[Nmj^U^lormki dnermlT v Združenih driavah V«l)DUTMleto • • . $6.00 g Za pol leta.....$3.00 S Za New York celo leto • $7.00 Za kaoMBMtvo celo loto $7.00 9 GLAS NARODA The largest SbreoUn Daily in the United States. ssoed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. List slovenskih delavcev v AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1241 No. 78. — Stev. 78. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 3, 1937 —SOBOTA, 3. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. PREMOGARJI IN PREMOGOVNI BARONI SO SE POBOTALI Konferenca Male antante v Beogradu STAVKA V FORDOVI TOVARNI; NOV ŠTRAJK PRI GEN. MOTORS; MAJNERJEM BO ZVIŠANA PLAČA Nad sto tisoč avtnih delavcev zopet stavka. — V Fordovi tovarni so zastavkaili delavci, ker je bilo odpuščenih 350 njihovih tovarišev. — V ponedeljek se bo vrnilo na delo 400,000 majnerjev. Zaslužili bodo po 50 centov več na dan. Tako hitro kot se je pričel, je bil včeraj končan štrajk 400,000 kopačev mehkega premoga. Zastopniki unije in delodajalcev so se sporazumeli glede nove pogodbe, ki bo za dve leti veljavna. Premogariem bo povišana plača, v splošnem pa ostanejo delavski pogoji taki kot so bili doslej. V ponedeljek oe bo vrnilo na delo 400,000 premogat iev. Premogarjem, ki so plačani od dne, bo zvišana dnevna mezda za 50 centov; oni, ki so plačani od tone, bodo dobili devet centov več od tone; de lavci pri nalagalnih strojih bodo dobili sedemdeset < entov več na dan; za nadurno delo bodo dobili poldrugo plačo. Besedilo nove pogodbe je objavil John L. Lewis, predsednik United Mine Workers. Kakor rečeno, je bila premogarjem povišana le mezda; niso pa prodrli s sledečimi zahtevami: tri--ieseturni de'ovni teden; dva tedna plačanih počitnic; zajamčeni letni zaslužek $1,200. KANSAS CITY, 2. aprila. — V montažnem oddelku tukajšnje Fordove tovarne je zastavkalo da-.ies šeststo dclavcev. Stavkarji so izjavili, da stavka ni bila vnaprej pripravljena, ampak so zastavkali zato. ker je vodstvo tovarne danes odpustilo 350 delavcev Zvedelo s«* je, da so uradniki United Automobile Workers unije konferirali s Fordovi delavci, toda uradniki so odločno zanikali, da je unija odobrila stavko pri Ford u. Ko je bilo omenjenih 350 delavcev odpuščenih, so njihovi tovariši odložili delo in niso hoteli zapustiti tovarne DETROIT, Mich., 2. aprila.—Nove sedeče stavke pri General Motors 30 zvišale število stavku jočih avtomobilskih delavcev na I 09,000. Nove stavke so se pričele v Pontiac in Flint, Mich. Uradniki unije avtomobilskih delavcev skušajo pregovoriti stavkarje, da izpraznijo tovarne in se zopet vrnejo na delo. Podpredsednik General Motors William S. Knudsen in predsednik unije avtomobilskih delavcev Homer Martin sta se dogovorila za konferenco Unijski voditelji v Pontiac in Flint so imeli u-speh, kajti p~oti večeru so pričeli stavkarji odhajali iz tovarn. Danes so zopet pričeli delati in bodo čakali na izid pogaanj, ki so se danes pričela. Jutri se bodo tudi nadaljevala pogajanja za poravnavo stavke v Chryslerjevih tovarnah, kjer stavka 80,000 delavcev. Dvomljivo pa je, ako se udeležita pogaj-mj tudi Walter P. Chrysler in John J. Lewi®. Nove sedeče stavke pri General Motors so se pri • cele, kot zat'juje podpredsednik unije Ed. Hali. zato, ker se družba noče pogajati z zastopniki unije, četudi je bilo to dogovorjeno 1 2. marca. Zastopniki General Motors pa trdijo, da so delavci kršili pogodb ■>, ki določa, da ne smejo pričeti s stavko, dokler niso končana vsa pogajanja za poravnavo sporov Izvrševalni odbor "National Automobile Deal-era Association" je vsem kongresnikom poslal pro-4«t proti sedečim stavkam* REPUBLIKANCI ZMAGUJEJO NA TREH FRONTAH Fašistični pritisk na Madrid je odnehal. — Fašistično glavno mesto Burgos v nevarnosti. ajAiDRID, Španska, 1. apr. — Vladne čete že tretji dan napredujejo na treh frontah. Prvič, odkar se je pričelo obleganje Madrida, je odnehal fašistični pritisk na glavno mesto. Republikanci. ki > sever« prodirajo proti Burgosu, sede žu fašistične vlade, so napredo vali za 11' milj ter so med drugimi mesti jfovzeli tudi Sargen tes. Zaplenili so tudi nekaj vojnega materjala in več ujetnikov. Xa fronti pri Cordobi republikanski nadaljujejo svoje zmagovito prodiranje ter so zasedli mesto El Soldate in velike rudnike premoga. Xa fronti pri Guadalajari republikanci počasi, toda stalno napredujejo ter imajo za cilj Siguenzo. V Madridu vlada veliko 'veselje nad zmagami zadnjih tr«»h tednov. Vendar pa vojaški poveljniki svare prebivalstvo, zatrjujoč, da ima republikanska armada prod seboj še mnogo težkega dela, prodno bo prišla ko nočna zmaga. Okoli Madrida 'vlada mir. — Boji se vrse 50 do 300 milj od glavnega mo>ta pri Guadala-jari, Saragosi in ob Biskajskem zalivu. KANADSKL G0VERNER V WASHINGT0NU Lord Tweedsmuir govori o demokraciji. — Anglija in Amerika varujeta mir. — Anglija in Amerika sta pravi demokraciji. WASHINGTON', 1). C., 2. aprila. — Generalni govemer Kanade Ioni TVeedsmuir .je trdil, da so angleško govoreče države varuhinje miru in demokracije v nemirnem svetu. 2200 kadetom na mornariški a-l.ademiji v Annapolisu je najvišji zastopnik angleške krone »ia zapadni zemeljski polobli izjavil, da sta angleška in ameriška mornarica združeni v enem cilju — ohranitev miru in svobode. Nekaj ur pozneje je >v poslanski zbornici v Washingto-1111 izjavil: "Vaš ii!i moj narod sta v prav posebnem pomenu varuha popolnoma posebne vladne oblike, ki jo imenujemo demokracijo." V senatu pa je malo prej rekel: "Bodočnost leži v rokah angleško govorečih držav.'' "Imamo enako mišljenje o tem, kaj pometni v človeškem značaju veličina in dobrota. — Imamo enake naloge v inozemstvu. enake sro-podarske in zelo podobne ustavne probleme." Bil je zadnji dam uradnega obiska jareneralnega governerja, ki je reševal »do težaven program. V Annapolisu je nadziral (parado kadetov ter je obiskal mornariško akademijo. Po po-vratku v Washington je kosil ]»ri asngleškem poslaniku sir K. Lindsay o, njegova soproga pa je bila gost delavske tajnice Miss Perkins. 