P oaam««xt fetoftita« Navadno Din od ttodolj&h 01n l*—v
»TABOfc* kSifi **4t 4ajy um«
•edelje f« *£?«*« flcor,	R vri x
<tavuiom at&tlajm* d» tar stan*
mmT«	O	>»»|	•»	li»
**«•»• U lfr-, Oliva>UmfeD: <mM
m »rf »m-: .TABORA"1 MAROK*	»tar.	A
Naslov
PSStnfifffBSa&mrwi&sdi?anf.\ šem dmašali sim, i flte«
TABOR
Ti
navadno nedeljah
SV
Maribor, četrtek 4. junija 1925.
»TABOR« Je najcenejšl slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vso najvažnejše dogodke, ki jih' druvl Usti raztegnejo na dolgo ln široko.
Današnja skupščinska seja.
SložeB nujni predlog o ustanovitvi drž, obrtne banke. — Nadaljevanje in zaključek debate o kmetijskih kreditih.
Predlog posl. ZivajinoviČa o nujnosti osnutka je sfcupžčin a soglasno sprejela.
Beograd, 3. junija. Današnja seja ftar. skupščine je bila otvorjena ob 9. uri 80 min. Posl. Živa jinovič in tovariši (radikali in samostojni demokrati) so predložili skupščini zakonski osmuitek o priviligirani drž. obrtni banki. Poslanec Živajinovič je predlog utemeljeval i« prosil skupščino, da mu prizna nujnost. Minister za trgovino dr. Grisogo-no je izjavil, da priznava nujnost osnutka in da bo tudi sam predložil vladi Poseben osnutek zakona o obrt. banki.
Osnutek zakona je bil izročen zakonodajnemu odboru. Nato se je nadaljevala razprava o kmetijskih kreditih. Debate eo se udeležili vladni kakor opozicijski poslanci. Slednji so zakon ostro kritizirali. Debata še v tem1 trenutku traja. Splošno se pričakuje, da bo razprava danes zaključena in se bo takoj izvršilo glasovanje o sprejetju toga zakona.
 □-
Intervencija avstrijskega poslanika za nemške delavce in uradnike v Sloveniji.
Beograd, 3. junija. Danes je interveniral v zunanjem ministrstvu avstrijski poslanik Hoffinger, naj bi se avstr, 'delavcem' dovolilo še nadaljnje bivanje ■v naši državi. O tej Intervenciji še poročajo:
•Kakor je splošno znano, je izdalo tRinistrstvo za socialno politiko nared-k°. Po kateri morajo vsi avstrijski državljani, ki so nastavljeni kot kvalificirani delavoi.pri .industrijskih podjed jih * Sloveniji, zapustiti službo in se preseliti v Avstrijo. Avstrijski poslanik je
interveniral pri ministru za socialno politiko, da bi podaljšalo rok za izselitev nekaterim delavcem; ki službujejo pri podjetjih z avstrijskim kapitalom. Avstrijski poslanik je hkrati predložil se-znamek teh uradnikov in delavcev.
Ob tej priliki je avstrijski poslanik tudi izroči našemu zum. ministru noto avstrijske vlade, ki v nji sporoča, da je poravnan konflikt med avstrijsko in so-vjetsko-rusko vlado radi izjav zunanjega ministra dr. Mataje o komunistični propagandi.
Položaf v Sofhi.
Po včerajšnjih Izjemnih merah zopet normalne razmere.
Sofija, 3. junija. Po včerajšnjih iz-jeminih odredbah, ki so dale povod naj-anitustičnejšim govoricam, je danes zopet zavladal red in mir. Blokada mesta je ukinjena; prebivalstvo se zopet lahko prosto giblje in promet se razvija kot ■ »ormalno. Pp ulicah krožijo jake orož-patrulje na konjih. Ker so moralo včeraj vse trgovine zaprte, eo bili pokne ulico ki trgovine, ker si
v mnogih hišah brez živeža. Zato so pa ljudje pridno kupujejo vsakdanje potrebščine, Aretiranih je bilo čez 300 o-seb, ki se niso mogle izkazati s predpisanimi izkaznicami.
V službenih krogih zatrjujejo, da so bili včerajšnji izjemni ukrepi v zvezi z delno razpustitvijo vojske, Ikakor jo je odredila veleposlaniška konferenca.
Ureditev odnosov z Italijo.
. TrnMev poslanik« Bordrere. — Osebne izpremembe na poslaništvu.
Beograd 3. Junija. Italijanski posla-**lk goneral Bordrero se je vrnil včeraj i dvomesečnega bivanja v Fironzi v ®*ograiL Konferlrol je dalj časa z zun. JjtaUstrom Ninčičem in pomočnikom J. Markovičem. Pwdaril je v svojem po-w«lu, da j0 blizu zaključek definitivne •^ezne pogodbe. Koncem tega meseca konvencije o spornih vprašanjih L®&ine in podpisane. V splošnem so r^tn°ncije lokalnega značaja kakor "VPenzadjo glede mej mod' Jugoslavijo ln Italijo.
Junija. Te dni Se bodo n*rvkV ^a^Jans'keim poslaništvu važ-,ia©r0membe. Dosedanji tbgo-«k»« Tw^ia ^°la i® prestavljen v Lon-
B*rbarekCpinie ,paslani6ki taJnik frof
S^beaiiku.	imenovan	za	konzula v
' *-C3—
Borza.
CURIH. Pariz 35.65, Beograd 8.60, London 25.08, Praga 15.32, Italija 20.95, New York 516, Dunaj 0.728.
ZAGREB. Pariz 299—304, Švica 1165)4 —117514, London 295.05-295.05, Dunaj 845—857, Praga 178—180.40, Italija 242.30 -245.30, New York 59.82—60.82.
Značilne manifestacije.
Zagrebška »Riječ« je prinesla h kongresu »Orjune« v Beogradu in' h govoru Sv, Pribiee-viča komentar, iz katerega posnemamo:
Čim' dalje gre razvoj našega notra-uj o-držav n ega življenja, tem manjša je možnost, da bi se rešil položaj tako kot želi opozicija. Pred nami se vrši zgodovinski preokret širokih ljudskih mas. Vstopanje dosedanjih znanih radičeveev v samostojno demokratsko stranko ni laž in ne izmišljotina. To je repično dejstvo, ki eo ga radičevsko vodstvo vedno bolj zavoda in bolestno občuti. -Samostajno demokratska stranka brez
dvoma napreduje tudi kot organizacija. R-azven tega dobi pa moč indirektno s tem, ker vedno bolj preveva naše javno življenje ideologija, kaetrl je bila SDS od začetka zvesta in ki je ni nikdar izdala.
Manifestacija jugoslovenske in državne misli, katero je priredila o Bin-koštih v Beogradu Orjuna, je pokazala jasno dejstvo, da positaja naše državno življenje solidnejše in da je v narodu legija nacijonalnih ljudi, katerim je narodno edinstvo aksiom, ki se ga ne sme nihče dotakniti. Orjuna sicer še ni zbrala vseh pravih jugoslovanskih pacijo-nalistov, keT jih je še mnogo izven njenih organizacij. Toda vedeti je treba, da je to močna, organizirana sila, ki deluje sistematično, premišljeno in energično v svojem kulturnem, nucijonalnem im ekonomskem: poslu.
Misel samostojne demokratske stranke, njena temeljna ideja o edlmstvu države in naroda, njena teza, da mora naša nacijomalna država ostati, prodira vedno bolj.
Dva binkošifna dogodka v Beogradu sta potrdila to dejstvo. Deputacija hrvaških kmetov iz Siska in kongres Or-jun sta dva fakta, ki nas napajata z radostjo. Kažeta, da se razvija naše na-cijonalno življenje v tem pravcu. Utrdila sta pozicijo SDS ter vseh strank, ki hočejo isto v temeljnih državnih vprašanjih. V slovenskem, hrvaškem in srbskem delu naroda se opaža tata tedenca, da se izvrši prehod iz plemenskega rob-stva v široko perspektivo jugoslovanskega narodnega edinstva. V narodu, kjer je mnogo takih pojavov, ne more niti klerikalizem niti radičevstvo ohraniti dosedanjih moči. G. minister Pribi-čevič je pravilno aludiral na bližnje volitve v oblastne skupščine kot izvrstno sredstvo za prognozo bodočega razvoja in kot dokaz, da klerikalizem Iri radičevstvo propada, državotvorna misel pa raste.
Doma 3n s»o svetu.
— Smrtna kosa. V Zrečah je umrla ga. Tribnikova, vdova bivšega nadučitelja in mati g. prof. Tribnika v Mariboru in sestra urednika «Jutra* g. Iv. Nagliča. N. v m. p.!
