Ameriška Domovina
NO. GO
'ro°k?;fi5	IN SPtftfT
.Vv i umouao« mas
'^7

National and tnternatlena) Circulatioa
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 26, 1970
wormjn®
STEV. LXVHI — VOL. LXVH1
KI NAS JE S Sm?5 SMRTJ6 rS KRIŽU ODREŠIL
Oče, v Tvoje roke izročam svojo dušo!
Rdečim je Kambodža Uprle Sihanoukvills
N
cvi režim v Kambodži je ebvastil tuje diplomate, da je zaprl pristanišče Siha-^oukviile za oskrbo rdečih v Južnem Vietnamu.
^HNom PENH, Kamb. — Vla-je obvestila zastopnike za-il°^riih držav, da je zaprla pri-f-anisče Sihanoukville ladjam, v* Vozijo orožje in druge potreb-tiae za rdeče v Južnem Viet-vkamu. To ^ izložili in
Vi’«
y;etnam in
orožje ga po
Poti pošiljali dalje v
so v pristani-‘Sihanuko-Južni
m sosednja področja, Jer so stalna rdeča oporišča. Zavezniško vojaško povelj-® v0 cenj, da je prig]0 p0 tej poti *°h	85% vseh potrebščin za
^eče na področju med Saigo-in mejo Kambodže, pa tudi ^ no za one v delti Mekonga. vaPrtje tega pristanišča za rde-^ °skrbo je za rdeče brez dvo-a hud udarec, vsaj dokler ne ajdejo nove poti.
. ^lada je dala odstraniti z vseh ^ ruh prostorov slike princa Si-aPuka in njegove matere, ki je i Cjn° še vedno kraljica Kam-dze' Napovedujejo, da bodo „j0r° ukinili kraljestvo in pro-Kambodžo za republiko. abuk poziva med tem iz Pei-ga svoje pristaše, naj se pri-VevViiu za boj proti “zločinski jj*” v okviru “narodne osvo-jat |ine vojske” skupaj s “pri-ebskimi narodi”.

ene blagajne iz Ohia
treCt°LTJMBUS, O. — Okoli dve Ve].[mi vseh jeklenih in drugih blagajn v ZDA je izdela-v Ohiu.
Vrhovni zvezni sodnik se zavzema za Carswella
WASHINGTON, D. C. — V Senatu podpora za potrditev H. Carswella za člana Vrhovnega zveznega sodišča plahni. Na eni strani so proti njemu zagovorniki civilnih pravic, ki vidijo v Carswellu nasprotnika črncev, na drugi ga zavračajo pravni strokovnjaki kot pravnega “povprečneža”, ki ne spada v Vrhovno sodišče dežele.
Kljub vsemu temu se zavzema zanj Vrhovni sodnik Warren E. Burger, kot se je za njegovega prednika C. Haynswortha. Nixon z imenovanjem Haynswortha v Vrhovno sodišče ni uspel, upajo, da bo s Carswel-lom, četudi ne posebno častno.
Nad polovico jekla na svetu izdelajo
v državah NATO
BRUXELLES, Belg. — V državah NATO so izdelali lani 240 ton milijonov jekla, 56% svetovne produkcije. Države NATO so tudi lastnice treh četrtin vsega ladjevja na svetu.
“Potemkinove” rakete?
WASHINGTON, D.C. — Proučevalci obveščevalnih in izvid-niških podatkov za Sovjetsko zvezo tu sodijo, da ima ta tudi nekaj “Potemkinovih” raketnih oporišč, ki naj prevarjajo ameriške izvidniške satelite (umetne lune), podobno kot je knez Potemkin varal cesarico Katarino II. z gradnjo takozvanih “Potemkinovih vasi”, ki so bile de-jensko le kulise. Postavili so jih, ko je cesarica prišla ogledovat novo osvojene in kultivirane oredele, pa jih odstranili, ko je odšla.
Navidezna sovjetska raketna oporišča povečujejo na eno stran v očeh ZDA število sovjetskih medcelinskih raket, na drugi pa vežejo na sebe določeno število ameriških medcelinskih raket, ki bi v slučaju dejanske atomske vojne poslale vodikove bombe na druge, resnične cilje v ZSSR.
Uradno navajajo ZDA za ZSSR 1300 medcelinskih raket na kopnem, med tem ko naj bi jih same imele le 1,054. ZDA imajo seveda rakete Polaris in Pozej-lon v atomskih podmornicah, kot jih ZSSR za enkrat še nima v večjem številu.
Izraelci sestrelili 4 egiptska jel letala
Včeraj so v letalskem spopadu z Egipčani nad Sueškim prekopom sestrelili Izraelci 4 egiptska MIG 21 letala.
Agnew ima še žive sorodnike v Grčiji
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik Agnew še ni pozabil, kje sta bila v Grčiji rojena njegov oče in stari oče. še manj so seveda pozabili prebivalci malega mesta Oargalinoi, 275 milj jugozahodno od Aten, Podpredsednik je tam gotovo bolj čislan kot v Ameriki. Enako se je godilo tudi pokojnemu predsedniku Kennedyju na Irskem, so ga tam vsi oboževali in bili ponosni, da se je “njihov človek” dvignil tako visoko v ameriški zgodovini.
Seveda računajo podpredsednikovi sorodniki, da jih bo obiskal. Tudi sam je baje že izrazil tako željo. Seveda pa sedaj ni primeren čas zato. Sedaj vladaj na Grškem vojaška diktatura, v Ameriki pa politična svoboda. Razlika v političnih sistemih je prevelika, da se ne bi kdo tu ali tam, obregnil ob obisk s političnih razlogov.
JERUZALEM, Izr. — Ko so včeraj izraelska letala že nad eno uro bombardirala in obstreljevala egiptske topniške postojanke in neko radarsko posta j oL^ zahodno od Sueškega prekopa, goVornost so nenadno padla nad nje e-giptska lovska letala. Izraelci so napad prestregli in kot trdi nji-
TUDI V NEW Y0RKU SO SE POŠTARJI VRNILI NA DELO
Včeraj so se tudi poštarji na področju Manftattan-Bronx vrnili na redni posel in poštni promet v vsej deželi se je začel v normalno stanje. Vojaštvo, ki je dan preje prevzelo odgovornost za poštni promet v New Yorku. je z zadovoljstvom to nalogo vrnilo rednim uslužbencem, ki so s'e vrnili na posel, — V Washingtonu so se začeli razgovori o ureditvi poštarskih zahtev.
NEW YORK, N.Y. — Voja-v torek prevzelo od-za poštni promet v mestu New Yorku, kjer so štraj-kujoči poštarji odklonili vrnitev
na delo, je včeraj z zadovolj-hovo uradno^poroči10, sestrehli stvom vrnilo el v roke tehj
so se premislili in končali “divji štrajk”. Zvezni sodnik jim je dan preje ukazal, da morajo
(biti do 5. pop. včeraj na svojih ya MIG 23 letala, niso potrjene. ■ mestih ali pa bodo zapadli tež.
MIG 23 letala, ki so najhitrejša kim kaznim. Na predlog unij. vojna letala na svetu, kot trdi- skega vodstva so se poštarji od jo, se niso v skupinah vključena ločili za vrnitev na del .<ker sc
4 egiptska letala vrste MIG 21.!ko To so za sedaj najboljša letala, kar jih Egipt ima, kajti vesti, da so mu Rusi dobavili 2e tudi no-
niti v sovjetsko in satelitsko letalstvo.
predsedniku Nixonu pokazali
T . ,	, „ , .	, . svoi položaj”, kot je dejal eden
Izraelsko letalstvo je zadnje izmed UJlijskih vodnikov »Vl
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-ite držali prometnih predpisov.
dni stalno nad Egiptom in načrtno obdeluje kakih 15 milj širok pas na egiptski strani prekopa. Na njem ne pusti na miru nobene vojaške naprave. To stalno napadanje naj bi preprečilo postavitev novih ruskih SAM-3 raket in tako ohranilo izraelskemu letalstvu prosto pot v Egipt.
Izraelci povedo naravnost, da ne morejo dopustiti, da bi Egipt zgradil uspešno obrambo proti letalom, ker bi se potem lahko za njo. pripravljal na novo voj no. Dokler take obrambe nima, se na vojno ne more resno pripraviti in Izrael se lahko čuti varnejšega. Tako naj. bi bila izraelska letalska ofenziva dejansko defenziva, njen cilj je prečiti novo vojno.
Sovjetska zveza pošilja že nekaj časa z letali nove SAM-3 rakete in druge vojaške potrebščine v Egipt. Izraelsko poročilo trdi, da pristane v Egiptu vsako uro 7 sovjetskih prevoznih letal z orožjem iz Sovjetske zveze.
pre-
Kongres ni dobro zapisan v naši javnosti
NEW YORK, N.Y. — Harrisov zavod je poizvedoval, kaj misli naša 'javnost o sedanjem Kongresu. Nič kaj dobrega, je odgovorilo 54% vprašanih, le
ste največje delavstvo v zgodovini New Yorka,” je dejal predsednik krajevne unije poštarjev za Manhattan-Bronx Moe Biller ter jim napovedal, da bodo dobili 12% poviška pri plačah vse nazaj do preteklega oktobra.
Moe Biller in Gustav Johnson, predsednik unije raznašal-cev pošte za okraj Manhattan-Bronx, sta stopila na avto in se objela, ko so poštarji izglasovali konec štrajka. Johnson je poštarje opozoril, da nima nobenega jamstva, so pa dobri izgle-di, da bo Kongres naglo odobril zvišanje plač in druge ugodnosti za poštne uslužbence.
