
vihtah, mi pa temu pravimo, da
v nebesih kegljajo. Poznan je tu-
di lep pregovor: Če Čaven kapo
nosi, pri senu ne štedi moči in
Če se sveti od Kovka, bo rit mo-
kra ali Če se na Pivki jasni, pelji
voz pod jasli. Poleti ob sušah
večkrat dežuje okrog Vipavske
doline, le v sami dolini ne. Ljud-
je pravijo, da žejni zemlji Mačji
kot močo jemlje.
Pa še nekaj našega o zimskem
vremenu. Če v vlažnem in
grdem vremenu Gorjani čez noč
pobelijo Goro (sneg), je to napo-
ved lepega vremena. Pomladan-
skemu snegu, ki zapade do
nižin, pravimo ovčji sneg, če pri
nas pade sneg ob prihodu lasto-
vic v naše kraje, ga imenujemo
lastovičji sneg. Največ snega
nam pozimi prinese hrvatica,
burja s Hrvaškega. Ko pa se hrva-
tica združi z našo ta pravo vipav-
sko burjo, pravimo, da ima hu-
dič mlade. Ob hudem mrazu
rečemo, da zajec mater išče. Pri
nas tudi nikoli ne sneži, ampak
mete, ker burja pometa sneg. V
mrazu nosi
burja z go-
re ledene
kristale, ki
jim pravi-
mo golom-
raznice.
Prav zaradi
vipavske
burje, ki je
poznana
po vsej Slo-
veniji, ima-
mo med
Vipavo in
Podnano-
som lepo
ledinsko ime Vetrno polje, kjer
so morali kočijažu, ki je prevažal
pošto, pomočniki držati kočijo,
da je burja ni prevrnila.
Ljudje so imeli včasih lepo nava-
do, da so vreme zabeležili na sta-
re Mohorjeve koledarje, ki so tu-
di meni pomagali, poleg ustnega
izročila, da sem sestavil ta zapis.
Verjetno sem zapisal le polovico
vipavskih vremenskih izrazov.
Morda bo kdo izmed bralcev do-
dal še kakšnega.
Marjan Rodman
Jesensko norenje
Prišla je jesen. Počasi, z negotovim korakom.
Kdaj se je to zgodilo, se ne ve. Meteorološko 1.
septembra, kar pa za Primorsko na srečo ne vel-
ja. Koledarsko 21. septembra. Mogoče tistega
zadnjega oktobrskega ponedeljka, ko sem mo-
ral pospraviti kratke hlače v predal. Ali dan
pred tem, ko sem zadnjič letos pekel čevapčiče
in druge podobne slovenske specialitete. Ali
včeraj, ko sem obral zadnji grozd na latniku
pred hišo. Ali pa tisto nedeljo, ko smo, kako zo-
prno, spet morali prestaviti uro. Ali dan kasne-
je, ko je prvič zapihala orkanska, a meni tako
ljuba, burja.
Kakorkoli že. Prišla je jesen in se je na široko
usedla.
Poletje, čas svobode
Ne maram je rav-
no, priznam. Od-
nese mi poletje.
Čas svobode.
Spanje brez maji-
ce in življenje
brez nogavic. Čas
demokracije. Na
plaži smo si vsi
najbolj enako-
pravni. V kopal-
kah ne ločiš mili-
jarderja od
klošarja.
In kaj je lepšega
kot roštiljada ob
zvokih škržatov
in klape Šufit? Ali kaj je lepšega od večernega
skoka v morje, ki te edini zares ohladi, zbudi in
osveži? Ali kaj je lepšega od večernega klepeta
na terasi ob kozarcu domačega vina? Ups. Mi-
nister za zdravje opozarja: prekomerno uživan-
je alkoholnih pijač škodi zdravju. Upam, da
sem zdaj s tem papagajsko zoprnim stavkom, ki
moškega v resnici kvečjemu razburi v nasprot-
no smer, popravil greh, omembo kozarca ruj-
nega.
A tako pač je. Jesen je odnesla vse te drobne
užitke. Čeprav sem se s selitvijo v Istro jesen za-
maknil za tri tedne, pa se ji tudi tu ubežati ne
da.
Ne maram jeseni kljub čarobni lepoti
Pa saj jesen ni grda. Ravno obratno. Čudovita
je v svojih barvah. Vinograd ni nikoli tako lep
kot ravno jeseni. Ali pa ruj. Kako je lep, čudo-
vit! Posebej na kaki beli skalnati podlagi
kraškega roba. Ni ga slikarja, ki bi vsaj približno
posnel to lepoto. In ne pesnika, ki bi jo znal
opisati. Še najboljši fotograf tega ne zmore.
Zadnjič sem s fanti zašel s ceste in zavozil na
ozko gozdno stezo. Na Dolenjskem nekje. Bela
makadamska cesta je bila tu in tam povsem
prekrita z rdečerjavim listjem. Kontrast bele in
rdeče so dopolnjevale ozke visoke bukve,
okrašene z enakomernimi in redkimi zlatimi li-
stiči, ostanki poletne bujnosti. Nisem mogel
naprej. Ustavil sem avto in zabredel v listje. Ves
navdušen sem klical fante ven iz avta in se z
razprtimi rokami obračal na vse strani. Če bi
me kdo videl, bi rekel, da se mi je utrgalo. To je
bila magična lepota. Čarobni gozd. Nič čudne-
ga, da je bilo prav drevo toliko ljudstvom
božanstvo.
Tatovi praznikov
In kaj pravzaprav hočem povedati s tole kolum-
no? Da je norenje
z božičnimi dre-
vesci novembra
samo pristajanje
na trike trgovcev.
Da je postavljanje
jaslic v začetku
decembra skrega-
no s koledarjem,
ki povzroči prera-
no frustracijo in
plehko zadovol-
jstvo. Da nori de-
cember človeku
ukrade Božič.
In da smo ljudje
kot ovce, saj smo
tiho, ko koprski župan prve božične jelenčke
veli postavljati po mestu tri mesece pred
Božičem. Saj vemo, da je župan letos advent
prestavil za več kot mesec dni nazaj zaradi lo-
kalnih volitev. In smo kljub temu tiho.
Ti ljudje so nam ukradli Božič, saj nam ga vsil-
jujejo več mesecev vnaprej. Ko Božič slednjič
pride, smo ga že naveličani. In ga preprosto ne
moremo več doživeti.
Predstavljajmo si nogometno tekmo. Med
spremljanjem tekme stiskaš pesti za svojo eki-
po. Ko zabijejo gol, skočiš v zrak, zakričiš od ve-
selja. Nekaj prijetnega si doživel. Če pa gledaš
posnetek tekme in veš, da bo na koncu tvoja
ekipa zabila gol? Potem se trenutka, ko pade
gol, ne moreš zares razveseliti.
Zato naj vsem, ki so se prebili do teh zadnjih
vrstic, zaželim, da bi jeseni doživljali jesen. V
adventu advent. Za Božič pa Božič.
In potem bo počasi prišlo tudi - moje drago po-
letje.
