Posamezni Izroči 30 grošev, mesečna naročnina I šiling - GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE letnik ii. DUNAJ, V PETEK 20. VI. 1947 " Imamo pravico, da povemo vsemu svetu: Svojo kri smo žrtvovali zato, da bi bili svobodni v Titovi Jugoslaviji! * ŠTEV 37 (65) V odločilnih trenutkih naše borbe za svobodo Pred kratkim je POOF poslal komisiji ^ mirovno pogodbo na Dunaju spome-fcrco, ki so jo podpisale vse narodne organizacije koroških Slovencev. Spomeni-ca opozarja komisijo na naš položaj in ponovno zahteva priklučitev Slovenske koroške k Jugoslaviji kot edino praženo rešitev vprašanja slovenskega ljudstva na Koroškem. , V spomenici je med drugim rečeno: Koroški Slovenci zahtevamo priključitev 4 Slovenske Koroške k Jugoslaviji in ne* bomo prejeli nikdar nobene druge odločitve. Edino zedinjeni s svojim narodom in ostalimi jugoslovanskimi narodi b°mo zavarovali svoj narodnostni ob-sl°j in doživeli resnično osvoboditev. Pripravljeni smo dati komisiji na razpolago material o našem položaju in Predlagamo, da se da predstavnikom OF Za Slovensko Koroško možnost, da pred komisijo izrazijo želje in zahteve kolkih Slovencev. Istočasno, ko je vodstvo koroških Slovencev opozorilo komisijo na Dunaju na Položaj koroških Slovencev in na njihovo enodušno zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji, pošiljajo koroški Slovenci Komisiji iz vseh krajev Slov. Koroške brzojavke z zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji. Občinski odbori OF pa so zbrali dokumenarične podatke iz zgodovine svojih občin ip jih bodo poslali Zavezniški komisiji za mirovno pogodbo z Avstrijo. Vsepovsod in ob vsaki prili-'Kl_ se nadaljuje pojačana borba za pri-Ključitev Slovenske Koroške k Jugo-siaviji. Posedanja pogajanja o avstrijsko-jugo-aI°vanski meji so se razvijala drugače Kot so hoteli reakcionarni krogi v Avblji, Ameriki in nekaterih državah zaledne Evrope, ki so hoteli to vprašajo sploh zbrisati z dnevnega reda, češ ?a ni »vredno papirja«, kakor je rekel i®rd Pakenham v angleškem parlamentu. * odpora Jugoslavije, Sovjetske zveze in Vsega naprednega sveta nam je pripomogla, da je glas o naših pravičnih zah-evah podrl po vsem svetu. Vsi svobodoljubni ljudje so prisluhnili klicu ljud-stva, ki je že mnogo pretrpelo pod tujim 1'°bstvom, ki je že mnogo žrtvovalo za Sv°bodo in je kljub temu še vedno izpostavljeno terorju velenemških nacistič-nid elementov. Koroški Slovenci hočemo, da sliši naš ?las tudi zavezniška komisija na Duna-ki ima nalogo pripraviti načrt za ini-b0vno pogodbo z Avstrijo. Opozarjamo Pfodstavnike velikih zavezniških držav d? slovensko ljudstvo nikakor nima pta-i c> za katere je dalo toliko žrtev v bo-l1 Proti fašizmu. Dati se nam mora prička, da povemo velikim zaveznikom, ka-J° težko je bilo naše trpljenje _ pod tu-,ltl? jarmom, koliko gorja nam je priza-ejala germanizacija, ki je dosegla svoj k v nasiljih nacizma. Še posebej mo-opozoriti zavezniške predstavnike, a niso popravljene krivice preteklosti, r^Pak da predstavniki avstrijskih ob-!fstl ne kažejo nikake pripravljenosti, bi spremenili svoj odnos do koroških m°vencev. Zavezniška komisija na Du-v.aJU mora izvedeti, da fašistični hujska-1 na Koroškem niso iztrebljeni, da ima-p ys» možnost delovanja nacistične in ^bigrantske organizacije in da velenem-, duh §e vedno prevladuje v javnem ^‘lenju. Pokazati moramo demokratičen svetu, da je delo »Bunda der hei-t^ureuen Stidkarntner«, njegove me-jJK?,. in vse, kar se skriva za geslom »ne-*Pve Koroške« nadaljevanje načrtne Zastopniki koroških Slovencev naj pred dunajsko komisijo obrazlože enodušne zahteve Slovenske Koroške V sredo! dne 18. junija je bil v Beljaku okrajni plenum OF, ki so se ga udeležili delegati iz vseh občin beljaškega okraja. Po otvoritvenih besedah presed-nika okrajnega odbojra Jake Rajhmana je podal politični referat član POOF, dr. Mirt Zvvittar. Poleg podrobnega političnega položaja je orisal predvsem razvoj bejrbe koroških Slovencev za priključitev, ki je stdpila v novo fazo s pričetkom zasedanja komisije na Dunaju. Poudaril je izredno važnost dejstva, da je podana neposredna možnost obveščanja komisija o položaju na Koroškem, s čemer bojdo koroški Slovenci sami postavili na laž vse tiste neresnične izjave predstavnikov Avstrije, ki so govorili o pravicah koroških Slovencev in njihovi enakopravnosti. Dejal je med drngim: »Zato je POOF spoiročil komisiji na Dunaju v imenu vseh koroških Slovencev zahtevo, da sej da predstavnikom koroških Slovencev možnost pred komisijo na Dunaju izraziti zahteve slovenskega ljudstva na Koroškem. Koroški Slovenci, ki smo se edini v mejah Avstrije borili z orožjem proti nacizmu, smatramo, da imamo tudi vsa pravico, pred predstavniki velikih zaveznikov povedati, zakaj smo dajali svojo kri, zakaj smo trpeli po taboriščih in v izseljeništvu in da še danos, dve leti po koncu vujne, ne uživamo svobode. Do sedaj so nastopali kot predstavniki Koroške ljudje kot Hans-Piesch, sudetski Nemec in Hitlerjev kolaboracionist, ter ing. Sehumj\ šovinistični renegat, sedaj pa naj pride v svet glas antifašistov Slovenske Koroške iz ust tistih, ki imajo čisto legitimacijo borcev za svobodo in demokracijo.« Vsi navzoči so z navdušenim odobravanjem potrdili to izjavo. Odposlana je bila resolucija komisiji na Dunaju z zahtevo, da komisija sprejme predstavnike osvobodilnega gibanja koroških Slovencev, da predložijo zahteve koroškega ljudstva po združitvi z jugoslovanskimi narodi v svobodni državi FLRJ. Po referatu se je razvila razprava, ki je odkrila vrsto zanimivih dejstev o današnjem položaju na Koroškem. Predsednik razpuščenega društva slovenskih preseljencev Groblacher je v imenu pre-seljencev orisal škandalozni odnos avstrijskih oblasti do vprašanja pomoči preseljencem in povrnitve njihovega premoženja. Priziv odbora slovenskih preseljencev proti prepovedi društva je ostal nerešen več kot leto dni in avstrij- ski organi so stalno obljubljali, da bo rešitev v kratkem prišla. Sedaj so po tolikem času nenadoma ugotovili, da se je akt neznano kje izgubil, da bi tako izigrali slovenske preseljence. Imovina preseljenih družin se še vedno vodi v zemljiški knjigi kot last nemškega rajha in pravi lastniki ne morejo z njo razpolagati. Škoda je bila ocenjena po predvojnih cenah in predstavlja v primeri z današnjo realno vrednostjo blaga in spričo vedno manjše vrednosti šilinga naravnost smešno nizke vsote. Udeleženci so v razpravi poudarili še POROČILO Z OKRAJNEGA PLENUMA OSVOBODILNE FRONTE V BELJAKU druge krivice. Ugotovili so, da so skoraj še vsi krivci preseljevanja nekaznovani in večinoma na svobodi ter da zadnje čase izpuščajo celo bivše funkcionarje NSDAP. Nato je bila sprejeta resolucija z zahtevo po obsodbi Maier-Kaibitscha in njegovih sokrivcev in poslana avstrijskim ter okupacijskim oblastem. Sledil je drugi del programa, ki je obravnaval predvsem konkretne naloge OF za bodočnost. Ob koncu je bil okrajni odbor izpopolnjen z novimi člani. Plenum je izzvenel v znamenju nove, nadaljnje in še odločnejše borbe OF beljaškega okraja za priključitev k FLRJ. Združeni v OF bomo še bolj odločno korakali po borbeni poti v svobodo Gornje bešdde govornika na množičnem sestanku v Bilčovsu najbolj nazorno slikajo razpoloženje in razgibanost naših ljudi v vseh krajih širom naše zemlje. Vse naše ljudstvo brez razlike mišljenja se zaveda sedanjega zgodovinskega časa in zato ob vsaki priložnosti izraža svojo voljo po priključitvi Slovenske Koroške k FLRJ. Z raznih sestankov, s prosvetnih prireditev, odbori OF in ostalih narodnih organizacij in tudi posamezne družine pošiljajo dunajski komisiji spomenice ih brzojavke, v katerih postavljajo svojo upravičeno zahtevo. Od te zahteve našega ljudstva ne morejo odvrniti niti ob vsaki priložnosti navzoči žandarji, nati različni ukrepi avstrijskih in zasedbenih oblasti, kakor so na primer obsodbe naših funkcionarjev in mladincev, ki imajo namen preplašiti preproste ljudi, niti klevete, ki jih širijo sovražniki naše osvobodilna borbe o novi Titovi Jugoslaviji. x Naše ljudstvo se spominja v spomenicah vseh krivic in nasilstev, vsega trpljenja in tlačenja s strani nemškega imperializma v t^Jcu dolgih desetletij. S ponosom se spominja svoje težke, junaške osvobodilne borbe v času fašistične strahovlade, s katero se je samo osvobodilo in z vso odločnostjo postavlja: Tako nasilje se ne sme nikdar več povrniti! Zato je vsepovsod resnični izraz volje našega ljudstva, kar pove resolucija iz škocijana in Žamanj: »Ko se rešuje vprašanje naših meja, se ne sme prezreti, da je v naših vaseh bilo že od nekdaj sililo 'zatiranje s strani priselje- germanizatorične politike. Predvsem pa mora ves svobodoljubni svet izvedeti, da smo dali 2000 partizanov za skupno zavezniško stvar in doprinesli velike žrtve za zmago nad fašizmom, v borbi, ki ;,o danes bijemo z enakim poletom kot takrat, v borbi za združitev s svojim matičnim narodom v FLR Jugoslaviji. Naša pravica je stara. Potrjena je v desetletni borbi koroških Slovencev za narodnostni obstoj. Pcdrjena je s krvjo naših borcev-partizanov, s trpljenjem preseljencev in izgnancev. Toda položaj, v katerem srna in zasedanje zavezni- ške komisije na Dunajut ki išče možnosti za postavitev trajnega miru z Avstrijo, narekujeta, da ponovno in odločno zakličemo v svet, da zahtevamo pravico, da 'zahtevamo združitev s svojimi brati v FLRJ. ‘ Naša borba za svobodo se nadaljuje m se bliža odločilnim dogodkom, h katerim gremo z zavestjo svoje moči in pravičnosti naših ciljev. Naša velika narodna osvobodilna borba, ki je nadaljevanje oborožene borbe proti fašizmu, mora za vselej potrditi naše pravice in privesti do dokončne osvoboditve. nih, nacionalšovinistično usmerjenih nemških kolqnistov. Kljub temu je pret-bivalstvo ostalo do danes slovensko. Narodnoosvobodilna borba je živahno delovala v naših vaseh, priča temu so naši partizani in sodelovanje vsega prebivalstva pri partizanskem gibanju. Konec vojne pa je pokazal, da narodna in kulturno življenje v novi Avstriji za nas Slovence ni zagotovljeno, niti najmanj pa ne po načelih pravice in demokracije, kar dokazujejo stalna zasliševanja, zapiranja in številne hišne preiskave pri zavednih antifašističnih Slovencih. Zato; stopamo pred visoko komisijo, ki obravnava tudi vprašanje Koroške, da upošteva odločno zahtevo vsega prebivalstva naših vasi, da se Slovenska Koroška priključi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.« Tudi resolucija iz Železne Kaple fn okolice pravi: »Naša zahteva pa priključitvi je upravičena zaradi 'stoletnega zatiranja nas koroških Slovencev. Nešteto partizanov se je borilo skupno z zavezniki proti fašizmu. Velike so bile tudi žrtve, ki srna jih dali za lepšo in srečnejšo bodočnost. Kljub temu, da je že več ko dve leti, odkar je bil fašizem vojaško pogažen, se zatiranje koroških Slovencev vedno s hujšim terorjem nadaljuje. Zate je edina rešitev za nas priključitev k Ljudski republiki Sloveniji v okviru FLRJ.