“Z vami so postopali v tem poslopju kot z živino,” je dejal poštarjem Biller in pokazal na poštno poslopje, kjer so bili zbrani. “Nikdar več vam ne bo treba pripogniti hrbta. V to poslopje se vračate ponosnejši možje!” je govoril Biller poštarjem.
Razgovori v teku
WASHINGTON, D.C.— Glavni poštni mojster W. M. Blount je že v torek napovedal razgovore s predstavniki poštarskih unij, ko se je velika večina
.rTT.-T*i	..L — , TTrr:
34% jih je zadovoljnih. Tako slabega mnenja o kongresnem delu ni bilo že 5 let.
poštarjev odločila naglo vrniti na posel. Razgovori so se v redu začeli, pa bili zvečer prekinjen, s sklepom, da se bodo nadaljevali danes dopoldne ob 11.
Pri začetku razgovorov sta bila navzoča delavski tajnik G. P. Schultz in glavni poštni mojster W. M. Blount. Predsednik unije raznašalcev pošte J. H. Rademacher je dejal, da je prepričan, da bodo pogajanja uspešna, ker je pri njih udeležen ichultz.
Blount je še v torek zvečer izjavil, da bodo pri razgovorih obravnavali vse pritožbe in zahteve poštarjev in dogovor, ki ga bodo dosegli nato predložih predsedniku Nixonu. Ta ga bo nato poslal v Kongres v razpravo in odobritev. Sodijo, da bo ves postopek nagel.
Konferenca obeh Domov Kongresa, ki je včeraj razpravljala o že v obeh Domovih Kongresa sprejetih predlogih povišanja plač poštarjem, se ni mogla odločiti: ali naj konča in odobri svoj lasten predlog ali naj počaka na novi predlog, ki bo izšel iz razgovorov med predstavniki poštarjev in zvezno vlado. Nekateri člani konference so izrazili bojazen, da bi odobritev Kongresnega predloga lahko povzročila nove težave.
Boj federacije proti draginji zopet na preskušnji
Nixon proti prevažanju šolarjev za integracijo
Vremenski
prerok
pravi:
Zevno, na Najvišj
noč verjetnost a temperatura 48.
CLEVELAND, O. — Ako bi se federalna vlada hotela res^ no boriti proti draginji, bi morala imeti Kongres in Bela hiša isto politiko in postopati z roko v roki. Predsednik res lahko marsikaj ukrene brez sodelovanja s Kongresom, toda v odločilnih trenutkih je zmeraj navezan na kongresno zakonodajo, posebno na proračunsko in davčno. Do sedaj tega sodelovanja nismo mogli prevečkrat opaziti, zato pa nasprotovanje draginji tako počasi napreduje. Ravno sedaj se nam nudi zopet prilika, da vidimo, kako malo je vzajemnosti med Belo hišo in Kongresom na tem področju.
V mislih imamo razvoj financiranja naše poštne uprave. Financiranje poštne uprave spada v federalni proračun, je s tem pomešano z vso politiko, kar jo ima Kongres na gospdarskem polju. Kongres ne določa le izdatkov in s tem tudi plač poštni upravi, sklepa tudi neprestano o go-
spodarskih problemih, ki indirektno vplivajo na gospodarjenje v poštni upravi. Ker ima Kongres preveč dela s proračunskimi vprašanji, naravno zanemarja posamezna vprašanja, med njimi tudi poštno. S tem poštarji niso zadovoljni, z a g r a bili so za skrajno sredstvo, začeli so na divje štrajkati. S tem so sprožili tudi zanimanje javnosti za usodo njihovih zahtev.
Javnost jim je dala prav. So potrebni zboljšanja plač. Ni pa to odkritje današnjih dni. Federalna uprava in Kongres vesta čisto dobro, kako daleč so zahteve .poštarjev upravičene, pa vendar nista ukrenila ničesar. Razlog za tako kongresno obotavljanje ne odkriva nobene junaške politične taktike. Izdatki se ne dajo kriti ne z varčevanjem, ker kaj takega naša federalna politika pozna le izjemoma, še manj se da izvesti z najemanjem posojila, ker bi kaj takega takoj razburilo na-
šo javnost. Ostane torej edino le še pot preko novih davkov ali pa višjih davčnih tarif. Javnost bi se prejh sprijaznila z višjimi pristojbinami, pa Kongres nima niti toliko političnega poguma, da bi se odločil vsaj za ta korak.
In tako se bo sedaj zgodilo, da bodo poštarji dobili povišane plače brez vsakega kritja, to pa pomeni tipično inflacijo, kot je napisana v vsakem gospodarskem abecedniku. Inflacija pomeni draginjo, dodatne plače poštarjem bodo pa po tej poti plačevali revni sloji. Ni to nobena novost; se nam to dogaja po 1. 1965 skoraj vsako leto.
Kaj bi bilo treba storiti: ali zvišati poštne tarife ali pa izločiti poštno upravo iz federacije in jo podrediti avtonomni federalni organizaciji, ki bi morala vezati konce s konci, ker ne bi imela nikoder nobenega “proračunskega kritja”; trajnih dolgov za kritje režijskih izdatkov bi
pa ne smela delati.
Senatorji in kongresniki za vse to dobro vedo. So dobili že od predsednika Johnsona predlog za avtonomno poštno upravo, Nixon je predlog obnovil, toda Kongres je gluh za to pobudo. Bo dovzeten za to misel v jesenski volivni kampanji. Žal bodo takrat volivci na celo zadevo že pozabili. Tudi to se je že nekajkrat zgodilo..
Kdo bo mislil, da gledamo prečrno. Zdi se nam, da ne. Ravno ta teden so nam že naračunali, da v letošnjem federalnem proračunu ne bo obljubljenega prebitka v višini $1.3 bilijona, se bo pretopil v primanjkljaj za $3 bilijone in morda še za kaj več. Na povišanje plač računa in čaka tudi 3.7 milijonov federalnih u-radnikov. Ce se je 750,000 poštnih uslužbencev lahko postavilo za svoje zahteve, koliko lažje se bo še drugih 3.7 milijone, saj jih je skoraj sedemkrat toliko.
Predsednik loči v svoji izjavi “namerno” segregacije šol, nastalo na temelju predpisov, in slučajno, nastalo na temelju stvarnih šolskih okolišev.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v dolgi izjavi nastopil odločno za odpravo vsake načrtne šolske integracije, pa se istočasno izrazil prav tako jasno in odločno proti prevažanju šolarjev za dosego integracije šol. Zahteva med tem popolno integracijo učiteljstva in izboljšanje šol v črnskih predelih, kjer te niso enakovredne belim.
Izjava obsega okoli 8000 besedi in je predolga, da bi jo pred-isednik podal sam preko televizije in radia javnosti, zato jo je v pismeni obliki izročil časnikarjem. V njej pravi, da na temelju sedanjih odločitev zveznega vrhovnega sodišča okoliške šole niso v nasprotju z obstoječimi zakoni, pa naj so tudi čisto črne ali čisto bele. Prepovedana je v bistvu le načrtna segregacija potom posebnih določil, ne pa “stvarna” segregacija, nastala na temelju ljudskih prebivališč.
Za izboljšanje šol, ki so zaradi svoje rasne izolacije na temelju okoliša zaostale, je predsednik Nixon obljubil v prihodnjih dveh letih 1.5 bilijona dolarjev zvezne pomoči.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
Iz Clevelanda in okolice
Vstajenje na radio—
Slovenska radio oddaja na narodnostni postaji WXEN-FM (106.5) sporoča, da bo na Veli-končno nedeljo zjutraj ob šestih začela prenašati Vstajenje iz cerkve sv. Vida. Prenos bo obsegal tudi slovesno slovensko sv. mašo.
Rojakinja na TV—
Mrs. Ann Schuster, 8515 Say-brook Dr., bo v soboto ob 1. pop. na televizijskem programu kanala 3 “Panoramic Eggs”. Ona je poklicna okraševalka peciva in uči na Jane Adams in John Marshall High Schools. Mrs. A.nn Schuster je hčerka Mr. in Mrs. Frank Cirinski, 1028 E. 76 St.
Varovanje šolarjev—
Kdor bi želel vršiti službo j varuha šolarjev pri prehodu na Addison R. in St. Clair Avenue, naj kliče mestnega odbornika E. Turka, 391-3333.
Pošta v redu—
Pošto so včeraj zopet redno raznašali in pobirali. Poštni mojster je izjavil, da bo položaj najkasneje do ponedeljka zopet normalen v vseh pogledih.
Castro še noče obnove stikov z ZDA
MIAMI, Ela. — Dopisna agencija kubanskih beguncev poroča, da Castro še ne misli na obnovo stikov z našo deželo. Naše državno tajništvo baje zahteva, da bi se Castro moral preje odpovedati vojaški povezanosti z Moskvo. Moral bi tudi jenjati z “izvozom” revolucije v Latinsko Ameriko, tudi tej zamisli se noče odpovedati. Rekel je pa menda svojim prijateljem, da bi pustil našo deželo pri miru, ako bi sam imel mir pred njo. Tudi to je uspeli, čeprav ne posebno velik.
Zadnje vesti
CHICAGO, 111. — Včeraj je tu padlo okoli 8 palcev težkega mokrega snega, ki je ponekod zavrl promet.