DALMATINOTino Mamić 6
Slovenske škofovske konference,
je pa opozoril, da Cerkev že zdaj
plačuje razne davščine in dajat-
ve. V tujini objekti za versko de-
javnost niso obdavčeni. V pogo-
voru za Radio Ognjišče je o mo-
rebitnih zahtevah za novo ob-
davčitev Cerkve dejal: “Morebit-
no dodatno obdavčitev nepre-
mičnin verskih skupnosti
ocenjujemo kot diskriminator-
sko in neupravičeno. Zaradi tega,
ker slovenski katoličani že sami
skrbijo za vzdrževanje cerkvenih
nepremičnin, in to s prostovol-
jnim delom in denarnimi pri-
spevki. V cerkvenih nepremični-
nah se večinoma opravlja nepro-
fitna dejavnost, zato z njihovo
uporabo ni mogoče ustvarjati
prihodkov, ki bi jih namenili za
poplačilo davka. Izpostavljamo,
da slovenski katoličani s prosto-
voljnim delom vzdržujejo preko
80 % slovenskih kulturnih spo-
menikov, država pa za njihovo
vzdrževanje in prenovo pov-
prečno nameni plačilo manj kot
20 % stroškov zanje”.
Za presenečenje v raznoliki kro-
niki dogajanja v zadnjem času je
poskrbel tudi dr. Ivan Kle-
menčič, muzikolog in publicist.
V javnem pismu, objavljenem v
tedenskem magazinu Reporter,
je Slovensko demokratsko stran-
ko zaprosil za posredovanje zara-
di nezakonitega prihajanja veli-
kega števila ljudi z območij nek-
danje skupne države. V Sloveniji
jih je vedno več. To niso že znani
migranti iz oddaljenih držav, ki
jim vlada nudi in dokazuje go-
stoljubje, ampak gre za ljudi, ki
trdijo, da so v Sloveniji dogovor-
jeni za zaposlitev in prebivanje.
Avtor javnega pisma ogorčen
sprašuje slovensko oblast, kdo or-
ganizira prihode omenjenih de-
lavcev, kdo stoji za valovi priha-
janja, ker je vse, kar se dogaja,
“skrivano in skrivnostno”. Ugo-
tovljeno je, da prihajajo predv-
sem iz Bosne in Hercegovine, s
Kosova, iz Srbije in Makedonije.
Dr. Ivan Klemenčič v svojem jav-
nem pismu še navaja: “Kolikor
vem, se v Sloveniji na sedanje
alarmantno priseljevanje tujcev
še ni odzvala nobena politična
stranka, noben politik. S samoz-
vanimi delavci prihajajo tudi ce-
lotne njihove družine. Zanje ni
pogoj znanje slovenskega jezika
in tudi ne, da sploh kaj vedo o
Sloveniji”.
Zveza društev diabetikov Slove-
nije bo sodelovala pri osvetlje-
vanju javnih objektov z modro
barvo, ki je razpoznavni simbol
svetovnega dne sladkorne bolez-
ni. Ta bo v sredo, 14. novembra.
Opozorila je, da se sladkorna bo-
lezen tudi v Sloveniji hitro in ne-
zadržno širi in zato “postaja za-
deva vsake družine”. V slovenski
državi je zabeleženih 135.000
bolnikov. Zatrjujejo pa, da okrog
40 odstotkov primerov ni odkri-
tih in znanih. To pomeni, da je v
Sloveniji več kot 200.000 diabe-
tikov. Zelo pomembno je, da Mi-
nistrstvo za zdravje sladkornim
bolnikom zagotavlja vsa potreb-
na zdravila in pripomočke.
Marijan Drobež
Aktualno8. novembra 201814
NATUROPATSKI NASVETI (220)Erika Brajnik
PETERŠILJ
Peteršilj, Petroselinum crispum, je zelo upora-
bljeno zelišče v kuhinji, dodajamo ga skoraj
vsaki jedi. Peteršilj raste ob milem podnebju
in je dvoletna rastlina. Vsebuje polno minera-
lov, kot so kalcij, železo, cink, kalij, magnezij,
selen, mangan, pa tudi veliko beljakovin in
vlaknin. Splošno znano je, da ima mnogo vi-
taminov (A, B, C, E, K) kot tudi dosti aminoki-
slin.
Če uživamo surovega, nam izboljšuje prebavo.
Sama ga obožujem predvsem zato, ker je poln
vitamina C, vsebuje ga več kot limona, zato je
odličen ob prehladu, vendar ga moramo uživa-
ti svežega. Svetujejo ga tu-
di proti kronični utruje-
nosti. Uživamo ga sveže
stisnjenega v soku skupaj
z jabolkom, korenčkom
in rdečo peso. Peteršilj
deluje tudi diuretično.
Žvečimo ga lahko tudi
proti slabemu zadahu, ki
ga bomo tako odpravili, s
tem pa bomo tudi okre-
pili želodec in razkužili
ustno votlino.
Peteršilj krepi imunski si-
stem, deluje antialergično, odpravlja proste ra-
dikale, spodbuja živčni sistem, ureja menstrua-
cijo, razkuži prebavni trakt, kri in urogenitalni
del.
Iz peteršilja lahko naredimo obkladke za lase.
100 g peteršilja kuhamo v vodi 20 minut, pre-
cedimo in s to vodo splaknemo lase, ko so že
oprani. Peteršiljeva voda jim bo dala lesk ter
poudarila naravne tone.
Iz peteršilja napravimo tudi vlažilno masko za
obraz, ki odpravlja podočnjake. 100 g peteršilja
zmiksamo, dodamo jogurt (beli), zmešamo in
si to zmes nanesemo na obraz ter pustimo 10
minut.
Peteršilj spodbuja tek: prežvečite kakšen list
pred jedjo in bo tek boljši! Odpravlja slabost
trebuha in siljenje k bruhanju. Zelo primeren
je za otroke, ki imajo šibak želodec in niso ješči.
Peteršilj odpravlja toksine iz telesa in njegovo
redno uživanje pomaga ob razdražljivosti in
nespečnosti. Odpravlja tudi pesek iz ledvic, in
sicer s sokom iz korenik. Vzamemo 1 kg kore-
nik peteršilja, jih očistimo, naribamo in kuha-
mo v 1,5 litra vode, pustimo vreti, dokler voda
ne izhlapi na pol. Potem
tekočino precedimo, pu-
stimo v hladilniku in pi-
jemo 40 dni vsako jutro
po eno žlico na tešče.
Svetujem pa, da se uživa
peteršilj zmerno, saj no-
beno pretiravanje ni do-
bro. 1 žlica peteršilja na
dan na osebo je več kot
dovolj. Glede soka: več
kot 200 ml soka peteršil-
ja na dan je preveč. V ve-
likih količinah se pe-
teršilj odsvetuje doječim materam in nosečni-
cam.