11KX DA YE. Francija, 2. apr — Fašisti se umikajo 11a vseh frontah, na severu in na jugu. Na fronti pri Cordobi in pred Burgosom se more umikanje primerjati z begom. S severa pritiskajo Baski s svojo motorizirano armado i 11 aeroplani proti cesti, ki pelje i/ Burgosa v Santander ter so dospeli že milj do Burgosa ki je njihov cilj. ' Na južni fronti pri Cordobi je bila fašistična fronta pred štirimi dnevi poldrugo miljo od Pozoblanco, ki je ključ do bogatili rudnikov živega srebra ^ Almadenu. Sedaj ti rudniki ni.-o več v nevarnosti in fašisti se z veliko naglico umikajo proti Cordobi. Na bojišču puste vsak dan več sto mrtvih, ranjenih in ujetnikov. Umikajoče fašiste republikanski letalci neprestano obstreljujejo. INDIJ. USTAVA UVELJAVLJENA Njeni nasprotniki so za-rozili z generalno stavko. — Vlada je prepovedala demonstraci j e po ulicah. LAŠK0-JUGGSL0VANSKI PAKT -GLAVN! PREDMET POSVETOVANJ KALKUTA, Indija, 1. apr. — Danes je v Indiji stopila v »veljavo nova ustava, ki daje 11 provincam omejeno avtonomijo. Nasprotniki ustave pa so zagrozili z velikimi demonstracijami in generalno stavko, ob lasti pa so vsake demonstracije prepovedale in izdale stroge odredbe. Tajniku kongresne stranke, ki je ljuto pobijal novo ustavo, in petim vodilnim članom stranke je bilo strogo prepove dano prirediti parade, navzlk; j temu pa nameravajo druge javne proteste. Pristaši kongresne stranke, ki zahteva popolno neodvisnost od Anglije, se v šestih provincah, v katerih je stranka pri zadnjih volitvah dobila večino, proti'vijo sestaviti vlado ter hočejo s tem Anglijo prisiliti k nadaljnim koncesijam. Policija je naznanila, da morejo vsi, ki bodo v-led general ne stavke prisiljeni zapreti svoje trgovine, od oblasti pričakovali varstva. Mestni svet v Kalknti, v kf»-terem so večinoma Indijci, je sklenil, da so v protest proti 11-ntavi zaprte vs<» mestne šole in mestni uradi. LONDON, Anglija, 1. aprila. — Kralj Jurij VI. je 11 indijskim provincam, ki so dobile 0-mejeno avtonomijo, brzojavno poslal svoje čestitke. BEOGRAD, Jugoslavija, 2. aprila. — V Beogradu se je pričela najvažnejša konferenca Male antante med čehoslovaškim vnanjim ministrom Ka-milom Krofto, romunskim vnanjim ministrom Viktorjem Antonescu in jugoslovanskim ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem, ki je obenem tudi vnanji minister. DRŽ. TAJNIK ZA SVETOVNI MIR Nevmesavanje in zdrava gospodarska politika.— Za gospodarsko konferenco in za razorožitev čas še ni zrel. .. WASHINGTON, D. C., 'J. aprila. — Združene države so Evropo posredno opozorile na to, da bo zmešnjava na svetu obstojala toliko časa, dokler evropske države ne izpreineciijo svoje politike. Državni tajnik Cordell Hull je namreč izrazil svoje mišljenje, da .je, ako hočejo narod:, da pride zopet do mednarodnega miru in reda, potrebno nasi (.vin je: 1. Mednarodno pravo mora bi- { i zopet uveljaveno. 2. Uveljavljena mora hi:i uednarodna morala in svetost )ogodb. 3. Vrniti se je treba k načeli, da se nobena država ne vmešava v notranje zadeve druge lržaive, pa naj bo velika ali najlina. 4. Postaviti je treba gospo-iarsko politiko, ki sloni na pra-ričnih trgovskih metodah in na splošnem, enakem postopanju. To izjavo je državni tajnik >odal na časnikarski konferenci, ko je bil vprašan, ako bo imenski posebni poslanik Nor-nan II. Davis, ki se sedaj na-laja v Londonu, skušal od >vo-liteljev evropskih držav izve-leti mišljenje o svetovni kon-"erenči, čije iiamen je bil odstraniti sedanje skrajno slabe azmere. Ob koncu konference bo prišel v Beograd tudi eehoslova-ški predsednik dr. Edvard Bc-neš. Minister Krofta je pri svojem prihodu časnikarskim po-ročevalcem rekel, da jim ni treba pričakovati ničesar senzaei-jenalnega, vendar bo nova ju-goslovansko-italijauska pogodba zelo kočljivo vprašanje. S to pogodbo je Jugoslavija od-topila od načela Male antante za kolektivno varnost, k-je z Italijo sklenila dvostranski sporazum, proti čemur s<> je Mala antanta »vedno borila. Pogodba pa je tudi v nasprotju s tradicijonalno zvestoim Male antante do Lige narodov, ker pogodba ne vsebuje običajne določbe, da mora biti pogodba vpisana pri Ligi narodov. Dalje je Jugoslavija tudi prelomila načelo, da ne priznava 11 fait aeompli'' (dovršenem, dejstva), ker je tiho priznala Italiji pravico do Abesinije. Z ozirom na to, da je Italija v ozki zrvezi z Nemčijo, ki |m»-željivo obrača svoje oči proti f'choslovaski. m z oiirorn na prijateljske odnošaje Jugosla -vije do Cehoslovaške, se* je .Jugoslavija pogodbo z Italijo postavila v težavno stališče in diplomati ugibljejo, kako stali šče bo Jugoslavija zavzela v slučaju, da Nemčija napade Cehoslovaško. Na tej konferenci bodo tudi razpravljali o francoskem predlogu, da bi bila skupna o-brambna pogodba proti Madžarski razširjena na skupno obrambno pogodilo s Francijo proti vsakemu napadalen, toda zelo je dvomljivo, da hi Jugoslavija hotela stopiti v tako pogodi*) in bo ta predlog naj-brže preložen do prihodnjo konference. 