1|F^|k % 1 0 Št. 163 (15.891) leto LIN. ■ Mg/P PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. H MgBF K j£k maja PARTIZANSKI ■ j/P ■ M M ■ ■ ■ ■ ■ ■ ^ OSREDNJA KNJIŽNICA i^F ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m M A 1 DEMOZNANSKI ODDELEK ■ ~ŠM iM Ki mJ\M m EJ trg revolucije ^ W ■ ■ W W 6000 KOPER cosmetics italy CO si l. Trst - Tel. 040 - 232430 Fax 040 - 232390 7500 ur SEEEE ČETRTEK, 10. JULIJA 1997 Sedaj jem potezi politika Vojmir Tavčar Beneško porotno sodišče je obsodilo pripadnike komandosa secesijske organizacije »Veneto Serenissimo Governo«, ki so pred dvema mesecema zasedli zvonik sv. Marka na istoimenskem trgu v Benetkah. Poroti je zadostovalo za razsodbo sedem ur posvetovanja, kar kaže, da je sodni zbor zlahka uskladil staliSCa in gledanja. Starejši pripadniki komandosa bodo morali odsedeti Sest let v zaporu, njihovi štirje mlajši somišljeniki pa 4 leta in 9 mesecev. Upoštevajoč njihovo manjšo nevarnost, jim je sodisce priznalo tudi hišni pripor. Razsodba beneškega porotnega sodiSCa je že vzbudila in najbrž bo tudi v prihodnjih dneh povzročala veliko debatiranja zlasti v Venetu, kjer je dober del javnega mnenja soglašal s cilji osmerice separatistov, Ce že ne z načinom, kako je bila akcija izvedena. Nobenega dvoma ni, da je imela zasedba zvonika sv. Marka predvsem simbolični pomen in da nihče od pripadnikov komandosa ni nameraval uporabiti orožja ali oklepnega vozila, ki so ga pripeljali s sabo na beneški trg. Prav tako očitno pa je tudi, da je imel simbolizem zasedbe zelo nevaren secesijski naboj, saj je slo za odkrit pa Četudi nenasilen upor proti državi. Zaradi tega - in zaradi dejstva, da so pripadnike aretirali med akcijo ■ je bila obsodba neizbežna. Sodnikom pa je treba priznati precejšnjo uravnovešenost, saj so bile razsodbe dovolj stroge, da so podčrtale nevarnost geste komandosa, obenem pa tudi dovolj mile, da elanov komandosa niso spremenile v žitve. Sodstvo je opravilo svojo dolžnost. Sedaj mora svojo nalogo opraviti tudi politika, ki mora napeti vse sile, da odstrani razloge slabega počutja in nezadovoljstva, ki je tako razširjeno v Venetu in v vseh severovzhodnih deželah, kot kaže med drugim podpora, ki jo Se vedno uživa Severna liga. Samo Ce bo politika znala postopno razrešiti te probleme in pokazati, da se je Italija napotila na pot resničnega federalizma, bodo odstranjene klice večkrat zelo neupravičenega nezadovoljstva, na katerih je zrasla secesijska sla pripadnikov komandosa. BENETKE / OBSODILI VSE ČLANE SKUPNE, KI JE MAJA ZASEDLA ZVONIK SV. MARKA Venelo serenissimo: starejšim 6 let, mlajšim pa 4 leta in 9 mesecev Za sorodnike in somišljenike pretirana, za druge pa uravnovešena razsodba NATO / PO SKLEPU O RAZŠIRITVI ZAVEZNIŠTVA Problemi se zdaj selijo v VVashington MADRID - Za razširitvijo Nata se je končalo še eno zgodovinsko poglavje, zadovoljno meni italijanski premier Prodi, nemški kancler Kohl pa govori o »uresničitvi sanj«. Manj navdušeni so Francozi, ki ostajajo zunaj v.ojaške integracije, razočaranja pa ni čutiti le v Sloveniji in Romuniji, ampak tudi v baltskih državah. Moskva je namreč že dala vedeti, da bo storila vse za preprečitev nadaljnje širitve Nata proti njenim mejam, še posebno na Ukrajino, ki je ob včerajšnjem koncu madridskega vrha podpisala s šestnajsterico sporazum o sodeldvanju (na posnetku AP ukrajinski predsednik KuCma s tajnikom Nata Solano) . Največ preglavic čaka zdaj Clintona, tako doma zaradi stroškov širitve zavezništva, o čemer že tečejo žolčne j.; polemike, kot v odnosih z Moskvo. Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je včeraj v Madridu se-stal s številnimi voditelji držav in vlad ter ob koncu izrazil prepričanje, da bo Sloveniji vstop v NATO uspel j v drugem krogu, o katerem bo zavezništvo odločalo Cez dve leti. Na 7. strani BENETKE - Ni šlo za krvavo prevratniško dejanje, ki bi bilo vredno-hude obsodbe na več deset let zapora, pa niti za zgolj simbolično dejanje, ki bi bilo vredno pogojne kazni in takojšnje svobode: tako gre verjetno brati včerajšnjo razsodbo beneškega porotnega sodišča, s katero so obsodili pripadnike secesionistič-ne skupine, ki so pred dvema mesecema zasedli zvonik sv. Marka in razobesili zastavo samozvanega Veneto serenissimo governo, dokler jih niso izgnali karabinjerji posebnih oddelkov. Štiri starejše in torej odgovornejše člane skupine so obsodili na 6 let zapora, ostale štiri, ki so mlajši, pa na 4 leta in 9 mesecev zapora; slednjim je sodišče priznalo hišni pripor, tako da bodo v najkrajšem lahko doma, vendar ne bodo smeli vzdrževati nobenih stikov z zunanjim svetom. Plačati bodo morali 150 milijonov lir odškodnine občini Benetke, ki se je prijavila kot prizadeta stranka. Ze v sami dvorani so takoj po branju razsodbe sorodniki in somišljeniki obsojencev živahno protestirali, z izjemo staršev fantov, ki se bodo lahko vrnili domov. Podobno razklanost beležijo tudi komentarji politikov: proti razsodbi se v glavnem zaganjajo samo zastopniki Severne lige, Maroni celo napoveduje, da jih bo padanska država osvobodila. Na 2. strani TRST / HUDA DRUŽINSKA TRAGEDIJA Hči s psihičnimi težavami porinila mater skazi okno v smrt Pred tem sta se sprli - Marsikaj ostaja povsem nejasno TRST - V popoldanskih urah je v Ul. Raffine-ria v središču Trsta prišlo do družinske tragedije: 29-letna Giuliana Regeli je porinila skozi okno 2. nadstropja svojo 49-letno mater Mario Maiorano, ki je bila na mestu mrtva, padla je na notranje dvorišče. Regelijevo je policija našla v stanovanju v 3. nadstropju, povedala naj bi, da se je sprla z materjo zaradi nakupa neke punčke. Spor se je nadaljeval po stopnicah, naj bi bila naredila usodni korak. Agenti pa morajo še marsikaj pojasniti, začenši z vzroki spora, ki so morda povsem drugačni. Regeli-jeva je bila v stiku z enim od centrov za mentalno zdravje, imela je psihične težave in predvčerajšnjim bi jo bili morali sprejeti v center. V Ul. Raffineria je živela z nekim moškim, ki ga včeraj popoldne ni bilo doma, uradno bivališče je imela nekje drugje, mati je prebivala pri Sv. Ivanu. Nekateri pa so omenjali še drugo zgodbo, češ da je moški, s katerim je Regelijeva živela, oddajal stanovanje za ljubezenska srečanja in izkoriščal prav dekleta, ki so psihično zelo ranljiva. Na 3. strani Tyson dosmrtno diskvalificiran LAS VEGAS - Disciplinska športna komisije Nevade ni upoštevala opravičila nekdanjega boksarskega šampiona Mike Tysona in je sprejela izredno ostro kazen: Tysona je črtala s seznama boksarjev, plačati bo moral denarno kazen v višini 3 milijonov dolarjev, zasegla pa mu je tudi honorar, ki bi ga moral dobiti za dvoboj za svetovni naslov z Evanderjem Holyfiel-dom. Kot je znano, je Tyson med boksarskim dvoboju Holyfieldu odgriznil košCek ušesa in bil zato diskvalificiran. Kazen disciplinske komisije je izredno huda, za Tysona, ki je med drugim tudi presedel tri leta zaradi posilstva, pa pomeni dokončno slovo od ringa. Romano Prodi je velik optimist: Italiji gre na bolje MADRID - Romano Prodi je sinoči odpotoval j iz španskega glavnega mesta zelo optimistično razpoložen. Na vrhu pakta NATO je dosegel toC-ne obveze v prid sprejetja Slovenije in Romunije, vojaška misija v Albaniji se dobro izteka, od vsepovsod pa prihajajo spodbudne vesti o zdravstvenem stanju italijanskega gospodarstva. V pogovoru z novinarji je premier izrazil upanje, da bodo pogajanja o reformi socialne države in o pokojninskem sistemu kmalu obrodila konkretne sadove, brez nepotrebnih : razhajanj in travm. Prvič je ocenil tudi delo dvodomne komisije za ustavne reforme, ki je po njegovem izdelala vrsto zanimivih predlogov, če-j prav pripada sedaj zadnja beseda senatu in poslanski zbornici. Glede sanacije državnih blagajn je Prodi ponovil svoje znano stališče, da letos ne bo mo-i goče zmanjšati davčnega pritiska; če ne bo zapletov in nepredvidenih ovir pa bo to mogoče uresničiti prihodnje leto. Danes v Primorskem dnevniku Italijanski vojak umrl v Albaniji Itabjanski vojak je hotel v Albaniji prežagati bombo, ki pa je eksplodirala in ga ubila. Stran 2 Pacorinijev projekt napreduje Trst prihodnosti bo ime združenja, ki bo formalno ustanovljeno septembra, a je že zbralo 151 članov in več kot mihjardo tir kapitala. Stran 3 Prvi izidi zrelostnih izpitov Na klasičnih in pedagoških licejih v Trstu in v Gorici so objavili izide matur; vsi kandidati so izdelali. Stran 4 in 8 Spacalov umetniški opus Ob razstavi, ki jo je muzej Revoltella posvetil Lojzetu Spacalu, je bil objavljen obsežen katalog, ki z raznih zornih kotov razčlenjuje likovno sporočilnost vebkega mojstra. Stran 6 Tour v znamenju padcev Na kolesarski dirki po Franciji je v 4. etapi slavil Italijan Minah, dirka pa še naprej poteka v znamenju hudih padcev. Stran 9 VIDU/04 OD 10. JULIJA DALJE 6 TEDNOV SEZONSKI POPUSTI v veleblagovnici 1DUSSI Čedad - Trg Picco 14 Velika izbira moških, ženskih in otroških oblačil ter športne konfekcije MATURA / IZIDI ZRELOSTNIH IZPITOV Na pedagoškem liceju in »klasični« vsi zreli Med »klasiki« dve šestdesetici, na Slomšku ena Izidi so razveselili maturante na klasičnem liceju (foto Balb/KROMAi) NOVICE Istrska predstavnika na obisku v deželnem svetu Predstavnika hrvaške Istrske regije, in sicer predsednik Ivan Jakončič in podpredsednica Loredana Debeljuh sta bila včeraj na uradnem obisku v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Sestala sta se s predsednikom sveta Robertom Antonio-nejem, s katerim je bil evropski poslanec, podpredsednik komisije za sredozemsko politiko in elan zunanjepolitične komisije EU Riccardo Nencini. Na prazniku SKR o brezposelnosti Na prazniku komunističnega tiska na Ferdinandeu bo drevi ob 19.30 razprava o brezposelnosti in socialnih problemih, ki jo bosta uvedla Giuho Lauri, . načelnik, deželne mladinske sekcije SKP, ter Paolo Ferrero, ki je elan strankinega vsedržavnega vodstva. Sledil bo koncert rock pevca Franca Ghettija. Nov alarm v sodni palači Ko smo na ulici srečali osebe, ki bi tedaj morale sedeti v svojih pisarnah V sodni palači, je bilo takoj jasno, da se je nekaj pripetilo: res je neznanec po telefonu obvestil, da je v palači bomba in osebju ni preostalo drugega, kot da odide na cesto. Karabinjerji so pregledali vsak kotiček, vendar o peklenskem stroju ni bilo nobene sledi. Kaže, da se z grožnjami o bombi nekdo prav zabava, saj je bilo podobnih klicev nickoliko, zadnjic se je neznanec oglasil prejšnji Četrtek »II Ciclone« v Sesljanu V nekdanji Caravelli v Sesljanskem zalivu bodo drevi ob 21. uri predvajali italijansko filmsko uspešnico »II Ciclone«. Vstop prost, predvajanje prireja Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z videmskim filmskim krožkom CEC. Prijeli mladi Romki Policija, ki jo je poklical eden od stanovalcev, je vCeraj zjutraj v Ul. Filzi 18 prijela mladi Romki, ki sta skušala vdreti v neko stanovanje. Dekleti sta si skušali pomagati z velikim izvijačem, obe pa sta bili že znani agentom. Mlajšo, 16-letno J.E., so aretirali na ukaz pravdništva za mladoletne, medtem ko so 19-letno Skiubo Jovanovič »samo« prijavili, ker je noseCa. Preiskava se nadaljuje, saj sumijo, da so »na delu« še druge skupine Romov, ki naj bi se posluževale dostavnega vozila s francosko registrsko tablico. Agenti domnevajo, da so Romi zakrivili tudi tri manjše tatvine, do katerih je prišlo predvčerajšnjim na področju Grete. Neznanci so obiskali stanovanja družine Franchi na Furlanski cesti 35 ter družin Paschi in Prodan v Ul. dei Berlam 31. Eden od uslužbencev v svetilniku pa je nedaleč od svojega stanovanja opazil sumljivi dekleti, stari okrog 15-16 let, ki sta mu celo grozili. Napadel mimoidoče Giuseppe Bagorda (29 let, Ul. Pastem 32) je predsi-noCnjim na Korzu Italija brez kakršnegakoli razloga s pasom napadel nekega avtomobilista in druge ljudi, ki so bili v bližini. Nasilneža, ki se je že izkazal s podobnimi dejanji, so k pameti spravili štirje agenti. Dvajset novih živinozdravnikov na meji in v pristanišču Ministrstvo za zdravstvo je namestilo deset novih živinozdravnikov na proseški postaji, pet v tržaškem pristanišču in pet na goriški meji, da bi tako zadostilo zakonskim določilom za nadzor uvoza mesa v zvezi z epidemijo norih krav. Zveza proti vivisekciji' Lav ugotavlja z zadovoljstvom, da bodo novoimenovani živinoz-dravniki skrbeli tudi, da ne bi živali trpele pri prevozu, kot se je vse prevečkrat dogajalo v preteklosti. Na klasičnem in pedagoškem liceju vsi zreli, trije celo z najvišjo oceno. Na klasičnem liceju Franceta Prešerna sta si šest-desetico prislužila dijak in dijakinja, na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška pa ena dijakinja. Izidi matur Klasični licej F. Prešerna Neli Ban (55/60), Vinko Bandelj (60), David Bogateč (48), Katja Blažovic (45), Jadranka Cergol (60), Ambra Cos-sutta (50), Martina Crape-si (44), Valentina Geržina (58), Mitja Košuta (54), Erika Limoncin (50), Karin Marc (50), Jurij Mozetič (48), Marjetica Možina (54), Miha Ravbar-Vid-mar (50), Micaela Stibiel (42), Ana Žigon (48). Pedagoški licej A.M. Slomška Valentina Bembi (60), Paolo Bembi (46), Tiziana Bergamo (46), Tanja Bla-sina (54), Linda Bresciani (50), Martina Cesar (42), Marijan Coretti (46), Monica Cossutta (38), Katju-ša Čebokli (44), Barbara Mohorovicic (52), Urška Može (46), Rosella Orlich (44), Martina Salvi (48), Katia Sardo (46), Marjana Santelj (52), Devan TauCer (40), Monika Ten-ce (42). VCeraj sose zaključili ustni izpiti na trgovskem tehničnem zavodu, danes pa bodo stopili pred ocenjevalce še zadnji dijaki znanstvenega liceja. Izide matur bodo na teh šolah objavili v soboto, 12. julija, in sicer ob 13. uri na trgovskem