Stari Grki in Rimljani so peteršilj uporabljali za
krasitev grobov, saj je bil tesno povezan s kul-
tom smrti. V srednjem veku pa so ga začeli
uporabljati v vsakodnevni kuhinji in je šele ta-
krat izgubil povezavo s kultom smrti in magi-
je.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Dan odprtih vrat na Waldorfski šoli Primorska
Starši so spoznavali delo
te šolske ponudbe
  a tretjo oktobrsko soboto
je bilo na Waldorfski šoli
Primorska posebno
živahno. Vrata smo odprli vsem,
ki jih zanima, kako poteka pouk
na naši šoli.
Starši, stari starši in ce-
lo nekateri učitelji so
bili tokrat v vlogi
učencev prvega razre-
da. Učiteljica jih je pri-
jazno povabila v ra-
zred in, kot je pri nas v
navadi, vsakemu v
pozdrav stisnila roko.
Radovedno so sedli v
klopi in nestrpno
pričakovali uro mate-
matike. Po jutranjem
verzu, prižigu svečke
in pozdravu dnevne-
mu palčku je med nji-
mi popotoval kamen
besede, ob katerem so
se predstavili in si po-
delili doživetja
prejšnjega dne. Tem
uvodnim ritualom v
waldorfski šoli sledi
ritmični del ure, ko
učenci v “sončkovem
krogu” prebudijo svo-
je telo, pojejo, rajajo,
recitirajo, preštevajo,
se igrajo z gibi in rit-
mi, urijo koordinacijo,
orientacijo, pozornost
… Sobotni “sončkov
krog” je bil jesensko in matema-
tično obarvan: lirične pesmice o
jeseni so se izmenjevale z rit-
mičnimi igrami preštevanja,
“prvošolci” so se v domišljiji po-
dali k skakajočim žabicam, ur-
nim vevericam, med zlate breze
in sladke hruške. S petjem, gi-
banjem in potujočimi žitnimi
blazinicami so se učili poštevan-
ko in raziskovali prostor. Igraje so
prehajali med pesmicami in
N izštevankami v različnih jezikih.Dobro ogreti in pripravljeni nadelo so “prvošolci” spet sedli k
mizicam. Skupaj s palčkom Ra-
došem in njegovimi sošolkami
in sošolci iz gozdne šole so se po-
dali na čudovito raziskovanje
Kraljestva števil. Obnovili so
zgodbo o številu 5 in spoznali
število 6, ki se skriva marsikje v
naravi, celo v votlem panju, kjer
so svoj domek našle marljive
čebele: v številu njihovih nožic,
pa tudi v številu sten, ki jih imajo
zlatorumene shrambice satovja.
Sledilo je umetniško ustvarjanje
(zapis) – to pa je bilo vezano na
število 4, saj si podajanje snovi v
waldorfski šoli sledi v prepleta-
jočem se tridnevnem ritmu: prvi
dan pove učitelj zgodbo, drugi
dan jo učenci obnovijo, tretji dan
pa zapišejo.
In kaj so medtem počeli otroci?
Tudi oni so ra-
jali, peli, reciti-
rali, se igrali
prstne igre in
ustvarjali. Izde-
lali so prelepa
jesenska dreve-
sa s pisanimi li-
stki, ki so jih ob
koncu šolske
ure ponosno
pokazali svojim
staršem. Skupaj
so si ogledali še
razstavo zvez-
kov in izdelkov
naših učencev
ter poklepetali
z učiteljicami
ob čaju in slad-
kih dobrotah.
V novembru
bo spet kar ne-
kaj priložnosti,
da obiščete
našo šolo:
- 6. 11. 2018, ob
17. uri: Ni disci-
plina tista, ki
ustvari umet-
nost, pač pa
umetnost
ustvari disciplino (predavanje za
starše, ki jih zanima vpis otroka
v waldorfsko šolo)
- 8. 11. 2018, ob 17. uri: martino-
vo (sprevod s svetilkami do graj-
skega obzidja s krajšo prireditvi-
jo)
- 20. 11. 2018, ob 18. uri: preda-
vanje Alenke Rebula
- 24. 11. 2018: adventni semenj
Lepo vabljeni!
Hana Furlan
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 6. novembra 2018, ob 13. uri
“Pršu je pršu
sveti Martin,
on ga je krstil,
jest ga bom
pil”!
Prišel je čas, ko
se delo na pol-
ju in v vino-
gradu končuje,
prišel je čas, da se pripravimo na zimo, čas za
praznovanje in zahvalo, za praznik svetega
Martina. Martinovo ali god sv. Martina iz Tour-
sa (11. november) je dan, na katerem se na raz-
nolik način spominjamo svetnika, ki je dal
svoj plašč beraču - ta plašč pa je postal prispo-
doba skromnosti in pomoči sočloveku. Sveti
Martin je bil krščanski škof, rojen v začetku
četrtega stoletja
na ozemlju da-
našnje Madžar-
ske. Pri nas se je
čaščenje tega
svetnika začelo
pod frankovskim
vplivom, obred
zahvale za dobro
letino pa so poz-
nali že stari poga-
ni, za katere je bi-
lo mlado vino
zadnji dar izteka-
jočega se leta. To
je praznik, ki se-
ga daleč v čas
pred Kristusom, saj so se v jesenskih slavjih in
na pojedinah naši poganski predniki zahval-
jevali bogovom za dobro letino, hkrati pa pro-
sili za naprej. Cerkev med pokristjanjevanjem
praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamo-
vala z znanim in med ljudmi čaščenim svetni-
kom, svetim Martinom. Marsikatera vas ima
še danes kot zavetnika prav tega svetnika.
Včasih so na ta dan delavcem, deklam in hlap-
cem izplačevali plače, zato ni čudno, da so ga
za zavetnika izbrali preprosti delavci, kmetje
in seveda tudi vojaki, orožarji, kovači, mlinarji,
sodarji, vinarji … Čaščenje svetega Martina je
pri nas razširjeno zlasti po vinorodnih krajih,
predvsem kot praznik vina oz. je dan, ko “sveti
Martin iz mošta dela vin’” - do tega dne se
mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vi-
no, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vi-
no. To se zgodi na zahvalno nedeljo, praznik
veselega vzdušja, zahvale Bogu za dobro leti-
no; nekoč je bila ta nedelja uvod v dolg adven-
tni post. Katoličani se zahvaljujemo tudi za vse
nematerialne darove, npr. za spoznanje, svo-
bodo, dobroto, dom, čas, vero - zahvala zajema
vse naše življenje, vse, kar smo in kar imamo.
Danes je martinovo, vsaj za Sovodnje ob Soči,
vaški praznik, priložnost za druženje, klepet
in pojedine, saj je dan, posvečen sv. Martinu,
eden najpomembnejših za vaško skupnost.