— Glas iz vrst kronskih penzijonistov. Kron-siki penzitjonist-učitelj nam piše: Novi stanovanjski zakon je naložil kronskim vpokojencem nedosežno stanarino. Kakor je poročal »Tabor«, je »Društvo hišnih posestnikov« sklenilo, dia bo zahtevalo od najemnikov tudi povračilo stroškov za izvoz greznice in smeti, za dimnikarja, za razsvetljavo stopnic in hodinilkov tor za snažonje, da-si je to v protislovju s §. 1096 obč. državljanskega zakonika. Vse to so za nos kronske vpokojcnce nemogoči izdatki. Kako naj si preskrbimo potrebna živila, drago kurjavo, obleko, obuvalo in druge potrebščine! Kaj pa, če kdo zboli! Zdravnik, draga zdravila — odkod naj vzamemo! Malo nas jo pravzaprav v primeri z ostalimi vpokojenci lin državnimi nameščenci, zato bi državne blagajne ne obremenilo preveč, če bi poskrbela za nas. Zal da so je zgodilo narobe. Finančna uprava nam1 je dne 1. septembra ukinila italk 'borno stanarino in finančni minister je v dvanajstine za april—julij 1.1, vpostavil znesek 12 milijonov din. za povišanje draglnjskih doklad vpokojencem; ali mi nismo dobili miti pare več. Tako smo kronski vpokojenci pomilovanja vredne parije. Narodne poslance prosimo: Če se je z novim stanovanjskim zakonom' ugodilo željam' hišnih posestnikov, poskrbite, da se bo sedaj po uveljavljenju novega zakona izplačala, vpokojencem stanarina ter da bo finančni minister nemudoma izplačal že v zakonu o dvanajstinah o-dobreni znesek 12 milijonov din. Vsem naj velja naš klic: Ne tirajte nas ob večeru našega življenja v obup!
— Vscnemška demonstracija ob’ naši meji. Iz Radgone poročajo: Na binko-štno nedoljo se je vršila tukaj na Glav-
Leto: VI. — Številka: 124.
neifl trgu manifestacija za združitev Avstrije z Nemčijo. Mesto je bilo v zastavah. Ljudje so popolnoma napolnili trg. Udeležena so bila vsa društva, deloma v paradnih uniformah ln zastopniki vseh strank. Zupan In znani sovražnik Slovanov dr. Kamnikar je imel velik govor, v katerem je napadal »Ge-Avaltfrieden« in govoril o milijonih Nemcev, ki še čakajo odrešitve. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva zedinjenje. Zborovanje je zaključila pesem: »Deutschland, Dcutscblaud iiber alles.«
— Kako je s 6krat. povišanjem najemnine. O tem vprašanju so nastala razna nesoglasja osobito pri onih, ki imaijo višjo plačo kot 40.000 din. na leto, ki pa spadajo med stanove, katere navaja člen ‘12. Zagrebški listi prinašajo pojasnilo o tej sporni točki in prihajajo na podlagi točnega tolmačenja novega stanovanjskega zakona k sledečemu sklepu: Oni hišni posestniki, ki so najemnikom, za katere velja zaščita P0_» 12, povišali najemnino 9kratno, ker njih plača z vsemi pripadnostmi presega
40.000	din., so postopali nezakonito. Zakon izrecno določa, da velja za zaščitene najemnike Skratno povišanje le tedaj, če imajo razen plače z dokladami, penzije, dnevnic itd. še kake druge stalne dohodke. Za določanje 9krat. najemt-nine tedaj ni merodajno to, da ima na--jemuik več ko 40.009 din. letne dače, ampak to, ali ima razen plače še postranske stalne dohodke (na pr. od posestva itd.) Zagrebeška »Rilječ« piše, da naj se najemniki točno drže take interpretacije; če pa bo treba, bo ministrstvo za socialno politiko izdalo še posebno obvestilo v tem smislu.
— Rimski romarji pri papežu. A S bdnikoštno nedeljo je papež^ spredel hr-vatske in slovenske romarje pod vodstvom ljubljanskega in lavantinskega škofa. Papež je imel govor v italijanščini, ki ga je mariborski škof dr. Karlin prevedel v slovenščino. Hrvatje so poklonili papežu kelih v spomin na tisočletnico kronanja prvega hrvatskega kralja.
x Nova učna knjiga. Te dni je izšlai nova učna knjiga prof. F. Siča, pod nagovoru Princip in teorija bančnega knjigovodstva, katero je založila knjigarna Ig. Kleanmayer & Fed. Bamberg, družba z o. z. Knjiga jo namenjena v prvi vrsti slušateljem trg. akademije in dijakom trg. šole; po svodi vsebini pa je zelo prikladna za bančne uradnike, zlasti mlajše, t. j., one, ki se pripravljajo za bančni izpit, a jim' speclijaluo delo ne nudi .splošnega pregleda, kn jiga obravnava metodično vse bančne posle v.njihovih principih s posebnim povdarkont na organizacijo modernih bank. Bilanci, fuziji bilanc Ln fuzijam akeijsdoBb drutfb' so posvečena posebna poglavja. Dobro bo služila tud! trgovcem' in tvrdkam, ki imajo posla z bančnimi zavodi in santo-uikom. Knjiga je po svojih razlagah sicer kratka, a vendar jedrnata. Založba Ig. Kleinmiayer & Fed. Bamberg si je prizadejala, da nastavi ceno, ki je z o«i-rom na komplicirani stavek in vrednoe* knjige jako nizka,
x Planinski vestnik. Glasilo Slovenskega planinskega društva. Šesta številka prinaša sledeče prispevke: Dr. J. C. Oblak: Risnjak. — Dr. M. Navodilo za planimce iz 18. stoletja, t Vladimir Topolovec. Zgode in nezgode v planinah. Kotiček: Planinski utrinki Čez hrib in dol. Društvene Atesti. Priložena je lepa ilustracija: »Motiv iz Zgornjo Radovi-ne.«
— Iz Podpornega društva slopih v Ljubljani. Prejeli smo: Podporno društvo slopih v Ljubljani je imelo dne 17. miaja tl. svoj redni letni občni žbor, katerega eo se udeležili redni kakor tudi podporni člani. Predsednik g. JurasCk se je imenu društva zahvalil vsemi dobrotnikom našega društva in prosil za njihovo nadaljno naklonjenost napramf bednim »lepim. Nato je imenoval ono osebo, ki so bile imenovane za častno člane našega društva. Nadaljn! potek zborovanja je bil navaden z običajnim*
/Imamn iifll VAflfifTTV TiKn TA
jrtfj (J4% urii1 »eptešnirni zadovoljstvom
I ^^;»B«nefr V (Pariza. Na 'Binkošti je •ratepel v Parite' češkoelovaSki zunanji iroitt^ter dr, iBeo.es in takorf st^il vsti-;fej©- a tratncockimzuTMnjitoi roi nistrstwm. Gre.za viatoal1 vprašanja, ki se tičejo
ubehr dlržav.
— Spomenik češkoslov. logijonarjem
'▼ Franciju Na biufco&foa nedeljo je bil '<M cecHa; ki vodil iz Arrasa v Mihone na ' nekdanjem francoskem! bojišču odkrit spomenik prvimi češkoslovaškimi Tegljo-aHatrjetnlV fci so padli1 na francoski fronti. Odkritje »e je vršilo z velikimi sloves-
fnoBtoL	,,	.
— PeSnik Machar — ceskoslov. poslanik na Dunaju? Nekateri praški li-i' sti vedo povedati, dia bo za. češkoslovaškega poslanika na Dunaju predlagan znani pesnik J. S. Machar. Machar i:Vje bil do zadnjega časa generalni inšpektor asi. vojske.
— Diplomatska igra, Z ozirom na Spor med sovjctteko Husi j o in avstrijsko vlado radi izjave zun. ministra Mataje o komunistični propagandi na Duualju, j« podal sedaj dr. Mataja izjavo. Pravi, da je mislil na teoretično možnost zveze med sovjetskimi organi in komunistično propagando, dočiiM praktično ne veruje vam jo. Sovjetsko poslaništvo se je s to izjavo zadovoljilo in koinifl.ikt je poravnani. Oj ti diplomaitije!
— Nobenih- nemirov v Albaniji. Albanski poslanik v Beogradu jo izjavil, da so vesti o revoluciji proti- sedanjemu režimu nerreistniične. [VI deželi vlada baje popoln Mir.
— Poljska bojkotira inozemske izdelke. Občinski pvet v Poznanju je pozval .prebivalstvo mosta im’ okolico, da n-a j .ne kupuje tujih izdelkov in tudi ne izdelkov iz tujih surovin, ki jih izdelujejo domlaiče tovarne. Enak razglas ao izdale vse občine na Poljskem'.
— Bdjšoviško delo na Dalj. Vzhodu. -.V Shanghai: so organizirala, ruski bolj-ševiki velike nemire, pri katerih jo padlo okrog 20 -ljudi. Čeprav so sovjeti v .dobrih zvezah1 z Japonci, imajo vendarle v Moskvi posebno veselje, če lahko delajo prijateljem neprijetnosti. Že ve-,do, zakaj.
— Nemčija Mora porušiti vojne tovarne, oziroma jih izprememdti! v kako 'drugo industrijo, razpustiti generalne štabe in državno vojsko, razdreti trdnjave v Vzhodni Prusiji, itd. To zahtevajo zavezniki v noti, (ki je bila včeraj [Izročena nemški vladi. Sicer vse to določa mirovna pogodba, vendar pa se je
'Nerudi niso držali. Nekoliko hud poper • za Hindenburga.
— O madžarskem vladarju Hortyju ,5e objavil socialistični list «Az Ujsagi
. težko Obtožbo, da je zapleten v umor dveh socialističnih novinarjev. Obtožba sloni na izjavi bivšega ministra Benic-kega. Bi st je M takoj zaplenjen, Beni-- eki pa aretiran.
— Beda na Madžarskem. Nffi zadnji seji madžarskega parlamenta je govoril .poslanec Baros o 'bedi brezposelnih delavcev na MadžanskeuT. V Budimpešti
'in okolici je okoli četrt milijonin duš brez kruh® itn zaslužka. Število samomorilčevi je naraslo v Budimpešti na 50%.