tehničnem zavodu Z. Zoisa in ob 14. uri na znanstvenem liceju F. Prešerna. PREREDITVE / MED UMETNOSTJO IN ZABAVO Skok v srednji vek za prijeten oddih Glasba, gledališče, žonglerji in norčije štiri poletne nedelje na trgu pred stolnico sv. Justo Z včerajšnje predstavitve na tržaškem županstvu (foto Balbi/KROMA) Devetič zapored bo na trgu pred tržaško stolno cerkvijo zaživel delček srednjega veka. Devetič zapored bo združenje Jac-ques Maritain priredilo sklop večerov La sera del di di festa (Praznični večer); pobudo so vCeraj uradno predstavili na tržaškem županstvu. Štiri poletne nedeljske večere bo srednjeveško mestno središče gostilo dvorne norčke, požiralce ognja in žonglerje, ob tem pa glasbenike, igralce in pevce, pac oblikovalce tipičnih srednjeveških ljudskih zabav, ki so ob praznikih združevale mestni živelj, ko še ni bilo televizije in gledaliških dvoran. Pobuda" je med tržaškim občinstvom že prejšnja leta vzbudila veliko zanimanja in zabeležila lep uspeh: veCemi postanek v mirnem okolišu ob sv. Ju-stu je prijetna alternativa obmorskemu vrvežu, nastopi pa so, kljub lahkotnosti in radoživosti, na dobri, večkrat odlični kvalitetni ravni. V umetniških in akrobatskih spretnostih se pomerijo tako amaterji kot profesionalci. Organizatorji se ob tem seveda zavzemajo tudi za valorizacijo mestnega jedra; Trst je eno redkih italijanskih mest, ki zaenkrat še ni niti delno izkoristilo možnosti, ki jih za razvoj gospodarstva in turizma ponujajo urejena srednjeveška središča. Tudi iz tega razloga podpirajo pobudo krožka Maritain tako občinske oblasti kot Turistična ustanova in Trgovinska zbornica. Koledar letošnjih prireditev obsega, kot že rečeno, štiri nedeljske večere, od 20. julija do 10. avgusta. Vse prireditve z izjemo »potujoče« predstve II pellegrino, la forca, il gal-lo (Romar, vislice, petelin), ki se bo odvijala na treh različnih prizoriščih med Trgom sv. Silvestra in Trgom katedrale, bodo na trgu pred stolnico sv. Justa. V primeru slabega vremena se bo moralo občinstvo zadovoljiti z veliko manj sugestivnim odrom dvorane Don Stur-zo pri Trgu Rosmini. Organizatorji so podčrtali dejstvo, da za nobeno predstavo ne zaračunajo vstopnine. Ob ogledu ima občinstvo tudi priložnost, da izglasuje najboljšo prireditev poletja. Vodstvo krožka Maritain je na tiskovni konferenci že najavilo, da načrtuje za prihodnje leto, ko bo pobuda Prazničnega veCera praznovala destlet-nico, še bogatejši in pestrejši repertoar s kopico presenečenj. Matejka Grgič V SREDIŠČU MESTA Avtomobil v avtobus Avtomobil, volksvvagen golf z ljubljansko registrsko tablico, so morali odpeljati s tovornjakom vleCne službe, tako je bil poškodovan, medtem ko šoferju, ki je bil sicer iz Pirana, ni bilo nic hujšega. Nekaj škode je bilo tudi na avtobusu št. 17 mestnega prevoznega podjetja ACT, s katerim se je golf vCeraj zjutraj zaletel na križišču med Ul. Roma in Ul. Valdirivo (na sliki KROMA) . Med potniki ni bilo ranjencev, le neka ženska se je udarila v koleno, vendar ni potrebovala pomoči, kar sama je odšla domov. Izvide o nezgodi so opravili karabinjerji, ki morajo ugotoviti, kdo ni spoštoval rdeCe luči na semaforu. Zaradi nesreCe je prišlo do hudih zastojev v prometu. TRGOVINE / DO 10. SEPTEMBRA Danes se začne obdobje poletnih razprodaj Z današnjim dnem se pričenjajo razprodaje, ki bodo trajale do prihodnjega 10. septembra: trgovci imajo pravico do sezonskih razprodaj na podlagi zakona, ki pa strogo omejuje obdobje, ko lahko prodajajo z izrednimi popusti. V nekaterih trgovinah so se sicer že pred Časom pojavili napisi, ki pod pretvezo prenovitve lokalov ipd najavljajo razprodaje, vendar so mestni redarji dodeliti nekaj desetin glob tistim trgovcem, ki so brez upravičenega razloga predčasno znižali cene in torej prekršiti pravila lojalne konkurence. V marsikaterem primeru pa bi se lahko postavilo tudi vprašanje lojalnega odnosa do kupcev, ugotavljajo organizacije potrošnikov, saj v nekaterih trgovinah, predvsem oblačil, za Časa razprodaj nudijo blago slabše kovosti, ki so ga nabavili posebej za to obdobje: to je še najbolj opaz- no, Ce so pri določeni vrsti oblačil na razpolago vse številke, kar jasno kaže, da ne gre z »ostanke« redne sezonske prodaje. Kupcem nadalje svetujejo, naj pri nakupih pazijo, da je blago brezhibno, brez napak in nepoškodovano. Končno opozarjajo, da imajo pravico do zamenjave kupljenega blaga tudi v primem sezonske razprodaje (seveda Ce imajo potrdilo o nakupu), in da lahko tudi tovrstne nakupe plačajo s kreditno kartico (v primeru, da je ne bi sprejeli, svetujejo, naj kupci obvestijo zadevno organizacijo, ki je izdala kartico). Tržaški trgovci ugotavljajo, da so rezultati letošnje sezone negativni: tradicionalne publike z onstran meje je vedno manj, finančna razpoložljivost domačih kupcev je manjša kot pred leti, nenazadnje pa se je zaradi vala slabega vimena marsikdo odpovedal nakupu novih poletnih oblatil. Prispevki za družine, ki oskrbujejo nepokretne osebe Občina Devin Nabrežina, v svojstvu glavne občine Področja 1-1 (Devin - Nabrežina, Zgonik, Repen-tabor, Zahodni Kras), sporoča stalno bivajočim družinam na navedenem področju, ki oskrbujejo nepokretne osebe (civilne invalide), da lahko predložijo prošnjo za prispevek v roku do 31. 8. 1997 v uradih Socialne službe od 8.30 do 10.30; ob ponedeljkih: v Nabrežini in Zgoniku, ob torkih: na Proseku in Repentabra, ob Četrtkih: v Sesljanu in na Proseku, ob petkih: v Nabrežini in Zgoniku. Za informacije in pojasnila se lahko občani obrnejo na sledeče telefonske številke: Nabrežina -6703202, Zgonik - 229150, Repentabor - 327122, Prosek - 225956. VČERAJ-DANES * KINO SEKCIJA PDS-DSL »Z. KRALJ« TrebCe-Padriče-Gropada skupno z godbo »V. PARMA« iz Trebč organizira 11., 12., 13. in 14. julija Praznik tiska v TREBČAH Nastopali bosta godbi »V. Parma« iz Trebč in godba »Arcobaleno«. Vsak večer ples in specialitete na žaru nim vodstvom telovadnic Muscle Gym, Top Club in Dimensione Donna. Med večerom bo še defile usnjenih oblačil. Manekenke bo med defi-lejem mojstrsko frizirala in ličila Cecilia Melchion- Danes, ČETRTEK, 10. julija 1997 LJUBICA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 11.21 in zatone ob 0.03 Jutri, PETEK, 11. julija 1997 OLGA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,3 stopinj, veter 10,4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 53-od-stotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Sartore, Carlo Musoli-no, Jacopo VVilliam de Denaro. UMRLI SO: 87-letna Giovanna Ban, 85-letna Marcede Chiandet, 82-letna Clelia Cassoni, 74-letna Fiora Cilla, 91-let-na Gisella Zorzin, 81-letni Umberto Gortino, 77-letni Romano Bartoli, 86-letni Giovanni Al-legretto. H LEKARNE Od PONEDELJKA, 7. do SOBOTE, 12. julija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Garibaldijev trg 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in 2 nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do -8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 21.30 (na prostem) »II corvo 2«, r. Tim Pope, i. Vincent Perez, Iggy Pop, Mila Kirsh-ner. EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Un gior-no... p er caso«, i. Michel-le Pfeiffer, George Cloo-ney. EXCELSIOR AZZUR- RA - 18.40, 20.20, 22.00 »Parlando e sparlando«. AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »L’amore ha due facce«, r.-i. B.. Streisand, Pierce Brosnan NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Oltre lo scandalo«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II ciclone« r.-i. Leonardo Pieraccioni, Natalia Estrada. NAZIONALE 4 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hamlet«, r. K. Branagh. MIGNON - 16.00, 22.00 »Fantasia erotica«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »La stanza di Marvin«. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Basquiat« r. Ju-lian Schnabel, i. Jeffrey VVright, David Bowie, Dennis Hopper. \M PRIREDITVE ZSKD IN KD LIPA - Bazovica v sodelovanju z Zadružno kraško banko vabita na ogled prdstave Eduarda de Filippa »FI-LUMENA MATURA-NO«. Dramaturška priredba in režija Mario Uršič. V glavnih vlogah: Miranda Caharija in Li-vio Bogateč. Jutri, 11. t. m., ob 21. uri na dvorišču pri Županovih (Bazovica 32). Prva predstava poletne sezone: toplo vabjeni! V DISKU HIPPODRO-ME (Tržič) bo jutri, 11. t. m., ob 21.30 večer posvečen funky, hip-hop, step, flamenco-aerobica in akrobatskemu rocku z najboljšimi plesnimi skupinami iz dežele F-JK. Večer je pripravila Angelica Zuliani pod strokov- na. ZSKD in KD VESNA -. Križ v sodelovanju z Zadružno kraško banko vabita na ogled predstave Eduarda de Filippa »FT LUMENA MATURA-NO«. Dramaturška priredba in režija Mario Uršič. V glavnih vlogah Miranda Caharija in Li-vio Bogateč. V soboto, 12. julija 1997, ob 21. uri na dvorišču Doma Alberta Sirka. 3 OBVESTILA ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI obvešča vse bivše borce NOB Proseka- Kontovela, da so na razpolago obrazci za vpis v Zvezo veteranov Slovenije. Člani odbora bodo na razpolago vpisnikom jutri, petek, 11. julija, od 17.00 do 18.30, na sedežu Združenja v Soščevi hiši, I. nadstr. na Proseku. SEKCIJA PDS-DSL »Z. KRALJ« Trebče-Padriče-Gropada skupno z godbo »V. PARMA« iz Trebč, organizira 11., 12., 13. in 14. julija Praznik tiska v Trebčah. Nastopali bosta godbi »V. Parma« iz Trebč in godba »Arcobaleno«. Vsak večer ples in specialitete na žaru. SD SOKOL ob priliki 100-LETNICE GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA vabi na POKUŠNJO DOMAČIH VIN. Jutri, 11. julija, 19.00 - predstavitev brošure ob 100-letnici godbe, 19.30 - jubilejni koncert Godbenega društva »Nabrežina« in podelitev priznanj, 21.00 -ples z ansamblom Kvintet Mi. Sobota, 12. julija, 17.00 - nogometna tekma Godba Nabrežina - Godba Prosek, 19.30 - koncert godbe »Medesani« iz Bo-retta (RE) 21.00 - ples z ansamblom Zamejski kvintet. Nedelja, 13. julija, 16.30 - povorka godb s trga, kratek koncert vsake godbe 21.00 - ples z ansamblom Zamejski kvintet. SKD SLAVEC Ric-manje-Log prireja v Ric-manjih na Zrebčevem, II. , 12. in 13. julija vaško sagro z bogato tombolo. V petek, 11. 7., odprtje kioskov ob 17. uri, od 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet & Braco Koren. V Loterijo 9 JUUJA1997 BARI 33 86 43 36 32 CAGUARI 7 33 80 31 2 FIRENCE 39 62 67 31 56 GENOVA 77 14 82 5 66 MILANO 5 66 56 31 46 NEAPELJ 62 49 89 7 65 PALERMO 24 79 1 9 5 RIM 24 37 11 43 88 TURIN 58 52 81 36 65 BENETKE 87 78 ENALOnO 86 11 89 X 1 X 2 1 2 1 1 X 2 X X KVOTE 12 34.388.700,- 11 1.900.400,- 10 167.300- soboto, 12. in v nedeljo 13. julija odprtje kioskov ob 16. uri, od 20.30 ples z ansamblom Status Sym-bol. V nedeljo ob 22. uri žrebanje tombole v vsakem vremenu. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do 14. julija PRAZNIK TISKA v Ferdinan-deu. TABORNIKI RMV obveščajo, da se bodo na letno taborjenje odpeljali v torek, 15. julija. Zbirališče ob 7.30 na avtobusni postaji v Sežani. KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK - Poletni večeri v zgonipški občini. V sredo, 16. julija, ob 21. uri pri Petelinovih, v Zgoniku št. 6: Paolo Paolin & i Rocciosi -Balkanizacija 97. KRUT prireja 10-dnev-no letovanje v Zabnicah -hotel Bellavista, od 21. do 31. julija 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cice-rone 8. Tel. 360072. KD LONJER-KATINA-RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu društva v Lonjerju (urnik 8.00 - 13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite čimprej! LIKOVNE DELAVNICE ustvarjalnosti in poglobljenega stika z naravo bodo potekale v Štanjelu na Krasu za mlade od 16 do 26 let od 21. do 25. julija 1997. Delavnice obsegajo likovno-psihološke delavnice (oblikovanje gline, risanje in slikanje, vaje poglabljanja vase, žganje gline v naravi), delavnica grafičnega oblikovanja, delavnica raziskovanje nevidnih razsežnosti narave, tia projekcija s poezijo Andi 96 in »dotik neba«. Organizirana je prahrana in prenočišče. Informacije na tel. št. 00386-67-65321. REPENTABORSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z ZGO-NIŠKO, organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Levico Terme (Trento) od 13. 9. 1997 do 27. 9. 1997. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Na-brežina in tržaške občine - Zahodni Kras. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure do najkasneje 21. julija 1997, kjer bodo izpolnili prijavnico in. dobili podrobnejše informacije. ZSKD obvešča, da je tržaški urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 14. ure. Od 28. julija do 14. avgusta pa bo urad zaprt zaradi poletnega dopusta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarje- vem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. SKGZ spjiroča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad odprt od 7.7. do 31.8. od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9.‘do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8., pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali črno-bele. Rok za predstavitev slika zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta. g____________IZLETI KULTURNO ZDRUŽENJE »MITTE-LEUROPA« iz Trsta priredi v nedeljo, 13. julija, izlet h Gospe Sveti s prostovoljnim sodelovanjem na prazniku »Kartner Landsmannschaft«. Sledil bo obisk knežjega prestola na Gosposvetskem polju in obisk cerkve Marie Worth ob Vrbskem jezeru. Za informacije in vpisnino se lahko obrnete na sedež Zruženja v Trstu, ulica Mazzini 30, jutri, 11.t. m., od 18. do 20. ure, tel. št. 369977. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja izlet dne 16. t. m. na grad Prem, Obiskali bomo prenovljeno cerkev in Kettejevo sobo na Premu nato se bomo pred lovsko kočo v senci košatih dreves med Celjami in Preložami v Brkinih srečali s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vpisovanje jutri, petek, 11. t. m., od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 - tel. 360324. HI SPISKE VESTI 1., 2. in 3. SEPTEM- BRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu juliju in avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. V torek je na filozofski fakulteti tržaške univerze z odliko diplomirala Nastja Colja s poglobljeno disertacijo »Slovenske ilegalne mladinske publikacije v Trstu in Gorici- (1927-1940]«. Iskreno ji čestitam in želim mnogo uspehov na nadaljnji življenjski poti. Milan Bolčič E3 ČESTITKE Pri Lakotišču praznuje danes naš Marjan. Vse najboljše mu želijo mama, brat in vse sorodstvo. MALI OGLASI tel. 040-7796333 NA SAGRI 6. 7. 1997 v Padričah zvečer so mi poškodovali avto, beli Hiunday in zbežali. Osebo, ki je kaj videla vljudno prosim, da se oglasi. Tel. 040/55548. POHIŠTVO KORŠIČ ul. S. Cilino 38 - Trst, vam nudi raznovrstno pohištvo po zelo ugodni ceni . Tel. 54390 ali 575145. PRODAJAM novogradnjo trosobnih apartmajev v Portorožu in Cr-varju ter dvosobnih v Opatiji. Za informacije tel. (0481) 30802 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 14. uro. NA IGRIŠČU SD SOKOL v Nabrežini je po končanem turinirju 24 ur odbojke ostalo nekaj stvari (med temi brisača, majčka, dva zgornja dela trenirke...). Kdor jih pogreša naj se zglasi pri organizatorkah. PRODAM 8 zvočnikov JBL, 2 ojačevalca, 1 cros-sover, 1 suond proces-sor, vse v super dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 417937 - v večernih urah. MLAD PAR išče hišico, z drvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil. Tel. 040/421106 ali 040/226900 ob uri kosila. PO UGODNI CENI prodajam harmoniko Victoria, po 120 »bassi sciolti«. Tel. 040/299577. PRODAJAMO nove strešnike po polovični ceni za površino 50 kv. m. Tel. 040/299577. PRODAJAM KNJIGE za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 225879 ob uri kosila. NUJNO ISCEM izkušeno ženo, ki bi nudila pomoč pri gospodinjskih delih. Tel. 251031 ob večernih urah. PRODAM veliko opremljeno avtomehanično delavnico s pooblastilom za popravilo avtomobilov znane avtomobilistične hiše. Tel. 393148. NA FESTIVALU DRAMSKIH SKUPIN v Mavhinjah sem izgubila zlato ogrlico. Najditelj bo primerno nagrajen. Tel. 200927. NUJNO RABIM 24-ur-no veščo pomoč starejši osebi s tedensko izmenjavo. Tel. po 20. uri na št. 398597. NUJNO IŠČEMO veščo prodajalko za novo trgovino otroških oblačil. Idealna starost 35-40 let. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Kids«. IŠČEMO diplomiranega knjigovodjo z opravljenim vojaškim rokom, za uradniško delo nasplošno in špedicijo. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »špedicija«. PRODAM OPEL COR-SA 1200 GLS s katalizatorjem, letnik ’93, tržaška registracija. Tel. št. 0038666/281831. DAJEMO V NAJEM opremljeno stanovanje na zahodnem Krasu. Tel. št. 225320, v večernih urah. UČITELJICA V POKOJU išče stanovanje izključno v Boljuncu. Tel. št. 394007 ali 55293. KUPIM knjige za prvi razred Liceja »F. Prešeren« - jezikovna smer. Tel. 231037. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, alumi-niaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran ter nudi jedi na žaru. Zaprto ob četrtkih. OSMICO sta odprla Slavko in Magda Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICA bo pri Budi-novih v Koludrovci do sobote, 12. julija. OSMICO ima odprto Stanko Gruden i? Sama-torce. OSMICA je odprta v Borštu. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. TERČON IVAN, Mavhinje 42 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno je tudi za jedačo. NA OPČINAH »Pri Kvrtičeveh« so odprli OSMICO. ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. OSMICO je odprl Košuta Boris v Sv. Križu. OSMICO je odprl Edi Škrk, Salež 33. PRISPEVKI V spomin na Maria Pipana darujeta Mara in Zorko Pertot z družino 100.000 za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Papija Rudeža darujejo Dragica in Vida Kavčič 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina kolege, tovariša in prijatelja Vladimira - Mira Kende daruje Jože Koren 50.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Maria Pipana darujejo sostanovalci 200.000 lir za Center za rakasta obolenja. NN daruje 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka. Kolegij ravnateljev tržaških slovenskih šol izreka Pinu Rudežu in družini občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta Ob boleči izgubi Pe-pija Rudeža izrekajo svojcem iskreno sožalje odbor in člani SK Devin LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA V MUZEJU REVOLTELLA BO ODPRTA DO KONCA AVGUSTA Popoln vpogled v umetniški svet Lojzeta Spacala Bogat katalog s prispevki G. Cortenova, Z. Kržišnika in B. Podrecce Jutro iz leta 1938 (na sliki), slika, ki emblematično uvaja v Spacalov svet podobe na lepakih in spremnem katalogu k razstavi, nas popelje v Času nazaj v tisto obdobje, ki je bistveno oblikovalo umetnikov likovni temperament. Umetnikovo šestdesetletnico ustvarjanja je počastilo veC razstav in to zlasti na območju Alpe - Jadrana, večinoma s tematskimi razstavami, posvečenimi grafiki ali slikarstvu pa tudi posameznim slikarskim obdobjem. Tokrat posveča pa rojstno mesto v častnih prostorih ene najbolj prestižnih zbirk sodobne likovne umetnosti mojstru v večstranski pogled v klujCne faze umetnikove rasti. Posebnost razstave v Revoltelli označuje prav clanitev. Zasluga gre prvotno sami direktorici muzeja Mariji Masau Dan, Fiorenzi De Vecchi in Franku Vecchietu, ki so si zasnovo razstave in spremnega kataloga zamislili. Skupaj z Giorgiom Cortenovo, Zoranom Kržišnikom in Borisom Podrecco so napisali posege za katalog, ki iz različnih vidikov razkrivajo Spacalovo likovno produkcijo iz zgodovinskega zornega kota. Pomenljiv je tudi izbor razstavljenih del, ki so v dobri meri last zasebnikov, samega Lojzeta Spacala ali izposojeni iz štanjelske stalne zbirke umetnikovih del. Slikovno gradivo bogati katalog tudi po zaslugi oblikovnih rešitev, ki smiselno spremljajo vsebino tekstov in obeležijo pomenljiv delež našega kulturnega prostora, ki nam ga ustvarjalni zagon in neutrudljiva umetnikova dejavnost znova obnavljata in ponujata kot sublimacijo krajevne specifike v univerzalne vrednote. To nam potrjuje tudi vrsta življenjskih priznanj, ki jih je bil Spacal deležen, prvo med vsemi nagrada na beneškem Bienalu iz leta 1958. PriCujoCa razstava je prav tako dragocena, še zlasti po zvestobi lastnim koreninam, osnovnemu viru prerojenja in opore, ki so umetniku pri srcu. Ravnateljica muzeja Maria Mas-sau Dan v uvodniku kataloga ocenjuje Spacalovo delo, kot po svoje iznajdljivo in presenetljivo, a hkati izjemno dosledno in kla- sično. Kapilarno raziskovalno delo ob razstavi je razkrilo stalnico v uravnovešenem spletu kulturnih in čustvenih vzgibov, ki so vzbujali umetnikovo radovednost in predanost korenikam. Univerzalnost Spacalove likovne sporočilnosti potrjuje bogata bibliografija. Avtorji kritičnih tekstov prikazujejo iz različnih perspektiv umetnikov doprinos širšim kontekstom; medtem ko sta De Vecchieva in Vec-chiet raziskovalno razglabljala kontekstualnost posameznih del v odnosu s celotnim opusom. Franko Vecchiet se je izkazal kot posebno dragocen in nenadomestljiv tolmač umetnikovih želja. V uvodniku spominja še direktorica kako je Spacal odločno podprl kot elan muzejskega kurat or ja med leti 66-75 pobudo širjenja muzejske strukture z novimi prostori v katerih se silko upanja. Cortanova označuje Spacalovo težnjo v višino kot polet v svet misli in simbolov, dobrega in slabega, ki se nad tema povz-penja v univerzalnost pomenov in s premošCanje utesnjenosti; imenuje jo, kot neke vrste gestaltiko duše. Postopoma se pa konflik-tualnost med sončno oblikovano platjo in temačnostjo duše izo-strnje. Svoj poseg avtor zaključuje z razmislekom o moCi umetnikove elegance, da rani, tem bolj se nam razkriva kot vzburjen mik-rokozmos jaza. Zoran Kržišnik analizira motiviko in formalne izbire, ki privedejo s Časom umetnika do poenostavljenja likovnih prvin ne da bi se pri tem odrekal njihovi senzo-rialni spodbudi, kar ga privede do liričnega podoživljanja kraških tal: notranje krajine umetnikove duše. Se zlasti barvne izbire postanejo zdaj razpleta dober del razstave. Giorgio Cortenova vzame kot iztočnico magično vzdušje, ki preveva dela in se ob njih spleta, kot bi bile rime ali epigrami. V zametku se izraznost prvotno opira na magična obzorja primitivne umetnosti, ki se po določenih potezah naslanjajo na srednjeveško umetnost. V simboličnem kontekstu nam slika naslovnice kataloga pred zaprtimi vrati ponuja prislonjeno lestev k zidu s ptico no- zgovome: Belina apnenca. Rdeča zemlja. Temni bori. Rjav les. Intenzivna modrina neba. Stalno občutimo prisotnost človeka, njegovega stika z zemljo, orodja s katerim nenehno obdeluje, pušča globoke sledove v Času in prostoru. Fiorenza De Vecchi poudarja izrazno harmonijo med stvarnim in sanjskim, ki je izraz umirjenega spleta med Čustveno in racionalno sfero. Ob analizi posameznih del se zaustavlja ob stvaritvah iz dobe tako imenovanega magičnega real-zima, ob dobi predanosti srednjeveški ikonografiji, spontanost primitivne umetnosti se iz pravljično ancestralne nato sprevrže v primitivno elementarno. Igra kontrastov priklicuje svet sanjskega. Zlasti monotipi ustvarjajo posebno lirično atmosfero. Umetnik prehaja dalje v surealno dimenzijo iluzionističnih iger, kjer prav odsotnost človeškega lika priklicuje odmaknjenost človeške prisotnosti. Vojno obdobje vzbudi socialni realizem in priklice kraško motiviko; Car ljudske umetnosti zaživi ob stiku s skrinjami, panjskimi končnicami. Ob prehajanju se miselni in čustveni svet Čedalje Čvrsteje spajata, ob tem umetnik raste tudi v tehnični Veščini. Informel doživlja Spacal kot ovrednotenje materije, njenih simboličnih in estetskih pomenov organskih tekstur in naravnih venatur. Arhitekt Podrecca analizira pomen stika med mestno stvarnostjo in krajino, kot stik, ki se v Spacalovih delih kaže med lokalnim in svetovnim. Novo vidi v umetnikovih delih kot kreativno z njo se istoveti. Franko Vecchiet se spusca k temelju opusa. Doživeto nam razkriva vlogo umetnika za slovensko manjšinsko skupnost s širšim vpogledom v zgodovinske spremembe na likovnem prizorišču. Razčlenjeno označuje znbacilnosti Spacalove likovne govorice in posebnosti, ki njegovo ustvarjalnost razlikujem. Poleg smiselne vsebinske posebnosti na razstavi okusiti skupno vez med različnimi mediji, ki so pri srcu. Simbiozo med slikarsko in grafično govorico občutimo tudi pri večjih tapiserijah, mozaikih, lesenih kipih, ki dodatno potrjujejo izjemno zgovornost ikonografske moCi v sporočilnosti. Razstavo si vsekakor velja ogledati, odprta pa je do konca avgusta z običajnim umikom muzejske zbirke, vsak dan med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro, razen torka, ko je Revoltella zaprt za tedenski počitek in v nedeljo popoldne. Jasna Merku GLASBA / FOLKEST Na videmskem gradu nocoj Worid mušic Davida Bymea Festival etnične glasbe in novih glasbenih tokov nam za nocojšnji večer pripravlja v Vidmu pravi glasbeni dogodek. Na dvorišču grada furlanskega mesta bo ob 21. uri iiastopil ameriški glasbenik David Byme. Byrne sodi v ožji krog svetovnih glasbenikov, ki so po življenjski in profesionalni plati zelo blizu ciljem in nazorom Folkesta, saj je dober del njegove kariere posvetil raziskovanju manj razširjenih glasbenih kultur in pripomogel, kot Peter Gabriel, k uveljavitvi glasbenega izročila številnih narodov, kar je bolj znano pod imenom VVorld mušic. David Byrne se je sicer rodil na Škotskem, a so se njegejvi starši kaj kmalu preselili v Kanado in nekaj let kasneje v ZDA. Leta 1970 se je pri osemnajstih letih Byrne vpisal na visoko šolo dizajna, kjer je spoznal Chrisa Frantza in Tino Weymouth, bodoča sodelavca v skupini Talking Heads. Byr-ne se že v šolskih letih izkaže predvsem kot odlični odrski maček. Predstavitve njegovih šolskih raziskav so pravi shovvi z glasbo, predvajanjem diapozitivov in drugimi triki, kar profesorjem ni prijalo, sošolce pa navdušilo. Po enem letu je zapustil univerzo in ustanovil glasbeno skupino Bizadi. Leta 1975 je skupaj s Frantzem, Weymouthovo in Jerryjem Harrisonom ustanovil skupino Talking Heads, ki je bila prava prelomnica na glasbenem področju. Njihove new wave glasbe ni takrat bilo mo- goče uokviriti v obstoječe glasbene zvrsti. Pop, rock, elektronska glasba, funky, soul, reg-gae, afriški ritmi, latinski utripi: skratka malo vsega. Danes lahko take glasbene miš-maše dobimo vsepovsod, a pred dvajsetimi leti je bila to prava novost, ki je v kratkem Času dosegla izredno popularnost. Tudi njihovi koncerti, kot dokazuje sam film Stop making sense so bili nekaj povsem novega. Na odru so se ravnali precej gledališko, izkoriščali prvine japonskega gledališka Kabuki in molitve različnih veroizpovedi. Po razpadu skupine se je Byrne osredotočil na sodelovanju z brazilskim glasbenikom Tom Ze, s katerim je izdal kar nekaj plošC brazilske in ostale latinskoameriške glasbene tradicije. Pripravil je tudi nekaj televizijskih programov in se svetovno uveljavil tudi kot fotograf. V Vidmu bo predstavil program, ki vsebuje številne skladbe iz obdobja Talking Headsov in nekaj odlomkov kasnejše produkcije. AW TRST / REVIJE Dvojna številka Mladike Pred približno tednom dni je izšla dvojna, peta številka Mladike, ki se tokrat predstavlja svojim bralcem še posebno bogato