C0L03JEVE inFOsmACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XV. JULIJ 1986 2 6 6 U tj Q St 7 (165) " - " - -s . K«HP| > - Dopust preživljamo itudi v avtokampu Straško v Navaflji Razvojne novosti za lesno-predelovalno industrijo — V letošnjem letu smo razvili lak lazuno AQUALES na osnovi akrilne »disperzije, fei je namenjena -predvsem dekorativni zaščiti lesa v bivalnih prostorih. Lazuro, ki jo razredčujemo z vodo in predstavlja zaradi tega velik prispevek k zaščiti okolja, bomo izdelovali v šestih osnovnih barvnih tonih, in to: zlato rumena, smrekovo zelena, mahagoni, teak, hrast in ebenovina. AQUALES je bil predstavljen -tudi na sejmih, povsod pa so obiskovalci pokazali -precej zanimanja za to novost na jugoslovanskem tržišču. Upa-bodo v kratkem prispele su-Z^vdvOTSrJsekaj jih je tudi iz uvoza) in boiob leteli z redno proizvodnjo. — Na področju površinske zaščite pohištva se vse bolj uveljavljajo poliuretanski premazi. Le--ti so nekoliko dražji od klasičnih ni-tro ali kislino trdečih premazov, vendar kvaliteta površin, predvsem trdota, odpornost na abrazijo in -kemikalije višjo ceno opravičuje, saj izdatek za lak največkrat ne predstavlja pomembnega deleža v ceni izdelka. Za potrebe serijske proizvodnje pohištva smo -razvili PURAKRIL brezbarvni in pigmentirani sistem zaščite. Ti premazi so kombinacija hi-trosu-šeče hidroksi akrilne smole z airo-matskim ali a-lifatskim izocianaitom. Odlikujejo se predvsem po izredno hitrem sušenju ter dolgem uporab- nem času. Zatrjeni film pa ima odlične mehanske lastnosti. — Pomemben prispevek k zaščiti okolja in ekonomičnem koriščenju e-nergije predstavljajo premazi, ki u-trjujej-o s pom-očno UV svetlobe. O-snova za -te izdelke je lahko nenasičena poliestrska ali akrilna smola, hi ob dodatku foto iniciatorja in delovanju UV žarčenja v zelo kratkem času utrdi v kompakten film. Te lastnosti izkoriščamo za izdelavo kitov za iverice ali vlaknenke oziroma za tankoslojne kvalitetne lake, ki jih nanašamo valjčno. Naš COLPOLY UV kit že uporabljajo nekateri slovenski proizvajalci pohištva, lake pa nameravamo serijsko izdelovati -proti -koncu leta. ef Delovanje tržne funkcije v DO Color 1. Organiziranje Tržna funkcija je eden od vitalnih delov delovne organizacije V teh nekaj vrsticah želim pokazati na nekaj točk, ki so kritičnega pomena za delovanje v konkurenčnih razmerah na trgu smol in premazov. Osnovno Izhodišče je, da DO Color obstoja zaradi kupcev. To je osnovni princip, ki ga mora sprejeti naš kolektiv. Temu ustrezno je potrebno prilagoditi kompletno organizacijo. V prvi fazi bo potrebno okrepiti operativno prodajo. Posamezna področja v prodaji borno zaokrožili v prodajne programe. Organizirali bomo službo za marketing z vsemi funkcijami: — raziskava tržišča — vodenje politike izdelka — reklama in propaganda — pospeševanje prodaje — analiziranje rentabilnih tržnih akcij Možna konkurenca nas sili v maksimalno prisotnost na trgu. Naša reagiranja na spremembe morajo biti takojšnja. Pri spremembah na trgu mora najprej dati impulz komercialna funkcija, proizvodnja pa mora ustrezno reagirati. 