1 ODMOR V ROVIH PENNA. PlTTSBl'RtiH, Pa.. 1. apr. — V Pennsvlvaniji je 23(H) rovov mrehkega premoga, in danes so bili skoro vsi zaprti. — Premogarji so praznovali 8-ur-ni delovnik. ki so ga ravojevali pred 39 leti, ter sedemurni delovnik, ki je bil uvoden 1, 1933. STALIN CISTI SVOJO STRANKO V svojem govoru je naznanil neusmiljeno iztrebljenje vseh sovražnikov stranke. MOSKVA, Rusija, 1. aprila. — Sovjetsko časopisje je šele .sedaj objavilo, da je Josip Stalin zagrozil, da bo neusmiljeno iztrebil vse sovražnike komunistične stranke. Stalin je o tem govoril pri zaključni seji osrednjega odbora komunistične stranke 5. marca, toda časopisje je šele sedaj omenilo vsebino njegovega govora. Politični poznavalci pripisujejo temu govoru največjo va-nost. ker je Odločno izjavil, da bo po desetih letih boj proti Troekijeviin pristašem končal s tem, da jih bo popolnoma u-ničil. "Sedaj je že mogoče jasno,'* LUDENDORFF NA CELU NAZUSKE VOJSKE BERLIN, Nemčija, 1. apr. — General Erich von Luden-dorf, ki se je pred nekaj dnevi pobotal s kanclerjem Hitler-' jem, 'l>o najbrze imenovan za načelnika najvišjega obrambnega sveta in mu bo podeljen čin generalnega feldmarsala. — Maršalska palica mu bo izročena ob priliki njegovega 11. rojstnega dne. je rekel Stalin, "da so Troeki-jevi in Buhariiiovi pristaši, ne glede 11a to, kako maski rajo, v delavskem gibanju izgubili svoj vpliv in da so postali sa-boterji, uničevalci, vohuni in morilci brez načel in brez idealov." "Jasno je, da je treba te gospode uničiti in da jih bomo kot •sovražnike delavskega razreda in naše dežele neusmiljeno uničili. V-aka druga izjava je odveč." Ta Stalinova izvajanja pomenijo smrtno obsodbo za 'več sto zaprtih protirevolucijonar jev. Obravnava proti bivšemu uredniku " Izvesti j", Buhari-nu, se bo v kratkem pričela. Hull je 11a to izjavil, da je še! Daivis v London samo s tem namenom, da zastopa Združene države na mednarodni sladkorni konfeenici, ako pa bo 1. maja odpotoval v Ženevo na sejo razorožit v enega odbora, bo odločeno ]>ozneje. Državni tajnik je nato s po-.-ebnim j»ovdarkom rekel, da sedaj Združene države še ne bodo predlagale gospodarske ali razorožifcvene konference. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je Hull mnenja, da bi Združene države na)pravile veliko mapako, ako bi predlagale tako konferenco, dokler države ne premene svoje nacionalistične politike r MOŽJE BODO PESTUNJE PIIDELPIIIA, Pa., 1. aprila. — Na željo neke mlade žene, ki bo kmalu i>ostala mati, se je mestna bolnišnica takoj odločila, da bo mlade može. ki bodo v kratkem postali očetje, okli< a!a 15 mladih mož, da se nauče za pestunje, da bodo vsak teden po en večer, kadar bodo žt*ie v klubu igrale bridge, znali rav«. jiati z otroci, VATLWDA™ New York, Saturday, April 3, 1 937 THE LARGEST StOVENF DAILY TV T7J93. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY fmt Bmkamr, ProsIdent__L Bonedlh, Tw>a PUo* of business of tha corporation and addreooss ot mbove offkwt: Of Wo* 1Mb M tot««* af MinHWn, Nov M Otj. N. L a«LA8 NARODA* ___(Yatoa af the Paapla)__ Issued Rvery Daj Except Sondsjs and HoMdajs mm orfto lato valla aa lamin la .....................98.00 li POi Ml oeeeeeeeeeeeeeeeoeee 93.00 8ft ftrtrt iftUi ^l.SO 2a Maw York aa eolo lato _____f7-00 2a pol leta....................».60 Za Inozemstvo aa celo lato......|7.00 Za pol leto.................... 9&A0 SnDorriptlon Teorij 90.00 Iz Slovenije. tu podplaa In oeetonoctl aa ne prloteojejo. Denar naj ae blagovoli poRljatt po Mooej Order. Pri spremembi kraja naročnlkor, prosimo, da m .vi todl prejinje blvallMe naaaanl. da hitreje najdemo naslovnika. Adrtrtiwiieot ou Agreement **Qlaa Naroda** Uhaja vsaki dan IsraemBl nedelj In praznikov "GLAS NARODA '. 21« W. 18tb Street, New ¥m! N. Telephone: CHelsea 3—1242 HUDIČ GA JF OBSEDEL To dni je neki okrog 20 let etari mošiki spraševal po Zagorju, kje bi dobil človeka spi-ritista, ki bi bil sposoben z njega izgnati hudiča. Kakor je (povedal sam, je doina izStične, kjer so mu rekli, da je vr Zaporju mnogo spinifti&tov. Tožil je, da ga bodic, ki ga je obsedel, čedalje liuje teži, a da mu vsi zdravniki no morejo pomagati. Bilo je očitno, da tujec ni bil čisto ipri zdravi pameti, zato so mu nekateri svetovali, naj le ]>o.jde k zdravniku, a mož je le nasvete odklonil, češ, da ga morejo rešiti samo spi rit isti. Ko jo nastopila tema, je možak zaman odpiral (kljuke po hišah in .prosil za prenočišče, ker se ga menda ni nihče upaJ -prenočiti. HUDA AVTOMOBIL-SKA NESREČA NA JEZICI 18. marca se je tovorni avto ki je last tovarne 44 Apetit" v Šmarci pri Kamniku in ki je v Ljubljani iztovoril upravi naročene testenine, vračal po Vodovodni cesti nazaj v smeri proti Jezici. V avtu sta bila^poleg šoferja Mi ko lič-a Antona se dva delavca, zaposlena v omenjeni tovarni, in sicer brata Rotai .Tljan.sko l>ol-nišnioo; njegovemu bratu pa niso mogli več pomagati; hil je na mcv#u mrtev. Šofer je iz te nesreče odnesel le lahke po-škodl>e. SIN DO SMRTI PRETEPEL MATER O nečuvenem zveri ust vu ]h»-ročajo od Sv. Tomaža pri Ormožu. Kaikor smo poročali, je umrla 73-letua Marija Kukovec jkkI sumljivimi okolnostmi. Državno pravd ni št vo je odredilo preiskavo in obdukcijo, ki je spravila na dan nečuveno grozo v Stost. Nesrečno stanko je nihil njen lastni sin, in sicer jo je pretepel do smrti. Strašen dogodek se je odigral v noči ml * 3. na 4. marca. Posestnik Janez Kukovec živi z ženo, otro- ' kom in materjo v Rakovcih pri • Sv. Tomažu pri Ormožu. Star 1 je 38 let. Znan je kot nasilen človek, ki se nid opija, V pi- ' jano^ti je pretepal ženo in ma- 1 ter, da sta včasih morali obe nesrečni ženski sredi noči po- : begniti od doma ter iskati pri sosedih zavetja. Usodnega večera je hil Janez Kukovec zo- 1 pet pijan. Pretepel je najprej ' svojo ženo Matildo, ki je pograbila šestmesečnega otroka ter je jo z detetom pobegnila k sosedom, pri katerih je prenočila, naslednjega jutra pa jo odšla v Tmovco k svojim sorodnikom. Ko je pol »ognila žena, se je spravil surovež nad svojo 73-letno mater. Pn-tepal jo je najprej prod hišo, jo vrgel v jamo prod hlevom ter jo tam suval 7. nogami in rokami. Sosodj«' so čuli kri ko nesroonice, ki jo milo prosila: iiJanez, za božjo! voljo, pusti me, saj ti nisem niči nnrrttils." Niso si pa upali v' bližino, ker se Knkovca vse ho-Iji. Tepel je nnater kako uro t pr«»d hišo, dokler se ni Tomaž' Krajnc ojunačil ter je šol proti Kukovčovi hiši. Komaj pa jo Kukovec opazil, da se nekdo bliža, je pobral mater ter jo zanesel v h itso. Krajnc se je ]x>-teni splazil pod okno ter cul, kako odmevajo iz hiše udarci in ječanje starke, ki je prosila: 44Janez ljubi, ne ubij me. saj sem stara in