opremljena. V osrednjem delu Mladike dobimo namreč dvoje daril. Prvo je skupinska slika s proslave ob 50-letnici Radijskega odra, na kateri so fotografirani pretekli in sedanji sodelavci te radijske igralske družine. Drugo obogatitev pa predstavlja bilten, program letošnje Drage, to je študijskh dnevov, ki letos doživijo že svojo 32. izvedbo in ki bodo v začetku septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Ce začnemo listati Mladiko, pa se najprej srečamo z uvodnikom z naslovom Strah, strahovi in strašila, v katerem avtor razmišlja o neperspektivnosti nekate- rih aspektov manjšinske stvarnosti in izraža razočaranje nad odnosom sedanjih, naprednih vladnih krogov do manjšinske problematike. Uvodniku sledi nekaj misli, ki jih je Marko Kremžar, rojak iz Argentine, izdelal za slovenski nacionalni program. VeC strani obsega zanimiv pogovor, ki ga je zapisala Zora Tavčar. Gost tokratne rubrike intervju je Rozalija Knez Saule, slikarka in podjetnica doma iz istrske Savrinije, ki pa že 30 let živi v Halmstadu na Švedskem. V intervjuju zvemo o njeni genialni družini - mož je izumitelj - o uspešnem družinskem podjetju, o njenem slikarskem ustvarjanju in o domotožju po domači zemlji. V rubriki iz arhivov in predalov nam Ivo Jevnikar predstavi drugi, zakljuCni-del članka Zadnja odprava, v katerem poroCa o padalcu iz Ilirske Bistrice, Milanu Boštjančiču. Ob smrti Milke Hartman, najstarejše koroške pesnice, posveča profesor Martin Jevnikar umetnici krajši članek v spomin. Izpod njegovega peresa pa je tudi ocena dveh knjig, ki ju je pred nedavnim izdala Mladika, in sicer zgodovinsko Ric-manje vCeraj in danes, avtor Angel Kosmač, ter pesniško zbirko Ta mala zamejska večnost Ivana Tavčarja. Literaturo sta tokrat prispevala pisateljica Bruna Pertot s Črtico Zelen in dišeči hlad ter Aleksander Furlan s pesmijo Mati zemlja. V zadnjih straneh se Mladika poklanja dvema jubilantoma, in sicer slikarju Lojzetu Spacalu, 90-letniku s Člankom Magde Jevnikar, ter profesorju Pavletu Merkhju, 70-letniku. Kot po navadi dobimo v osrednjih Mladikinih straneh mladinsko prilogo Rast s kar precej Člankov z aktualno vsebino, med drugim tudi o Primorskem dnevniku. V LIGNANU / OB SKROMNEM OBISKU Festivalbar ni več to, kar je bil Izvajanje v playbacku odvzelo glasbeni prireditvi ves čar Hudi oblaček, ki prinaša dež, se krepko drži krila ali pa hlač organizatorjev glasbenega festivala »Festivalbar«. Tudi letos je namreC jezno stresel hektolitre vode na že skromno občinstvo v Lignanu. Mo-goCe pa za skromno prisotnost ljudi na festivalu ne moremo kriviti le vremena, saj vzrok tiči prav v ponudbi glasbenih večerov. NekoC je bil Festivalbar izreden dogodek in videl si dolge vrste ljudi pred prodajalno listkov in mnogo razočaranih mladostnikov, ki so posedali pred gledališčem, ker si niso utegnili nabaviti zadnje proste vstopnice. Zadnja leta pa se je ta situacija precej spremenila. Vstopnice ostajajo neprodane in prizorišče se nato pokaže na pol prazno. Gotovo so vstopnice predrage za predstavo, na kateri glasbeniki izvajajo popevke v playbacku.In prav tako drži dejstvo, da se takile festival ne preživlja od prodanih vstopnic, temveč od reklam. Tudi v teh treh festivalskih dneh v Li- gnanu nismo bili priCa kdove kakemu Spektaklu, saj Ce se vse skupaj vrsti kot po plošči, ni veC nikakršnega veselja. Poleg zadnjih trendovskih pevcev, kot npr. Ricky Martin, La Fuertezza in Rosana, so se predstavili tudi stari mački, naj omenim le pevce Roberta Vecchio-nija, Manga in Franca Battiata. Poleg starih mačkov smo tam dobili še inačico ženskega spola, kot sta Anna Oxa in Loredana Berte. Prisotni so bili tudi lepotci Samuele Bersani, Nek in Nicolo Fabi, ki so si pridobili poljube na razdaljo mnogih prisotnih mladenk. Ubogo Ambro pa so Čakali žvižgi in psovke, kar pa bi ji moralo tudi dati povod za skrben razmislek o lastnem delu. Ne moremo si torej privoščiti niti kritike koncertov, ker paC zadostuje prisluhniti plošCam raznih glasbenikov in soditi kar po teh. Gotovo pa se bodo televizijski posnetki v oddajah predstavili v drugačni, bolj bleščeči obliki. Pan NATO / ODMEVI NA ZAKLJUČKE MADRIDSKEGA VRHA Zadovoljstvo Rima in Bonna, Clintona pa slabita senat in Rusija Včeraj še podpis sporazuma o sodelovanju zavezništvo z Ukrajino MADRID - Včeraj dopoldne je bilo v Madridu zaključno zasedanje Natovega vrha, ki je bilo posvečeno evroatlant-skemu partnerstvu, za mir. Preden se je razšla, je šestnajsterica podpisala sporazum z Ukrajino in položila temelje za okrepitev vseevropskega sodelovanja na področju varnosti in obrambe. »Končalo se je še eno poglavje zgodovine,« je izjavil italijanski premier Prodi. »Rodilo se je široko politično sodelovanje med državami, ki so bile še pred nekaj leti razdeljene med t.im. sovjetski imperij, Zahodno Evropo in sile onkraj Atlantika.« Za nemškega kanclerja Kohla sta bila dva madridska dneva uresničitev sanj: »Se pred desetimi leti smo na sestankih Nata govorili o raketah, danes pa govorimo o miru in varnosti. Zdi se mi lep korak naprej.« Bolj zapleten je položaj ameriškega predsednika Clintona, ki je sicer »zmagal« pri številu novih članic, a ga čakajo zdaj problemi v senatu in v odnosih z Rusijo. Moskva je sicer sklepe iz Madrida sprejela v vednost brez živčnosti, vendar se že pripravlja na omejevanje ttčinkov razširitve Nata do njenih meja. Glavno skrb bo posvetila odpravi možnosti, da bi bile ob prihodnji širitvi sprejete v Nato še baltske države ali celo Ukrajina. V ta namen - so trdili včeraj v Moskvi -bo Rusija izrabila vse možnosti, ki ji jih ponuja sporazum o posvetovanju in sodelovanju, ki ga je z Natom podpisala 27. maja letos v Parizu. Nenazadnje ostaja po Madridu nerešen tudi problem Francije oziroma njene vojaške integracije v zavezništvo, za kar Pariz ne odstopa od svojega snovnega pogoja: Natovo poveljstvo za južno Evropo v Neaplju mora pripasti Evropejcu. Clinton je upal, da bo vprašanje Francije rešeno še pred vrhom v Madridu, zdaj pa je zadevo prenesel na konec leta. Chirac zagotavlja, da se Francozom, ki so odšli iz integrirane vojaške strukture leta 1966 z De Gaullom, sploh ne mudi, svojih pogojev za okrepitev evropskega vpliva v zavezništvu pa ne nameravajo v nobenem prime-, m umakniti. Prodi v pogovoru z nemškim kanclerjem Kohlom in zunanjim ministrom Kinklom (AP) NATO / DEJAVNOST SLOVENSKEGA PREMIERA Podpora Sloveniji za drugi krog O tem je prejel Drnovšek vrsto zagotovil s strani številnih državnikov MADRID- Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je včeraj ob robu srečanja voditeljev držav članic Nata in partneric za mir v Madridu pogovarjal z več predsedniki, med drugim z ameriškim in francoskim, Billom Clintonom in Jacquesom Chiracom. Kot je povedal Drnovšek, je v teh pogovorih prejel veliko pozitivnih odzivov glede Slovenije in zavezo, da bo Slovenija v Nato povabljena ob naslednji širitvi, predvidoma leta 1999. Predsednik Chirac in kanadski premier Jean Chretien-sta izrazila prepričanje o tem, ameriški predsednik pa je Drnovšku zagotovil podporo, vendar formalnega zagotovila za naslednji krog ni želel dati, ker bo v Združenih državah Amerike nadalj-ni razvoj procesa širitve odvisen od ratifikacije pristopnih protokolov z novimi članicami Nata. Po Drnovškovi oceni so zagotovila voditeljev držav članic Nata za Slovenijo »zelo spodbudna«. »Vsi se zavedajo, da Slovenija ni sporna kandidatka,« je dejal premier. Drnovšek pa je ocenil, da tudi pri prihodnji širitvi obstaja nevarnost, da bi Slovenijo znova obravnavali v svežnju s katero drugo kandidatko, zato je v pogovorih opozoril, da želi individualno obravnavo Slovenije po njenih lastnih zaslugah, ne v skupini držav. Natov sklep, ki omenja Slovenijo in Romunijo v kontekstu nadaljevanja procesa širitve, je Drnovšek ocenil kot pozitiven, vendar je poudaril, da Slovenija ne želi biti vezana niti v takšen par, ampak Zeli biti obravnavana samostojno. To bo po njegovi oceni možno, saj je Slovenija na tem vrhu povečala svojo razvidnost v svetu, kot je Drnovšku priznal tudi ameriški predsednik Clinton. »Slovenija je izšla iz neke anonimnosti, v kateri je bila kot mlada država,« je dejal Drnovšek. Bližnji obisk ameriške države sekretarke Madeleine Albright v Sloveniji je Drnovšek komentiral z besedami, da »so se Američani očitno odločili, da nam bodo posredovali nekatera sporočila, da naj bi tudi Slovenci razumeli, da ZDA ne zavračajo Slovenije in želijo ohraniti" ali povečati dvostranske stike«. Predviden je tudi obisk ameriškega obrambnega ministra VVilliama Cohena v Sloveniji, Clinton pa je sinoči sprejel Drnovškovo vabilo v Slovenijo.(STA) NATO / MNENJE L. CALIGARISA Sloveniji škodila os Rim - Pariz in povezava z Romunijo Mil.AN - Nato se širi proti Vzhodu, kot so hoteli Američani in Nemci: sprejeli so Poljsko, Češko in Madžarsko, Slovenijo in Romunijo pa so pustih pred vrati. Italija se je na madridski vrh odpravila bojevito, z zagotovilom, da bo uporabila vsa sredstva pritiska za sprejem Slovenije. Je bila torej Italija poražena? Vprašanje smo postavili evropskemu poslancu in nekdanjemu generalu Luigiju Caligarisu. »Poraz bi bil, če bi Italija igrala z enakovrednimi kartami kot ZDA. Tako pa je Rim sprožil simpatično iniciativo, ki je bila brez podpore VVashingtona že vnaprej obsojena na propad. Edini, ki bi bili lahko vplivali na ZDA, so Nemci, vendar ti niso hoteli podpreti Slovenije, da ne bi spravili v slabo voljo Hrvaške, ki je za Bonn bolj zanimiva. Povrhu se je Italija povezala s Francijo in par Slovenija-Romunija se je izkazal za pogubnega. Sprejem Slovenije v Nato ima * spoštljivo logiko: meji z Madžarsko in Italijo, zato je nujen koridor za shateški sistem. Romunija je zelo daleč, a je zanimala Francijo, in tako se je Rim v povezavi š Parizom še bolj ošibil.« Potem je tukaj še problem stroškov za prilagoditev obrambnih sistemov. »Ne za Slovenijo, ki je majhna država in ne potrebuje velikih struktur. Pentagon je izračunal, da bo treba za prilagoditev sistemov treh novih članic porabiti 30 do 40tisoč milijard lir v 13 letih, nekateri pa govorijo celo o 150 tisoč milijardah. Na dlani je, da je treba tabletko za javno mnenje nekoliko osladiti.« Kako ocenjujete razširitev Nata na Vzhod? »Ne zdi se mi velika stvar. Ni bilo pohebno. S sporazumom o Partnerstvu za mir bi bilo mogoče doseči iste cilje, ne da bi ustvarjali pričakovanja med kandidatkami in probleme z Rusijo. Ce bo Nato še rasel, bodo nastali zelo resni problemi. Upam, da vse to ne bo izrabljeno le kot priložnost za prodajo orožja.« Saj, nekateri analitiki merijo, da je razširitev Nata predvsem velik posel za proizvajalce orožja. »Predvsem za Američane, ki so že začeli prodajati. Prvi lovci F16 bodo predani že te dni. Proizvajalci orožja so izvajali pritisk. Ne sice naša industrija, ki ni sposobna pritiskov, ampak ameriška, nemška, britanska in tudi francoska. Ameriški izvedenci ne štedijo s težkimi kritikami. V preteklosti se je zveza Nato ponašala z močno politično kredibilnostjo, ki je bila združena s prav tako zavidljivim vojaškim ugledom. Vojaške kredibilnosti ta razširitev gotovo ne bo povečala, za politično pa bomo še videli.« Bo po vašem mnenju spoštovan rok leta 1999 za vstop Slovenije in Romunije? »Nobenega razloga ni, da ne bi sprejeli Slovenije, medtem ko bi bilo za Romunijo nepravično, če obljube ne bi izpolnili. Ta je bila sprejeta zgolj zato, ker so pritisnili Nemci in ZDA so jim ugodile. Vsi ostati so bili irelevantni.« Pogovarjal seje Alessandro Maržo Magno KAKO NA STARI CELINI KOMENTIRAJO TORKOVO ODLOČITEV MADRIDSKEGA VRHA ZVEZE NATO Evropski tisk kritično ocenjuje Clintonovo zadržanje v zvezi s širitvijo Atlantskega zavezništva proti Vzhodu Le Figaro: Slovenci in Romuni nimajo v ZDA tako močnega lobija kot Madžari in Poljaki - Dernieres Nouvelles dAlsace: Ameriški cilj je predvsem preprečiti nastajanje kakršnegakoli dejavnika moči, ki bi bil sposoben ZDA potisniti v senco Evropski Časniki so včeraj obširno komentirali odločitev zveze NATO, da v prvem krogu Širitve v svoje vrste povabi Poljsko, Cesko in Madžarsko. Čeprav je devet od šestnajstih članic zveze NATO vztrajalo, da se v zvezo sprejme tudi Romunijo in Slovenijo, je VVashington njuno kandidaturo odločno zavrnil, piše pariški Le Figaro in dodaja, da je njuna edina pomanjkljivost ta, da na drugi strani Atlantika nimata tako velike in močne skupnosti, kot ju imata na primer Poljska ali Madžarska. ZDA poleg tega niso pripravljene na novo deh-tev vojaškega poveljstva, ki ga zahteva Francija, da bi Evropa dobila mesto, ki ji bi pripadalo v uravnoteženi Severnoatlantski zvezi. Tako je mogoče zaključiti, da je evropska obrambna identiteta omejena, Francija pa Se naprej ostaja izven vojaške strukture zveze NATO, povzame Le Figaro. Cernu bi človek popuščal, če ima moč, se sprašuje francoski časnik Dernieres Nouvelles d‘Alsace in dodaja, da na tem principu temelji logika moč- nejšega, ki se je pokazala pri ZDA na vrhunskem srečanju zveze NATO v Madridu. Evropske zadržke so preprosto pometli z mize in uveljavili svoja stališča. Konec hladne vojne je napravil prostor na bojišču. Sovjetska nevarnost je izključena in Bela hiša lahko svoje "prijatelje" na Stari celini ošibi, ne da bi to kakorkoli omejilo maneverski prostor ZDA. Ameriški cilj je preprečiti nastajanje kakršnegakoli dejavnika moči, ki bi bil sposoben ZDA postaviti v senco. Bela hiša si tako kot idealno strukturo zveze NATO predstavlja klub povsem enakopravnih držav pod poveljstvom VVashingtona, povzame omenjeni francoski časnik. V Madridu je bilo odločeno tako, kot je želel Bill Clinton, ocenjuje Corriere della Sera. ZDA, ki