2. Komercialno poslovanje 2.1. Notranja trgovina V drugem četrtletju poslovnega leta beležimo porast in povečano aktivnost vseh delov notranje trgovine in bolj enakomerno nabavo domačih surovin. Vse to nam prinaša boljši dohodek, vendar se moramo še naprej truditi in varčevati na vsakem koraku, da bi stroške poslovanja čimbolj zmanjšali. Administrativni ukrepi Zveznega izvršnega sveta z izdajo novega za- COLOR 2 kana o spremembi cen in močnem povečanju v 120 dneh so nam naredili velike motnje pri poslovanju. Se bolj kot to nam predstavlja novi odlok o vrnitvi cen naših izdelkov TOZD Smole na fakturirane cene meseca februarja, ki bodo od sedaj naprej edino veljavne. Prioritetna naloga komercialnega sektorja je prav gotovo ureditev cen, ki nam bodo prinašale dohodek, vendar pa moramo vzporedno tem aktivnostim tudi zmanjšati roke izdelave in dobavne roke našim kupcem. To je delo, ki prinaša doslednost izvajanja del in nalog vsakega delavca in prav posebej se bomo morali spopa- sti z odgovornostjo do svojega dela. Težko je priznati napake v preteklem obdobju, vendar vemo tudi to, da se na njih učimo, kar pravi stari pregovor. Seveda pa se moramo truditi, da napake ne bodo naša stolna praksa. V mesecu juliju so nas obiskali predstavniki JLA, s katerimi smo dosegli še tesnejše in kvalitetnejše sodelovanje. Da bi vse te dosežene kva-litete izkoristili, maramo programu izdelkov za vojsko dati še posebno pozornost za čimprejšnjo dobavo blaga, ki so ga naročili. Na področju ekonomske propagande smo naredili korak naprej in preko vseh medijev javnega obveščanja širom Jugoslavije predstavili del našega proizvodnega programa. Prezgodaj je še govoriti o rezultatih akcije, dejstvo pa je, da naročila prihajajo dan na dan. Prav gotovo pa moramo z akcijo nadaljevati še naprej in utrjevati pri potrošnikih barv in lakov naša komercialna imena izdelkov. Investiranje v reklamo pomeni naložbo v prodajo in s tem več.ii dohodek. Ekonomska propaganda bo postala stalnica v našem poslovanju in ne le nuja, ki se bo pojavila v -primeru polnih skladišč gotovih izdelkov. 2.2. Zunanja trgovina in nabava Na področju zunanje trgovine se srečujemo z vrsto težav, ki jih prinaša novi zunanjetrgovinski sistem. U-krepi ZIS za povečanje izvoza na konvertibilno področje so bili sprejeti šele v juliju (povečana stimulacija in hitrejše drsenje dinarja). Kljub pravicam za uvoz pa moramo čakati na plačilo NBJ tujemu partnerju, 'kar povzroča zastoje v u-vozu. Kljub v-semu nam je uspelo zadovoljiti potrebe uvoznih surovin. Oskrba z domačimi surovinami poteka nemoteno. Naši izvozni napori so usmerjeni na različna tržišča. Izvoz je ena izmed osnovnih usmeritev DO Color, bi mora biti stolno prisotna. To je predvsem -borba za kvaliteto in roke dobave. A. A. in B. S. *E; ■PRAVA MALENKOST $ PRAVO BARW-~tgt Vprašljivo reklamno sporočilo, ali pa tudi ne? Kratke norice • ZAKLJUČKI ZBOROV DELAVCEV Na »junijskih« zborih, kjer smo obravnavali vso perečo problematiko Colorja smo ugotovili, da bo zaenkrat sestankovanja dovolj in da se mora vsak posameznik čim hitreje vključiti v resno delo vsak na svojem delovnem mestu. Podpiramo sanacijski program in dajemo podporo vodstvu ob izvajanju tega programa. • SEJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DPO S ciljem boljše izrabe delovnega časa kolegij predlaga vsem samoupravnim organom -in družbenopolitičnim organizacijam v DO, da svojih sestankov ne načrtujejo pred 13. uro. Zaradi 'pregleda družbenopolitičnih aktivnosti marajo biti sestanki u-sklajeni v splošnem sektorju. e PRENOVA PODSTREHE Z izselitvijo arhiva (ki pa zaenkrat še ni nanovo urejen) in adaptacijo teh prostorov, smo na podstrešju upravne stavbe