« V vseh teh resolucijih je izražena volja naših starih prav tako kakor želja naše mladine od Brda pa do Pliberka, preko Gur do Gozdanj in gor do sončnih Djekš. Številni sestanki, mnoge prosvetne prireditve in živahna razgibanost naših ljudi so najboljši dokaz, da vsa zborovanja in vsi govori ministrov in poslancev reakcionarnih strank niso uspeli, da bi zadušili v našem človeku voljo po lepšem življenju, kjer ne bo narodnega in gospodarskega izkoriščanja. V le-tih strahote je naše ljudstvo spoznalo korenine nacionalnega in socialnega zasužnjen ja v imperializmu in se je zato vključilo v borbo naprednega sveta. Ne morejo ifas več zbegati kričači, ki. blatijo novo napredno Jugoslavijo in nam obljubljajo vse mogoče, da bi nas prešle- pili. Spoznali smo, da si hočejo sovražniki ljudstva — fašisti na naših slovenskih tleh zgraditi novo gospostvo, ki jim ga je vojna odnesla, v želji, da nas ponovno zasužnjijo, da bi jim zopet hlapčevali, kakor so naši predniki garali nemškim grofom in gospodom! Zato izjavljajo slovenski antifašisti iz Lovank v svoji brzojavki: »Ugotovili smo, da se pri nas v Avstriji oživlja nov fašizem pod krinko »Heimat^reue«. To so isti elementi, ki so delovali prej v »Heimatdienstu«. Z istimi metodami nastopajo tndi danes in strahujejo miroljubno antifašistično prebivalstvo. Na podlagi teih dejstev zahtevamo ponovno priključitev in združitev z matičnim narodom v okviru nove — Titove Jugoslavije.« Z borbo in delom je naše ljudstvo skozi stoletja ohranilo slovenski značaj naše zemlje. V najhujših časih se je uprlo nasilju in s tein vsemu svetu dokazalo svojo ljubezen do svobode in svojo voljo do življenja. Za svobodo, ni štedilo z^rtvami in zato po vsej pravici slovenski" antifašisti iz Lepene opozarjajo dunajsko komisijo: * »S krvjd;naših partizanov je prepojena ta zemlja, katero obdelujejo žuljavo roko slovenskega kmeta. Nešteti neustrašeni sinovi to zemlje so se uprli krutemii fašizmu in domačim izdajalcem, da hi rešili našo Slovensko Koroško izpod tujega jarma. Nevarnost za Avstrijo »Usterreichische Zeitung" z dne 17. junija opozarja pod gornjim*’naslovom v uvodniku na nevarnost delitve, ki preti Avstriji. Po uvodniku posnemamo: Moskovska konferenca je prinesla vsej reakciji v Ameriki, Angliji in ne nazadnje v Avstriji veliko razočaranje. Vsa reakcija je upala, da ji bo uspelo, da Sovjetski zvezi vsili svojo voljo in stvori avstrijsko državno pogodbo po svojih željah! Ni slučaj, da si je avstrijski zunanji minister tako prizadeval, da prikaže ameriški pogodbeni načrt kot najboljši za Avstrijo, ki ga lahko sprejme kar brez sprememb. Ni mu bilo mar, da bi prišla Avstrija v tem primeru v popolno odvisnost od svojih predvojnih upnikov, ki bi najrajši vzeli v zakup tudi še vrelce nafte pod pretvezo ,,poravnave škode Združenim narodom". Avstrija naj bi postala „predstraža zapada", pojačana s fašistično reakcionarno golaznijo vojnih zločincev in preseljenih oseb ,iz vseh ljudskih držav vzhodne Evrope. Odločno' zadržanje Sovjetske zveze je tako pogodbo preprečilo. Sovjetska zveza je postavila svoje predloge, ki bi Avstriji zagotovili neodvisnost in jo obvarovali j^red usodo Grčije. Moskovska konferenca pa je reakcijo tudi prepričala, da ni mogoča nikakršna ureditev povojne Evrope brez sodelovanja in prqji stališču Sovjetske zveže. S svojimi zgoddv/inskimi zmagami v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji je Sovjetska zveza sila, ki je ne more preplašiti ..politika močne roke", s katero so hoteli ameriški strokovnjaki podrediti Avstrijo zunanjepolitičnim koristim peščice prekomorskih finančnih kartelov. Zato danes poskušajo ti krogi doseči isto na »nov1 način". Z ustrahovanjem in z lepimi obljubami hočejo zapadni reakcionarji nameravano »oporišče" popolnoma pridobiti za svoje cilje. Na eni strani strašijo z izjavami o »potrebi dolge zasedbe" in o »prekinitvi prizadevanj za dosego državne pogodbe", na drugi strani pa obljubljajo posojila in živilske pošiljke, seveda tudi s poudarkom, ki se nikakor ne more napačno razumeti, »da bo pomo$ omejena le na države, v katerih je mogoče ohraniti zapadno civilizacijo. Države, ki .bodo prejele pomoč, se morajo obvdzati, da bodo sodelovale pri dosegi svetovnih ciljev ZDA." Medtem ko 1 zastopniki Amerike in Anglije vestno zavlačujejo in onemogočajo 'delo v dunajski komisiji za avstrijsko državno pogodbo, prinašata tisk in radio vedno nova poročila o izjavah vplivnih ameriških politikov, ki predlagajo ločene pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Reakcionarni tisk v Avstriji s pravo naslado pd-navlja in komentira ta poročila, ki mu oči-vidno gredo v račun. Posebno se jih poslužujejo in na nje gradijo sovražniki avstrijske reakcije, v prvi vrsti nacisti, ki še vedno niso opustili upanja na »anšlus na rajh". Cisto jasno že govorijo, da ne pride do avstrijske pogodbe niti do pogodbe z Nemčijo in ker bi potem nujno sledila delitev med žapadnimi in vzhodnimi deželami, že vidijo možnost prključitve zapadnih avstrijskih dežela k zapadni Nemčiji. Ti komentarji pa nikakor niso smešni ali pa brezpredmetni, temveč imajo čisto konkretno podlago v različnih političnih ukrepih, ki jih zadnje čase predlagajo nekateri ameriški politiki. Iz njih se najjasneje vidi nevarnost, ki preti samostojnosti in neokrnjenosti Avstrije, če bi poslušala te nasvete in se udanjala tem načrtom. Sodna razprava proti Schmidtu je bila obramba avstrijskega fašizma : O priliki oprostilne sodbe avstrijskega vojnega zločinca Schmidta piše moskovski list »Izvestja”: Sodna razpraVa je razkrila zoprno sliko izdajstva in lizunstva, ki jo je. celotni vladajoči sloj predvojne Avstrije s kanclerjem Schu§chniggom na čelu vodil do Hitlerja. Človek bi mislil, da bo sodišče razkrilo zločine obtoženega, pokazalo prave vzroke narodne katastrofe Avstrije, poklicalo na odgovor vse krivce in ožigosalo Schmidtov zločin kot tudi celotni avstrijski fašistični sistem. Namesto da bi izpolnilo svojo nalogo in točno preiskalo vsa v obtožnici navedena dejstva, se je sodišče napravilo za tribuno, s katere so'vzeli v zaščito avstrijski' fašizem in propagirali teorijo o »nemož-nosti" odpora proti nemški napadalnosti. To se je tudi pokazalo v izbiri prič: Večina povabljenih prič je v bivši avstrijski vladi imela važne položaje in je na razpravi skušala obtoženega opravičevati, da bi s tem oprala tudi sebb: Posebno vlogo v tem procesu je imel Schuschnigg. Sodišče in reakcionarni avstrijski tisk sta se zaman trudila, da bi bivšega kanclerja pokazala kot avstrijskega patriota in kot Hitlerjevega nasprotnika. Med razpravo je prišla popolnoma jasno na dan njegova Nemčiji prijateljska politika. Schuschnigg je izjavil, <|a je bila pogodba, ki jo je s pomočjo Schmidta sklenil s Papenom, neizbežna. Na razpravi so ugotovili, da sta Schusch- nigg in Schmidt trdovratno odklanjala vsak sporazum s podonavskimi državami in da sta stremela za osamljenjem Avstrije. O tem govori tudi izjava šefa avstrijskega generalnega štaba Janše, ki je bil januarja leta 1938 po Hitlerjevi želji odstavljen, ker je poskušal mobilizirati avstrijsko vojsko. Avstrijska vojska sicer ni bila velika, toda bila je, kakor je izjavil Janša, dobro oborožena in bi bila v zvezi s Cehi precejšnja sila. Kakor je Janša izpovedal, je vlada ukrepala vse mogoče, da bi uničila moč vojske. Strah pred lastnim ljudstvom je nangnal Schuschnigga in njegovo kliko, da so sklenili pogodbo s Hitlerjem. Avstrijska reakcija je storila vse, da bi sodno razpravo pripeljali v zaželeni tir. 2e tb, da je razprava trajala tako dolgo, je bil saihb manever, da bi javno pozornost oslabili in ohromili. Na koncu- pravi list: »Oprostilna sodba Schmidta kaže, d« avstrijsko usodo vodijo še. vedno tisti politiki, ki se v drugi svetovni vojni niso nič naučili in ki poskušajo, da bi avstrijsko ljudstvo privedli na pot, ki je že ponovno dovedla do zloma. Predsednik bolgarske vlade Georgi] Dimitrov je 17. tega meseca slavil svoj 65. rojstni dan in 50. obletnico političnega dela. Vsa Bolgarija je ta dan slovesno praznovala, vlada pa je Georgiju Dimitrovu podelila nanjvišje bolgarsko odlikovanje — Zlati križ Ljudske republike. Angleške obtožbe so brež vsake podlage Odgovor sovjetskega zunanjega ministra Molotova na britansko noto Zato zahtevamo, da se koroško vprašanje reši pravično in to je: s priključitvijo Slovenske Koroške k Titotvi Jugoslaviji!« Britanski veleposlanik v Moskvi Peter-son je po nalogu svoje vlade izročil zuna- . njemu ministru Sovjetske zveze Molotovu izjavo k spremembam, ki so bile izvedene v madžarski vladi v zvezi z udeležbo bivšega predsednika vlade Ferenca Nagya v zaroti proti republikanski ureditvi Madžarske. V svoji izjavi pripisuje Peterson sovjetskim organom, da so s tajnimi metodami vplivali na spremembe v madžarski vladi. To vzbuja pri britanski vladi dvom o pravih ciljih sovjetske oblasti. Dalje pravi Peterson, da je po mišljenju britanske vlade sovjetska vlada odločena uničiti rezultate parlamentarnih volitev v Madžarski in podvzeti vse ukrepe, da bi drugim strankam, ki so ostale pri volitvah v manjšini, pomagala do krmila. Na koncu je Peterson želel, da bi bil poučen o ,zadevi Bele Ko-vaesa in namenih sovjetske vlade. Sovjetski predstavniki na Madžarskem iza: so morali že nekajkrat odbiti podobne poskuse britanskega vmešavanja v madžarske notranje zadeve. Bivši predsednik madžarske vlade je sam prosil za svoj odstop in v svesti si svoje krivde v proti-republiški zaroti pobegnil v inozemstvo. Madžarske oblasti so na njegovo mesto imenovale novega predsednika vlade, ki je iz iste stranke majih posestnikov, ki im3 večino glasov v parlamentu. Molotov je opozoril, da madžarsko sodi’ šče v Budimpešti že tedne vodi javni sod* ni postopek o Beli Kovacsu in drugih za-rotnikih. O tem bi, angleška vlada lahko bila in lahko je natančno obveščena. An-j gleške obtožbe zoper sovjetske organe v Madžarski je Molotov zavrnil kot popolnoma neupravičene. Naglasil je, da tajne me* tode, ki jih angleški poslanik pripisuje sov* jetskim organom, mogoče odgovarjajo angleškim organom; sovjetskim so vsekakor popolnoma tuje. Spremembe v vladi sta na ustaven način podvzela parlament in predsednik republike. Iz vsega tega se vidi, da so obtožbe britanske vlade proti sovjetskim organom n® Madžarskem brez vsake podlage. Predlog britanske vlade se zato ne more smatrati kot nič drugega kot ponoven poskus, da bi Madžarski vsilili voljo nekaterih inozemskih vlad. Zaradi tega sovjetska vlada odklanja izjavo, ki jo je Peterson podal v imenu britanske vlade. Sovjetska vlada tudi ne vidi' zakaj naj bi dogodki v Madžarski negativno vplivali na normalne odnose med Anglijo in Madžarsko. (Tass) DUNAJSKA KOMISIJA JE DOSEGLA SPORAZUM O POSTOPKU Po pettedenskih pogajanjih se je komisija zg avstrijsko mirovno pogodbo sporazumela o delovnem postoku. Komisija je sklenila, da bodo na prihodnjem sestanku začeli z razgovori o enem najvažnejših vprašanj nemške imovine v Avstriji, o vprašanju petroleja. Tako bo komisija začela po dolgem zavlačevanju s praktičnim delom tako, kakor je sovjetska delegacija predlagala že 14. maja. želo, ki je v takem