SAIGON, J. Viet. — Tu je neki časopis prinesel vest, da se vrše razgovori med vladama v Saigonu in Hanoiu o končanju vojskovanja in sestavi koalicijske vlade v Saigonu. Razgovori naj bi uspešno potekali in naj bi obstojalo upanje, da bodo do junija uspešno zaključeni. Vlada predsednika Van Thieuja je to poročilo odločno zanikala, list pa, ki ga je objavil, zaplenila.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik je ukazal organizaciji nadzornikov letalskega prometa, ki so včeraj v precejšnjem številu ostali doma, da jih ne sme nagovarjati k izostanku s posla. Letalski promet je bil včeraj le delno omejen.
PARIZ, Fr. — Danes so se tu sestali 60-ič predstavniki obeh strani, ki se vojskujeta v Vietnamu. Razgovori niso privedli do nobenega žarka upanja, da bi bil zastoj pri kraju.
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je po uradnem poročilu padlo v bojih v Južnem Vietnamu 110 ameriških vojakov.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Gverilci, ki so prijeli ameriškega letalskega atašeja po-polk. Crowleyja tega še niso izpustili, četudi je vlada pristala na njihovo zahtevo o izpustitvi 21 političnih jetnikov.

Ameriška Domovi im
V VI I	t%l—IIO/VII
till? it. Clair Avtnue
431-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July
Managing FdiUr: Mary Debevec NAROČNINA:
4* Združene države:
(16.00 na leto; $6.00 za pol leta; $5.00 za I meaeea l£e Kanado in dežele izven Združenih držav:
'	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months wanada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 60 Thursday, March 26, 1970
Brez spoštovanja zakonov ne more uspevati nobena država, tudi ZDA ne!
Naša dežela je mogočna, obširna, bogata in preneka-terikrat mislimo, da ji ne more nič škodovati, da bo vse preživela, se ohranila in krepila. Taki upi so prazni, preteklost človeškega rodu, zgodovine držav, ki so bile v svojem času prav tako mogočne, kot je naša, ali celo mogočnejše, nam pričajo, da nobena država, ne velika ne mala, ne more dolgo obstojati, če se njeni državljani ne drže njenih zakonov, če ne poslušajo in ne slede državnemu vodstvu.
Mogočen je bil Rim, dokler je veljalo načelo, da je “dobrobit države najvišji zakon”, da je treba koristi posameznika podrejati skupnosti, da je treba za ohranitev države biti tudi vsak čas pripravljen žrtvovati življenje. Ko so ta načela izgubila svojo moč in se jih Rimljani niso več držali, Čeprav so jih v besedah poudarjali, je Rim začel naglo drseti navzdol, dokler ga končno niso strli barbari in si na njegovih tleh osnovali svoje lastne neodvisne drž(ave.
Zakonitost in red! To geslo poudarjajo v naših dneh skoraj vsi politiki, posebno pa konservativci vseh vrst. Sprejemajo ga vsi politični kandidatje za svojega, vsi zagotavljajo, da mu bodo zvesto služili, ker se dobro zavedajo, kaj volivci hočejo.
Ko so pretekli teden začeli poštarji v New Yorku štrajk in se je ta v naslednjih dneh razširil tudi v nekatera druga mesta naše dežele, je javnost nekaj časa kar dosti simpatično gledala na poštarje in njihove zahteve. Ko pošte le ni bilo, je začela preudarjati vso reč tudi v druge strani. Začela se je spraševati, kako je mogoče, da je pošta obtičala in da poštarji, ki so vendar uslužbenci zvezne vlade, torej ZDA, štrajkajo? Njim je štrajk vendar prepovedan!
Res je to. Štrajk je vsem javnim uslužbencem prepovedan, pa naj bodo to že mestni, državni ali federalni. Sedanji poštni štrajk je prvi v naši deželi, v Kanadi so ga pa imeli pred par leti.
Predsednik Nixon je poudaril, da gre pri tem štrajku za osnovno vprašanje ohranitve državne oblasti, ohranitve vlade po zakonu. Državna oblast mora gledati, da se državljani državnih zakonov drže, drže vseh zakonov, ne le tistih, ki jim prijajo ali služijo. Država nam nudi vrsto ugodnosti ali bi nam jih vsaj morala, med temi sta na prvem mestu zakonitost in red, nalaga pa nam tudi vrsto dolžnosti, med temi je ena prvih spoštovaje njenih zakonov, ki so v demokratični državi, kot je naša, bili sklenjeni v našem imenu po naših izvoljenih zastopnikih v državnih zakonodajah in v Kongresu.
Eden od razčlenjevalcev poštarskega štrajka je dejal zadnjič, da je to nesreča za vso deželo, velika nesreča, še večja bi vendar bila, če bi štrajkujočim uspelo zvezno vlado in Kongres prisiliti, da bi sprejela njihove zahteve. Razumljivo je torej, da je predsednik Nixon dejal, da se morajo poštarji najprej vrniti na svoja službena mesta, nato se bo vlada voljna razgovarjati z njihovimi predstavniki. Enako stališče so zavzeli tudi vodniki Kongresa. Ko štraj-kujoči le niso marali končai z nezakonitim štrajkom, z javnim in očitnim uporom zakonom, odločitvi sodišč, lastnim vodnikom, je Nixon izročil nalogo oskrbovanja pošte v New Yorku vojaštvu in izjavil, da bo storil enako tudi drugod, če bo to nujno.
Istočasno je predsednik pokazal vso voljo za mirno rešitev spora in pripravljenost razgovora z vodniki poštarjev o pritožbah. Kongres je izrazil pripravljenost takojšnjega razpravljanja o predlogih, ki bi mu jih vlada v zvezi s tem stavila.
Kako je sploh prišlo do štrajka? Poštarji se pritožujejo, da imajo premajhne plače, da z njimi posebno v velikih mestih, kot je New York, ni mogoče dostojno živeti. Začetna plača po sedanjem zakonu je za poštarja za 40 ur dela na teden $5,176 na leto. Po 21 letih službe doseže poštar najvišjo plačilno stopnjo, ki znaša sedaj $8,442. Poštarji zahtevajo, da naj bo nova najnižja začetna plača $8,500, najvišjo plačilno stopnjo $11,700 pa naj bi v bodoče dosegali že kar v 5 letih službe.
Predstavniški dom je izglasoval še lani povišanje plač poštarjem za 11',. Senat pa le za 5',. Predlog je obtičal in poštarje je “potrpežljivost minila”. Svoje zahteve so postavili visoko, nekako tako kot unije sezonskega delavstva, ki se hoče z višjimi plačami oskrbeti za čas, ko dela nima. Uslužbenci federacije imajo zajamčeno stalno službo, zavarovanje za bolezen, nesrečo in starost, ki jih v nobeni privatni službi ni, vsaj ne v taki meri.
Ue so že vodniki poštarjev res bili prepričani, da nihče ne mora slišati njihovih upravičenih pritožb, bi lahko proglasili enourni ali v sili celo enodnevni protestni štrajk, ne pa. da so kar enostavno zapustili delo, katero so se pod prisego obczali vršiti redno in v okviru predpisov.
Zakonitost in red! Nekateri v naši deželi, med njimi j celo član Zveznega vrhovnega sodišča, trdijo, da je včasih treba tudi z uporom zakonom, tudi z nasiljem zganiti oblasti in družbo iz njihove okorelosti in jih opozoriti na nove potrebe. Tako so z nepokorščino, najprej seveda brez nasilja začeli pred 10 leti na jugu dežele v “boju za civilne pravice”, od nepokorščine brez nasilja je prišlo do izgredov, nasilij, požiganja in ropanja v naših mestih. Prišlo je do u-ničevanja naprav na naših visokih šolah, prišlo do bombnih napadov in nesmiselnega uničevanja. In vendar imamo v naši deželi zakonita pota za pritožbe in spremembe po demokratični poti!
Ne pozabimo; Brez spoštovanje zakonov ne more u-spevati nobena država! Brez države ne more uspevati, vsaj še ne pri sedanji stopnji človekovega razvoja, nobena družba!
BESEDA IZ NARODA
Na koncert
Mladih harmonikarjev
CLEVELAND, O. — Letos bodo Mladi harmonikarji priredili svoj koncert 5. aprila ob pol štirih popoldne v avditoriiu pri Sv. Vidu. Koncert bo prirejen pod spretnim vodstvom dirigenta g. Rudija Kneza.
Smatrajmo to prireditev kot veliki dogodek glede vpliva na našo mladino. Gotovo je tudi eno od najbolj učinkovitih sredstev pri mladini v prebujanju narodove zavednosti; gledališča in koncerti, posebno važno, ker so povezani z glasbo.
Ob tej priliki posezimo malo v zgodovino glasbe glede važnih ugotovitev. Zgodovinska veda se z ozirom na to, kar obravnava, deli v več vrst. Nas zanima zastran tega koncerta predvsem tista vrsta, ki obravnava razvoj glasbe. Raziskuje, kakšna je bi-
in ne prezrimo lepe prilike, katere so redke!
Valentin Potočnik
la glasba v davnini, kako je bil človek z njo povezan in kako se ^^ ^ mladina; 40 d() 45
pričanja naj večjih ljudi? Gotovo iz izkustva, ki so ga dobivali ob doživljanju glasbe. Ker pa so vsi ti veliki ljudje tudi na svojih področjih dospeli do prepričljivih spoznanj, jim moramo verjeti tudi v izjavah o bistvu in' pomenu glasbe.
Torej je glasba tisti živi vre-] lec, iz katerega zajema človek tudi današnji čas vselej, kadar je potreben duševnega osvežila v osebnih stiskah in sprostitvah, v bolečini in veselju.