v Medvodah pridobili sedem novih prostorov, ki bodo nekoliko izboljšali prostorske pogoje izvoznemu oddelku, organizaciji poslovanja, plansko-analitski in socialni službi. Prav tako smo pridobili govorilnico za razgovore s strankami, kar je bil do sedaj velik problem. • COLOR - TRUBARJEVA 400-LETNICA Tudi Color se je vključil v praznovanje 400-letnice Trubarjeve smrti. Na prošnjo odbora za praznovanje te obletnice je prispeval za obnovitev Trubarjeve domačije 50 kg bukolita in razredčila. • NOVA ORGANIZIRANOST V okviru naloge, ki jo pripravljamo skupaj z Iskra—Zorin, smo pričeli intenzivno delati pri oblikovanju nove organiziranosti DO Color. Zaenkrat zadevo obravnavamo na ravni kolegija, ko pa bodo stvari bolj dorečene (do konca avgusta), pa jih bomo dali v javno razpravo na samoupravne organe in DPO. Tudi komisija, ki se pripravlja na opise del in nalog je že dobila prve zadolžitve in jih mora opraviti do prvega avgusta. • DODATEK NA IZMENSKO DELO V skladu z hranžnim sporazumom je delavski svet DO na svoji seji 27. 6. 1986 sprejel sklep o dodatkih na izmensko delo. Delavcu, ki dela v organiziranem sistemu izmenskega dela pripada dodatek v višini — za 'popoldansko delo 2 % na obračun OD za redno delo, — za nočno delo 4 % na obračun OD za redno delo, — za 4-izmensko delo 6 % na obračun OD za redno delo. Delavec je upravičen do tega dodatka, ki pa ne izključuje že dosedanjih dodatkov za nočno in nedeljsko delo ter delo ob praznikih, samo za čas, ko je bil .razporejen k takemu delu in ga je dejansko opravljal. Sklep začne veljati s 1. 7. 1986. • IZREDNA SEJA DELAVSKIH SVETOV V ponedeljek 14. 7. 1986 naj bi se sestali vsi štirje delavski sveti (obeh TOZD, DSSS in DO), ki naj bi obrav- navali problematiko cen gotovih izdelkov glede na zadnje ukrepe Zveznega izvršnega sveta in spremembo delovnega koledarja. Zapisali smo, naj bi se, ker na žalost ob napovedani uri ni bil niti en delavski svet sklepčen, po intervencijah pa si je sklepčnost zagotovil le delavski svet TOZD Premazi. Taka neodgovornost v izredno težki situaciji, ki nas zaradi ukrepov ZIS čaka, bo vsekakor morala dobiti svoj epilog na ustreznih organih. • PROBLEMATIKA CEN GOTOVIH IZDELKOV Glede na nove ukrepe ZIS so naše cene gotovih izdelkov praktično zamrznjene. To velja predvsem za premaze, kjer je potrebno v skladu z novimi predpisi čakati na odobritev novih cen 120 dni. Istočasno pa jih letos lahko povečamo le še za 3 %-(Povečali smo jih že za 30 %, resolucij siti nivo pa predvideva 33 % povečanje za celo leto.) Se mnogo slabša je situacija na področju smol, kjer smo dolžni cene smol znižati na nivo 28. februar 1986. Kaj to pomeni ob tem, da poslujemo pretežno z u-voznimi surovinami, katerih cena pa zaradi višanja vrednosti tujih valut raste, si lahko izračunate sami. e PRESTAVITEV DELOVNE SOBOTE Delovna sobota, planirana za 6. september, se po sklepu DS TOZD Premazi prenese na 26. julij, isto velja tudi za TOZD Smole. 