svoje tehnološke dosežke pošilja na Mars in ustvarja milijone delovnih mest, da nad Severnoatlantsko zvezo ohranja vojaški nadzor, imajo lastne potrebe; omejene stroške, ki bodo olajšali mtiJSkacijo v senatu, in željo, da bi prijatelja Jelcina ne vznemiri preveč. Madrid in Denver sta tudi pokazala, da ZDA obvladujejo slabosti drugih; "prepolovitev" Chiraca in naraščajoče težave Helmuta Kohla v Evropi, ki se zapleta ob vprašanju evra in ob tem dopušča, da se pohtična dimenzija Evropske unije utaplja v amsterdamskih kanalih, povzame Corriere della Sera. V igri so tudi strahovi, da država znova postavlja na kocko svojo suverenost in nekatera vprašanja, čemu se je potrebno po osvoboditvi izpod enega vojaškega bloka takoj priključiti drugemu, piše madžarski časnik Nepszabad-sag. Drugi del madžarske družbe pa vidi v članstvu v zvezi NATO in Evropski uniji priložnost za priključitev države k Zahodu, k tisti civilizaciji in kulturni dediščini, s katero seje čustveno in zgodovinsko vedno čutila povezano. Poleg tega pa seveda tudi h gospodarskemu potencialu, ki lahko za Madžarsko postane motor modernizacije, poudarja Nepszabadsag. Ne smemo pozabiti, da so se z vrati v zvezo NATO za Madžarsko odprla tudi vrata v Evropsko unijo, opozarja Magyar Hirlap in dodaja, da je za državo še kako potrebno, da jo končno sprejme kontinent, h kateremu pripada že 1000 let. V Madridu Madžarski ni bil izrečen le poziv ampak tudi izziv, na katerega mora odgovoriti, povzame Magyar Hirlap. Članstvo v zvezi NATO ne temelji zgolj na prejemanju, veliko je namreč treba tudi prispevati, opozarja poljski časnik Zyd.e Warszawy in dodaja, da je treba dati celo več, kot Poljska trenutno zmore. A zveza NATO je zavarovalna polica, ki nima alternative, zavarovalna polica tudi za tuje naložbe. Prinaša namreč hitrejši gospodarski razvoj ter več modemih delovnih mest. To pa je dobro tudi zato, da Poljske ne bodo več primerjah z ostalimi državami v regiji, ampak z ostalimi članicami zveze NATO, povzame omenjeni poljski časnik. S povabilom Zahoda v žepu si lahko Praga privošči le nekaj steklenic šampanjca, nikakor pa ne sme počivati na lovorikah, opozarja češki časnik Mlada fronta dnes. Prišel bo namreč čas, ko bo- sta prepričljiva dejanja in dober glas več vredna kot velike besede politikov in uglajene izjave diplomatov. Prvega pa Češka ni ravno v izobilju. Njen glavi prispevek k evropski varnosti je bila doslje le češka enota v Bosni in Hercegovini. Dmgače pa je Praga za vstop v ekskluzivni obrambni klub plačevala predvsem z besedami in obljubami, opozarja Mlada fvnta dnes. Ni bilo dovolj, da so ZDA v nasprotju z določenimi normami blokirale sprejem svobodnih evropskih držav, kot sta Romunija in Slovenija, zaveznice so celo pozvale, naj v sklepnem dokumentu ne določijo natančnega datuma za povabilo državam v drugem krogu širitve, piše moskovska Nezavisi-maja Gazeta. V nasprotnem primeru bi Rusija dobila že drugo klofuto, saj bi bila znova postavljena pred dejstvo, da se bo določenega leta širitev zveze NATO znova "razlila" proti vzhodu. Z eno besedo, razmere bi se odvijale po že znanem modelu, piše Nezavisimaja Gazeta. (STA) NOVICE GORICA / ZAKLJUČEK MEDNARODNE REVIJE KONEC SKRBI ZA DIJAKE IN STARŠE Prevzem likovnih del in izročitev priznanj V soboto, 12. t.m. ob 10. uri bo na avtoportu slovesnost ob izročitvi umetniških del, ki so jih izoblikovali dijaki zavoda ”Max Fabiani”. Obenem bodo nagradih avtorje: Natašo Matelič, Michelo Marcon in Annarito Menon ter Riccarda Violana, Anno Bo-gar, Saro Tognon, Saro Schiboni in Manuelo Me-deot. Priznanja bodo izročili tudi štirinajstim dijakom, ki so sodelovah pri uresničitvi projektov. Jeseni bodo na gradu priredili razstavo vseh del, ki so bila predložena v okviru natečaja, ki ga je razpisala družba SDAG. Jutri še zadnji film iz ciklusa Gorica - kinema "Kruh in cvet” Sezona Gorica Kinema, ki jo organizira Kinoatelje, se zaključuje z zadnjim filmom serije “Playbill”: Kruh in cvet je film-resnica o iranski družbeni'preteklosti in sedanjosti. Zgodba je na prvi pogled sila preprosta: bivši policaj gre v Teheran, da bi se prijavil za vlogo režiserju Mohsenu Makhmalbafu. Oba sta se pred leti že srečala: kot sedemnajstletnik je bil1 Makhmalbaf pripadnik opozicije proti perzijskemu šahu in je napadel policaja, da bi ga razorožil. Moral je zato odsedeti nekaj let v zaporu. Namesto da bi režiser ponudil policaju vlogo v svojem filmu, mu •predlaga, da bi skupaj sodelovala pri filmski rekonstrukciji tistih dramatičnih zgodovinskih trenutkov. Film bo na sporedu jutri, v petek, ob 20.45. Služba za zobozdravstvo V okviru službe za zobozdravstvo so pred kratkim uvedli tudi posebno dejavnost oskrbe težkih pacientov. Tako sporoča urad za stike z javnostjo Goriške zdravstvene ustanove. Služba za zobozdravstvo skrbi tudi za oralno higieno prizadetih občanov, v posebnih primerih poseže tudi na domu. Službo za stomatologijo vodi dr. Furio Fonda. Poletna diskoteka na gradu Diskoteka "Bastione fiorito” na gradu bo v poletnih mesecih odprta vse veCere od torka do nedelje. Prireditve so se pričele že sinoči, danes bo na sporedu piano bar s Silvio, jutri pa bodo izbirali najlepšo GoriCanko, Cez štirinajst dni pa najlepšega Goričana. Na sporedu bodo seveda tudi številne zabavne, glasbene in druge prireditve. SKR organizira avtobus na shod posl. A. Cossutte Stranka komunistične prenove organizira v soboto, 12. t.m. avtobusni prevoz v Pordenone, kjer bo ob 16.30 govoril poslanec Armando Cossutta o socialni državi in poskusih, da se ta v celoti razgradi. Avtobus bo odpeljal ob 14.15 iz Tržiča s postanki v Ronkah, Foljanu in Gradišču. Prijave po tel. 44030. Začasna zaposlitev na občini Koprivno Urad za zaposlovanje obvešCa, da bodo v sredo, 16. julija opraviti selekcijo za začasno zaposlitev (6 mesecev) uslužbenca pri občini Koprivno (4. stopnja funkcionalne lestvice). Interesenti morajo razpolagati z vozniškim dovoljenjem vrste ”D” in izpolnjevati pogoje za zaposlovanje v javnih ustanovah. Zbor iz Tajvana med najboljšimi V kategoriji vokalnih skupin zmagali Portugalci - drugo mesto zasedli Kitajci Včeraj objavili izide izpitov na štirih zavodih Izdelali so vsi kandidati Zbor "Taipei century choir” iz Tajvana, ki je zasedel drugo mesto v prvem tekmovalnem nastopu v polifoniji (prvega mesta niso podelili), je dosegel lepo uvrstitev tudi v drugih dveh tekmovalnih skupinah. V torek mu je ocenjevalna komisija dodelila 87, 14 točk in tretje mesto (tudi v torek prvega mesta niso podelili), v včerajšnjem tekmovalnem delu vokalnih skupin pa so Kitajci s 83 točkami zasedli drugo mesto. Zbor iz Tajvana se tako uvršča v vrh letošnjega mednarodnega pevskega tekmovanja, ki se je sklenilo sinoči s podelitvijo priznanj in nagrad in z gala koncertom ter, v zna-itienju tradicije, s srečanjem vseh nastopajočih. Uvrstitev po torkovem tekmovanju je naslednja: 2. mesto zbor "Ensemble of Orebro” iz Švedske, 3. zbor iz Tajvana, 4. ”The himig singers (Filipini), 5. ”Canto- res novae” (Anglija), 6. "Collegium vocale” (Norveška), 7. ženski zbor "Bela Bartok” (Madžarska), 8. zbor konservatorija iz Saratova (Rusija), 9. "Cantari oga atha cliath” (Irska), 10. "North Westh Yuoth Choir” (Južna Afrika). Včeraj dopoldne je bil zadnji tekmovalni nastop in sicer v kategoriji vokalnih skupin. Na prvo mesto (91 točk) se je uvrstila skupina "Olisipo” iz Portugalske, sledijo zbor iz Tajvana, 3. zbor konservatorija iz Saratova (Rusija), 4. mesto si delita "The himing singers” in "Cantari oga atha cliath”, 6., 7. in 8. mesto skupina "Hesperimenta vocal ensemble”, "Mdsica noster amor”, ”Quintetto madriga-listico”, 9. "North Westh Youth Choir” (Južna Afrika) in 10. mesto "Ensemble Aha mušica”. Po tekmovalnem delu-mednarodne pevske revije, ki je letos dosegla zavidljivo kakovostno raven, se danes pričenja, prav tako v organizaciji združenja "C.A. Seghizzi” strokovno posvetovanje o glasbi in glasbeni vzgoji. Pobuda je bila letos deležna tudi posebnega priznanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki jo smatra kot teCaj dopolnilnega poklicnega izobraževanja za učitelje in profesorje. Italijanski in tuji pedagogi, bodo razpravljali o odnosih med zvoCno-gla-sbeno sporočilnostjo in vizualnim zaznavanjem. Posvetovanje, na katerem bodo predavali znani pedagogi Tržaške univerze (ustanova je med prireditelji posveta) in drugih visokošolskih ustanov bo trajalo do sobote, 12. t.m. Potekalo bo v veliki dvorani UGG. Na stiki - foto Bumbaca -zbor "Taipei century choir” Šolsko leto 1996/97 je zdaj zares že preteklost. Tudi za maturante na višjih srednjih šolah s slovenskim uCnim jezikom. Včeraj so objavili izide zaključnih izpitov kar na štirih zavodih. Izdelali so vsi kandidati. Ocene so na splošno precej nizke. Izjema je klasični licej Primož Trubar, kjer je srednja ocena kar visoka, dva maturanta pa sta izdelala z odliko. Odličnjakinjo imajo tudi na zavodu Ivan Cankar - oddelek za tunanjo trgovino (Žiga Zois). Obljavljamo izid mature na posameznih zavodih. DRŽAVNI TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD -ODDELEK ZA ZUNANJO TRGOVINO "IVAN CANKAR”: Mateja Blažiča (40/60), Sara Budal (50), Federica Černič (49), Vanja Černič (40), Zulejka Devetak (48), Tamara Frandolic (42), Martina Humar (60), Rasti Humar (39), Patrik Jarc (42), Matevž Jenko (42), Martina Kobal (43), Mitja Kobal (45), Klementina Koren (54), Asja Kosmač (44), Petra Miklus (50), Elena Mure-nec (49), Martina Pašku-lin (48), Vasja Peteani (51), Patricija Stanič (44), Kristina Umek (48), Martina Urdih (51), Katja Zavadlav (51). INDUSTRIJSKI TEHNIČNI ZAVOD ”G. GABILE!” - SLOVENSKA .SEKCIJA, SMER INFORMATIKE: Dino Bonan (38/60)> Sebastjan Gej (45) , Kristjan de Comelli (42), Manuel Devetak (46) , Bernard Hrovatin (46), Tomaž Komac (50), David Miklus (42), Fede- rico Pellegrin (60), Katja Perše (45), Nikolaj Pintar (38), Stefano Zanfagnin (43). PEDAGOŠKI LICEJ -UČITELJIŠČE "SIMON GREGORČIČ”: Katja Bandelli (45/60), D ari o Bertinazzi (52), Helena Bralni(40), Francesca Bruno (46), Verena Cev-dek (52), Ivana Di Dio (48), Erika Grosar (46), Jana Markočič (40), Mojca Melinc (38), Matjaž Pintar (45), Tiziana Tomšič (37). GIMNAZIJA - KLASIČNI LICEJ "PRIMOŽ TRUBAR”: David Bandelli (60/60), Ana Cemic (55), Erika Ferletic (55), Matjaž Klemše (58), Matej Kobal (42), Mitja Pri-mosig (55), Tanja Sirk (60), Erika Sosič (48), Aljoša Sosol (56). 3 SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da do torka, 15. julija 1997 sprejema predvpise za šolsko leto 1997/98 Podrobnejše informacije nudijo na tajništvu šole v Gorici, Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure (tel. 531508). H ČESTITKE Bruno Stekar v Steverja-nu je danes prekrižal sedem križev in si naložil osmega. Ob življenjskem prazniku mu iskreno čestita in želi še mnogo zdravih in zadovoljnih let Saverio Rožič z družino. 'Hi OBVESTILA SOVODNJE / V ORGANIZACIJI MO IN ŠD SOVODNJE REKORD / CARAVAN CLUB OB 20-LETNICI Na večeru rock glasbe "Rock night” je nastopilo kar pet glasbenih skupin Mladinski odsek KD Sovodnje je ob skupine Xilema, STM, Hot room, koncu prejšnjega tedna, v sodelovanju Floating points, Last Chance. Člani s SD Sovodnje, priredil zanimiv gla- mladinskega odseka so se izkazali kot sbeni veCer za mlade in vse, ki uživajo dobri, organizatorji.Poletne prireditve ob rock in nasploh sodobni glasbi. Na- v Sovodnjah, v organizaciji SD Sestopilo je pet glasbenih skupin, v vodnje, se bodo nadaljevale v Cetr-glavnem mlajših. Prireditev je po tek, 17. t.m., sklenile pa 22. julija, mnenju številnih obiskovalcev pa tudi Foto Bumbaca - ansambel Hot organizatorjev uspela. Nastopile so room. Na Islandijo po sledovih Vikingov Prevozili bodo nad 16 tisoč kilometrov - Poslanica in Vino miru Člani goriškega Cara-van kluba odhajajo v teh dneh na novo ekspedicijo, s katero nameravajo ob 20-letnici delovanja postaviti svojevrsten svetovni rekord. Pod pokroviteljstvom Pokrajine bo kar 86 oseb na 32 autoca-ravanih (gre za navadna serijska vozila 4x2 na dve pogonski kolesi) prepotovalo arktično islandsko puščavo. Ekspedicijo so poimenovali Ice 97 - po sledeh Vikingov. Vodita jo Goričana Annagrazia Scardovelli in Claudio Galliani, ki je tudi predsednik kluba. Skupno bodo prepotovali 16.000 km po Avstriji, Švici, Nemčiji, Danski, Švedski, Norveški, otokih Far Oer in nazadnje Islandiji, kjer jih bodo sprejeti predsednik republike in najvišje državne oblasti. S seboj bodo nesli znano krmin-sko Vino miru in poslanico predsednika Pokrajine Brandolina, ki je Caravan klub označil za “ambasa- dorja Jurizma goriške pokrajine”. Predsednik Galliani pa se pritožuje, da na razliko od nove pokrajinske uprave Goriška občina že od vsega nastanka sistematično prezira delovanje kluba, ki združuje 172 družin. Zupan Valenti je bil doslej gluh na vse prošnje, da bi klubu zagotovili sedež za delovanje, enako ničen pa je bil posluh za predlog, da bi v Gorici uredili opremljeno postajališče za camperje in s tem privabili vse številnejše privržence te oblike alternativnega turizma, kar bi gotovo imelo pozitivne ekonomske in kulturne učinke za Gorico. Primer Pesco: na odločitev bo treba počakati do torka Občinski odbornik Claudio Pesco bo vsaj še do torka na trnih. Sodnik za predhodne preiskave si je vzel še teden dni Časa in se bo šele nato odločil. V torek naj bi v zadevi zaslišal še podčastnika redarjev Massima Compassija. Dogodek, ki je odbornika Pešca spravil v dokaj neroden položaj, saj naj bi zlorabil uradni položaj, se je pripetil ob letošnjem pustu. ZaCelo se je pri globi, ki jo je mestni redar Auro Siega naprtil odborniku ker je parkiral na nedovoljenem mestu. Odbornik naj bi proti redarju skušal uvesti disciplinski postopek in naj bi v tem smislu vplival na podčastnika. Če bo sodnik sprožil formalni kazenski postopek .proti odborniku, bo imelo to tudi posledice glede pristojnosti v občinskem odbora, saj je Pesco tudi odbornik za redarsko službo. Resor bi začasno prevzel župan. SCGV EMIL KOMEL sporoča, da je poletni urnik tajništva za mesec julij vsak dan razen sobote in praznikov od 9. do 13. ure. V tem Času lahko učenci potrdijo vpis za prihodnje šolsko leto. Vpisovanje se bo nadaljevalo tudi po poletnem premoru. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo do 25. julija odprta le ob ponedeljkih od 15. do 18. ure in petkih od 10. do 12. ure. Od 28. julija dalje bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 15. do 18. me; torek, Četrtek in petek od 10. do 12. ure. I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO (Tavašani), Korzo Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787. POGREBI Ob 11.00, Stanislao Ter-pin iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Podgori. KOLESARSTVO / 4. ETAPA DIRKE PO FRANCIJI HNOGOMET / EVROPSKI POKALIH Fotofiniš razsodil v korist Minalija Tudi včeraj ni šlo brez padcev - Cipollini je bil četrti in še vodi v skupni uvrstitvi PUY-DU-FOU - Kolesar Batika Italijan Nicola Minali je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke Po Franciji. V doslej najtesnejši odločitvi na dirki, sodniki so morali kar nekajkrat pogledati foto-finiš, je na 223 kilometrov dolgi progi od Plumeleca do Puy-du-Fouja prehitel domačina Frederica Moncassina in Nemca Eriča Zabela. Minali je včeraj dosegel svojo drugo etapno zmago na dirkah Po Franciji. Prvič je slavil leta 1994, in to v britanskem Portsmouthu. Mario Cipollini je bil tokrat četrti, a je kljub temu zadržal rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Etapa se ni dosti razlikovala od prvih treh. Na 94. kilometru je pobegnil Francoz Philippe Gau-mont, ki je imel že več kot 11 minut prednosti. Na kaj več kot prvi plan na televizijskih ekranih pa domačin ni mogel računati. Ekipe najboljših šprinterjev so še pravočasno pospešile ritem in 39 kilometrov pred ciljem je bilo njegovega pobega konec. Letošnja dirka je še naprej v znamenju padcev in odstopov. V četrti etapi sta jo skupila Italijan Fa-bio Fontanelli in Spanec Vicente Garcia Acosta, ki sta tako končala s tekmovanjem zaradi neprevidne gledalke, ki je hotela fotografirati kolesarje. Pri tem jo je ženska tudi skupila, saj so jo s prebito lobanjo odpeljahu v bolnišnico. Kolesarji se pritožujejo tudi nad ozkimi cestami in nediscipliniranimi gledalci, toda tudi med kolesarji jih je nekaj, Fabio Fontanelli po padcu (Telefoto AP) ki v gneči nme vozijo najbolj previdno. Med .tistimi, ki se vedno znajdejo na »pravem« mestu, je tudi Marco Pantani, ki se je tudi včeraj zapletel v padec in izgubil nadaljnjih 30 sekund. Švicarskega kolesarja Tonyja Romingerja, ki je nesrečno padel v tretji etapi dirke Po Franciji, so že pripeljali v Pariz, kjer mu bodo operirali poškodovano (večkratni zlom) ključnico. Za zdaj še ni jasno, koliko časa bo moral Švicar počivati, po vsej verjetnosti pa je sezona zanj že končana. »Na letošnjem touru bo še veliko padcev. Organizatorji so storili veliko napako, ker etape potekajo po preveč ozkih cestah. To je pravi škandal,« je po padcu dejal 36-letni Ro-minger, ki je bil po prvih dveh etapah na 4. mestu . Slovenske ekipe so lahko z žrebom v prvem krogu še kar zadovoljne Parma šele v drugem krogu ŽENEVA - Slovenski prvaki nogometaši Maribor Teatanica so na žrebu kvalifikacij za evropske nogometne pokale (1997-98) v Ženevi za tekmeca v prvem kvalifikacijskem krogu lige prvakov dobili irsko ekipo Derry City. Prva tekmo bodo slovenski predstavniki igrali 23. julija v Mariboru, povratno pa na Irskem 30. julija. V primeru zmage bodo Mariborčani 13. in 27. avgusta igrali s turškim Be-siktasem; tudi v tem primeru bodo mariborski nogometaši na prvi tekmi gostitelji. Nogometaši Primorja so za tekmeca v pokalu pokalnih zmagovalcev dobili US Luxembourg. Prva tekmo bodo slo- venski predstavniki igrali 14. avgusta v Ajdovščini, povratno pa 28. avgusta v gosteh. Nogometaši HIT Gorice pa bodo v prvem krogu pokala UEFA za tekmeca dobili romunsko ekipo Otelul Galati. Prva tekmo bodo slovenski predstavniki igrali 23. julija v Novi Gorici, povratno pa v Romuninji 30. julija. Od italijanskih ekip v prvem kvalifikacijskem kolu ne igra nobena, v drugem pa bo Parma v Ligi prvakov igrala z zmagovalcem srečanja med azerbajdžanskim predstavnikom Neftchi Baku in poljskim klubom Widzew Lodz. Favoriti so Poljaki, v taboru Parme pa so z žrebom zadovoljni. PLAVANJE / 28. LUČKIN MEMORIAL V izredno številni konkurenci so se Borovi plavalci solidno odrezali Konec tedna je bil v Trbovljah . nji. Pri mlajših dečkih (83 in mlajši) mednarodni plavalni miting za 28. je zelo dobro plaval Daniel Pettiros-Lučkjn memorial, na katerem je na- so, ki je s časom 1:24.79 na lOOm pr-stopilo 14 slovenskih in eno hrvaško sno dosegel nov osebni rekord v 50-društvo ter Bor. Nad 200 plavalcev metrskih bazenih in zasedel 8. mesto in plavalk se je pomerilo v dveh ka- med 32 tekmovalci. Na lOOm hrbtno tegorijah (starejši in mlajši dečki ozi- med mlajšimi dečki je bil Luka Peric roma deklice). Tekmovanje je po- 33. s časom 1:26.22, Martin Lissiach tekalo v 50-metrskem bazenu na pro- (letnik 86) pa z novim osebnim stem, vreme pa ni bilo najbolj nak- rekordom 1:29.18 mesto za njim. lonjeno, saj je bilo precej hladno, po- Na 100 m prosto pri starejših leg tega pa je skoraj ves čas deževalo, dečkih je bil Miloš Kalc 19. s časom kar je seveda vplivalo tudi na remi- 1:04.91, Matteo Feruglio pa 33. s ča-tate plavalcev. ' som 1:10.92. Med mlajšimi je bil na V takih razmerah so se Borovi pla- isti razdalji Daniel Pettirosso 49. s valci solidno odrezali. Najbolj se je časom 1:13.32, Luka Peric je s časom izkazal Matteo Feruglio na 100 m pr- 1:18.33 osvojil 57. mesto, spet pa se sno, M je s časom 1:15.58 zasedel 2. je z osebnim rekordom izkazal najm-mesto pri starejših dečkih (letnik lajši Martin Lissiach, ki je bil s ča-81/82), medtem ko je bil na isti raz- som 1:19.72 na 59. mestu med 66 dalji Miloš Kalc s časom 1:19.86 sed- tekmovalci. NAMIZNI TENIS / EVROPSKO PRVENSTVO ZA VETERANE V PRAGI Bronasta kolajna za Sonjo Milič Za Kras še Dragica Blažina in Edi Bole - Lepo doživetje -1852 udeležencev Sonja Milič na 3: stopnički odra za zmagovalce Z evropskega prvenst-Va v namiznem tenisu za Veterane v Pragi se Kra-sova mini odprava v se-stavi Sonja Milič, Dragica Blažina in Edi Bole vrača z bronasto kolajno 1116d posameznicami, ki j° je osvojila Sonja Mi-Irc. Sodelovalo je rekordno število 1852 igralcev in igralk iz vseh ®yropskih držav, ki so oili razdeljeni v starost-ne kategorije od 40 pa do preko 80 let. Najštevilnejša je bila seveda najmlajša kategorija od 40 do 50 let, kjer je pri moških in ženskah nastopilo skoraj 800 igralcev, pa tudi v skupini nad 80 let je nastopilo 16 igralcev in igralk. Hoji so bili zanimivi, saj Se je v štirih dvoranah Pojavilo veliko število nekdanjih reprezentantov, v četrtfinale pa so se Prebili samo nekdanji igralci in igralke, ki so oili pred leti v svojih državah med najboljši- mi. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, prireditelji prvenstva pa so poskrbeli tudi za to, da bi gostje v Pragi pustili čim več denarja. Vsi so namreč ostali v češki prestolnici ves teden, kar pomeni, da je skoraj 2000 tekmovalcev in še najmanj toliko spremljevalcev v prostih urah na turističnih ogledih in nakupih prineslo Pragi kar lep zaslužek. Vsekakor je šlo za lepo doživetje, saj je Praga izredno lepo mesto s številnimi zanimivostmi in znamenitostmi, kjer vsak lahko najde kaj po svojem okusu. Miličeva je v svoji predtekmovalni skupini premagala vse tri tekmice, čeprav je imela pri tem kar precej težav, saj nasprotnice niso bile slabe. V nadaljevanju je nato z 2:0 premagala Nemko Renate Bolt, z istim rezultatom Čehinjo Dano Adamičkovo, med- tem ko je v osmini finala bila hud boj z Nemko Sabine Rat in jo ugnala šele po treh nizih. V četrtfinalu je padla še Angležinja Helen Shields, v polfinalu pa je morala Miličeva z 0:2 (-14, -12) priznati premoč kasnejši zmagovalki Čehinji Dani Bayerovi, ki je v finalu premagala lansko svetovno veteransko prvakinjo Elmiro Antonjan iz Armenije. Edi Bole se je moral v konkurenci nad 500 igralcev zadovoljiti s tekmovanjem v tolažilni skupini, saj mu ni uspel preboj iz skupine. Pri tem pa je imel precej smole, saj je v skupini dvakrat zmagal in samo enkrat izgubil, toda zaradi enega izgubljenega seta preveč je z istim številom zmag kot prvi v skupini osvojil šele tretje mesto. Tudi Dragica Blažina (v začetku sedemdesetih let je bila skupaj s Sonjo Milič državna mladinska prvakinja med ekipami in v dvojicah), ki je po 19 letih spet prijela lopar v roke, ni prišla dlje kot do tolažilne skupine, saj je v predtekmovanju zmagala le enkrat. Sonja Milič in Dragica Blažina sta nastopili tudi v dvojicah. V svoji skupini sta premagali vse nasprotnice, toda v nadaljevanju nista igrali, ker se je moral Blažino-va predčasno vrniti domov zaradi službenih obveznosti. NOVICE Samaranch za Atene? ATENE - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je v torek obiskal Atene, ki kandidirajo za olimpijske igre leta 2004. Na novinarski konferenci dejal, da ima*olim-pijsko gibanje zgodovinski dolg do Aten, s čemer naj bi po mnenju poročevalcev dal grškemu glavnemu mestu prednost pred Buenos Airesom, Cape Tovmom, Stockholmom in Rimom. Samaranch je v nadaljevanju svojega govora dejal: »Moram zelo jasno in natančno zatrditi, da je zame, ki predsedujem MOK-u, vseh pet mest v povsem enakovrednem položaju za izvedbo iger.« Jutri finale turnirja v Gabrjah V Gabrjah se bliža h koncu tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ga letos že enajstič prireja domače Kulturno društvo Skala. Zenski finale so že odigrah, jutri in v soboto pa bodo še finalne tekme za 3. oziroma 1. mesto na turnirjih članov in veteranov. Začetek prve tekme je predviden za 18.20, druge pa ob 19.30. V soboto ob 21. uri bo nagrajevanje najboljših. Na Vrhu 12. turnir v malem nogometu »Flavio Gnilo« V ponedeljek, 7. 7. se je v Kultumo-športnem centru Danica na Vrhu pričel 12. turnir v malem nogometu »Memorial Flavio Grillo«. Na turnirju sodeluje 16 ekip iz Italije in tudi iz Slovenije. Trajal bo dva tedna, polfinale bo v četrtek, 17. 7. ob 20 uri, veliki finale pa v soboto, 19. 7. s pričetkom ob 20. uri. Srečanja bodo tudi danes in jutri, prva tekma pa bo ob 19. uri. V soboto in nedeljo ne bo tekme, predtekmovanje pa se bo zaključilo v ponedeljek in torek. Prvi izidi: Jesoledil - Doberdob 2:2, Stara klapa -Podnanos 0:3 bb, Vrh Danica - Taipana 4:5, Over 30 - Adria Veterani 3:4. PLANINSKI SVET Zahtevna tura na Mangart po italijanski smeri Za zahtevnejšo turo na Mangart se je prejšnjo nedeljo (6. julija) odločila skupina članov SPDG. Kljub dvomom, če bo vreme zdržalo, so se nekaj po 7. uri odpravili peš od zgornjega Klanskega jezera (Belopeškega) proti bivaku No-gara. Od tu, ker se je vreme kar ustalilo, pa po italijanski zavarovani plezalni poti na sedlo. Po počitku še vzpon (tokrat po slovenski smeri) na vrh Mangrta, kjer je ponoči zapadlo kakih 8 centimetrov snega. Povratek po isti smeri do sedla in spust v dolino, na izhodiščno mesto. Vsega okrog dvanajst ur naporne hoje (in plezanja). Skoda le, da nas je Mangart prikrajšal za razgled. V juliju še dva zahtevnejša izleta v Dolomite in Kamniške Alpe SPDG namerava v juliju prirediti še dva zahtevnejša planinska izleta: 19. in 20. julija na Antelao, zadnjo soboto in nedeljo v juliju pa v Kamniške Alpe. Zahtevnejši je vzpon na Antelao, saj je od zavetišča do vrha dobrih pet ur hoje. Informacije in prijave (zaradi prenočišča) pri Vladotu. Dvodnevni izlet SPDT v Dolomite Spet se obeta lep planinski užitek, saj pripravlja SPDT za zadnjo nedeljo v juliju dvodnevni avtomobilski izlet v Dolomite. Čeprav se je sprva snoval izlet za konec tedna, se je bilo treba zaradi prevelike zasedenosti koče Gornici odreči soboti in prestaviti izlet na nedeljo 27. in ponedeljek 28. julija. Udeleženci se bodo zbrali v nedeljo ob 6 uri na trgu Oberdan in se z osebnimi avtomobili podali najprej proti Devinu, kjer se jim bodo pri avtomobilski bencinski črpalki ob 6.20 pridružili izletniki s Krasa. Skupno bodo nadaljevali pot do Auronza, odkoder jih bo linijski avtobus popeljal do izhodiščne točke izleta, do koče Auronzo. Tu še bo začela krožna pot, ki jo bodo planinci prehodili v dveh dneh. Najprej se bodo podali do 30 minut oddaljene koče Lavaredo na višini 2400 metrov. Od tu se bodo bolj izkušeni člani povzpeli po zavarovani poti na Patemo (2744 m) in nadaljevali pot po zavarovanih policah proti Pian di Cengia. Manj izkušeni člani ati taki, ki trpijo za vrtoglavico, pa bodo nadaljevati pot po slikoviti poti do koče Locatelli in do koče Pian di Cengia, kjer se bodo srečali z ostalimi izletniki in skupno sestopiti do koče Gornici, kjer bodo tudi prenočiti. Zahtevnejša pot predvideva 5 ur hoje, manj zahtevna pa uro manj. Naslednjega dne, v ponedeljek 28. julija, bo pot skupna. Najprej se bodo planinci povzpeli do Sedla Giralba na višini 2550 metrov, uživati ob čudovitih razgledih in v popoldanskih urah sestopiti do koče Car-ducci in dajle v Auronzo, kjer jih bodo čakati avtomobili. Predvideno je približno pet ur hoje. Ker je pot, ki vodi na Patemo precej zračna in so skale krušljive, je za tiste, ki nameravajo na vrh, obvezna čelada in oprema za zavarovanje. Zaradi rezervacije koče Gornici se morajo do vključno 28. julija udeleženci prijaviti vodji izleta Stojanu Glavini, ki odgovarja na telefon 228967. Obvestila PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SD SLOGA priredita v nedeljo, 13. t. m., vzpon na Planino pri jezeru in na Viševnik v Triglavskem narodnem parku. Vpisnina in informacije na tel. 208373 (Luciano) ali 226283 (Viktor). VGCUPA prireja tečaje jadranja za otroke od 21. 