Vsako leto je cerkev lepo okrašena in odeta v
tople jesenske barve, med sveto mašo na koru
zbor ubrano zapoje “Glejte svetega Martina,
vsem kristjanom zgled daje …”, k oltarju pa
verniki nesejo darove zemlje in trdega dela
svojih rok. Po maši se vsi odpravijo na kraj
praznovanja. Tu so po navadi v vrsti traktorji
domačih kmetov, ki so jih za to priložnost
skrbno oprali in očistili, ob njih je tudi lep, z
jesenskimi dobrotami okrašen kmečki voz, na
katerem so radič, solata in “vrzote”, jajca, ja-
bolka, kakiji, buče in včasih tudi kakšna do-
mača perutnina - gos, puran ali kokoš. Prisotni
lahko na tržnicah kupijo ročna dela, med, mar-
melade, pa tudi piškote in pecivo, ki jih vsako
leto pripravijo mamice otrok osnovne šole in
vrtca. Po blagoslovu novega vina, pridelkov,
kmečkega orodja in živali pa nastopi čas za po-
jedino. Na mizah so kruh, nadevana jajca, pi-
jače, vino, ki so ga darovali domači vinograd-
niki; pripadniki lovske družine ponudijo tudi
golaž iz divjačine. Praznovanje se danes, tako
kot včasih, nadaljuje tudi doma, saj martinovo
popolnoma diši po dobrotah in značilnih do-
mačih jedeh: najpogosteje je na jedilniku
pečena gos ali raca z mlinci in dušenim zel-
jem, pri nas pečen puran z ajdovo polento.
Gos naj bi bila v
starih časih darit-
vena žival in zad-
nja obilna jed
pred začetkom ad-
ventnega posta, v
vsaki vasi, vsaki
hiši pa so na mizo
dali tisto, česar si
v vsakdanjem
življenju, niti ob
nedeljah, niso
mogli privoščiti,
kar so hranili za
izjemne priložno-
sti. Po gosi ali pu-
ranu so med ne-
pogrešljive jedi spadale tudi pogače, potice in
druge sladke dobrote, med katerimi je bil pri
nas po navadi jabolčni štrudelj, ki so ga gospe
pripravile iz domačih jabolk in testa.
MARTINOV JABOLČNI ŠTRUDELJ
Sestavine:
Za testo bomo rabili 300 g moke, 1 celo jajce,
50 g masla, eno žlico in pol sladkorja, 1 dl to-
ple vode, ščepec soli in polovico vrečke pecil-
nega praška.
Za nadev bomo potrebovali 12 jabolk, 3-4 žlice
na maslu (50 g) prepraženega naribanega kru-
ha, 2 pesti rozin, malo ruma, sladkor, lupino
in sok ene limone, 50 g na drobno seseklanih
ali zmletih orehov, nekaj suhih piškotov in ci-
met.
Priprava:
V lončku segrejemo vodo in, ko je že precej to-
pla, raztopimo v njej maslo. V veliko skledo
damo presejano moko s pecilnim praškom,
nato vlijemo toplo vodo z maslom in vse osta-
le sestavine za testo. Zmesimo dobro, da bo te-
sto gladko in mehko, in iz njega naredimo tri
kepice, jih pokrijemo s prozorno folijo in pu-
stimo, da počivajo - iz vsake bomo naredili en
štrukelj. Za nadev olupimo in zribamo jabolke
in jih dobro premešamo z vsemi ostalimi se-
stavinami; če je zmes premokra, ji dodamo na-
drobljene piškote.
Vsako kepico testa na pomokani kuhinjski
krpi malo razvaljamo in nategnemo z rokami,
saj je testo zelo elastično. Namažemo z 1/3 na-
deva. Počasi, s pomočjo krpe, zvijemo in pre-
ložimo na pekač, ki je obložen s papirjem za
peko. Štrudelj preluknjamo z zobotrebcem in
premažemo z raztopljenim maslom. Pečemo
na 175 - 180 stopinj za približno 45 minut. Še
topel štrudelj potresemo s sladkorjem. Bog
žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (15)
Aktualno 8. novembra 2018 15
  ečkrat, ko pomislim na otroštvo
in na ulico pri Sv. Ivanu, kjer
sem odraščala, se spomnim
juter, ko sva z mamo hodili po
nakupih. Približno vsak dan ista pot,
najprej navzdol do cerkve, kjer je bila
trgovina s svežo zelenjavo, na pol poti
mlekarna, nato pa še po kruh in do
možakarja, ki mu je bilo ime Carmelo
in je prodajal čisto vse, od pralnih
praškov do zvezkov in šolskih
potrebščin. Za kratek sprehod po
svetoivanskem rajonu sva z mamo
potrebovali skoraj celo jutro. V trgovini
z zelenjavo je bila vedno vrsta, ženice
so si blago skrbno ogledovale,
nadzorovale prodajalko, ki je sadje
zlagala v papirnate vrečke, in s prstom
kazale, katera pomaranča je bolj sočna
in katere češnje so največje. Branjevki
se je mudilo, saj je bila vrsta že do vrat,
gospodinje pa so se pomenkovale o
tem in onem. To so bili časi, ko skoraj
nobena mati ali žena ni bila v službi,
ko so jutra še dišala po morju, ki je bilo
sicer meni tako neznansko daleč in sem
se morala do njega peljati s tramvajem,
in ko je bilo pri Sv. Ivanu še veliko miru
in zelenja. Predmestna četrt pod
Razklanim hribom. To so bili časi, ko
so se otroci držali mame za roko in
poželjivo, molče gledali rdeče češnje na
pultu. Ne vem zakaj, a, ko sem bila še
deklica, je imel vsak sadež čisto
poseben, izrazit vonj, ki se ga še zdaj
spominjam. Menda tako sočnih češenj,
kot jih je branjavka zlagala v vrečo pred
mojimi radovednimi otroškimi očmi,
pozneje nisem več jedla, na opojni,
praznični vonj po mandarinah pa sem
zdaj, ko vsi jemo te klementine brez
duše, že skoraj pozabila.
Mlekarna je opojno dišala po svežem
mleku, ki smo ga kupovali v težkih
steklenicah z modrim pokrovčkom iz
staniola, po smetani in sirih. Ko sva z
mamo vstopali v majhno, komaj nekaj
kvadratnih metrov široko trgovinico,
sem postajala tiha in zamišljena. Upala
sem, da bom dobila v dar plastični
avtomobilček v vrečki presenečenja, a
si nisem upala tečnariti. Vzgajali so me
tako, da nisem nikoli moledovala.
Gospod “Hočem”, “Vojo” v tržaškem
narečju, je umrl nekje v vojni, na
fronti, so mi pojasnili, že ko sem bila
čisto majcena. V pomoč mi je
velikokrat priskočila prodajalka, ki je
mamo spogledljivo vprašala, kako mi
gre v šoli, ali sem
pridna in ali si morda
zaslužim nagrado.
Nazadnje, čisto pod
našim blokom, sva
kupili še kruh, pri
zakoncih Marti in
Ivanu, ki sta imela
hčerko mojih let, zato
je bil klepet še bolj
živahen. Pri Carmelu,
v stari trgovini z
lesenim podom in
prenatrpanimi
policami, je dišalo po
papirju, lepilih, novih,
še nedotaknjenih
zvezkih, ki sem jih
tako rada listala in
zlagala v šolsko torbo,
po svinčnikih,
radirkah in vseh tistih
drobnarijah, ki so sestavljale moj mali,
pisani otroški svet. Molče sem strmela
v police in upala, da bom dobila nekaj
barvic, zvezek ali vsaj magično žogico,
žogico skokico, ki je stala pičlih
petdeset lir. A to žogico, ki so jo nosili v
žepu vsi moji sošolci in prijatelji, sem si
kupila šele, ko sem si že sama služila
prvi denar.