3] Brez besed COLOR 3 Z Poslovili smo so od dolgoletnih delavcev Colorja Konec junija smo se na delavskem svetu DO Color tudi »-uradno« poslovili od nekaterih naših delavcev, ki so ta čas odšli v zasluženi pokoj. To so: Marija Alič, ki je delala v naši DO od leta 1964 na različnih delih v mešalnici, pri pripravi etiket itd., Alojzija Goropevšek, je pričela z delom prav tako v mešalni ci, nadaljevala pa v pralnici, Marija Svoljšak, zaposlena v Color ju od leta 1958 na različnih delih (razvojni sektor, mešalni ca, priprava proizvodnje), Janez Ovijač iz skladišča Pavel Kavčič iz vzdrževanja, COLOR4 Cecilije Sedej \ ■ ' se spominjamo iz skladišča, Karol Zemljak, ki je bil zaposlen na različnih delih v mešalnici. Franc Juvan, zaposlen v naši delavni organizaciji od leta 1947 na različnih delih v oddelku kuhinje lakov, nazadnje kot vodja izmene. Jože Jenko, zaposlen najprej v kuhinji lakov in umetnih smol, kasneje pa gasilec, Zanimivo je, da so vse to delavci, ki so v Colorju delali skupno kar 327 let in 10 mesecev. Povprečno so bili v Colorju torej skoraj po 33 let, rekorder pa je prav gotovo Pavel Kavčič, ki je delal v Colorju dobrih 41 let, če ne štejemo niti vajeniške dobe, ki jo je prav tako opravljal v tej tovarni. Vsem novoupokojenim delavcem je spregovoril tudi generalni direktor, mi pa jim želimo čim boljšega zdravja in dolgo uživanje sadov minulega dela. I. K. COLOR5 Nevarne snovi OGLJIKOV DIOKSID (CO*) Je brezbarven plin ostrega vonja, ima okus po kislini. Piri pritisku 5,1 bara ima tališče — 56,6° C in pri tem sublimira (prehaja iz -trdnega stanja v plinasto). Vrelišče ima pri — 78,9° C. Gostota plinastega C02 v primerjavi z zrakom je 1,53. Je torej težji od zraka. Ogljikov dioksid je prisoten v atmosferi v koncentraciji od 0,03 % do 0,06 °/o, v mineralnih vodah, izhaja iz zemeljskih razpok na vulkanskih področjih, veliko količine C02 nastajajo pri izgorevanju snovi, ki vsebujejo ogljik (nafta in derivati, drva, premog ...), nastaja pri izgorevanju hrane v živih organizmih (izdihavamo ga), pri žganju apnenca in še pri mnogih drugih kemijskih reakcijah. Sprošča se tudi pri alkoholnem vrenju. Uporaba C02 je zelo raznovrstna, in sicer v vseh treh oblikah: v plinastem, tekočem in trdnem stanju. V plinastem stanj-u ga uporabljamo za gaziranje pijač (mineralna voda, sifon, j-upi, kokta...), za nevtralizacijo lugov, za zagotavljanje inertne atmosfere (preprečevanje dostopa kisika) pri varjenju in pri kemijskih reakcijah. V tekočem stanju ga uporabljamo za polnjenje gasilnih aparatov, za napihovanje rešilnih čolnov, v hladilnicah. Suhi led (trden C02) uporabljamo pri izdelavi sladoleda, pri predelavi mesa in druge hrane, pri prevozu sadja in zelenjave ter drugega hitro pokvarljivega blaga. Tudi v tej obliki ga uporabljamo za zagotavljanje inertne atmosfere v posodah, kjer je nevarnost eksplozije. NEVARNOSTI IN VARSTVENI UKREPI Ogljikov dioksid ni strupen plin, je pa duši ji v. Ker je težji od zraka, se večje koncentracije zadržujejo pri tleh, oziroma v prostorih, ki so nižji od okolnega terena (kleti, jaški, ki-nete). Ce v takih prostorih uhaja ali se -nabira C02, je človekovo življenje ogroženo zaradi zadušitve, ker C02 izpodrine zrak iz spodnjih delov prostora. Koncentracija 5 procentnega C02 v atmosferi lahko povzroči zastoj dihanja, glavobol in zvenenje v ušesih, niso pa znani kronični efekti pri ponovnem stiku s plinom. Pri koncentraciji 10 % vol. (100.000 ppm) nastopi nezavest v zelo kratkem času in človek umre zaradi pomanjkanja kisika, če ga nismo hitro prenesli na svež zrak. Prisotnost C02 z našimi čutili težko zaznamo, zato je človek ogrožen, še predno se zave nevarnosti. COLOR6 Druga nevarnost, ki jo povzroča C02 pa izhaja iz samih posod (jeklenke, rezervoarji, gasilni aparati), kjer je -plin shranjen. Ta vrsta -nevarnosti pa je že opisana v poglavju »nevarnosti plinov«. Pred nevarnostjo C02 se zavarujemo -predvsem z dobrim prezračevanjem .in kontrolo atmosfere v prostoru, kjer je možnost, da se ta plin pojavlja. Če se aktivirajo stabilne gasilne naprave na C02, ravnamo tako kot je napisano na obvestilnih -tablah, in sicer: — v obratu Rakovnik (majhni prostori) moramo vrata prostorov zapreti, prostore pa zapustiti; — v mešalnici, oddelku razredčil (veliki prostori), pa se moramo oddaljiti 10 m od izvora (šob) C02. Poleg tega pa moramo previdno ravnati z jeklenkami; ne smemo jih premetavati, zavarovane -morajo biti pred padcem, ne smejo biti izpostavljene -toploti in direktnim sončnim žarkom, prevažati jih smemo na posebnih paletah oziroma vozičkih. ACETILEN ALI ETIN (OH*) Čist acetilen je brezbarven olin z rahlim vonjem po etru, medtem ko tehnični acetilen vsebuje še primesi fos fina, žveplovodika in amonijaka, ki mu dajejo karakterističen neprijeten vonj. Specifična teža (zrak = 1) acetile-na je 0,91 (torej je nekoliko lažji od zraka), tališče je —84° C, vrelišče pa — 81,8° C. Je zelo vnetljiv (vnetišče 335° Č) in eksploziven plin. Spodnja eksplozijska meja je 2,3 % vol., zgornja pa -praktično 100 °/o, -to pomeni, da acetilen lahko eksplodira tudi brez prisotnosti kisika. Acetilen pridobivamo v glavnem na dva načina: — z delovanjem vode na kalcijev karbid, — z endotermnim postopkom iz ogljikovodikov ali direktno iz ogljika in vodika. Acetilen v zraku zgori s svetlim plamenom, ki ima temperaturo 2100 do 2400° C. Še višje temperature dobimo, če acetilen izgoreva v čistem kisiku — tudi do 3100° C. Zaradi tega ga veliko uporabljamo za doseganje visokih temperatur, npr. za avtogeno varjenje kovin, za rezanje kovi-n, v tehnologiji proizvodnje stekla, za trdo kaljenje itd. Zaradi njegove velike reaktivnosti pa ga veliko uporabljamo v kemijski industriji za sintezo najrazličnejših organskih spojin. NEVARNOSTI IN VARSTVENI UKREPI Čist acetilen ni strupen. Strupen je le, če vsebuje prevelike količine primesi (fosilna, amonijaka, žveplovodi- ka). Njegova največja nevarnost je eksplozivnost oziroma njegova reaktivnost. Eksplozivne zmesi tvori z zrakom, kisikom, pa tudi s klorom, fluorom in nekaterimi drugimi -plini. Pod določenimi pogoji reagira -tudi z bakrom, srebrom, živim srebrom in z njimi tvori acetilenide, -ki so zelo eksplozivni, če so izpostavljeni udarcem, trenju ali povišanim temperaturam. Piri povišani temperaturi ali pritisku (tudi brez -prisotnosti kisika) acetilen eksplozivno razpade na svoja sestavna elementa. Lahko pa talci pogoji povzročijo tudi polimerizacijo, ki je zelo eksotermna (sprošča se veliko toplote). Zaradi teh lastnosti a-cetilena običajno ne skladiščimo in transportiramo kot komprimira-n plin, temveč ga raztopimo v acetonu ali dimetilformahidu in polnimo v jeklenke, ki so napolnjene s porozno snovjo, ki preprečuje razpad plina (dissons plin). Pod temi pogoji ga lahko hranimo v jeklenkah pod pritiskom 15 do 20 -barov. Z jeklenkami moramo ravnati previdno; ne smemo jih premetavati, izpostavljati trenju in udarcem, zavarovati jih maramo pred padcem, hraniti ločeno od izvorov toplote, zaščititi jih moramo pred neposrednimi sončnimi žarki. Za koriščenje aceti-lena smemo uporabljati samo -take instalacije, ki so namenjene za pretok acetilena. Prepovedana je uporaba -materialov, ki vsebujejo visok odstotek bakra. Če se pojavijo znaki samosegreva-nja