Z glasbo si bodri misel, razvnema čustva in krepi voljo; uprablja jo za poglabljanja doživetij, za olajšanje duhovnega in telesnega dela in slednjič tudi za razvedrilo. Glasba je res v svojem vseobširnem bistvu vrelec moči, ki je potreben človeku za izpolnitev njegovega stremljenja po vedno večji popolnosti. Glasba izboljšuje svet.
Ker je to tako, ne pozabimo na tako lepo in pomembno prireditev. Na tem koncertu bo
je poslej spreminjal njen obraz v zvezi z razvojem človeka.
Izsledki te zgodovine so zanimivi. Najprej nam povedo, da je bila glasba že od nekdaj človekova zvesta spremljevalka. Skozi življenje je hodila z njim in mu stala ob strani od rojstva do smrti. Od nekdaj so matere pele detetu ob zibeli, od nekdaj si je delavec prepeval ob delu, vojak bojne pesmi pred bojem, vernik pri obredu; od nekdaj pa je glasba podpirala tudi človekovo zabavo — in od nekdaj ga je spremljala na zadnji poti. Tako so se v pisanih ritmih in gibkih melodijah glasile uspavanke; delavne, bojne in obredne pesmi, zveneli so plesi in tožile so ža-lostinke. Glasba je človeka pretresala. Skrbela je, da se je vtapljal v čim pristnejša razpoloženja in da je tedaj tem bolje doživel življenje samo.
S svojo posebno vsebino in obliko, vezano na modrost in red sveta, ga je vodila in mu pomagala lažje najti pravo pot skozi življenje.
Sicer pa odmeva danes muzika v neprimerno večjem obsegu kot nekoč. Gramofon In radio sta namreč poleg vedno bolj pogostih koncertov na široko odprla pota vsakovrstni glasbi tako, da postaja last najširših narodnih množic. Tudi najbolj u-metna glasba ni več namenjena samo izbrancem, kakor je to bilo nekdaj, marveč se širi do zadnjega kota človeških bivališč. S tem vedno raste tudi njen pomen in njen vpliv in ravno zato je danes potrebna še večja skrb zanjo.
Naj ne bo v družini člana, ki bi se vsaj delno ne bavil z glasbo. Glasba namreč pronica v največje človekove globine in se dotika najintimnejših svetov njegove duševnosti. Zato je tako važna, kakšna je, kajti po svoji značilnosti je sposobna spreminjati človeka in njegov značaj.
Kar so povedali o glasbi Konfucij, Beethoven, Goethe, Weber, Platon, Shakespeare in drugi velikani, je še vedno resnica. Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija, je de-! jal Beethoven
mladih godbenikov obeh spolov v starosti od 9. do 16. leta, oblečenih v prekrasne slovenske narodne noše.
Morda ne boste verjeli in zastran tega se prepričajte na svoje lastne oči, da bo res, t. j. da tudi najmlajši med njimi igrajo po notah ng harmoniko in na ostale instrumente, kar je res nekaj neverjetnega in ravno glede tega še bolj zanimivo in privlačno.
Še posebno ste vljudno vab Ijene stare mamice; pridite pogledat naš novi mladi rod, obujajte spomine in v mislih posegajte globoko nazaj v preteklost, ko so vaši otroci bili še tako majhni, kakor so oni, ki jih boste videli na odru. Pridite in ob tej priliki obujajte spomine tudi na vašo mladost; naj izgine odsev otožnosti z vaših obrazov.
Vsi smo željni in potrebni razvedrila. Zopet boste slišali priljubljene in toliko zaželjene melodije naših lepih pesmi. Donele bodo pesmi in tudi žalostinke o prebujanju narodne zavesti, kakor nam to zgodovina že od davnih dni pripoveduje.
Taki spomini, oz. doživljaji so osvežujoči in prijetni; napolnite si z novimi tako potrebnimi o-svežili vaša srca.
Pooblaščen sem od vodstva Mladih harmonikarjev, da povem, da otroci do 12. leta imajo vstop prost; vsi ti pa naj v slučaju pomanjkanja prostora sedijo pri materih na kolenih.
Ker je ves dobiček tega koncerta namenjen za katoliško dobrodelnost — misijone, ste vljudno vabljeni tudi člani katoliških društev in ostalih katoliških organizacij.
Zakaj nekateri nimate časa za naš mladi rod? Kako naj naša mladina dojema našo zavest in miselnost, če jo ne obiščemo na njih narodno-kulturnih prireditvah?
Po končanem koncertu bo ples in prosta zabava za vse.
Za ples bodo igrali “Vandrov-ci”; vse melodije po želji poslušalcev.
Odzovimo se naši narodni
Od kod in zakaj vsa ta pre- dolžnosti, slovenski in ameriški,
Po uspelem koncertu Glasbene Matice
CLEVELAND, O. — Dober pevski zbor vedno želi, da mu nekdo pove, kaj bi v bodoče še lahko dosegel in kako bi se še bolj izpopolnil. Saj nobena glasbena izvedba ni tako popolna, da se ne bi moglo še kaj več doseči.
Rad bi segel v roko slednjemu članu zbora “Glasbene Matice”, da mu čestitam in se mu zahvalim za požrtvovalnost in ljubezen, ki jo goji do slovenske pesmi. Saj vsi posamezni pevci zbora Glasbene Matice tvorijo eno čudovito lepo telo in eno samo srce, iz katerega vre pesem, — idealna, prisrčna in vsa ogreta v ljubezni. Zapeli so nam pesem polno skladnosti in harmonije, dinamičnega valovanja in globokega čustvovanja. Zbor se odlikuje po prijetni mehkobi, kjer ni kričanja v fortissi-mih in ne spotikanja v dinamičnem n i a n s i r anju. Dragocene lastnosti zbora, ki jih je treba tudi v naprej negovati. V pesmi so skriti čudoviti zakladi, ki j ih zbor pod vodstvom dirigenta-strokovnjaka odkriva in dviga. Vsak nastop je korak naprej. Saj je Beethovnove simfonije izvajalo že nešteto orkestrov, pa vendar novi, sposobni dirigenti še vedno nekaj novega odkrivajo in dajejo simfonijam nove in nove izraze. Pesem je izraz življenja, ki izvajalcu odkriva vedno nove poti.
Že lani sem se zanimal, da slišim koncert Glasbene Matice in je moje zanimanje še bolj raslo, ko sem prisostvoval eni od njihovih skušenj za jesenski koncert. Ugodno so me prenesetili. Soliden zbor z vso pevcu potrebno glasbeno kulturo. Bilo mi je žal, da sem moral odpotovati v Ekvador prav tri dni pred koncertom. Moja želja pa se je izpolnila v nedeljo, ko sem prisostvoval njihovemu pomladanskemu koncertu. Pomladna svežina je zadihala z odra, kc se je odprl zastor. Že same obleke so prav prijetno delovale kakor tudi skrbno planirana raz-podlitev pevcev in malega orkestra s klavirjem. Želel sem sicer, da bi bil klavir potisnjer bolj v ozadje, toda ko je vstopil dirigent, mi je stvar postala jasna. Mrs. Valentina Fillinger je namreč morala odigrati dve vlogi: dirigenta in pianista. Težka naloga, ki jo bo zbor Glasbene Matice moral čimpreje rešiti tako, da bo dirigent samo dirigent in da poveri vlogo klavi-rista drugi osebi. Edino tedaj bc mogel zbor pokazati vse svoje kvalitete. Dirigentu so potrebne obe roki, pianistu pa tudi!
Zbor šteje sedaj okrog 3C članov. Alti so se mi zdeli male prešibki, mogoče zato, ker so bili postavjeni za soprani. Zvočn: in tudi vizuelni efekt bi bil še boljši s frontalno postavitvijc pevcev v dveh vrstah, česar pg obsežnost odra in že prej omenjena postavitev klavirja ni dovoljevala.
Program se je razvijal urne in brez zastoja. Izgovarjava je bila skrbno izdelana, posebno če pomislimo, da so mnogi med pevci rojeni v Ameriki. Res, vse pohvale vredno!
Uvodne točke programa sc hotele poudariti pomladno razpoloženje. Saj res že vsi težke čakamo, da nas kmalu zopet pobožajo pomladne sapice. Take prijetne so bile pesmice “škr-janček poje” in “Da sem jaz ti-ČJea”, da smo zares občutili dih pomladi. Uvodni del je bil za-ključen z Mozartovo “Alleluja” ki so jo pevci prav lepo izvedli. Smatram pa, da ni spadala v sicer dobro stiliziran pomladanski program.
Moški zbor je vkljub svoji maloštevilnosti (13 pevcev)
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
VSTAJENJA DAN
Velika noč je brez dvoma najmočnejši praznik ne samo krščanstva, temveč vsega človeštva. Gospod je vstal in živi! Če Gospod ni vstal, se zruši vse, v kar verujemo in vse, za kar živimo, “je prazna naša vera”, kakor pravi apostol Pavel.
Vstajenje je torej najtrdnejši božji dokaz, da je Oče poslal Sina, ki je postal človek in ta Sin je padlega človeka dvignil nazaj k Očetu. Torej so se na velikonočno jutro odprla vrata nazaj k Očetu.
Jutro vstajenja! Križani je vstal poveličan. “Zmagoslavni” kričači velikega petka so doživeli poraz. Lažnive obtožbe, izbruhi sovraštva, vse to je bilo razgaljeno. Lažnivi sovražniki so že kovali nove laži in nakane.