nazadovanju, kakršnega si lahko komaj zamišljamo. To je dežela nepismenih, kjer cvete črna borza i® vlada inflacija. Delovno ljudstvo zasluži' premalo, inflacija duši celotno gospodar* sko življenje. V Jugoslaviji je črna borza iztrebljena* tu je sploh ni. Sest tednov sem bil v tej deželi in nisem našel niti znaka črne borze. Tretji dan, ko sem prišel v Grčijo, P3 so mi že na črni borzi ponujali razne rine predmete na prodaj.1' WALLACE NAMERAVA USTANOVITI TRETJO STRANKO PROCES PROTI VOJNIM ZLOČINCEM" V MARIBORU Ameriški politični predstavniki razpravljajo z velikim zanimanjem o uspehu, ki ga je doživel bivši podpredsednik Wallace s svojimi govori v ZDA. S tem v zvezi razpravljajo tudi o tem, ali bo VVallace pri bodočih predsedniških volitvah ustanovil tretjo ameriško stranko. Pri svojih nastopih je Wallace imel povsod veliko število poslušalcev in je bil vedno navdušeno pozdravljen. Bivši notranji minisetr ZDA Ickes je izjavil, da je »nesporno velikansko navdušenje”, s katerim je bil VVallace vsepovsod sprejet, dokaz, da si ameriško ljudstvo želi pravega vodstva. V tem smislu so se izrazili tudi ameriški politični opazovalci. Nekateri smatrajo, da je njegov uspeh dokaz nezadovoljstva s Trumanovo zun. politiko. \Wallacevi govori pa niso samo njegov osebni uspeh, ampak tudi važne demonstracije proti vodstvu demokratične in republikanske stranke. V svojih zadnjih govorih je, VVallace izjavil, da demokratične stranke ne bo podpiral, če, bo še nadalje stranka vojne in reakcije. „Ce ne bomo v stanju, da demokratično stranko pripravimo do spremembe njene politike, potem bomo morali podvzeti še druge potrebne ukrepe." To njegovo izjavo smatrajo povsod kot grožnjo, da bo ustanovil tretjo stranko, če Trumanova vlada ne bo spremenila svoje politike. Pred vojnim sodiščem v Mariboru se j® začela sodna razprava proti osmim vojnih* i, Hi«0 zločincem, gestapovcem in SS-ovcem, med okupacijo Jugoslavije imeli važne položaje v nemški vojski in policiji. Ti zločinci so nad slovenskim ljudstvom zagrešili množične in okrutne zločine. Vsi' obtoženi razen enega so avstrijski državljani. Na čelu te skupine je SS-oveC Kurtstage, ki je bil med okupacijo komandant policije v Mariboru. Poleg drugih zločinov je Kurtstage dal ukaz za ustrelitev 500 slovenskih talcev-On je tudi ukazal množično pobijanje slovenskih patriotov in uničevanje slovenskega narodnega premoženja. DR. NORBERT RAINER, BRAT GAULAJTERJA RAINERJA, OBSOJEN NA SEST LET ZAPORA Možnost, da bo ustanovil tretjo stranko, povzroča med vodilnimi politiki precej skrbi. O tem že odkrito Razpravljajo tudi v Washingtonu. V četrtek je bila pred sodiščem v Ce' lovcu razprava proti dr. Norbertu Rainerju, bratu gaulajterja Rainerja, zaradi il®' galnega nacističnega delovanja in denun* ciacije. Obtoženec je stopil že leta 1^3 v SA, udeležil se je julijskega puča, kasneje je postal SA-Hauptsturmfuhrer j® okrajni vodja NSDAP. Kot direktor kemične tovarne je spravil v zapor več delavcev iz svoje tovarne, ali pa jih je pomel® iz službe, če niso bili nacisti. Obsojen j® bil na. 6 let zapora in na zaplembo Pre' moženja. JUGOSLAVIJA V IZGRADNJI V RAZPADU GRČIJA BHVESTI Angleški novinar, ki je nedavno potoval po balkanaskih državah, je v londonskem radiu objavil poročilo o vtisih s tega potovanja. O Jugoslaviji je dejal, da skoraj vsa dežela dela na obnovi. »Gradijo hiše, železnice in ceste, deželo industrializirajo, Sto tisoči nepismenih se učijo čitanja in pisanja, na tisoče mladih mož in žena se šola za inženir jey učitelje * in zdravnike. Vse to delo gre v neverjetnem tempu in že sedaj so vidni prvi uspehi." Ce pa človek pride v Grčijo, vidi de- Madžarska stranka malih posestnik°v ^ zavrnila ameriško pritožbo v zvezi s Pre! osnovo madžarske vlade. V svoji pravi stranka: »Odločno ugotavljamo, & 1 ih pri preosnovi vlade ni prišlo do noben«' za stranko malih posestnikov nepovolj*1^ sprememb niti pri sestavi nove vlade, n* na drugih državnih položajih. Stranka ^ izgubila nobene pozicije in treba Je ^ toviti, da niso niti druge stranke koaliCJJ 'niti drugi politčiiji faktorji nastopili z * litevami, katerih namen bi bil osla«1 vpliv straake malih posestnikov. \ Jugoslovanska lahka industrija V PETLETKI Ni še povsem pozabljena poplava načrtov in reklame tujega izdelka, ki je P° raznih generalnih zastopnikih in trgovskih potnikih prodirala v staro Jugoslavijo. Razlivala se je po tržišču industrijskih izdelkov, vdirala v tovarne, na univerze, v obrtniške delavnice in v za-yesti naših dijakov, tehnikov, inženirjev ltl obrtnikov neprenehoma vcepljala Predstavo, da gre pri teh tujih izdelkih -'■posebni« material, za »posebno« konstrukcijo —1 sploh o nekakšni «po-kebnosti«, ki je v Jugoslaviji ni mogoče jt°seči. To je bila še ena mnogih poti, s katerin^i je tuji kapital vezal naše gospodarstvo z industrijo njegove držgve. ~.° je bil tem bolj lokavo izmišljen način, C1m bolj je ponižal naše strokovnjake na agente tuje tehnike, čim bolj je v jugoslo-vanske razmere in predpise uvajal pristavke, ki so dejansko pomenili uzde, s katerimi so zavirali tehniko v njeni za-°stalosti in vzdrževali razdrobljenost jugoslovanske industrije. Ko so po osvoboditvi po zaslugi ogrom-K'h naporov ter prizadevanja delavskega Razreda začele obratovati tovarne, ki so “'te med vojno porušene in ki jih je okupator oplenil, so se začele pojavljati otoga za drugo številne nove težave. Razen borbe za obnovo tovarn, za organizacijo delovnih mest, so se začele ?tlave posamezne borbe, da se pretrgajo tisoči tistih drobnih niti, ki so priklepale našo industrijo na tuji kapital. Ta borba je bila izvojevana s popolno Ztnag0. Naši delavci, tehniki in inženirji So odkrivali »posebnost« za »ppseb-?.ostjo«, obvladovali nove proizvodne na-c*r|e, zavedajoč se, da dejansko gre za ^Postavitev naše industrije. O tem go-j'°i'i cela vrsta primerov. Tovarna »Nov-k&bel« je izmenjala matico svoje ogromno stiskalnice — delo, na kakršno si kfojšnje čase ne bi upal v naši državi naši državi. Iz česa se izdelujejo ti stroji iz železa. Toda, ali imamo dovolj železa, dovolj jekla? Nimamo. Zato pa imamo dovolj železnih rud. Odprli bomo nove rudnike in racionalizirali delo v starih, zgradili nove plavže in elektropeči, povečali proizvodnjo surovega železa, zgradili nove elektrarne za oskrbo metalurških obratov z električno energijo, za oskrbo tovarn gradbenih strojev z električno silo. Vse to je obseženo v načrtnih nalogah. Kopičijo se vreče cementa na stavbiš- novih modernih luminiscentnih svetlobnih teles, ki dajejo enako močno svetlobo ob znatno manjši porabi električne energije. Vprašanje instalacijskega materiala se v prvi vrsti tiče prevodnikov električnega toka. Načrt določa povečanje njihove proizvodnje za 3,7-krat. Ti prevodniki so bakrene žice, ki so izolirane z gumijem in bombažem. Načrt določa tudi tu korenite spremembe. Država ima dovolj domačih surovin Razen tega potrebujemo gumi tudi za druge namene. Naša avtomobilska indu- mm L ... ‘ ^ *X*: . , ^ ^ : Tovarna tekstilij „Inteks” v Kranju čih. Tado ne le na stavbiščih naših stanovanjskih poslopij, temveč tudi na stavbiščih novih hidrocentral, cest, tovarn, mostov itd. Potrebne so ogromne koli-čase ne m upai v uasi urzavi ?ine cementa za te objekte, ogromne ko-‘hce niti pomisliti. . . ličine tega dragocenega stavbnega gradi- Kranjska industrijska družba je izva- yft g0 doi0^ene za objekte, ki jih bomo 'Jala prvo dinamo pločevino, ki je tako Jelo potrebna naši industriji elektromo-f0|.iev; »Perunika« je izdelala prvi ba-aGRt in s tem omogočila, da je začela bcljtti vsa proizvodna panoga; tovarna "Rade Končar« je izdelala prvo lakirajo dinamo žico itd. . V tej dveletni žilavi borbi za obnovo vzpostavitev naše proizvodnje je bi-a stom izvojevana še ena izredno pogubna zmaga —• delovna vnema in sP°sobnost naših industrijskih delavcev .a razbila zadnjo skrito sovražno opo-bšče na naši fronti. ua uaai uurnii > fov. Hebrang je v svojem poročilu v ljudski skupščini FLRJ dejal: »Petletni j1 aort nakazuje lelinična vprašanja m eRnične naloge za vse gospodarske panoge. Zajete so kovinarska in električna industrija, kemična industrija, gradila, Živilska, tekstilna industrija, kmetstvo, promet. Izpolnitev tehničnega igrama petletnega načrta bo pomenila Pfavo tehnično revolucijo v naši dr- Sleherna osnovna naloga načrta se ‘Kztoza v svoji'načrtni povezanosti na v^e gospodarske panoge in odpira pred va so določene za objekte, ki jih bomo gradili v času petletnega načrta. Načrtna naloga industrije cementa to upošteva. V primeri z letom 1939. je določena ob koncu petletnega načrta proizvodnja cementa, ki bo 3,3-krat večja. Če bi ves ta cement, kolikor bo izdelanega na leto, naložili na vlak, bi bil dolg od Beograda do Moskve. .v Hočemo graditi hitro in cdnono. Zato moramo graditi hiše kakor izdeluje industrija stroje — na industrijski način. Da bi to dosegli, bomo zgradili tovarno za izdelavo montažnih hiš in tovarno za izdelavo delov hiš. Te dele bomo dovažali na stavbišče in jih tam sestavljali v hiše. Leta 1951. bomo zgradili 170.000 ton betonskih prefabrikatov in s tem znatno skrajšali zidanje ter ga pocenili, razen tega pa bomo prihranili velike količine desk, ki so sedaj potrebne za opaže. Te deske bomo porabili drugje, n. pr. v tovarnah pohištva, s tem pohištvom bomo pa opremili te nove hiše. Načrf nalaga tako veliko povečanje industrijske proizvodnje pohištva v primeri z letom 1939. K temu pa je treba prišteti še povečano obrtno proizvodnjo. strija bo izdelala leta 1951. 6000 kamionov. Poleg tega bodo istega leta izdelali 50.000 dvokoles. Kolesa in kamione moramo oskrbeti s pnevmatikami in zato bomo leta 1951. povečali proizvodnjo avtomobilskih pnevmatik na 160.000 in hkrati pnevmatik za kolesa na 2,640.000. Za to proizvodnjo bo industrija ustvarila močno surovinsko bazo sintetičnega kavčuka, kmetijstvo pa bo industrijo oskrbelo z' naravnim kavčukom. Kaj pa bpmo uporabili za izolacijo električnih prevodnikov? V tem pogledu bomo sto- pili na novo pot z uporabo novih plan stičnih mas, ki jih doslej nismo izdelovali v državi. Načrt določa leta 1951. proizvodnje 6000 ton plastičnih mas, ki jih bouno izdelovali iz domačih surovin, delno iz domačega apnenca s pomočjo električnega toka in morske soli, delno pa iz odpadkov, ki jih dobivamo pri potžlahtnjevanju lignitov v koks. Vse te plastične mase ne bodo uporabljene le za električni material. Večina bo uporabljena za proizvodnjo sodobnih in zelo trpežnih podplatov, del za dežne plašče, za najtanjša vlakna za izdelava ženskih nogavic in še za marsikaj drugega. Na izkoriščanju odpadkov bodo slonele cele industrijske panoge. Načrt določa leta 1951. proizvodnjo 32.000 ton izdelkov iz lesnih vlakeni To so izdelki na podlagi izkoriščanja lesnih odpadkov, ki doslej niso bili izkoriščeni in ki bo-mo iz njih ustvarili koristen material za izdelavo pohištva, lesne embalaže montažnih hiš itd. Pred vojno seveda te proizvodnje pri nas ni bilo. Odpadki lesa se pa ne bodol uporabljali le za proizvodnjo teh izdelkov iz lesnih vlaken. Odpadki žag bodo porabljeni kot baza za industrijo viskozne celuloze — umetnega tekstilnega vlakna — v takšnem obsegu, da bodo povsem krite potrebe tepkst. industrije. Z graditvijo novih, modernih tekstilnih tovarn bo leta 1951. dosežena proizvodnja 19,4 m tkanin na prebivalca. S tem bo presežena predvojna proizvodnja za 2,2-krat. Toda no samo to. Načrt predvideva vse ukrepe, ki so potrebni za znatno izboljšanje kakovosti tekstilnih izdelkov. Proizvodnje pd kakovosti in količini v primeri z letom 1939, pa ne bo presegla samo tekstilna industrija. Razen nje in vseh drugih že naštetih industrijskih panog bo tudi živilska industrija hkrati izboljšala kakovost svojih izdelkov ter znatno presegla zmogljivost- proizvodnje leta 1939. Proizvodnja sladkorja bo dosegla leta 1851. 