Čas, ko sva z mamo hiteli z
nakupovalnimi mrežastimi torbami po
strmi “ulici delle Docce” navkreber, je
bil čas, ko so ljudje nakupovali v
majhnih trgovinah in je bilo v
predmestnih ulicah hrupno in
živahno. Ne zaradi nemogočega
prometa, kot dandanes, ampak zgolj
zaradi ljudi. Nakupovalna središča so
zrasla veliko let pozneje, takrat, ko sem
po nakupe hodila že sama in ko sem že
skrbela tudi za mamo. Kako pogrešam
tiste male, tesne trgovine s prepolnim
pultom. Kako pogrešam njih vonj.
Vsaka je imela svojega, pomešan je bil z
značilnim vonjem po prahu in starih
policah. Rodila sem se namreč v letih,
ko ni bilo vseh teh zakonov o higieni
in sterilnosti. V malih, prepolnih
trgovinah je bilo tesno in nekoliko
temačno. Vsaka je imela svojo
pripoved. Vsaka je v nas otrocih
vzbujala sanje. To so bili časi, ko smo se
vsi poznali po imenu, ko smo znali seči
sosedu v roko, ko smo se otroci v mestu
še igrali na ulicah, ko smo imeli čas
zase, ko je bila soseska dom in ni nikjer
prežala na nas nevarnost.
Zdaj največ kupujemo v
veleblagovnicah. V naglici, brez
nasmeha na licih. Ker ni več časa, ker
ni več priložnosti za klepet, ker ne
srečujemo več sosedov. Kot ogromne
kletke so. Cement zakriva nebo, sonce
so zamenjale neonske luči in zrak je
tako težak, da komaj dihaš.
Veleblagovnice nimajo vonja,
kvečjemu je to smrad po zatohlosti,
plastiki in nasičenosti. V
veleblagovnicah je zrak dušeč. Tudi
barv nimajo veliko. Odtenki sive
prevladujejo. In ko že moram po
nakupih, opravim to čim hitreje,
izberem in grem. Največ enkrat
tedensko. Če je le mogoče, še bolj
poredkoma. Sredi neznancev ni
priložnosti za klepet, nasmehi so ostali
nekje zunaj, oči so tope, utrujene.
Praznina preveč obloženih polic, kjer se
božični čas začenja v septembru,
velikonočni pirhi pa so na policah, ko
zunaj še sneži. V teh neskončno
velikih, hrupnih, a obenem tako
brezosebnih halah se pozimi zbirajo vsi
tisti, predvsem starejši, ki jim je gretje
predrago ali so enostavno doma
presami. Pa vendar, tudi te
veleblagovnice, ki so pogostokrat zrasle
sredi naselij ali tam, kjer so bile
rodovitne njive, nam že postajajo
pretesne. In seveda tudi predrage. Pa
tudi izbira večkrat
ni najbolj
kakovostna.
Prijatelj Jurij me
že dolga leta
prepričuje, naj se
vendarle odločim
in začnem
kupovati v
spletnih
trgovinah, kot sta
Amazon ali pa E-
bay. Sprva sem
mu nasprotovala.
Pravzaprav sem
mu dolga leta
nasprotovala.
Zaradi teh
spominov na
trgovine iz
svojega otroštva.
Zaradi preteklosti,
na katero sem navezana. Zaradi
trenutkov, ki so še vedno del mene. In
zato, ker sovražim samoto
računalniškega ekrana. Še vedno
najraje nakupujem v majhnih
družinskih trgovinah, kjer me poznajo.
Tam si lahko ogledam, kar imajo
razstavljeno, pokramljam o tem in
onem, povprašam po znamkah, ki jih
imam najraje, nazadnje pa mi hladilnik
ali pralni stroj pripeljejo v nekaj urah
domov, točno ob času, ko si zaželim,
povrhu pa prijazno in zastonj odpeljejo
še, kar je starega in mora na odpad.
Prijatelj mi seveda očita, da zaradi svoje
zaverovanosti v male trgovce zagotovo
potrošim stotak ali dva več. Še do lani
sem vztrajala, trmasto sem odklanjala,
da bi odprla tiste spletne strani, na
katerih je vsega na pretek in vsega
preveč. Le besed ni in domačnosti, ki jo
noro potrebujem.
Letos sem se žal tudi sama odpovedala
idealizmu. Največ zaradi denarja, ki ga
ni in s katerim je vsak dan težje. Pred
dvema letoma sem kupila zase
sorazmerno drag fotoaparat, pred
dobrim mesecem je že odpovedal, s
popravilom ni bilo nič in le s težavo
sem zbrala denar za novega. Pet ur sem
srfala po spletu. Tam najdeš čisto vse.
Lahko si ogledaš na stotine modelov
različnih fotoaparatov, vidiš, kako
slikajo, kako snemajo, na forumih
lahko prebereš, kako so kupci
zadovoljni z njimi in katerega imajo za
boljšega. Dolgih pet ur sem iskala,
primerjala, ocenjevala. Na koncu so se
mi veke zapirale, oči sem imela čisto
pordele. Izbrala sem fotoaparat, ki ga
seveda v naših veleblagovnicah
nimajo, ker je specifičnega značaja, v
trgovinah s fotopripomočki pa stane
veliko, preveč. Ugotovila sem, da ga
spletna trgovina Amazon ponuja kar za
tristo evrov manj. Praktično za
polovično ceno. Verjemite mi, ko gre za
denar, žal prej ali slej tudi najbolj
zagrizeni idealisti popustijo. Pritisnila
sem na tipko, čeprav sem prisegala, da
nikoli ne bom. Pozabila sem na fante
in dekleta, ki delajo sedem dni na
teden, čez dan in ponoči, za smešno
nizko plačo, pozabila na male trgovine
iz svoje mladosti in potisnila tisti lepi
bridge, ki sem ga izbirala dolgo v noč v
virtualno košarico. In plačala. Vse je
bilo tako enostavno, tako lahko, tako
preprosto. Tisti, ki so si zamislili
spletno nakupovanje, so razmislili o
vsem. Človeku je pisano na kožo. Vse
skupaj je enostavno, popolno, čisto po
človeških potrebah. In je podobno
mamilu. Ko enkrat poskusiš, skoraj ni
več poti nazaj. Ni več poti v preteklost.
Seveda zdaj čakam na ta fotoaparat, ki
se mi smeje z ekrana, ko gledam, kako
napreduje na poti do mojega doma.
Spletne trgovine namreč omogočajo
tudi sledenje paketu. A kljub vsemu
pogrešam tisti prijetni občutek, ki ga
imaš, ko po dolgem tavanju po
mestnih ulicah prideš domov s težko
torbo, jo lepo položiš zraven kavča in
počasi izvlečeš iz nje še nov paket, da ga
počasi odviješ in nato občuduješ, kar si
še isti dan izbral med policami.