Na vstajensko jutro pa je zasijala v vsej lepoti resnica. In še danes je tako. Sovraštvo in laž imata mnogo velikih petkov, mnogo navideznih zmag, mnogo kričačev. Verni pa imamo dan Vstajenja, ki je poroštvo zmage; resnica bo zmagala nad lažjo, pravica in ljubezen nad krivico in sovraštvom in doživeli bomo vse lepo, kot je bilo in čisto velikonočno jutro.
Včasih je od prvega petka do velikonočnega jutra tako dolga pot. Koliko narodov doživlja to ravno v 20. stoletju. Včasih je
grob predolgo zapečaten — vsaj tako se nam zdi; nikogar ni, ki bi odvalil kamen od groba. Včasih je lažnivih in krivičnih obtožb toliko, da nekateri izgubijo resnico izpred oči, drugi ne prenesejo čakanja, tretji so pa kot popotnika v Emavs, češ Učenika so umorili, vse je končano, pojdimo naprej po svojih opravilih in čim prej pozabimo, kaj je bilo.
Zato pa vsako leto obhajamo zmagoslavni dan Vstajenja, da se znova in znova zavemo, da bo laž razkrinkana, (četudi je mednarodno organizirana!), krivica bo popravljena in zvesta vztrajnost bo poplačana.
Velikonočno jutro je luč prižgalo. Sonce je vzšlo tedaj. Sonce pa temo preganja. (Samo v temi se morejo kotiti zmote.) In ko je svetel dan, je lahko videti pravo pot. Sonce pa daje tudi življenje, ker je smrt uničilo.
Da bi tudi letošnja Velika noč pustila v srcih veliko upanja in polno sonca! Tega si želimo drug drugemu, za to prosimo Vstalega. Upanja in sonca sem potreben jaz, si ga potreben ti, ga je potreben moj in tvoj sosed in ga je tako zelo potrebno človeštvo, tisto, ki v suženjstvu molči in tisto, ki v izobilju svobode ter dobrot kriči. Upanja in sonca prosimo svetu.
PM
SPOMIN NA VELIKI PETEK
Prešlo je vse, a na svoj način In so se sklanjali obrazi k vendar ostalo zaklenjeno v srcu, trnjevi kroni, k desni roki, k le-v posebni kamrici. Taborski grič vi roki, k navzkriž pribitim no-s cerkvico, strmi Črepinjek in'gam in nazadnje k rani pri srcu, široki Gobovci, slepi Mežnarjev ki je rdeče sevala iz belega te-Tonček in beganico z vencem lesa. In od tam k grdim solda-zadnjih jabolk, ki sem jih dobil torn, ki so mrtvega Boga stra-pri Štrithu.	j šili, naslonjeni na sulice. V op-
Moj Bog, kakšna žalost je le- voje zavit je ležal tam prav v gla na Podbrezje, ko je slepi času, ko je bila ozimina na .po-Tonček zavrtel raglji na veliki lju že tako lepa in bi brez Nje-petek. Kakor da njegove slepe gove volje sploh odgnala ne bi. oči gledajo čez ograjo cerkvene-J Moj Bog, le kaj so ljudje miga stolpa preko vasi in jokajo, slili, da so ga ubili! ker nič ne vidijo. Kako boleče ] Lučke za rdečimi in modrimi in nerodno so se trkljali glasovi stekli utripajo, stopinje drsajo raglje čez polje in travnike! ] po cerkvi, oltar je tako gol, da
S črnimi rutami žene, v za- ga je strah pogledati, kmašni obleki možje, vse je ko-1 Podbrezje so potopljene v glo-račilo v cerkev, nič glasni kakor (boko žalost in tišina okrog hiš navadno. Tiho se je pomikalo in bajt je taka, kakor da so vsi kakor k pogrebu, posedlo za hip gospodarji v vojski, v klopi, nato pa drug za drugim 1 Hvala Bogu, da je samo še en odšlo pred oltar, kjer je na čr- dan do Vstajenja! nem prtu ležala božja martra...1	Karel Mauser
krepko zapel “Narodno koračnico” (naslov ne odgovarja pesmi) in Bučarjevo “M‘ je pa krajčec posvava”. Dve solo-točki Mrs. Perinceviceve in Kenikove sta dokazali, da zbor razpolaga z izvrstnimi solisti, kar potrjujejo tudi ostale točke tako ženskih kakor moških solistov in prijeten Mr. Kenikov tenor. Na umetniški višini je bil tercet pevk Ivancic-Mayer-Stwan. Izbor iz Gobčeve Planinske rože z globoko občuteno, romantično “Planinska roža” in grotesknim “Kupi mi” je bil prav posrečen. Najbolj sproščeni so bili pevci pri “Paint your wagon” in “Mladi vojaki” in šla ti dve pesmi sijajno doneli. Tako sproščene bi bi jih rad slišal tudi pri nekaterih drugih slovenskih pesmih.
Zmogljivost zbora je velika. Mali orkester je spremljal vse točke solidno. Sicer je po mojem mnenju bila odveč spremljava nekaterih moških zborov, ker je slovenska pesem sama po sebi tako harmnična, da so ji spremljave nepotrebne.
Veliko p r i z nanje dirigentu Mrs.Valentini Fillingerjevi. Vsako točka je dokaz njenega skrbnega dela. — Občinstvo je sprejelo z navdušenjem “intermezzo” v počastitev in priznanje. Mr. Franku Bradaču, ki že 40 let poje v Matičnem zboru. Mr.
Frank naj sprejme tudi naše prisrčne čestitke in toplo zahvalo za veliko kulturno delo med clevelandskimi Slovenci.
Clevelandski Slovenci ste lahko ponosni na svojo Glasbeno Matico in jo morate podpreti z vsem srcem. Bilo je še kar precej praznih prostorov v dvorani, kar res ne bi smelo biti. Glasbena Matica nam ne sme umreti! Saj je edina nagrada in priznanje za pevca, če vidi pred seboj polno dvorano. Če hočemo, da živijo in uspevajo naši pevski zbori in z njimi slovenska pesem, polnimo dvorane njihovih koncertov! To je le majhna nagrada za njihovo požrtvovalno delo. Je pa to nujen pogoj r hovega obstoja. Na vidiku so najbližnji bodočnosti konce: Slovana (12. aprila), Planili (26. aprila), Triglava (3. maja) in priljubljenega Korotana (16-maja). Napolnimo dvorano, dajmo jim priznanje! Pa tudi Mlade harmonikarje obiščimo! To bo naj lepši dokaz slovenske solidarnosti!
Dr. Jerko Gržinčič
----_o----—
V tujih deželah
WASHINGTON, D.C. — Okoli 98% pomorskih častnikov in okoli 89% moštva ZDA je v drugi svetovni vojni bilo v tujih deželah.
AMERIŠKA DOMOVINA,
Miklova Zala
SPISAL DR. JAKOB ŠKET
In res, Tresoglavovo prijatelj-sOo je imelo poseben namen.
V zadnjih letih se je bila Tre-Soglavova hči Almira lepo razila. Dekletu je kaj dobro ugajalo življenje v zdravi Rožni ^°lini. Kakor roža je rastla in Se razcvetela. Kazala pa se je v njej prava Italijanka.
Med tem ko je bila Žalika Velike postave, šibke rasti in ravna kakor sveča, je bila Almira manjša, a vendar tako primerna svoji rasti, da nisi pogrebi skladnosti na njej. Bna je Sibčna, šaljiva in šegava; Žalika k°lj resna, častitljiva in dostoj-na- Žaliki je dajalo visoko čelo ^ekaj vzvišenega in moškega. Ujeno veliko modro oko je gle-dalo mirno in zaupno. S svojim tležnim pogledom je očaralo Miklovo dekle človeka. Z glave sla ji viseli dve dolgi, zlatolasi kiti, in vse se je čudilo njenim, kakor svila tankim in lepim lasem. Ce je Žalika v nedeljo ali Praznik oblekla narodno Slovenjo nošo: lepe čevljice, bele no gavice, kratko modro krilo, črno l°Pico s srebrom in zlatom ob-slt°, na glavi pa dragocen ša-Palj, izpod katerega so gledale njene velike modre oči: tedaj je kila zares kras vseh deklet v ^°žni dolini.
Posebno vrednost pa je dajala ^alini lepoti njena dekliška kadnost in pobožnost; zakaj ^aše slovensko dekle si ni bilo ^ svesti svoje lepote. Tembolj Pa jo je kazala Almira in se ob Vsaki priliki ponašala z njo. ^Imirine velke obrvi, globoke 0^i> črni lasje so sicer kaj lepe. Pristojali bolj črnikastemu ob razu, aii v vsem se je kazala neka lahkoživost in raztresenost. ^a Zalinem obličju in v njenih Dceh pa je kraljeval mir, nedolž-n°st in dekliška resnoba.
Sladek nasmehljaj okoli Aldrinih rdečih ustnic in njeni P°gledi so marsikoga presenetili. Prevzel te je prvi pogled v Pjeno črno, veliko oko. Iz njega Je iskrila laška ognjevitost. Če Sl pa dalje gledal v njene goreče °ki, si moral odmakniti svoj po-Hlad. Strah te je obšel in stresel ^ se pred njenim živim ognjem.
I č zaupnega, nič mirnega, nič kjagega nisi videl v Almirinili 0d6h, a ravno to je blažilo in P°vzdigovalo lepoto ponižne Žalike.
Kakor laška dekleta sploh, ddela se je tudi Almira mno-§ith prikupiti. Preslepila je ene-ka za drugim. Videl jo je sicer Marsikateri rad, a ob enem se le nje tudi bal. Za ženo pa si je M hotel noben mladenič v vsej °žni dolini.