14,4 kg na prebivalca in leto, kar pomeni povečanje za nad dvakrat. Od te količine bo po 12 kg razdeljenih naravnost za potrebe prebivalstva, medtem ko bodo ostanek porabili kot surovino za industrijsko izdelavo marmelade, bonbonov, čokolade itd. Petletni načrt odpira perspektivo srečnejše bodočnosti naših narodov. Hkrati nam nalaga častno dolžnost, da posvetimo vse svoje sile za njihovo uresničenje, vso svojo odločnost in neomajno voljo, da disciplinirano, vestno in pravočasno izpolnjujemo zaupane nam naloge ter dolžnosti. ( Ljudska pravica ) Nove proizvodne panoge v jugoslovanski industriji P? •rrZnrk ho razvmia Vsem hišam so potrebna okna, zato pa g m očmi veliko ' tudi ogromne količine stekla. Zaradi te- J:!1!1 proizvodnih sil in s tem nase go- ^ ^ naši stek]arski indu- striji nalogo povečanja proizvodnje okenskega stekla za 2,75-krat v primeri z letom 1939. Za vsa ta poslopja so potrebne električne instalacije, žarnice. Za povečanje udobja in kulturne name- ;M01ii proizvodnih sil ir. s iem nase gozdarske in politične krepitve ter poganja splošne blaginje delovnih ljudi. Načrt povezuje vse gospodarske panoge , Pred nami je kot primer za to ena f avnih nalog, ki se glasi: »Izboljšati sta ,|P.v.anjske razmere in do leta 1951. zgra-‘l| za 15 milijonov kvadratnih metrov anovanjske površine.« Okuša jmo v mislih organizirati izpol-• ,Gv te ocrrnmne naloge. Za nieno izpolnitev ne potrebujemo radijske sprejemnike, razne električne aparate za gospodinjstvo itd. Tudi v tem pogledu daje načrt navodilo. Proizvodnjo radijskih aparatov bo treba povečati leta 1951. na 150.000. V proizvodnji instalacijskega materiala je pa treba z uporabo novega gradiva in 'metod omogočiti znatno hit- ogromne naloge. Za njeno Pospešiti 'gradbena deto," ^mehani- frejšo uvedbo hišnih električnih instala-Seznam potreb za mehanizacijo cij in s tem tudi njihovo pocenitev Sem Padbenih del ie obsežen. Tu je cela spadajo predvsem žarnice, katenh pro & Vadbenih Obojev, strojev ia me- izvodnja se bo .leta 1951. povzela na *nto betona, drobilcev, dvigal itd. Vse 7,8 milijonov. To pomeni pioti Rtu 1939 'Roje moramo izdelati v naših tovar- povečanje za 6.5-krat. Vzporedno s to ah- Prej jih sploh nismo izdelovali v proizvodnjo bo uvedena tudi izdelava V teku petletke bodo v Jugoslaviji zgradili na stotine novih tovarn. Vse te tovarne bo treba oskrbeti s stroji. Za opremo teh tovarn kakor tudi za racionalizacijo in tehnični dvig že obstoječih tovarn bodo potrebovali na tisoče novih orodnih strojev. Taki stroji so potrebni tovarnam lokomotiv, vagonov, avtomobilov, kmetijskih strojev, tovarnam kovinskih izdelkov in orodja, mehaničnim delavnicam itd. Proizvodnja orodnih strojev je temelj vse kovinske industrije. Zato je treba zgraditi v prvi vrsti tovarne, ki bodo izdelovale stroje za druge tovarne, predvsem tovarne orodnih strojev. Pred vojno je bila proizvodnja orodnih strojev v Jugoslaviji malenkostna, saj so izdelali le 40 takih strojev na leto,' vse drugo pa so uvozili iz tujine. Leta 1951 pa bodo v novih tovarnah izdelali 3000 strojev, predvsem stružnic, skobelnikov, brusilnikov, vrtalnih strojev, avtomatičnih kladiv itd. v skupni teži 5100 ton; od tega 2100 ton strojev za ne-stružno obdelavo kovin. Zgradili bodo tri velike tovarne orodnih strojev. Najtežje 'orodne stroje bo izdelovala tovarna v Rakovici, ki so jo nedavno pričeli graditi, lažje stroje bo izdelovala tovarna v Zagrebu, ki se bo razvila iz že obstoječe ,.Prvomajske tovarne orodnih strojev”, tovarno srednjetežkih orodnih strojev pa bodo .zgradili v Sarajevu. TOVARNA AVTOMOBILOV IN DVOKOLES Tudi v motorizaciji prometa Jugoslavija noče ostati še nadalje odvisna od uvoza. Zgradili bodo lastno avtomobilsko indu- strijo in to ne tako, ki bi izdelovala avtomobile iz uvoženih delov, temveč industrijo, ki bo vse sama izdelovala. Po načrtu bodo leta 1951 izdelali že 6000 tovornih avtomobilov. Tovarna v Rakovici pri Beogradu bo lahko že v kratkem izdelovala tovorne avtomobile v velikem številu. V oktobru lanskega leta so v stori tovarni v Rakovici izdelali prototip tovornega avtomobila, po katerem so že začeli izdelovati avtomobile v serijah. Tovarno pa sproti urejajo in gradijo, tako da bo sposobna za izdelovanje na tekočem traku. Drugo tovarno avtomobilov gradijo v Mariboru. Obe tovarni bosta lahko krili vse potrebe tudi ob naglo rastoči motorizaciji prometa. Na področju Ljubljane bodb vrhu tega zgradili tovarno, ki bo za vso državo izdelovala dvokolesa. Proizvodnja te tovarne bo leta 1951 dosegla 50.000 koles. Seveda tudi koles ne bodo izdelovali iz uvoženega materiala, temveč bodo vse napravili doma. Slovenija ima na področju kovinske industrije po načrtu še eno važno nalogo. Zgradili bodo tovarno, ki bo izdelovala pisalne stroje za potrebe vse države. 2e leta 1951 bo ta tovarna izdelala 10.000 pisalnih-strojev. Tako bodo v Jugoslaviji z razvojem kovinske in strojne industrije v kratkem času v največji meri odstranili gospodarsko in tehnično zaostalost, ki je bila doslej predvsem na tem področju. Odstranili bodo sedanje nesorazmerje v razvoju posameznih industrijskih panog, obenem pa ustvarili trdno podlago 'za gospodarsko in politično neodvisnost. V boj za svobodno življenje: gre klic od vasi do vasi... Ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje, za nas več izbire druge ni! Naši mladinci se pripravljajo za odhod na progo Šamac-Sarajevo Mladina Slovenske Koroške se pripravlja ha odhod v Jugoslavijo, da pomaga pri gradnji mladinske proge Samac—Sarajevo. S tem hoče pokazati, da je povezana z ostalo slovensko in jugoslovansko mladino, s katero se je skupno borila že v narodnoosvobodilni borbi proti skupnemu sovražniku. Dokazati pa hoče tudi svojo solidarnost z vso napredno mladino sveta, ki v skupnem delu na mladinski progi kuje pravo bratstvo med narodi. VSI SLOVENSKI POLITIČNI PREGANJANCI SMO VKLJUČENI V OSVOBODILNI FRONTI Socialistični časopis „Die Neue Zeit" je 11. junija 1947 objavil članek s potvorjeno izjavo slovenskega zastopnika na okrajni konferenci političnih preganjancev celovškega okraja. Socialistični časopis je hotel s svojo potvorbo preslepiti javnosti da so se koroški slovenski politični preganjanci odpovedali borbi za priključitev Slovenske Koroške k matični državi. Odbor slovenske sekcije je dne 14. 6. 1947 na svoji seji v tej zvezi ugotovil: Tov. Haderlapp France je na celovški okrajni konferenci deželne zveze bivših političnih preganjancev kot zastopnik Slovenske sekcije protestiral proti temu, da bi konferenca / razpravljala o bodočih mejah na Koroškem, ker bi ta postopek pomenil posku§ kršitve sodelovanja slovenskih in avstrijskih protifašistov. Tovariš Haderlap je med drugim izrecno poudaril: ..Slovenski in avstrijski KZ-lerji smo trpeli zato, ker smo se borili za resnično osvoboditev slovenskega kot avstrijskega ljudstva izpod fašizma. V tej borbi in trpljenju se je tudi rodilo resnično sodelovanje. Nacifašisti so ubijali ali zapirali koroške Slovence zato, ker smo v svoji borbi stremeli za uničenjem fašizma in za združitvijo vsega1 slovenskega ljudstva v skupni svobodni domovini. Resnično svobodo smo videli in> vidimo jo tudi danes samo v matični državi FLRJ. Vsi bivši slovenski politični preganjanci smo sestavni del naprednega demokratičnega gibanja Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško." S KULTURNE PRIREDITVE VAM SPORO- ČAMO SVOJO ODLOČNO ZAHTEVO: HOČEMO BITI PRIKLJUČENI K FLRJ! V nedeljo 15. junija popoldne je bil miting na nabito polni verandi gostilne „Ma-rica" v Logi vasi s pestrim sporedom. Sodelovali so domači igralci s partizansko igro ,.Raztrgano”, skupina 25 pionirčkov in domači pevci ter pevci iz Škofič in St. lija. Prireditev so otvorili pionirčki z recitacijami, s petjem partizanskih in narodnih pesmi in s predvajanjem kratkih prizorčkov. Navdušeni smo bili posebno nad lepo izgovarjavo slovenščine. Pred igro je tov. dr. Mirt Zwitter, zastopnik POOF-a, v daljšem govoru orisal vse, kar so koroški pevci videli in doživeli v svobodni domovini Jugoslaviji. Ko je nato govoril o političnem položaju na Koroškem, je dejal med drugim: „Ko bo uresničen program vodnice ljudstva Slov. Koroške — Osvobodilne fronte in ko bo doseženo, za kar so dajali svoja življenja najboljši sinovi našega ljudstva — partizani, to je ko bomo priključeni k FLRJ, šele takrat bomo resnično svobodni." S temi besedami je izrazil odločno zahtevo vseh navzočih in vsega slovenskega prebivalstva logaveške občine. Z burnim odobravanjem so zato prisotni odobravali besede tov. dr. Zwitterja in soglasno sklenili, da pošljejo brzojavko komisiji za sestavo mirovne pogodbe za Avstrijo na Dunaj: S kulturne prireditve v Logi vajd vam sporočamo svojo odločno zahtevo, da hočemo biti priključeni k FLRJ. Nato so domači prosvetaši uprizorili Borove „Raztrgance". Uprizoritev je pokazala globoko zasidranost borbene partizanske Na Koroškem pa za tako bratstvo nimajo razumevanja, niti socialisti, ki tako pogosto proglašajo svoj internacionalizem. Tako so župani iz Hodiš, Svetne vasi in Medborovnice odklonili našim mladincem svoj podpis, ki je potreben za prošnjo za potni list. Upamo, da bodo nadrejene avstrijske oblasti pokazale več razumevanja in naši mladini sedaj, ko že lahko samostojno izdajajo potne liste, ne bodo onemogočile potovanja kakor lansko leto. misli med slovenskim ljudstvom ob Vrbskem jezeru, ki je v najtežjih trenutkih zgodovine slovenskega ljudstva sodelovalo v oboroženi borbi proti fašizmu. OSVOBODILNA FRONTA JE BORBENA FRONTA LJUDSTVA V nedeljo 15. junija se je v Bilčovsu pri Odrajcu zbrala polna dvorana ljudi. Tovariš dr. Mirt Zwitter, zastopnik POOF-a, je v daljšem referatu orisal politični položaj, začrtal smernice, ki nas morajo voditi v borbi ter dobesedno dejal: „Naša Osvobodilna fronta na Koroškem je borbena fronta, prav tako kot v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. Združeni v Osvobodilni fronti bomo tudi mi še bolj odločno korakali po borbeni poti v svobodo, to je, da bomo združeni z matičnim narodom v FLRJ." Obširno je nato poročal o turneji koroških pevcev po Jugoslaviji in opisal silni polet narodov Jugoslavije, ki si gradijo srečno in boljšo bodočnost. Kot izraz odločne zahteve prebivalstva Bilčovsa je bila soglasno sprejeta brzojavka komisiji