bom kmalu umrla." Šele okrottr pol 1. po jm>1-noči so ti udarci utihnili, trajali so pa od 21. naprej. Naslednje jutro jo prišel Kukovec k sosedi Gol a rjovi, ter jo prosil, naj pride pogledat k njegovi .materi, ker je zelo slaba, Golnarjeva je prišla, pa je našla nesrečnico skoraj nezavestno. Dejala je Kukovcu, naj pošlje po duhovnika, ta pa jo je ostro zavrnil, da še ne bo tako kmalu umrla. Naslednje jutro pa je prišel zopet h Gol na rjovi ter dejal, da je mati ponoči iz-rtihnila. Gol na r jeva je mrtvo ■preoblačila, pa je videla, do ima trebuh ves zatečen. Sodna olwlukoija je ugotovila, da ji dobila pokoj niča take udarec trebuh, da ji je bil na več mestih pretrgan d ml) ter ji tudi ta kojšnja operacija ne bi mogla rešiti življenja. Kukovec odločno taji, da bi bil mater pre-tepel, prizna samo, da je dal ženi mikaj klofut ter jo |»ognal od hiše. Priče, ki so jih orožniki zaslišali, pa odločno i^x>ve-orc. K POSTAVNI ' IN "NEPOSTAVNI" PREMOG Vzemimo malo mestece v Peiutsvlvaniji ali v West Vir gin i ji. čigar sedemdeset odstotkov moškega prebivalstva je bilo Eaposlenih v b!»žnji maj ni. V dobrih časih so si postaviti majuerji svoje domove. Tkoro vsak ga je preplaval. Z nakupom doma so se navezali na dolični kraj. Naenkrat je pa majna prenehala obratovati. Premogovni baroni običajno pravijo, da se jim obratovanje več ne izplača; da j« zemlja izčrpana, da so stroški preveliki. Mogoče so to resnični vzroki, mogoče ne. Kratkomalo. kompanija pobere iz rovov stroje in jih preseli drugam. Kaj naj \ ečne premogar v takem slučaju? lJoni ima, s težavo zasluženi in parkrat preplačaiii dom, ter veliko družino. »Samcu je 'ažje. Zaveže v culo svoje bomo premoženje 111 gre s trebuhom za kruhom. Ne |>a družinski oče, ki je obenem lastnik hiše. Pot ga zenese v zapuščeno majno. No, ipa ni tako zapuščena kot so dejali baroni, da jo. Še vedno je tu pa tam nekaj premoga. In tako se je začelo. Najprej so brezposelni premogarji nakopali toliko premoga, da ga je bilo za dom. Kopali so dalje in prodajali premog po nizki ceni svojim sosedom. Ko so bil. tudi sosedje preskrbljeni ž njim, so ga začeli odvažati v bližnje kraje. Nato pa »v vedno bolj oddaljene. Okrajne in krajevne oblasti se za tako kupčijo niso zmenile in je niso prepovedale. Governor države Pennsvlvauije je celo precej javi. » odobril to početje. Premogarji so imeli že «\>aj nekaj zaslužka, saj bi sicer morala skrbeti občina za nje in za njihove družine. Spočetka je bilo vse dobro in vse v redu, slednjič se je ps<■stilica Suzana Kurbusova je bila zarposlena na vrtu. Nenadoma je k njej pristojni njen 40-1 etni mož Josiip Kurbtrs, ki živi ločeno iii na urra^le, ker jo poinaira izslo*ht šentil.iskega morilca. Po njeni zaslugi je bil aretirali mhul Adler, morilec šentil.ji*kcgn pos ta rja. Matkova je po seznamu ki g?i je prejela od policije prepoznala tisočak, s katerm jo hotel Adler plačati smučar sik o obleko. Morilec jo zame njal pred tem v Mariboru že ! tisočakov, pa se nobena drugi blagajničarka ni jM>trndila, d; bi bila primerjala številke ban kovca s seznamom. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Peter Žgaga ANGUA SE JE ZATEKLA K GANDHIJU KALKUTA, Indija, apr. — Anglija se je zatekkla k majhnemu duševnemu in |K>li-tičneniu voditelju »več milijonov ljudi, za pomoč, da podpira novo indijsko ustavo in odvrne krizo. Generalna stavka je vstavila vso trgovino po celi Indiji. Vladne oblasti, ki skušajo u-veljarviti ustavo, kateri naspro tuje stranka narodnega kongresa v šestih provincah, kjer je pri zadnjih volitvah dobila večino, so mnenja, da hi samo Gandhi mogel pomagati rešiti problem. Gandhi so je že pred tremi leti umaknil iz javnega življi nja, pred dvema dnevoma pa jo nastopil proti ustavi ter izjavil, da bo sedaj mogoče In dijo vladati samo še z mečem. V STARIH ČASIH SO JEDLI 30US1 KRUH fVsto čujemo pritožbe starejših ljudi, da j<*do danes slabši i kruli kakor pa v svoji mla/lo »ti. Kaj je vzrok ! Geslo "čas jo zlato" se je uveljavilo v današnji industriji. Proces vzhajan ja k niha se mora kolikor mogoče skrajšati in jo v raznih državah nočno d.-lo v jM-karnah odpravljeno. Vse to j^re seveda na račun dobrega okusa kruha: Stroji tudi ne vplivajo ugodno na njegovo kakovost, kajti ročno delo je pri kruhu brezd^ omno. nenadomestljivo. Poleg tega pa se je svetovna trgovin-a usmerila bolj na množino ko na kakovost žita in si pomagajo poki zaradi slabe moke večkrat z manj vrednimi pripomočki, da vil wti iša io nioirov okus. Učitelj Krivogletl je zmerom trdil, da Šiškarji niso dos*i vredni. 4'To so vam nepridipravi, da večjih ni na svetu!'" je povsod zabavljal čez nje. Nekega dne je srečal na cesti drobnega, srčkanega fafrtku. Pobožal ga je po kodrolasi glavi in ga prijazno vprašal: 44No, fantek, kako ti je ime*.'' 44Janezek,je zauuno povedal fantek. 44Lepo ime!'* >?a je pohvalil učitelj Krivogled 44 In kje -i doma ?" 44V Šiški!"' je odgovoril fantek. Obraz gospoda učitelja Kri-vogloda je postal v hipu ves resen in strog. Nevščeno je zmajal z glavo in zagodrnjal: "Hm, Imil tako še mlad — pa že iz Šiške!'* Cesarica Elizabeta je sprejela nekoč »visokega aristokra-ta, kateremu je malo prej umrla žena. Prišel je, da se zalivali vladarici za izraze sožalja. — Tako samemu vam je goto vo težko ? — je menila cesari-ea. — Ni tako hudo, jo odgovo ril plemenitaš, ker sta pri meni dve sestri. — Da, da, dobro, ali sestr» ne morejo zamenjati soproge, — .je dodala Elizabeta. — Zakaj ne veličanstvo, saj to ni-o moje sestre... DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvriu jemo točno in zanesl ji vo po dnevnem kurzu. V ITALIJO 1H V JUGOSLAVIJO Ca % t M--Din. f SjM--Din. S 1JM__Din. SM Sll.1t--Din. Mi ___Din. MM __Din. MM Za f 6.50 $ 12.25 $ M.M $ 57.M $112.50 $1«7.M 1M 2M Ur Lir Lir BM Lir 10M Ur 2000 Ur SMO KM BM CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE OMNM PODYMtENE BPEEMEMEl GORI ALI DOLI Mm lupil fr Ttijft m*w krt ipnj navetaM, MM ▼ dinarjih alt ■rak imUokn* to MJto imjifalA v iimiftKfH DOLARJIH Sa hpl^U« t L- Mrato p—lati--1 MS $11^- - » __ S10M S1JL—i " •» __ILL- SM— • " _fSL—' 9M^-> " _HLM m | m m __fMli nilull Ml ▼ fr— kraja 1in1«Hll f dolarjih. roma r*""1* nvOuuMO ro cabui iahu ia rmi- •TOJBIMO tL-i BCOVENIC PUBLISHING COMPANY ____ufc a i. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Mož kupuje za 10 dolarjev nekaj, kar je vredno samo ]H-t dolarjev, je pa koristno. Žena kupuje za 5 dolarjev, | kar je vredno 10 dolarjev pa ni porabno. KDO KAJ VE o mojem bratu PKTAR PE-ZEL.T, roo stanovanju. Vse je preiska!, vse shrambe prevrgel, vse predale odprl. V klet je šel pogledat in v iiodstrešje. Malo pred pohiočjo se je vrnila, in opazivši razmetano ih»-hlstvo, odprte omare in predale, ji je bilo kar prijetno. Vedela je namreč: Rad me ima, v obupu je revež vse prevrnil, misleč, da sem se mu skrila. — No, ali ti je bilo kaj hudo? — mu je rekla in ga tesno objela. — Ali si me dolgo iskal ? — Iskal? — se je začudil. — Tebe sploh nisem iskal. Tvojo inšureuc pcdico sem iskal, misleč, da ni plačana. Pa je, hvala Bogu, plačana in zdaj zopet lahko gres, odkoder si prišla. XJL11B VARVV?" New York, Saturday, April 3, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJS.2. SEI.D1TZ: M PRIJATELJSTVO OB MEJNIKU Padec je bil liud. Ko se je Henry prebudil iz nezavesti in odprl oči, je potreboval precej minut, proden se je zavedel in «e vsega spomnil. Groza ga je »preletela. Prevzela ga je potrtost, žalost, sam ni vedel, kaj in kako bi. Nekaj mučnega ga je dušilo, da se je spet vse začelo vrteti Okrog njega kakor prej, 'ko je bil izgubil tla pod nogami. Resnica je bila vendar preveč strašna in nepom-Jjiva. In vendar ni mogel zdvajaljši prijatelj, kj sta si bila že 7>et in dvajset let dobra in kot bi bila brata, ki sta bila od ljudske šole dalje vedno sku-l>aj: Geoi^e ga je hotel usno- rltj . . . Še je Henrv nuni pleči občutil sunek |H-sti, ki mu je spodnesla tla, da je padel čez rob trate v samo praznino. Pred njim je zijal pr<«pad bn»zna, v čigar « I n n si> je bb«stela voda hudournika ko ozek, peneči se tnvk »u>d temnimi borovci. Neskončno daleč. Kot v vrtincu se je prOkopiceval in kotalil vedno bliže l>eli črti. S|KUiinil se je tudi še golih vej nekega grma. ki so j*a udaril«' po licu ko s šibami. Bilo mu je, ko da mu telo raz|Nida na mnogo kosov, sr ee iimi je udarjalo v lobanji, ki je bila velika ko 3caf in )k>-greznil s«* je bil črno noč Vse to je mislil Henry, ko je bil zdaj s|M*t pri zavesti Ležal je sredi visok Bi, cvetočih rododcndronovih grmiče v. ki j»* nanje padel, ko na vzmeti. Kad njim se je hočilo jasno, sinje nel>o, ki mu j«' božalo oči. Tako je doLgo ležal brez misli, ves prežet z veseljem, da je ^ej živ. Popolnoma je začel gibati s prsti, potem je dvigni! r.ogo, nato roko, počasi je obrnil glavo in se ozrl navzgor po pečini. < K11 ixi je bil padel . . . Nemogoče! George! In mahoma vzplamteVa jeza v njein, da je sunkovito poskočil na noge. Otipaval si je glavo, roke, noge — nič! Cel in zdrav je ostal. Niti Športna obleka se mu ni 1 »oškodovala. Henry je stal visoki) zravnan pokoncu in je občutil, da je močan in nriprav-ljcn, da tvega vse. Oivli se je vni>el vanj. Bolj iz dalje ga je po«dravljal groben Grandial-terja in nad njim je bila planota, kjer je stal hotel, ki so •že tf^den dni stanovali v njeni. Odondot je bil strmoglavil. In lamle spodaj — previdno se je naignil čez skalnati rob — bi moral zdaj ležati, šestdeset metrov glolioko, na grušču sir vili kamuov . . . George! Zverina! Norec! Zakaj je to storil! In Ela f Če bi ga bili mrtvega našli tam spodaj, ali bi bila še zmeraj tako brezbrižna ? Heniv je fcinajarz glavo, vendar je odgnal te misli. Le proč, proč odtod! Pogledal je na za pestilo urico: pet je bila proč. Kako dobro uro je ležal tu. Ali naj pokliče na llK Grad Hubertus SM *r~~ —I n :: Roman :: VA2NO ZA NAROČNIKE I'«iIi»r naslova J»« .azrtilno ln>*a jt<* ii:;A«-mii rast«>|>iiiku v X.in-iii k rti ju ali ;•:» knt*-r.-inu i/.inf*I utslopikov. K«tjlli liui'iin «.» tl>k:irm z tlcln-limi Irkami. k<-r s.i uj.ravl ffiil obisk»i! tm.M *l»-iinasrlhlno. kjer J'« knj »asih rojiikov nasajenih. 121 "Toda Tas! Za božjo voljo!" je zajecljaia Iviti. "Tam je 'vendar!" "Kje?" "Tam! Tam!" Pokazala je nekam tja me«I ljudi Sprevodnika sta klela. Eden je hotel zapreti kir|H»jna vrata, drugi odtrgati Tasilovo roko z «I roga. Za ljudmi se je pojavila rdeča čepica postajnega uradnika, dočim se je Forbeek prepko prerival s komolci skozi ljudsko gnečo. "Toda, Tas! Tas!" je tarnala Kiti. "Vstopi vendar! Tvoja žena je v »vozu—" Ana se je pojavila pri vratih in stegnila obe roki jh> Tasilu. "Nazaj Ana! Padla boš!" se je prestrašil ra«ilo. in tisnila «v kii|>e. eden je, viseč na vozu, zaprl vrata, ogum, da sta si srečo priborila." "Pogum .;,T je dejal Forbeek z drhtečim gln- in. "Ce hrepeni srce po sreči, je pogum počni. Kdor se hoče pokazati pogumnega in si priboriti srečo potrebuje še trdnejšo pravico ko samo pravico >vojega hrepenenja. Vaš brat je imel to pravico. "Vzel je, ker je dajal, žrtvoval. e-v srcu tiste deklice res tudi vnela zanj iskrica naklonje-uosti? Ali naj bi l»il to iskro razpihal v viharju .-irasti do ) laineua, ki visoko zaplapola, in sp?t ugasne, ko se človek iztrezni l — Mar naj bi ]«» bil pregovoril, da mu žrtvuje ime in rod. brezskrbno mlobje v ilomači hiši in ljul>ezeu očeta, ki !»• lie I>11 nikoli privolil v takšno zvezo/ In kaj bi mogel ponuditi v zameno za te žrtve? Bla/en opoj kratkih ur. In za rožnatimi tednom vrsto !j*t. polnili tistega grenkega 'l>o:a, !' i je delež re-nega umetnika ob začetku njegovi« poti navzgor! In »vsak boj ne vodi «lo zin^.