^udi Mirku ni ostalo to dekle dzttano, in Almira sama je naj-Mj prežala nanj. Pa tudi Aldrin oče je želel to zvezo; za-aj Mirko je bil sin bogatega dspodarja. Tresoglav si je nam-domišljal, da mu pride po J zvezi v roke naj večja kme-na daleč okrog. In potem 11111 bo tudi mogoče, nakupiti
okolici. Naposled si je še mislil sezidati grad na Gradišču ter postati mogočen grajščak in gospod podložnim kmetom v Rožni dolini.
To so bili njegovi visokoleteči načrti. To je bil tudi vzrok njegovi prijaznosti do Serajnika, najbolj pa do njegovega sina Mirka.
Almira je izkušala s sladkimi besedami pridobiti Mirka zase. Ob vsaki priliki so ga vabili na svoj dom ter mu kaj radi tudi postregli.
Mirko ni seveda slutil nič hudega. Stopil je torej rad k Almiri na vrt ali v hišo.
Mili pogledi Almirini niso s prva našli nikakega odmeva v Mirkovem srcu, kar je tudi deklica hitro spoznala. Vedela je, da ljubi Zaliko in da mu jo je oče že odločil za ženo. Zategadelj je sovražila svojo sosedo; češ, le ona ji zastavlja pot do njene sreče.
Almira dolgo ni mogla omajati trdne ljubezni do Žalike v Mirkovem srcu. Ali znano je, da se človek prej nagiblje k hudemu, kakor k dobremu. Tej obče človeški slabosti je bil tudi Mirko podvržen. Tudi njemu se je naposled bolj priljubila sladka govorica lahkožive in vesele Almire, nego resnobno in tiho življenje ponižne Žalike.
Mirko je jel tedaj Zaliidno hladno obnašanje pripisovati njeni mrzli ljubezni. Domišljal si je, da Žalika ne ljubi iskreno, ker ne kaže, kakor Almira, oči-to prijateljstva do njega. Zdelo se mu je celo, da se Žalika le nalašč dela prijazno proti njemu, zato da postane žena bogatega posestnika.
Povrh jo je Almira še obrekovala, češ, Žalika se kaj rada ozira po drugih in njeno pobožno obnašanje je le navidezno ter ne izvira iz dna njenega srca.
Take besede so seveda ugašale ogenj prve ljubezni v Mirkovem srcu. Nehote je jel dvomiti nad Zalikino čednostjo in njeno zvesto vdanostjo. Večkrat je sam svojo prijateljico popra-šal o tem. Terjal je od nje, naj se opraviči. Ali Žalika mu ni na taka vprašanja odgovarjala na dolgo in široko, temveč rekla mu je kar na kratko, da izpričuje njeno življenje dovolj, da jo sodi krivo in napačno. Pri tem je milo in zaupno pogledala Mirka; svetla solza se ji je utrnila iz nedolžnega očesa in v solzeh je zagotavljala zvestobo svojega srca.
(Dalje prihodnjič)
Vse
V modernem slogu
Nekako eno tretjino vseh novih cerkva v ZDA je zgrajenih v modernem slogu.
druge manjše kmetije
Različne uporabe
SAN FRANCISCO, Calif. — Kitovo olje uporabljajo za vitaminske tablete, za ustna rdečila, za strojno olje, za milo in še v razne druge namene.
Society"
ofGT To jouct, il eo
ONE FAIFUANE DRIVE
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee................. Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
Minutes of the Heeling of the Supreme Board of THE HOLY SOCIETY of U.S.A.
Joliet, Illinois, on January 31,1970
The members of the Supreine Board of the Holy Family Society, of U.S.A., of Joliet, Illinois, have this 31st of January, 1970, met at the Home Office, for the purpose of new and unfinished business of the Holy Family Society of USA, of Joliet, Illinois, that is to be transacted upon.
President Joseph J. Konrad opened the meeting at 10:00 a.m. The president called on the 1st V-President, Ronald Zefran to open the meeting with prayer for the living and deceased members of the Holy Family
Rev. Aloysius Madic, O.F.M., absent.
The roll call completed, all present except the Social Director and the Spiritual Director, who are absent.
President Joseph J. Konrad now called upon the Recording Secretary to proceed and read the minutes of the last Board Meeting, which was held on the 1st day of November, 1969.
A motion was made by Anthony Tomazin and seconded by Matthew Kochevar that the reading of the minutes be dis-
g .	j pensed with at this time, as all
“president Joseph J. Konrad : "'.e[mbe,rs i;a™ re^ th7 hl lhe now called upon Ihe Recording I °fflclal 0r6an' the Amer,can
Secretary to call the roll of Home- M°“°" rarned'
Officers, which is as follows:	| At this time the 1st V-Presi-
President, Joseph J. Konrad, , (Ient> Ronald Zefran made a present; 1st V-President, Ron-■molion and seconded by Joseph aid Zefran, present; 2nd V-Pre- Sinkovich, that each member sident, Anna Jerisha, present; !receive a copy of the minutes Secretary, Robert M. Kochevar,: frona the Home Office. Motion present; Treasurer, Anton Smre-
k’v. Višarje so ena najbolj znanih in najpriljubljenejših slovenskih božjih poti. Na sliki vidimo romarsko cerkev ln vse druge stavbe na vrhu gore, ko je pomladno sonce Izgnalo sneg in se je pokazalo prvo zelenje.
kar, present; Recording Secretary, Joseph L. Drašler, present; 1st Trustee, Joseph Sinkovich, present; 2nd Trustee, Matthew Kochevar, present; 3rd Trustee, Anthony Tomazin, present; Social Director, Nancy Owen, absent; Spiritual Director, the
carried.
President Joseph J. Konrad now called upon the Treasurer, Anton Smrekar to give his report.
President and Board members of the Holy Family Society of USA, this is my report to you which is as follows:
Stocks:	; ,
Preferred stocks ....................$	85,488.72
Common stocks ....................... 189,791.27	275,279.99
Real estate
(less depreciation	$16,566.42)	132,083.34
Policy loans ............................................ 9,757.07
TOTAL ...................................... $1,297,636.83
LEDGER LIABILITIES
O. A. B. taxes payable ..................$	316.31
Withholding taxes payable .................... 508.40
State income taxes payable ................... 260.33
Premium deposit fund ....................... 3,179.20
Due brokerage house .......................... 583.17
Reserve for checks written off ............. 1,971.35	6,818.76
Net Ledger Assets at Dec. 31, 1969
$1,290,318.07
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A.
INCOME FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1969
Income:
Premium Income —
Life premiums ...................$ 218,776.47
Accident and health premiums .... 2,142,671.49 $2,361,447.96
Investment Income —
Bond interest 	$	22,515.71
Dividends — preferred 		3,754.52
Dividends — common 		3,188.73
Policy loan interest 		390.02
Interest on advanced commission	2,338.70	32,187.68
Real estate income 		20,000.00
Net profit on sale of bonds 	$	3,248.49
Net profit on sale of common stocks	16,932.77	20,181.26
Total Income for the Period Ended December 31, 1969	$2,433,816.90
HOLY FAMILY SOCIETY OF	THE U.S.A.
DISBURSEMENTS FOR THE	PERIOD
ENDED DECEMBER 31,	1969
Disbursements: Claims — death 	$	13,675.00
Disability benefits 		1,450.00
Matured endowments	500.00
Cash surrenders ... .	8,083.27
Claims — accident and health	1,215,804.06 $1,239,512.33	
Policy fees 	 $	29,580.21
Commissions — life	89,483.00
Commissions — accident and health	626,595.73	745,658.94
Rent 	 $	23,459.69
Salaries	188,998.77
Legal fees 		4,641.06
Medical fees	4,232.00
Inspection report fees	17,182.48
Office maintenance and supplies 		13,148.92
Travel			9,506.73
Advertising 		1,719.79
Postage, express, telegraph and telephone	18,235.53
Printing and stationery	28,847.37
Furniture and equipment	2,748.25
Bureau and lodge dues	974.31
Insurance	1,330.00
Sundry and general expense	125.08
Actuarial and accounting	9,668.94
Promotional	10,013.98
Official publications	797.60
Board meeting	98.24
Donations	1,313.85
IBM service		36,242.00
Investment expenses	74.00
Depreciation	4,068.42
Fraternal activities	11,518.18
State Insurance Department licenses and fees	197.00
Real estate taxes	2,821.68
Social security taxes	7,839.43
Other taxes	451.57
Repair to buildings	1,070.35	401,325.22
Total Disbursements for Period	$2,386,496.49
Income over Disbursements	$	47,320.41
Ledger Assets at January 1, 1969	1,243,497.66
Wroblewski with a 897 series.
After bowling everyone went upstairs to the hall for an evening of dining and dancing. The buffet dinner was delicious and I’m sure everyone had more than enough to eat and drink. Music was played by Frank Gradishek, who is noted for his polkas and old time song fests.
The highlight of the social was Richard Bennett of Elgin, a clown who entertained the children (and adults) with his feats of magic and jokes. The children are still wondering how his hair growing machine could give him a full head of hair within minutes. He was one of the best clowns that I have seen in years.
Once again, thanks to Charlotte and her husband, and also a great big thanks to all the members who participated in this event, to make it a big success.
Fraternally yours, Tina Stanek
Po juliju 1971 le še 225,090 mož v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada ima v načrtu umakniti iz Južnega Vietnama, če ne pride do kake izredne spremembe položaja tam, do julija prihodnjega leta skupno 229,000 mož od sedanjih 454,000. Tako jih bo tam ostalo le še 225,000.