za pripravo mirovne pogodbe za Avstrijo, ki se glasi: ..Prebivalstvo popolnoma slovenske občine Bilčovs, zbrano na množičnem sestanku, odločno zahteva priključitev k FLRJ." ..NEPRISTRANOST" NA KOROŠKEM Tiskovni urad OF poroča iz Kaple na Dravi: Vodja kapelške ,Wurfkommande' Krass-nitzer, ki je s svojimi pretepači napadel pisarno OF v Borovljah in navzočim slovenskim antifašistom grozil z gumijevkami in koli, je bil zaradi tega obsojen na štiri mesece zapora. Čeprav sta od sodbe minila šele dva meseca, je danes že na prostem. K temu dodajamo: Slovenski antifašisti pa, ki niso zakrivili nič drugega, kot da so se zavzeli za zastavo, pod katero so se borili na strani Zaveznikov za skupno stvar zmage in miru, morajo odsedeti celotno krivično kazen in jih pri enako dolgi kazni prepeljejo celo kakor najhujše zločince v kaznilnico Kar-lau. Kljub temu pa velja »uradno" na Koroškem za Slovence popolna »riepristra-nost” in ..enakopravnost”. NACISTIČNI ZLOČINEC DOMA „N A DOPUSTU" Tiskovni urad OF poroča iz Bistrice pri Pliberku: Bivši kmečki vodja in član NSDAP Friedrich Kraut, ki je pustil, da so nacisti preganjali nad 40 antifašistoy iz1 Bistrice in je v mnogih primerih zakrivil celo smrt, se danes svobodno sprehaja po St. Vidu v Podjuni. Njegov sin, Erhard Kraut, bivši »krajev-ni vodja” in SS-ovski častnik, ki je s svojim avtom prevažal v zapore predvsem slovenske duhovnike, bi moral biti v taborišču VVolfsberg, v resnici pa je sedaj „n a dopustu" na Bistrici pri Pliberku. On je sokriv smrti župnika Hornbocka, dr. Schusterja, Wutteja in več drugih. Krauta še niso obsodili. KOT BI ŽIVELI SE VEDNO POD. HITLERJEVO ZASEDBO Iz Borovelj nam pišejo: Zdi se nam, kot bi še vedno živeli v letih Hitlerjeve zasedbe, ko so bile vse ječe polne slovenskih antifašistov in je bil pošten Slovenec povsod zapostavljam Tako se tudi danes vedno bolj polnijo zapori z zavednimi slovenskimi antifašisti, kar nam jasno dokazuje, da so na vodilpih mestih še vedno stari sovražniki slovenskega ljudstva in da je denacifikacija več kot pomanjkljivo izvedena. Nadvse nas je ogorčila razprava, ki je bila 7. junija 1947 pred britanskim vojaškim sodiščem v Celovcu. Zagovarjati so se morali slovenski mladinr ci iz Sveč in iz naše občine zaradi nabijanja slovenskih napisov. Mislili smo, da so slovenski napisi vendar ena najosnovnejših pravic, ki nam pripada. Najprej so vpili avstrijski predstavniki v svet, kakšne pravice uživamo Slovenci na Koroškem, sedaj nas pa zapirajo! Ljudstvo ni hotelo nič drugega, kakor le pravice oziroma te izjave uresničiti. Sedaj pa se polnijo dan za dnem zapori s samimi Slovenci. To je naša pravica na Slovenskem Koroškem! Na drugi strani se pa še mnogo vojnih zločincev svobodno in prosto giblje po slovenskih tleh, po zemlji, ki je prepojena s krvjo slovenskih borcev-partizanov. Že meseca februarja so govorili, da bo v prvih dneh aprila postavljen pred sodišče največji zločinec in največji krivec vsega nasilja nad slovenskim ljudstvom na Koroškem — Maier-Kaibitsch. Zakaj se to še do danes ni zgodilo? Zakaj so danes še nastavljeni po naših krajih jugoslovanski vojni zločinci? Kdaj bodo vsi ti poklicani na odgovor? Kljub vsem protestom antifašističnega ljudstva avstrijske oblasti ničesar ne ukrenejo. Zato je po-trebpo, da se še nadalje dosledno borimo za popolno svobodo — za priključiti Slovenske koroške k FLRJ. KDO ODLOČA O JEZIKU V CERKVI Ko smo v zadnji številki pod tem naslovom priobčili dopis iz Dobrle .vasi^ smo prejeji iz najrazličnejših krajev dopise, v katerih se ljudstvo pritožuje zaradi pomanjkanja slovenskega jezika v cerkvi. Že enkrat smo objavili tako pritožbo iz Pod-rožčice, kjer duhovnik baje v cerktfi ne sme moliti slovensko, ker je bila tako imenovana „Abstimmungskirche" (plebiscitna cerkvica) zidana s podporo „Sudmarke”. Kakor nam je znano, »Stidmarka" nikakor ni bila verska ali cerkvena organizacija, toda ordinariat je vedno upošteval zahtevo te šovinistične nemške organizacije celo proti'volji slovenskih vernikov, ki v večini obiskujejo to cerkvico. V čudno luč pa postavi sedanjega generalnega vikarja dr. Kadrasa dopis starega moža iz Podgorij. Ta mož nikakor ne more razumeti, da generalni vikar pismeno vprašuje predsednika ZAS-a in deželnega poslanca OeVP Pečnika, kakšen jezik želijo ljudje v cerkvi, namesto da bi se obrnil na domačega župnika, ki bi mu gotovo bolj objektivno poročal. V svojem uradnem zagovoru, ki ni nič drugegd kot slavospev zaslilgam, ki jih ima baje gospod generalni vikar za zaščito Slovencev v nacistični dobi (dobra dela se v splošnem sama hvalijo), škofijstvb poudarja, da se mora ozirati na željo vernikov. Ali v. Pod-gorjah predstavlja vernike samo g. Pečnik ali pa škofijstvo zamenjuje vernike z voditelji OeVP in Zveze tako imenovanih »domovini zvestih". Ali 'je nova zveza tudi v tej zadevi prevzela naloge svojega predhodnika. „Heimatbunda”? Vsaj zdi se tako, da so se v vprašanjih južne Koroške vse oblasti in, kakor kaže pismo generalnega vikarja, tudi najvišja cerkvena oblast v deželi, pokorile tej novi organizaciji! Slovensko ljudstvo po vsem tem ne more več verovati v nepristranost in pravičnost ordinariata. KULTURNA PRIREDITEV V GLOBASNICI V četrtek 5. junija je bila v Globasnici kulturna prireditev, ki je prav dobro uspela. Okrog 400 gledalcev se je zbralo, da si ogledajo igro „Plavž”, s katero so gostovali igralci iz Št. Vida v Podjuni. Igra, ki nam kaže osvobodilno borbo koroških Slovencev, je naredil^ na gledalce močan vtis. Domači mešani pevski zbor'je pred igro zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Recitacijo »Slovenska zemlja”, ki jo je recitiral tov. France Košulnik, so poslušalci nagradili z navdušenim odobravanjem. Nato je v imenu POOF-a spregovoril tovariš Blaž Singer, ki je poudaril važnost tega trenutka naše borbe. Zdaj je potrebno, da podvojimo svoje delo v borbi z® dokončno osvoboditev. Opozoril je na nov. fašizem, ki se najbolj vidno udejstvuje v „Wurfkommandah” ter v „BHS”. Vsa naša borba naj bo posvečena,” tako je poudaril, »iztrebljenju in izkoreninjenju teh elementov, ki so plačanci reakcije in zavirajo naše osvobodilno gibanje." Na koncu je bila izglasovana resolucija za komisijo na Dunaju z zahtevo po pr** ključitvi k FLRJ. Ljudstvo je resolucijo navdušeno sprejelo. KOROŠKEMU PARTIZANU .TANKU RUSU - DJURU V SPOMIN... Janko Rus-Djuro, komandir čete koroških prtizanov, je med prvimi žrtvoval svoje življenje v borbi za osvoboditev Slovenske Koroške. Njegovo trupi0 so pripeljali iz Koroške v njegov doneči kraj na Bled, kjer je bil 31. maja slovesno pokopan. Janko Rus-Djuro je padel v drugi p°“ lovici meseca novembra 1943 v Ruta*1 pri Podgorjah, v Rožu. Kot komandir prve čete Zapadno-koroškega odreda j® vodil svoje borce iz Roža proti Ziljski doiini. Našel pa se je človek, ki ga j0 izdal. V hudi borbi s fašisti je bil komandir Djpro pri proboju nemškega obroča ranjen v trebuh, v glavo in roko ter je zaradi težkih ran umrl. Po zlomu Jugoslavije v aprilu 194t je na Bledu organiziral upor proti nemškemu okupatorju. Pomagal je pri zbiranju orožja in v organiziranju udarnik skupin. Zaradi svoje aktivnosti je bil od neiflj škega okupatorja že leta 1941 s svojin1* tovariši aretiran in zaprt v Begunjah, °° tam pa odveden v koncentracijsko taborišče Kraut v Dravsko dolino na Koroškem. Od tam se mu jb posrečilo priti ^ Gradec, odkoder je marca 1943 pobegnil in odšel v partizane. Zaradi svojin vojaških sposobnosti je kmalu posta* vodnik in kasneje komandir čete. Skupno s svojo četo se je leta 1943 proštov^ ljno javil na Koroško. Vsa četa mu j0 sledila. Padel je v času, ko bi ga njegova.četa in Slovenska Koroška najbolj potrebovala. Koroški borci so se tedaj prl' pravljali na pohod iz Roža v Ziljsko d°” lino. Njegova smrt je bila hud udarec za četo in Koroško, toda njegovi soborc niso klonili. V mnogih srditih borba*1 z nacifašisti in v številnih nevarnosti so se pod njegovim vodstvom navzf*^ njegovega duha in neustrašnosti. Iz S * * * * * 11Je* govih borcev so zrasli kasnejši koinaij-danti bataljonov in odredov na Kor°£ koin in so z njegovo neustrašeno odi00 nostjo ter z njegovo voljo in vztraj‘°J etjo mnogokrat pobili Nemce in s te sto in stokrat maščevali svojega koma«1 dirja Djura. „ Ne samo koroški partizani, vse kof° ko ljudstvo se s spoštovanjem spofflin* velikega borca za osvoboditev Slovens Koroške in ga bo ohranilo v trajnc spominu. . Slava nesmrtnemu junaku, prvobor0 -za svobodo Slovenske Koroške! Kapetan Jože Ulčar-Miik° koroški partizan SLOVENSKA SEKCIJA KZ-VERBANDA sporoča: V četrtek, dne 26. junija ob 9. 11 r1 Z^( traj bo v gostilni »Einsiedler" v Ce*°v Kinkstrasse 2 (pod Križno goro), Pokr3Lf ski plenum bivših političnih interniran ^ in preganjancev — KZ-Verband —s*°v ska sekeija. f(. Dolžnost vsakega člana sekcije je. točno udeleži tega plenuma. v Zveza bivših političnih interniranj in preganjancev — slovenska se Novi „Heimatbund" je razkrinkan V eni zadnjih številk smo popolnoma razkrinkali pojav novega »Heimatbun-<*a'< na Koroškem v obliki BHS. Pokapali smo, da se za to šovinistično organizacijo skrivajo v glavnem nacistič-m> velenemški elementi, ki nastopajo z grožnjami in izzivanjem proti koroškim Slovencem, kakor so to delali pod vodstvom M. Kaibitscha, Schumyja in drugih voditeljev nekdanjega »Heimatdiensta«, >Heimatbunda«. Opozorili nismo le koroške Slovence, ampak vse demokratično prebivalstvo Koroške, da je treba z vso odločnostjo nastopiti proti oživljanju take velenemške^, fašistične organizacije. V odgovor na tcf sta glasili OeVP in SPOe objavili v soboto 7. junija članek gospe Ani Kostinger, ki v imenu »Bun-jtn« poizkuša opravičiti namene in delovanje te organizacije, češ da je nastala kot »gibanje proti OF«. Članek zatrjuje tudi, da nobeden od osnivalcev »Bunda« Hi politično obremenjen. Koliko resnice je pripisovati članku gospe Ani Kostinger, bo najboljše presodilo naše ljudstvo samo, ki pozna razne julijske pučiste, naciste, hrabre S A-junake in nacistične konfidente, ki so pobirali podpise za to novo organizacijo » domovini zvestih«. Enako ni treba še enkrat spominjati na grožnje, s katerimi so pretili v primeru, da bi kdo odklonil podpis. Zato niti nočemo odgovarjati gospej učiteljici, ki gotovo računa s posebno podporo, kakor sta jo prej >>Heiniatbund« in »Siidmark« dajala učiteljem, če so se posebno izkazali pri Ponemčevalnem delu. Bolj zanimivo je dejstvo, da nova organizacija uživa vso Podporo OeVP in tudi SPOe, ki se je °d leta 1924 vsaj navidezno odtegnila »Heimatbunda«. Kakor se zdi, hoče koroško vodstvo SPOe v svoji težnji, da odrine OeVP z njenih prednostnih položajev, doseči vsaj v tem primeru, kar ji ni moglo uspeli pri trgovski in kmečki zbornici. To pa ji nikakor ne štejemo v čast. Prvi'poizkus z »Zvezo avstrijskih Slovencev« se je ponesrečil, čeravno jo je šPOo z vsemi močmi podpirala in ji dala celo pisarno v deželni vladi na razpolago, kakor je razvidno iz naslednjega pisma, ki ga prinašamo v celoti ;v Socialistična stranka Avstrije — Deželna organizacija Koroške. Celovec, 9. sept. 1946. Zvezi avstrijskih Slovencev v Celovcu Deželna vlada Predmet: Stališče SPOe do Vaše organizacije. ^Na Vaše pisanje z dne 17. 