-r?e. Ce obnemore pre«l ciljem' < 'e se v tem trdem ho ju razdrobi njegov talent/ (V izgubi posledn je, kar hi bil rad .svoji ljubljenki za vrečo — ne, kontesa, to • »i ne bil pogum ljulM'zni, bil l>i pogum tatu!" Razžarjenili li«- in napeto prisluškujoč v svoji razburjenosti, je Kiti p«»leg Porlnt-kH. Potem je dvignila o«*i. "I)a, g<»sp«»d Forbe<*k! Zda j razunie.m ! Vse!" (Jlas ji je omahoval. — • A (H>temTo «v«»mlar ni konec. Vedeti hočem, knj ->c h«» zgoililo /. njim." "Trdo bo njegovo življenje, vendar ne brezciljno." Izogibal se je njenih oči. "Ljubezen je sreča, četudi ostane sama. Njegovo delo ga bo tolažilo, njegova umetnost. In morda mil ta »e i/polni vsaj eno upanje njegovega življenja in g*; dvigne v )»ono-ne višine, tako da bo po letih kdaj inoge*. reči o sebi: 'nisem se ustrašil l>oja, kjer j«* mogla zadeti izguba samo mene, bal se nl-em najbolj -trme |H»ti in v teh letih, ko se je toliko spremenilo, je ostalo eno v meni vedno enako.'* Kiti je prikimala. "Tako se bo res zgodilo. Z njim! Tj vem. A kaj bo z njo.' To je pač o-orostljiva radovednost, ali ne? Torej? Saj ste sami priznali, da mu bila j«- dobra — četudi ■iicnite. da je bil samo drobcen plamenček ?" "Čas ga bo pogasil. Pozabila bo." " Pozabila ? Tako? To bi bilo v resnici pripravno. In zgodbe bi bilo konec.*' dalje pride veČina tkh zastopnikov ima v zamm.i tipi koi.kdak.ik in rKATIKE; ČK KB JIH V\ ZA VAS NAKOC'E. — ZATO OBlS>ChTTt" ZASTOPNIKA. ČE KAJ POTREItl JKTE _ I OHIO: UarberToa, Frank Troba Cleveland. Anton Bobek, Cbu. Kari linger. jHcob Ueraib Jobn Slannlk CUrard, Anton N««ode Lorain, Louis Balant, John Knip4e Youtipstown, Anton Kikelj »REGON: Oregon City, Ore^ J. Koblar I'ENNSYLVANIA: Bi-sscini-r, .lobn •levnlk&r Broucbton, Anton Ipaver Conemaugb, J. Brezover Coverdal* in okolica. Mrs. Ivans Rtipnik Export. Louis Supaniii Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Groensburg, Frank Novak Johnstown, Jobn Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Ualiocb Midway. Jobn Žust Pittsbnrgfa in okolirn, J. Pogačar In Philip Progar Bteelton. A. tiren Turtle Greek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph J oran WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Fr. St*k Sbeboygan. Joseph Ivakei WYOMING: Rook Springs, Louis Taurhar Dlamondville, Joe ReUch G A LI FORMA : Sai» Frauelm-o. Jacob lauihlo |'X>»X)RAI*0: Pueblo, Peter Cull*. A. XaftlC Walsenl»urg, M. J. Rstvuk INDIANA : Indianaitolis, Fr. ZupanHt. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevlič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Ci< to Id Illinois) Jollet, Mary Bam bleb La Salle, J. SpeUch Msscoutab, Frank Augustla North Chicago, Joe Zelene MARYLAND: Kitsmiller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlsholm, Krank Goufts Ely. Jos. J. Pesbel Ereleth. Louiii CJouZe Gilbert, Loola Vessel Hibblng, John Pnrfie VIrgina, Frank Brratlch JLONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlstaa rjrti* rsiia. Frank MwU Vsak zastopnik li^a potrdila sa sto-(o, katero Jo prejel. Zastopnike toplo fTPRAVA »filAM NABADA" trije nerazdružljivi prijatelji, ki jih je spajalo še prisrčno -pol lno in študijsko tovarištvo. Le nekoč, prav v začetku prijateljstva z Elo, sta se bila z Seor^eom sprla. Tedaj sta o-ba spoznala, kaj se jiina plete v du&i. (Uba stii se bila zaljubila v ljubko, mlado dekle in sta bila drug na drugega ljubosumna. Ela ju je pomirila in iztrezni-la, rekoč: 44Nobenega izmed ^aju nočem niti pogledati več, če se b<*ita zaradi mene prič-kala. Oba sta izvrstna fanta, tie 'k rok at a in no flirtata ko dnigi, sta ki(*fika in poštena in zato imam vaju oba rada." Taka je bila Ela. < V so bili kje v planinski ko- (Nadaljevanje na 4. stranLi POROKA PO 65 LETNI ZAROKI Ljubezenski roman, ki se je sačel v dobi francos k o- n emške vojne (1870), je zdiij vendar končan. "Pozno fe ]x>roČaia,*' je duhovnik nagovoril 91 lelnf-tra ženina in 87-letno nevesto, 'vendar ne prepozno. Lahko se še veselita svoje zakonske ■reče, ki sta jo oba zaslužila z zvestobo drug do dru'-; '^a." I>uh(»vnik je nato sp<;ininjal iiavz«H't»e, kako .sta |K>ročenca 1. 1S70 s|wr^nahi drug tlin^ega. Ranjeni častnik in mlada bolničarka. Pierre Ijemoin je bil, hudo ranjen in skoraj hi mu bili! morali odnzati levo nogo. A zdravniki in požrlvovnlna bolničarka so ga rešili. Vendar je bil Pierre Lenini n razreden svoje >1už1h'. Pristavili ga v Pari'/, prav tako pa premestili bolničarko Madeleino Hnnot tjakaj. Oba sta doživela strašno obleganje Pariza: to in preteklost, je njuno življenje še bolj strnilo. Leta 1*71 sta se zaročila. Toda starši Lemoina, ki so bili bogati tovarnarji, niso dovolili, da bi se bil Pierre poročil z Madeleino, ki je bila zdaj prodajalka. Zato so bil: pa njeni starši globoko užaljeni in so zahtevali od hčere, da prekine vsakršne zveze z bivšim ženinom. Oba sta slušala svoje starše in sta bila dru.g drugemu zvesta. Ko «o njej u-mrli starši, je že zdavnaj minila njena m'lado ^ y SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA - 50 CENTOV Naročite ga danes. t > 'i ? 7l Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street .. Ids- New York, Saturday, April 3, 1937 t THE LJRXTEBT TSTjOVWTE TTA7LY W T7JS.T9. TAKO C!AMA MMAN 12 2IVUEUA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. OS BO V neskončni ljubeznivosti jo objame njegov pogled. Xa ženine besede ne odgovori, da ne bi razžalil Helge v njeni rahločutnosti in v njenem dekliškem ponotm. V zmedi Helgi pade iz rok knjiga, iz katere je brala. Dr. F&lko se naglo >kloni in jo j>ol>ere, pri tem pa pogleda naslov knjige, in ime pisatelja. Nejevoljen lioee Kegini nekaj reci; (oda pri tem ga Hel^a zadrži, ko |><>loži prst na ustnice iji 7/tnajc z glavo. Xa njenem obrazu vidi, kako ji je mučno; vroča žerjavica leži na njenih drugače tako bledih ličili. Toda dr. Falke se ne more zdržati, da ne bi šaljivo vprašal, katero *4 roparsko povest" zopet Itere. Regina mu smeje ]»ove naslov. 4 4 Helga v svojem smešnem, otročjem občutku ni zadovoljna." 