jeklenke, je treba ventil po možnosti zapreti in jeklenko hladiti iz zaklona z velikimi količinami razpršene vode. Če pride do požara, poskušamo zapreti ventil na jeklenki, če to ni mogoče, pustimo plin izgorevati, jeklenko in okolico pa hladimo z velikimi količinami razpršene vode. (Nadaljevanje v naslednji številki) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem, ki so spremljali mojega očeta Jakoba Fertdna na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in mi osebno izrekli sožalje. Jože Fertir ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame se vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremljali na njeni zadnji poti iskreno zahvaljujem. Marinka Burgar Dopust, dopust (kaj že spet?) Torej dopustniški dnevi so se zares začeli. Ampak, tega doma ne moreš občutiti. Treba je na morje, pa konec! Zadnji junijski dnevi so že zredčili posamezne oddelke v tovarni, pa rbudi vse bolj živčni smo postajali, tako, da so sodelavci komaj čakali, da se že gremo solit, pardan hladit na (v) morje. Torej, gremo na morje... Pravijo, da je biti med prvimi prednost povsod, tudi če gre za morje. In tako smo se odpravili med prvimi v Novaljo, za katero sicer mnogi trdijo da »ne valja«, v avtokamp Straško. Kar zajetna druščina se nas je zbrala v na novo postavljenih prikolicah. Mogoče so preveč skupaj, smo takoj ugotovili, toda v desetih dneh se tudi na to privadiš. Največja nerodnost je bila v tem, da ga še dva deci na skrivaj nisi mogel spiti brez vednosti sosedov. No, to pa je obenem bil velik prispevek k izboljšavi že doslej dobrih odnosov med Colorjevd! Morje je bilo tudi letos slano, morda še bolj slane so bile edino cene, ki so se dvigovale in spuščale kot dnevna temperatura (kruh). V bližnji trgovini so nas obirali, kot da smo tujci (posebno v začetku, ko nas je izdajala bela barva), toda nismo se pustili ... Prijetno podnebje, mir, tišina toplih sredozemskih noči, čistost morja ter številne plaže zares vabijo ponovno v Novaljo (prepisano iz prospekta). Avtokamp Straško se je v zadnjih letih zares razvil v prijetno turistično naselje (z znanimi pomanjkljivostmi), obsega kar 160 hektarjev zemljišča ter lahko sprejme skoraj deset tisoč obiskovalcev. Uredili so tudi športni park in zabaviščni prostor ter samopostrežno restavracijo. Torej, dolgčas nam ni bilo. Čez dan v ali ob morju, igranje tenisa, bali- nanje, zvečer pa nam je veselo prepevala Zorica Fingušt ob spremljavi ansambla Holermus (Ormož). Torej, bilo je lepo. Mogoče je bilo najbolj utrudljivo čakanje na trajekt, ki je vozil kar »po domače« iz Jablanca in ne iz Prizne, kot smo bili že kar navajeni. Veliko prijetnih dopustniških dni želimo tudi ostalim sodelavcem, veseli pa bi bili, če bi o svojih doživetjih kaj napisali tudi za naše glasilo. Poskusiti velja, ali ne? -ca V SPOMIN ANČKI JENE V torek, 15. 7. 1986 smo zvedeli žalostno vest, da nas je po težki bolezni nepričakovano zapustila naša sodelavka Ančka. Komaj si je s pridnim delom ustvarila prijeten dom, že jo je zadela ta težka bolezen. Draga Ančka, mnogo prezgodaj si nas zapustila. Tvoji sodelavci te bomo neizmerno pogrešali na delovnem mestu kot pridno in vestno sodelavko. Štiri srečanja V amfiteatru gora je bilo. Pozno poletno popoldne je zorelo v žareči večer luči. Bilo je kakor praznik svetlobe, ko se je isonce spuščalo in dobivalo vse bolj rdeč nadih. Takrat smo prišli iz doline gor