7. in 25. 8. 1946 Vam sporočamo, da je SPOe Vaši organizaciji prej koit slej naklonjena. Kaše organizacije smo o našem stališču obvestili in jim pustili svobodo, da pristopajo k ZAS-u in tudi tam sodelujejo. Da bi organizacijski aparat SPOe delal za Vaše naloge, je za nas seveda nesprejemljivo. Že zaradi tega, ker je obremenitev naših zaupnikov že sama po sebi več kot velika. Tudi ima SPOe izpolniti veliko dalekosežnejše naloge. Organizacijsko delo za Zvezo je po našem mnenju samo po sebi umljivo njena lastna naloga. V političnem oziru pa Vam zagotavljamo našo podporo). Za deželno organizacijo: Hans Sima 1. r. Tako je torej delovala popolnoma »nepolitična« organizacija ZAS-a in tako deluje seveda tudi njena popolnoma »nepolitična« naslednica BHS. Po tem je tudi razumljivo, zakaj se za to svoje dete tako zelo zavzemata lista SPOe in OeVP. Pod krinko »nepolitične« organizacije poskušata OeVP in vodstvo SPOe dobiti na našem ozemlju nov delokrog in prevarati ljudi, ki bi jim pod resnično firmo nikakor ne nasedli. Javne in prikrite grožnje naj bi pomagale tam, kjer tudi ta krinka ne zadostuje. Vendar vsi poizkusi združene reakcije ne bodo uspeli, da bi odvrnili naše ljudstvo od poti, ki mu jo kaže Osvobodilna fronta. Naše ljudstvo vseh teh »domovini zvestih« ni videlo, ko je bilo treba v resnici braniti domovino pred Hitlerjevo drhaljo. Tedaj so brez razlike stali v vrstah »Heimatbunda« in podpirali Maier-Kaibitsclievo politiko ponemčevanja in uničevanja kor. Slovencev. Koroški Slovenci poznamo samo borbeno bratstvo slovenskih in avstrijskih anti- ,—x*—* Koroška v BORBI ^r- Mirt Z w i 11 e r t Poizkus iztrebljenja koroških Slovencev v dobi nacizma Med najhujše zločine nemškega nacističnega nasilja nedvomno spada množična izselitev Slovencev na Koroškem. Vendar ta a^cija ni podobna uničenju čeških Lidic ali drugim podobnim nemškim zločinom. Te te rodilo le bolj trenutno pobesnelo div-tebje nacističnih mogotcev. V primeru ko-r°ške izselitve pa gre za hladnokrvno, skr-b«o preračunano in pripravljeno uničeva-hte številčno pomembnega dela slovenske-9a naroda. Po svoji zasnovi, po izvedbi in plju je iztrebljenje koroških Slovencev v tetih od 1938 do 1945 še najbolj podobno “teološko in programsko pripravljanemu “aičenju Židov. Podobni so bili tudi nem-Ski ukrepi v južnih predelih Štajerske nasproti Slovencem ter nemške metode izlo-citve Poljakov na Poznanjskem in v Sleziji. V dobi, ki nas loči od zloma nacistična gospostva na Koroškem, je bilo mož-n° dobiti vsaj površno sliko obsega, grozo->sti, materialne škode ter velikanskih ^tev tega zločina. Vidbo pa je postalo tudi 'testej skrbno prikrito ozadje, krivci in po-7-ročitelji ter prave korenine tega edin-stv®nega nemškga nasilja nad malim sionskim narodom v osrčju Evrope. P° zlomu Hitlerjeve Velike Nemčije, ka-,ere vojaško silo so zlomili skupno z osta-Slovenci tudi koroški partizana, združi v NOV, je nastal za Slovensko Koro-Su° nov položaj. Izsiljeni umik Jugoslovan-armade, ki je osvobodila Slovensko otoško, je naložil izkrvavelemu delu na-naroda na Koroškem bovo trpljenje. rilanska vojaška oblast ter novorojena Avstrija sta si razdelili gospostvo nad narodom, ki si je tudi brez posebnih pozivov priboril pravico do popolne svobode. To nerazumljivo krivico morda najbolje razkriva tudi samo bežno razmišljanje o zločinu koroške izselitve ter o vlogi koroških Slovencev in nemških Avstrijcev v tej tragediji komaj minule dobe. KOROŠKA IZSELITEV — DELO IN PLOD KOROŠKIH NEMŠKIH ŠOVINISTOV Vsakemu, ki mu vprašanje koroških Slovencev ni španska vas, je jasno, da nasilna množična izselitev slovenskih družin v letih 1941 do 1945 ni slučajni izrodek samovolje kakšnega propalega nacističnega mogotca. Že obseg tega zločina ter do zadnje podrobnosti organizirana izvedba govorita proti takšnemu mnenju. Vendar pa dopušča do skrajnosti izvedena centralizacija nacistične države in stranke z njenim naglašanjem načela „firerjev” tudi takšno domnevo. Te možnosti se posebno današnja Avstrija poslužuje, ko skuša dokazovati, da nje ne zadene krivda za neštete zločine, ki so jih na njenem ozemlju zakrivili Avstrijci. Zato je tem važnejše, da ugotovimo ves razvoj, ki je dovedel do izselitve koroških Slovencev v dobi nacizma. Germanizacijska politika Avstrije na Koroškem danes svetu ni več tajnost. Nešteto imamo za njo dokazov. Kako naj tudi pameten človek doume, da ob ..popolni enakopravnosti in vseh pravicah" število koroških Slovencev po ugotovitvi uradne avstrijske statistike vendarle nazaduje od fašistov, ki so skupno prelivali kii za osvoboditev slovenskega in avstrijskega ljudstva izpod fašističnega jarma. Ce danes' takoimenovani »domovini zvesti« spet uporabljajo lepe besede in poudarjajo svoje »koroštvo (Karntnertum), potem je razkrinkal njihovo resnično »velikonemško« usmerjenost sam Hans Steinacher, gotovo verodostojna priča, ki piše, v svoji knjigi: »Ker pa zaradi prisotnosti zavezniških zastopnikov, 1a vile ali pa celo zdrknile nazaj. Bolg®1’1^ je napravila skok, ki jo je privedel vrsto naprednih demokratičnih držav* Ljudska republika Bolgarija je sed® skupaj z drugimi balkanskimi držav®11 ’ Albanijo in Jugoslavijo zanesljiva o po1 miru na Balkanu in varpost v sve * Balkan, ki je bil nekoč sod smodnik« ^ evropski mir, se vse bolj spremim11 trdnjavo za zavarovanje miru na sve< • Zato balkanski narodi danes z v'st.j zaupanjem zro na novo Bolgarijo m iz srca želijo uspeha v njenem demo« ^ tičnem razvoju. Tej plemeniti želji pridružujejo vsi demokratični in svo doljubni narodi. . ^tnogo sc govori in razpravlja o zadru-R* 1- 2 Zato in ker vlada med delovnim kludstvom hapačno mnenje, češ da je zadruga organizacija novejšega izvora, je Prav, da pojasnimo poreklo našega zadružništva. Naši predniki, stari Slovani, so živeli y s°rodstvenjh zadrugah. Vse družine iste krvi so bile združene. V zadrugah s° tako skupno živeli očetje, sinovi, Vr*uki in pravnuki s svojimi ženami. V Zadrugi ni imel nihče svoje posebne imo-Vlne- Vsa zemljišča, poslopja, živina in gospodarsko orodje, sploh vse nepremičnine in premičnine so bile last vse zadružne skupnosti. Skupno so živeli, skup delali in skupaj uživali sadove svo-Jega dela. Vsi odrasli ljudje so imeli onake pravice. Ko je hiša postala pre-tfsha, so prizidali tik nje drugo, tretjo. Večkrat se je družina tal$o pomnožila, na je živelo nad 100 sorodnikov na istem ^ružnem posestvu. Siromakov med djinii ni bilo, ker je zadruga (skupnost) vsakogar, ki je delal, oskrbela z vsem, kar je potreboval; skrbela je tudi za bolnike, ponesrečence in onemogle. Kdor se zadrugi ni pokoril, tega so izobči. Kot klatež brez doma in sorodstva le nosil pečat strašne kazni. Zadrugi je načeloval starešina. Spočet-*a je bil to najstarejši moški v zadrugi (starešina). Po njegovi smrti so moški 2adružniki izvolili novega gospodarja. Izbrali so si najzmožnejšega. Tudi že-ne so lahko postale starešine. V naših zadrugah je vladala enakopravnost. Starešina je vodil zadružno gospodarstvo, določal delo in skrbel za domače Potrebe. Bil je tudi sodnik in je razsojal Prepire ter odrejal kazni. Končno je bil “0 svečenik, ki je varoval -zadružne sve-tinje in daroval bogovom. Vsi zadružniki so ga ubogali in spoštovali. Umrlim starinam so v zadrugi ohranili dober fPomin in njih podoba jim je bila sve-tinja. Vsi udje iste za d ra ge so se imenova-j* po svojem prvem gospodarju. Če je bilo temu ime Peter, so se njegovi naredniki — zadružniki inienovali Petrovci, če je bil Pavel Pavloviči, Tako so Pastali priimki in vasi in iz teh tudi nevera mesta (Vinkovci, Vidoviči itd.). Župe in plemena Ko se je kakšna zadruga izredno položila in je postal njen življenjski Prostor pretesen, se je nekaj zadružnikov ločilo od stare družine in se nase-blo nekje v bližini ter si ustanovilo no-y° zadrugo. S staro zadrugo so ostali !esno povezani. Stara zadruga (matica) Izbila torej zvezana z novimi zadruga-brl* To zvezo vseh zadrug (vasi), ki so zrasle iz prvotne zadruge, so imenovali ž u p o. Vsi župljani so kot potomci enega in istega pradeda tvorili pleme. Starešine vseh zadrug iste župe so se pogosto sestajali, se skupno posvetovali o potrebah vsega plemena in si volili vrhovnega poglavarja ali župana. Ker so družine prvotne zadruge uživale večji ugled, so najraje volili župana iz prvotne zadruge. Iz takih odličnih rodbin se je, ko sta se pričela v zadrugah izgubljati skupnostni čut in uveljavljati izkoriščevalski element, polagoma razvilo plemstvo ali šlahta. Včasih so se plemena preselila v drugo deželo, kjer je bilo več zemlje in bolj varno pred sovražnimi napadi. V novi naselbini so gore in vode imenovali z enakimi imeni, kakor so jih imeli v sta-run kraju. Zato imamo še danes po vseh slovanskih deželah na severa kakor na jugu gore, reke in kraje z enakimi imeni: Bistrica, Zagorje, Trnovo, Kum, Poljane itd. Dolgo Slovani niso imeli držav, marveč le posamezne župe. Ker pa je bila vsaka zase prešibka, zaradi tega niso megli doseči takšne politične moči kot sosedni narodi. Spoznali so, da se morajo združiti in da se le v združenih župah lahko branijo pred sovražniki. Kakor je iz zadrug zraslo pleme, tako je iz združenih plemen nastal narod. Združena plemena so si v skupni borbi za časa vojne izvolili vojskovodjo, velikega kneza ali župana. Obramba pred izkoriščevalci Naše nove gospodarske zadruge torej niso nikaka nova iznajdba, ampak so le oblikovno prikrojene novim razmeram in so vznikle na izkušnjah iz današnjega praktičnega življenja. Njihova prirod-nost, njihova pravična urejenost jim narekujeta trdno povezanost, medsebojno pomoč, sodelovanje, skratka skupnost. Ogroženi od prirode in ljudi (sovražnikov) so že v starih zadrugah poznali življenjsko modrost, da se morejo ohraniti samo v čim širši in čim Namakanje travnikov Suša v začetku tega meseca je privedla marsikaterega kmetovalca na misel, da bi, kjer je naravna možnost dana, travnike namakal. Pri tem poletnem namakanju gre predvsem za poživitev rastlin. Ker je treba napraviti vsako stvar s preudarkom, da ne bo še več škode kot koristi, moramo tudi poletno namakanje opraviti po določenem načrtu. Po košnji pustimo namreč travnike 8 do 14 dni povsem suhe, da se stmišče zopet zaceli. Podnevi namakamo le, če je oblačno, drugače pa samo ponoči in sicer na ta način, da 10 do 14 dni po košnji namakamo močneje 6 do 8 noči, pozneje pa, kakor je pač vreme, samo vsako peto do deseto noč. Popoln uspeh pri namakanju travnikov dosežemo: 1. če mecT namakanjem in odvajanjem namakalne vode večkrat menjamo, 2. če namakamo v splošnem le tedaj, ko je voda toplejša od zraka. Važnejše kot poletno je jesensko namakanje. S tem travnike tudi gnojimo, ker imamo gnojil bogato vodo na razpolago. Z jesenskim namakanjem se mora pričeti že v začetku meseca oktobra ali konec septembra. Voda je v tem času bolj topla kot zrak, zato se trave pred zimo dobro vkoreni-n i j o. Na lahkih zemljah prenehamo z