Šola v naravi
Letos drugače
" Bogatejša vsebina in podaljšan program od 7 na 10 dni, bolj organiziran in resnejši pristop k izvajanju te aktivnosti, več prizade-vanj in sodelovanja organizatorjev in finan-cerjev šole ter vidni uspehi novega načina izvajanja šole v naravi, je skupna ugotovitev učiteljev strokovnih kadrov, staršev in ne na-zadnje tudi otrok, katerim je šola V naravi namenjena.
Prizadevanja ZTKO Ljubljana-Šiška za preoforazbo pouka v šoli v naravi, ki je v pre-teklosti vsebovala le šolo plavanja iz progra-ma teilesnoki-ulturne dejavnosti, je obrodilo prve sadove.
Ob pregledu analize uspehov šole v naravi s sedemdnevnim programom (4. razred) je bilo ugotovljeno, da visak odstotek otrok iz različnih razlogov ostane po končani šoli med neplavalci. Osnovni vzroki so bili mraz (ju-nij, september), neustrezno morsko dno (u-mazana voda, kamenje, ježi) kratek termin —
praktično 6 delovnih dni, ki se je zelo skrčil zaradi vremenskih razmer.
ZTKO Ljubljana-&iška je na osnovi usme-ritev in izvajanja akcij učenja preusmerila ak-oije učenja plavanja v pokrite bazene (Tivoli, Alojz Kebe), kjer so skoraj vsi otroci 4. raz-redov naše občine opravili 10-urni intenzivni tečaj plavanja, ki zagotavlja 60—70 odstoten uspeh. Ker se je učenje .plavanja v največjem delu odvijalo v Ljuibljani, je bil v sodelova-nju z aktivom ravnateljav, staršev, aktivom učiteljev telesne vzgpje in ostalimi interesni-mi skuipnostmi, pripravijen lOndnevni prp-gram, ki zajama, poleg seveda akcije učanja plavanja za preostale neplavalce še osnove potapljanja in spoznavanja morskega dna, rastlin in žiivali, seznanjanja z rekviziti im opremo, in napatki pri reše\ranju iz vode.
Posebao papestritev predstaivlja 10-untii program spoznavanja taborniskih veščin, ki so ga pripravili in strokavno izvedli stro'kov-ni sodelavci občinake zveze tabornikov.
Izredno pomemben del programa je tudi izrvedba praktičnega dela kolesarskega izpita, ki ga otroei v Ljubljani le težko opravijo, ker ni primerinega poligona z vso signaliza-cijo.
Ce omenimo še kultunnozabaTOO aktivnost otrok z organizaeijo različnih prirediiitev, de-lo na področju samouprave pionirjev in ne nazadnje redni program pouika po urniku, ki ga izvajajo razrediniki, potem je lO^dne-vmi program v celo^ti izpolnjan.
Za izvedbo tako obsežnega prograraa so (potrabni predvsem ustrezmi objekti ob mor-ju. Tamu je zaenkrat najbolj ustrezalo mla-dinsko letovišče JDRC Puntižela pri Puli. Tu se je jiunija letos zjvrstilo v šoli v naravi več kot 500 šišenskih otrok, ki so pradelali zasno vani pr'ogram. Uspehi so večji kot smo priča-kovali, predvsam na račun programa tabor-nikov1, prometne vzigoje, v osnovnem delu proigrama pa je uspeh poipoln, kar je rezultat kontinuiranega dala skazi vse leto — v ba-zenih in na imorju.
Precejšen problem je predstavljal tudi le-tos pravoz otrok na Pimtiželo, saj predstav-Ija pre\-oz z lastnimi avtobusi taidi precejšen finančni izdatek, starši in učitelji pa se ne-radi odlooijo za cenejšo varianto prevoza z vlakom. Skupna cena 10-dnevinega bivanja, ki je odvisina od udobnosti objekta, znaša od 1.100 dinarjev v šotorih do 1.750 dinarjev v otroškam hatelskam objektu. Stroške krijejo starši sarni, glede na dohodke pa lahko uve-Ijavljajo regres po dagovorjeni socialni lest-vici pri SIS za sooialno skrbstvo. Celotne stroške stroko\Tiega dela pa krije SIS za te-lesno kulturo, delno tudd osnoi\rne šole same.
E. K.