14 Mogoče J m je v tem slučaju pravi občutek/' pravi mož. Takoj pa se zbudi Reginin odpor. "Ali hočeš a tem reci, da imam jaz napačen občutek?" vpraša jezno. "Ti si žena, Regina. In to je nekaj dingogi,'* se [roda jnož, četudi ni to bilo njegovo mnenje, kajti prava žena ostane vedno dekliška in čuta v svojih najglobljih občutkih. Rozina i>a je vse odbijala, kar je žalilo ta njen občutek. "Pridite erikrat k meni, Helga. Cisto blizu — tako!"j( pravi gospa Regina. Začudena nad to zahtevo stoji llelga pred njo. Tipi je Ilelgin obraz, dokler ne najde ustnic, čez katere f uckolrkokrut naglo potegne s prstom. 44Nepol jnbl jena usta! Ta čudež sem tudi liotda enkrat čutiti!" se ameje zlobno. 44Tako mehke so." Ilelga se nejevoljno umakne. 44No, no, dekletce! Ali ne morete prenesti šale!" 44Jaz pa bi rad ta čudež s4cončal," si misli dr. Falke v vroči želji, ko pogleda nedolžne, bledo rdeče ustnice. Helga se sramuje in povesi oči. Nato pa se spomni; ni povedal^ popolne resnice: i»oljuh Jurija Baderja. Pa saj mu ni vrnila poljuba. To je bilo vse kaj drugega, kot kar je mislila «rosjm Regina. 5 | »oš t o prid«* za Helgo pismo od Jurija Baderja; naslednjega jutra leži pri zajtrku na mizi. 44()d vašega zvestega prijatelja," se šali dr. Falke. V Tudi nimam zveste.jfšejra," odvrne Helga. 44Res ne?" Njegove oči se globoko potopijo v njene in ji govore:j 44Poglej mene, jaz sem ti najzvestejši, ki bi mogel za tebej zvezde potegniti z neba." , In Ilelga ne umakne svojih oči od njegovega \ ročega pogleda in. njene oči mu mogoče več izdajo, kot pa je sama mislila. 44Drago ljubljeno dekle!" si misli -| |hh1 doktor. In srečen, da ima sedaj pri sebi svoje sta ri še. Ves dan delajo na vrtu, oskrbujejo živali in delajo vse, kar je potrebno pri hiši in gospod AVeitibret je ž njimi zadovoljen." Helga si po popisu Jurija Baderja predstavlja, kako Baderjeva mati dobro skrbi za kokoši, in skoro zahrepeni po dobrih ljudeh, ki -o bili že nekaj tednov pri svojem sinu. Stari vratar gosj>oda Wei*roba je umrl za kapjo. To službo je ponudil šoferjevemu očetu, ki jo je sprejel z velikim veseljem. In lahko bi bil zadovoljen gospod AVeribrot z Jurijem Baderjem! Se nikdar ni imel takega uslužbenca, ki bi tako vestno opravljal svojo službo ter je neutrudno in brez godrnjanja delal od jutra do večera. Helga ni mogla prestati, da gos|>e Baderjeve ne bi preti njenim odhodom Še enkrat obiskala. <"as si je morala naravnost vfcrasti, kajti e. Ni imefi skoro nikakega prostega časa. Baderjeva mati je kar žarela veselja, in je neprestano stiskala Helgi roko. 4 4 Za vse to se imamo samo vam zahvaliti. A ko ne bi Jureeta tako priporočili--99 In ginjena je bila v svojem veseljn. 44Je vse kaj drugega, gospodična Helga, če človek dela zunaj. \ edno je bila moja želja, da bi imela majhen vrtiček, kjer bi mogla imeti malo zelenjave in bi tudi mogla zrediti prašička. Kakor sem to imela kot otrok; če vedno mi je vse prod očmi. Cela mladost. Vas mi je bila *vet; vse je b'Io moje. Potok, polje, gozd, cesta skozi va<. Toda to . lovoku ni bilo dovolj; sreče, ki je bila tako blizu, nistno videli. \ mestu — tako smo mislili — je raj. Tam ni treba niceasr delati. Za delo v hlevu pri živini nismo imeli veselja in |>os«*bno delo na polju v vročini in dežpi je vsakemu presedalo. V mestu, v tovarni je vse lepše. Z lahkim sr-eeni smo zajmstili domačo vas in smo šli l»olni upanj. Iz upanj pa »o nastala sama razočaranja. Pa vendar smo osta-Nazaj? Nikdar! Da bi se nm ljudje posmehovali, ne! j lil tako smo (»ostali stari — in sedaj je skoro že prepozno." To HO bile misli Bnderjeve matere in Helga ji je dala prav J Sreče, ki je bila poleg njih, niso videli; drvili so za srečo, kij so si jo vstvarili v.svoji domišljiji in na koncu pota so bila j grenka razočaranja. Helga je Baderjevi materi želela vso srečo ter je za Jur-četa izroeila mnogo pozdravov. Tudi ji je bilo žal, da ga ni j velela, ko je bil v me*tu. Toda njena služba je bila prestroga.« Haderjeva mati ji prikima. Da, JunVtu je tudi povedala! da pri sh-pi ženi skoro ni mogi»če zdržati. Toda Helga je! zato imela dobro plačo in kje drugje bo tudi drugače, tako je tolažila Baderjeva mati. ( Helga pa se je namenoma izognila srečanju z Jurijem.; Z onim poljubom ji je vzel v«e sestrino sramežljivost. Ni se! zato hudo vala nanj; kajti poznala ga je kot dostojnega, pošt«*-1 neg« fanta, ki je vedno hrepenel naprej. Tisočkrat je bil' boljši kot grof HellfeM, ki je mislil,, da je dovolj dobra za ^ v ljufcUakoranje. iDalje prihodnji*.j. | 60 POGREBCEV STRMOGLA-VD O V SKRITO GROBNICO Iz Rima poročajo 18. marca: \ Sara ceh i se je dogodila nesreča, ki je zaradi strašnih o-I- oliščin zasejala strah po vsej okolici. V Sarac« m j«« namreč umrla 97 letna starku in j»* prišlo na njen pogreb več sto ljudi iz vasi in okolice. r»«> uajod-lienejših pogrebeev ji« pri-lc v lti-so, kjer je fx>kojnk*n ležal:; na mrtvaškem odru. Ker je bil prostor majh"?i. so bili tako stisnjeni, da je bila g'.iva pri iflavi. Naenkrat -<» slišali tisti opazovalci, ki so zunaj čakali, straisno pokanje in f i»-«'anj Ivo so šli pogledat, kaj s«' v hiši dogaja, so na svoje začudenje opazili, da so se ti« v ojma. Pri reševalnih delili so našli, da je bila ta klet starodavna grolmiea. kjer .ie ležalo več sto okostnjaikov in posameznih mrliških glav iz davnih '•asov. Pogled je bil ,»**«-t -esljiv ko so so živi kotalili mod okostnjaki ter na vse način*« vpili na pomoč medtem. so jih zasipalo kosti davnih mrtvecev. Mosrera l»i lahko še postala liuj Ša kajti sveče od o:I'm so prižgale nekatere oblek1 ponesre-čer.cev. I.e največjim najm-rom vseh se je posrečilo pocra-siti in izvleči pogr<4>ce i z strahotnega podzemlja. Dva na j-1 so jib morali pre*p«*l jat i v bolnišnico zaradi teletsnih pogodb in tudi zaradi ormraeenja uma. MAČKA, KI RIBE LOVI. A' Kollachu na nemškem Štajerskem j«« nekdo te dni opazoval toh-: Navadno pravimo, da kai mačka rodi, vse miši