Suzi Pertot
V
  nogometni elitni ligi, najvišjem
deželnem tekmovanju, nastopa-
ta letos dve slovenski ekipi, in
sicer repenski Kras, ki je že vrsto let v
tem prvenstvu, ter štandreška Juventi-
na, ki se je z majskim finalom play-offa
po polnih desetih letih vrnila v “Eccel-
lenzo” na račun pro-
seškega Primorja.
Za nami je devet kro-
gov, precej več pa so
doslej iztržili goriški
nogometaši. Novinci
v ligi so zbrali štiri
zmage in pet porazov
in imajo na lestvici 12
točk, kar jih postavlja
v zlato sredino. Tržaški
predstavniki pa so
predzadnji s šestimi
točkami, zmagali so le
dvakrat (v prvih štirih
krogih), izgubili pa se-
demkrat in nazadnje
imajo za sabo kar pet
zaporednih porazov.
Do objave tega članka,
ki je bil napisan v ponedeljek, 5. no-
vembra, najbrž v Repnu ne bo prišlo do
zaletavih odločitev uprave (ki jih v pre-
teklosti praviloma ni bilo), vendar v
klubski sejni sobi in v slačilnici se bodo
morali temeljito pogovoriti. Lani se je
Kras rešil v dodatni tekmi play-outa za
obstanek, ko se je vsa sezona odločila
v 90 minutah, letos pa je igralski kader
resnici na ljubo dodatno obubožan ozi-
roma mladi,
ki so jim zau-
pali, morajo
še vse doka-
zati. Vetera-
ni, ki so jim
bili lani v
podporo, so
namreč odšli. Društveno vodstvo pou-
darja, da je šlo zavestno v korenito
pomladitev, ki je investicija za jutri, in
bo bržkone pri tem dosledno, vseeno
pa bodo morda decembra – če se bo po-
javila možnost – na kupo-prodajni bor-
zi dodali nekaj prepotrebne kakovosti.
Čeprav je predsednik Kocman v nedav-
nem intervjuju povedal, da tudi naza-
dovanje ne bi predstavljalo tragedije.
Kakorkoli že, nič še ni izgubljeno, liga
je še zelo dolga, škoda pa bi bilo, ko bi
se sezona sprevrgla v agonijo pri dnu
lestvice. Repenci trenerja Kneževiča so
bili enakovredni malodane vsem na-
sprotnikom, prvenstveni problem pa
predstavlja daleč premajhno število do-
seženih golov, komaj šest, ob 15 preje-
tih.
Po nedeljski zmagi, ki jo je Juventina
dosegla v Huminu z golom v 92. mi-
nuti, je ozračje v štandreškem taboru
seveda povsem drugačno. Nogometaši
trenerja Sepulcrija se kar hitro navajajo
na visoko raven elitne lige, kar dokazu-
jejo vedno težki uspehi na tujem. Tudi
v mestnem derbiju pred desetimi dnevi
proti velesili Pro Gorizii, ki je naposled
prevladala z 2 proti 0, Kerpan, Racca in
soigralci nikakor niso igrali podrejene
vloge. Ko bodo pravi ritem ujeli še igral-
ci iz Slovenije, ki so jih doslej ovirale
poškodbe in delov-
ne obveznosti, je
menda pričakovati
še dodaten kakovo-
stni preskok. Okoli
ekipe vlada sploh
neko pozitivno
navdušenje, ki je
nedvomno posle-
dica lanskega na-
predovanja in
vzpodbudnega
začetka tekmovan-
ja tudi v višjem
nadstropju. Mladi
so dobri (kar sicer
velja tudi za Kras!),
treba je delati na-
prej vztrajno in po-
trpežljivo. Tudi tu
je kajpak osnovni cilj obstanek v elitni
ligi, po možnosti čim bolj miren in
brez trepetanja do konca pomladi.
Pa še dve zanimivosti. Slovenski go-
riško-tržaški derbi je bil na sporedu že
v prvem krogu, ko je Kras doma tesno
zmagal. Nenavadno je tudi, da v deve-
tih krogih nobena od dveh naših ekip
ni še nikoli igrala neodločeno.
HC
V
Odpoved idealizmu
Za manj denarja
  ečidel njegovih spisov, teoret-
sko tudi zahtevnih, je nastalo
tako rekoč iz raziskav o pod-
jetništvu in drugih temah ter s
srečanj in posvetov iz kulturnopoli-
tičnih sredin, institucij, društev, v ka-
terih je bil aktiven. To so bili Federa-
cija italijanskih Cineforumov, Inšti-
tut Felice Balbo in Inštitut Gramsci
za FJK, Kinoatelje, Kulturni dom,
Društvo Amidei in Transmedia v Go-
rici, SKGZ, Gruppo - Skupina 85. Po
smrti Karla Šiškoviča je bil Darko Bra-
tina 10 let ravnatelj SLORI-ja.
Rojstvo na meji, na italijanski strani
Solkanskega polja, kjer so doma slo-
venščina, italijanščina in fur-
lanščina, je botrovalo njegovi izjem-
ni odprtosti in radovednosti. Študij
v slovenskih in italijanskih šolah,
obisk jezuitskega “cineforuma” in ki-
nodvoran v Gorici in skozi vse
življenje so ga motivirali in opremili
za široko zastavljeno ustvarjalno delo
na več področjih, kot je razvidno iz
bibliografije: od filmskega izo-
braževanja in organiziranja do publi-
cistike, od proučevanja inovacijskih
struktur in skupin v italijanski indu-
striji do vpeljave menedžerskih pri-
stopov k podjetništvu pa do uporabe
socioloških modelov in metodologij
pri obravnavi ethnosa v sodobni
družbi, tudi manjšinski. In prav v ok-
viru slovenske skupnosti v Italiji je
bil z več strani priznan inovator.
Za bolj izčrpno obravnavo njegovega
svojskega sociološkega prispevka bo
še priložnost na seminarju, ki ga pri-
pravljamo z INV-jem v Ljubljani. Za
naše srečanje sem pri-
pravil izbrano biblio-
grafijo na osnovi tiste,
ki jo je zbrala njegova
hči Majda Bratina za
posvet Darko Bratina: Progetto dia-
logo, Projekt za dialog (2002).
Potem je tu izbor pomenljivih pri-
spevkov, ki jih dobite še na spletni
strani Kinoateljeja (kinoatelje. it/po-
klon-viziji/projekt-zaupati-cez-mejo.
1. Kultura in vzgoja v slovenski šoli
v Italiji, njegov prvi zapis v slo-
venščini iz leta 1976, ki je nastal kot
referat za posvet SLORI-ja o sloven-
skem šolstvu v Italiji.
2. Biti skupaj Italijan in Slovenec je
prevod eseja Essere insieme italiani
e sloveni, ki je med najbolj prodor-
nimi v posebni številki revije Il terri-
torio o slovenski prisotnosti in kul-
turi v deželi FJK.