namakanjem po 10 do 12, na ilovnati zemlji pa po 4 do 6 dneh, nato pa po 10 do 14 dneh spet lahko pričnemo z namakanjem. Brž ko nastopi mraz, moramo z namakanjem prenehati. Pri pomladanskem namaka- nju moramo ravnati mnogo previdneje. Na pomlad je spočetka voda toplejša od zraka, zato namakamo v začetku pomladi prav tako kakor jeseni. Ko pa postane zrak toplejši od vode, je ob jasnih dnevih namakanje škodljivo, ker se zmanjša toplota zemlje. Če so spomladanski dnevi topli in jasni, namakamo zgodaj zjutraj, zvečer ali ponoči, podnevi pa samo, če je oblačno. Po aprilu namakamo po potrebi samo toliko, da s§ zemlja primerno ovlaži. Na travnik spustimo vodo vsakih 6 do 8 dni po 12 do 24 ur. Deset do štirinajst dni pred košnjo pa moramo z namakanjem nehati. Če upoštevamo, da potrebujejo travniške rastline okrog 600 kg vode za tvorbo 1 kg suhe organske snovi, nam postane jasno, kako važno delo po košnji je namakanje travnikov. S pravilnim namakanjem vendar povečamo pridelke do 100 metrskih stotov in še več na hektar. Mestoma slabe uspehe je pripisovati temu, da ne namakamo o pravem času in da ne skrbimo za odtok namakalne vode. S tem zamočvirjamo zemljišča. Z napačnim namakanjem odvzamemo zemlji zrak in dušik. Trava s takih travnikov zgubi na okusu, postane kisla in ima manj redilnih snovi. V splošnem se vendar priporoča namakanje travnikov povsod, kjer je to mogoče, toda namakanje naj bo preudarno in načrtno, pa bomo vedno dosegli tudi zaželeni uspeh. Ob oblačnem vremenu, najbolje po dežju, bomo namakali travnike, kjer so na razpolago že posebne odtočne na- PREŽIHOV VORANC: , Zato sem moral stati doma in še za- jemniki rajši ostanejo najemniki, ker bi °v°ljen sem moral biti s tem, kar nam zemljo itak ne mogli plačati. Eden izmed huba dala. Zato sem, kakršen sem. tistih je potem dve leti sekal v grofovih I*0 vojni so prišli k nam agenti iz gozdih in ko so korupcijo na občini od-in so nam razlagali, do bomo do-*l Kubo v last, ako se bomo pri njih Tganizdrali. Oče se je organiziral pri šrarni dražbi, kamor je pet let plačeval 7®Pevke. Zato smo dobili tudi letake. "a leta smo' živeli v nepretrganem : pa«iu, da bomo dobili hubo v last. Oče le nerad plačeval najemnino, zane-smo grofovsko delo in delali aDi na SVQij0 roko tam, kjer smo več oskrbnika in lovce pa smo grdo k-?.dali, kadar so odkod prišli. Takrat so hni i i ze'° ponižni; pozneje pa, ko ni li i 0 nič biti z delitvijo, so zopet zače-raglave pokonen nositi. Čez pet let pa so nekateri voditelji taiste organiza-načeli pobirati podpise zato, da na- pravili, je bil imenovan za župana. Mi in še več dragih najemnikov se ni podpisalo; vsi so dejali: »Kaj nam koristi huba, ako jo moram plačati. Na ta način ne bo nikdar moja. Obresti bodo več znesle, kakor pa najemnina ...« lili smo krizo zelo zgodaj začutili. Kmalu smo začeli zaostajaji z najemnino, dela po gozdovih je bilo vedno manj. Naposled smo obviseli tudi na davkariji, pri novici, pri trgovcu. Potem je začela padati živina in kmalu smo izračunali, da živina no more pokriti dolgov. Vdajali smo se v usodo: »Ako nas pustijo na hubah, bomo že živeli ...« Čutili smo, da bi mogoče kaj dosegli, ako bi držali skupaj, toda tega ni bilo. Za najemniki in kajžarji je začelo pritiskati tudi kmete. Dokler nam je še nekako šlo, med nami ni bilo nobene skupnosti. Ko nas je pa začela kuzla lizati, je počasi vstal med nami ta duh. Bili smo vedno bolj nezadovoljni, ali pomagati si nismo mogli. Nekateri so vlekli še vedno za nekimi voditelji, dasi-ravno prave vere nihče ni imel, vsi pa smo spoznavali, da manjka nekoga, ki bi nam pokazal pot, ki je nekje ali pa ga mi ne vidimo... ne dosežemo... Od kraja nas je bilo strah pred razmerami, vsak je skrival svojo težave, vsak kmet se je sramoval svojih dolgov.. Toda ta sramežljivost in ta strah sta polagoma izginjala. Pri cerkvi smo s prezirom in z nekakim zadoščenjem poslušali vedno daljše izklicevanje zaplemb in rubežev. »Na Rebri številka pet krava s teletom, številka enajst bik, številka dvanajst junec!... Na Pristavi številka ena kočija, dve, konj, pet, voz, šest, svinja s prasci, deset, šivalni stroj... V Hudem grabnu številka sedem, tri polovnjake mošta, devet, seno in slama, trinajst, dva para volov., Poslušalci so se zagrizeno režali: »Hej, Babin, ali je pri tebi številka pet?.. x trdnejši organizaciji, v delovnem kolektivu, ki naj nudi poedincu pravice do njegovih nasproti skupnosti prevzetih dolžnosti. Iz praktično uveljavljenega načela enakovrednosti človeških bitij, o enakih dolžnostih vseh dela zmožnih članov zadruge je bujno poganjala zavest demokratičnosti, enakopravnost in pravičnosti. Danes nam priroda ni nevarna. Znanost si jo podreja. Nevarni pa so ljudem izkoriščevalci, ki jih je malo, a so gospodarsko močni, združeni v razredu kapitalistov nasproti razredu delavcev in kmetov. Zato so naše zadruge prvenstveno gospodarskega značaja. V svojem bistvu se nič ne razlikujejo od nekdanjih sorodstvenih zadrug. Njih obrambni značaj v gospodarski borbi proti sovražniku delovnega ljudstva in njih težnja po gospodarski demokraciji sta v bistvu enaki onima iz davnih časov. Tako sedaj povzemamo, prilagodeno novim prilikam, zadružno načelo kot edino prirodno, utemeljeno, pravilno in uspešno. (Delavsko-kmečka enotnost.) prave s pločevinastimi in gumijastimi cevmi, tudi z gnojnico. Če še nimamo takih naprav, bo treba gnojnico razvoziti v sodu. To delo pa je po prvi košnji ob primernem vremenu najbolj uspešno. Poznejše, predvsem pa jesensko in zimsko namakanje z gnojnico, je skoraj brez vsakega uspeha in nalaga samo prazen trud in delo, v kolikor to ni potrebno za golo izpraznitev gnojnične jame. Kočuški. Halo prostora - malo snage Če je hlev premajhen, ga je težko ohraniti čistega. Prav posebno velja to za svinjake. Prašič sam si želi snage in tam, kjer ima dovolj prostora, si svoje ležišče ohrani suho in čisto. A žal so naši svinjaki večinoma tako tesni, da si žival sama pri najboljši volji ne more pomagati. V, skrbi, da svojega ležišča ne bi onesnažila, se obrača tako, da svoj zadnji konec čim dalje odnese od svoje postelje. V premajhnem hlevu pa se pri tem prav lahko zgodi, da ponesnaži korito. Mi jo kregamo, da je »prašič«, a pozabimo, da smo tega sami največ krivi. Računajo, da mora biti v svinjaku za en«, ga prašiča najmanj 2 m2 prostora. Toliko ga je pa v naših svinjakih redkokdaj in zato so večinoma tudi precej nesnažni. Kadar popravljamo stare ali pa delamo nove svinjake, ne pozabimo, da je treba prašičem v hlevu dati toliko prostora, da ga sami po svojem na-gohu morejo ohraniti vsaj kolikor toliko čistega. »Pri meni so junci, da veste...« To pa je bilo le toliko časa, dokler je bila množica skupaj; ko so se ljudje razšli, so postajali poparjeni: Kaj bo?... Kakor bi bilo vse dogovorjeno, se nihče ni udeleževal razprodaj. Toda nihče tega ni pripravljal, nihče se ni dogovarjal, vse se je godilo samo od sebe. Vsa fara se je škodoželjno režala za biriči, ki so z dolgimi nosovi odhajali. Kljub temu je rastla skrb: »Kaj bo...?« Vsak je slutil, da tako ne more ostati. Vsak je slutil, da mora priti nekaj, kar bo to razsekalo... »Država mora imeti denar!« to je vsak vedel. Toda nihče ga ni imel. Potem je prišlo še drugo in še večje iznenadenje. Neke nedelje je imel župnik čudno pridigo. Najprej je govoril o hudih časih, potem pa je začel razlagati, da upniki potrebujejo denar, da je taka postava, da dolžniki svoje obveznosti do soseske izpolnjujejo, ker bi se sicer svet na glavo postavil in bi že na tej zemlji pravi pekel nastal. Pozval je vse farane, naj poskušajo drag drugemu pomagati s potrpežljivostjo in naj gledajo, da dajo cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je božjega. Posledica je bila, da so nekateri postali še bolj poparjeni, rekoč: »Zdaj je še ta prišel...« Nekateri pa so na tihem začeli mašiti VLADIVOSTOK VRATA SOVJETSKE ZVEZE V ŠIRNI SVET Deset dni in enajst noči hiti brzovlak iz Moskve na Daljni vzhod. Po ravninah Fredu ral ja, skozi Uralske gore, po Sibirski tajgi, mimo Bajkalskega jezera, čez Jablonski hrbet, v Čito in Haba-rovsk — potem se ustavi na poslednji postaji velike transsibirske,železnice: v Vladivostoku. . Prijetno je prispeti po tako dolgi vožnji v Vladivostok v blagi jeseni ali v zgodnji pomladi. Vladivostok ne pozna hude zime. Tisti čas, ko prihaja na sibirski sever trda jesen ali ko se iz severnejših krajev šele polagoma umika zima, je v Vladivostoku toplo kakor na francoski rivieri. Brž ko zapustite prostrani kolodvor, začutite bližino morja. Ob vsakem koraku spoznavate svojevrstno slikovitost velikega pristaniškega mesta. Vsepovsod hrumijo težki tovorni avtomobili in švigajo potniški 'avtomobil. Med množico ljudstva, ki se giblje po glavnih ulicah, srečujete predstavnike vsakovrstnih narodnosti. V zalivu Zlati Bog je vsak dan nešteto parnikov potniških in tovornih. Visoko se nad njimi dvigujejo orjaški žerjavi, ki natovarjajo sibirsko pšenico, srednjeazijski bombaž, uralsko kovino. Ves Vladivostok živi od pristanišča, prav tako kakor živi pristanišče v prid vsemu Dal jnemu vzhodu. Vladivostok imenujejo morska vrata velikanske dežele — vse tam od Urala do Primorja ob Tihem oceanu. Odtod se razpleta nepregledna mreža morskih poti v daljno prostranstvo Tihega oceana, na Kitajsko, v Zedinjene države Amerike, v zaledenelo Pola rje. Vladivostok je največje in najbolj mehanizirano pristanišče Sovjetske zveze. Na njegovem ogromnem prostoru ne utihne trušč ne podnevi ne ponoči. Po asfaltiranih ploščadih nabrežja teče neprekinjena reka avtomobilov, potniških in tovornih, razpeljane so kratke proge od pristaniških skladišč do nakladališč. V tihem vodovju Zlatega Roga se zrcalijo obrisi mogočnih pristaniških žerjavov. Tu najdeš vse, kar zmore sodobna pristaniška tehnika. Po zaslugi mehanizacije, nakladalnega in razkladalnega dela, so pristaniški delavci v Vladivostoku dosegli svetovni rekord v hitrostnem odpravljanju tovorov. * Tam stoje orjaki sovjetske trgovske mornarice ki vzdržujejo gospodarske vezi Sovjetske zveze z vnanjim svetom. Ladje so se pravkar vrnile z dal jnih poti in pripeljale v Vladivostok ananase s Formoze, čaj s Ceylona, najraznovrstnej-še blago iz San Frančiška. Pravkar jih raztovarjajo. Jutri ali pojutrišnjem bo spet prišel trenutek slovesa: poslednjič se bo priklonil pristaniški žerjav — in sirena bo zateglo oznanila, da je ta in ta ladja spet pripravljena za odhod. Druga za drugo zapuščajo velike ladje pristanišče v Vladivostoku in se usmerjajo na daljna pota — ta proti Sahalinu, druga na Kamčatko, tretja v Cukotko, na Kitajsko, v Honolulu in še vse dalje, vse dalje. Izgubljaš se v labirintu ulic in uličic, ki so ponekod široke kakor veletoki, drugod pa tesne, in srečuješ vsepovsod značilnosti velike kulture, ki se je preselila na Daljni vzhod. Obstaneš pred palačo šele nedavno zgrajenega Zavoda inženirjev ribnega gospodarstva, v katerem bodo poslej yzgajali strokovnjake za sovjetsko ribno gospodarstvo na Daljnem vzhodu. Nista še minili dve leti, odkar je Sovjetska armada zadala