,VI zadnjem letu sta storila samomor povprečno dva človeka na dan, večinoma iz gospodarskih' razlogov. Vojni in val-idi dobivajo 18.000 mesečne pokojuii-ne, t. j. toliko, da si lahko kupijo vsak tretji dan tramvajsko karto. Vdove dobivajo -podporo v znesku 24.000 K in 6000 (kron za vsakega otroka, kar je toliko kot ena žemlja vsak tretji dan.
— Obletnica Matteottijeve smrti. Italijanski proitii fašistovski’ krogi bodo slavili dne 10. tml na svečan način obletnico mučemiške smrti socialističnega poslanca Matteottija. Zdi se, da bo ta dan v Italiji viharen'.
■— O Amundsenu še vedno ni nobenih zanesljivih ve siti. Po zadnjih vesteh so poznavalci razmer že izgubili nadejo, da bi se Amlundsen vrnil z zrakoplovom. Domnevajo^ da sta bili obe letali tako poškodovani, da se ni moči vrniti po zraku. Vslod tega bo moral Amiundsen kreniti peš v Kolumbijo. To pa je dolga in Kila težavna pot.
— Umor iz pohote na Dunaju. V nedeljo so našli na nekem1 travniku v okolici Dunaja truplo 231 etn e delavke Adele Schulz. Bila je z dvema ljubčkoma na izletu, a fanta sta jo na nekem travniku podrla na tla. Edem jo dekletu zarezal vrait, drugi ga je držal. Nato sita dekle zlorabila. Schuleeva je čez 20 minut izdihnila. Obe zverini v človeški podobi sta že v zaporih. _____________________________
— Kako so v Beogradu delali angele. Čez praznike je bila aretirana v Beogradu Madžari® Rozalija Cerni, ker je dajala neki ženski sredstva za odpravo ploda. Zenska jo vsled trebušne infekcije umrla. Babic® Cerni jo na policiji odkritosrčno priznala, da je operirala najmanj že 20 žensk, «pa Se nobeni ni n.ič zgodilo*. Policija jo imena zabeležila in bodo vse brezsrčne matere obtožene radi odpravo ploda.
— Italijanski aristokrati gredo v samostane. Iz Rima poročajo, da sta sicilski knez in! hneiginja Viscari vstopila v samostan. Knez je postali menih v Monzi, kneginja pa v Medeni. Oiba sita živela delj časa v zakonu. Otrok nista imela.
— V enem dnevu je bilo zbranih
465.000	dolarjev za pomoč raziskovalcu severnega tečaja Amundsenu. Denar je zbrala posebna pomožna komisija v Ameriki.	1	1
— Knez — prekajevalec mesa. Budlim1-peštanski zadrugi prek-ajevaJcev mesa se je prijavil za člana knez Pavel Ester-hazy, edem nnjbogalterjših ljudi na Madžarskem1. Namerava o tvoriti! veliko prekajevalnico mešal Meso bodo dobavljale njegova lastna veleposestva.
— Žena, ki je videla Napoleonov pohod v Rusijo. V selu Karpincni v Besarabiji je praznovalo minule dni žena z imenom Sargutevia svoj 13-2. rojstni dan. Starka je popolnoma zdrava iu se prav dobro spominja Antikrista »Palerma«, (Napoleona), iko je marširal 'L 1813 v Rusijo.
— Elektrika zdravilo za zobe. Neki mehainik n® bukaireški postaji za brezžično telegrafijo je imel čudno srečo. — Bolel ga je zob in je v obupu približal zobu ob® pola električne baterije. Po u-darcu je bolezen takoj nehala. —To je vzbudilo v zdravniških' krogih veliko
zanimanje, in so že pričeli poskuse, ki kažejo lepe uspehe.
— Razširjenost radiotelefonijo. V
Nemčiji ima glasom najnovejše statistike 815.000 oseb aparate z® sprejemanje radijevskih vesti. — Na Angleškem nameravajo uvesti radlo-aparate v vse bolnice in sicer talko, da bi bil pri vsaki postelji aparat, ki bi prinašal bolnikom vesti iz daljnih krajev in jih razveseljeval s koncerti in' govori.
— Človek z dvema želodcema. V Nea-pelu je umrl 421ctni pritlikavec, ki je delj časa bolehal, ne da bi mogli zdravniki ugotoviti, kaj mu je. Pri obdukciji se je dognalo, d® je itnel dva želodca.
— Invalid, udruženje je izdalo jav no spomenico o invalidskem vprašanju, V kateri našteva pomanjkljivosti sedanjega osnutka invalidskega zakona in napoveduje za dne 7. junija protestni shod invalidov v Sfcoplju.
Zahteve organizacij SDS v Prekmurju.
Na rednem letnem zboru srezke organizacije SODtS v Murski Soboti dne 24. »maja 1925 je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Sreaka organizacija SDS za srez Murska Sobota
1. izreka svoje popolno zaupanje sedanjemu vodktvu stranke, ki vodi naš narod neustrašemd v življenje svobode, bratstva, enakosti in s tem v boljše življenje;
2. zahteva izenačenje direktnih davkov in davčne uprave;
3. zahteva podporo produktivn imi slojem,' s cenim državnim kreditom;
4. zahtev® izboljša/nje položaja invalidov;
5. zahteva izvedbo agrarno reforme, da se napravil konec sedanji mučni negotovosti;
6. zahteva izenačenje plače evaingelj1-skiiim duhovnikom s pripadajočimi družinskimi in dravinjskimi dokladami;
7. zahteva revizijo taksnega zakon® tudi po strokovnjakih iz prečanslkih krajev;
8. zahteva), d® se carim® n® izvoz živine zniža na minimum ter se naj doseže tudi z N. Avstrijo tozadevni sporazum;
9. zahteva, da se prične takoj z regulacijo Mure in se s tem odstrani1 nevarnost in’ škoda, ko jo vsako loto trpijo obmiursko občine;
10. zahteva, da se dovoli kredit za postavitev novih šolskih poslopij v onih. krajih Prekmurja, kjer sedanja šolska poslopja ne odgovarjajo njihovimi namenom ;
11. zahteva, ida 60 oltvori jo obrtno nadaljevalne šole v Turnišču, Čreušovcih in v Beltincih;
32. zahtevamo, d® so ustanovi nižja kmetijska šola v Rakičanu;
13. zahtevamo, da se ne ukinejo višji razredi realno gimnazijo v, Murski Soboti.
le
Sil
Cena Din 50-—
Kongres Orjun v Beogradu.
Preko Binkoštnih praznikov se je vršil v Beogradu trodnevn.i kongres Orjun iz vseh delov države. Udeležencev so našteli okoli 15.000. Najbolj številno so bile zastopane Slovenija, Dalmacija in Vojvodina,
V nedeljo se je vršilo ob 11. uri pred Vaznesenisko cerkvijo blagoslovljen je dveh beograjskih or junaških praporov. V tem je dospel posebni vlak z Or junači iz Slovenije, ki so vstopili v že pripravljeno povorko.
Na čelu povorke je jezdil oddelek Orjuuašev na konjih. Za tem stari do-brovoljici iz prve turške vojne in Ber-cegovslke bune. Nosili so okoli 86, orje' našfciih praporov. Med temi so bili šifri0 prapori podjarmil jenih Jugoslovanov pod Italijo, Avstrijo, Grčijo in Madžarsko. Za tem so korakali napregledni odredi uniformiranih Orjumašev in Orju-mašic v narodnih nošah.
Popoldne ob1 treh se je vršilo impozantno slavnostno zborovanje pred kneževini! spomenikom1, na katerem so g°' vorJii Beograjčan inž. Radojlovid, predsednik diroktorija dr. Leontič, Niko Bartulovič in urednik. Popovič iz Bite' 1 ja.
Zvečer se je vršil® prva seja kongresa, ki je imela le slavnosten in formalen! značaj. V pondeljek dopoldlne J0 glavni odbor Orjune odpotoval v polo h 'kralju. Popoldne so bili sprejej* v daljšo avdijemeo in položili veneo ’z oveitij® vseh krajev države na grobi kralja Petra Osvoboditelja.
V pondeljelk se kongres radi toga ni mogel nadaljevati. Druga dčputacija Qd položil® venec na grob neznanega junaka na Avali. Včeraj je kongres nadaljeval svojo delo ter ostane ge v Beogradu, imed tem ko je večina OrjunaŠev ŽQ °'dM šla iz Beograda
V razpravi o načelnih! vprašanjih 3® bilo opaziti precejšnljo ločitev duhov-Nekateri so pristaši sedanjega režim^j in! "zagovarjajo njegovo politiko, drOgi) pa se ogrevajo za sporazuimaše. To kožo, da je v tej nacioimailni' organizacija manj jedli nstva nego se zdi n® zunaj. ^ ostalem pa file kongres pokazal njonh dlobro organizatomo uteč in veliko
Ijo do dela.	i; .	/	•'
Mariborske vesli.