proti vrhovom, dan je bil dolg in cilji doseženi. Vseskozi si bil z nami, skoraj neopazen kljub visoki postavi, a vendar vsak trenutek tu — z besedo in tihim nasmehom. Mir je bil v tvojih očeh, ko si opazoval nežni cvet, ki je klil kakor iz skale vzet ob poti, ko si iskal najlepše mesto za posnetek, ko si nas skušal vse skupaj in vsakogar posebej zabeležiti 'na filmski trak. Nikoli nismo kaj prida peli, a tisti zgodnji večer, ko je sonce tonilo v škrla-tu, pa je pesem kar sama vrela iz src. Se spomniš »Žabe« so odmevale tamkaj od Kalške gore in od Grebena. Že zjutraj je nebesna modrina, skozi katero so bodli sivi skladi, obetala dan, ki je vreden, da ga doživiš v polnosti. Stopinje, zasekane v snežno pobočje, so nas kmalu pripeljale na vrh, ki se je kopal v marčevskem soncu. Obetala se je smuka za bogove in nestrpno smo čakali na pravi trenutek, ko je šel prst do prvega členka v srenec. Z vriski smo se pognali v širokih vijugah navzdol po sedlu. Pogled nazaj proti vrhu je razkril tvojo mogočno postavo z ogromnim nahrbtnikom, ki si je vsake toliko časa dala opraviti nekaj v snegu. Počakali smo in smeje si se nam pridružil. Nekaj o letih si menda o-menil, pa o težkem nahrbtniku, ki da te kar sam vleče v sneg. Nedelja, ki je bila vredna imena, je umirala v svoj večer. Stal si v polmraku ob stebru, itudi ti si se vračal v vrvež vsakdanjika s polnim naročjem pesmi planin, poln hvaležnosti, tih in zbran v zahvali. Vzel si si čas, da bi se ob zvokih orgel zbral in prisluhnil odmevom nedelje v sebi. Brez besed, le s pogledom si odzdravil — bilo je kakor srečanje dveh starih, dobrih znancev. Kasneje, zunaj si mi izročil pozdrave za očeta. Ta mi je pravil, kako sta se srečala vidva takrat maja 1945 v Kamniški Bistrici: »Kam?« »Gor, v višave, ven iz dolin, ki sejejo smrt in trpke grenke spomine!« Četrto srečanje je bilo kratko, najkrajše in ostro kakor nož. — Tragično sta pri opravljanju službenih dolžnosti v Libiji preminila..., je pisalo v Delu 20. julija letos. Ne bomo se več srečevali na skalnih stezah med cvetočimi tratami in v objemu stoletnih macesnov. Zdaj bodo živeli le spomini na našega tihega spremljevalca prijatelja Ksava. COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 7 (165), leto 15, julij 1986. Izdaja jih organizacija združenega dela Col or Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk A ERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 1.000 din 2. nagrada 600 din 3. nagrada 400 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sex-tor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. avgusta 1986. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA Otii in .».o “H 0 r E L 1 £“o7J" K 0 e A k LJj F c T M O 0 A s tŽr5" N G L o S A L 1 s r tZ t"9«- 3 s™ 0 S T 5 A E S K i M 1 R A M R E K T O R Ir 0 N E N S A R E S 1 R cie A T A A S 1 R C 1 ttVti.U* R A V A N h S A K .... D V A N A J s r A 1 A «... T irfer E r A N N t,lOS R E s K A c J i Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 55 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v skladišču gotovih izdelkov. Komisija v sestavi Majda Šilar, Franci Cedilnik in Milena Lazič je za dobitnico pnve nagrade 1.000 din izžrebala Ano Mrak, drugo nagrado 600 din prejme Marija Dolinar, tretjo nagrado 400 din pa Marta Krabonja. Izžrebanham bodo nagrade izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Spomin na dobre, stare čase?