3. Dvojezični zapis La domenica del-
le scope / Metle pometle zgodovino
je bil objavljen v goriški reviji Isonzo
- Soča 1994 in ponatisnjen 2004.
4. Ethnos - Et Nos je slovenski prevod
nagovora v italijanščini, ki ga je imel
na mednarodnem srečanju SLORI-ja
"Večjezičnost na evropskih mejah -
Primer Kanalske doline leta 1995.
Gre za edino italijansko besedilo v
knjigi Znanje Kultura Istovetnost, v
zborniku teoretskih spisov o ethnosu
in drugih vprašanjih, ki ga je svoje-
mu nekdanjemu ravnatelju posvetil
Slovenski raziskovalni inštitut leta
1998.
Ob sklepu bi si zaželel, da bi na na-
slednjem “sociološkem srečanju”
Slovenskega sociološkega društva
morda lahko predstavili rezultate
projekta in tudi bolj poglobili lik slo-
venskega in italijanskega sociologa
Darka Bratine.
V
Pogled na nogometno elitno ligo
Pri Juventini zadovoljni,
pri Krasu pa ne
Z 12. strani
Projekt Zaupati ...
Aktualno8. novembra 201816
  a letošnji izlet so si izletniki Pro-
svetnega društva Rupa-Peč izbrali
Maroko.
Dne 23. avgusta so se popeljali z avto-
busom do Padove, kjer se jim je pri-
družila še lepa skupina izletnikov iz Vi-
cenze. Skupaj so nadaljevali vožnjo do
Bologne, od koder so z letalom poleteli
do Casablance. Ko so opravili s številni-
mi kontrolami ob vstopu v državo, so se
z avtobusom odpeljali v hotel.
Casablanca je čudovito moderno mesto
Po večerji in obilnem zajtrku so nasled-
nji dan namenili ogledu tega bogatega
in raznolikega mesta, ki očara
obiskovalca. Zapeljali so se do
trga place Mohamed V., kjer je
administrativni in finančni cen-
ter, in do trga Združenih naro-
dov, place des Nations Unies.
Ogledali so si kraljevo palačo, vi-
lo umetnosti, Villa des Arts, in Ju-
dovski muzej. Mesto je razdelje-
no na osem četrti. Anfa je kraj, v
katerem živijo bogatejši prebival-
ci. Izletniki so se peljali po kra-
snih palmovih drevoredih, mi-
mo katerih se vrstijo razkošne vi-
le in edina katoliška cerkev. Na-
daljevali so do mošeje Hassana
II., ki velja za velik arhitektonski
čudež in je najvišja zgradba v Ma-
roku in ena največjih na svetu
(minaret se vzpenja do 210 m vi-
soko). Zgrajena je na dvohektar-
ni površini ob Atlantskem ocea-
nu in sprejme do petindvajset ti-
soč vernikov. Z vodičem so si
ogledali notranjost, ki jih je v ce-
loti prevzela. Na obalnem prede-
lu so si privoščili sprehod ob
morju. Mesto se ponaša z bogato
arhitekturo, velikimi pristanišči,
bogato tržnico, obširnimi parki
in vodometi. Po kosilu so odšli
do maroške prestolnice, mesta
Rabat.
Rabat je kraljevo mesto. Zgodovina tega
mesta je pestra, zaznamovana je s padci
in uspehi. Različni predeli mesta pričajo
o bogati preteklosti. Ogledali so si zu-
nanjost kraljeve palače, Hassanov nedo-
končani stolp in minaret nedokončane
mošeje Jakub al-Mansur. Občudovali so
mavzolej prvega sultana in kralja Mo-
hameda V., ki je popeljal Maroko, po po-
gajanju s Francozi, do neodvisnosti.
Prevzel jih je pogled na kasbo Oudaja,
ki ponosno krasi atlantsko obalo kralje-
vine Maroko. Kasba Oudaja je bila zgra-
jena sredi 12. sto-
letja, v času dina-
stije Almohadov
in je služila kot
vojaška baza za
napade na Špani-
jo. To področje v
Rabatu so naseli-
le Andaluzijske
družine, musli-
manski begunci iz Špani-
je, ki so vidno pustili svoj
vpliv. Mesto za obzidjem
namreč v celoti krasijo
belo modre hišice z
značilnimi andaluzijski-
mi vrtovi. Sprehodili so se skozi ulice
do obzidja s pogledom na obširni
Atlantski ocean. Pot so nato nadalje-
vali proti mestu Meknes.
Meknes je lepo in živahno manjše
mesto
Zlato dobo je Meknes kot prestolnica
doživelo v 18. stoletju. Sultan Moulay
Ismael, ki je veljal za naj-
bolj krutega vladarja ma-
roške zgodovine, je mesto
povzdignil v maroški Ver-
sailles. Izletniki so se spre-
hodili po judovski četrti
do mogočnih vrat Bab El
Mansour z izrazitimi kra-
snimi mozaiki. Prišli so
do najbolj obiskanega de-
la mesta, trga El Hedim,
kjer so si ogledali živahno
tržnico s številnimi trgovinicami z
obrtniškimi izdelki. Ko so nadaljevali
potovanje proti Fesu, so s presenečen-
jem ugotavljali, kako zelo rodovitna
je maroška nižina Mezeta. Področje je
bogato z žitaricami, nasadi oljk in po-
maranč ter vinogradi. Postanek so
imeli v nekdanjem rimskem mestu
Volubilis, ki spada s svojimi dobro
ohranjenimi mozaiki pod zaščito
Unesca. Pot so nato nadaljevali do Fe-
sa.
Mesto Fes je kljub naporu, ki ga zah-
teva od obiskovalca, vredno ogleda in
pusti močan vtis
Naslednji dan so
začeli z ogledom glav-
nega mesta Fes, ki vel-
ja v kulturnem in ver-
skem smislu za srce
Maroka. Poznano je
predvsem po starem
delu ali medini. Nje-
gova medina prikazu-
je kaotično življenje,
značilno za Maroko.
Prepoznavni pečat da-
je mestu obrtništvo
oblikovalcev gline. Ke-
ramični izdelki so zelo
cenjeni in prepoznavni. Obiskovalci so
si ogledali ročno izdelavo modro belih
izdelkov iz gline in se prepustili naku-
povanju. Z bližnjega griča so se z višine
razgledali po starem mestu Fe el Bali, ki
je zaščiteno od Unesca. Skozi ena od šti-
rih mestnih vrat se je začel sprehod po
najpopolnejši, stalno naseljeni srednje-
veški medini s številnimi ulicami in trgi
ter raznovrstnimi trgovinicami.
/ dalje
Jožica Šinigoj
Z
Veseljaki iz Doberdoba pri Slovencih v Milanu
S pesmijo so obogatili sv.
mašo in ogreli srca rojakom
  lovenska pesem včasih ne povezu-
je le ljubitelje petja, ampak tudi
ljudi, ki radi poslušajo in sprego-
vorijo v slovenskem jeziku. To se redno
dogaja Slovencem, ki živijo v Milanu in
se enkrat mesečno srečujejo pri sloven-
ski maši, da se čutijo povezani ne le pri
bogoslužju, ampak tudi v širjenju slo-
venskega jezika, saj ob tej priložnosti
imajo vodene tečaje slovenščine za svo-
je male otroke, da ne pozabijo materi-
nega jezika.