Maribor, 3. junija 19*5.
hi Slava 32. artilerijskega polkal 'K?
notici v včerajšnji številki, s katero, opozorili oibčinslbvo na slavo 32. arfciler, polka dno 5. junija ob 10. uri v vojašnici vojvode Putnika, smo naproženi P11"! staviti še eledleče: K slavi soi vaiblj©11^ tudi oni, kateri so 'bili pomotam® P1^ razpošiljanju vabil prezrti. Ti naji-etea“ trajo to notico kot vabilo!1
M Val vročine. Po deževnih in hladnih majniških dneh je zavladal® hud® vročina. Danes ob 8. uri zjutraj jo šala ternlperaitur® v isencii 28 stopiini^J^ Okoli: 3)3. ure pa je šla čez mesto nevih'® z nalivoml	V	*i
A n to h Skal a.
>
V Beograd, Novi Sad in Osijek.
F (Konec). t V Novem Sad«.
KO Hmo se vozili proti Novemta Sadu, Brno opazorvali nad Bačko nevihto. Videlo se je prav natančno njen odkod in! dokotcl. Bali smo se, da bo m Novem! Sadu deževalo in bb vreme kvarilo razpoloženje. Pa solnce mam' je ostalo zvesto. Ako napišem, da .riaim! je v Beogradu .pričelo sijaitl in je.sijalo toplo, moram! napisati, da mas je v Novem Sadu, v teh srpekih Atenah, ogrevalo z vtsemk evoji-•mi žarki. Ge bi mamJ medi vožnjo tja, ali še prej kdo prieegal, da bo .v NoveM Saldu tako iskreno, tako lepo, teko neprisiljeno kakor doma, bi sicer poslušali, ali! verjeti ne bi mogli. Trebal® je iti tja, doživeti, spoznati, kdo je Srb in kaj je.
Tako neprisiljeno^ teko bratsko zn® sprejematti le brat Srb, le Srbtoimjicoi sestra. Sprejemi na kolonDvom, dobrodošlic® v Mestni hiši in sprejem gostov na etanovamjah se je izvršil tako iskreno, da smo od prvega trenutka čutilu da se nahajamo pri svojih. Takoj je izginila iz naših src bojazen, dadi fcomlo uspeli, ®li bomo našli' naklonjenosti V tneltropoM Bačke v Novem' Sad*u, ki' jo tako daleč od Maribora. Pred tooucer-fettnl že, it zlasti; po koncertu n* fiija|-
nern! banketu, ki so ga priredil® zdrur žem® Novosalctek® pevska društva, pa smO ugotovili, d® simo eno, da smo si' prav blizu, da Novi Sad1 ni d®leč, ampak da je Novi Sad v Mariboru in je Maribor v Novetm! Sadu: le vzgoja, ki »mo jo uživali po tujcih, nami je oddaljevala In hotel® odlfkijiti. Pa ni se ji. posrečilo. Naša narodna pesem' in potreba po zbli-žamju dni skuipnem delu n® kulturnem polju jo bil® jačja od vsega nasilja oholih tujcev. Govor ravnatelj® g. dr. Hadžija n® banketu po uspelem koncertu nam bo ostal vsem še dolgo v spominu. Na primerih Sz zgodovine jo prikazal govornik ponavljajočo se Stike Slovencev s Srbd. 'Vplivi in zm®nsiflveno delo Slovencev: Kopitarja in Miklošiča ter skladatelja Davorina Jenka ostanejo za srfbdko kulturo neizbrisni' in prav posledica del® teh 5mi še d ringih naših Blavnili predhodnikov 'je, 'd® se počutimo Slovenci na srbskih tleh kakor doma in da «iNio»vi Sad priim® Ibračo iz.pi-tomle ii lepe Slovenije iskren® srca i -sa, istinskoml bratsBcomi ©ubavljnr*.
Kakor v 'BeoigradSn, takio eo^se-tuKl i y-'NoveM Satdu vrstili prizori fliskremcga bratstva, ki' j5ai je dali® srbska uarodha peeemt zapeta od! Slovencev £ta slovenska narodu® .pesem', zapeta od! Srbov, poKcbuO topeil din presUčen zmačaljl Zlasti n® poslov4Ln«m) banketu dlmigi1 večer so se zbližala maša' Srda dn strinjate naše duše. Nazdravljate se je Srbom! iz Ma-ribpr® iiPv^^iwe^ iz Notesa Sadat..
Ponovno se je poveličevala narodma pesem kot nosit eljica svobode in ujed in jc-nja in ee je povdarjalo, da bo narodna pesem! še 'bolj »zbliižaila nerazdvojna' bratska srca našeik troimenog naroda«. V ta namien je »G-lasibbn® Matica« priredila dragi dam popoldne koncert slovenske narodho posimi za dijaštvo. Kako krasno je bilo vddeiti to veliikamsko dVoramo z balkoni polno Mladine, ki so je navduševala ob zapeti slovenski pesmi in jo uživala s srceM in dušo. Še dn še bi morali peti, ali mladnrn® bdi Se ne naveličala poslušati.
Člani Novosadskih’ pevskih društev so nam razkazovali tudi znamenitosti: v mesilu. Ko simo ogledovali znamenite stavbe, spomlenike in1 zlasti’ prostore »Srpske Matice«, ki obhaja v tem letu stoletnico svojega obstojaj smo so prepričali!, da smo ma klasičnih srbskih tleh. iVi zbornici >Sri)ske Matice« nas je nagovoril n je® predsedn ik in ogledali urno st številno galerijo njenih dobrotvorov. Skupino sute šlt tudi na »Stanac«, kopa-■IdSče na Donavi, kjer so nami Novosadčani! priredili olbedl Obed' in dva banketa bratom) SLovencemi v počast! In 'kako lepo so nas sprejeli častniki podonavske Hodilo. Razkazali so mam! Monitorje, in brezžične napralvie.
O Novosadčanih ni: lahko pi.slati1. Doživeli smo toliko krasnih tremotkov, na stanovanjih, pri banketih1 im na sprehodih, da no vcmoi kje bi začeli. Gotovo p® ostana .vAtutp peMmseu. trmuildk, ,kt>
jo predsednik pevskega društva »Nri ven« oznanil, da je »Društvo iMonov»te »Glasbeno Matico« v Mariibdrii svoji®* častnimi članom) in Sta mate izmienjfl^ predsednika obeh1 društev znake in 00 poljiulbila — itter trenotete ko je 'tajni™ »Novem®« izročil tajniku »Glaabeffle-tiče« dliiplonte.
Olb' 3. uri zjutrajl je odpeljal naŠKlla^ Novosadčami mas budi v tej zgodnji niso zapustili. Pohiteli so z nami1 n® kolodvor »—1 fin. skupno emla zapeli' ^ hodnico.
Ostalii' smto saiml. 'Bilo) je tiho In no vi niašeM vozu. Na1 obrazih se je i*®*1" žal® odsotnost misli, a smehljaji n® je raaodeval, da semludiimio pri nečerh,^ peant ugodnem!. ,Vi misllllh, smo zttov®, življali prekrasno trenotko našega & vanj a v Novem Sadiu.
[VI Osijeku.
Po deseti uri dopoldne sMo v) P®^) 15. Maja dospeli' v Osiijek. N® kplodvp^_ so nas dočalkali zastopniki poviških štev »Kuhača«, »Upe«, »Zrinskdgh?
, —	"iux 1	i.	.
»Frankopana« in »Kllulba	-o
Dobrodošlico st® govoril® predte”ni[ »Kuhača« in predsednica »Klub® Nrvia'
tiča«. Pred kolodvorom so sprejeli P^, ke Glasbene Matice bratje Hrvabi in spremili in® že pripralvljen® stanovanj — pevcem pa so brezplačno stavili n razpolago vozove konjske železni«^ nas spremiilii. na skupna pronocisco^ ^ »Oficirski dom1«. Spomniti »e mora tej priliki gospod® kapetan®, ki JV3®
V Mariboru, 'Sne ?. Tonija TSSST' ^
Sl’ A K O K*
/fran &
m Poskusi samomorov še vedno na
dnevnem redu.' Ida K., 251etna mesarjeva žena na Frankopanov! cesti, je včeraj v svojem! stanovanju pred materjo vzela mesarski nož In si prerezala žile pri zapestju na levi roki. Na pomoč do-šli rešilni oddelek ji je obvezal roko in jo prepeljal v bplnico. V smrt je hotela radi slabih gmotnih razmer in družinskih prepirov.
m Tukajšnja Podružnica Jugoslov. Matice prosi vse gg. poverjenike, da se oglasijo ob uradnih urah (torek in četrtek od 3.—4. ure) v društveni pisarni Sodna ul. 32. Prosimo, da ee javijo tudi tisti, ki bi hoteli prevzeti poverjeništvo v kakem uradu ali podjetju. Tajništvo.