smrtni udarec japonskemu imperializmu. Široko so se odprla pota sovjetski pomorski trgovini" in ribolovu, ki sega po zmagi na Japonsko vse do južnega Sa-halina in tja do Kurdskih otokov. Novi ljudje prihajajo v Vladivostok z vseh koncev Sovjetske zveze in mesto že komaj sprejema doseljence, ki so prišli iz Moskve in iz Harkova, iz Taškenta in Tbilisa, iz Novosibirska in Sverdlovska. Ko je Vrhovni sovjet ZSSR sprejel zakon o petletnem načrtu obnove in razvoja narodnega gospodarstva dežele v letih 1946 —1950 je postavil nalogo: zaključiti v letčf 1946 povojno preureditev narodnega'gospodarstva, izkoristiti proizvodno zmogljivost vojne industrije za nadaljnje povečanje gospodarske sile Sovjetske zveze. Miniio je prvo leto petletke. Kako pa je bila izpolnjena ta naloga sovjetske' industrije? Kljub velikim povojnim težavam je industrija ZSSR v letu 1946 v glavnem zaključila povojno preureditev proizvodnje. Državna načrtna komisija pri ministrskem svetu ZSSR je objavila nedavno podatke, ki to potrjujejo. Skupna proizvodnja vse industrije ZSSR za potrebe civilnega prebivalstva se je povečala leta 1948. v primerjavi z letom 1945 za 20 odstotkov. Podjetja strojne industrije so izdelala za 18.4 milijarde rubljev več strojev za potrebe civilnega prebivilstva kakor V letu 1945. S tem, da zagotavlja prvenstveno obnovo in razvoj industrije in železniškega prometa, brez katerih ni mogoča nagla in uspešna obnova in razvoj vsega narodnega gospodarstva, posveča sovjetska vlada posebno pozornost dviganju industrije, ki prpizvaja sredstva za široko potrošnjo prebivalstva. Med vojno so delale sovjetske tekstilne tovarne za fronto, zdaj pa delajo zgolj za potrebe civilnega prebivalstva. Sovjetska tekstil- Prišli so, da pomagajo izgraditi Vladivostok. Ta naloga zahteva delovnih rok. V četrti petletki se bo razvil Vladivostok v veličastno mesto Daljnega vzhoda. Kdor se hoče o tem prepričati, naj stopi v kabinet mestnega arhitekta Fi-latova, kjer si bo ogledal gradbene načrte jutrišnjega Vladivostoka v vseh podrobnostih. Vladivostok bo pri vsem svojem velikem gospodarskem razvoju dostojno po-skrebel tudi za kulturni dvig. Že zdaj ima štiri gledališča, a v novi petletki bodo zgradili še dve moderni gledališči. Od tajge v zaledju si bo Vladivostok spet prisvojil nekoliko hektarjev zemlje da bodo zrasle nove stanovanjske kolonije. In Vladivostok bo poskrbel za obilen okras. Po štivilnih ulicah bodo zrasli novi drevoredi. Centralni park bo osemkrat povečan. Zgradili bodo novi Primorski bulvar s subtropskim drevjem. Prav posebno privlačen pa bo Botanični vrt z obilnim južnim rastlinjem. V okolici bodo zrasli nova zdravilišča in okrevališča. Da, le še nekaj let je treba potrpeti. In kdor bo ob koncu stalinske petletke prispel v Vladivostok, bo z občudovanjem spoznal, koliko ljubezni in truda viaga Sovjetska zveza v svojo prestolnico Daljnega vzhoda, odkoder se na široko odpirajo vrata v širni svet. na industrija je obnovila že znaten del predvojne proizvodnje. Sovjetski tekstilci si prizadevajo, da bi čimprej obnovili obratovanje v podjetjih, ki so jih nemški okupatorji razdejali. Do začetka letošnjega leta je bilo izmed 400 razdejanih podjetij v celoti ali deloma obnovljenih 125. Med obnovljenimi podjetji je splošno znana krenholmska manufaktura (Pribaltik), narofominska bombaž-na-papirna tovarna (pri Moskvi), leningrajske tvornice umetnega vlakna, klin-eovske tvornice sukna in druge. V letu 1946 je dobil potrošnik sukno z novo tvorniško znamko — izdelale so ga nai novo zgrajene tovarne v Ulan—< Ude (Daljni vzhod) in v Vorošilovgradu (v Ukrajini). Obnoyljena in na novo zgrajena tekstilna podjetja so izdelala lani za civilno prebivalstvo za 17 odstotkov več bombažno-papirnatih tkanin kakor predlanskim, volnenih tkanin pa za 30 odstotkov več. Lani se je povečala tudi proizvodnja usnja in gumijaste obutve, nogavic in trikotažnih izdelkov, večja pa je bila tudi proizvodnja v tvornicah obleke in v trikotažnih tovarnah. Najboljše tvornice ministrstva za lahko industrijo ZSSR, kakor so leningrajska tovarna »Skoro-hod moskovska tovarna obutve »Pariška komuna«, kosinska trikotažna tovarna (pri Moskvi), kakor tudi podjetja Urala, Sibirije in drugih industrijskih središč izdelujejo zdaj najmanj toliko Skrb za ljudstvo (Predmeti široke potrošnje za prebivalstvo SZ) blaga kakor pred vojno. V letu 1946 je dobilo prebivalstvo usnjene obutve za 29 odstotkov več kakor v letu 1945, g8" mijaste obutve za 87, nogavic pa za 80 odstotkov več. Tovarne za izdelovanje oblek so izdelale v letu 1946 dva in pel' krat toliko plaščev, oblek in drugih oblačilnih predmetov iz volnene tkanine kakor v letu 1945, oblek iz bombažno' papirnatih tkanin štirikrat'toliko, volnenih tkanin pa dvakrat toliko. Za večjo proizvodnjo predmetov široke potrošnje so prispevali svoj trud tudi delavci in delavke pri lahki industriji v Ukra; jini in Belorusiji. Obnovili niso samo mnogo podjetij, ki so jih Nemci- razdejali, marveč so v letu 1948 tudi znatno povečali proizvodnjo. Ukrajinske tvorni' ce so dale poldrugikrat več, beloruske pa več kakor dvakrat toliko izdelkov kakor predlanskim. Čeprav je dala državna tekstilna jn predmete široke potrošnje izdelujoča industrija za prebivalstvo dežele yeC blaga kakor v letu 1945, zahteva sovjetska vlada hitrejši tempo razvoja oben industrijskih panog. Konec leta 1946 j0 sprejel ministrski svet poseben sklep n* nakazal praktične ukrepe za prekorači' nje petletke v proizvodnji tekstilne 111 lahke industrije. V letu 1947 se bo hm' ,rala po tem sklepu povečati proizvodu]" v primeri z letom 1946 takole: bomba*' no-papirnih tkanin za 41 odstotkov, vm' nenih tkanin za 28 odstotkov, svilenm za 27, platnenih za 36, obutve za 44, trikotažnih izdelkov pa za 55 odstotkov-Tako izdatno povečanje proizvodnje b0 prebivalstvo sovjetske dežele takoj Prl' jetno občutilo. (V. Barikin) umsMm_______, 0 SE SPOMINJAMO/ o 21. 6. 1893 21. 6. 1908 22. 6. 1941 22. 6. 1941 23.6. 1944 23. 6. 1891 24. 6. 1940 24. 6. 1945 26.6. 1945 je bil rojen Alois Haba, češki skladatelj. je umrl sloveči ruski skladatelj N. A. Rimski—Kodakov, Roj®8 je bil leta 1844. so Nemci zahrbtno napadji Sovjetsko zvezo. je bilo ustanovljeno Glavno p°' veljstvo slovenskih partizanskih čet. so enote gorenjskega odred® porušile del karavanškega pre' dora med Jesenicami in Kor°' ško. je bil rojen češki pisatelj 5d®' dislav Vančura, eden. prvih rtyl manopiscev v dobi med dve®8 t vojnama. Bil je od Nemce81' ustreljen 1. 6. 1942. je Francija kapitulirala pre nemško oboroženo silo. se je pričel v Ljubljani II. ko8 greš ZMS. Trajal je do 27. ju8' je bil voditelju narodov SZ neralisimu Stalinu podeljen 8® slov heroj SZ. obenem je bil o likovan z drugim redom ,iZma ge”. luknje. Toda kdo je danes temu kos? Izklicevanje pri cerkvi se je nadaljevalo kakor hudo leto, da že nihče ni več poslušal. A tudi bojkot je trajal. Nato so posestniki dobili izpiske iz zemljiške knjige, upniki so se začeli vknjiže-vati. To je nekatere raztogotilo, drage pa razgibalo, da so začeli skrivaj plačevati. Tako se je vleklo leto dni. Koristi pa od tega ni bilo, ker je vse ostalo na papirju. Nenadoma pa je butnilo po soseski: »Na Gmajni je nekdo kupil...« Nihče ni vpraševal, kaj je tisti kupil, kaj je bilo prodano. Tudi to ni bilo važno, da je krava šla za tretjino cene. Zadostovalo je: »Kupil je...« Nepopisno sovraštvo se je dvignilo proti kupcu, bolj kot proti gonilcu. »Ta je začel...« Kupec je bil neki podrepnik iz sosedne občine. Čez dober teden je hodil z obvezano glavo okrog, toda storilcev še do danes niso našli. Po soseski so se pesti krČeviteje stisnile, ljudje so bili nasajeni, pričakovali so hudih dni, a govoril ni nihče tega, kar je mislil. Pri cerkvi je nekdo govoril, da bi bilo dobro napraviti prošnjo na oblast, da bi se take stvari odložile. Ljudje so se razšli, kakor bi kačo položil mednje. Pri drugih kvatrah so zopet tri četrtine soseske izklicali. Mi smo samo čakali, kaj bo. Tudi pri nas je bila izkli-cana krava in pet ovac. Vse je postalo nekako tvegano, neodločno. Iz dragih sosesk so prihajale novice. Biriči so bili zdaj zastraženi, razen tega po so jih spremljali nekaki podrepniki iz trga. Kmalu so jih imenovali srakoperje. Predvčerajšnjim so prišli nad našo sosesko. Zjutraj, ko je še megla predla po polju, nas je bilo že vse črno pri Adermašu. Nihče nas ni klical, nič se nismo dogovarjali, vsi pa smo vedeli, $Ja moramo biti tam. Za Adermašem je bil na vrsti Kresnik, za Kresnikom Povž, za Povženr Lopan, za Lopanom pa je bila naša huba kot zadnja, čisto na vrhu slemena. Pri Povžu so nekateri že vso noč pili. »Naj se pokadi!« je razsajal Povž in nosjl v vedri mošt na mizo. »Se nikoli ni bilo takega pri meni. Ako gre to, naj gre še drugo!« Zato so prišli k Adermanšu nekateri že nakajeni. Prav za prav nismo ničesar nameravali, čutili pa smo le neizmerno prednost in velik pogum. Ko pa so prišli, nas je stisnil neznan občutek. »Z vozovi...« Da, zraven je prišlo nekaj vpreg iz i trga, »Srakoperji« so stali trdi, kakor bi bili iz lesa. Med nami je šepnil podpihovalski glas: »Vse gre ž njimi, kar se stene loči...« Na dvorišču je zavladal rezek molk. Eden izmed prišlecev je klical Aderma-ša. Ta pa je odgovoril kar skozi okno: \ »Napravite kar hočete, nimam denarja!« Rubežniki so nas srepo gledali, tolika množica jih je gotovo iznenadila. Nekdo je rekel: »Opozarjam vas, da bodite mirni...«■ Za odgovor pa je zarezal strupen smeh: »Ali ste prišli po balo...?« Proti »srakoperjem« se je nekdo obrnil: »Hej mlatiči, dobro vam pristoji...« Toda rubežniki so bili takih pozdravov , že vajeni in se še namrdnili niso-. Obrnili so se proti hlevu. Tja smo se, zgrnili tudi mi in kakor bi trenil, smo odrino napolnili ter rubežnike pritisnili med vhod. Prvi rubežnik je začel izklicevati: »Krava, sto šilingov, k prvemu...« Grobni molk. »Sto šilingov, kdo da več...« »Sto, ali je to kak denar...?« je nekdo pobaral. »Nihče vas ni vprašal. Ali ni ponudnika?« »Nihče ne. bo kupil...« »Od nas nihče ne ..■.«( g Rubežnik je vpil dalje, njegov S1® pa je zadušila pesem tistih, ki so V1/, , bili noč pri Povžu.-V pesem se je meS prezirl jiv, izzivalen smeh ... i. Stiska je bila vedno večja in vzd vedno sopavnejši, kljub ranemu jutru. »Nihče...« »Nihče, — med nami ni Judeža!* ^ »Dobro, potem bomo sami nai'e Rubežniki so $e stisnili, kakor bi s^ čil pest, vozniki na dvorišču so se cPg(J jeli konj. Oprema je škripala, živa*' hrzale, nekdo je žvižgal, vse je bilo. v kor bi se zibalo, vročina pa je gH1!, $ možgane, kakor ob žetvi na žg°c strnišču. eS Tedaj se je nenadoma zavalil prešeren smeh in glas' mehača od y gega hlevskega konca. (Dalj®) Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Otta j gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. r jV, Zvvitter. — Uredništvo in uprava: V7ie Waaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50. družnica uprave: Celovec (Klagenfurt). », kermarkterstrasse 21 /I. — Tiska: „G!° _ ^ Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt b. H., Wien I, Fleischmarkt 3— J