Meseca oktobra je njihovo nedeljsko
bogoslužje razveselil zvonki glas iz
otroških grl pevskega zbora Veseljaki iz
Doberdoba. Otroci so se sicer že dan
prej mudili v Milanu in si ogledali zna-
menitosti mesta, v milanski stolnici so
celo zapeli v stranski ladji in poželi odo-
bravanje številnih turistov. V nedeljo pa
so otroci v cerkvi Corpus Domini pod
taktirko zveste zborovodkinje Lucije La-
vrenčič sodelovali pri slovenski maši z
večglasnimi pesmimi, tudi ob spremlja-
vi ritmičnih glasbil, kot je za otroško na-
ravo primerno. Tokrat je župnika Karla
Bolčino (odsoten je bil zaradi birme v
svoji župniji) nadomestil župnik Ga-
briel, ki je namenoma prišel z vlakom
v Milan kar iz Rima. Po sveti maši so se
otroci predstavili s krajšim programom,
v glavnem ljudskih pesmi, kot se za tako
priložnost spodobi, in vzbudili v po-
slušalcih spomine na otroška leta, na
rodni kraj, sorodnike, domačijo... in
marsikateremu so se orosile oči... Izred-
no so bili veseli, da so jim otroci posre-
dovali ne le ubrano petje, ampak tudi
veselje, energijo in radoživost. Otrokom
pa je bilo v ponos, da so s svojo sponta-
nostjo in živahnostjo ter s kakovostnim
petjem osrečili srca prisotnih.
S
Casablanca, mošeja Hassana II.
Rabat, mavzolej Mohameda V.
Meknes, trg El Hedim
Vsakoletni izlet Prosvetnega društva Rupa-Peč
Maroko, dežela tisočerih
barv in okusov (1)
V katero mesto Avstralije sta pri-
plula?
Pripluli smo v mesto Perth. Pred 65
leti je bilo zelo revno in neobljude-
no. Avstralija je tedaj imela samo 7
milijonov prebivalcev, zdaj pa nas je
25 milijonov. V Perthu sva z možem
morala pred komisijo za migracijo,
ki so jo sestavljali Italijani in Angleži.
Sprejeta sva bila. Dobila sva različne
zaposlitve, mož je delal v veliki žele-
zarni, jaz pa v bolnišnici. Kasneje je
soprog ustanovil večje zidarsko pod-
jetje, ki je v Avstraliji zgradilo prve
betonske mostove. Jaz pa sem veliko
let imela avtošolo.
V Avstraliji ste tudi obiskovali uni-
verzo.
Ja, tako je. Učila sem se prevajanja
in postala prevajalka za Slovence in
Italijane v javni bolnišnici v Wollon-
gongu. To delo sem opravljala do 75.
leta starosti.
V kraju, kjer živite, Wollongongu,
ste povezani s slovensko skupno-
stjo.
Ko sem prišla, nas je bilo v sloven-
skem društvu približno štiristo vpi-
sanih. Trenutno nas je bolj malo. V
Wollongongu smo imeli sveto mašo
enkrat na mesec, a nismo imeli la-
stne cerkve, zato smo maše imeli v
drugi cerkvi.
Kakšno je stanje slovenske pasto-
rale v Wollongongu?
Letos obhajamo 25. obletnico slo-
venske cerkve v Wollongongu. Naš
stari župnik, ki je ravno letos premi-
nil v Ljubljani, je z našo pomočjo
kupil nekdanjo anglikansko cerkev.
Res je prekrasna. Zraven imamo tudi
kulturni dom in stanovanje. Zdaj
imamo mašo le enkrat na mesec, ker
imamo samo enega župnika, to je
gospod Darko, ki mašuje v Sydneyju,
Wollongongu, Canberri in Queen-
slandu. Jaz še vedno pojem v sloven-
skem cerkvenem pevskem zboru;
skupnost pa je zelo prisrčna.
Zdaj lahko rečemo, da že kar nekaj
desetletij prebivate pol leta v Av-
straliji, pol pa v Dolini pri Trstu.
Ja, res je. Od leta 1990 do leta 2000
sem redno prihajala v Trst; zatem pa
sem bila do leta 2005 samo v Avstra-
liji, ker je mož zbolel. Zdaj imam 85
let in se vsako leto redno vračam v
kraje, na katere me vežejo družinske
korenine. Moj brat, sorodniki in pri-
jatelji me nestrpno pričakujejo, tako
da se bom, dokler mi zdravje do-
pušča, še vračala.
Mislim, da administracija prispeva
vse potrebno za dobro delovanje, po
možnosti skupno delovanje, potem
pa je naloga nas kmetov, da ta denar
dobro uporabimo in investiramo, ne
da bi mislili samo na lastne interese,
ampak tudi na koristi celega ob-
močja.
Pravkar ste ob kleti uredili nove
prostore za sprejem gostov in vo-
denje degustacij. So torej neposred-
ni stiki med vinarjem in kupcem
še pomembni?
Ja, drži, in v primeru naše kmetije še
toliko bolj. Mi prodamo 90 % našega
vina na italijanskem trgu in kar 30 %
v Furlaniji in Venetu. To je veliko in,
po pravici povedano, naši prostori ni-
so bili dovolj opremljeni za sprejem
navdušencev, turistov in večjih sku-
pin. Zato smo najprej povečali pro-
store za sprejem gostov, nato pa smo
prenovili vse objekte: povečali smo
klet, naredili teraso z razgledno točko,
novo skladišče ipd. V bistvu “eno de-
lo kliče drugo”.
Nam lahko zaupaš kak nov izziv?
Ko bi imel na razpolago pomem-
bno vsoto denarja za promocijo
kmetije, kako bi jo porabil?
Zadnje čase se mi nekaj poraja v mi-
slih. Obstaja peščica navdušenih, in
ta se z leti veča, ki radi pokušajo sta-
rejša vina iz naših krajev. Rad bi nare-
dil posebno selekcijo nekaterih starih
vinogradov, in sicer stare sorte rume-
nega tokaja, ter naredil vino, ki bi šlo
na trg, recimo pet ali celo deset let ka-
sneje. To bi bile zelo majhne količine,
ki ne bi prinesle gospodarske koristi
naši kmetiji, ampak le posebnost.
Z večjo vsoto denarja pa bi verjetno
uredil prostor, v katerem bi ljudje lah-
ko prespali, to pa ne bi bil “hotel”,
ampak vedno v sklopu kmetije, in si-
cer povezan s spoznavanjem območja
in pokušnje vina. Za spoznavanje
okolja se moraš malo sprehoditi po
njem in si ga ogledati. To bi bila lahko
lepa dodana vrednost naše kmetije.
S 3. strani 
“Na domače kraje ...”
S 3. strani
“Letošnja letina ...”