(Ul Zasedanje porote. Za: junijsko porotno zasedanje, ki 6e prične 15. trn., so razpisane sledeče razprave: 15. junija Rudolf Vajs, hudodelstvo požiga in Fr. Granda, hudodelstvo tatvine; 16. junija Karel Kebrič, zloraba uradne oblasti in Ivan Eferl, hudodelstvo uradne poneverbe; 18. junija Jurij Petrovič, hudodelstvo tatvine in Jožef Vratar, hudodelstvo umora. Na vrsto pride še kakih 6 slučajev, med temi najbrže razprava »oper Žlahtiča in Čiča radi umora Mi-klove družine v Studencih.
m Javni nasilnež. Vindiš Josip, pri Policiji dobro zapisan, je pred glavnim 'kolodvorom javno in na glas nagovarjal ženske, naj gredo ž njim ležat. Ko /ga je radi tega stražnik peljal na stražnico, mu je Josip Vindiš zbežal. Pri kavarni «Evropi» ga je stražnik dohitel. iVindiš se je na vse kriplje branil in' sunil stražnika v prsa. Radi tega je bil priiporan rabiti gumijevko. Ko ga je malo ošvrknil, se je don Juan pomiral. Izrečen bo sodišču, po kazni bo pa izgnan iz Maribora. .	1
m Invalid-čevljar s številno družino, ki je bil delj časa .težko bolan, je sedaj toliko ozdravel, da lahko dela. Je dobro izučen čevljar, ki prevzame vsako čevljarsko delo. Ker je njegov gmotni položaj še vedno težaven, ga na ta način' priporočamo onim, ki' bi imeli kako delo zanj. Delal bo po ceni. Naslov: Alojz Brunčič, Mesarska ulica št. 5 (nad Dalmatinsko kletjo).
Bli ste že sližali. kaj sekutiaza H.iunij?
mi Veselica pevskega društva Lune se
*rši v edeljo 7. .junija na vrtu gostilne »lovski doth« nad tremi ribniki. Spored nbsega petje, godlbo, ples, drsališče, tar-°° in kegljanje za dobitke. Kegljanje se Prične že ob 9. uri dopoldne. Začetek Veselice ob 15,.uri, vstopnina 5 din. — Eventualni dobiček je namenjen za nabavo društvenih potrebščin. — Ako bo ta dam slabo vreme,, se veselica preloži na četrtek 11. junija. Posebna vabila se no bodo razpošiljala, zato tem' potom najvljudneje vabimo vsakogar, da s svojo udeležbo moralno in gmotno podpre lopo stremljenje in delo mladega društva. .	|4g
_ ni Iz policijsko kroniko. Od torka ua ?, 30 Prijavljenih 8 slučajev! ti o v P^topkov. Pasji zapor 1, prepir na ulici 1, cestno policijski red 1. — Izvršenih je bilo 5 aretacij.
m Kavarna mestni park. Dnevno svi ra imenitni «Trio Pospišil», in sicer: po poldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. url iin zvečer pri vsakem vremenu od 21. do 1. ure.	U75
mi Klub-bar. Samo kratko gostovanje slovitega mondaitn-duo Luci in Laci 2 Washingtoms, Kiesling in Georgette
1182
Narodno sladellšte.
REPERTOAR.
Sreda, 3. junija. Zaprto.
Četrtek, 4. junija. »Tosca«. Preinijera Petek, 5. junija ob 15 (treh popoldne) «Hamlet», dijaška predstava. Zelo znižane cene.
Petek, 5. junija, ob 20. uri «Citraški kon cert Maribor. citraškega kluba*. Premijera opere «Tosca» jutri v če trtek, dne 4. junija. Ponovilo opozarja mo cenj. občinstvo, da se bo vršila 1 četrtek, dne 4. junija cnu najzanimivej ših opernih predstav v letošnji sezoni in sicer Puccinijeva «Tosca», ki je izmed mnogih oper slavnega skladatelja najbolj popularna. Javljamo obenem, da bodo s «Tosco» zadnje operne predstave v tej sezoni. Vodstvo še je zelo trudilo, da bo vprizoritev svetovnoslavnc opere čim dostojnejša, posrečilo sc je dobiti -1 orkester tudi harfo. Nabavilo se je tud nekaj kostumov. Naslovno partijo bo pola ga. Mitrovičeva, daljo sodelujejo gg. Petrovski, Govorov, Oskanski, TJrva-iek, Janko itd. Režijsko in muzikalno vodstvo je v rokah ravnatelja opere A. Mitroviča.
Vsebina «Tcsce» na gledališkem le paku. V lažje razumevanje opere bo na drugi strani gledališkega lepaka vsebi na opere «Tosca».
Turistika in ses@nt.
m Izredni občni zbor ISSK. «Mari-b'or». V sredo 3. trn. ob pol 20. uri se vrši v gostilni «Rotovž» (Pečnik) izredni občni zbor «Marihora» Dnevni red po določilih zadnjega občnega zbora. Če ob pol 20. uri ni sklepčnosti, se vrši zbor s sklepčnostjo ob vsakem številu članstva.
: Hazena tekme v Ljubljani. Preko praznikov je gostovala tržaška «Adria» ki so večinoma Slovenkinje. Podlegla je obakrat, iin sicer proti «Ateni» z S:4 in «Uiriji» s 5:2.
: Pokalna tekma Ptuj : Merkur se vrši ua praznik v četrtek 11. t. m. na igrišču ISSK. Maribora.
: Na zahodno Pohorje izletimo dne
7.	junija. Odpeljemo se ob 5.50. do postaje Trbomjo ter krenemo čez Dravče, Št. Jnnž nad Dravčami, Volčjo jamo ali Mravljakov vrh na Kremžarjev vrh in ee vrnemo čez Sedlarjevo sedlo, Sv. Primož v Vuzenico Vsa pot vodi po grebenih ter nudi krasen pogled na Dravsko in Mislinjsko dolino, Kozjak, Karavanke, Savinjske Alpe in drugo obrobljajoče pogorje. Rotter.
: Novozgrajena Tillerjeva koča v Lo ganski dolini se otvori za Vidovo. Več v kratke ml
»Oficirskem1 doniu« sprejel nad vse ljubegmiivo ter poskrbel, da srno bili v vsakem oziru najbolj preskrbljeni in
Ustreženi.
, Vsa pevska društva, zlati pa pevsko društvo »Kuhač«, so štorija vse, da bi o »o naše bivanje v Osijeku čim najprijetnejše. Ker pa je bil to prvi dam naše turneje, da smo bili prosti, smo si takoj po obedu izvolili posteljo in ostali ha stanovanjih do■ koncerta.
Kor je imelo Osiješko gledališče prav ta v^sčer generalko za opereto, smo šele tik pred začetkom koncerta prišli na hder.	t
D Listi so pisali, da »Koncert Glasbene ■^atioe polučio je vanredan uspjeh«, ali ®hh kii stmo poli, sipo čutili, da so se štiri ProSvite noči, štirje koncerti v štirih dneh in vsa dolga vožnja le nekoliko po-hnalii na naših glasih.
Gledališče v Osijeku res mi bilo pol-tajnik pevskega društva »Ku-»as je prepričal, da nam ni treba 1 + r ’ *eT 80 on'’ vodo ceniti umetnost in bratstvo, prišli, drugih pa tudi na druge umetniške prireditve ni.
... »kupni večerji v »Royalu« bi se m- ut«	Praiv	bratski večer, da
j.s(! , Sv,Vai Glasbene Matico preutru-iČ** ^ počitku: ker drugo jutro ■Se W0 treba iti zopet ob 5. uri na pot. __T?yam 3e. O® nabralo mnogo Osiječa-y.nT' ? s0 Predli k našim mizam. »Ku-
dovršeno
, hekaj težkih pegtoh Tajmdk »Knhača« jel
imel lep, iskren govor, v katerem je spodbujal na skupno delo brate ob gorenjem toku Drave — Mariborčane Slovence in brate ob spodnjem toku Osije-čane Hrvate. Tudi v Osijeku se je slavila narodna pesem. Pevsko društvo »Kuhaš« je poklonilo Glasbeni Matici lavo rov venec, tri spise o 601etnem delovanju »Kuhoča«. Predsednika »Knhača« in »Glasbene Matice« pa sita si izmenjala društvena znaJka.
Po oficijelnem delu, smo se preselili iz velike dvorane v manjšo, kjer se je razvil med še ostalimi prnv prijeten večer. Pevsko društvo »Kuhač« je združilo s tem večerom godovanje svojega predsednika g. direktorja Janka Šusfe-ra in izgovorjenih je 'bilo več napitnic tako od Hrvatov kakor od Slovencev. »Kuhač« pa nas je marljivo zaibavsil s pesmijo. Zapel je tudi več slovenskih pesmi, »Vasovalca«, »Moja dekle je šte-mama« itd.
Ko smo se že v zgodmji uri rnzstali z brati Hrvati, so mi ostale v spominu 'besede. ki mi jih je rekel oh slovesu odličen Hrvat dr. T.: »Ne zbogom1, brat Slovenec, ampak na svidenje!« Pred nami je še dolga pot, pot dela. Ne bojmo se, sezimo si v roke in si zakličemo: Na svidenje, brat!
Na svidenje, bratje ob dolnjem' toku Drave!
—O—•
/oholstvo. Kufftiara m umetnost-
o Tyršcvo proslavo priredi Sokolsko društvo v Mariboru v soboto dne 6. trn. zvečer v Nar. domu. Točno ob 20. uri se vrši v veliki dvorani predavanje brata župnega staroste J. Novaka o pomenu Tyrševega doma ih o njega otvoritvi. Predavanje je obvezno za vse članstvo in naraščaj. Pred in po predavanju svi-ra društveni orkester. Po predavanju pijatelijc-ki sestanek na restavracijskem vrtu. Vabimo vse narodno občinstvo, da se predavanja čim številne je udeleži! Zdravo! — Odbor.
o Okrožni zlet sokolstva na Polzeli dne 7. junija naj bo za župni zlet »Celjske Sokol. Župe« glavna preizkušnja glede telovadbe. To nam pove strokovno poročilo o okrožnem zletu maribor. okrožja v Jarenini, ki se je pravkar vršil. Ako na j bo telovadba na župnem1 zletu v Laš kem 14. junija brezhibna in vzorna, je v interesu vsega članstva Cel j. Sokol. Zupe, da se udeleži po možnosti polnoštevilno zleta 1 teden poprej na Polzeli. Ker so vlakovne zveze od 1. junija naprej ko vozijo že tudi nedeljski izletniški vlaki iz Celja skozi Polzelo in po noči nazaj izvrstne, je dana najboljša prilika vse mu sokolstvu in drugemu narodnemu ob činsbvu, da se 7. junija snidemo na Pol zeli, si podamo bratske roPre in pokažemo svojo ljubezen do sokolske ideje, našega naroda in naše države. Zdravo!