lovi. Toda mačka, katero je oni možakar opazoval, je lovila menda tudi ribe in ne samo miši. Takole pripoveduje sam: Vendar pa se v ta potoček, ki je d ni ga če čist in bister, izgubi kaka postrv. Popoldne je voda v tem potočku navadno bolj plitka. To priliko je porabila mačka, ki se dnigaee vode močno boji, da je prišla na peščeni pn»d in tamkaj oprezovala. Ko se je mačka počasi sprehajala po produ, prežeč na ugodni plen, je nenadno zagledala postrv, ki je švignila v plitki vodi mirno peščenega proda. Mačka je nnglo s tačko udarila v vodo iti s kremplji zgrabila posti-v. Izvlekla jo je na suho ter jo prinesla domov, kjer jo ie opustila v kuhinji na tla. Mačka je postrv usmrtila tako. da jo j«« ugriznila v zntilje. » 2 IZLETA V SLOVENIJO i preko i licrlioiirp » BEREJNGARIA 19. JUNIJA l«i »I» V t »I »STV« i M Mr It. M. PKKICHA. gl. tajnika SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA AOCITAMA 30. JUNIJA 1«ii|I (»SKISMM V« »I »STV« »M Mr. JOHNA l>. BlTKOVHH.V tbftvneea predsednika HRVATSKE ZAJEDNI-CE in HRVATSKEGA RADISE l'< •/iv.iino rl;i|ir jaa im-."|;(|U. Z«Irtižcnili >1 rZit \ uli iti K;in;i <1;. «l:i ii.-im |>ri>lriižij<». rbni, njihov.- /..J|». i:, I,..,|,,!..ini i if r< c-i. ki Im«!i> iKli-Ifžili r»-li i/l«-1«>V. ImmIO ,m> [,„., zni/^iiii iiMii. Znjamritr prostore zgrnlaj. V|»«-!išajn» pri: LEO ZAKRAJSEK <*rnrral TratuJ Sen »er K. 7»ml St., New York C it* CUNARD WHITE STAR NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da ho še prerrj w nejasnosti g'ede potoianja. Veeina onih. ki xe hočejo pridružiti len j ali tmemii izletu. misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno, l/lete se pripra%i samo za tja in »irer zato, da imajo rojaki priliko puluvali skupno tja in imajo s tem ver zxba%e. Za nazaj »1 pa \sa'i sum uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Y*aka karta vela i* 'o tiskani, se vrše izleti v domovino pod todsfvom izkušenega spremljevalca. KRETA NTJ K PARNI KOV - SHIP NEWS PRIJATELJSTVO OB MEJNIKU Nadaljevanj* s 3. r\ ali v čolnu, jima je kuhala. Ce si .j<» kdo raztrgal lilače, jo iwurlo zakrpaht poAkoilbo. In pred izj»iti .0111 v.o zdaj pn-ino-zon. Zakaj torej heda m«*d n.uiia Snj voš. <]a o takih stva-r«-b >ploli no govori m." "A Tiavzlie t<*mu tc;i ljubiš iti s«' l»oji>. da si on n<* bi ni軫sar bolj Želel, ko «la -c p ro.^I s («•- boj." "Saj noriš. Oenrco' ''es.-i na i bi so bala "Pa. bojiš se ja IjulK-zen do nje^a! Za t r» si voekrat tako surova in neprijazna v. njim." "Zdaj pa kar nehaj! Vaju oba imam rada, sicer bi si bila že zdavnaj }K>iskalH drugo družbo. A teli zaljubi jenih l'Lr-lefanc ne morem glodati. Ker sta delavna in poštena športnika in nimata takih bedarij v glavi, zato s«'in ]>a rada z vama. Tu zato te prosim, da mi nikoli vee ne govoriš kaj takega,1 ee hočeš, samski." ;«» kam si ga pa -proinil."* "Do križpot^-i in potom . . Be>»«de so p(»>tale nerazumljive. Koraki s » porazgubili. lloniy se '],' bi! u-it-tlel na o prihajali iz hotela nežni odmevi god bo; luna jo vzšla in nie«< čina je ]»<»belila travnike' in trate, kot bi bil zapadel snegJ Polagoma so v hotelu ugasnile' luči. godba je utihnila, vse je bilo mirno, noben votro ni za-pihljal i>o drevju. Henry j<-vedel Io ono: "Tako zelo jo ljubi, da me je hotel umoriti." Henrv jo imel v hotelu pri-lično sobo. Skozi okno se je' splazil vanjo, da ga ni mogel nihče videti; zdaj je prišel v hotel. Mimo in trdno je spal. dokler ga ni zjutraj zbudilo kokošje kokodakanje. Planil je iz l>oste] je. so oblekel in odloč- j no odšel proti (»eorgeovi sobi.' IVedon jo pritisnil na kljuko, j jo prisluhnil. Cieorgo je hodil po sobi yfor in dol, gor in dol.' neprestano. Brez dvoma je lio-1 dil vso noč tako. Henrvjev ilo-brodušni, preprosti obraz so j.' pr>re«lno in ško^loželjno nasmehnil. To grozo mu je ven-darle pi-ivoščil. Potem jo prijel za kljuko in vrata so so od--prla. Hro|>eč vzklik, dvoje rok o-krog njegovega vratu, ihteč človek na njegovih prsih! Ta-keura sprejema Henry ni bil pričakoval. Vos prevzet je obstal. nato je položil roke na frooi-geva tresoča se drhteča ramena in je tolažil prijatelja. 7. nprila: • Washington .* Havre IijifatTlIt* v Havre •jin-i-ii ilary v •Jel»rlH>ur{; i 1U. aprila : Kurrilu : I «7. aprila: 15r»-iu«-n v F'rciui'D t "JO. aprila: I ICviiia v <>ciioa -1. aprila : 1 Manhattan v Havre | Alary v ClicrbourK ! aprila : i III* de Fraiii-o v Ha v rt* ('mite tli Savoib v (Jcuoa -7. aprila: Kuropii v Itrt-nicn i -S. aprila : Ni>riiiaiMlif v Havre Atjuitauia r ClH*r?M»«irg 1. uia ja : SdOiruia v Trst 4. maja : 1'aris v Havre I>«*ri-ji^j, ria v i "li»'rl>i»iirj£ Brciin-ii v lSr«*m«*n \Vasliini:t«.ii v Havre 7t. maja : Queen Mary v <*ln-rt»fiurjr 5. maja : lCfX v <;t*noa li. maja : At|iiitaoia t Cbcrbnurg 14. mala : t'Umnphiiu ▼ Ilarre Kurupa v Bremen 25. maja: Conte lil Sarolt » Urnot 19. maja : Nortnaudie v Havre Manhattan v Havre 'ji. maja: liereoffaria t Cherbourg '.'1. mr ja : Br**m«*n v Bremen 1*2. maja: Itunia t Genua "JTi. maja: Lafayette v Havre 'M. maja: Queen Mary v Cherbourg 28. maja: Paris t Havre *J1f. maja: Jiex v Gena« 1. junija : Kiirupa v Itremt*n 2. junija : NORMANIH*: v HAVRE Aquitania v Cherbourg I Washingtuu v Havre i BLAZNIKOVA Pratika za leto 1937 25c Cena r poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. 0. junija : Vuleanlu v Trat 1. junija : f Queen Mary v Cherbourg JU. jun«ja: ! Bremen v Bremen 12. Junija: Cbamplaiii v Havre Conte tli Savoia v Genoa Hi. junija: I Manhattan v Havre Aiiuitania v Cherbourg Norma mile v Havre j -S. junija : Kuropa v Bremen 13. junija : He do Franre t Harr»* RKRKNGARIA v CHERBOlRb Saturnia v T^t i 'Si. junija: Queen Mary v Cherbourg ; -f}. junija: Box v Genoa -2». junija : * t Bremen v Bremen I^ifayette v Havre i}, junija : " I NORMAMHK v HAVKK 1 • ; AQl'ITANIA r ( HKRBOI RG ■ Washington v Havre NAJVEČJI X-RAY AP ARAT NA SVETU lrt. julija: IC<>ute tli Savoia v <