Zmanjšanje števila vojaštva bo zmanjšalo tudi stroške. Ti so lani znašali za vojskovanje v Vietnamu 28.8 bilijonov, v tekočem letu upajo, da ne bodo presegli 23.2 bilijona, v novem pa naj bi se znižali na nekako 17 bilijonov. Leto kasneje naj bi ZDA stala vojna v Vietnamu le še nekako 11 bilijonov.
V Južnem Vietnamu naj bi o-stalo tedaj le še letalstvo, topništvo in oskrbovalne enote, pehote pa le toliko, kolikor bi jo bilo nujno treba za varovanje a-meriških postojank.
KUPUJTE
VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV P RI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH.
Svoji k svojim!
Moški dobijo dr g
Moška dobita delo
Slovensko električno podjetje išče mladega fanta za izučitev v električni stroki in enega moškega za pripeljavo in dostavo električnih motorjev. Kličite: 531-5995.	(60)
Moški dobi delo
Izkušen v obdelavi kovinaste pločevine, strojnega prebijanja in rezanja. Kličite 451-6666.
(x)
Moški dobi delo
Pri ročni obdelavi ploščevine. Stara, vpeljana tovarna. Dobri delavni pogoji, koristi, stalno delo. Oglasite se osebno.
ADVANCE PLATING CO. 1530 E. 40 St.
(61)
Ledger Assets at December 31, 1969
$1,290,818.07
THE FINANCIAL REPORT
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1969 LEDGER ASSETS
A motion was made by Ron- i nancial Report of the Treasurer, aid Zefran and seconded by f Anton Smrekar, be accepted as Joseph Sinkovich that the Fi- ' given. Motion Carried.
(To be continued)
Cash in office Cash in bank
$	300.00
244,618.94$ 244,918.94
Bonds:
U. S. Governments
States, territories and possessions
$ 207,014:17 ‘5,00(1.00
Political revenue	41,070.67
Public utilities
Industrial and miscellaneous
143,263.13
234,249.52
635,597.49
St, John the Bapfisi	,
’	1 There were prizes for the top
WOi 8 v	four couples and also a booby
First of all, special applause j prize. The winners were as
goes to Charlotte and Tony follows:
Tomazin Jr., for the terrific job . ,	. T ^
, .	. .	„ ^	1st prize: Joe Grzetič and
they did in making all the ar- ,
rangements for the bowling tournament and the social that followed.
There were 40 adults and 40 children. Yes, the children had teams of their own who were supervised by n o n-bowling adults, and I must add that we have some future stars in our
Kathy Turner	1161
12nd prize: Fran Schultz
and Ron Zefran	1103
13rd prize: Bill Toplak and
Verdean (Lauretiz) 1081 4th prize: Mary Lauretiz
and Frank Turner 1061
The booby prize went to Amelia Russell and Bernard
MALI OGLASI
Naprodaj
Enodružinska hiša naprodaj, da se uredi zapuščina, v okolici E. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612.
(x)
Lastnik prodaja
6-sobno kolonialno hišo, 3 spalnice, jedilnica, družinska in dnevna soba, v dobrem stanju, na Chardon Hill. Kličite 486-0365 ali 431-6152.
(61)
Iščejo stanovanjc
Iščemo 3 ali 4-sobno stanovanje v bližini fare sv. Vida. Kličite 771-4727 vsak čas.
-(60)
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite: 361-8428.
—(20,26,27 mar)
3
XMERTSKA BOMOVTNX,
\
JAN PLESTENJAK;
HERODEŽ
“Hm!” je momljal in še zme rom zatekli prsti na rokah so se zapičili v dlan, da so bili se bolj nabrekli, v členkih popolnoma beli, drugače pa višnjevi in zaliti.
“Sedel bi!” je zamrmral Tone in ga vzdignil. Konškar se ni branil. Posadil ga je za mizo in mu primaknil pehar, kjer je ostalo še mrve jabolk in za dobri dve zagozdi kruha.
“Na! Kadar boš lačen, pa prigrizni!”
Konškar ga je grdo pogledal, vendar je bil za tistim pogTedom tudi drobec hvaležnosti, ki bi otajala tiidi zakrknjena srca.
“Marija pomagaj!” se jc zganilo v Neži in odmaknila se je za korak. Ko so se pa njene oči srečale z njegovimi, jo je streslo. V teh očeh je bil stari Tone, tisti, ki jo je grehov dolžil m ki
CHICAGO, ILL.
r
bi jo bil danes ubil, če bi se ne ubranila.
“Pojdita domov, se bom že jaz razgovoril z njim!” je dejal Gon-tarski hladno in utrujeno. Nerodno mu je bilo in tudi govoriti ni vedel kaj; hiša mu je bila kot ječa in zdelo se mu je, da ga bo zdaj pa zdaj zgrabil birič in ga odvlekel neznano kam.
“Poslušaj! Hodita počasi, za vama pridem!” ji je pošepetal in zaprl vrata za njima. Zdaj mu je bilo pa še bolj tesno. Stiskalo ga je za grlo, mu senčilo oči in še v rokah in nogah mu je pojemala moč.
Konškar je sedel za pečjo kot mrlič, roko je kar scela stegnil v pehar, žvečil počasi in se zagledal v drobno luknjico, ki jo je zvrtal črv v javorjevo mizo. Gledal jo je in gledal in vsak hip se mu je zdela večja. Nazadnje se je raztegnila v brezno in videl je le še ta prepad brez dna, mize pa nikjer. Črv se je zvijal v globini in glodal, glodal, zdaj
BUSINESS OPPORTUNITY
WILLOW Springs — 12 furn. apts. Liquor Store + Bar plus 1 acre land for future expansion. Operating 35 years. Owner wants to retire. $30,000 will handle. Call after 4:30 p.m. TE 9-9509	(61)
SIGNS — Silk screen, Paper and card signs. Stock of over 18,000+48 screens. Brilliant coloring and designs. Dor-Mar Co.
3419 W. Fullerton	276-4108
(61)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
WANTED 2 DISHWASHERS Sober — Reliable Town & Country Expressway Restaurant 1500 West North Ave. DI 2-1511
(61)
FEMALE HELP
DELICATESSEN Well established.
Owner will sacrifice.
Call OL 6-2565
(61)
BEAL ESTATE FOR SALE
DE LUXE 2 FLAT 6 AND 6 Vic. 65th — Artesian. Fin. paneled bsmt. with bar. Crptg., drapes, 2lA car gar. Cedar fenced yard. Near everything. Low 30’s. ,
Call 436-5135	(61)
INDIANA
BASS Lake — Lake front cottages completely furnished. Mod., pvt. pier. $18,900.
Call Owner	(312) SK 5-1774
WISCONSIN
Kenosha, Wis., 6 rm. hse. 2 blks. to beach. Owner must relocate due to illness. $18,900.
Call	(312) 738-0387
__________________________ (61)
GALEWOOD — BY OWNER 7 room brk. Georgian. 1% ba. 3 bedrm. All w.w. crptd. 15x20 fam. rm. Cent. air. 2 c. brk. gar. w-elec. eye.	$39,500
889-0889 By appt. ____________________________(61)
PALATINE
Winston Pk. By owner 8 rm. 2*/z ba. tri-level. PnJd. fam rm. and den ww crptg. All built-ins. Att. 2 car gar. Many extras. Assume low int. mfg. $38,900.
358-6289 by appt. (61)
WOMAN to WRAP EYE GLASSES for delivery and mail.
Hours 9 to 6. 5 day week 5 South Wabash, Room 704.
PH. ST 2-4633
(61)
TELEPHONE WORK Northside
A great job inviting people to parties. No selling. Morning, afternoon, and evening hours available. Experienced only. Mr. Worth 769-2525
(61)
LEGAL SECRETARY Mature with exp. IBM selectric-dic-taphone. Salary open 427-5223
(61)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Aid. For elderly widow, own room, board, and salary. W. Suburb.
Call 681-0270
(61)
CHILD CARE — Light housework, care of 4 small children. Live in. Cicero area. Prefer mature exper. woman.	OL 2-0250
(61)
HOUSEKEEPER
Middle aged. Clean, cook and care for 11 month old baby. Own room. Live in $25 week.
PH. 769-0367
(61)
HELP WANTED
R0SELAND COMMUNITY HOSPITAL
MALE and FEMALE HELP
•	RN's — LPN’s
•	Nurses Aides
•	General Office work — Days or Nights
•	Maids
MALE HELP
•	Repairmen
(Maintenance)	|
•	Janitors
Experience not required in some openings1.
WILL TRAIN
Excellent Employee benefits — Paid Holidays — Vacations — Blue Cross — Blue Shield Health Insurance. Free Pension Plan.
pa zdaj bo izpodglodal še klop in tudi on bo zdrknil v prepad . .. v brezno .,.
“Samo miloščine ne!” ;e je razpenil in roka mu je odbijala nevidne strahove, bila pa je še zmerom neokretna in se še zme rom spotaknila ob rob mize, kadar je preveč močno zamahnila.
Udaril je po mizi in hotel izpljuniti besedo: miloščina, pa je namesto besede miloščina zastokal, ker ga je zabolelo v vseh sklepih.
Gontarski ga je gledal, ni. ga pa ogovoril. Šel je pred hišo in trdo, kolikor se je dalo, zavrl oba preostala voza.