Skrbi sovjetske Rusije.
Izvirno poročilo CEPSA.)
Moskva, koncem1 maja, Na zadnji seji sovjetov je govoril zastopnik brodarstva Kiirkov. Njegov govor je izzval veliko pozornost in obširne komentarje. Kiirkov je izjavil, da An gleška in Francija, nameravata obkoliti SSSR. na morju. Angleška naj bi v slučaju potrebe uporabila-pomorske sile vseli držav, ki stoje pod njenimi vplivom1. Kiirkov je opozarjal na važnost obiska mornariških činiteljev v Romuniji in izjavil v zvezi s tem, da je obljubila angleška mornarica, da obišče Finsko in ostale haitijske države. Tudi Francija osnuje pri Gdanskem vojno bazo za morebitne potrebe proti Rusiji Te dni je izjavi 1 voj. komisar Franze, da ima Sovjetska Rusija vsako leto na razpolago 850.000 borcev, vendar pa iz fin. ozirov vzame lahko v redno vojsko samo 270.000 mladeničev. Vsled tega se formira milica, ki bo tvorila poleg rdeče vojske glavno obrambno moč sovjetske države. Milici pripadajo vsi mladeniči, ki so sposobni za vojaško službo, a ne morejo biti uvrščeni v kader. Le-ti se morajo vaditi v orožju skozi dve leti. Tako bo sovjet, država dovolj pripravljena za vse, kar še pride.
Važnozafrgovcei«? industrije?:;
Trgovska in obrtniška zbornica je dobila od ministra saobraČaja! A. H. Radojeviča naslednji dopis br. 14733-25 dne 26. maja 1925, ki ga objavlja vsem iinteresira-nim krogom v ravnanje:
Čast mi je obvestiti zbornico, da 6e nahaja sedaj na progah bosanskih železnic okoli 1.200 za transport popolnoma pripravljenih a ne uporabljenih vagonov kakor se tudi na drugih progah v kraljevimi nahaja mnogo vagonov v dobrem stanju, ki pa niso izkoriščeni. Z ozirom na to, mi je čast prositi zbornico:
1. da takoj podvzamo vse kar je potrebno, da' se trgovski in industrijski krogi poshižijo teh vozov za potrebe transporta in za izvez lesa in lesnega oglja, ker jih bodo dobili v prihodnji izvozni sezoni zelo težko ali se jih v oboe ne bo moglo dobiti;
2. da tako j objavi- trgovskim in industrijskim krogom svojega okoliša, da je neobhodno potrebno, da brez odlaga n ja dvignejo blago iz železniških skladišč. ker 60 ta premajhna, da 'bi mogla zadovoljiti potrebam trgovcev v nastopajoči izvozni sezoni, a za zidanje novih skladišč ni dovolj časa na razpolago.
Za primer, da: se trgovci, ki imajo svojo -blago po železniških skladiščih še nedvignjcno, ne odzovejo tej moji upravičeni želji, ki sifremi za tem, da se izvoznikom) v nastopajoči izvozni sezoni izboljšajo vsi pogoji za Obratovanje in ako bodo tudi v bodoče držali po cele tedne in mesece blago po železniških skladiščih smatrajoč jih kot najugodnejše in' najcenejšo shrambe, tedaj bom podvzel proti njim vse mere in bom med drugimi primoram, da po-večam le-žarino do zlate paritete.
Pričakujem, da bodo zbornice in trg. skl krogi z dobro voljo in pravilnim razumevanjem moij-e namere z vso močjo podpirali, da bodo mogli izvozniki v nastopajoči sezoni delati brez katerihkoli težkeč in zaprek.	j
VI. razstava Narodne galerije v Ljubljani.
Prirejanje umetnostnih razstav ni pri nas. najbolj hvaležno delo. »Ali občinstvo ne čuti potrebe po umetnosti, ali pa ga sedanja umetnost ne more zadovoljiti1?« To vprašanje je stavil znanec po neki neuspeli razstavi. Kako neuspeli1! Denarnega uspeha ni bilo! Ne samo, da razstavi j alei niso nič prodali, še režija ni bila krita z vstopnino in so morali prireditelji doplačati iz lastnih sredstev za tiste redke »zastopnike občinstva«, ki so se potrudili v razstavno dvorano. No, kaj tedaj: ali čuti občinstvo potrebo po umetnosti ali ne1? 3og-sigavedi; vsekakor je spoštovani »Publikum« zelo muhasto božje bitje. Potrebo umetnosti čutijo pač vedno le posamezniki, ki so obdarjeni z nekoliko intuicije in fantazije; tam, kjer je veliko takih posameznikov, je že lahko govoriti o »občinstvu«. Pri nas jih je, žal, — ma-
lo.	Da bi sedanja umetnost ne mogla o-greti ljudi, ki ljubijo umetnost, je^ bosa. Ta del vprašanja lahko mirno črtamo. Preostane le še to, da širimo umetnostno vzgojo, t. j. da iščemo, _ zbiramo in navdušujemo ljudi, ki imajo toliko duha, da se jim zdi umetnost zanimivejša od kake vsakdanje reči. Poleg raznih drugih namenov je tudi to namen »Narodne galerije« v Ljubljani. Njene razstave iin publikacije pričajo, da vzlic slabim gmotnim sredstvom marljivo dela in' vpliva. Uspehov seveda ni mogoče računarsko sešteti, a uverjeni smo, da bodo rastli — počasi sicer, a stajno.
Tudi VI. umetnostna razstava v Jakopičevem' paviljonu je priča umetnost-no-vzgojnega dela »Narodne galerije«. Četvorica vpodabljajočiih umetnikov je razstavila: dva Slovenca in dva Srba.
Petar Dobrovid je razstavil največ po številu. Zanimiv je ta umetnik. Doma je iz Baranje; srb.dka in madžarska kulturna sfera sita se križali v njem; v poznejših letih se je pridružila še francoska. Za sabo ima burno preteklost. Študiral je v Budimpešti in v Parizu. L. 1918 so ga Madžari radi oboroženega punta in veleizdaje obsodili na smrt; rešil se je pred krvnikom in postal 1. 1921 predsednik kratkotrajne socialistične republike v Peču ju, vsled česar je bil lani zopet obsojen na smrt, seveda »in contumatiam«, ker že izza zloma pečujske republike deluje kot profesor na umetnostni šoli v Beogradu. Na ljubljanski razstavi najdeš njegova najznačilnejša dela, večinoma v olju, vrsto akvarelov in nekoliko študij v oglju in grafitu. Razstavni katalog ga karakterizira:	»Pristaš	monumentalne-
ga stila 20. stoletja v slikarstvu«. In zares: njegove oljnate slike imajo monumentalen značaj. Po kompoziciji, barvah in plastičnosti nas spominjajo renesančnih umetnikov. Vendar pa razodeva prvi pogled, da je te sujete videl in doživel v sebi moderen duh. Talko nosi na pr. »Mladenič v večerni krajini« težko breme našega časa in »Ležeča Venera« ima na sebi nemir modeme dobe. »Naše mučeništvo 1. 1914« in »Sveti Jurij« sta monumentalni dekorativni sliki. Lepi so nekateri portreti, ki je ▼ njih Dobravi 6 pokazal, da ume tudi s staro tehniko podati globino modernega občutja. Akvareli kažejo večinoma motive iz Dalmacije in učinkujejo po svojih barvah jako živo.
Nemirnejši od Petra Dobrovi da je Slovenec Gojmir Anton Kos, gorički rojak. Pozna se mu vpliv naših najboljših impresi jonistov. Njegove oljnate slike obetajo velike razvojne možnosti, nekatere so že zrele in kažejo, da je začel umetnik hoditi lastna pota. Tudi Kosa zelo zanimajo portreti; kar je razstavljenih, pričajo, da se intenzivno poglablja v skrivnost človeških' obrazov.
Lojze Dolinar je razstavil 24 plastičnih del iz marmorja, brona, lesa, mavca in žgane ilovice, eno tudi iz porcelana. Karakteristična za umetnika so dela: »Bol«, »Mladost« in nekatere portretno študije, ki pričajo, da popolnoma obvladuje tehniko in daje kakor vsak pravi umetnik materijalu svoj individualni izraz.
Nikola Dob rovi č je arhitekt. Razstavil je več jako zanimivih načrtovj za razne stavbe. Vsi kažejo njegovo težnjo po monumentalnosti, v čemur je soroden Petra Dobrovidu.