7. do 1. 8., za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Informacije in vpis po tel. 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. PRIREDITVE Četrtek, 10. julija 1997 2. Fotografski natečaj »Helleborus« Skupina prostovoljcev Devin-Nabrežina-Sv. Kriz (Sekcija za ekologijo in prosti Cas) prireja 2. fotografski natečaj »Helleborus«. Natečaj je namenjen vsem, ki ljubijo naravo in jo že-lijd varovati ter iščejo v njej manj znane in vidne obraze, a prav zato še bolj zanimive. Fotografija se nam zdi tisto sredstvo, ki najbolje združuje neposrednost z refleksijo, spodbuja pozorno opazovanje, odkriva naše čustovanje in ga spodbuja. Na ta način tudi bolje spoznavamo okolje, v katerem živimo, ker ga ujamemo v sliko, ki je pritegnila nas in jo lahko tudi pokažemo drugim. Skupina prostovoljcev vabi k udeležbi na Drugi fotografski natečaj »Heleborus«, ki ima letos naslov: Staro in novo na Krasu, od Križa do Trimave. Fotografije bodo razstavljene v Občinski knjižnici v Nabrežini in v okrivu Vaškega praznika sv. Roka, 15. avgusta letos. Natečaj, ki ga prirejamo pod pokroviteljstvom Občine 'Devin-Nabrežina, je odprt otrokom in odraslim, občanom in sosedom, ljubiteljem in profesionalcem. Slike sok lahko barvne in čmobele, format ne sme presegati mere 30 x 40 cm: motiv mora biti posnet v občini Devin-Nabrežina ali v Križu. Vsak udeležence lahko pošlje največ 4 slike, ki morajo imeti na hrbtni strani naslednje podatke: ime in priimek, starost, naslov in telefon, kraj posnetka. Sodelovanje ne predvideva vpisnine, vendar se je treba predhodno javiti na sedežu CEO, Naselje sv. Mavra v Seslja-nu od 10. julija do 1. avgusta po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka od 16.00 do 18.00. Selekcijo bo opravila kvalificirana žirija, nagrajevanje pa je predvideno v okviru praznovanja sv. Roka v Nabrežini in sicer 15. avgusta. Za dodatna pojasnila glede fotografskega natečaja lahko telefonirate na številko 299616 (ponedeljek-petek 16.00 -18.00) ali 299001 v večernih urah. Prireditve v Mariboru MARIBOR - Mariborska opera je v okviru Festivala Lent '97 na glavnem odru na Lentu uprizorila Verdijevo opero Trubadur. Dirigiral je Boris Švara. V okviru festivala Idriart pa je na gradu Bori nastopila 30-elanska tibetanska folklorna skupina, ki je v plesno-vokalnem nastopu predstavila folklorno izročilo vzhodnega Tibeta. Mariborski kinematografi bodo v Pekarni, od 18. julija dalje, organizirali letni kino. Predstave bodo na sporedu vsak četrtek, petek in nedeljo, s pričetkom ob 21.30. (STA) V soboto Radenska noč RADENCI - Turistični in gostinski delavci Radenske in Radenec bodo v soboto, 19. julija, pripravili tradicionalno poletno prireditev - Radenska noč. Organizatorji bo poskrbeli za kulinarično ponudbo in dobro kapljico, pripravili bodo tudi ognjemet, za zabavo pa bodo poskrbeli različni glasbeniki in prleški humorist Vanek. (STA) Štajerska zdravilišča skozi čas MARIBOR - V mariborski univerzitetni knjižnici je predsednica Združenja naravnih zdravilišč Slovenije in direktorica Term Ptuj Vekoslava Gojčič odprla razstavo Štajerska zdravilišča skozi čas. Razstava, ki bo odprta v juliju in avgustu, prikazuje zgodovinski razvoj desetih štajerskih in pomurskih zdravilišč. Na njej bodo na ogled knjige o zgodovini zdravilišč, plakati, razglednice, zloženke in dmgo propagandno gradivo. (STA) GRAD SOCERB Jutri ponovno viteške igre SOCERB - Moj Aron, zavod za naravno in kulturno izobraževanje mladih, bo jutri, v petek, ll.julija, na gradu Socerb, pripravil letošnje Aronove viteške igre. Postavili bodo srednjeveško tržnico, uprizorili srednjeveške igre ter z nastopi pomembnih osebnosti, glumačev in drugih značilnih likov iz tistega časa obiskovalcem pričarali srednjeveško popoldne. Vrhunec dogajanja bodo viteške igre na socerbskem gradu, ko se bodo plemeniti gospodje pomerili v spretnostih, dva bojevnika pa tudi v spopadu na konjih. Hrabri vitez Viljem Rovtarski s svojo soprogo Evtanazijo bo svoja gosta, Viljema Štajerskega in njegovo soprogo Ljudmilo, najprej povabil, naj si ogledata ples otrok iz Socerbske grofije. Kasneje se bo sprevod, ki se mu bosta priključila tudi viteza s soprogama, začel pomikati proti glavnemu prizorišču prireditev. Viljem Rovtarski bo sprejel mlade udeležence Evropskega prvenstva v jadranju v kategoriji optimist, ter jim podelil pokal. Sodobni del prireditve se bo končal s povabilom viteza Viljema Rovtarskega na ogled viteških iger. Vitezi, med njimi tudi gostitelj, se bodo po vaji, predstavitvi in fanfarah nato pomerili za robček Evtanazije. Viteške igre in s tem prireditev pa se bo končala s podelitvijo nagrade zmagovalcu, spopadom dveh bojevnikov na konjih ter povabilom na prihodnjo prireditev v Brežice, so sporočili prireditelji iz zavoda za naravno in kulturno izobraževanje Moj Aron iz Rovt. (STA) FURLANUAvlUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Festival operete Danes, 10. t.m., ob 20.30 opereta »Vesela vdova« (La vedova allegra) F. Lebarja. Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi pod vodstvom Nik-se Bareza. Ponovitvi v soboto, 12. in v torek, 15. t.m. ob 20.30. Jutri, 11. t. m., ob 20.30 premiera operete »Kneginja CardaSa«. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za sledeče operete: »Kneginja čardaša« (13., 16., 19., 25. in 27.7.), »V deželi zvončkov« (od 26.7. do 3.8.), »Zizi« (17., 18. in 20.7.), Broadway Memories (22. in 23.7.) ter »Mi-longa Boulevard (od 7. do 10.8.). Grad Sv. Justa Triestate 97 Danes, 10. t. m., ob 21.30 kabaret s skupino Leone di Lernia. Miramarski grad - Luči in zvoki V ponedeljek, 14. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Miramarski cesarski sen«. BAZOVICA Dvorišče pri Županovih (Bazovica 32) Jutri, 11. t. m., ob 21. uri: Eduardo de Filippo »Fi-lomena Marturano«. Režija in dramaturška priredba Mario UrSič, v glavnih vlogah Miranda Caha-rija in Livio Bogateč. Večer prirejata ZSKD in KD Lipa v sodelovanju s Zadružno krasko banko. TRŽIČ Disko Hippodrome Jutri, 11. t. m., ob 21.30 »Fitness Show« s skupinami funky, hip-hop, flamenco-aerobica in akrobatski rock. VILLA MANIN Glasbeno poletje 97 V soboto, 12. t. m., ob 21. uri nastop baletne skupine L. Gosi - M. Stefanescu »Armonie Classiche«. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela -Sežanske kulturne prireditve Danes, 10. t.m., ob 20.30 bo na sporedu ameriški film »Slačipunce« (Shovvgirls). Režija Paul Verho-ven. V glavnih vlogah: Elizabeth Berkley, Kyle Mac Lachlan. Jutri, 11. t.m., ob 18. uri lutkovno glasbena predstava gostov iz Francije: Philippe in Brigitte. PORTOROŽ Avditorij (letno prizorišče) Jutri, 11. t.m., ob 21.30 premiera Straussove operete »Cigan Baron« v izvedbi SNG Opere in baleta iz Ljubljane ter praznovanje 25-letnice Avditorija Portorož. 4. Primorski poletni festival Danes, 10. t. m., ob 19. uri v Izoli - Sončno nabrežje, lutkovna predstava s skupino »Philippe in Brigitte« (Francija). ______________KOROŠKA____________________ ŽELEZNA KAPLA Pred občinskim kopališčem: v soboto, 12. t.m., ob 20.30 »Poletna noč« z ansamblom »Štajerskih sedem.« LOČE Pri Pušniku: v soboto, 12. t.m., ob 13. uri planinski izlet v Lienzer Dolomiten. TINJE V Katoliškem domu: v soboto, 12. t.m., ob 9. uri začetek tečaja za fotografiranje, ki ga vodi P. Schreiner. V soboto, 12. t.m., začetek Latinskih požitnic. Vodita mag. Michael Hub er in p. mag. Christian Brandstatter. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Poletje pri Sv. Ivanu Danes, 10. t.m., ob 21. uri v Baru »II pošto delle fragole« bo na sporedu večer z D J. Jutri, 11. t.m., ob 21. uri nastop blues skupine Blues Etcetera. Grad Sv. Justa - Triestate 97 Jutri, 11. t. m., ob 21.30 »La dolce vita« z DJ Paolo Zippo in Robertino. V soboto, 12. t. m., ob 21.30 »Glam&Chic« z DJ Paolo Zippo. SESUAN Poletje v Sesljanu Danes, 10. t.m., ob 21.15 predvajanje filma L. Pie-raccionija »II ciclone«. ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V sredo, 16. t.m., pri Peterlinovih v Zgoniku St. 6: Paolo Paolin & I Rocciosi - Balkanizacija ’97. PRAPROT V soboto, 12. t. m., ob 21. uri bo na 2. Bikers Mee-tingu koncert že zgodovinskega ansambla couotry Plava trava zaborava. Folkest - Mednarodni festival etnične glasbe Danes, 10. t. m., bo na grajskem dvorišču v Vidmu nastopil David Byrne; na trgu Europa v Cervi-gnanu pa irska skupina Afterhours. LIGNANO Občinski stadion V ponedeljek, 14. t.m., ob 20. uri celovečerni koncert Jovanottija. VERONA Arena Danes, 10. t.m., ob 21.15 bo na sporedu Verdijeva opera »Machbeth«. Dirigent John Neschling. Režija Pier Luigi Pizzi. ______________SLOVENIJA________________ IZOLA Festival Mediteran Jutri, 11 t.m., ob 21. uri bo na Manziolijevem trgu nastop Ane Pupedan & Co. (Slovenija). PUU V petek, 13. t.m., ob 20. uri bo v puljski Areni koncert Stinga. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. bo ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Galerija Cartesius: do 31. t. m. je na ogled razstava Gra-ziana Romia. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. Galerija Lipanjepuntin: na ogled so dela S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija. Sedež letoviščarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 15. t. m. razstavlja Hans Joachim Uthke. SESUAN Sedež letoviščarske ustanove: do 12. t. m. razstavlja Mirta Segnan. MILJE Sedež letoviščarske ustanove: do 16. t. m. je na ogled razstava Sergia Norbeda. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava - Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25): razstavlja Herman Kosič. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA KC Srečka Kosovela: do 18. t.m. je na ogled razstava fotografa Maria Magajne »Dela 1944-1955«. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. ______________KOROŠKA____________________ CELOVEC Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjane Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa -Kulturne dobrine 12. stoletja«. DOBRLA VAS V Samostanu: na ogled je razstava Giselberta Hokeja. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bischof. V Katoliškem domu: na ogled je razstava Elene Bracciolini iz Rima. TRŽAŠKA POKRAJINA V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o PREDRAČUNU za leto 1997 in o ZAKLJUČNEM OBRAČUNU za leto 1995 (1): 1. Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji: (v tisočih lirah) DOHODKI POSTAVKE: Predvideni prihodki v predračunu za leto 1997 Obračun za leto 1995 - Upravni presežek — - Davčni priliv 9.393.500 lir 5.296.061 lir - prilivi in prenosi 29.116.521 lir 27.498.838 lir od države 18.790.577 lir 19.879.800 lir od dežel 6.574.297 lir 5.664.976 lir - Drugi dohodki 5.549.814 lir 8.925.902 lir od javnih uslug 110.305 lir 124.054 lir Skupni tekoči dohodki 44.059.835 lir 41.720.801 lir - Prenosi 19.682.914 lir 12.771.522 lir od tega od države 1.050.570 lir od tega od dežel 8.044.750 lir - Najem posojil 6.658.553 lir 2.782.000 lir od tega za dvig iz blagajne 1.000.000 lir Skupni dohodki na račun glavnice 26.341.467 lir 15.553.522 lir - Knjigovodske postavke 3.971.000 lir 3.390.307 lir Skupni dohodki 74.372.302 lir 60.664.630 lir - Poslovni primanjkljaj — — Skupaj 74.372.302 lir 60.664.630 lir IZDATKI POSTAVKE: Predvideni izdatki v predračunu za leto 1997 Obračun za leto 1995 - Upravni primanjkljaj - Tekoči - Povračila deležev kapitala za amortizacijo posojil Skupni tekoči stroški Stroški za naložbe Skupni izdatki na račun glavnice - Povračilo akontacij iz državne blagajne in drugih - Knjigovodske postavke Skupaj - Poslovni presežek Skupaj 8.255.000'lir 43.070.934 lir 916.401 lir 38.553.282 lir 1.595.938 lir 43.987.335 lir 17.158.967 lir 17.158.967 lir 1.000.000 lir 3.971.000 lir 40.149.220 lir 16.084.924 lir 16.084.924 lir 3.390.307 lir 66.117.302 lir 59.624.451 lir 1.040.179 lir 66.117.302 lir 60.664.630 lir I 2. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna ie naslednja- (v tisočih lirah)- POSTAVKE Splošna uprava Izobraževanje in kultura Stanovanja Socialno skrbstvo Prevozi Ekonomsko področje Skupaj Osebje 10.185.618 lir Nakup dobrin in 3.158.353 lir — 2.144.590 lir 145.573 lir 910.491 lir 16.544.625 lir plačilo storitev 1.723.044 lir Pasivne obresti 516.810 lir Neposredne naložbe 2.442.930 lir Posredne naložbe —- 6.043.046 lir 993.277 lir 6.865.209 lir 648.518 lir — 378.728 lir 75.000 lir 274.320 lir 157.415 lir 1.195.762 lir 317.332 lir 106.487 lir 8.736.470 lir 1.667.502 lir 10.610.388 lir 723.518 lir I Skupaj 14.868.402 lir 17.708.403 lir — 2.598.318 lir 1.773.070 lir 1.334.310 lir 38.282.503 liri 3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 1995: (v tisočih lirah) Upravni presežek za leto 1995 Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe za leto 1995 Upravni razpložljiv presežek 31. decembra 1995 Višina izvenbilančnih dolgov za leto 1995 razvidnih na sledečem seznamu 35.486 lir 35.486 lir 1 vaiavm TeKoci aohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna.(v tisočih lirah) (štev. prebivalcev 261.825 - ■ štetje 20.10.1991 (2. člen, II. odstavek DPR 23.7.91. št. 254) Tekoči dohodki od tega: davki državni prispevki drugi tekoči prihodki 159 lir 20 lir 105 lir 34 lir Tekoči izdatki od tega osebje nakup dobrin in plačilo storitev drugi tekoči stroški 147 lir 67 lir 34 lir 46 lir (1) Podaki se nanašajo na zadnji oddobren obračun PREDSEDNIK (Renzo Codarin) RAI 2 gg RETE 4 ITALIA T S RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: I dne maggiolini piil matti del mondo (kom., It. ’70, i. Franco Franchi) Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Jamra Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo- Nan.: Rip in Grant (i. K. Milnes, L. Laws'on) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Richard Scarry, Batman in nan. Boy meets vrorld Dnevnik Risanke Nan.: Se bojiš teme? - Dediščina strica Nilesa, 18.50 Velika dolina (. B. Stanwyck) Vreme, dnevnik, šport Pregled tiska Nad.: La traidora Variete za najmlajse Nan.: Lassie Rubrika o medicini Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara, 11.45 dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Salute, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Nan.: Bonanza 17.15 dnevnik flash Nan.: VVolff, policaj v Berlinu, 18.10 vreme Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Večerni dnevnik Film: Scandal - Primer Profumo (dram., VB ’89, i. B. Fonda, J. Hurt) Dok.: Rojstvo demokracije (2. del) Dnevnik, 0.25 Zvezde meseca, 0.30 Danes v Parlamentu, 0.35 Pit Line Aktualno: Umberto Eco RAI 3 Jutranji dnevnik Film: I cacciatori del la-go d’ argento (kom., ZDA '63, i. B. Keith, V. Miles) Tempo - Avtorska zgodba, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato) Dnevnik Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 Nan.: Man with a camera Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Kolesarstvo: Tour de France (5. etapaj Nad.: Lasciati amare Nan.: Komisar Cordier Nad.: Vendetta d' amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg 4 Chi mi ha visto estate Nad.: Sentieri - Steze Film: Aragosta a colazio-ne (kom., It.-Fr. ’79, i. E. Montesano, J. Agren) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi L Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dokumenti: La macchina del tempo Film: La dottoressa ci sta col colonnello (kom., It. ’80, i. Lino Banfi) Pregled tiska Film: Giorno di festa CANALE 5 Na prvi strani, vreme Nan.: VVonder VVoman, 10.00 La donna bionica, 11.00 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful TV film: Uh cuore diviso (dram., ZDA '93, i. Nico-lette Sheridan, Joe Lan-do) Nan.: Sisters (i. Svvoosie Kurtz) Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis) Nan.: Časa Vianello - Modemi ljudje Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Mc Gyver Film: Thunder in Paradi-se (kom., ZDA ’95, i. Ca-rol Alt, Hulk Hogan) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Variete: Telepanzane Variete: Mai dire TV Nan.: Alta marea - Plima Variete za najmljaše, 17.25 Giovani intrapren-denti Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Odprti studio Nan,: Renegade (i. L. La-mas, B, Richmond) Nan.: American Gothic (i. Gary Cole, L Black) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 3.00 Ba- retta S TELE 4 MONTECARLO Slovenija 1 {r Slovenija 2 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amando Joana Informacije v nemščini Non siamo mica america-ni, 22.00 FBI Made in Italy Film: Piccole stelle Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Moesha (ZDA, 13. epizoda), 11.00 film: Disor-derly Orderly (kom., ZDA '64, i. J. Lewis, G. Farrelli, E. Sloane) Dokumentarna nad.: Rojen med divjimi živalmi (Fr., 6. del) Poročila TV igrica: Kolo sreče Videostrani Novice iz sveta razvedrila TV Prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Quasi-modove Čarobne dogodivščine (Francija, 12. del), 17.35 Tom in Jerry Nad.: Ljubezen boli (VB, 5. epizoda) Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri, 19.15 Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Tednik Švedska drama: Poletni umor (r. L. Molin, i. P. Haber, Lena T. Hanson) Včeraj, danes jutri Odmevi, vreme Šport Poletna noc, Nan.: Čarobne v velemestu (ZDA, 11. eoizoda) Nanizanka: Svilene sence (ZDA, 8. epizoda, r. Don Edmonds, i. Rob Estes, Mitzi Kapture) Tednik Videoring Videostrani ||§ Koper - 0.18 Teletekst TV Slovenija Euronevvs Tedenski izbor: Poletna noC. Nan.: Caroline v velemestu (ZDA, 10. epizoda) Nanizanka: Svilene sence (ZDA, 7. epizoda) Šport Filmski triki Dokumentarni magazin: Skrb za zemljo Dnevnik, vreme Šport Film: Volk na vratih(Fr.-Danska 1986, r. Henning Carlsen, i. Donald Sutherland, Max von Sy-dow, Jean Yanne) Včeraj, danes, jutri Pisave Dokumentarna oddaja: Raymond Queneau (Francija) Evropski mesec kulture: Recital M. Lipovšek (Schubert) Koncert simfoničnega orkestra AG (1. del) Variete: La Zingara (vodi IP v plavanju Variete: 6 del mestiere? Cloris Brosca) Nad.: In npme della fa- (vodita Claudio Lippi in BH Variete: Va ora in onda miglia, 18.30 Un pošto al Luana Ravegnini) mHn 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- i (vodi Carlo Conti) sole Dnevnik TG 5 nik, 19.50 Šport EiQ Dnevnik Dnevnik, deželne vesti Variete: Paperissima I ragazzi della prateria Aktualna oddaja: Berli- Tg Regione Italia Sprint (vodi Michelle IMH Nan.: Ironside ner Philharmoniker v Pa- Blob, 20.30 Friends Hunziker) Film: Divieto d’ amore lermu TV film: Doppio inganno Film: ... piit fotte ragaz- (kom., ZDA ’59) Dnevnik, zapiski, horo- (dram., ZDA ’95, i. G. zi!! (kom., It. ’72, i. Te- Variete: Tappeto volante skop, noCni pogovori, McRaney, T. Scoggins) rence Hill, Bud Spencer) H55 Nan.: Parker Levvis vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Dnevnik Sjti Variete: tappeto volante Aktualno: Mit Spoleta Aktualno: Top Secret Variete: Maurizio Costan- Dok.: Blu & Blu Dokumenti: Tullio De Kviz opolnoči zo Show, vmes (0.15) Film: La furia umana Mauro Dnevnik, pregled tiska, noCni dnevnik i-v-': (dram., ZDA ‘49, i. J. Ca- NoCni pogovori kultura, vreme Sgarbi quotidiani gney, Virginia Mayo) Euronevvs Film: Tisti mladenič (Fr.-It., i. F. Rabal, J. Negulesco) Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Prijatelji .ostanimo prijatelji Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet, 20.00 Risanke: Super Book Potovanje z internetom (avtor Sergij Premsu) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Oddaja o morju ih ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare Dokumentarna oddaja Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Primorski magazin TV dnevnik: Vsedanes, vreme r A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30, 10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Glasb, mla- \dina; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Italijanska glasba: Pizza Connection; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.0-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večer Oskarjev; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10,15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Balio e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o* počitnicah; 14.33 Sigla single;14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Otroški kotiček; 8.50 Glasba za vse okuse; 9.30 Izbrani listi; 10.10 VS Istituzioni Harmoniche; 10.50 Pop Musič; 11.30 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, dram. A. Kurent, r. M. Sosič); 12.00 Sestanek ob 12-ih, nato Slov. glasba; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na barko kliče strel, nato Potpuri; 15.15 Jazz - to sem jaz; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva:, 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Zadnje Aleksandrinke; 18.20 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. j Primorski dnmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG VREME IN ZANIMIVOSTI X,, 12 Četrtek, 10. julija 1997 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 JLC A — ..„1_J č——L—- VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo pa ciklonsko območje z višinskim jedrom hladnega in vlažnega zraka. V višinah doteka nad naše kraje nekoliko toplejši vendar se razmeroma vlažen zrak. C 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.49. Dolžina dneva 15.18. PLIMOVANJE Danes: ob 6.58 najnižje -40 cm, ob 14.04 najvisje 31 cm, ob 20.04 najnizje -6 cm, ob 0.49 najvisje 12 cm. Jutri: ob 7.25 najnizje -32 cm, ob 14.46 najvisje 29 cm, ob 21.26 najnižje -6 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 23 2000 m 9 1000 m 18 2500 m 1500 m 13 2864 m 3 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Prva kemična analiza in vremenska poročila z Marsa PASADENA - Prvo vozilce na Marsu, Sojourner (prehodni gost) je opravilo prvo spektralno analizo nekega kamna na Marsu, potem ko je prevozilo vsega 41 cm dolgo pot od pristajalnega odseka sonde Pathfin-der. Gre za prvo uporabo rentgenskega spektrometra pri raziskavah na Marsu. Kamen so poimenovali Barnacle Bill. Analiza je pokazala, da gre po vsej verjetnosti za usedlino.Sojourner je doslej prevozil pot, ki v celoti ni daljša od približno metra. V torek zvečer (po srednjeevropskem Času) so znanstveniki iz Laboratorija za reaktivni pogon JPL, v kalifornijski Pasadeni, predstavili primerjalno analizo rezultatov nekaterih raziskav sond viking, Sojourner in raziskav znanega meteorita, ki naj bi priletel na Antarktiko z Marsa. Raziskovalci so predstavili tudi tehnične podatke o prvem kamnu, ki ga je raziskalo marsovo vozilce. Zaradi lažjega sporazumevanja so nadeli kamnom v okolici imena junakov risanih filmov. Medtem pošilja pristajalni odsek, ki se zdaj imenuje spominska postaja Carla Sagana, na Zemljo redna vremenska poročila. V takšnem poročilu za nedeljo 6. julija, tj. dva dni po pristanku je pisalo: 7.30 zjutraj po krajevnem času na Marsu (23.30 po srednjeevropskem Času), zraCni tlak 6, 8 milibara, temperatura minus 60 stopinj C, svetloba z jugovzhoda, najvišja popoldanska temperatura minus 12, 2 stopinje C in najnižja jutranja temperatura minus 76, 1 stopinje C. Na Marsu traja dan 24 ur, 37 minut in 23 sekund. To pomeni, da vzide sonce na Marsu vsak dan skoraj 40 minut kasneje, kot na Zemlji. V nedeljo na primer je sonce na Marsu zašlo ob 11.15 po srednjeevropskem Času in vzšlo ob 23.05 po srednjeevropskem Času. Vozilce bo zdaj del marsovega dneva mirovalo, da bo zbralo nekaj električne energije, ki jo pridobiva s pomočjo plošCe sončnih celic. V Pasadeni naj bi doslej dobili z Marsa že prek tisoč fotografij. Na eni od njih je videti tudi posnetek pristajalnega odseka. Toda videti je le varnostne blazine, ki so ublažile padec sonde, ko je ta 4. julija pristala na Marsu. Kamera na mehanični roki Pathfin-derja se je tudi že dvignila in posnela prvo barvno panoramsko sliko z višine, s katere bi okolico opazoval Človek. S pomočjo tega in drugih podobnih posnetkov bodo znanstveniki v prihodnje lažje načrtovali naslednje raziskave Sojournerja. (STA) Žrtve teka pred biki v Pamploni PAMPLONA - Tek pred biki, ki ga vsako leto priredijo v španski Pamploni v okviru devetdnevnega tradicionalnega festivala San Fennin, je že zahteval prve žrtve. Najslabše jo je odnesel 22-letni Spanec Daniel Pascual Martin, ki je izgubil življenje po padcu z visokega kamnitega zidu v starem delu mesta. Pascual, ki je utrpel težke poškodbe glave, je umrl kmalu zatem, ko so ga prepeljali v bolnišnico. Drugi dan festivala se je med jutranjim tekom pred biki poškodoval tudi neki Spanec, ki je dobil 15 centimetrov globoko rano v dimlje. (STA/AP) Poseben stol za Helmuta Kohla MADRID - Nemški kancler Helmut Kohl je brez dvoma "najtežji" od vseh predstavnikov zveze NATO, ki se udeležujejo vrhunskega srečanja zveze v Madridu. V skrbi in prizadevanju, da bi mu bilo kljub temu Čimbolj udobno, so mu organizatorji srečanja namenih stol drugačnih razsežnosti. Tako Kohl, ki tehta med 115 do 120 kilogramov, sedi na stolu, ki je nekaj centimetrov širši od stolov ostalih politikov. (STA/Hina) 400-milijonta obiskovalka Disneylanda ANAHEIM - Zabaviščni park Disneyland v Anheimu na jugu Los Angelesa je minuli konec tedna obiskala 400-milijonta obiskovalka. 27-letna Minnie Pepito je z otrokoma in možem v zabaviščni park vstopila v nedeljo ob 9.27. Ob zvoku fanfar jo je sprejela Miki miška, v dar pa je dobila doživljenjsko vstopnico za Disneyland. Di-sneyland, ki so ga odprh 1975, je poleg Disneyworlda na Floridi drugi zabaviščni park VValta Disneya v ZDA. (STA/AFP) Pri Harrodsu tudi pasje obleke LONDON - V najbolj znani -in najdražji - londonski veleblagovnici Harrods bodo imeli odslej tudi oddelek s pasjimi oblekami. Psi in psičke bodo lahko pomerili večerne obleke, obleke za prosti Cas, dežne plašče, vojaške uniforme ali pa klasično londonsko temno obleko s tankimi Črtami. Njihovi lastniki jih bodo seveda lakho kupih, po cenah od 65 do 240 dolarjev. Ustregli bodo tudi posebnim željam, izdelah bodo, na primer, pasje poročne obleke ali pa recimo vojaške kape za pitbule. (STA/AFP) Obsojen na 46fcratno dosmrtno ječo JERUZALEM - Neko vojaško sodišče je Palestinca Hasana Salameha, ki je organiziral samomorilske napade, obsodilo na 46-kratno dosmrtno zaporno kazen, poleg tega pa še na 20 let zaporne kazni. 20-letni Palestinec je priznal, da je februarja in marca lani načrtoval dva samomorilska napada v Jeruzalemu in napad v južnem Izraelu. Da bi kot mučenik prišel v zgodovino, je sam zase zahteval smrtno kazen. Napade, v katerih je umrlo 46 ljudi, so organizirah privrženci organizacije Hamas, da bi s tem zavirah potek bhžnjevzhodnega mirovnega procesa med Izraelom in sosednjimi arabskimi državami. (STA/dpa) V Parizu tokrat Valentino in Cindy Cravvford Znana ameriška manekenka Cindy Cravvford je letos v Parizu predstavila Valentinove modele (Telefoto AP)