“Če pa ta dva odvre, je pa s hudičem zvezan!” se je zaklinjal in gledal proti grapi,, po klancu je bila razmetana opeka in na dnu so se senčile razbitine voz.
Zdaj ga je minilo vse! Bil je spet Gontarski Tone in med njim in Konškarjem je znova zazijal prepad. Ni bilo sovraštvo, ampak obsojanje in zavest, da tudi mož nima takih naravnih pravic, da bi smel ubijati.
V hišo je stopil kot zmagovalec in prav nič ni čutil kake slabosti.
Konškar je še zmerom sedel za mizo; bil je pa že umirjen in prebolel je tudi že bolečine privezanca.
“Poberi se!” je zarenčal za mizo, ni pa vstal in tudi roke so mu mirno obležale na mizi, kot da se morajo odpočiti in šele potem zagrabiti.
“Vem, pravico imaš, da me podiš! Zdaj sem na tvojem. Po vem ti pa, pazi se, da se ne spozabiš na moje!” mu je zagrozil Gontarski in Konškar ga je razumel.
“Pojdi za miloščino, jaz je ne maram. i\aj mi ne pride pred oči!”
“Za kom? Kdo naj ti ne pride pred oči?”
“Miloščina — Neža!”
“In če bi prišla, jo bofn branil jaz! Takrat te zom pa privezal za roke in noge in te ne bom odvezal in močil, če bi krvave sline puščal. Ne poznaš me!”
“Pač!” je zastokal Konškar, preveč se je zaokrenil in spet ga je zabolelo v sklepih, kor da so se mu žile znova natrgale. “Preklicana miloščina!” je izgoltal in potne kaplje so se obesile na njegovo čelo.
“Zakaj je nisem ubil!” je sikal skozi škrbine in skozi odprtine v čeljusti.
“Zver! Niso ti dali zaman ime Herodež!”
Tonetu je zlezla glava na mizo, dvakrat trikrat je udarit z njo po trhli deski in zamomljal:
“Nisem jaz kriv!”
Pik dama in križev kralj sta se spogledala in zdelo se mu je, da jima je nekaj pošepetal srčni fant... nesreča je za petami... Konškarjeva pestota...
Ko Gontarskega Toneta že zdavnaj ni bilo v hiši, jo je počasi zavil za mejami, da se je ognil razb/.ih vozov, v Loko ir na svoj zapuščeni dom se še ozrl ni, saj bi videl le Konškarjevo pestoto...
XXVI.
Tisti dnevi so bili za Nežo strašni. Kamor je stopila, so zijali za njo in jo pomilovali, le tu in tam je ujela zajedljivo opazko: “Prav je, ali je treba, da gruntar samo h gruntarju tišči! Prava reč, če bi se grun-tarske tudi z bajtarskimi pomešale.” In ji je nekaj reklo, da ima bajtarica prav. Zdelo se ji je, da bi s Stiskarjevim Tonetom prav lahko živela. “Kar je, pa je! Zakon je bil sklenjen!” jo je prevpila vest in vse misli je od-podila, da bi ne grešila.
Zamišljena je bila in molčeča, nasmehnila se je le, kadar sta bila s Tončkom sama. Ko pa je zvedela, da Konškar po Loki popiva, da hodi v Kranj vsak ponedeljek mešetarit in da s to-
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Frank Razinger
ki je umrl 26. marca 1969 leta.
Spomin na Tebe večno lep je kakor žarek v naše dni, ko več med nami Tebe ni: pomlad tam zunaj zdaj je spet in mnogi se prebuja cvet ljubezen pa še druži nas kot nekdaj sončne mlade dni.
Žalujoči:
MARY, soproga-RUDY, sin MARY, snaha RALPH, vnuk DEBBY in
MARIA ANN vnukinje Cleveland, Ohio 26. marca. 1970.
Call Mr. Harrison or Apply in Person
45W. IHthSt. 785-7800 Exl. 206
An Equal Opportunity Employer	(61)
“GAGAKU” — To je stara japonska slavnostna glasba, ki jo na sliki podajajo v carski palači na vrtu. Staro glasbilo stoji na starem stojalu, za igralko pa je na razpolago moderni taboriščni stolček.
variši pri “Pošlataju” pleše in kvarta, jo je stisnilo za srce. “Čo bi bila drugačna z njim, hi se ne bil zapustil.”
Bile so noči, ko ni mogla zaspati. Skozi okno je gledala v zvezde, na ravnino, kjer so ugašale luči, del Ljubljane se je videl in kos Loke in prav tako nemirne so bile luči v obeh mestih, kot je bilo nemirno njeno srce.
“Ni ne žena in ne dekle!” je
slišala ženico, ki je krevsala mimo hiše in ji je koš visel do peta, tako je bila majhna. Kakor je bila ženica neznatna, njene besede so jo pa zabolele in so se ji zaglodale v dušo in jo grizle noči in dneve.
“Bolehna se mi zdi!” je menila mati.
“Meni tudi!” je potrdil oče in kregal sebe, da se je moral zmotiti in se dal premotili in dal hčer — Herodežu za ženo.
“Herolež, Herodež!” so vpili otroci za Tonetom, kadar se jc zibal pijan, pa so pošepetavale puštalske ženske, ki so stale na rragih in čakale, da pride kdo mimo, ki bo vreden obiranja. To je vedela tudi Neža! Bala se je, da bo vsak hip slišala za seboj! “Herodinja, Herodinja!” Toda to se ji ni pripetilo, pač pa je slišala: “Ali je ni škoda za Hero-deža!” Kar dobro se ji je zdelo in tisti dan je pozabila, da je ločenka in skoraj izobčenka, zavedala se je le, da je mati.
(Dalje prihodnjič!
------o------
Veliko Parizov
V ZDA je 14 mest z imenom Paris.
V blag spomin
DEVETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PREDRAGEGA OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA
mansgigmngnmnnnHngHraaunnnummmtmnntnntnngnnctr;
SAM'S DISCOUNT HARDWARE (0.
G812 St. Clair Avenue
EN 1-1635
Krasne velikonočne košarice, napolnjene s najboljšimi sladkorčki, čokolado in okraski že od $1.98!
Bujne velikonočne cvetlice v lončkih — po polovični ceni!
Velikonočni okraski, pirhi, dekoracije!
ODPRTO TUDI NA VELIKONOČNO NEDELJO!
ŽELIMO VSEM VESELO VELIKO NOC!
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE.
fi
/rtmnnTtKmmmrmtttwnimmnttttnmtrrttiTmntttsuttttitttttttmmamammi
CLEVELAND’S ONLY DAILY POLKA SHOW WXEN — 106.5 M'egs. on Your FM Dial
APPRECIATION TO THE POLKA FANS WHO MADE THE HAWAIIAN POLKA TOUR THE SUCCESS IT WAS!
OUR NEXT POLKA TOUR TO EUROPE IS JUNE 20, 1970.


For Requests Phone: 696-4444
I ‘ ■ , '	'	} ;
From
TONY PETKOVŠEK “Polka Ambassador” 2644 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44114
Stanley Brundic
ki je umrl 26. marca 1951. leta.
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi naš, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Žalujoči ostali:
FRANK — sin
PAULINE, por. KRALL, hčerka DOROTHY, snaha HENRY KRALL, zet JUDY, vnukinja
Cleveland, O. 26. marca 1970.
V BLAG SPOMIN
25. obletnice, odkar je daroval svoje mlado življenje na bojnih poljanah v Nemčiji, dne 26. marca 1945 leta naš ljubljeni sin, brat in stric
Frank S. Drobnik
Kdo mislil, da takrat slovo za vedno vzel si bil od dragih, da slednjič si podal roko, nam na domačih pragih.
Z daljave bojne listič mnog prinesel Tvoje je pozdrave, želel si priti spet v naš krog, uživat rodni zrak dobrave.
Pa Angel smrtni dihnil je nezdramno spanje Ti na čelo, za Te že boj potihnil je, življenje novo se začelo.
še vedno žalujoči:
JOSEPH in ANGELA, starši GABRIEL, brat ELSIE ZABOROWSKI, sestra MARK, in BRUCE, nečaka.
Cleveland, Ohio, 26. marca 1970.

IQOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOCOOOgOOOOCOOOOOCOOOOri
BELOKRANJSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ELECTRIC MOTOR REPAIR CO. INC.
19751 St. Clair Avenue	531-5995
Vesele in srečne velikonočne praznike želi DRAGO PRELOG, LASTNIK
POD NOVIM LASTNIŠTVOM
ADRIA RESTAURANT
6802 St. Clair Avenue	Tel.: 361-9373
Odprto od 9. dopoldne do 1 zjutraj.
DOMAČA KUHINJA — TOPLI SENDVIČI — SPECIALITETE Najboljša domača in uvožena vina in piva!
NOVI LASTNIK SLAVKO KRIZ ANO VIC ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in se priporoča nadaljni naklonjenosti!
LASTNICA
MIN'S
BEAUTY SALON
6430 St. Clair Ave.
EN 1-7157
OBISKOVALKAM IN VSEM, DRAGIM ROJAKINJAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
....................................................iimiiiiiiiiiiiiin^
it JOS. ŽELE IN SINOVI |
i	POGREBNI ZAVOD	=
E «502 ST. CLAIR AVENUE	Tel-: ENdicott 1-0583 |
COLLINWOODSKI URAD
| 45* E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 j
= Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago : IH smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
fllllllllUlIUUIIllUIIIIIIIIUllllllllllllllllllllllUimiMIllllllllllllUUIIUUllllUIlUlUIIIIW