Razstava je tedaj prav interesantna in zasluži, da si jo ogleda vsak prijatelj, naše umetnosti, ki pride v Ljubljano. Na nji ne bo našel niti eksperimentov niti pretiranosM. marveč zdrava ue-la zdravih umetnica	"k
SffaB C
„Sudmarkine“ težave.
f'" »Sudmarka« je postala v zadnjem: ča-feu jaiko živahna. Sploh jo zaminiVo, da se nemška bojna društva tembolj gibljejo in zbirajo, čim bolj se uveljavlja po-lit ioni vpliv nemštva v Evropi. Hinden-burgova zmaga je nov signal k zbiranju agresivnega nemštva in nje posledice se bodo pokazale šele v bodočnosti.
»Sudmarka« je hotela nedavno prirediti na Dunaju cestno zbirko. Dunajski občinski svet, ki je v rokah socialnih demokratov, je zbirko prepovedal, »bud-tmarka« se je pritožila zveznemu kanclerju kršč. socialen Rameku, ki jo sklep najprej razveljavil, vsled energične intervencije dunajskega župana pa je razveljavi jetn je umaknil. Sudmarka-Schulve-reim tedaj ne sme pobirati po dunajskih ulicah denarja za nemške šole v »ogroženih« krajih!	.
O tej stvari pišejo avstrijski usti na 'dolgo in široko. »Siidrmarkini« pristaši bi hoteli napraviti iz tega nemški škandal, a socialni demokrati krepko panirajo njihovo udarce. Dokazujejo, da sc v «Sudmarki» skrivajo hakenkreuzlerji, da ®o bili Siidmarkovci med vojno dtenunci-janti pri vojaških sodiščih in da^ je sedaj njihovo delo odveč. V Avstriji mora skrbeti za šole vlada, izven Avstrije pa uSiidm ar kinih« šol ni treb a, ker samo pe tijo narodno sovraštvo.
Taki odgovori zadevajo «Siidmarikov-'ee» v živo. Nekateri skušajo socialne demokrate vjeti v zanjko in pravijo, dia so bili rdečkarji dozdaj vedno dobri Nemci, pa kaj bi se neki zdaj delali tako nedolžne. »Sudmarka® vendar dela za vse Nemce, ne samo za to ali ono stranko.
Spor je malce zabaven, vsekakor pa poučen. «Sudmarka» so bo skušala pod to ali ono krinko vtihotapiti čez meje. To je nijena naloga in o Nemcih vemo, da nimajo društev zgolj za to, da bi predsedniki nekajkrat na leto oblekli reprezentančni frak. Prav imajo socialni demokrati, ko pravijo, da so bili »Siidmarkovci® med vojno denuncijanti. _ 0 tem bi znali največ povedati obmejni Slovenci, ki jdim je «Sudmarka» vedno posvečala izredno pozornost. Prav pa imajo tudi «Siidmarkovci'», ko trdijo, da so tudi socialni demokrati dobri Nemci. -,Vso to je res, mii pa se moramo iz tega naučiti enega: da naj bo vsak naš človek vsaj tako nacionalen kot avstrijski socialni demokrat ter da je treba zlasti tu na meji skrbno bedeti pred prodiranjem nemštva!
Rudolf Tesnohlidek:
Amundsenov polet.*)
! Pogumni- mož je izpolnil svoj davni načrt — ne sen, kakor bi lahko rekli pri drugih in v drugih primerih. Kapetan Amundsen je sicer doma v deželi Peera Granta1), ni pa Gymtove vrste, ni sanjar. Poteka iz Hamsunove8) domovine, pa vendar ni fantast, dasi tudi ne moremo reči, da bi bil hladen računar. Narobe: delo, ki se ga je lotil s-popolno sigurnostjo tehničnih pogojev, je vredmo umetnika, dostojno duha, ki v njem kipi večno koprnenje po avanturah in nenavadnih doživetjih. To, o čemur je sanjaril tridesetletni mož, je izvršil petdesetletnik, vitek in čil, zdrav, prožen na telesu in na duhu, petdesetletnik, čigar mišice in živci se nam1 zde jekleni, tudi če glavo krijejo sivi lasje. AmundseinoVo življenjsko delo se je uresničilo. Komaj še lahko pride kaj večjega. Samo dva tečaja ima zemlja in na obema je bil on,
Mladi pomorščak si je zastavil nalogo, ki se je zdela nekoč nemogoča, Rešil jo je korak za korakom, šel je od dozdevno nemogočega k dozdevno mogočemu, dokler nuu-ni poslednjega oiljao-moigočlla moderna tehnika in storila iz , njega dosegljivo realnost. Fantazijo je vzel za roke razum in tej vpregi, podobni mističnemu jezdecu, je bilo dlano, da se je junak postavil tja, kjer se ustavlja celo zemeljsko solnoe.
O AmUndsenOvem činu trde, da jo bravurni 6portui komad. Bodi — a že to je dovolj, da smejo športniki vsega Sveta mislili nanj, ki je pokazal, kaj pomeni zdrav duh v zdravem telesu. Toda premalo bi bilo, če bi presojali prvo letalsko ekspedicijo na severni tečaj kot šport. Ne sunemo pozabiti, kdo je
*) Povzeli smo iz odličnega češkega lista iia prinašamo v nekoliko skrajšani obliki članek o junaku zadnjih dni Arrmndsonu. Članek je bil spisan ob prvi vesti o njegovem) prihodu na severni tečaj. Kakor znano, je bila ta vest prezgodnja in še do tega trenutka ni nobenih direktnih poročil o Amundsenovi usodi. Članek pa je pisan tako, da smo ga kljub temu objavili, preverjeni, da bo zanimal naše čitatelje. Ured.
Roald Amundsen. V norveškem parlamentu so imeli o njem obsežno razpravo. Šlo je za to, da bi mu država naklonila razmeroma majhno podporo za dosego točke, ki naj bi na nji zaplapolala norveška zastava. Med razpravo stortiu-ga3) se jo pokazalo jasno kot beli dan, koliko ga cene prijatelji im nasprotniki, d očimi ga mnogi ljubijo kot poosebljenje narodne moči in možatosti. Nekateri so ga hoteli s svojimi pomisleki zadržati pred pod vzet j cm, ki so ga imenovali spont; ali blaznost; drugi so priznavali brez sramu, da se boje zanj; politik ni skrival ginjenja, da, poslanec gorskih krajev se ni sramoval utreti solz — a nihče si ni drznil odreči teinu možu pomoči. O nji je bilo odločeno ta-korekoč v zadnjem trenutku, koncem marca, ko je ladija že nosila od italijanskih obal njegova letala. Amundsenov čin in nastop je takoj v začetku vzbudil v domovini spoštovanje. To spoštovanje je prišlo ob odločilni uri znova do izraza. Norveška vlada je pozvala Amundisena, da naj kopno, ki ga morda odkrije med Špiobergi in tečaj cm, anektira za svojo domovino; pozvala ga je, ko je že letel in ni moglo nič več omajati vere vanj im v njegov uspeh.
Amundsen se je bavil s tem načrtom skoraj petnajst let. Ko si je bil izbral prvo letalo, s katerim je hotel poleteti v polarne dežele, ga je na belgijskih mejah dohitela vest, da so izbruhnile sovražnosti. Svet je vzplamtel v vojni vihri, kakršne dosihdob ni bilo. Tedaj se je vzbudil v njem' Norges mand, ki o njem poje BjOrnsonova narodna himna; brez oklevanja je poklonil svoj stroj domovini, da je ojačila obrambno moč. Poprej — pred vojno — je stal strastni raziskovalec sveta na palubi neznatne ladij e in Gjoa ga je nesla k protinožcem k antarktični ledeni barijeri. Prebil jo je, se prerit čez ledene pustinje in pred božičem 1. 1911 je zaplul na južnem tečaju rdečebel prapor z modrim križem.
Komaj so je začel vračati mir na bojne poljane, že je mož v mali severni deželi zopet koval svoje načrte in iskal poti, da bi izpolnil poslanstvo svojega življenja. Skušal je priti od pobrcžja Aljaške na ladji Maud mimo sibirskih obal tja, koder teče 6truja k severu na najvišjo točko zemeljske kroglje. Spremljalo ga je že letalo; ali načrt še ni bil zadosti zrel, stroj še premalo izkušen, a pogumni mož se ni dal zapeljati od lepih sanj. Odložil je načrt, da dozori. Lansko leto je prebil težkega razočaranja, boreč se s finančnimi težko čarni; pa se je vendar pošteno pobotal z upniki in predvsem zasigural rodbine tovarišev, ki so plačali svoj pogum s smrtjo na ledu Nove Sibirije. Ni hotel, da bi bila samo letala varna, ampak je hotel imeti tudi čiste poroti svoje duše za morebitni polet lk oni točki, kjer doseže človek svoj poslednji cilj.
Zdaj je že na drugem tečaju zaplapolal norveški prapor. Ni ga menda v tistih neznanih prostranstvih novega kopna, ki bi ga bil zmagovalec osvojil — a če je Amondeen že tam, tedaj tudi plapola norveška zastava sredi ledenih poljan Nevernega tečaja — sredi strašnih poljan smrti...
Svet možnosti [je neskončen. Vsaj Amundsen« v o in Ellsworthovo letalo je dokaz, da se nedostopni kraji zemlje boljinbolj zmanjšujejo in človek postaja vedno bolj gospodar svoje zemeljske domovine. Neznano izginja, spoznanje se veča. Človeštvo je vse k d ar zasledovalo z razumevanjem vedno večji, tihi in neumorni boj, ki ne pozna miru in pokoja — boj, čigar cilj je; zbližan j e članov človeško rodbine, zbližan je plemen, počasna odprava razlik med' narodi raznih polti in ver.
Človek neustrašeno razkriva skrivnosti preteklosti, tajne sedanijovsti ter pospešuje korak, da bi pogledal bodočnosti v obraiz. To vsi živo čutimo in to nas zgrabi, kadar slišimo, da je bil po zraku osvojen severni tečaj. Še več — čim bolj 66 zmanjšuje naš svet, tem hitreje giineva tudi pojem malih narodov. Vsi so veliki, če hočejo biti. Pred sto leti je bila Norveška čudna uporniška dežela, ki se je otresala od tujcev j/i vsiljenega kralja. Danes vihra njena zastava na drugem tečaju zemlje. Evo cilja, kamor lhko prispe eden izmed najmanjših nar rodov. Kje bi pač lahko bili mali narodi, če bi ee znali ekleniiti v čvrsti krog okoli onih, ki z morilskim orožjem in obijamijemi ostavljajo za sabo strahotne pustinje! (»Lidovo Noviny», Brno).
‘) Peer Gynt, junak Ibsenove znamenite tragedije, verski fanatik in sanjar.
8) Knut Haimsun, slovi* romanopisec in novelist.
• storfcing = norveški parlament.
Xavier de Montepin:	1
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 83
Ah, Margerita, Margerita, čeprav si kriva, zakaj si odšla? Tako sem te ljubil, da bi ti oprostil, res, oprostil bi ti.
Nenadoma, kakor da je oživelo v njem- novo življenje, se je dvignil grof, posušil solze.
— Da on! On je kriv! Oh, katerega sem tudi jaz ljubil; on mi je ugrabil Margeritino dušo, njo samo. Temu ne bom odpustil; nad njim se hočem maščevati.
Maščevalni sklep ga je nekoliko pomiril; dal mu nove odločnosti. Poklical je Francko ter ji zapovedal:
— Obeda ni treba pripraviti, grofica mi je pisala, da je šla v obisk k svoji prijateljici na kmetih, kjer ostane nekaj dni. Prosila me je, da grem po njo. Jaz pa odpotujem takoj.
— Pa še niste obedovali? — je začudeno vprašala služkinja, ker se ji je zdela grofova izjava nekoliko neverjetna.
— Obedoval bom že pri tej prijateljici.
— Torej gospod in gospa grofica ne bosta nekaj dmi doma?
—■ Da, midva bodeva mOrda teden dni proč; nemara še dalje.
— Alko je to res, tedaj prosim, da smem za tri ali štiri dni iti domov v Comberjeau.
— Dobro, idite, kadar hočete.
— Hvala, srčna hvala vam1, gospod grof! Zakaj me ni obvestila gospa gro fica, da odide? Sicer pa, kaj mene to briga. Kaj ne da, gospod grof?
Grof je ni več poslušal, temveč hitel k svojemu bankirju in vzel dva tisoč frankov v zlatu.
Ves dan je taval Po okolici, ni ne jedel, ne počival. Prava žrtev obupa. Za man se je trudil, da bi si pomiril živce; mislil je, da bo telesna umornost zatrla duševne muke.
Ko je nastopil večer, 'se je vrnil v mesto m vsedel v poštni voz, ki jo bil nafttenjen v Pariz. Slutil je, da sta zaljubljenca pobegnila v veliko mesto.
Slučajno je našel grof v vozu prazno mesto. V Pariz je dospel nekaij ur po prihodu Henrya in Margerite.
Grof ni dva dni ne spal ne jedel. Zato je takoj v Parizu najel prenočišče in mulo povžil hrane.
Drugi dan se je čutil dovolj močnega, da začne z zasledovanjem. Kot potomcu vitežke rodbine je bilo grofu pod častjo, zadevo izročiti policiji.
»Sam jih najdem,« je dejal grof, ki
V ifai'l£oru7 2na 1 junija' 19-5.
ni poznal tajne strani tega velikega
mesta.	,
Bilo je treta saniio nekaj dmi, da sej uveril o svojem; neuspehu. Niti ni mogel -zvedeti za naslov, kjer je preje bival
Henry Varner.	,
Prepričan o svoji slabosti, brez vsake nade, je stari general propadel in oslabel kalkor malo dete, v duševnem, in telesnem oziru.	,	,	.
Od dne do dne se mu je krčilo taio; izginjala jo ponosna postava vojaškega značaja. Ko se je vrnil v Vcsoul, so ga prijatelji prestrašili;
Ubogi poveljnik! Kako propada! 1° bi moral že vedeti v naprej J Kako more poročiti sedemdesetletni starec devetnajstletno deklico?
Tako je minilo osemnajst mesecev. Poveljnik je živel samotno otožno Žaljenje.	,
Od poldnova do večera je Sedel P00 znano nam vnbo, metal trnek v kalno vodo male reke, brez želje po U6pešnem! ribolovu.
Nekega večera, ko se je vrnil grof, £& je čakala Francka s sledečo vestjo:
— Ko ste odšli, je prinesel pism-onoža pismo.
— Tako? je povsem' hladnokrvno vprašal, poveljnik.
— Ga ne boste preči tali?
— Cernu naj ga čl tam?
— Zato, da zveste, kaj je v njem.
— Kaj pa meno to zanima?
— Povohala sem pismo, gospod gr<»’ ter menim, da je parfumi, ki ga je rabb* gospa grofica.
V mrtvih očeh imu je zaiskrila Iskrfr se vzpel in dejal pogumno:
— Takoj mii prinesite pismo! Služkinja se je požurila, da izvrši poveljnik0-vo zapoved.
— Njena pisava! je zašepetal. Predn° je odprl pisano, je občutil vonj, ki 2* spominjal na ljubljeno Margerito.
— Pojdi, reče še služkinji, ko te b001 rabil, te prikličem, sedaj želim biti 6£vnl'
Ona mi piše, je dejal grof, torej s® n*® še spominja, ali pa hoče česa od men®! Bojim s.e, da bom zadel. Toda ljubil s©1® jo. Zato ji bom vse odpustil.
Pretrgal je pečat in pričel citati:	.
«Pokoravam se glasu vesti, ki da Vam pišem; popolnoma je opravičen0 in pravilno, da izveste od mene, da 6°®* prejela kazen za zločin, ki sem ga bil® storila napram Vam'.
Bog Vas je maščeval; to sedaj ja®0 vidim, žal že prepozno.
Ako ste me kdaj prokleli, pre^‘l0\ to prokletasttvo; beži® kletev me itak m0®' no udarja, ni potrebna še Vaša..
Ne srdite se, temveč pomilujte krivo in nesrečno Margerito.*
spalnice, jedilnice, kuhinje in drugo po konkurenčnih cenah samo pri Šercer in drug, mizarstvo, Vetrinjska ulica 8, dvorišče. 988
ČreSnl* na drevesu so prodajo. Vprašati v Studencih, Kralja Petra cesta 26 od 18. nre naprej.
Slaščičarskega pomočnika,
vitega v tresirunju piškotov, pstipnce i. t. d. sprejm« tako V. Bizjak, Rogaška Slatina.
1174
Učenec, z dobrimi spričevali msSčanske šole, se spreiue v manulakhjrno trgovino Franjo Majer.	1165
3 dijaki in 1 dijakinja se sprejme za prihodnje lo'sko leto na dobro hrano in stanovanje. Naslov v opravi.	1183
Zamenja se stanovanje, oh-
slojcte iz ene »obe z Stedilni kom za enako. Židovska ul. 12, pritliije.	1184
šlvjlla spreime delo po zmernih evnah. Iitotam se proda šivalni stroj. Schlegl, Koioika cesta 60/1.	1185
Preda se po ceni radi selitve, kompletna kuhinjska oprava iz mehkega lesa, belo pleskana, 1 pletena zibelka s stojalom, 1 otroški Bronabor rodcek, 1. štedilnik, 1 dvodelna vrata z steklom. Poizve so Aleksandrova cesta 25/III.	U87
čltajie In razširjajte povsod naš list t,TABOR" I
Primarij
Dr. Ivan Matko
o r
docent za notranjo medicino na Karlovi univerzi v Pragi
d in ir a zopet
Slov. ul. 4. Telefon 357. ii43
.186
Objava!
Dovoljujem si obvestiti g, zdravnike, humanitarna društva, uradnike, preč. duhovščino, kakor tudi občinstvu mesta Maribora in okolice, da sem 1. junija prevzel
lekarno „Prl zamorcu"
v Mariboru, Gosposka ul. 12 od gospoda Mr. Karla Wolfa.
Mr. pharm. Bogdan Kovačič,
lekarnar, kr. lekar. kapetan I. raz. v. p.
svileni flor Din 22, -t.30’
Ia svileni flor Din 36 ' 1161
majce" po najnižjih cenah Pfl
Anica Traun, Maribor, OralskM^® !
Nogavice
Moške nogavice^ otroške nogavice, otroške
Po pregledu svojega bi*®* ■■ posebno znižane
Nabavljale! naj si ogledajo novo izstavljen« izložbi in uvcrill se bodo, da one niso prazne
B. Veselinovič & Komp*» Maribor,
1069	Gosposka	ulica	36.	 —■
'Lastnik lu izdajatelj- Konzorcij »Tabor*. Plav ni U> odgov^ai .urednik: Vekoslav Špindler. Tiska Mariborska tiskarna d* d*